Najdihojca iz Hajdine JUNIJ 1991 j 1 - . ČLOVEK, VSTANI! Petek« Zunaj je "bilo grdo, deževno vreme« Ker nisem imela kaj početi, sem vzela v roke berilo za 8. razred in ga prelistali. Veliko zgodb in pesmic mi je bilo že poznanih. Ustavilo, sem se pri Kosovelovi pesmi "Godba pomladi". Večkrat sem jo prebrala in pomislilo., ko.j je hotel pesnik v pesmi izro.ziti. Poglo.vitno sporočilo pesni je izrečeno v be-do.h: "Človek, vstori !" Pesnik v pesmi izraža, željo po boljšem, pravičnejšem svetu, ker s starim ni bil zo.dovoljen« Začelo, sem razmišljati o današnjem svetu, ki j poln grozot, nepravičnosti, lo.ži, nasilja., Lakote, vojn.... Letos obiskujem 8, rouzred in odločiti sem se moralo., katero šolo bon obiskovala po končanem osmem razredu, do. bom pridobila dovolj znanja -za bodoči poklic. Za. šolo sem se že odločila. Bojim po. se, do. po kon-če.ri šoli ne bon dobilo, zaposlitve. Zaradi prehoda no. tržno gospodarstvo, je namreč vedno več delavcev brezposelnih* Tako je vso.k dan več socialno ogroženih ljudi, ki nimajo denarja, za vsakdanje potrebe, za k'ih. in mleko. Tubi drug j e po svetu se dogo. jo. j o ljudem hude krivice. Ubogi kurdski v roči si ravno tako želijo toplo in udobno posteljo kot ni, o. spijo « sr' temnim nebom na golih tleh. Koliko trpljenja, in lakote je v Afri-k. , medtem ko imajo neka.teri hrane v izobilju. Na eni strani je velika. r /ščina. in beda, na drugi pa. bogastvo. Potreben bi bil Človek, ki bi •naredil svet lepši, pravičnejši, ki ne bi pustil, da nekateri stra.da-do, drugi pa se mastijo pri obilno obliženih mizah. Človek, ki bi iz hudobnih , hinavskih, nasilnih ljudi naredil prijazno in dobre. Kosovel izraža željo, da bi v "novem" svetu prevladovalo prija.teljstvo, dobrota, mir, ljubezen, ki bi povezovala vse ljudi sveta. Prijatelj-sk >4. si podali roke rdeči, črni, rumeni in ljudje z belo kožo. Tv )ovi, polni bojnih krogel, bi se spremenili v topove z dišečimi s' tovi. Prišel bi Človek, ki bi pravično ra.zdelil hrano in nihče bi hc bil več la.čen. Zator "Človek, vstani!" Evelin ZELENIK, 8.a a A//TJ 6002! 2 MIR Kaj jc mir? Morda je to prosti čas? Morda je topol, dan? Morda je mir sreča? Kaj je mir? To ni prosti čas, To ni topel dan. To je sreča! Kaj je sreča? Srečo, je beseda, ki spominja na konec šole, na naše srečno otroštvo. 1 Natalija TETIČKOVIČ, 4.b / -3- VAROVATI OKOLJE, POlffiNI BOGATITI SAI.fflGA SEBE Sred davnimi tisočletji je na Zemlji zaživelo bitj e, ki je s svojimi rokami preoblikovalo okolje in si ga podrejalo. To je bil človek. In mi smo njegovi potomci—ljudje.Iz dneva v dan se boriini za preživetje. Zmanjkuje' nam časa, pozabljamo, da smo del narave in da le v sožitju 2: mravnim okoljem lahko preživimo. Slovenija je lepa, zelena, dežela, ji pravimo. Pa. najbrž ni več čisto tako,* Iz tovarniških dimnikov se valijo oblaki dima in strupenih pli~ hov. Drevesa, ki so desetletja kljubovala viharjem, izgubij a. jo liste, umiraj«. Mesta, se dušijo v izpušhih plinih in hrupu. Reke se kalijo, ribji, za.rod umira.. Še Soča,, ki izvir®, med skalami pod sinjim nebom, ni več tako zelena in ler is talno čista. O naši Dravi bolje da ne izgubljam besed. Vsa blatna, siva teče po Ptujskem polju., Živimo na. deželi, sredi polj. Tujec bi rekel., da živimo v zdravem oko— lju. Pa ni tako. Kmetje škropij« polja s pesticidi in gnojnico, ki ob deževju prenioa v notranjost in onesnažuje podtalnic«. Že nekajkrat ha.ša voda ni bila primerna, za pitje. V Kidričevem je tovarna glinice iti. a.luminija, ki močno Onesnažuje na.še okolje. Zdravje ljudi je močno ogrožene, še posebej Otrok in starejših ljudi. Zadnji čas je, da zač-hemo z a, zdravo Okolje skrbeti tudi sami. Vsak dan moramo misliti na to, aa "bomo naravo ohranili neokrnjeno in da bomo skrbeli za čistost zra— vode. Ohranjati moramo zdrave gozdove, skrbeti za ravnotežje v živalskem. in rastlinskem svetu* Divja smetišča., ki jih je vedno več, bi mora.li odpra.viti. Vodilni ljudje v tovarnah bi morali poskrbeti za čistilne naprave. Tako bi preprečili onesnaževanje vede in ozračja,. Veliko pa lahko naredimo tudi mi otroci. Lahko pomagamo pri čiščenju okolja, sodelujemo pri zbiranju starega papirja, železa, predvsem pa opozarjamo drug drugega o pomenu čistega in zdravega, okolja. Le ta.ko "bodo tudi naslednje generacije še vedele za zelene travnike, jasno sončno nebo in za bistro, kristalno čisto vode, s katero se je sredi vročega poletnega dne tako prijetne odžeja.ti. Anja SIMONIČ, 6.a RAZMIŠLJAM O USODI NAŠEGA PLANETA Najprej meram povedati, da mi je naslov, določen za s pis, zelo všeč, •^ma- simbolično vrednost. Vendar moram šal priznati, da. tudi, če bi Vsa mesta v Jugo s la. vi ji za.sipali s takimi gesli, ne bi to nič pomaga— ^-° pri uresničevanju tistega., ka.r sporoča.. Sicer pa, tudi nismo edini, ki tako sla.bo skrbijo za, okolje, saj v Jugo s la. vi jo priteka, j o nekatere 2e ob meji zelo onesnažene reka, npr. Mura., Znanstvene raziska.ve ka.šejo, da. bo, če bomo še naprej tako slabo skr— keli za, okolje, nastopila ledena doba. Kar se ledene dobe tiče, me prav zanima., kako bi potem izglodal planet Zemlja. Morda, bi šlo vse 4- slcupaj celo tako daleč, da, bi se začeli po planetu sprehaja,ti dinozavri Seveda bi zagleda,li ša mnoge druge ogromne pla.zilce. No ja, potera bi vsa,j videla,, če zmaji res bruhajo ogenj. Venda,r bi nastop ledene dobe pomenil za vsa, j polovico človeštva, smrt, umrle bi pa, tudi vse tiste ži— va,l±, ki se takim razmeram ne bi mogle prilagoditi. Zato pa. se jaz raje ka.r odpovem ognju zmajev in dinozavrom in očostim svoje okolje. K temu pa lahko prav gotovo nekaj pripomore prav vsak človek. ,Sicer pa od onesna-ženega okolja lahko ljudje in živali tudi zbolijo. Onesnažena je pitna voda, v zraku je polno strupenih plinov in tako sploh ne bi bilo čudno, če bi življenje na Zemlji izumrlo. Tucli požarov je veliko, najbolj usodno so gozdni in požari v tovarnah. Zakaj, kadar gozd zagori, izgubijo dom živali, veliko jih zgori in so zaduši v dimu, ki škodi tudi rastlinam, iz tovarn pa se ob požaru svobodno vijejo strupeni hlapi. Vendar p*žari in onesnažena, voda nista edini problem, 'Tukaj so tudi številne tovarne in elektrarne, predvsem jedrske. Niso še povsem pozabljeni sledovi eksplozije jedrske elektrarne v Černobilu. Ta. elektrarna, še zmeraj ni čisto vama, še zmdkaj se na.jdejo ra.zpoke v betonu, skozi katere znova prihaja, na dan ta. zgodba,. Tudi, ko teh razpok več ne bo, bodo še z me ra, j ostaii neozdravljivi bolniki, matere, ki so jim v hudih mukah umrli otroci, sledovi te katastrofe ne bodo tako hitro izbrisani. Zato se pridružujem tistim, ki mislijo, da. je treba jedrsko elektrarno Krško zapreti,■ sa.j tudi, če je nekdo svet o prepričan, da. se ne more nič zgoditi, je lahko tudi zelo majhna napaka usodna za vse na.s, * Koristne bi bile boljše čistilne ne.pra.Ve,, vendar teh ponekod sploh ni. Tudi v TGA Kidričevo bi mora.li imeti izpopolnjene čistilne naprave, sa.j ta. tovarna, zelo ogroža, bližnje gozdove. Prav- tako izpušni plini avtomobilov ogrožajo čisti zrak. Za, to živino v pr a. ve m smetnjaku in k temu pripomoremo tudi mi ljudje^ saj •vozimo smeti v divja odla.gališča, ki so nava.dno na na.jbolj neprimernih krajih, v bližini rek. Venda.r k onesnaževanju pripomoremo tudi na razne druge na.čine« In tako se kopamo in dušimo v lastni nesnagi. Ljudje, katerim gre le za dobiček, tega, ne vidijo. Pri tem ne mislijo ne na. naš ne na. njihov la.stni jutri, ker bodo prihodnjim rodovom uničili živijenski prostor. Klavdija. BEBER, 5.b - 5- PROTESTIRAL SEM PROTI LIVARNI Nekega dne smo šli na protestni zbor. Protestirali smo zaradi gradnje livarne, ki bi onesnaževala naše okolje. Ko smo prišli do livarne v Slovenji vasi, so začeli policaji ustavljati promet. Prišli so vaščani s traktorji in jih postavljali na cesto. Ko je prišel delegat iz Ptuja, nas je hotel prepričati, da bi livarna delo vala.. Potem smo začeli kričati. Odrasli so začeli metati petarde in spuščati rakete. Delegat iz Ptuja je pradlagal, da bi podpisa,! pogodbo, la ne bodo odprli livarne. Vsi smo bili zadovoljni in vaščani so začeli odvažati traktorje. odhodu domov smo pri Čelanu videli nesrečo, ko se je avto zaletel v traktor. .Traktor je prestavilo za dva, metro,. Avto je imel zadaj pripeto prikolico, napolnjeno z gnojen. Tisti gnoj je vrglo v avtomobilski prtljažnuk in tudi avto je bil poln gnoja. ~Tpam» do, bodo vaščani ob vsakem ogrožanju našega zdravega, okolja, tako Vztrajno. Gorazd ZUPANIČ, 3.b ČE BI BULA MARTIN KRPAN 36liia. za pisalno mizo. S prs .;om drsim po globusu. Amerika, Afrika, Ev-'’°pu, Sovjetska zveza, Avstrija., Jugoslavija. Podzavestno se mi ustavi >oglFd n . naši državi. Prešinejo me temne misli, strah, tesnoba, obup. Spomin s v. mi vrača, v leta nazaj, leta otroštva mojih staršev, starih staršev, Telilo lepega, se je takrat dogajalo pri nas, v Jugoslaviji. Živeli smo :°t brak jec Bratstvo in enotnost. solidarnost, prijateljstvo. Med se— )o0 smo se imeli radi, pomagali smo si, se obiskovali. Mej nismo poznali ^3 pa danes? Iz dneva, v dan je mod nami več sovraštva, egoizma, Narodi 'e aC( seboj streljajo, uničujejo si ceste, hiše in šole. Med namo na,— !fct'ia.jo pregrade, zidovi, meje, Preteklost je danes za nas le pravljica, pripovedka. Za.to odpravimo ila za lemi velika pridobiicv, gradile so se ceste j, vodovod in v da— lašnjeii času tudi. telefon. t'o jo spremenilo podobo tudi našemu kraju. takrat j ko je otroška leta preživ: ja.1, mej dedek, pozneje še oče, je bil Ja kraj čisto drugačen kot danese J: e so bile večji del lesena in podrite s slamo, le redke so bule Zidane„ V vasi je bila gostilna, ki stoji še danes. Na vasi ob poroku je stal mlin, ki ga že zdavnaj ni več. X’ n joga so ostalo le ruš e v: .e, ki so žive priče preteklih dni. I Vasi je bilo nekaj obrtnikov, ljuije s- se preživljali od kmetijstva, tako so živeli preprosto in mimo kmečko življenje. Otročad *sc je večji del Preganjala ob vaškem mlinu i..u potočku, ki sc je imenoval Studenčnica. 5da j j 3 struga porasla, že z : rm r- \ em, Vaški potoček j c nekdaj bil 3 kras /asi, žene so v n j era ■ «'..le perilo, otroci so se v poletnih dneh copali in lovili ribe, K^e+Lc 5e njem napajali živino in mlinar ga je uporabJ jal za mletje moke. 1 -ves je žal vse drugače. Studenčnice ni več. Magistralna cesta, ki pelje roži naš kraj, je velik onesnaževalec oko-L j.-Konjsko vprego na polju so zamenjali Traktor ji, roke kmečkih de— Lavo e v ra stroji in Škropivo . 11: tetri čn e in telefonske žice so pa kraj Prepredle kot pajek s svojim., mrežami, Studence so zamenjale vodovodno Pipe, pavice pa pralni stroji, -tare hiše so podrli, zgradili so nove i-n več j ki nimajo slamnatih, oreh. Moj dedek pravi, da jih je trikrat roč, kot jih je bilo prej,Tako, da je kraj eno samo gosto naselje. Jaz že oi rojstva živin v ter kraju in zdi se ni zelo lep. Prirasel mi je k srcu, tu sen naredila pr-e korake, to je moj rojstni kraj, čeprav aoderem. ; j moj z žalostjo v očeh zre v preteklost in pbuja spo- ■line ne. stare lepe dni« ko je bi- nas k-.-"'j drugačen,. Patricija ŠLAMBEEGEJ1, 5.b Živim v Gerečji vasi, To je vas, ki leži v okolici Ptuja. Nekoč v vasi ni bilo elektriko. Ljudje so si svetili s petrolejkami. Vodo so dobili iz vodnjakov, kajti vidovoda ni bilo. Hiše so bile Bsjhr.ef 0‘ slano krite, cimpraae (iz lesa) tor Butane(iz blata in slame), ljudje‘so vse delali ročno, polja sc orali s kravami, konji ali voli tor okopavali z motikami^ Travo so kosila s kosami, razna žita pa s Brpi. To do, tudi naša vas se je raz vi ja la m no uerniz irala kot osto,la naselja. Nekoč majhna, va.s je postaj-ala, vso vccja in je dobiva.la novo podobo. Vas j 3 dobila elektriko in vodovod* Konje, vole in krave je zamenjal 10 traktor. Ročno delo je zamenjalo strojno. Ma,ša vas je tudi spreminjala, ime. V časih pod Avstrijo in Nemčijo se je imenovala. Gersdorf. Poča.si je dobivala slovensko ime Goreča vas, saj je skoraj vsak teden gorelo. Pozneje je dobila ime Gerečja va.s In tako je tudi ostalo. X Sašo PUNGRAČIČ, 5.b Živim v vasi Skorba, ki leži ob cesti Maribor*— Zagreb, eni najbolj prometnih poti v Sloveniji in so jo med okupacijo zgradili Nemci, vendar le do Ptuja. Pred dvema desetletjema, pa. so dokončali prvi del a.vto ceste do Zagreba, ki se začenja, v Hajdini. Nekoč so po njej drdrali vozovi z živinsko vprego, danes pa drvijo brezštevilni avtomobili,- ki pušča.jo za seboj smrtno žrtve in s svojimi izpušnimi plini onesnažujejo okolje. Od leta 1950 se je moja rojstna va.s razširila in spremenila,. Zrasle so mnoge nove hiše, obnovili pa. so tudi večino sta.rih stanovanjskih hiš in gospoda.rskih poslopij. Prvič je pritekla voda iz javnega vodovoda, leta. 1969, saj so zaradi HE Zla.toličje usa.hnili va.ški studenci. Na meji med Skorbo in Ho. j din o so ob koncu prejšnjega, stoletja, zgradili šolo, ki so jo doslej nekajkrat obnovili, vsi, predvsem pa. mi, učenci in naši učitelji, pa. si zelo želimo doda.tne učilnice, kabinete in seveda. telovadnico. Danes moramo, tako kot pred več desetletji, še vedno telovaditi v razredu , ko nam ponagaja vreme in ne moremo biti zunaj na. šolskem igrišču. Naša. vas ima marsikaj, nima pa svojega gasilskega društva. Namesto gasilskega doma. imamo lep dom krajanov, ki so mu pred kratkim prizidali sodobne slanilnice za naše športno društvo, ki ima dolgoletno tradicijo. Kar je bila še pred nekaj več kot desetimi leti velika želja, vaščanov Skorbo, je danes že skoraj nadloga - za na.s mlade potepuhe. Mamice nas namreč kar po žici pokličejo domov, najraje takrat, ko se imamo na.jlepše Ena zadnjih vaških pridobitev je cestna razsvetljava, veseli oa smo tudi pločnikov, za, katere smo mora.li^iti celo na cesto”. Odločili smo se za, stavko, ki je prinesla za. nas, pešce in kolesarje, veliko prednost, šoferjem pa nekaj dodatnih nevšečnosti. Marsikje sem že bil in precej kraj e v sem videl, a, zame je še vedno najlepša moja domača vas, kjer sem se rodil, kjer imam prijatelje in od. koder nimam daleč ne v Ptuj - pa tudi kan drugam ne. Matija BRODNJAK, 5.a -11- faš - noj - kraj nekoč in danes. 0 ten, kaj je bilo nekoč, na bi vedela ‘ad dosti na-pisa.ti» Khet je so pridelovali na pl ju zase in zato, da so dodajali v mesto. Iz dokumentov na podstrešju hiše noje babice vem, ■a je bilo v Slovenji vasi veliko posestnikov. Nekateri od teh dokumentov so že zelo stari. No, j starejši je krstni list Janeza Sagadina iz ■eta 1881. To je bil moj pradedek. Njegov oče Jurij je dal zgraditi ka-'Glo v Slovenji vasi. To si je lahko privoščil, saj so bili včasih Sabadini na. j premo žne j š i v vasi. Nekoč se je ta vas imeno valaSl oven j a ves ■feo ni po domače povedano, tenko piše v dokumentih) in ne 'Slovenja, vas, -‘ot se imenuje še danes. In kaj vse je danes drugače ra.zen tega, da je melo spremenjeno ime? •Hano zadrugo, trgovino in gostilno ‘'Pri Sabini”. Stari lastnik gostil-;G je bil Žerak, zato jo še danes' tako imenujemo. Vendar za vse to in 10 za eno avtobusno postajo ne vem, če spada v Hajdošeali v Slovenjo vas °lcg tega imamo na drugem koncu vasi še eno postajo in gostilno "Čelan" 'oleg gostilno "Čelan” je bil včasih.disko. Bolj v v^si je šo ena nova ,:pSovina, ki ime. tudi bife. Blizu glavne ceste je vodni stolp z rek-‘Umnim napisom PP. Imamo še dve igrišči za rokomet in nogomet tor ga-ilski dom. Imamo pa tudi onesnaževalca okolja Snežič Rada, ki ima li-"arno v bivših Mercatorjevih skladiščih (v smeri proti Zlatoličju). naši vasi je tudi veliko obltnikov: frizerka, dva moja soseda, sta ^en avtoklepar, drugi mehanik, imamo pa. tudi vodovodarja in druge. ■rG"ča je prizna.ti, da. je Slovenja, vas kar velika: od ceste (prek ceste 0 gerecanske njive, vendar so lastniki v večini Slovenjovaščani) do fruve, od Hajdoš do kanala pri Zlatoličju, od kanala do Drave so polja, 'c<3uj je nogometno igrišče na tej strani kanala pri gasilskem domu gasilski dom so zgradili leta 1974, začeli leto. 1971), ko pašo niso •aceli z nasipa, odvo.žati uporabnrga gradbenega, materiala, je bilo na ■rugi» Ker pa toliko omenjam kanal, naj povem, kar ven tudi o njem. 'Sladili so go. za HE Zlatoličje« V Dogošah pri Mariboru se začne kot ^■boeni 'kanal. Most na kanalu v Slovenji vasi je bil zgrajen leta 1966, •anal san pa nekje leto. 1964. ■° de torej vse, kar lahko napišem o svojem kraju, priznati pa moram, 'a b>i težko živela kje drugje. Klavdija BEBEli, 5,b KAKO VARITE' SO NAŠE POTI V no.šem kraju je veliko prometnih površin. Tudi jaz se vsak dan vozim v šolo z avtobusom. Cesta, ki vodi skozi naš kraj, je zelo nevarna in ne zavarovana,, Vsak dan se na. vseh cestah v Sloveniji zgodi veliko prometnih nesreč, v katerih veliko udeležencev v prometu izgubi življenje. Tudi v našem kraju se letno pripeti veliko prometnih nesreč in v večini od teh vsaj eden ud.eležcnec izgubi življenje. V poletnih mesecih je na naši cesti ^ velik promet. Po njej se vijejo kolone turistov, ki se peljejo proti ^ V ten letnem času ni varno biti na cesti. Veliko turistov nenohaj nor ju. no prehiteva, in ne upošteva prometnih predpisov. Naša glavna cesta je na neka.tcrih predelih zelo uničena, veliko je lukenj indrugih poškodb, za. katere cestno podjetje ne poskrbi. V lanskem letu so cesto sicer res popravili, vendar je sedaj že spet vse v slabem stanju. Veliko je bilo govora o graditvi nove a.vto ceste, pri gradnji bi sodelovale tudi drugo države. Vendar se tukajšnji ljudje niso strinjali s tem, kje bi cesta, potekala, in seda,j je spet vse tiho. i) % x V našem okolju je veliko cest in večina od teh je nezavarovanih, zato si mi mlajši želimo, da bi se to stanje izboljšalo. Alenka PESEK, 8.a X 6 MOJA POT V SOLO Vsak dan hodim v šolo. Pot v šolo je dolga. Med potjo srečam tudi pri-jatelje. S prija.telji se pogovarjamo in pohitimo v šolo. Pred poukom grem na kosilo. Poten se odpravim k pouku. Pri pouku se učim. Po pouku odhitim domov. Vračam se po isti poti, po ka.teri sem šel v šolo. KO pridem domov, napišem nalogo in se navečerjan, umijem in grem spat. .1 ] G-regor HAJŠEIC, l.b POT IZ ŠOLE Vsak dan pešačim iz šole. Z menoj hodijo tudi moji prijatelji in sošolci. Ko pridemo do prehoda, za. pešce, počakamo na. vozila, ki prihajajo z desne in leve. Ko je cesta prosta., jo hitro prečkamo.V križišču se naše poti ločijo. V bižini glavne cesto stanuje moja teta. Pri njej se rad ustavim in počakam na. mamico. Nekega jutra, sva z bratom Gregorjem odšla na. avtobusno postajo. Gregor je imel karto, jaz sem jo pa pozabil doma.. Na avtobusni postaji smo sc postavili v vrsto. Čez neka.j časa. je pripeljal avtobus, Za.čcli smo vsto' pati. Ko sem prišel jaz na vrsto, ne je šofer vprašal za vozovnico, jaz! pa som kar onemel. Opozoril ne je, da sc to več ne smo zgoditi. Ton HAJŠEIC, 3.b JESEN, BOGATA ŽENA, NAS JE OBISKALA es je, bogata žena nas je obiskala,. Jesen je tista bogata žena, ki naa sako leto po delovnen poletju skrivaj obišče, nan ne,suje svojih darov se nato unakne zimi. Jesen je začetek počitka vsemu živemu na ten lanetu: ptioe prenehajo žvrgoleti, ljudje se umaknejo v hiše, živali brloge in druga, bivališča,, celo stara mati zemlja se umiri, ko jo po. : rije pisana list na. ta. odeja in nato to stori še sneg. A preden se vse 0 zgodi, je na vrsti pobiranje jesenskih da,rov, ki smo jih skozi leto lužili in jih zdaj tudi za,služili. sadovnjaku pobiramo sadje, iz katerega bomo naredili marmelado,' soko— e> pijače ali pa ga shranili v klet, da nas bo v dolgi zini spominjalo -1 tople dni. vinogradu bomo nabrali grozdje in iz njega bo pritekel mošt, z njego. 3 nastalo vino, dobra kapljica, ki jo naš narod že od nekdo,j zelo ceni. dnevih, ko pa ne bo delo, no, polju, bomo hodili v gozd po kostanje, ki ' Ih bomo pekli pozno v noč, po gobe, ki jih bomo sušili na podstrešju, hbirp.li bomo maline, robide, jagode, ki jih zobamo v pisani, mehko poklani postelji, ki nam šumi pod nogami, v senci dreves, ki so še obdr-9-ha svoje košato bogastvo. 3e to je botra. Jesen, ki nas vsako leto obišče, s svojini ra,dodamini 3kani nam nasuje da.rov in poten sc umakne zimi. 3je mnenje o jeseni je še kar lepo, vendar imam raje poletje. Res jo, ; se ni ne ljubi okopavati njive, ampak poletje imam kljub temu rada. 3ec mi je čutiti, kako mi sonce boža. kožo in neki čaroben občutek do-Ll-b ko malce zadremljem, nato pa se zbudim na plaži in slišim zvok, -h poseben zvok, takšnega, kakršnega ima samo piša; pogovarjanje, o.tro-klici, smeh, čofotanje po vodi, to je nekaj čisto posebnega. Ko pa ^hce najbolj pripeka, gledam drugo, ko se "pražijo”, jaz. pa sedim v pci. Vendar imam rada jesen. Tudi zine. je lepa. Ane tako‘zelo. Rajo pomlad, poletje, jesen. Rada imam naravo, vendar ne zmeraj. Sončni ;-hod imam pa zmeraj rada, zato imam najraje tiste letne čase, v kate-L^' ti j bol j e vidimo. Klavdija BEBER, 5.b ' NAŠA TOVARIŠICA '-si tovarišici je ime Anica Vidovič. Vsak dan nas nekaj nauči. Na roki :1h uro, na prstih pa prstana.. Okoli vrata ima verižico. V šoli ima slečeno delovno haljo. Zelo je prijazna. Kadar dobimo domačo nalogo, •-1:i razloži, kako jo je treba reševati. Najraje je, če v eni šolski uri -Pravimo pet ali šest nalog. Želim si, da bi imeli v vsakem razredu -hsno tovarišico. Petra ST0P1NSEK, 4.b RADA BEREM a Rada berem knjige. V knjigah so lepe zgodbice. Manica ni zvečer prebere zgodbico. V šoli sen se naučila brati. Tudi sošolci radi berejo zoni nive zgodbice. San j a MURŠEC, l.b MOJA SOŠOLKA p. e Inc ji je Mateja.. V šoli sediva v isti klopi. i Je prijazna in radodarna. Uči se kar dobro. Riše lepe risbe. Inn na. j h- e nega psa, ki kar na.prej nagaja. Skupaj sva Se igrali na snegu. Med odmorom ve pogovor ja. va o ten in o onem. Spoznali sva se v mali šoli. Bil sen na njenem deseteri rojstnem dnevu. Prijetno s no se zabavali. Več kr :r ne obišče. Kdaj pa. kdaj kaj narediva skupaj. Včasih skupaj riševa, se c igrava, pojeva, pleševa, skratka, vse, kar lahko v odmoru ali pri kakš dejavnosti narediva. Ne govori preveč, je pa. iskrena in ne laže. Med t poukom ne klepetava. Včasih se po šoli skupaj peljeva v trgovino. Pranja VOGRINEC, 4,a NESREČA Bil je petek. Zadnji dan pouka v tednu. Izstopila sen iz avtobusa,. Spo-^ drsnilo ni je in noga ni je zdrsnila s pločnika« Tako ni je avtobus stisnil nogo. J Ko je odpeljal, sen vstala in mislila iti domov, vendar sen v nogi začutila hude bolečine. Prijateljice so hotele domov po očeta, vendar som jim preprečila. Tako me je slišal neki gospod, ne dal na kolo in ne odpeljal domov. Ko sem prišla, domov, sta. ne a.ti in mamica, začudeno glodala. Potem sta. ne odpeljala k zdravniku. Tara so ni slikali nogo in povedali, da imam zvit gleženj. Morala sen po mavec. Zdravnik je povedal, ds. en teden ne sinem v šolo. Dona. sem bilo. in se grozno dolgočasila< Po enem tednu so mi odstranili mavec. Spet sem šlo. v šolo in bilo je e spet vse po starem. Mojca ZUPANIČ, 6.b 15 - ■ *■ SOBA 0 se zbudim, si po e praviri sobo, V svoji sobi se igran in učim. Jaz si a-na čistin so_ . Moja muca rad;... pride v mojo sobo. Mojca VOGRINEC, l.a IZLIT NA Ril VITE sredo z.jutraj smo se peljali proti Ravnam. Vožnja se mi je zdela dol-Med potjo sem videle mnogo ilajev. Ko smo prišli tja, so sorodniki 6 "bili na Dalkonu in se pogovr rjali s sosedo. Čez nekaj čo.sa smo otro-i vzeli košarkaško žogo in odšli na igrišče, ki pa je bilo zasedeno. eknj časa smo ne.olj žo $c nn kos, ko pa smo se naveličali, smo odšli °nov. Žoga na"1 je skorr p .dxa v potočke. Poten smo jedli kremne rezi-e in zra.. en i sok. S*1 r^i so imeli popoldansko malico. :zr& je bila tri. Očka je - _kci, da se bomo kmalu odpeljali proti domu. 0 smo sedli'v avto, sme mahali v pozdrav. Vožnja nazaj se" ni je zdela •-fajša kot prej. Domov smo prišli precej utrujeni.Imela sem se zelo do-1:0 in bila sem vesela. Nina GERECNIIC, 3.b BIL T EM PRI ZDRAVNIKU 3 sem bil bo.Lan, me je mamica peljala v bolnišnico. Bilo mi je hudo, _3r rie je bolela glava. Zdravnik ne je potipal. Moral sen jemati zdra~ To j c bilr hudo. Bil sc a tudi dvakrat operiran. Ker sem popil 3lc, nisem smol bixi tisti dan operiran. Teden dni sen ostal v bolniš-ICo sem. prišel: domov, sem šel obiskat mano. Matej 3ERDINŠEK, l.a. NA POTEPU r-Gid prazniki sc prišle k sosedovim punčke obiskat babico. Ker je bilo Bpo vreme, so 7udr nas tri povabile k sebi. Mana nas je pustila,. eliko igric smo se igrale, pa tudi gunitvist ni izostal. Sosedova tete ;ri je prinesla malico. Ko smo poj el:- smo so lopo zahvalilo in nada- ' "le . m- - r. ni. Čas je hitro ■ mril in že nas je mana poklicala h Zrn .i_.„ mo se, da se porjlekm spet dobimo. jo lope, d- 6e dolgo no jako. K sosedovim je prišlo še veliko dru-iil o vrok, Te, dan ni je prijetno minil. Stanka GALUN, 3.b NAŠA HIŠA Naša hiša stoji v Haj&ošah* Hiša ina jedilnico, shranho, leuhinjo, st ra niš če, kopalnico, otroško sobo, spalnico, dnevno sobo in vhod. Na. oknih cvetijo rože. Pred hišo je zelenjavni vrt, cvetlični vrt in sadni vrt. Dušanka DROBNJAK, 2,b BILA SEM OSAMLJENA Neko jutro sen se zbudila in pogledala skozi okno. Zunaj je snežilo, za.to sen bila zelo vesela. Ko sen prišla v kuhinjo, sen videla, da je nana slabe volje. Vprašala sen jo, kaj je narobe. Povedala ni je, da sc je nekaj zgodilo. Ni ni upala povedati resnice, ker bi bila preveč prizadeta. Ko ne. j sen jo prepričala, da ni naj pove. Rekla je , da je umrla babica. V ten trenutku sen utihnila in nisen nogla verjeti, da jo to res, saj smo jo imeli vsi radi. Vsak dan sen jo zelo pogrešala. Nihče je ni mogel nadomestiti, saj ni je bila več kot le babica. Od takrat se počutim tako osamljeno, saj ne je le ona znala potolažiti v stiski. Zelo jo pogrešan in si želim, da bi bila. tudi jaz kdaj tako srečna babica, Dar j s. AN G-E L, 5 .a MOJ BODOČI POKLIC Razmišljal sen o poklicu, ki bi ne najbolj veselil. Veliko jih je, ampak človek opravlja samb enega,. Meni je všo č umetnostna zgodovina in zgodovina sploh. Zanima ne tudi geografija. To je družboslovje. Za dosego tega cilja, se bo potrebno veliko učiti. Vredno se je potruditi v osnovni šoli, da. se lahko vpišeš v družboslovno usmeritev. Kadarkoli s mamico, atijem, bratom kan potujemo, se pogovarjamo o krajih, skozi katere nas vodi pot. Običajno se tudi ustavimo in si ogledamo znamenitosti. Rad bi si ogledal čin več nest, to bi ni študij zgodovine in geografije omogočil. Zanimajo me tudi. doga. jan ja iz naše zgodovine. Želel bi izvedeti, kako so naši predniki ustvarili tako bogato kulturno dediščino, ki jo marsikdo sploh ne zna spoštovati. Mogoče pa si bon izbral poklic, ki bo zelo daleč od nojih sedenjih raZ' nišijan j. Do osnega razreda, ko se bo potrebno odločiti za poklic in študij na srednji šoli, je še daleč in do takrat bon spoznal še veliko ljudi in njihovih poklicev. Upam pa, do. si ne bon premislil. Matija BRODNJAK, 5.a - 17 - JESENSKI SPREHOD V GOZD Ha.dni vetrovi so začeli odnaša/ti porunenelo listje z dreves. Kmetje to- sadjan^i so pospravljali zo.dnje pridelke. 'budim sc v lepem sončnem jutru. Pogledam skozi okno« Sonce me ve.bi v ?°zd. Oblečen se in se odpravim v gozd. Med potjo srečam živali, ki se toipravl jajo na zimo. Uživam ob petju ptic, ki se bodo kmalu selile to jug. Drevesa pa bodo kmalu gola- Pod drevesom zagledam jurčke. Utr-ton jih in jih pospravim v nahrbtnik. Počasi se odpravim proti dum. ®ed potjo se obrnem nazaj ter. srečam lovca. Pozdravim ga in go. vpra— tom, zakaj je lovec. Pripoveduje ni zgodbo, kako je postal lovec. Nekega, večera, ko je še bil zelo mlad, je v postelji premišljeval, kako )e danes pomagal zajčku. Sprehajal, se je po travniku, kjer je ležal _ c tojček. Od strahu ni mogel pobegniti, ker je imel obe nogi ranjeni, prišel mu je bliže in ga odnesel domov. Doma mu je ozdravil nogi. Zaj-Jek je odskakljal naza$ v svobodo. 'Zanimiva zgodba!" sem mu dejala, lovec mi je povedal, da bodo pod vesom , ki je bilo na koncu poti, kostanji. Pobrala sen kostanje in 3e odpravila domov. 'Danes sem preživela čudovit dan", sem si rekla in zaspala. Jasnina STIRČEVid, 6.b NABIRALA SEM KOSTANJE ?0 nedeljskem kosilu sem si zaželela, da bi šla v gozd po kostanje. ^i so sc strinjali. Torej smo odšli. Pripeljali smo sc v gozd in nekaj Sasa hodili po stezici, nato pa smo togiedali polno ježic. Odhiteli sne k njim. Bile so prazno. Le tu in toto je ležal kakšen kostanj. Odšli smo po gozdu naprej. Naenkrat pa toitečo izza grma zajec. Vsi smo se ga ustrašili. S sestro sva stekli to. njim Bili sva mu že za petami, ko so je za zajcem zagnala lisica. ^Qkli svj za njima. Naenkrat sen pogrešila mamo in očka. Jasna še ni J-Sotovila, da sem se ustavila. Tekla je naprej. Začela se je pogovarjati z menoj. Obrnila se je in videla, da ne ni. Klicala me je. Nisem to slišal, ,, zato ji tudi odgovorila nisem. Starša sta ostala na mestu tot pribita« Blodila sem po gozdu in prišla na jaso, polno malin. Kor tom bila že pošteno lačna, sem jih. pojedla. Kar naenkrat v grmovju lekaj zasumi in iz grma se prikaže Jasna. Bila je srečna, ker ne je togiedala, šli sva iskat starša. Klicali sva ju, a odgovora ni bilo. Prišli sv?, do avta, v katerem sta sedela objokana mamica in žalmsten toka. Tucli nama j e bilo hudo, da sva ju pustili sama. Zagledala sta to-ju in mridrvela iz avta. Objela sta naju in solze so nam drsele po Licu. Odpeljali smo se domov. Ta dan nismo nabrali nič kostanjev, '^lice in očka ne bom v gozdu več nikoli zapustila.. Pustila bon pri Hru vse zajce in vse lisice, ker se ne bi rada še enkrat izgubila v ako velik on in temnem tfoeda. ŽAGAR, 6.6 -IŠ- KO ČAS DRVI Obiskujen osni razred osnovne šole. Mislin, da bi ne starši lahko kan. pustili. Tako so ne po dolgem prepričevajnju la pustili, da grem na šolski ples. Čeprav je minila dolga ura, preden sen jih prepričala, je nastal drugi problem. Nisem imela, kaj pbleči, pa tudi pričeske nisem imela urejene. Po dolgem iskanju po omari sen končno poiskala "cunje”, ki . so mi bile na,jbolj všeč. Na.to sem šla. v kopa.lnico. Začela sem si urejati pričesko in ko je bila pričeska, končana., je bila ura. že toliko, da, je bil ča.s za odhod. Ko sem se oblekla, je končno pri vratih zazvonilo in pred vrati je stala te,ja.. Preden sem odšla, sem 1 morala prositi še za denar. Najprej sem razmislila, kdo je bolj skopu-i ški oče e.li mati« teti j c bolj skopuška, za.to sen odšla, k očetu. Vpra- ■: šala. sem ga., če mi da. denar za. ples. Oddahnila sem si, ko je privlekel .1 denarnico iz žepa in mi stisnil stotaka. Pri tem se mi je nasmehnil. Zahvalila, sem se mu z upanjem, da ne ne bo ustavil in me vprašal, kdaj .1 pridem domov. Temu jo vedno sledilo prerekanje, ob kateri uri na.j se vrnem. Naenkrat je oče vzkliknil: "Karmen, kdaj prideš!?" Odgovorila, sem: "Ob enajstih". Oče ne je jezno pogledal in rekel: "Ob pol enajstih: da. si ni doma,!" Starši so vedno enaki, spremenijo uro, četudi samo za. pet minut, sa.no da. ni po tvojem. Končno sva. z Majo odšli. Ko sva. prišli, na, ples, je bila. dvorana, nabito polna.* Končno sva zaglcda.li svojo druš- < bo in odšli k njej. Tisti večer je bilo na. plesu zelo veselo; plesali c smo, se za.bavali,uživali smo. Naenkrat je bila. ure?, enajst in začela seru razmišljati, kako naj se doma opravičim« Prijatelji so me nagovarjali, : kaj naj rečen, vendar som sklenila, da. povem po resnici. Ko sem prišla. 1 domov, je bilo vse temo. Sla sen v svojo sobo in prižgala, luč. V moji 1 postelji je spal oče, na nizi pa jo bil listek in na. njen je pisalo: "Pojdi spa.t k mamici". S težavo sen šla, v spalnico. Ko sem vstopila, je bila. mati budna. Vpraša.la, me je, kje sem hodila, tako dolgo« Odgovorila sem: "Na plesu, kje pa, drugje". Ma.ti ne je vpraša.la., zakaj sem prišla tako pozno. Jaz sen ji rekla, da smo se imeli tako super, da. nisem ime- la. časa pogledati na uro. teti ne je najbrž razumela, saj mi je rekla, naj se slečen in grem spat. Drugi dan, ko sva. se z očetom pozdravila, >1 me j je vprašal, kdaj sen prišla, domov, teti, ki je stala za mano, je rekla,: "Ob pol enajstih". Pogledali sva. se in se nasneja.li druga drugi.r teti ni je rekla na uho: "Saj ven, kako čas drvi". L Karmen KOLARIČ, 8.a OČETOVO DELO Moj oče je po poklicu elektroinsts.la.ter. Za.poslen je v podjetju IMP, ki je kratica za,: industrija., montaža., proizvodnja.. Dola v elektro delavnici v Ptuju. V njej izdeluje lelektro omarice rs.zlične velikosti. Ko dokonča omaro, jo pošlje na,ročnilcu. To delo opravlja z veseljem. Mitja KRAJNC, 4.b MOJA PRIJATELJICA _jak človek ina prijatelja, kat er cnu zaupa in mu v stiski tudi ponagr • -letnega dne sne sc odpravili na morje v Poreč. Ko sno prispeli, smo • odšli pogledat obalo. Drugo jutro, ko sno sc kopali, sen se seznani- • z Majo. Bila, je visoka in imela je lepo polt. Zvečer sva, se dobili • oba.li in odšli v mesto na sladoled. Pihal je veter in njeni temno ^avi le,sje so se poigrava,li z njim. °zna,li sva mnogo prijateljev in nekega dno sno se odpeljali s čolnom -staremu ribiču, ki nam je pripovedoval zgodbe. Ko so najini prija-tclji ■Šli, sva sse odločili, da, bova, sani odšli k ribiču. Ko sva, že ncka,j ■Sa hodili, sva spoznali* da sva zašli« Maja je bila, zelo prestrašena - je začela jikati. Neke,j ča,sa sva sedeli na obali in, čakali, če bi •hcajno kdo prišel k obali. Zvečer, ko je sonce že zahajalo, se je 'Ukazal star ribič in naju vzel s seboj, Dona. je bila, tla. j a tepena, in naslednje jutro ni bilo na plažo. Popoldan jo prišla k meni in od— hi sva. se sprehajaš. Bilca je zelo umirjena, njen glas je bil otožen. Spovedovala mi jo o svojem očetu, ki jo pretepa in ves denar zapije igostilni. NJ.ena mati je bila že dolgo bolna in ni mogla več hoditi, -Škrat se je zgodilo, da. niso imeli doma kaj jesti. Zaradi tega so ^li tudi njeni trije bratje. Naslednji dan je njena mati umrla. Tisti sno odhajali domov, a še prej sen šla k Maji, se poslovila in ji ^okla sožalje. Ko sno se vozili, sen bila ves čas zamišljena. Mislila 1:ij> kaj bi storila, če bi sc meni zgodilo kaj takega. Zvečer dolgo ni-n zaspala, misli so ni odplavale na morje. ■0e nisem videla nikoli več« e ' Cilka VUČA1C, 7«a TARI lCla- imam psa. po imenu Tari. Moj pes je hud, zato je na, verigi. Enkrat - dan mu nesen vod.o in jesti. kV ne vidi, ka.ko nu nesem hrano, sc že •'2-izujc okrog gobčka, in miga z repom. Ko se na,je, jo žejen, zato gre ■t vodo. Cc ga okregan, se čisto potuhne. Zelo rad. se igra z žogico 1 2 mano. Ko pa se dobrika, skoči v zrak in maha z repom. Janja ROZMAN, 3«a 20 - MUCA MACA Moji muci j c ime Maca. Našel som jo na njivi* Moja na.čka je črno barvo, Najraje ima ribo. Ko ati pore avto, je stalno polog njega« Preden grem v šolo, ji dan hrano« Ko priden iz šole, ne čaka pred vrati. Skupaj se igrava na travi. Moja Maca bo imela mlade. Rada sc igra z volno. Igra se tudi s sosedovimi psi. Ko sen šel v kolonijo, ne jo zelo pogrešala. Ko sen prišel z morja, me je imela zelo rada. Cela družina jo ima rada,« Gregor TKALEC, 2.a HRČEK LUKA Mojemu hrčku je ime Luko,. Je rjave barve, priden in rad je. Rad tudi pleza in so vrti na kolesu. Je zelo vesel, ko ne vidi, Rad se pase po travi. Hrček im na vsaki strani vročo, do. si za neko.j časa. pospravi hrano. S samičko Maco se veliko igrata in uganjata norčijo. Hrčka, imam zelo rad. J e ra e j Saga.din, 2. a ČE PASEŠ MULO Zelo ra.de. plešem. Če bi zamudila kolesen šolski ples, bi bila to zame kate.strofa. Zvedela, sen, da, bomo čez en teden priredili šolski ples v prosvetni dvorani v Hajdini. Za vsak primer sen še isti dan vprašala, mano, če sc ga. bon Lahko udeležila. Mana je rekla, da je to odvisno od mehe. Cel teden sen se pripravljala. Pri pouku sen razmišljala, kako se bon oble" kla, kakšno pričesko si bom uredilo,. Cel teden sen bila pridna. PripraV 1 jena, sen bila za. vsako delo. Napočil je petek, ta dan sne imeli ples. Vesela sen steklo, iz šole. Doma sem si dvo.kro.t opralo, glavo, se oprhala in si uredilo, pričesko. Bila sen prepričana, do. ne bo mna pustilo,. Toda uštela sen se. Ko sen se že odpravljala, ne je nama vparašala, kan greni. Odgovorila sen ji, do. greni no. ples. "Na kakšen ples?" je vpraša la. Šolo tedaj sen ugotovila, do. je slo.be. volje. Reklo, ni je, no,j ro.jo počistim kopo.lnico. S solzami v očeh sem vzelo, vedro in odšla v kopo.lnico. Ne.cnkro.t je v meni vse prekipelo. Steklo, sen v svojo sobo (po poti prevrnila., vedro), s treskom zaloputnila vrata, zarilo, gLavo v blo.zino, krčevito stisnilo, pesti in zo.čelo. ihteti. Mana, ki j c slišr.la hrup, je prihitelo, v no j o sobo. Rekla ošm j j., no. j izgine v 16. stoletje prod našim štetjem. Mano, ne je zo.čelo. miriti. Ker nikakor nisem moglo, zadržati j o ko., j c sklenilo., do. ne bo pustilo, no. pica. Ko ni j c to povedalo., sen bila prepričana, da sen najsrečnejši otrok no. svetu. Vesela sen jo objelo,. V petih minutah som sc obleklo, in odhitelo, no. ples. Mislim, do, se ni je splačo.lo po.sti nulo. Petro, KAMPL, 8.b LEPA VIBA DANAŠNJIH DNI ■našnja lepa Vida je drugačna od tiste iz ljudske bo.ladc* fclokatem. ■Pusti otroka zn stalno in kratko nalo pozabi nanj. imš otroka, ga vso življenje spremljaš s svojo ljubeznijo. Začno prvini leti, kd ta otrok lepega dne izgovori besedo nar La, Z nav-•sonjen ga objameš in poljubiš. Tako sc razvija naprej. Vsak novi dan zanina, kaj ti bo tvoj malček pokazal novega, Bo.zvijc sc v šolarja. ^•Paj so veseliš njegovega odhoda v šolo. Že prvi dan jokajo odhaja s°lo. Odpraviš sc v službo, toda ves dan. si nestrpna, "Ali joka, ali -\1 ni kaj zgodilo?" Take in podobne misli ti rojijo po glavi. Komj ;f aa je delavnik končan. Z vesoljen se odpraviš domov, kajti prc-2-cana si, da ti že gre naproti. Tako sc tudi zgodi. Spet ga objameš Poljubiš. Z vnemo ti začne pripovedovati, kaj vse je doživel. Pozora '_&a poslušaš in sc nu smejiš. Toda večji postaja, večje skrbi so z 111 ^ Začne se grdo obnašati proti tebi, pove ti marsikatero grdo besc~ t ne ljubi se m učiti in še in še. Toda vse to "požreš", kajti veš, je to tvoj otrok. Otrok, ki si ga, vzgojil z lastnini nočni in šc ga, Snjaš. Zato marsikdaj zn,radi njega potočiš grenke solze. Teda. še ga ljubiš. •k° lahko „ra.zbcreno, kakšna je dana.šnja. lepa Vida. Popustljiva, dobro* 3210., prijazna., ljubezniva, skra.tka nudi ti vse, kar najbolj potrebu— Pustila in odšla za stalno pa ne bi za nobeno ceno. Zato smo srcČniL Vesna HREN, 8.b LETO 2000 ^traj ge zbudim in hočen pogledati skozi okno, toda, najprej noran ^•"tisniti na stekleni guiab, da oleno sploh postane prozorno. Ponislin, 0 lepo je bilo vča.sih, ko ni bilo vse avtomatsko in na gunbc in ne 2Jutraj prebudilo sonce. Danes ne prebudi ura s piskajočim glasom soba. je kljub belemu dnevu temna kot ponoči. Ko pogledam skozi oleno, i3rie'- sploh ni več, ampak sc po mostu premikajo le goste megle in po ^ju letajo nekakšni leteči krožniki, v njih pa, ljudje, ki hitijo v 'U2bo, Vsi ima,jo resne obra.zc, nobeden ni nasmejan, niti za.span, kot "^Udi oni bili na, gumbe. ! , s°'bc zaslišim jok in ven, da. se jo zbudila hčerka., stana pet mesecev, . ° ^i^jo na tem svetu, ki ga, šc imam rada,, kajti v njem je le še ne-h. 2lv:L3cnd'a* Pohitim k njej, toda spet se srečam z mnogimi gumbi, ki ‘ ^moram pritiskati, da. priden do njo. Vzamem jo v naročje in jo pope* 3°m, na.hranim, umijem in previjun, pri čemer ne spet spremlja, vrsta, , 0l:ls-tskih zadev. To stvari sem tako zasovražila, da komaj čakam, da. ^Porbudi sc maž in sc odpeljemo na vikend, kjer na, srečo še nimamo avtomatskega, Vernih ponislin, kako ra.do. bi bila. spet majhna, dek-iuh V Son^n^ Poželi, kalcršna. jo bila tukaj nekoč. Ko sc nož zbudi, nc oznivo pozdravi in poljubi. Vidin, da. je tudi v njen šc nekaj živ- 22 1 jen ja. Presrečna šen ,ko vidin, da jo v naši družini še nekaj toplino-5-51 Stopin v kuhinj p; da nan pripravin zajtrk. Vendar to opravijo namesto nenc razne čudne naprave. Take naprave ne spremljajo ves dan. Življenj v sc je .res moderniziralo. Kaj po. na,še zdravje? Življenje je pusto, povs^-0 te spremi jo. j o stroji. Včasih si loJnko šel s prijateljem no. klepet, danVo se lo.hko pogovarjo.š s strojem. ' ‘Va ro. Kaj bo, če ho še no.prcj tako? Vz Vesna SL/JMŠEK, 3.a 10 ep p MOJA NAJLJUBŠA IGRAČA " k Mo-j a, ho.j ljubša igrača j o-* pupa. Pupo vozim z vozičkom. Ko priden iz šolkai s pupo v no.ročju gledam televizijo. Poten grem na dvorišče in pupa pocisc va. Ko je že večer, grem v kopalnico. Tam se umijem in grem spo.t. Tudikc pupa spi. Zjutraj vstojicm, se oblečen in grem zn. j trkov?, t. Po ze.jtrku sCk igro.n s pupo p ' zr Janja BRAČKO, l.a jj r MOJ DEDEK i kc Mojemu dedku je ime Stanko u Stanuj c v Gerečji vasi. Je srednje postave,n., ima črne lase, rjavo oci in se lepo oblači. Je ljubitelj živali. Doma Cigoji zajce in kokoši. Najraje hodi ribarit. V prostem času pomaga mani 1 pri delu in se rad suče okoli štedilnik?.. Po kosilu pa igrava karto. 1; Večkrat pomaga, svojim bratom in sestram pri delu. V službi je bil v ^ Mariboru v Tovarni avtomobilov, Sta.r je petinšestdeset let. Rad hodi v gozd po gobe, Kadar ni zaposlen, gleda televizijo in bore Večer. Vč?.sih' zraven televizijo tudi zaspi. Pogosto kolesari in hodi s kužkom na. sprehod. Dedka bon vedno imela ra. da. in ga spoštovala., s o. j ni jo naredil veliko stvari in no veliko namučil. Mojca POŽGAN, 4.a POGOVOR Z MOJIM PREDNIKOM Nekega, dne sva. sc z bratrancem igrala. Dogovorila, sva so, da. bova. izkopala, zaklad. Začela sva. kopati. Čez kakšno uro je bratranec vzkliknil. Pritekel sem k njegovi luknji in ostrmel. Bila. jo skrinjic?.. Izkopala, sva. jo do konca,. V .cin sva jo ven in jo občudovala. Previdno sva jo odprla,. '-'V njej je bila. ura iz srednjega, veka.. Lepo je bila. okrašena; na. sredini, pod kazalci, jo bila. štcvičnica. Takoj sva, ugotovila., da na.stn.vl j ena. številka pomeni leto. Bra.tran.oc Ivo jo začel pr c mika. ti številke. Ustavil se je na letu 1848. Pritisnil je na tipko, ki je bila. na. uri. Naenkrat sc je začelo z nama. nekaj dogajali. iu**-a sva tako lahka., da sva lahko plavalo, po zro.lcu. Okolje so jo na.cn— 3 at sproncnilo". Padla. sva. na tla. Znašla sva se v neki votlini. Ivo je ij vedno stiskal v roki uro. Zelo težko sva, vstala., saj na.ju jo vse bo-/•slo. Začela sva. iskati izhod. Na eni izned sten je bila. špranja. S to-mVo sva so splazila skozno. Okolje je bilo lopo zeleno. Ni bilo nobenih Vam. Tik nad na.ua se je vzpenjal grad. Na gradu je nekdo poklicni • . ^ažo. Zaslišala, sva topot stoterih konj. Pognala, sva sc po pobočju Vzdol proti nostu na reki. Ker je bil uost zastražen, sva rgko prepla— la« Tok naju je zanesel proti sredini. L kljub nočnenu toku sva reko eplnvnln , Malo sva si odpočila.. Spot sva začela bežati. Naletela sva pot. Pot na.ju je pripeljala v vas. Skrilo, sva. se no. nek senik, kjer a zaspala kot ubito.. Zjutraj svo. sc z gospodarjevo ponočjo zbudila, bil videti prijo.zcn. Spre.šova.1 no.ju je, kdo svo., od kod svo., ke.n '%va. Povedala sva nu, kako sc piševa. Povodo.l no,no. je, do. sc tudi on tako. Vprašal sen go., kako nu je ine. Povedal ni je ine, ki sen go. IboČ kot otrok prebro.l no. grobu, Ponislil sen, da bi lahko bil to. člo— s<^ najin prapra.dedek. Vprašal sen ga, če je njegovonu sinu ine Aljaž. 2n-k se je začudil in ne vprašo.1, koko to ven. Povedal sen nu, do. jo on din prapra.dedele. Na.to sen nu še razložil, kako sva prišlo, sen. Z Ivon a gs. vprašala, kje sno. Povodo.l nana jo, da je tlačan. Pokazal nam ho, gra,d. Rekel je, do. je to ptujski grad. Povedala svo, nu vse, kako vso izglodalo čez kakšnih sto let. Pravila, sva nu o vojnah, o izumih, kol nama je, da, vsega. tega. tulca j ni. V tistem času svo. ostala še en -',h. Poten sva uro nastavila na, leto 1991 in pritisnilo, na, gumb. Na.cn-ht sva. sc znašla, ob nos tu, kjer sva izkopala, uro. Ura. jo modtem izgi-1 Poten sva, tekla le babici in ji vso povedala,. Seveda, no,na ni ver— la. 7 l°stna svo, odšla, domov. Dogovorila, svo, so, da toga ne bova nikomur Lh'1'vila> ker nama, ne bodo verjeli. Gorazd DOBNIK, 8.a - 24 - TEMA NOČ Tenna, teona noč, ‘o proein, prosin, daj ni noč! Daj ni noč, da nu povem, da misliti nanj šc zdaj no snen. Rada ga inan, a kr,j, ko to težko priznan. Res je, da si želim njegov pogled, njegov pogled, njegov nasmeh. Kakor sonce pogled je tvoj, zato pokloni ni ga ljubo noj. Kakor zarja nasmeh je tvoj, zato podari ni ga ljubi noj. Odšel si dragi, odnesel ni nasmeh in odnesel ni pogled. Vzela te je temna noč, vzela, ni je no j o noč. Temna, pretenna noč, vmi ga. nazaj. Vrni ni njegov pogled, vrni ni njegov na,snch. ZVEZDE Strnin skozi okno in gledam v zvezde. Gledam v zvezde in mislim nate. Po licih ni polzijo solze, se,j ven, da, ti si v objemu drugo in tvoje nisli so zdaj meni tuje. Bil si iskrica v nojem srcu, iskro, y>nojen upanju. Bili so dnevi ljubezni, bile so mnoge neprespane noči. Minili so dnevi, minile noči. Mojca PETROVIČ, 7.a Mesto v i.PAN iJi z. IME nokal 9. GRK n VOKAL SESTAVIL joli STElNEP. . -PS., GKKA1 PRtBj V TPOJAH BRMG-I ULQb - | N i K 1 jSPGMjK čflf3C?6 'M. iiME 05E5H i ZMIMEVk To M, Ml fr, ^0 i , -i.OO. v Z INE BRHi EKART ^VOKRL GRKA VREDkiG or n'i 7AP/A m MESTO V N IGER Ul DUŠIK filmska TRUZBR oqb- voKA/ iiME ViSRHE PAPIGE GORKA fJcoQM Z.RRK ftATlU^c KDECA . (To MEHSfd NEDR AMBROŽ ZFMeK) ČP,K) PO B i KJIKCUČ bSjiUilGXn /Z iitiSPlMc. OTO tOM§iC ČTBKA 05VEŽ■ PURC£ OTO CEP.R i\ bG -G Z ORNIK 'PUSlK -SVOKOI CPvfVBN, KflTAPv POLJSKI ZGODO-VlNAPv kosilo MRMJSI SEMCNllP EP| SOHOKil n a lij . MBbTC MESTO OB MOPvll GOB B TJ) EMER5IZ BBV E Z. KB9J V PU5CAVI KALBHfiR (, H^~0"C. Hj 5L0VEU5< BAMTOo: loT OSEBMi ZAIMEK DUSiK < TPUTNEPs J UC/OGveCv t^^DcMbT AlGlVfi VbE V 'K EPU ARMO-- GLA6 NIK zoKnN OfSUiK klOVl SAD VOKAL TPxBVW= TA KAVAM M ČRKA VALJEVO LAIUTAN SLADEK SABEZ ' INRUEPL stojam SESTAVIL' JOŽI ^ STE/NEB polska RAGU-I- NA 1 ; J izhrbra GLAVI HAVOŠI^ S M KAP (BTOJeiu dve E MAKI ČWK) ■ 1 OGUiK Kru j E M Pi MOH0-- Mo JAFOKJ ?>V5IA- N6C£ KPfli CENBIV G-FAIČEKi iTIVUJ 'i ?iWt: Vv HODEC bP>H. fc AE C. SP Oi? 5. SR- HO<3L^< fNllK OtoLJ i K -bi-OV. ?£5MiK (A'P>£ Chu) a lupa TOLKim M. IN£ iM^iJi-Nc Z.VE ZDiC£ iUcPAEMiC l.ElMpKl ČF,W l ^O-ČRHF auE:s _ iVPhoGIC OA laimek — ' NlKAL-NiCf) Zb- OWb UKALlOCP 8-AKi) 1 CrAFOTf, 0AkjD?,A £M£P5iČ KRŽANI ZAIMEK DVa SftMCGtO bMiKA 5Cv>Ka IME cRaE K ^ EU3DEK 5Pi5£Z c.ča^! V h M | Vft sov/c LCHKA ČAKPl Z'!(VG 1hL?VKP l£k)ij BV3TL. bMuceD ZO&A z /10. ČAKA '?.dD0LG0- vat K^DZMli' v| L Pi K A ;bCRi^ OKMiK MIlAU H. IHE ^ " ^HO - MiK i OA 1A1HEV< ALUMlkii - i. IME 5. cw^ l -I MEMe © i nfMvi' IVA . 9T0§ie Ž. iM5 SLADiA NBA TOhi£ eiaaat 15 .Cl\W DVA 5aho= G-LAA-(OI K A ROSi Lo M£pi& 1 Č piEPic blMCNj 4.CW) 'DVc EDPKI cAK ' PiV^KJC ?L£^V- L£C lo. ČRKE) NEM5KI FILOZOF . . _ . - 25 - SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH DOBROSRČNOST ■: ;,r. y - Tovarišica, prinesel sen van tri jabolka. - Hvala, eno "bon vzela, drugi dve pa k-ar ti obdrži. - Ne, tovarišica, vzanite vse tri. - Zakaj? - Eno ni je pad,lo v lužo, pa ne ven katero* PRI SPOZNAVANJU DRUŽBE Boštjan: V Ilakodoni ji kopljejo industrijsko ras lino lan. Tanja,: Lan posušijo, nanakajo, zopet posušijo; to ponovi .je nekajkrat in iz njega, dobijo statvo* Kamen: Iz lani so izdelovn.li pla.dn j e, Sa.šo: V Makedoniji pridelujejo riž, pšenico* ^vee in druga žita; PRI BIOLOGIJI Tovarišica,: Kaj veš o pticah? — Iz jajc se izležejo ličinke, pokrite so z dla.ko, ja. j it a. skotijo sanice. 0 netopirju so ugotovili: - Sanica, znese enega, nla.diča. . * .1 j. e. PRI NEMŠČINI T: S kolikimi leti si za.čel hoditi v šolo? J: Ob sedmih! T: Kdaj poslušaš glasno gla.sbo? M: Vedno ko sen stara, 12 let. GHLDSEM/i MEHANIZACIJA - KOMPRESORSKE USLUGE Rajko CAHI L, Zg. Hajdina ' PRODAJALNA ”JOŽI,, Milica GAJŠEK, Ha j d ose 3 SNACK BAR Marija KAMPL, 'Slovenja vas 1 GOSTILNA uČELAN" /mica ČELAN, Slovonja vas BIFE "MAJA" Stanko KOROŠEC, Zg, Hajdina VILJEMS,- Vili GEREČNIK, Zg. Hajdina AVTOSERVIS Ivan IHRBIS, Slovenja vas ' f • AVTOPREVOZNIŠTVO Ivan ZUPANIČ, "Skorja \ INS TALiTERS T VO Janko GaUrovcc, Ha j do š g ELE1CTR0INSTALATER5TV0 Danilo P/ZPEŽ, Hajdošo GOSTILNA "KOŠTOMJ" Milan KOŠ TONA J, Skorba GOSTILNA "ROŠKAR" Ladislava ROŠKAR, Hajdošo GOSTILNA "KORENJAK" Miroslava KORENJAK, Skorba MARKET "ŠPARaVOEK" TRAVNIKAR DANICA Sp. Hajdina 77 KOGUI DANICA cvetličarna "SPOMINČICA" Zg. Hajdina naslovna slran - POD DEŽNIKOM - Darja Angel 5.a - grafika št. 1 - Snežana Matič 7.a, - Mateja Kosar 6.b. - Vanja Kampi 6.L - Mateja Verdenik 5»a, - Tanja Horvat 5»a, MOJA PRIJATELJICA. - Tanja Horvat 5«a PLEZANJE 1:A DREVO - Leonida Ladinek 7.a 1. CVETOČA VEJA 2. ČEŠNJE 3. HIŠA 4. ŠMARNICE 3. MUCA 6 n 3. q < 10, JAGODE VRČ KURENT - Anja Brodnjak 5«t>. - Brodnjak Aleksandra - Slameršek Andreja 3e"b- Izdala in založila: OŠ HAJDINA Likovno opremila: ROMANA KISELJAK Tiskanje naslovnice in vezava: PP PE TISKARNA PTUJ Uredila: ROZINA ŠIROVNIK Šolsko leto: 1990/91 Naklada: 150 Domoznanski oddelek 371 NAJDIHOJCA 1991 373.3(497.12 Hajdina) 6002159,1 W COBISS © KNJIŽNICA IVANI