SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXII. (16) Not (štev.) 20
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 16. maja 1963
jDotn - fttflski te ra ji -organizirana
skupnost
(Iz govora prof. Geržiniča na sestanku odbora slov. šolskega tečaja Dr. France Prešeren v Moronu)
Družina vzgaja, oskrbuje, vodi otroka, da zaživi kot organski del te osnovne celice naroda in človeštva sploh. Del svojih nalog, zlasti izobrazbenih pa je družina od nekdaj oddajala posameznikom. ali ustanovam. Taka ustanova je predvsem šola, taka so tudi naši tečaji. Poleg izpopolnjevanja družinske vzgoje je naloga teh ustanov tudi ta, da se otroci v njih uspešneje in globlje vrastejo v širše skupnosti, v narod. Naši tečaji naj torej vodijo otroke v bogastvo naše tradicije, v zemljepisno ir,, zgodovinsko podobo slovenske domovine, v zakladnico njenih velikih duhov, v naš jezik. To ni le čustvena zadeva, to je nujnost, če naj se otrok uspešno razvije. Amerikanci so med obema svetovnima vojnama preiskavah probleme mladine, katere starši so emigranti. Dognali so, da imajo tisti otroci, katerih staršem ni šlo za to, da jih vsade v duhovno ozračje svojega naroda in jezika, mnogo večje težave v razvoju značaja in nravnosti, da so pogosto plen manjvrednosti ali pa prazno-glavega napihovanja, da so med njimi mladostni zločini mnogo številnejši in d!a se je brezno, ki se je napravilo med njima in tradicijo njihovih staršev, postavilo tudi mednje in njihove starše. Pri naši idejno usmerjeni emigraciji je to vprašanje vraščanja v bistvene odseke naše narodnosti še toliko važnejše, saj emigranti varujemo in razvijamo nekatere najvišje ideale, ki so jih v domovini uradno prekrili in zatajili.
Te naloge tečajev pa so zelo težke, kajti razmerje med časom in delom, ki ga morajo otroci posvečati argentinski šoli in med časom in delom v slovenskih tečajih je 10:1 (20—24 tedenskih ur proti 2—4 uram). Tudi če doma govore samo slovenski — kar je edino pravilno •—-, -se to razmerje ne zboljša, saj mora šolar velik del bivanja doma porabiti za učenje in naloge v španščini. Pri tem nastane nova nevarnost: medtem ko se v španščini z vsakim, razredom veča besedni zaklad in spretnost v izražanju, se omejuje slovensko besedišče na bolj vsakdanje predmete in pojme. V novi obliki se ponavlja to, kar je Prešeren pred 130 leti ugotovil za razmerje med nemščino in .slovenščino (v slovitem tercetu nemškega soneta „Warum sie“ — v Župančičevem prevodu: „Po nemško govori pri nas večina/ gospa, gospodov, vajenih veleti,/ in po slovensko .siužna njim družina.“).
Popolnoma zgrešeno ¡modrujejo torej starši, če pravijo: „Otroka pošiljam v tečaj, doma govorimo slovenski — s tem smo to plat svoje odgovornosti izpolnili.“ Nikakor! Dom, mora izkazati tečaju vso pozornost. ¡Starši naj ne le poskrbe, da otroci vestno izpolnijo, kar jim katehet in učiteljica naložita, ampak ,tudi izpopolnijo, kar se tam more le nakazati. V .tečaju se npr. more Gubec le omeniti, doma moremo o kmečkih bojih marsikaj povedati; v šoli se otrok nauči pesem iz Cicibana, doma mu lahko polagoma preberemo l— ¡lin zapojemo tiste, ki |so vglasbene — celo zbirko. Ugotovljena je velika važnost pravljic in pripovedk v materinem jeziku (Jurčič-pripovednik je zrasel iz dedovih pravljic, Puškin-pesnik iz dojiljevih): to je tečna hrana za otrokovo domišljijo, za ¡razvoj oblikovalne sposobnosti, za rast jezikovne sile in produktivnosti. Podoben je pomen narodnih pesmi. Kaj nudi otroku mati ali oče (ali znanec), ki zna lepo recitirati ali prebirati kvalitetne leposlovne proizvode — tudi če otrok še ne dojame vse njih razumske vsebine! Ko pride doba srednješolskega tečaja, bi mora) otrok gladko brati in se izražati. Dom more ¡otrokovo vednost neprisiljeno izpopolnjevati še z učnimi sredstvi, kot so: slovenske knjige, plošče, zemljevidi, fotografije, podobe (pokrajinske in zgodovinske). Po njih se približujejo resničnosti, medlem ko puhli presežniki („najlepsi na svetu, čudovit“ itd.) odbijajo in varajo. Včasih so domovi (ali vsaj eden v soseščini) premogli tudi lutkovno gledališče: kakšno področje za po-
V v
llriiNeov pripravlja nove krize
Iz Washingtona poročajo, da je ameriška obveščevalna služba ugotovila, da se je Hruščov v zadnjih tednih resno odločil premostiti prepad, ki loči ZSSR in rdečo Kitajsko.
Ti strokovnjaki so preučili ves tozadevni material, ki jim je prišel v roke in menijo, da se bo Hruščov potrudil vzpostaviti vsaj videz enotnosti znotraj komunističnega bloka. Zato tudi menijo, da bo v bližnji bodočnosti Hruščov v svojh nastopih do zahodnjakov začel znova voditi mepopustiljivo politiko, se pravi, postal bo spet bolj napadalen in ekspanzionističen.
Toda kljub tej novi liniji pa Hruščov, tako menijo v zahodnih prestolnicah, nima v načrtu prekiniti mnoga pogajanja, v katera je zapleten z zahodnjaki, ¡glede razorožitve, prepovedi atomskih poskusov, trgovine itd., tako, d,a pričakujejo, da se bodo ta pogajanja nadaljevala še dolge mesece.
Kremelj sedaj resno proučuje možnosti pomirjanja z ¡rdečo Kitajsko ter bo zato, da zadovolji rdeče voditelje v Pekingu, sprožil novo kampanjo komunistične ekspanzije predvsem, v Afriki in jugovzhodni Aziji.
Hruščovu sicer ne grozi, tako menijo y Washingtonu, nevarnost zrušitve s predsedniškega stolčka, ima pa velike gospodarske težave doma, istočasno pa tudi v komunističnem bloku in izven, njega. Zato bo svojo novo politiko osredotočil v doseganje komunističnih revolucionarnih ciljev predvsem med nerazvitimi deželami, notranjo konsolidacijo partije pa bo začasno porinil m drugo mesto.
Prav v tej zadevi sta; si bila Moskva in Peking v zadnjih mesecih neprestano v laseh. Rdleča Kitajska, označujoč Moskvo za strahopetno, zahteva, da mora ZSSR širiti komunizem z večjim pritiskom v nerazvitih deželah. Sovjeti sami da so prav zaradi svojega popuščanja že doživeli peuspehe, kljub svoji pomoči, zlasti v afriških državah Mali, Gvineji, Kongu in v Iraku.
Da bo pomirila rdečo Kitajsko, bo Moskva, tako pričakujejo zahodnjaki, sedaj spremenila tudi svojo taktiko v jugovzhodlni Aziji, kar pomeni, do bodo začeli bolj pomagati komunistom, zlasti v Laošu in južne Vietnamu.
Z eno besedo: Hruščov pripravlja nove krize, zahodnjaki pa čakajo.
Castro potuje po ZSSR
Kubanski komunistični diktator Fidel Gas tro, ki mu je Hruščov ob sprejemu v'Moskvi izkazal vse časti, ki gredo visokemu komunističnemu funkcionarju, se je kot častni gost udeležil na Leninovem mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi ob desnici Hruščova sovjetske prvomajske proslave. Z balkona je Hruščov predstavil zbrani množici svojega gosta z besedami: „Jeto naš tavarišč Fidel Castro,“ nakar je izustil poplavo pohvalnih krilatic svojemu zvestemu oprodi s Kube. Castro je govoril za njim v španščini ter je začel: „Saludo a Ni-kita Hruščov y partido comunista soviético,“ pa ga je ob rje m stoječi sovjetski tolmač v ruskem, prevodu takoj popravil: Ja pozdravlju Nikito Sergeje-viča Hruščova itd. Castro je ali pozabil na drugi, priimek Hruščova ali pa se je bal, a bi se mu pri izgovorjavi zapletel jezik.
Po proslavi, na kateri je Castro videl sovjetske tanke, vojake in letala, je s Hruščovom odšel na 40 km oddaljeno posestvo sovjetskega diktatorja. Tam sta začela oba komunista s svojim, delovnim programom, se pravi, konference o nadaljnji sovjetski pomoči Kubi, o odnosih Kube do rdeče Kitajske, o uporab-
ljanju Kube kot postojanke za širjenje komunizma po latinski Ameriki itd.
Moskovska agencia Tass je medtem objajvila, da si bo Castro ogledal tudi notranjost ZSlSR. Prvo sovjetsko mesto, ki ga je videl od blizu, je bil arktični Murmansk, kjer je iz sovjetskega letala Iljušina stopil na rusko zemljo, iz Moskve pa se je poda! v Volgograd (bivši Stalingrad). Poročajo, da namerava Castro ostati v ZSSR mesec dni.
Po odhodu iz Z:SiSR se bo, kakor poročajo viri iz Havane, Castro ustavi! v Ženevi v Švici, kjer naj bi vzpostavil stik z Medtnarodnim rdečim križem glede 80.000 političnih pripornikov na Kubi ter istočasno V tamkajšnjih bankah naložil milijone dolarjev na svoje ime — za vsak slučaj.
Prvi Castrov finančni minister Rufo López Fre'squet, sedaj v begunstvu, je s tem v zyezi izjavil, da je imel Castro že leta 1959, se pravi ob nastopu svojega režima na Kuhi, v Švici naloženih 64 milijonov dolarjev na svoje ime. Od te vsote je porabil ok. 17 milijonov za nakup orožja, predvsem v Belgiji, predno je sklenil tozadevne sporazume z ZSSR, Češkoslovaško, Poljsko in rdečo Kitajsko.
UJemiiriii Orient
Egipčanski diktator Nasser se je prejšnji teden mudil na obisku pri alžirskem diktatorju Ben Belli. Alžirsko prebivalstvo mu je priredilo buren sprejem ter ga označevalo za vodjo arabskega sveta.
Z Ben Bello je Nasser razpravljal o včlanjanju Aižira v 'Združeno arabsko ¡republiko, katere članice so že Egipt, Sirija in Irak. Bel Bella je izjavil, da se bo Alžir v bodočnosti včlanil v to zvezo, ni pa 'dal nobene konkretne izjave, kdaj in kako namerava to napraviti. Ben Bella ugotavlja, da se Alžir nahaja v bližini južne evropske obale ter da ima za sedaj tesne predvsem gospodarske zveze z Evropo, zlasti s Francijo. Prav tako Alžiru za sedaj bolj ugaja delovati v tkzv. Maghreb uniji, v katero so rahlo povezani Tunis, Alžir in Maroko. Ta unija se sicer nahaja še
speševanje dejavnosti, iznajdljivosti, .govorne spretnosti!
Domu in tečaju pa mora priskočiti no pomoč še naša organizirana skupnost: mladinski organizaciji, krajevni ¡Domovi, prireditve. Dom in tečaj morata to pomoč z obema rokama sprejeti in skupno je treba najti snovi in načine, po katerih ho delo vseh treh činiteljev urejeno, zaokroženo in uspešno. Zdi se, da bi kot tak koordinacijski organ lahko delovali šolski odbori. Koristni sodelavci staršev in učiteljic morejo biti sposobni mladostniki — člani FZ in DO.
Tudi če naša mladina ne bi imela posebnih nalog — pa jih ima! —, je zaradi posebnega položaja, v katerem živi, samo za normalen, zdrav razvoj dolžna več storiti kot .mladina v rednih okoliščinah.
vedno na stopnji načrta, vendar že povezuje omenjene tri severnoafriške muslimanske države.
Medtem je Nasser odložil za nedoločen čas konferenco med Sirijo, Egiptom, in. Irakom o združitvi vojaških sil treh držav v enoto. Ta konferenca hi morala biti 12. t. m., toda Nasser ni zadovoljen s spremembami v sirijski in iraški vladi, ki so se tam izvršile prejšnji teden.
Jordanski kralj Husein pa je ob priliki proslave desetletnice svojega vladanja, objavil, dla so tako on kakor vsi jordanski državljani „pripravljeni umreti za Palestino“, se pravi, da ine bo odstopil niti pedi palestinske zemlje, ker da foi ¡bila „svoboda ali arabska edinost ničvredna brez Palestine“. Opazovalci menijo, da se je s temi izjavami Hussein hotel zaščititi pred grožnjami Nasserjevih pristašev, da bi ga spravili ,s prestola ter je zato vsaj z besedami nastopil proti Izraelu, ki je trn v peti arabskemu svetu.
Iz Aižira se je Naser za nekaj dni vrnil v Kairo, nakar je odpotoval na večdnevni obisk k jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu. Nasser je sedaj že trinajstič pri Titu.
Predsednik ZDA Kennedy je pozval glavne poveljnike letalskih sil ameriških držav, ki so bili na enotedenskem obisku in ogledu ustanov ameriškega vojnega letalstva, naj bodo vojna letalstva ameriških držav pripravljena na uničevanje gverilcev, če bi poskušali ogrožati varnost ameriške poloble v katerikoli ameriški državi.
Novi predsednik republike Nicaragua je Rene Shik.
Romanisti o 99Paeem in terris
Po izdaji papeške okrožnice Pacem in terris, ki je žela splošno pohvalo po vsem svobodnem svetu, so se komunisti poslužili nekaterih načel, ki jih prinaša okrožnica, za svojo propagando.
Tako komunistom zlasti ugaja papežev poziv za zboljšanje življenjske ravni delavstva in na praktično sodelovanje katoličanov „z neverniki, vedno pod pogojem, da ne zavržejo katoličani svojih načel“ pri etiku z njimi. Komunisti trdijo — tako pišejo v sovjetski Pravdi, v drugih satelitskih časopisih in v komunističnem tisku v svobodnem svetu, da je sedaj Cerkev popustila v svojem odločnem zanikanju komunizma, ki ga je širila pod vladanjem Pija
XII., ko da je vodila pravo križarsko vojno proti Moskvi.
Vse te komunistično zavite razlage okrožnice je že v več člankih moral zavračati vatikanski Osservatore Romano, ki med drugim poudarja, da katoliška Cerkev ni nikdar vodila križarske vojne proti komunizmu, pač pa je bila ona dejansko žrtev v moskovski vojni
proti veri. Prav tako Osservatore Romano poudarja, da komunisti namenoma spregleduje prav osrednjo točko okrožnice, ki je priznanje svoboščin človeške osebe, katerih pa v komunizmu ni.
Zadnji, ki je po svoje razlagal okrožnico, je bil te dni glavni tajnik britanske KP John Gollan, ki trdi, da se papež in Hruščov povsem strinjata v največjem vprašanju, ki zadeva človeštvo, nevarnost atomske vojne. V moskovskem tisku pa so nedavno objavili, da ZSSR „toplo pozdravlja“ večino papeževe okrožnice, čeprav so nekateri deli okrožnice „nezdružljivi“ z marksizmom. Zlasti ni združljivo s komunizmom., pišejo v Moskvi, „stališče Cerkve do načela o zasebni lastnini“.
Vatikanski radio je na vse to objavil, da „je velika razlika med mirom, ki si ga zamišlja in ga hoče papež Janez XXIII. in med mirom, ki ga hočejo in si ga zamišljajo komunisti“
I Z
TEDNA
Brazilski predsednik Goulart ima
težave z levičarskimi sindikati, na katere se opira. Grozijo mu s 24 urno splošno stavko v protest prepočasni razpravi zakona o izvedbi agrarne reforme. Na drugi strani je pa Goulartu napravil nove težave njegov levičarsko usmerjeni svak poslanec' Leonel Brizzo-la, ki ga je poveljnik vojaške garnizije v Natalu general Anton Muricy v radijskem in televizijskem, govoru obtožil, da s svojimi nastopi propagira revolucijo. Zaradi tega očitka je Brizzolla omenjenega generala označil za „pokvarjenca“. Zaradi te žalitve gen. Muricyja so skočili ostali brazilski generali in zahtevajo razčiščenje te zadeve.
V	Kolumbijski prestolnici Bogota so zborovali ministri za delo ameriških držav o Zvezi za napredek. Sprejeli so resolucijo, v 'kateri ¡naglašajo, da je Zveza za napredek zveza ameriških držav za ameriške države. Zato je za njeno stalno napredovanje in za razvijanje dobre socialne politike potrebno tudi aktivno sodelovanje delavstva.
Predsednik 18. glavne skupščine OZN bo verjetno stalni venezuelski zastopnik pri OZN, dr. Carlos Sosa Ro-driguez.
Predsednik kanadske vlade Lestei Pearson je bil na obisku pri Kennedyju, s katerim se je sporazumel, da ho Kanada še naprej dobivala ameriško atomsko orožje ter bo za njegovo uporabo tudi zgradila potrebne baze po predhodni odobritvi ¡kanadskega parlamenta,
V	Angliji so imeli prejšnji teden volitve 976 občinskih svetovavcev. Pri volitvah so konservativci doživeli strahovit poraz, kajti izgubili so 802 občinska svetovavca. Po volitvah je predsednik konservativne stranke zahteval od MacMillana naj odstopi.
V TEDEN
Posvetovalna skupščina evropskega sveta^ ki sedlaj /vključuje tudi Švico, ima novega predsednika. Na ta položaj je bil izvoljen biv. francoski kršč. demokratski predsednik Pierre Pflimlin.
Antonio Segni, sed. italijanski predsednik, in Giovanni Gronchi biv. italijanski predsednik ¡sta v petek izročila v Vatikanu papežu Janezu XXIII. Bal-zanovo mirovno nagrado. Papež bo dobljeno nagrado, ki predstavlja več kot
300.000	dolarjev, določil za posebni mirovni sklad, ki ga bo še ustanovil. V soboto je pa pepež Janez XXIII. obiskal Segnija na Kvirinalu. Je bil to prvi obisk papeža po letu 1939 ko je bil pri ted, italijanskem kralju papež Pij XII. Za pozdravne besede predsednika Segnija se je papež zahvalil z govorom, v katerem, je med drugim naglasa!, „da sve;t potrebuje mir, ki ne temelji na strahu, sumničenju, obojestranskem nezaupanju, ki ga ne podpirajo grožnje s strahotnim razdejanjem, ki bi pomenilo popolno ¡uničenje človeštva, ki je bilo ustvarjeno, da slavi Boga, temveč niir, ki naj temelji v pravem redu človeških odnosov. Ta ¡red pa temelji na resnici, zgrajeni na pravici, ki jo poživlja ter sestavlja ljubezen do bližnjega in ki je ustvarjena v svobodi.“
V	Egiptu se je pri mestu Maghagha potopila v Nilu potniška ladja. V valovih je našlo smrt nad 200 potnikov. Do nesreče je prišlo zaradi preobremenitve ladje.
V	Moskvi so imeli prejšnji teden vohunski proces. Na njem je bil sovjetski znanstvenik Oleg Penkovski obsojen na smrt z ustrelitvijo, angleški trgovec Greville Wynne pa na 8 let zapora. V ječi bo moral presedeti tri leta, ostalih 5 pa na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču.
w
Sm življenja In dogajanja v Argentini
Nova kriza in nove težave
Prejšnji teden v sredo je general Rauch kot notranji minister obiskal glavnega poveljnika'vojske generala On-ganio ter mu izročil spomenico o delu notranjega ministrstva za konsolidacijo razmer v državi, o njegovih pogledih na sedanje notranjepolitično stanje in o ovirah, na katere zadeva pri izvajanju svoje politike
Naslednjega dne so listi objavili omenjeno Rauchovo spomenico v celoti. General Rauch jo začenja z ugotovitvijo, da je bila osvobodilna revolucija zakonita reakcija države proti totalitarističnemu in koruptnemu režimu. Država je nato zadobila mir, svobodo in demokracijo. Toda upanje vseh tistih, ki so mislili, da ¡so za vedno odpravljeni grehi in napake peronistov, se je izjalovilo pod režimom dr. Frondizija, ki je bil izvoljen marca meseca leta 1958. V nadalj-nih 'odstavkih gen. Rauch ostro kritizira dr. Frondizijevo vlado, pod katero se je razbohotila korupcija na vse strani. Omenja dalje znana trenja v vojski in dogodke, ki so imeli za posledico objavo vojaškega komunikeja 150, ki pravi, da ozorožene sile smatrajo volitve za najprimernejše sredstvo, da se za dlržavo najde zdrava in trajna rešitev v smislu
demokratskih načel. Isti komunike je tudi jasno povedal, da vrnitve v že premagane dobe ne more biti. Gen. Rauch navaja dalje, da je kazno, d!a je po teh dogodkih politično vodstvo v vladi na to pozabilo, kajti nemoteno so se lahko konsolidirali tisti, ki bi sploh me ¡smeli nastopati v javnem življenju in ki iščejo samo svoje koristi, ki niso združljive s koristmi države. Težnjo oboroženih sil po nujnosti povrnitve države v ustavno stanje so iste potrdile tudi po zadnjih revolucionarnih dogodkih aprila meseca. Prippminja pa, da so zakonitost, na katero se je sklicevala vojska, ko je branila vlado pred tistimi, ki so jo hoteli zrušiti in uveljaviti drugačni politični kurz v državi, nekateri napačno razumeli im so dovoljevali neoviran razmah tistim, ki ne zagovarjajo demokratskega reda. 'Po Rauchovem mnenju obramba zakonitosti vsebuje obvezo, da oborožene sile nikdar in. za nobeno ceno ne pristanejo, da bi se v državi razvijale in zmagale mahinacije, ki bi imele namen to-kbat končnoveljavno zatreti vsako sled demokratskega življenja v državi.
V riaslednjem govori o ukrepih, ki jih je treba nujno podvzeti za ozdravitev nezdravih političnih in gospodarskih razmer v državi. Pio njegovem mnenju je treba razbiti v državi vsa frigeristič-
Stran 2
ITOBODIA »ItfVBHlJTA
Buenos Aires, 16. maja 1963
Ob lO letnici smeti prelata dr, Odarja
iSkotro ni mogoče verjeti s kako naglico beži čas. To zlasti vidimo ob dejstvu, da bo 20. maja t. 1. že minilo 10 let, odkar je v jutranjih urah umrl v Buenos Airesu veliki slovenski mislec, znanstvenik, ideolog in kulturni delavec prelat dr. Alojzij Odar. Star je bil komaj 51 let, ko je njegova smrt slovenski ideološki emigraciji iztrgala to nenadomestljivo osebnost, še danes čutimo to izgubo z enako težino, kakor smo jo čutili pred 10 leti.
Pisec spominskega članka o njem ga je pred' 10 leti v Svobodni Sloveniji dobro označil takole:
„Svoje izredne sposobnosti je vse predal v službo izpolnjevanja svojega poklica im, delu za slovensko skupnost, slovenske ustanove in slovenske organizacije. V delu ni poznal mere. Ves se .je žrtvoval. Od' spovednice, cerkvenega govornika, vodje duhovnih vaj, predavatelja, preko urednika verskega lista do katedre univerzitetnega profesorja. Daši zaposlen in večkrat prezaposlen je rad sprejel vsako novo delo za skupnost. Vedno je besedo držal. Sredi dela, v izpolnjevanju dane besede, je omah-
nil.	In druga značilnost. Skrb za našo enotnost. Dosledno je zagovarjal in branil enotnost v sleherni naši skupnosti, organizirani ali idejni. Ni bil politik, pa tudi v političnem delovanju je zagovarjal — posebno še v izrednih razmerah v emigraciji — enotnost. Enotnost je utemeljeval z vso silo svojega razuma in z veliko ljubeznijo d‘o vsega slovenskega; zato pa stvarno in prepričevalno. Tudi ta prelatova značilnost naj mam bo v razmišljanje in vodilo. Prelat Odar je bil velik človek. Pa je branil enotnost in skupnost organizacije in dela. Sem, in tja kdo med nami skuša na tem ali onem polju rušiti enotnost in slabiti naše sile. Manjka mu ljubezni do stvari in razuma za presojo. Prizadevajmo si sami in prosimo Boga, da bo takih majhnih ljudi med nami čim manj.“
Spomin na to veliko slovensko osebnost slovenske ideološke emigracije ne sme r,ikd'ar obledeti. Mora ostati živ. Bo pa najlepši, če bomo sledili njegovim naukom, ki nam jih je zapustil v številnih člankih in razpravah. Ob 10-letnici opozarjamo rojake zlasti na njegovo načelno razpravo Izseljenci in domovina v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1953, ki jo je nekako smatrati za Odarjevo oporoko.
Danes je prav tako važna, kot je bila pred desetimi leti. Nanjo je treba znova in znova opozarjati slovenska društva, slovenske organizacije, in zlasti vse tiste, ki imajo stik s slovensko mladino po ljudsko in srednješolskih tečajih ter demokratske slovenske izseljence sploh. V njej bodo našli napotke, kako je treba usmerjati slovensko mladino, da bo ostala zvesta veri svojih staršev in narodu, iz katerega je izšla. Pa tudi vsi ostali, da bodo lahko
Versko-narodna manifestacija ¿Slovencev v Ardentía!
ARGENTINA
('Nadaljevanje s 1. strani)
V	nedeljo, 12. maja, je bilo to leto vseslovensko romanje v Luján. Okoli Marijinega prestola je bila tega dne zbrana vsa slovenska izseljenska družina v Argentini, kajti romanja so se udeležili tudi Slovenci iz oddaljenejših krajev in ne samo s področja Vel. Buenos Airesa ter mest okoli Lujana. Bil je celo zastopnik Slovencev iz daljnega juga, iz prov. Río Negro, iz Rosaria je pa tudi letos prišla kar močna skupina ta-mošnjih rojakov.
V	Lujan so romarji prihajali že v jutranjih urah z rednimi vlaki in omnibusi ter najetimi omnibusi in lastnimi avtomobili. Čeprav je bilo zjutraj zelo hladno — ponoči je temperatura padla na 2 stopinji nad ničlo in je bilo vse pobeljeno z močno slano — in oblačno, je kljub temu prišlo tega dne v Luján nad 2.000 slovenskih rojakov. Starih in mladih. Med njimi so bili navadni delavci in razumniki. Res prava slovenska skupnost, kajti zastopani so bili vsi stanovi in sloji.
Ob začetku romarskih pobožnosti so romarji letos takoj opazili prvo spremembo. Ni bilo več krajevnega škofa msgra. Serafinija, ki nas je 15 let redno na ta dan sprejemal pred Marijino baziliko ter nam nato v ujej pred slovensko ¡romarsko mašo spregovoril nekaj vzpodbudnih besed, naj bi ostali zvesti veri svojih očetov tudi v novi domovini. Letos ga ni bilo več, ker je nedavno umrl. Druga sprememba je pa bila ta, da je sanmartinska škofija prav za ta dan napovedala svoje romanje in zato letošnjega slovenskega romanja ni bilo mogoče izvesti z isto točnostjo in redom, kot je bilo to doslej, kajti pobožnosti sanmartinskih romarjev s škofom na čelu so bile napovedane skoro za isto uro kot naše.
Dopoldanske romarske pobožnosti
Zaradi sanm.artinskih romarjev so se začele z dokajšnjo zamudo. Sv. mašo za vse Slovence v Argentini je imel g. direktor Anton Orehar. Letošnji svoj cerkveni govor je posvetil zlasti spominu na sv. brata Cirila in Metoda, ki sta Slovanom prinesla luč sv. vere in kulturo, ker se z vseslovenskim romanjem v Argentini začenjajo proslave slovenskih rojakov v tej državi omenjenega važnega zgodovinskega dogodka. V drugi vrsti pa slovenskim družinam, kajti od njih je mnogo, mnogo odvisno za našo versko in narodno vzgojo. Starše je opozarjal na njihovo dolžnost, da morajo svoje otroke poučevati o verskih resnicah, jih navajati na versko življenje. Prav tako je glede narodnosti in
ostali še naprej živi udje slovenskega narodnega telesa.
Ohranimo zvestobo idejam., ki jih je pokojni prelat zagovarjal s tolikšno vnemo in jasnostjo in bodimo mu hvaležni za veliko delo, ki ga je opravil v svojem življenju za slovensko skupnost in slovenski narod.
njene zavednosti. Če starši svojim otrokom ne bodo vsajali ljubezni do vsega, kar je slovensko, je otroci prav gotovo ne bodo imeli. Izrazil je svoje obžalovanje ob pregledu naročnikov slovenskih verskih in katoliških časopisov, ko med njimi ne najde mnogo slovenskih družin in rojakov, ki bi ne samo lahko bili med njimi, ampak bi morali biti, da bi njihovi otroci imeli dobro versko in narodno branje. Za dobro versko vzgojo slovenskih otrok so pa tudi potrebni zgledi staršev samih. Ti morajo pred otroci živeti pravo krščansko življenje. Za ohranitev verske in narodne vzgoje omenja dalje potrebo ohranjanja slovenskih verskih in narodnih običajev po slovenskih družinah in domovih, praznovanje cerkvenih in družinskih praznikov, ureditev slovenskih domov, pa naj bo taka, dla bo vsak človek ob vstopu vanje občutil, da v njih žive versko in narodno zavedne slovenske družine. Zlasti naj bo življenje po naših družinah tako, kakor to določajo božje postave, da tudi one ne bodo med morilci slovenskih še nerojenih otrok.
Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Vodil ga je g. župnik Janez Markič. Sv. obhajilo je delilo slovenskim romarjem kar 6 duhovnikov. Za spoved je pa bilo slovenskim rojakom na razpolago 7 spovednikov, nekateri od njih že od 7. ure zjutraj.
Popoldanske romarske 'pobožnosti
Opoldanski ¡odmor so romarji izrabili za kosilo na vrtu romarskega doma, za ogled krajevnih muzejev in mesta, ob pol treh so ,se pa zopet zbrali v Marijini baziliki, kjer je imel najprej pridigo g. Ladislav Lenček GM. V njej je omenjal zvestobo Slovencev Mariji. Rojake je naprosil naj odidejo z romanja domov še bolj utrjeni v obnovi apostolske misli. Polagal jim je tudi na srce naj po svojih župnijah podpirajo krajevne dušne pastirje pri širjenju katoliškega nauka in božjih resnic.
Bo pridigi je bila procesija po trgu pred Marijino baziliko. Za križem so fantje nosili argentinsko, slovensko in papeško zastavo, sledilo je 200 otrok slovenskih tečajev z učiteljstvom, slovenska cerkvena bandiera, za njimi dolga vrsta mož, zastava Društva slovenskih protikomunističnih borcev, nato pa slovenski otroci, fantje, možje ter dekleta in žene v narodnih nošah. Pogled nanje je bil izredno lep, saj jih je bilo nad 100 ter se domačini njihovi lepoti in pestrosti niso mogli načuditi. Za narodnimi nošami so fantje nosili kip Lujanske Matere božje, za njim pa milostno podobo Brezjanske Matere božje, ki ima prav tako častno mesto v Lujanski baziliki. Sledila je duhovščina, slovenske redovnice, nato je pa procesijo zaključila dolga vrsta deklet in žena. Romarji so med procesijo molili rožni venec, nato pa peli litanije Matere božje. Po prihodu v cerkev je bila obnova posvetitve Marijinemu Srcu, zatem pa blagoslov z Najsvetejšim.
no-frondizistično-peronistične politične koncepte, začeti z' neusmiljenim preganjanjem korupcije v državni upravi in postaviti pred sodišča vse, za katere ima ministrstvo podatke, da so v javni upravi zagrešili gospodarski kriminal. V ta namen je treba spremeniti kazenski zakonik, izdati poostrene zakonske predpise za preganjanje slehernega gospodarskega priminala, uvesti strogo kontrolo nad poslovanjem finančnih družb ter hranilnih in posojilnih ustanov, izvajati z vso strogostjo zakon o zatiranju tihotapstva, preganjanju monopolov itd. Obtožil je ministre za gospodarstvo, za delo, pravosodje in zunanje zadeve, da ne vodijo politike svojih resorov tako, da bi država mogla kmalu priti v red-nejše razmere in ne take politike, ki jo zahteva država, Jci se v zunanji politiki opredeljuje strogo na stran demokratskih sil.
Gornjo spomenico je general Rauch poslal v razmišljanje vsem vojaškim poveljnikom v državi.
Po objavi Rauchove spomenice
Po objavi Rauchove spomenice je med člani vlade završalo. Ministri, katerih politiko je general Rauch kot notranji minister napadel, so mu odgovarjali z javnimi komunikeji, na te je odgovarjal general Rauch in vztrajal pri svojem. Začeli so se posveti. Na eni strani državni tajniki oboroženih sil, na drugi strani civilni člani vlade. Listi so tedaj zapisali, da je predsednik dr. Gui-do zaprosil gen. Raucha, naj odstopi kot notranji minister, pa so to novico urad-
DR. KRNJEVIČ V ARGENTINI
Prejšnji teden je prišel na obisk k hr-vatskim izseljencem v Argentini glavni tajnik Hrvatske kmetske stranke dr. Jurij Krnjevič.
Dr. Krnjevič je sedaj 68 let star. Za glavnega tajnika HSS je bil izvoljen že leta 1920. V predvojni Jugoslaviji je bil poslanec, po atentatu na Štefana Radiča v beograjski skupščini leta 1928 je odšel v emigracijo. Najprej v Švico, nato pa v London, kjer živi še danes. V jugoslovanski emigrantski vladi je bil med drugo svetovno vojno skupno z dr. Krekom podpredsednik te vlade. Politično se še vedno živahno udejstvuje. Redno objavlja svoje polemične članke s srbskimi političnimi osebnostmi v kanadskem Hrvatskem listu.
Po prihodu v Buenos Aires je imel tu tiskovno konferenco, na kateri je dr. Krnjevič glede Tita in Hruščova izjavil, da med njima glede komunizma ni prav nobene razlike. Glede odnosov Hrvatov do Jugoslavije je pa po pisanju buenos-aireškega jutranjika La Prensa izjavil tole: „Hrvati nikdar nismo pristali, da bi nam vladali kaki drugi narodi. Zato smo se tudi vedno upirali srbski nadvladi, ki ,se v sedanjem času zgodovinsko in politično identificira s centralno oblastjo v Beogradu.“
no zanikali. Pozneje se je izkazalo, da je drž. tajnik za vojsko svetoval gen. Rauchu, naj z ozirom na stanje, ki je nastalo v vladi, odstopi, na to pa gen. Rauch ni pristal. V takem vzdušju in napetosti so minevali dnevi ¡od četrtka naprej. Listi so pisali o novi globoki krizi v vladi, javnost se je opredeljevala na eni strani za Rauchovo stališče, na drugi strani pa tisti, ki ga niso povsem ¡odobravali. Padlo je v oči, da je več ljudskoradikalnih organizacij javno pohvalilo Rauchovo spomenico in zahtevalo tudi odložitev volitev, če bi to bilo potrebno, samo da se začne križarska vojska proti korupciji in da spravijo pod ključ vse gospodarske kriminalce.
V nedeljo se je pa našla rešitev. Vsi civilni člani vlade in tudi drž. tajniki oboroženih sil so dali predsedniku ostavke na svoje položaje v vladi. Od gen. Raucha je pa izposloval ostavko glavni poveljnik vojske gen. Ongania. Ker je bila nepreklicna, jo je predsednik dir. Guido sprejel Na njegovo mesto je bil takoj imenovan za novega notranjega ministra general Osiris Guillermo Villegas. Sedaj je star 48 let. V notranje ministrstvo prihaja z važnega položaja v generalštabu. Predsednik dr. Guido je v času, ko pišemo to poročilo sprejel ostavke tudi ministra za gospodarstvo dr. Médez Delfina, drž. tajnika za vojsko gen. Rattenbacha, min. za zunanje zadeve dr. Muñiza, za delo dr. Matelli-ja in za pouk ter pravosodje dr. Galana.
Potrdil je pa dosed. drž. tajnika za letalstvo Mac Loughlina in za mornarico viceadmirala Kolungia. Prvotno tudi državnega tajnika za vojsko, toda ker gen. Rattenbach ne odobrava povsem zadržanja glavnega poveljnika vojske gen. Onganie, je dal znova ostavko, ki jo je dr. Guido nato sprejel. Za novega ministra za delo je bil imenovan dr. Bernardo Bas.
Oborožene sile ¡za volitve
Glavni poveljnik vojske gen. Onga-nia je med zadnjo krizo stalno obveščal vojaške garnizije v državi o razpletu najnovejše krize in naglašal, da je vojska za ohranitev ustavnega stanja, je za izvedbo volitev in ne zahteva razpusta politične stranke biv. peronistov Unión popular, dokler bo delovala v mejah zakonitosti; odobrava večino zahtev, ki jih je postavil gen. Rauch za ozdravitev političnih in gospodarskih razmer v državi, ne strinja se z njim samo glede nekaterih postopkov. Rauchov človek je tudi novi notranji minister gen. Osiris Villegas, ki tudi smatra za svoj program politiko, ki jo je vodil v notr. min. njegov prednik gen. Rauch.
Peronisti hočejo svoje kandidate
Glavni tajnik glavnega peronistične-ga koordinacijskega sveta dr. Matera je v radijskem govoru izjavil, da peronisti hočejo pri volitvah nastopiti z lastnimi kandidati, ali se bodo pa volitev vzdržali, V tem primeru, da bodo naprosili tudi ostale politične skupine, da bi storile isto
JI i v na
Neuradni prevod zadnje pape
Človeška oblast more zato vezati po vesti samo, če je povezana z božjo voljo in nje delež.
Tako je varno osebno dostojanstvo državljanov, ker njihova pokorščina javnim oblastem ni podložnost človeka človeku, pač pa je v svojem pravem pomenu dejanje časti Bogu, Stvarniku in njegovi Previdnosti, ki je določil, da odnose sožitja vodi red, ki ga je On sam postavil: in če se klanjamo Bogu, se ne ponižujemo, pač pa se dvigamo in plemenitimo, kajti služiti Bogu je kraljevati.
Oblast je, kakor rečeno, zasidrana v moralnem redu in izhaja iz Boga. Zato, če bi zakoni ali zapovedi vladarjev bile v nasprotju s tem redom in zato v nasprotju z božjo voljo, nimamo moči vezati v vesti, kajti boli > treba ubogati Boga kakor ljudi; še več, v ta-Ikem slučaju oblast preneha obstojati kot takšna in se sprevrže v izrabljanje. Tako uči sv. Tomaž: Kar tiče drugega je treba povedati, da imajo človeški zakoni moč zakona v toliko, v kolikor soglašajo s pravo pametjo in je iz tega razvidno, da izhajajo iz večnega zakona. Nasprotno pa je zakon, ki nasprotuje pameti, nepravičen in tako nima moči zakona, temveč se spremeni v neke vrste nasilno dejanje.
Iz dejstva, da oblast izhaja iz Boga, ne izhaja dejstvo, da ljudje ne bi imeli svobode izbirati oseb, ki bi jim bila podeljena naloga izvrševati jo, kakor tudi določati oblike vlade in okolje ter metode, po katerih se mora izvrše-
zemlji	4
ške okrožnice — Nadaljevanje
vati oblast. Zato je doktrino, ki smo jo pravkar razložili, v vsem mogoče vskladiti s katerokoli vrsto resnično demokratskega režima.
Dosedanje skupne blaginje, razlog obstoja javne oblasti
Vsi ljudje in vse vmesne ustanove morajo po svoje doprinašati k doseganju skupne blaginje- Zato morajo zasledovati svoje lastne interese v soglasju z njim in pomagati k istemu cilju z izpolnjevanjem dolžnosti — materialnih in moralnih — ki jih zakonite oblasti določajo, po kriteriju pravičnosti, v pravi obliki in v okolju lastnih zmožnosti, se pravi, z dejanji, formalno popolnimi in katerih vsebina je moralno dobra ali vsaj vskladna z dobrim.
Doseganje skupne blaginje je osnova javne oblasti, ki jo je dolžna izvrševati, priznavajoč in spoštujoč njegove osnovne elemente in po zahtevah posameznih zgodovinskih okoliščin.
Osnovne oznake skupne blaginje
Kot elemente skupne blaginje smatrajo etnične karakteristike, ki ločijo med seboj posamezne človeške skupine. Te vrednote in karakteristike pa me zmanjšujejo vrednosti skupne blaginje, ki jo v svojih osnovnih in najglobljih temeljih ni mogoče zasnovati v doktri-nalnem smislu in še manj določiti njegovo zgodovinsko vsebino, temveč je z ozirom na človeka, objekt, v temelju odvisen od človeške narave.
Nadalje je skupno blagostanje do-
brina, pri kateri morajo sodelovati vsi člani politične skupnosti, čeprav po različnih stopnjah, po svojih funkcijah, zaslugah in pogojih. Javna oblast mora zato, ko jo širi, skrbeti, da so tega skupnega blagostanja deležni vsi državljani, brez prednosti za posameznike ali določene skupine; kakor že določa naš prednik nesmrtnega spomina Leon XIII.: Nikakor se ne sme zaiti v zmoto, da civilna oblast služi interesom posameznika ali majhne skupine, ker je bila postavljena vendar za dobro vsem. Vendar je zaradi razlogov pravičnosti in enakosti včasih potrebno, da se javna oblast posebej zanima za najbolj slabotne ude socialnega telesa, če so ti v takih razmerah, da ne morejo braniti svojih pravic in dosegati svojih zakonitih interesov.
Toda tu moramo poudariti, da je skupno dobro za vse ljudi, tako za telesne kakor duhovne potrebe. Iz česar sledi, da mora javna oblast skrbeti za izvajanje skupnega dobrega z najbolj primernimi dejanji in koraki: tako, da spoštujoč lestvico vrednot, istočasno skrbi za materialen napredek in za duhovne dobrine.
Vsa ta načela so zgoščena in natančno povedana v naši okrožnici Mater et Magistra, v kateri smo določili, da skupno dobro obstoja in se uresničuje v skupku takih socialnih pogojev, ki vzpodbujajo v človeških bitjih integralni ¡razvoj njihove lastne osebe.
Toda človek, ki sestoji iz telesa in neumrljive duše, ne doseže popolne sreče v času: zato je treba za skupno dobro skrbeti s takim načinom, ki ne samo, da ne ovira, temveč da prav služi za doseganje njegovega nadzemskega in večnega cilja.
Dolžnosti javne oblasti in pravice ter dolžnosti posameznika
V moderni dobi smatrajo, da se dosega skupno dobro, če so zavarovane pravice in dolžnosti posameznika. Zato je glavna dolžnost javne oblasti predvsem priznavati, spoštovati, urejati, paziti in širiti te pravice in dajati možnost za lažje izponjevanje dolžnosti. Paziti na nedotakljivo poprišče pravic človeške osebe in lajšati izvrševanje njenih dolžnosti, to je osnovna dolžnost javne oblasti.
Zato tisti oblastniki, ki ne priznavajo pravic človeka ali jih teptajo, ne samo, da oni sami ne vršijo svoje dolžnosti, temveč tudi nikogar ne veže, kar oni določajo.
Harmonična sestava in učinkovito varstvo pravic in dolžnosti
Poleg tega imajo tisti, ki so na krmilu države, kot glavno dolžnost har-monizirati in regulirati pravice, po katerih so eni ljudje vezani na druge v družbi, s takšno pazljivostjo in natančnostjo, da, prvič, ne ovirajo izvrševanja ostalim; da nadalje tisti, ki brani svojo pravico, drugim ne otežkoča izvrševanja njihovih dolžnosti; in končno, da se , ko se doseže učinkovito ravnovesje pravic vseh, ob najmanjši kršitvi pristopi k takojšnjemu in popolnemu popravilu.
Širjenje pravic oseb , Nadalje zahteva skupno dobro, da javna oblast pozitivno pomaga pri ustvarjanju človeškega okolja, v katerem se vsem članom socialnega telesa omogoča in olajšuje učinkovito izvrševanje omenjenih pravic, kakor tudi izpolnjevanje njihovih dolžnosti. Izkustvo
dokazuje, da se, kjerkoli manjka primerna akcija javne oblasti, gospodarska, socialna in kulturna neuravnovešenost človeških bitij zlasti v naši dobi, poveča, namesto da bi se zmanjšala ter se končno pride tako daleč, da niso pravice in dolžnosti človeka, nič drugega več, kakor le besede, oropane vse učinkovitosti.
Zato je nujno potrebno, da se javna oblast odločno trudi, da gospodarskemu napredku odgovarja enak socialni napredek; in da se v sorazmerju učinkovitosti, produktivnih sredstev razvijajo druga potrebna sredstva, kakor so cestno omrežje, transport, sistem, gospodarskih kreditov, vodovodna mreža, stanovanja, zdravstvena služba, šolstvo in končno ustvaritev potrebnih pogojev tako za versko življenje kakor za razširjanje duševnega obzorja. Tisti, ki vodijo državno upravo, se bodo morali tudi truditi, da bodo znali v slučaju javnih ¡nesreč ali samo, kadar to v kakem drugem resnem, slučaju od njih to zahteva njihov uradni položaj kot šefov velike družine, izdelati uradne proračune, da ne bo državljanom manjkalo vse potrebno za človeka vredno življenje. Tudi se ne smejo nič manj truditi tisti, ki imajo civilno oblast v svojih rokah, doseči, da se ne bi delavcem, zmožnim za delo, nudila prilika dobiti delo, primemo njihovi moči; da se zaslužek določa po kriteriju pravičnosti in enakosti; da se v produktivnih službah da delavcem možnost čutiti se odgovorne za podjetje, v katerem delajo; da se morejo ustanoviti vmesne ustanove, ki bi lajšale in oplajale sožitje državljanov; in da bi končno mogli vsi, primerno in postopoma, imeti delež pri kulturnih dobrinah.	(Bo še)
Buenos Aires 16. majaj 1963
SV9BODHA SLOV1IU1
Stran 3
Ilovice Lt
Seznam občin v sedanjih okrajih Slovenije
Kot smo že ,poročali, je z novim letom stopila v veljavo odredba o novi upravni razdelitvi Slovenije. Po njej ima Slovenija samo štiri okraje in sicer Celje, Koper, Ljubljana in Maribor.
Posamezni okraji imajo naslednje občine:
Celje: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, 'Sevnica, Slovenske Konjice, šent Jur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Videm-Krško in Žalec.
Koper: Ajdovščina, Hrpelje, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica Piran, Postojna in Tolmin.
Ljubljana: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Jesenice, Kamnik Kočevje, Kranj, Litija, Ljubijana-Bežigrad< Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-šiška, Ljubljana-Vič-Eudnik, Logatec, Medvode, Metlika, Novo mesto, Eadovljica, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Vrhnika in Zagorje ob iSavi.
Maribor: Beltinci, Dravograd, Gornja Eadgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor-Center, Maribor-Tezno, Ma-ribor-Tabor, Murska Sobota, Ormož, Pe-trovci-šalovci, Ptuj, Radlje ob ,Dravi Ravne na Koroškem, iSlovenj Gradec in Slovenska Bistrica.
Termoelektrarna v Velenju je lani proizvedla blizu 850 milijonov kwh električne energije.
V letošnji hudi zimi so v Ljubljani zvozili v Ljubljanico nad 140.000 ton snega.	i
Umrli so. V Ljubljani: Franc Goričan^. inšpektor drž. žel. v p., Franc Kotnik, upok., Franc Oblak, kleparski mojster, Valentin Bernik, Marija Jakof-čič roj. Hren, točajka, Pavla Murnik roj. Vodušek, Franc Jordan, livarski mojster v p., Franja Abram roj. Urbančič, Valentina Škravelj, pok., Franc Vrhunc, upok., Beno Kump, Jožefa Kar. ipe, Marija ¡Bukovec roj. Duh, Elizabeta Dokl roj. Žnidar, vdova, Ivan Žirovnik, Roman Prinčič, Franja Kopač roj. Hlebš, upok., Franc Mrzlikar, orodjarski mojster, Franc šertelj, upok., Marin Barbič in Josip Macarl, šolski upravitelj v p. v Gameljnah, Anica Kovačič v Malenški vasi, Jožef Rehar, dekan velikonedeljske dekanije in župnik v Podgorici pri Ptuju, Rudi Čadjež v Kranju, Jernej Škarja, gost. na Prevojah, Franc Ušič, logar v p. v Kamniški Bistrici, Miroslav Kunstelj, žel. uradnik v p. v ¡Novem mestu, Lojze Stušek, študent ekonomije v Bohinjski Bistrici, Just Godnič, graver v Preboldu, Anton Valant, kamnosek v Zasipu pri Bledu, Dominik Klančnik v Velenju, Stanko Vrhove, upravitelj šole v p. v Lo.gu pri Brezovici, Franček Flajš, učenec v Litiji, Franc Fele v Domžalah, Anton Kr.aflič, ključavničar v 'Novem mestu, Stanko Kunstelj, brivski mojster v Kranju, Ivan Bulovec v Radovljici, Avgust Gros v Vrbju pri Žalcu, Ivan Marec, upok. v Radiči, Franc Gerbec, upok. v Horjulu, Jakob Verbič, biv. trgovec in pos. v Dol. Logatcu, Ivanka Šarf roj. Mulej v Brodu, Vinko Šket v Ilirski Bistrici in Mihael Novak v Semiču.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Bitenca in njegove žene ge. Lojzke roj. Šonc se je dne 11. maja t. 1. rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Kristina. Srečni družini naše čestitke.
Pred kratkim je na jezuitski univerzi El Salvador končal filozofske študije Vinko Rode in tudi že nastopil službo na profesorski šoli v mestu Lincoln v provinci Buenos Aires. Iskreno čestitamo!
MORON-CASTELAR
Sestanek in občni zbor odbora slov. šolškega tečaja Dr. France Prelšeren v Moronu
V nedeljo, 5. t. m. popoldne je bil v šolskih prostorih na slovenski Pristavi v Moronu sestanek staršev, ki pošiljajo svoje otroke v slovenski tečaj Dr. France Prešeren in občni zbor šolskega odbora tega tečaja. Sestanka in občnega zbora se je udeležila večina staršev, katerih otroci hodijo v to slovensko šolo.
Na sestanku jje imel prof. Alozij Geržinič referat Šola in dom. Glavne misli, ugotovitve in predloge, ki veljajo vsem tečajem, tako v Argentini kakor po vseh državah izven domovine, objavljamo na uvodnem mestu.
Po referatu se je razvila živahna
debata med starši, učiteljskim, zborom in šolskim odborom, v kateri je bilo ugotovljeno, da bo treba vsem, zlasti pa staršem posvetiti še več pozornosti otroški vzgoji, tako napredovanju v slovenščini in drugih predmetih, ki jih poučujejo na tečajh, kakor lepem.u vedenju, ki ga je v razrvanih razmerah na svetu na sploh in zaradi preziranja avtoritete v današnji družbi, vsa mladina, tudi naša, tako nujno potrebna. V debato je posegel tudi g. Matija Lamovšek, katehet tečaja ter poudarjal nujnost čim večje ¡pazljivosti startšev nad otroci, tako glede učenja kakor glede družbe, v kateri se otrok suče. Sicer morejo starše doleteti neprijetna presenečenja.
Na občnem zboru, ki ga je začel predsednik šolskega odbora Jože Škulj, so podali poročila vsi odborniki. Iz njih je razvidno, da je leta 1962 obiskovalo tečaj 45 dečkov in 45 deklic iz 43 družin. Letos pa ga obiskuje 46 dečkov in 49 deklic iz 44. družin. Odbor je imel med letom redne seje in stike z učiteljskim zborom in je organiziral zaključno šolsko akademijo in Miklavžev večer, ta s sodelovanjem članov SFZ in članic SDO. Lansko leto je 5 deklic končalo 6. razred tečaja in je vsaka za spomin na slovensko šolo in na pot
PROSLAVA 8. OBLETNICE USTANOVITVE SKAD-a
'Slovensko katoliško akademsko društvo v Argentini je 1. maja praznovalo 8. obletnico svoje ustanovitve. Pod prijaznim okriljem Slovenskega doma, v San Martinu so se proslave udeležili člani društva z duhovnim, svetovalcem g. p. Kukovico; na proslavo so prišli tudi predsednica Slovenske dekliške zveze gdč. Metka Debeljakova, predsednica organizacije slovenskih dijakinj gdč. Terezika Marn in bivši predsednik SF1Z Franci Markež. Povabilu odbora so se pa odzvali tudi predstavniki slovenskih reprezentativnih organizmov in sicer tajnik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš iStare, predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat in podpredsednik Slov. kult. akcije ter zastopnik Clov. kat. akad. starešinstva dr. Tine Debeljak.
Vse navzoče je najprej pozdravil predsednik SKAD-a Vital Ašič, ki je v svojem nagovoru podal kratek pregled dela ter uspehov društva v svojem osemletnem delovanju. Poudaril je, da je SKAD-u uspelo združiti skoraj vse akademike v Argentini, jih prijateljsko povezati, obenem, pa jim tudi dati integralno vzgojo v narodni zavesti, teološki ter filozofski formaciji, umetnosti in znanstvenem razumevanju. Obenem so tudi akademiki veliko sodelovali v skupnosti, v raznih mladinskih organizacijah, pri listu Mladinski vezi itd. V svojem programu je društvo prvo analitično obdelalo organizacijsko zgradbo naše skupnosti ter tudi priredilo slovenski kulturni večer za tuje govoreče ¡občinstvo. To in vse drugo je gotovo znak, da je SKAD opravil svojo nalogo do akaden ikov ter skupnosti in da je na pravi poti.
Za njim je povzel besedo tajnik NO za ¡Slovenijo Miloš Stare.
v življenje dobila Jakličevo knjigo Po svetli poti s posvetilom g. kateheta.
Predsednik se je zahvalil vsakemu posebej iz učiteljskega zbora, ki je bil sestavljen oz. je tudi letos, takole: verouk g. Matija Lamovšek, slovenščina gdč. Mija Markež, zemljepis Slovenije ga Angela Rajer, slovenska zgodovina Pavle Rant in petje ga. Angela Škofič. Odhajajoči šolski odbor pa je bil naslednji: predsednik Jože Škulj, podpredsednik in, tajnik Mirko Kopač, blagajnik Albin Kočar, gospodar Poide Golov in kulturni referent Pavle Rant.
Predlagano in sprejeto je bilo zvišanje mesečnega prispevka za tečaj po naslednji lestvici: za enega otroka 10 pesov, za dva 15, za tri 20 in za štiri 25 pesov. Odškodnina za opravljanje rediteljske službe na Pristavi pa je bila zvišana za vsako družino na 40 pesov letno. V knjižnici tečaja je brezplačno na razpolago za branje' otrokom in odraslim 59 knjig.
Pred izvolitvijo novega odbora je bilo predlagano in sprejeto, da je odslej delovna doba vsakega šolskega odbora dve leti. Nato je bil izvoljen novi odbor, čigar predsednik je Rajmund1 Kin-kelj, podpredsednik Ivan Brecelj, kulturni referent pa ga. Zofija Pograjc; drugi člani odbora pa so ostali isti kot prejšnje leto.
Iz njegovega govora posnemamo tele misli:
Akademik je vedno in povsod do neke mere svojevrstno bitje v človeški družbi. Zato se tudi vsa njegova dejanja običajno presojajo s širokogrudnost-jo, njegov razvoj pa spremlja s pozornostjo. V akademski dobi, ko v mladem človeku prekipevajo duhovne in fizične sile, se navadno odloča življenjska pot in usoda posameznika. Poleg tega pa je akademska generacija kot celota zelo ; pomemben, včasih usoden, činitelj za razvoj naroda. Tisti namreč, ki je danes akademik, bo v bližnji bodočnosti stopil na vodilne in ključne položaje v javnem življenju, v znanosti, umetnosti, javni upravi itd. S svojimi idejami bo oblikoval narodi kot celoto. Zato sta usmerjenost in duhovna zgrajenost akademske mladine v vsaki organizaciji lastnemu narodu za določeno dobo lahko v blagoslov in srečo, lahko pa tudi v nesrečo.
'V' slovenski zgodovini so se slovenski akademiki zavedali svojega poslanstva. Tako oni pred prvo svetovno vojno, ko so študiirali na Dunaju, Gradcu, Pragi in drugod, kakor oni med obema svetovnima vojnama, ko so ,se oblikovali v akademskih društvih in organizacijah. Nobenega narodnega problema niso zanemarili, o vseh gospodarskih, socialnih in političnih pogledih so razmišljali ter razpravljali. Ideje, za katere so se navduševali v tej dobi, bodisi javno ali prikrito, so skušali pozneje uveljaviti med narodom.
Pomena ideološke usmerjenosti akademika se prav dobro zavedajo komunisti. Ko se pripravljajo, ¡da bi se uveljavili v kakem, narodu, niso njihov glavni cilj široke delavske množice, kakor bi bilo pričakovati. Ne. Z vso silo se vržejo na delo, da ujamejo v svoje mreže čim več akademske mladine. Slovenski narod ima danes akademike, ki študirajo na univerzah v domovini. Ti so morda v boljšem materialnem položaju kot vi; oropani pa so najosnovnejše dobrine, to je svobode. Vi živite v emigraciji. Morda je kdlaj vaš položaj materielno težji kakor tudi študij v neslovenskem okolju. Toda uživate srečo svobode in imate bogastvo krščanskih idej.
Ni dolgo tega, kar je mlad slovenski intelektualec v domovini, ko je videl in spoznal porazne posledice materialistične slane na moralno in kulturno življenje v Sloveniji ter spoznal neuničljivo silo vere v slovenskem, narodu, zapisal dobesedno tole: ,¿Naštevajoč funkcionalne poteze verskega življenja danes smo pravzaprav našteli poteze, ki našemu življenju manjkajo: celovita resnica, moralni razpon, notranje kultiviranje, združevanje, osmi-slitev, evropsko izročilo, tradicija in poezija.“ Nato isti pisec vpraša: „Zakaj smo vse to izgubili? Rečeno je bilo, da je treba najprej' narediti eno, potem, pa se bo sam,o ¡od sebe razrešilo tudi drugo In tako je bilo storjeno.. Ampak nič se ni razrešilo samo in tudi ne kaže, da bi •se nameravalo.“
Tako mladi intelektualec v domovini, vzgojen v materialističnem duhu.
Zavedajte se dragi prijatelji bogastva, ki ga imate: svobodo in krščansko resnico. Ne dvomite nikdar, da "ne bi bili na pravi poti. One doma so vrgli v temo
F«ab teden ena
O PREŽLAHTNA VINSKA TRTA
Narodna
O prežlaktna vinska trta, si veselje moj ga srca.
Od možev si bla obrezana, od Jezusa požegnana.
Od fantov si okopana, od Jezusa požegnana.
Od žen si bla osmukana, od Jezusa požegnana.
Od dekklet si bla obvezana, od Jezusa požegnana.
Od prijatljev si pokušana, od Jezusa požegnana.
materializma in že iščejo svetlobo resnice. Čestitam vam k vašemu delu v društvu in k vaši zvestobi slovenstvu. Želim vam iz srca, da bi v svojem študiju uspevali ter bili tako v ponos staršem in v čast našemu narodu. Daj Bog, da bi se vi in sedanji akademski rod v domovini našli čimprej v skupnem delu za lepšo bodočnost slovenskega naroda. To pa v svobodi in na temelju krščanskih resnic
Tehtna izvajanja tajnika NO za Slovenijo Miloša 'Stareta so akademiki sprejeli z odobravanjem.
Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat, ki je nato pozdravil zbrane akademike ob 8. obletnici ustanovitve njihovega društva. Zatem je pa akademikom prikazal važnost študija, obenem Pa tudi dela za slovensko skupnost v emigraciji, kajti z leti bo vsa skrb za naše oganizacije, domove ter sploh za ohranitev slovenskega življenja v Argentini padla na mlajše rame, predvsem na akademske. Zato je dolžnost akademikov, da se na to delo, ki je nova žrtev, dobro pripravijo ter tako izpolnijo svojo dolžnost do skupnosti.
V imenu Slovenske kulturne akcije in Slovenskega kat. akad. starešinstva je društvu slovenskih kat. akademikov v Argentini čestital dr, Tine Debeljak ter je svoje misli posvetil kulturni ter znanstveni formaciji akademika. Akademik mora biti v svoji stroki res doma, obenem pa jo mora posredovati tudi drugim. Znanstvenik se ne sme zapreti vase, temveč mora iz svojega znanja dajati drugim. Formirati se mora pa tudi kulturno. Zavedati se mora, da je v vsaki živi skupnosti in tudi v naši potrebno število literatov, - umetnikov, esejistov, ki morajo tudi priti iz mlajših vrst. Vsak inteligent pa se mora sam izobraževati tudi duhovno, kulturno in umetniško, da ne otopi.
Po govoru tajnika NO za Slovenijo Miloša Stareta ter pozdravnih besedah predsednika Zedinjene ¡Slovenije pro. Lojzeta Horvata ter podpredsednika Slovenske kulturne akcije in predstavnika Slov. kat. akad. starešinstva dr. Tineta Debeljaka je bil lep prijateljski večer, ki je pokazal, da je ¡Slovensko katoliško akademsko društvo tesno povezano z našimi organizacijami in da se zaveda, da je tudi od njega odvisna bodočnost naše skupnosti v Argentini.
V
Feltka nor
Prazniki naših najglobljih verskih | skrivnosti so zopet za nami. Kakor vsa-' ko leto sm,o tudi letos Slovenci imeli j svoje lastne liturgične obrede velikega I tedna, kolikor je bilo možno, seveda v [ našem jeziku. Bilo pa je letos vključenih v obrede nekaj posebnosti, ki zaslužijo posebno omembo.
Globoko je prevzela vse navzoče na cvetno nedeljo procesija v spomin slovesnega Gospodovega vhoda v Jeruzalem. Obredne hvalnice in slavospeve so prepevali pevci — moški menjaje v dveh skupinah. Moško liturgično petje napravi nek posebej globok vtis; in k temu še dejstvo, da pojo slavospeve v našem, domačem jeziku: vse to človeka zares — prevzame.
Ob tako globokem doživetju začetnih obredov velikega tedna smo še vse globlje sodoživljali vso popoldansko olj-skogorsko- prireditev v dvorani našega doma, ki je imela paraliturgičen značaj. Pred pričetkom je predsednik Društva v kratkem nagovoru spomnil navzoče med drugim naslednje: /„Imejmo pred očmi, da je ta naša navzočnost nadaljevanje dopoldanskih obredov. Naj bo ves čas v nas globoka zavest, da nismo prišli na nikako družabno ^ali kul-, turno prireditev; da nism0 prišli „gle-| dat pasijonske igre“; da nismo prišli poslušat meditacij Križevega pota; ne, predlragi! Naš .namen mora biti, da se z mislijo in čustvom pridružimo jeru-zalemskim m.nožicam in z njimi sprem-ljamo Odrešenika na njegovi zadnji poti, od smrtne obsodbe pred sodnim stolom rimskega oblastnika Poncija Pilata pa do pokopa v Nikodemovi grobnici _.. — Ob globokih mislih sodobnega francoskega duhovnika Mihaela Quo-ist-a, ki nam predočujejo 14 postaj kri-
r Mendozi
ževega pota prav z mislijo in besedo sodobnega človeka • 20. stoletja, zadenimo tudi mi v duhu za nekaj trenutkov vsak svoj križ na rame in sledimo Kristusu; skušajmo doživeti vse njegove dušne in telesne ¡bolesti; bodimo mu Simoni iz Cirene; stopimo ob stran njegovi žalostni Materi; z Veroniko se
m.u približajmo, skušajmo občutiti strahotne bolečine žebljev in smrtne muke križanja; spremimo ga do groba!“
Sledila so nato razmišljanja ob 14 postajah križevega pota v slovenskem prevodu francoskega avtorja Mihaela Quoista ob spremljavi primerne glasbe, ki nas je ob nekaterih postajah prav v globino .srca prevzela. Posamezne postaje so nam prestavljale na platno ¡projicirane slike. Razen napovedovalčevih besed je' bilo vse prenašano v dvorano z zvočnimi napravami, pri katerih nam je v izpopolnitev vsega, kar nam je manjkalo, tako velikodušno pomagal g. Milač. Prireditev je svoj namen dosegla v polnem obsegu. Tako je vse navzoče prevzela, da v kratkih trenutkih neme tišine med posameznimi postajami ni bilo čuti niti pri najmlajših, ki sicer ne morejo nikdar mirovati, prav nobenega giba, še manj besede. Na odprtem odru se je v spreminjajočih barvah žarometa dvigal mogočen križ .
Sveto trodnevje smo obhajali v kapeli pri bratih maristih. Tudi tu je napravilo m.ogočen vtis sodelovanje naših moških pevcev pri liturgičnih obredih. Pasijon velikega petka je pel mešani zbor v priredbi pok. rav. M. Bajuka. Na veliko soboto pa .smo se počutili ob že itak vzvišenem razpoloženju med najsvetejšim.i obredi še posebej srečne, ko je vprav našim našim obredom pri-
sostvoval tukajšnji nadškof msgr. dr. A. M. Buteler.
Mimogrede ne smemo opustiti posebne pohvale našemu zboru, ki že nekaj let semkaj na veliki četrtek in na veliko soboto poleg domačih obredov sodelujejo nato še pri argentinskih v cerkvi oo. jezuitov. Tako so bili pevci v soboto zaposleni od pol 9 zvečer pa do četrt na 2 zjutraj na veliko nedeljo. Ob 9 ziutraj pa so že zopet peli pri velikonočni maši in nato pri vstajenski procesiji, ki se je razvila po prostornih dvoriščih kolegija .sv. Jožefa pri bratih moristih. Pohvaliti moramo tudi naša dekleta, ki so za letošnjo nrocesijo pripravila ¡simbolična mučila križanja, kamera so deklice nosile na svilenih blazinicah.
Priprave žegr.a vsako leto zaposlijo našo, zlasti dekliško mladino s pripravljanjem pisanic. Hvala Bogu, da se še s toliko vnemo in požrtvovalnostjo ohranjajo naši narodni verski običaji!
IN'a belo nedeljo so dekleta imela
r.a svojem, mesečnem sestanku velikonočno praznovanje. Na mizi so jih pozdravljal’ v dveh košaricah lično izdelani in pisani pirhi.
Naši fantje na so isti dan imeli svoj velik praznik. Ker je sv. Jurij njihov organizacijski patron, so se dopoldne "n! sv. daritvi spominjali vseh svojih živih in pokojnih vrstnikov-članov. Popoldne pa so mesečni sestanek posve-t:’i speminu svoiega zavetnika sv. Jurija, se seznanili z narodnimi in verskimi običaii, ki že od nekdaj spremljajo praznik pomladanskega svetnika med našim ljudstvom, in se končno v prav iskrenem razpoloženju poveselili ob sočnem ..asadu“. Povabili so k zabavi tudi odbor Dekliškega krožka. Med petjem in spontano zabavo so prav naglo potekle vesele urice.	Bb.
i i 0 V E N C I
VENEZUELA
Tudi ¡Slovenci v Caracasu imajo vsako leto skupno romanje in sicer k Materi božji v El Pinar. Letos se bodo zbrali v tej lepi božje.potni Marijini baziliki dne 26. m.aja.
KANADA
Za 10-Ietnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj pripravljajo vse farne organizacije . in društva slavnostni banket v župnijski dvorani.
V	hiši slovenskih usmiljenk v Torontu je bila izvršena nadaljna sprememba- Pred dvema mesecema sta bili — kot znano —, prestavljeni v Francijo s. Palmira Dvoržak ter prednica Lidija Krek. Prva v Nico, druga pa v centralno sestrsko hišo v Pariz. Dne 2. aprila je pa zapustila Toronto tretja slovenska usmiljenka s- Cecilija Prebil in odšla na novo službeno mesto tudi v Francijo. Na mesto prestavljenih sester so prišle v Toronto , nova prednica nije Marije Pomagaj uprizorili dramo sestrske hiše s .Rozalija Šmalc, ki ima vika v Slovenski vasi v Lanusu v Argentini, s- Ivana Primožič ter s. Marija Jožefa Založnik, ki je pred leti kot faranka Marije Pomagaj vstopila v redovno življenje.
V	drugi slovenski fari Brezmadežne v Torontu se verniki z veliko vnemo pripravljajo na veliko slovesnost, ki jo bodo imeli 19. maja t. 1. Tega dne bo ¡namreč torontski nadškof Pocock blagoslovil novo župnišče v tej fari. Po blagoslovitvi bo za vse goste slovesno kosilo. ¡Na to slavnost bodo prišli tudi
PO SVETO
slovenski romarji iz Clevelanda. Farani upajo, da se bo do te slavnosti že lahko vrnil s službene poti v Jugoslavijo župnik te 'župnije g. J. Kopač. FRANCIJA
Društvo Slovencev v Parizu je za nedeljo, ¡5. maja naštudiralo veseloigro „Micki je treba moža“. Isto društvo na binkošitno nedeljo, 3. junija pripravlja skupni izlet v dolino Loire na ogled svetovnoznanih gradov Chambord, Che-nonceaux, Amboise, kakor tudi mest Orleans, Blois in Tours.
ŠVEDSKA
Precej slovenskih beguncev, ki so bili v povojnih in zadnjih letih zlasti v avstrijskih taboriščih, je dobilo gostoljubno zatočišče tudi na Švedskem. Niso vsi v enem kraju, pač pa so razkropljeni po vsej deželi. Največ jih je pa vseeno v mestu Malmb. Doslej niso imeli nobenega slovenskega duhovnika, sedaj je pa prišel vodit med nje dušno pastirstvo g. Jože Flis, ki je doslej deloval v okviru slovenske katoliške misije v Franciji.
II. kulturni večer SKA bo v soboto, 18. maja, ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Marijan Marolt o Ekspresionizmu v slovenski likovni umetnosti. Predavanje bodo spremljale številne skioptične sike.
Odsek SDO Ramos Mejia vabi vsa dekleta iz okolice na sestanek, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 10,15 v Slomškovem domu. Predavala bo ga. Vivodova o temi „Nobelove nagrajenke n a delu“.
Buenos Aires, 16. 5. 1963 - No. 20
Stran 4
SVOBODNA S LOVENIJA
OBVESTILA
V Slovenskem domu v Lanusu, bo v
soboto, 18. maja, ob 20 in v nedeljo, 19. maja, ob 16 uprizoritev kmečke ljudske igre v petih dejanjih: GRČE. Igro je po povesti Slavka Savinska dramatiziral Zdravko Novak in se je doslej igrala samo v Clevelandu. Vstopnina zmerna! Vabi odbor društva Slovenska vas.
Filmski večer v Slomškovem domu. Kulturni odsek Slomškovega doma pripravlja za v soboto, 18. maja, ob 20 filmski večer z izbranim sporedom. Vabljeni!
SKAD vabi vse akademike in prijatelje na študijski dan in občni zbor, ki bo 19- maja ob 9,30 v Colegio „Emavs“, Haedo (Dohod: kolektiv 186, 18). Pričetek s sv. mašo. Na sporedu je predavanje č. p. Kukoviča o filozofiji in ge. Marte žužek o modernih filozofskih študijah.
Slovenska vas. — Prošnja: Ponovno lepo prosimo vse prijatelje Slovenske vasi, ki imajo v prodaji srečke, namenjene za kritje tlaka ob društvenem igrišču, naj jih ta teden brez nadaljnega izroče odbornikom lanuških mladinskih
Družina
(mož in žena sama) išče
PRILETNO ŽENSKO
za domača hišna dela. Plača po dogovoru.
T.E. 923-7330
STARŠI, FANTIČI, DEKLIČI!
V nedeljo, 19. maja ob 15 se bo na vrtu Slomškovega doma zgrnil mladi slovenski svet na edinstveni prireditvi — otroški tomboli. Iz vseh krajev bodo prihiteli, da se pri skupnem programu in napeti igri še bolj spoznajo! in povežejo med seboj.
Pridružite se jim in prihitite pogledat množico izredno lepih dobitkov za mladino. Pridružite se utripanju sto in sto mladih slovenskih srčec, ki potrebujejo slovenskih nastopov, slovenske zabave in iger, da bodo znala prav ceniti domovino svojih staršev!
Mamice, očki! Pomagajte svojim najmlajšim pri zanimivi igri. V nedeljo, 19. maja bo prijazen vrt Slomškovega doma poln naše nadebudne mladine. Pridite tudi Vi!
I
1
organizacij ali odbornikom društva Slovenska vas. — Odbor društva Slovenska vas.
Vse rojake obveščamo : Začetek otroške tombole, ki je namenjena prav vsem slovenskim otrokom Velikega Buenos Airesa, bo ob 15. Na sporedu je nekaj lepih kulturnih točk. Prireditelji so povabili za to priliko tudi novi mladinski orkester iz 'San Martina, ki se je na drugi obletnici Slovenskega doma v San Martinu prvič sijajno izkazal in bo po vsej verjetnosti obogatil kulturni program otroške prireditve.
Izredno aktualno predavanje, ki bo zanimalo starejše in mladino ter gotovo sprožilo živahno debato bo predmet drugega rednega prosvetnega večera v Slomškovem domu. Predaval bo univ. prof. dr. Milan Komar o temi „Vživljanje v novo okolje“, v soboto, 25. maja ob 20 (ob vsakem, vremenu) lepo vabimo vse slovenske rojake od blizu in daleč!
Dobitke za otroško tombolo je mogoče oddati še dneve pred prireditvijo ali na prireditvi sami.
Drujštvo slovenskih protikomunističnih borcev bo pripravilo dne 15. septembra veliko spominsko prireditev, ki
bo posvečena dvajseti obletnici Turjaka in Grčaric. Že danes opozarjamo vse rojake na to prireditev in prosimo vse Domove in društva, da ne bi prirejali na ta dan svojih prireditev
f SLOV. SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
bo namesto sobote, 25. maja, naslednjo soboto,
■
to je
1.	junija ob 15,30
Pred poukom priložnost za petje in telovadbo
Da bo vaš denar na varnem, dobro obrestovan in vam vedno na razpolago, vložite ga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o. z.
(Cooperativa de Crédito „Oeste“ Ltda.) Av. San Martín 263 — Ramos Mejía
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA
se klanja spominu padlih junakov s
SPOMINSKO PROSLAVO
v nedeljo, 2. junija 1963	Slovenska dvorana
m——Ini r nu-il Min m i——■■■■■hm« »»im n mi i win. mu i m ■«—
LOJZE NOVAK
SKAS. Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo v soboto, dne 8. junija ob 18 na Ramón Falconu 4158. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora točno in nujno udeleže. Posebnih pismenih vabil ni.
" J A V Ñl“Ñ~0~T AR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
Se vende RECTILYNEA
10x10 importada 701-3501
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
O o?« Sz S O« • o£o <	FRANQUEO PASADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N SS24
Registro Nacional d« la PropMad Intelectual Ne. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Aires. T.E. 33-7213
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v bolezni in ob smrti naše ljube žen«, matere, tašče in stare mame, gospe
MARGARETE ŠUŠTERŠIČ
Zahvaljujemo se čč. gg. Janezu Lovšetu in Francetu Novaku za darovano sv. mašo in vodstvo pogreba, vsem rojakom iz San Luisa, družinam Mlinar, Pekolj, Cirila Povšeta, Vinka Povšeta, kakor tudi dlruštvu „Zedinjena Slovenija“ za izplačano posmrtnino. Vsem Bog povrni!
Družina Šušteršič in ostalo sorodstvo
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejía
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec.
f
Vsem znancem sporočam žalostno novico, da me je 30. aprila
t.	1. previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila moja blaga žena
MARIJA MASTNAK
Pokopali smo jo 2. maja 1963 na pokopališču Villegas. Prisrčna zahvala vsem, ki ,so nam kakorkoli pomagali, posebno pa še g. dr. Alojziju iStarcu za molitve, ki jih je molil za rajno. Sv. maša zadušnica za rajno bo 19. maja v Ramos Mejii.
Mastnak Maks
Obiščite nas in prepričajte se!
Sorodnikom in znancem sporočamo žalostno novico, da so nam
1.	maja na svojem domu v Prikemici pri Moravčah, umrli naša draga, dobra mama, stara mama, sestra in teta
IVANA KQPAČ roj, KLOPČIČ
Pokopali so jo na farnem pokopališču v Moravčah.
Maša zadušnica bo 25. maja v župni cerkvi pri č. g. 'Škulju. Priporočamo jih v molitev.
Žalujoči
V	domovini: sinova Franci in Tone ter hči Johanca por. Voizel z družinami; sestra Ana in brat Jože.
V	Argentini: sin Ivan, hčere Francka por. Kočar, Ančka
por.	Starič, Mimi por. Petek z družinami in sestri Jožefa Javoršek in Frančiška Bergant.
f
Prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je v Ljubljani dne 19. aprila t. 1. v 74. letu starosti nenadoma preminul naš dragi skrbni oče
LUDVIK KOMAR
upokojenec
Pokopali so g-a ob izredno veliki udeležbi v nedeljo, 21. aprila pri Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev. Naj mu Bog povrne vse dobro, ki nam ga je storil.
Dr. Milan Komar, sin, v imenu žalujočih
IVAN PREGELJ:
O t ■? o c i
„še tebe jima manjka,“ je šepet-nila Helena možu. 'Slavica se je zvonko nasmejala.
„Ne, ampak 'škorenjčka bi res spet rada cula. Tako gorljivo zna: Sladko — hep spa — ha — avaj.“
Poznik je segel po vajetih in pognal. Glasno so zapeketala kopita med spečimi poslopji, šum voda se je vzbudil ob cesti, ki je šla v rahli napetosti po reki navzgor. Vsa dolina je bila polna mesečine kakor nekakega brezdušnega dima, ki ,ga je pila senca in so zvezde mežikale skozenj. Konj ja prhal v rosno jutro. Daljni bridki spomini so živeli v Pozniku.
„Rapp’, Rapp’, ich wittre Morgen-luft,“ mu je zapelo v spominu na po. kojnega bogoslovca Jamca, videl je pred seboj obraz mladega duhovnika, ki ga je spoznal prejšni večer.
„Mahnič,“ mu je brnelo v ušesih; vesel je bil, da sam ni vedel čemu in je domislil o kaplanu:
„No, daj mu Bog srečo in če mi bo sina krstil, ga pogostim, da 'bo po-stavnejši. kakor je.“
Posluhnii je, kaj i se menita Helena in Slavica.
„Vsi so mi voščili, samo France mi ni“; je rekla vedro Helena
„In kupil ti tudi ni nič,“ je rekla
Slavica.
„Kaj pa veš,“ se je nasmehnila Helena.
53
,,7'rre?Pg.	,
m © ii c a
„No da,“ je menila Slavica nekam nejevoljno „saj že davno vidim, da se mi kriješ. Zelo si čudna. Pa ti mirno povem svoje mnenje. Sramota je že, da res še nista nič kupila. Sivca si vzemita za zgled. Veronika ho že spet pegava.“
„čenča,“ je rekla mirno Helena.
Poznik je gnal konja v svetlo noč, v ozke bregove in klance, daljni zarji nasproti.
Slavica je govorila:
„Z Albinom in Almo smo se domenili, da napravimo za mali šmaren izlet na Mengore. Ali se pridružita s Francetom“
„Vprašaj ga.“
„Vprašaj ga ti, saj vem, da ti ni všeč, če se silim vanj.“
„Ali sem kdaj kaj pokazala“ je vprašala Helena in dostavila čez tre-notek:
„Če sem, Slavica, ne zameri!“
Utihnili ste. Potem je vprašala Helena:
„Ali si se kaj poslovila na Bledu od Rosandiča “
„Seveda sem se,“ je odvrnila Slavica in se zbudila v čuden smeh. Potem je utihnila. Poznik se je ozrl po njej. S široko odprtimi očmi je strmela predse v daljno jutro. Ko je videla Francetov pogled, je naglo zaprla oči in rekla kujavo:
„Zdaj bom dremala.“
Vozili so skozi prvo selo in slišali prvega petelina. Krenili so čez most; iz trav pod cesto jih je pozdravila prepelica.
„Jutro,“ je vzdihnila Helena.
„Za teto Katro bo zadnje,“ je pomislil Poznik • in nategnil konju vajeti.
•
Vstopili so zasopli v zakajeno kme-tiško kuhinjo: nekaj domačih je stalo ob ognjišču. Postavna ženska jim je stopila nasproti in obrisala roke ob predpasnik, preden je segla Pozniku v roko. Po ženskah se je ozrla nezaupno.
„Notri ježi, saj jo slišiš, kako sope,“ je rekla Pozniku. „Prevideli smo jo že, samo tebe še čaka. Kar vstopi-“
Poznik se je ozrl vprašujoče po Heleni. Z rahlim, nasmehom mu je pokimala: ,;Saj me pokličeš,“ je rekla. Prikimal je in pritisnil za kljuko pri vratih.
Iskal je v zastrti sobi in je našel botro na visoki postelji pod težko odejo. Stopil je bliže in poklical:
„Mati, ali še kaj živite?“
Okrenila je glavo in zasopla težko: „France!“
Vlekla je roko izpod odeje, pa je ni mogla. Krčevito je lovila sapo: „Odgrni okno, da te bom videla.“ Snel je rdeče zagrinjalo z okna in nato segel bolnici v roke. Bile so koščene, vse uboge in pegave, čutil je, da se žena trudi, da bi z ljubeznijo zagrebla v dlan.
„Sirota ste,“ je rekel.
„Umrla bom,“ je hropla, ,,pa da sem te le še enkrat videla, France.“
Dolgo je molčala in strmela nepremično v njegov obraz. Potem je vprašala:
„Ali si srečen?“
„Se'm, botra,“ je odgovoril.
„Ženo imaš,“ je govorila, ,,ali te ljubi?“
Z menoj je prišla po slovo in Vaš blagoslov, Ali jo hočete videti?“
Prikimala je. On je poklical Heleno. Plaho je stopila k postelji in rekla mehko:
„Mati!“
Bolnica ji je dolgo gledala v obraz. Nato je pogledala po Pozniku in zamrmrala s komaj vidnim nasmehom: „Lepo ženo imaš.“
Potem je težko sopla in govorila zmedene besede.
Slavica, ki je bila stopila za Heleno, se je približala in zašepetala plaho: „Ali umira?“
Bolnici se je zganil obraz. Hotela se je dvigniti, a ni mogla in je potožila: „Taka sem ko Iónica sena. še vstati ne morem več.“ Spet je počivala in dremala- Ko se je zopet zavedela, je vprašala:
„Ali imata kaj otrok?“
„Še nič,“ je odvrnil Poznik. Heleni je lice rahlo zbledelo.
„Kako to delata?“ se je po damače jadila. „V pravem krščanskem zakonu morajo biti otroci. Ali se nimata rada?“ „Rada, mati,“ je dejal Poznik, ,,pa ni še Bog- dal, dasi želiva.“
„Molita,“ je> rekla bolnica, ,,dal vama bo otrok; saj nista iz Kajnovega rodu-“
Tiho ji je ugasnila besena. Heleno je zmrazilo od temena do srca.
„Kdo je pa 'tista?“ je vprašala botra Katra, zagledavši se v cvetoči in plašni Slavičin obraz.
„Sestra moje žene,“ je rekel Poznik.
„Čedna si,“ je mrmrala teta. „Varuj se, da te ne speljejo lumpi.“
„Saj se bom,“ je odvrnila vedro Slavica. Bolnica se je bolestno zgenila.
„Slabo mi je,“ je šepetala. „Malo vode mi dajte.“ Poznik je iskal in našel lonec s krhljevo vodo. Dal je bolnici piti, da jo je popuščala slabost in se je razživela:
„Zdaj si mi vrnil, ki sem te redila,“ je govorila. „In tudi mojim naukom in moji besedi si ostal zvest in me nisi pozabil. France, nič se ne boj. Bog je videl. Bog ti bo - vrnil.“
Iz njenih preprostih besed je vel» toliko svete slovesnosti, da so se obudili v Pozniku spomini na davno pozabljena biblijska leta. „Glej, smrt pravične,“ je čustvoval, „njena smrt je pokojna kakor sen trudnega človeka, ki je delal od zore do mraka. Ve, zakaj je živela, in ve, kam gre.“
Nehote se je spomnil svojega nedavnega pogovora z župnikom in je čustvoval :
Moderni svet je materialističen. Zato propada. Gine v strašni smrti brez tolažbe. To pa je verna gorjanska duša in gre kakor pesem v Večno, ki ga je verno ljubila.
Helena se mu je plaho oklenila roke.
„Moj Bog, umira!“