Poidi« plačani t gotovini
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
Cena Din 3
IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE
Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TA B O R - T E LOVAD N I D O IVI
Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 12'— Rokopisi se ne vračajo
Četo II	22. februarja 1946	št. 8
Agrarna reforma in telesna vzgoja
Pridobitve osvobodilnega gibanja in borbe so živa stvarnost. Življenjska sila, s katero se pojavljajo pridobitve iz naše zakladnice, je posledica zgodovinske zadržanosti. Vedno bolj urejena in smiselna dejavnost množic je rezultat dediščine svobodnih ho st, upornih vasi in neuklonljivih mest. Vse to kaže, da se plaz čustveno-spontane naprednosti razrašča tudi v zavestno hotenje. V začetku je zadoščala resnično ena sama beseda: Svoboda — pa smo se lahko ogreli. Danes nam pomenja širok pojem, iz katerega raste vse naše novo javno življenje, postaja neusahljiv vir najbolj vsestranskega ustvarjanja.
Naše delovne množice dobro vedo, da z narodno svobodo še ni ostvarje-na svoboda v vsem svojem obsegu, marveč je to šele prva stopnja v njeni izgradnji. »Strimo okove tiranov«, pomeni tudi: strimo okove fevdalcev. kapitalistov, vseh mogočih pijavk in izkoriščevalcev. Potem bomo šele. lahko dosegli tudi socialno svobodo, ki ni le gospodarska, marveč tudj splošno kulturna osamosvojitev našega ljudstva.
Stoletne okove fevdalcev so naši narodi že nekaj mesecev po osvoboditvi razbili z zakonom o agrarni reformi, ki je prav za prav samo registracija davnih kmečkih želj. Gubca in vseh puntarjev do današnjih dni. Brez kakšnih dolgoveznih predpriprav razdeljujejo širom naše domovine okrajne agrarne komisije zemljo tistemu, ki jo obdeluje in potrebuje. Z eno samo krepko potezo so zbrisane s tem fevdalne predpravice, pa tudi socialne krivice, ki so rasle skozi rodove z veleposestniško zemljo vred.
Krivično nagrabljena zemlja pa ne rešuje le agrokulturno vprašanje, marveč tudi splošne kult. probleme našega podeželja, saj se iz zemljiškega sklada agrarne reforme izločijo potrebne površine zemljišč tudi in prvenstveno za take obče potrebe vaške skupnosti.
Fizkultura kot del obče kulture zavzema poleg ostalih vej svoje enakovredno mesto. Za uspešen razvoj svojih praktičnih razločkov: telesne vzgoje in športa, potrebuje zadovoljive rešitve osnovnih materialnih pogojev, ki obstojajo v rezerviranju krajevno primernih površin za najrazličnejša vadišča: na prostem ali pod streho, skupna ali posebna, za šole ali društva. V mislih imamo tu vso tisto zemljo, ki jo je treba izločiti za današnje in jutrišnje potrebe telesne vzgoje in športa v posameznih krajih, za telovadišča, igrišča, kopalne bazene, telovadnice, planinske domove i. dr. Mnogi krajevni ljudski odbori so sami spoznali kulturne potrebe kraja in tudi telesni vzgoji odmerili potreben delež že pred razdeljevanjem zemljišč, češ: to bo za zdrav razvoj naše mladine, za našo skupno stvar, za našo skupno korist. Mladinski dom in šola ne smeta biti več brez potrebnega telovadišča, ki mora biti odslej njun organsko povezan del.
Ponekod pa še ni prebujeno tako gledanje na te probleme in jih tudi ne rešujejo, četudi so ljudje, ki bi lahko na najrazličnejših množičnih se-! Stankih ljudstvu pravilno prikazali to vprašanje, pa bi ga potem prav gotovo ljudstvo v lastnem interesu tudi Pravilno rešilo. Zato je danes naloga vsakega fizkulturnika. delovnega inteligenta, mladinca, žene in moža, ki mu je pri srcu kulturni dvig kraja in zdravje mladine, da na problem, ki ga pozna, opozori ter ga izroči skupnosti v reševanje.
Z vidika našega bodočega telesno vzgojnega razvoja bo vsak krajevni ljudski odbor postavljen pred rešitev vprašanja vadišč in igrišč, pa bo po opravljeni agrarni reformi mnogo težavnejši.
Uspešna rešitev vprašanja v zvezi z agrarno reformo bo spričevalo zre-osti krajevnih ljudskih odborov de-ovne inteligence, telesno vzgojnih elavcev in vseh, ki nosijo po svojem poslanstvu moralno odgovornost za pravilen razvoj telesno vzgojnega z‘vljenja.
Serpan Edi
Državno prvenstvo v smučanju
Tekme v alpskih disciplinah hodo dne 23. in 24. februarja v Gušlanju, tekme v skokih in v norveški kombinaciji pa dne 26. in 27. februarja v Kranjski gori. Doslej je prijavljenih 373 tekmovalcev iz vseh federalnih republik
Snežne razmere so zahtevale delitev letošnjega prvenstva na Gu-štanj za alpsko smučanje, ki bo v dneh 23. in 24. februarja in na Kranjsko goro, kjer bo v dneh 26. in 27. februarja tekmovanje v norveški kombinaciji.
Uršlja gora pn Guštanju ima na terenih, po katerih bo tekla proga za državno prvenstvo, v višini odlične snežne razmere: na trdi podlagi pršič, v bližini cilja pa trd, osrenjen sneg. Tudi če ne bo novega snega, je prireditev povsem zagotovljena.
Naši Korošci so se lotili z vso vnemo priprav za izvedbo teh tekem. Zagotovili so prenočevanje in prehrano za nad 1CG0 oseb, oboje velja 40 din za osebo, prinesti pa je treba jedilni pribor in odejo s seboj, kajti okupatorji so ob pobegu izropali vso dolino. Preskrbljeno je tudi za vožnjo; vlak, ki odhaja ob 5.25 zjutraj iz Ljubljane, ima v Celju zvezo na savinjski vlak in ta bo vozil od 19. t. m. dalje do Guštanja. Vožnja je za vsakogar polovična. Pri odhodu kupi vsak celo karto; v Guštanju prejme potrdilo o udeležbi in s tem potrdilom in voznim listkom, s katerim se je pripeljal, ima brezplačni povratek. »Putnik« pripravlja posebni vlak iz Ljubljane in event. iz Maribora. Prijaviti pa se je treba takoj. Če bo prijav premalo, bo organiziral »Putnik« skupinsko potovanje.
Prav bi bilo, da se udeleže naši smučarji teh prvih državnih prvenstev v osvobojeni domovini in prvih na koroških tleh v velikem številu! Tekmovalci so razumeli pomen teh tekem, nad 370 prijav je že prispelo, med njimi iz skoraj vseh federalnih republik in iz Goriške, J. A. pa je prijavila še posebno močno ekipo. Te tekme bodo prvo medsebojno merjenje moči poedincev in naših telesno vzgojnih društev, kajti ne tekmujejo samo posamezniki, temveč tudi društva, vsako s petimi smučarji v vsaki vrsti tekme.
Tekmovalci bodo stanovali v -Kotljah in Rimskem vrelcu, okrog 4 km od Guštanja, kjer je najbliže tekmovalni progi. Od kolodvora bo urejen prevoz z avtomobili. Tudi ostali udeleženci bodo imeli dovolj prostora v teh krajih, potrebno je le, da se vsi vnaprej prijavijo prireditvenemu odboru v Guštanju, ki bo razporejal prostore, da ne bo nepotrebnih zmed. Za one, ki se prijavijo »Putniku«, bo oskrbel prijave »Putnik«.
V torek in sredo bodo tekme v norveškem smučanju v Kranjski gori.
Prav z namenom, da bi se razširilo zanimanje za smučanje med ljudskimi množicami, ki jih je nekdanji šport puščal ob strani in v krajih, ki so oddaljeni od središč, je Fizkulturna zveza Slovenije sklenila, naj bodo letošnje tekme za državno prvenstvo v Guštanju in v Celju. Izredno neugodna zima pa je to namero deloma preprečila, ker v dolinah ni več snega in bo mogoč le smuk z Uršlje gore in slalom v Guštanju; skoke, teke in sestavljeno norveško tekmovanje pa bo treba prenesti v Kranjsko goro, kjer je še dovolj snega. Že pred leti se je bilo večkrat treba zateči v gorenjo savsko dolino, ko> so bile razglašene mednarodne tekme ali tekme za državno prvenstvo, bodisi v Bohinju, na Bledu ali kjer koli drugod in le redko kdaj je bilo mogoče opraviti spored v drugih krajih, kjer so snežne razmere negotove. Prav zaradi tega so bile vedno težkoče, tekmovanja je bilo treba prelagati in de-
liti in tekem se razen tekmovalcev skoraj niso mogli udeležiti gledalci, posebno pa ne mladina, ki tako ni imela priložnosti, da bi se bodrila in vzgajala^ ob vzgledih najboljših med nami. Tudi zdaj se tekem ne bodo mogli udeležiti vsi, ki bi želeli. Tekmovalci v alpskih disciplinah bodo nastopili samo v Guštanju, kar bo gotovo velikega pomena za nadaljnji razvoj smučarstva v Guštanju in v okolici, kjer so na pobočjih Uršlje gore zelo ugodna smučišča, toda teki in skoki bodo v Kranjski gori, kjer take tekme niso novost. Toda treba se je vdati, ker ni snega, le želeti bi bilo, da se čim številnejša množica gledalcev udeleži obeh tekmovanj in tako izreče svoje priznanje marljivim in tihim delavcem na meji republike, ki so si po vseh svojih močeh prizadevali, da tekmovanja omogočijo.
Vse podrobnosti bodo še objavljene v dnevnem časopisju.
Sovjetski fizkulturni film
»PRAZNIK MLADOSTI«
predvaja Kino Union v Ljubljani.— Oglejte si ga!
Razmah smučanja v prvem letu po osvoboditvi, najboljše označujejo prijave tekmovalcev za državno prvenstvo, — kljub težavam s smučmi n opremo, ter oddaljenosti krajev, kjer bodo tekmovanja, hočejo smučarji na svojem prvenstvu poudariti, da je smučanje resnično ljudski šport!
22 društev iz Slovenije je poslalo svoje tekmovalce in tekmovalke, posebej še Gorica in Idrija, 8, Hrvatska je prijavila 26 tekmovalcev, Srbija 10, Makedonija 12 in Bosna 4.
V alpskem tekmovanju bo nastopilo v soboto in nedeljo v Guštanju 165 tekmovalcev, med njimi 20 deklet. Take udeležbe še ni bilo na naših tekmah. Med tekmovalci so zna-
na imena, pa tudi povsem nova, ki obetajo prava presenečenja.
V norveškem -smučanju bo udeležba naslednja: v teku bo nastopilo 82 tekmovalcev, v skokih pa 74. V sestavljenem tekmovanju bo tekmovalo 52 tekmovalcev za državno prvenstvo.
Ako seštejemo tekmovalce na posameznih tekmah, tedaj vidimo, da bo nastopilo na vseh tekmah za državno prvenstvo v smučanju skupaj 373 tekmovalcev, 'mogočno Število naše udarniške mladine, ki bo pokazala in dokazala svojo voljo in svoje veselje1 do nove telesne vzgoje v naši državi.
Pridite in prisostvujte tem velikim manifestacijam za telesno vzgojo v naši Koroški!
MNOŽIČNA UDELEŽBA MLADINE
450 SMUČARJEV IN 200 DRSALCEV je letos obiskovalo srednješolske tečaje v Ljubljani
Letošnja zima smučarjem ni bila naklonjena. Sneg je prepozno zapadel in ljubitelji zimskih športov, ki so upali, da bodo po večletnem premoru lahko zopet uživali lepote na snežnih poljanah, so bili razočarani. Vsi načrti, ki smo jih kovali so bili zaman. Kljub temu pa naša nadobudna mladina ni mirovala. Izkoristila je vsak ugoden dan in sprehajalci po Golovcu, Tivoliju in Rožniku, so sc večkrat z zadovoljstvom ustavljali in gledali vrvenje mladine, ki sc je pod veščim vodstvom svojih vaditejev spuščala po snežnih strminah ali drsela po gladki ledeni plošči. Veseli, zadovoljni m smejoč: se obrazi naše madine, ki je iskrečih oči, polna ukaželjnosti spremljala vsak gib vaditelja, ko jim je razlagal smučarsko abecedo in volja, s katero so sc lotili svojega dela, je morala vz radostiti vsakega vzgojitelja, gledalca pa nehote pritegniti, da je užival ob njihovi sreči.
Tečaje za srednješolsko mladino je priredil odsek za telesno vzgojo pri Ministrstvu za prosveto, ki je brezplačno posodil tudi 70 parov smuči. V prvem tednu od 25. 1. do 3. II. 1946, so bile na vrsti predvsem moške gimnazije, v drugem tednu, ko bi prišle na vrsto ženske gimnazije, pa je žai nastopila odjuga in tečaj je moral biti odložen.
Vse delo se je razvijalo po načrtu. Vodja tečaja je zbral vse tečajnike, vadil z njimi smučarsko gimnastiko, nato pa jih j c razdelil n,a skupine in vsaka je s svojim vaditeljem odhitela na smučišče. Večinoma so bili vsi začetn:ki, ki so prvič stali na smučeh, toda kmalu so prebrodili prve težave in privlačnost zemlje ni bila več tako velika. — Tam smo videli skupino, ki je vadila pravilno držo, padanje in vstajanje, hojo po ravnem in vkreber, obrate, smuk po zmerni naklonini — potem pa smuk po strmini, plug, plužne zavoje in loke. Vsak učenec je z zadovoljstvom ugotavljal, da žc nekaj zna. Druga skupina naprednejši, je že doma na snegu, izpopolnjuje svoje znanje- plužna krist-janija, čista kristjanija. Po valovitem svetu, sedaj vzpon, pa zopet spust in okoli zaprek ter razne igre. Skupina najbolj izvežbanih izpopolnjuje svoje znanje, vadi, razne like, se poizkuša v slalomu in s nono-som ugotavlja svoj napredek. Učenci se radi postavljajo pred novinci, ki z odprtimi usti in očmi spremljajo njihove obrate, ko kot blisk pridrvijo mimo n lih in' že izginjajo nekje v dolini. Vrisk in smeh odmeva no snežni poljani, ki vrvi kot mravljišče.
Ko sem tako opazovala to vrvenje in premišljevala ali se naj spustim v dolino ali ne, me nagovori, majhen pionirček, začetnik:» Tovarišica, kaj se bojiš strmine, kar spusti se, če bo nevarnost prevelika, pa sedi na smuči, pa bo!« je dejal. Nekaj časa spremljam njegovo vožnjo, dokler se ne zaključi s -— piko. Pa že je na nogah, pa zopet gori in
doli, dokler mu ne uspe brez padca. Vidite, taka je naša mladina, smela, vztrajna, polna volje in želje po napredku.
Žal je uspešno delo motil slab sneg, ki je onemogočil tudi reden zaključek tečaja. V vseh tečajih, ki so bili dopoldne i,i popoldne, je bilo prisotne okoli 450 mladine, kar jc za letošnje leto, ko je še veliko pomanjkanje obleke, obutve in tudi smučk, prav lepo število in prvi korak k množičnosti in nam daje upanje, da bo smučanje postalo res ljudski	šport.	Upoštevajoč	skrajno
neugodne snežne razmere, pomanjkanje	opremo	ih	prezaposlenost v
šoli, sinemo biti z uspehi kar zadovoljni.
Ob zaključku tečaja so, bile zaključne tekme na strelišču pod Rožnikom,	katerih	se	je kljub	popolni
odjugi udeležilo 40 nadobudnih mladincev, ki so tekmovali na 1200 m dolgi, zelo lahki progi. V I. skupini do 14	let so	bili	doseženi	sledeči
uspehi:
1.	Svet Bogdan, 1. m. drž. gimn. 12.14,2; 2. Rothel Franc, I. m. drž. gimn., 13.28; 3. Šem eri Ivan, 111. m. drž gimn., 13.43.
V	11. skupini, nad 14 let je bil:
1.	Kadunc Maks, 1. m. drž. g. 11.14;
2.	Florjančič Dušan. 1. m. drž. gimn., 11.30,2; 3. Božič Janez, I. m. drž. g., 11.32.
Ko smo pregledovali in seštevali uspehe se je okoli nas nabralo polno tekmovalcev. Radovedni nosovi, žareči obrazi! Vprašujoče oči so bile uprte v nas in takrat smo imeli vsi občutek, da smo ono, ena s ima družina, in da smo mi starejši in izkušenejši poklicani, da damo mladini vse, kar od nas pričakuje.
Naslednji tečaj za mladinke je moral biti odložen, prav tako tekme v patrolnem teku in slalomu, ki so bile nameravane dne 9. in 10. februarja, in za katere je vladalo veliko zanimanje, ker ni bilo snega.
V	januarju je bil v Ljubljani tudi osemdnevni drsailhi' tečaj' za sred-nješolce(-ke) na drsališču pod Ceki-novim gradom in to dopoldne in! popoldne po 2. uri, katerega se je dnevno udeleževalo do 200 mladine. Tečaj je bil brezplačen, pod strokovnim vodstvom priznanih drsalcev; posojenih je bilo tudi 10 parov drsalk. Tudi tu so bili večinoma začetniki, ki so pai že kmalu prebrodili začetne težave in mnogi so zelo napredovali, tako da smemo upati, da bomo kmalu dobili dober kader novih drsalcev. Tekme, ki so bile zamišljene ob koncu tečaja, so odnadlc zaradi odjuge.
Letos so bili tako storjeni prvi koraki za množičnost raznih panog telesne vzgoje, led je prebit in če nam bo prihodnje leto zima bolj naklonjena, bo naša mladina, dokazala, da pravilno razume nove naloge, ki jo čakajo v bodočnosti. Vsem vzgojiteljem in vodnikom, ki so nam pri našem delu pomagali, naj pa bo v zadoščenje hvaležen pogled iz bistrih oči naše mladine.	J. V.
Telesna vzgoja sl utira pol naše šole
V nedeljo, 17. t. m., je bilo na Taboru prvo poučno propagandno tekmovanje I. in IV. moš. ter klasične gimnazije v Ljubljani. Spored je bil zelo raznolik in je vseboval poleg tekem v odbojki in košarki tudi redovne vaje, boks in jiu-jitsu. Zelo pohvalna je pobuda 1. moške gimnazije, ki je vso prireditev pripravila, kajti namen prireditve je bil dvojen, prikazati javnosti prve uspehe načrtnega dela v telesni vzgoji na naših šolah, ki jti postavljena danes na povsem nove temelje in pa pokazati vzgojno vrednost telesne vzgoje pri oblikovanju mladega človeka.
Program se je začel z ruskim fizkulturnim maršem, ki ga je izvajal dijaški orkester I. moške gimnazije ter s tem prestal svoj prvi javni krst in je tudi potem z igranjem primernih skladb izpolnil odmore med točkami, sledil je kleni govor tov. prof. Grudna, ki je v kratkih potezah naznanil naloge, ki so pred našo mladino in h katere izgradnji mora prispevati, tudi telesna vzgoja. Referent telesno vzgojnega odseka 1. moške gimnazije je nato s kratkimi besedami pojasnil namen prireditve, katere organizacija je bila vsa v rokah mladine pod vodstvom požrtvovalnih učiteljev telesne vzgoje na zavodu. Nato je sledila tekma v odbojki med 1. moško in klasično gimnazijo, z zmago I. moške (13:15, 15:2, 15:1). Vsi igralci so igrali požrtvovalno, pokazali nekaj lepih kombinacij, udarcev in obrambe, vsem se pa pozna kratka doba urjenja, netočno podajanje, neizkoriščanje prostora, premalo skupinske isre, kar so pa običajne začetniške napake, katere pa morajo seveda v bodoče popraviti. Volja, s katero so se vrgli na delo, nam pa da slutiti, da bodo s primerno samokritiko premagali tudi te težave.
Sledile so redovne vaje pionirjev 1. moške gimnazije, ki pa niso dosegle pričakovanega uspeha, predvsem se je premalo pazilo na korak, teli in
★ i
držo telesa. To naj bo samo pobuda za bodoče uspešnejše delo.
Prikaz urjenja boksa in jiu-jitsa je imel predvsem namen pokazati, da ima tovrstno telesno vzgojno udejstvovanje tudi svoje pozitivne vzgojne strani, katere je treba v prvi vrsti podpirati in ni preračunano samo na surovo silo in težnjo po zmagi za vsako ceno, kakor imamo priliko opazovati, na takih prireditvah. Gojenje teh panog ima pa tudi svojo praktično vrednost, kar sta lepo pokazala oba nastopajoča mladinca posebno pri jiu-jitsu. Prepričani smo, da se bo delo v teli panogah razširilo, poglobilo in prešlo v množičnost.
Zadnja točka prireditve je bila tekma v košarki med I. moško in IV. moško gimnazijo. Igra je bila živahna, borbena", dosti razgibana in pomeni vkljub kratkemu dvomesečnemu urjenju s popolnimi začetniki kar lep uspeli. Tudi tu smo opazili nekaj prav lepih podajanj, metov na koš, pa tudi še premalo povezave med igralci, pomanjkljivo kritje nasprotnika in porazdelitev po prostoru. Igralci naj se zavedajo, da brez povezanosti. med njimi in skupne igre ne bo pričakovanega uspeha, ker še tako izvežbani poedinci ne bodo uspeli, če ni smisla za skupnost. Prav v tem pa prednjačijo naši bratje Rusi in v tem je tajna njihovega uspeha. Zmagala je I. moška gimnazija z 40:30 točkami.
Prireditev je prav zadovoljivo uspela. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo navzočih več članov profesorskega zbora z ravnateljem I. moš. gimnazije na čelu, ki imajo za telesno vzgojo veliko razumevanje i.11 nudijo svojim dijakom vso podporo. S tem so pokazali, da žive z našo mladino, z njo čutijo in se vesele njenih uspehov. Naši mladini, ki se je skupno in z veseljem pripravljala na to svojo prvo javno prireditev, pa želimo čim več uspeha in kličemo: Z delom v lepšo bodočnost!
./. V.
★
Mehanične prednosti Krožnega sloga teKa
Že v peti številki, v članku »Zanimivosti o krožnem slogu teka«, je bilo na splošno orisanih nekaj mehaničnih prednosti tega sloga teka, ki jih sedaj podajamo podrobneje.
Kot je bilo že omenjeno, polaga ta slog največjo pozornost na omogočanje čim večje hitrosti in išče take gibe nog, rok in trupa, ter tako držo telesa, ki kar mogoče najbolj povezujejo celotno gibanje. Posebno pazljivost posveča preprečenju, da bi noga prišla v mrtvo točko. Ker je gibanje brez mrtve točke možno samo v krogu, je ta slog dobil po
Slika 1.
tem tudi svoj naslov. S tem seveda še ni rečeno, da je krivulja, ki jo napravi stopalo pravilen krog, kar tudi ni miti najmanj potrebna V resnici gre (glej sliko 1.), če si gibanje stopala začrtamo, za polovico elipse, kar teoretično morda ni videti ravno idealno (če imamo- v mislih krog, ker govorimo o krožnem gibanju), toda v praksi popolnoma brezpomembno, ker ne ovira nepretrganega gibanja.
Gibanje nog
V bistvu si ne moremo zamisliti pri teku gibanja nog, pri katerem noga (cela, od bokov do pete) ne bi nihala. Toda d očim niha pri nihalnem slogu res cela noga, niha pri krožnem slogu samo stegno (zgornja polovica).
Če pogledamo sliko 3. ki predstavlja trenutek pred pristankom stopala na tla, vidimo na levi tekača, ki teče v nihalnem slogu. Pri njem je zanihala cela noga naprej in pristal bo na tleh s peto. Pri njem
je zanihalo stegno v bokih, poleg tega pa še golen (spodnji del noge) v kolenu i,n to — hote! Tekač je po končanem odrivu nogo, ki je prišla za trupom v mrtvo točko, hote potisnil močno naprej,. To je storil zato, da bi bil njegov korak čim da IT ši.
Popolnoma nasproten položaj noge, ki je pred trupom, pa opazimo pri desnem tekaču na isti sliki 3. Pri njem je zanihalo samo stegno, do-čim je noga v kolenu ostala skrčena in golen ni zanihala. Stopalo se ne bo dotaknilo tal s peto, ampak s prednjim delom stopala (metatar-sus). Ko je prišlo stopalo po odrivu v najvišjo točko za trupom, tekač noge ni hote potisni pred trup, ampak jo je pustil, da se je gibala naprej samogibno, kot posledica odriva in težnosti. Tekač pri tem slogu ne skuša narediti čim večjega koraka s tem. da nogo porine daleč predse, ampak edino s tem, da se močneje odrine! Da se tekač v resnici samo odriva, vidimo iz navpičnih pikčastih črt. D očim levi tekač (nihalni slog) porine nogo daleč naprej pred navpično črto (ki predstavlja
a
Slika 2.
navpično os težišča telesa), jo desni tekač postavlja skoraj docela pod težišče. Trop je pri levem tekaču v pokončni drži, da more nogo potisniti čim bolj naprej, in da sc počuti kar najbolj sproščenega (idealno za teke na dolge proge), dočirr. ,ie trup pri desnem tekaču (krožni slog) naprej nagnjen, da postanejo gibi, ki so zaradi preprečenja padca, izredno hitri in izvedeni nagonsko, kot
Slika 3.
Slika 4.
je to uporabljeno tudi pri starem načinu nizkega starta. Dočim levi tekač pristane na tleh s peto, se dotakne desni tekač tal s prsti (točno z metatarsom).
Na sliki 4. pa vidimo trenutek, ko se tekač odriva. Noga, ki telo odriva, je pri vseh slogih v enakem položaju. Različno pa se giblje noga, ki je svoje delo opravila in ki jo je treba spraviti pred trup, da bo preprečila padec novega koraka ali pra-v za prav skoku in se nato znova odrinila.
V trenutku, ko je noga odrinila, se stopalo dviga (glej sliki 1. in 2.). Toda dočim se stopalo ari nihanem slogu, (potem ko . pride v najvišjo točko (točka B na sliki 2.) ustavi in nato zaniha (do točke C na sliki 2.), ter se zopet ustavi, nakar se šele
★ -i
SOVJETSKI E HOCKEV
Hotikey na ledu so izumili v Kanadi. Kanadsko moštvo je bilo vedno nepremagljivo in Kanada si je desetkrat osvojila svetovno prvenstvo. Kako bo zdaj po vojni, je težavno napovedovati, ker še ni bilo tekem. Če sodimo po nastopu kanadskih vojakov v Pragi, kjer so porazili zastopnike češkoslovaške vojske, ki so gotovo obenem predstavniki hockeya v državi, smemo domnevati,, da bodo Kanadci še nadalje ostali nepremagljivi. Hockev na ledu razen v ČSR dobro igrajo tudi v Švici in na Švedskem.
Pred dvajsetimi leti se je hockev na ledu zelo uveljavil tudi v Sovjetski zvezi, kjer je pozimi prav tako priljubljen kakor poleti nogomet. Igralci nogometa, katerim je hockev zaradi svojega načina zelo blizu, se pozimi redno posvečajo temu športu. Prav sedaj je v teku prvenstvo v hockevu na ledu v Sovjetski zvezi, pred kratkim pa je bilo opravljeno prvenstvo mest. Na prvenstvu Moskve, si je osvojilo zmago znamenito moštvo CDKA, ki ni izgubilo nobene igre in je doseglo 176 od 192 točk. Sedaj se je tudi pričelo tekmovanje za pokal Sovjetske zveze, v katerem sodelujejo najboljša hockevska moštva glavnih sovjetskih mest.
Pri nas je le malo komu znano, da igrajo v Sovjetski zvezi hockev na ledu nekoliko drugače kakor v Kanadi in drugod po svetu, razen po Skandinaviji, kjer igrajo podoben hockev kakor v Sovjetski zvezi, ki ni nič drugega kakor navadni hockev na travi, prenesen na led. Razlike v igri so v pravilih, pa tudi šte-
spusti na tla, je tek stopala pri krožnem slogu nepretrgan (slika 1.), brez mrtvih točk.
Ker hoče tekač pri nihalnem slogu povečati korak na ta način, da nogo potisne daleč pred trup, stegno hote potisne navzgor (giej levega tekača na si. 4.). Nasprotno pa desni tekač ni hote potisnil noge naprej, ampak je pustil, da se je noga sama od sebe gibala in spustila na tla skoraj navpično pod težiščem telesa. Šele potem, ko se je dotaknila tal, je iz svojega pasivnega stanja postala zopet aktivna in je izvedla nov odriv. Noga pri tem slogu torej ne sme biti dvignjena pred trupom, kot se to dobro vidi pri levem tekaču na sliki 4. ampak samo spuščena.
Zdeno Vahtar
★
N KANADSKI NA LEDU
vilo igralcev je drugačno. Sovjeti igrajo namreč z 11 igralci in dvakrat po 30 minut, z 10 minutami odmora, dočim nastopa v kanadskem hockevu 6 igralcev in traja igra tri krat po 15 minut, z 10 minutami odmora. Tudi igrišče in žoga sta drugačni. Sovjeti igrajo hockey na ploskvi, kjer so postavljena vrata na meji igrišča in ne v igrišču samem. Kanadski hockev je mogoče igrati tudi za vrati in zaradi tega pravila ne poznajo »kotov« in žoga je okrogla plošči- j ca iz gumija, Sovjeti pa uporabljajo pravilno žogo,, ki je malo večja od one za tenis. Taka žoga bolj leti po zraku kakor pa drsi po ledu, toda pravila predpisujejo, da nc sme leteti višje kakor so rame igralcev, sicer odredi sodnik prosti strel. Zaradi te posebnosti je dovoljeno igralcem, da z roko odbijejo žogo nazaj na led in nadaljujejo igro s palico. Taka igra z žogo je izredno razgibana in zanimiva, ter nagla.
Posebnost sovjetskega Iio-ckeva na ledu je tudi to, da nastopajo v njem enako ženske kakor moški. Na prvenstvu mest je moralo sodelovati po pet moštev vsakega društva. Najprej so igrali pionirji, potem mladinci in drugo, moštvo odraslih, za njimi ženske in nazadnje prvo moštvo. Po skupnem uspehu se potem seštejejo točke in tako določi najboljše društvo.
Kdo bo prvak Sovjetske zveze bomo kmalu izvedeli, najbrž bo zmagal tudi v hockevu na ledu, kakor je v nogometu, sloviti CDKA, moštvo Osrednjega doma Rdeče armade v Moskvi.
★ ★ ★
Pismo iz Zagreba
Zagrebški spori v preteklem letu
Plavanje je v Zagrebu na višini. Po osvobojenju se je začelo takoj z delom, in sicer množično. Središče zagrebškega plavalnega športa, sicer edini plavalni bazen Mladosti, je bil dosti premajhen, da bi sprejel ogromno število navdušenih. Posebno mladina je bila zelo delujoča. Tekmovanja po osvobojenju so bila kaj pogosta. Pionirji in mladina so celo uspešno gostovali s propagandnimi tekmovanji po manjših mestih republike Hrvatske. Starejši plavalci so si priborili državno prvenstvo v Ljubljani. Na prvenstvu Zagreba, Hrvatske m Jugoslavije, sc je med drugimi najbolj izkazal mladi in nadarjeni plavalec poljubnega in hrbtnega stila Maro j e Miloslavič, pripadnik JA. — Uspeh 1.01.0 na 160 m poljubno (po ruskih tabelah bi dobil naslov: mojster športa) ga uvršča med najboljše evropske plavalce. Nasprotnik mu je bil odlični Vidovič, državni prvak in rekorder na 400 in 1500 m. Vidoviču so najbolj primerne srednje in dolge proge, z vztrajno vajo bo gotovo plaval pod 5 min, na 400 m in okoli 21 min. na 1500 m. Znanj dr.
Defilipis je začel resno vaditi, tako da ga bomo v prihodnji sezoni prav gotovo videli v borbi za prva mesta.
Med tovarišicami je Šuperina daleč pred vsemi svojimi vrstnicami. Mira Korpes se je s svojimi uspehi 1.28.0 in 3.10.8 na 100 in 200 m prsno uvrstila med najboljše v Evropi (po ruskih tabelah ji manjka le nekaj desetink sekunde, da bi dobila | naslov mojster športa).
VVaterpoio. Zagrebški predstavniki so med najboljšimi v Jugoslaviji. Hrvatsko reprezentanco tvorijo zagrebški igralci. Za najboljše moštvo slovi ZOFD Mladost, z igralci brati Strmac, Potočnjak, ing. Laška Hn, dr. Defilipis, Kumar. Petrovič. Plavali-šče Mladosti irma primernega skakalnega stolpa, tako da ni možnosti za vadbo skokov. V 1- 1946. pa bosta zgrajena dva stolpa 3 in 5 m.
Veslanje je tako navdušilo Zagreb, da bo treba dolgo časa udarniško delati, da se bo zgradilo potrebno število čolnov. Lepo urejeni prostori zagrebških društev na Savi, in sicer: Dinamo, Akademičar, Mladost in Lokomotiva so bili mnogo pre-
Pzi*not{c!
Ljudstvo v Primorju se bori za svoje pravice. Zavezniška uprava si na vso moč prizadeva, da bi prikrila voljo tega ljudstva, ki se je vse žrtvovalo v osvobodilnem boju in prepleskava gesla, podira in zažiga slavoloke, da bi mednarodna komisija' za ugotavljanje etničnih mej ne spoznala, kje se začenja Jugoslavija. Ves ta trud, ki naj bi bil v prid prelevljenemu fašizmu, pa je zaman, klic ljudstva je močnejši: Hočemo k Jugoslaviji, se glase slovenski in italijanski napisi. Ljudstvo, ki je pet in dvajset let ječalo pod fašističnim jarmom in je ta jarem v svoji veliki vstaji vrglo irazse, je odločeno, da z vsemi silami prepreči povratek fašističnim izsesovalcem, roparjem in zatiralcem. Velike žrtve in pogorišča, grobovi ob poteh, vse to kliče glasen opomin kupčevalcem z ljudmi, da to ljudstvo ne bo nikdar popustilo, da v Primorju ne bo miru, dokler ne bo priključeno Jugoslaviji, za katero se je borilo in žrtvovalo.
Zdi se, da tega opomina zavezniška uprava noče razumeti, ko odreja svojim fašističnim mezdnikom, da preple-skavajo napise in podirajo slavoloke. Dopušča, da se po Trstu sprehajajo četniški in ustaški izmečki, da sejejo pripadniki Andersone armade sirup s svojo propagando, ki naj bi razdvojila Slovence in Italijane in jih vrgla v medsebojno borbo in sovraštvo.
Tudi ljudstvo v Primorju se je borilo za zavezniško stvar. Oni, ki so do zadnjega vztrajali v težki neenaki borbi za svobodo in pravico, pa so zdaj zatirani, znova vihti nad njimi bič italijanska fašistična reakcija, jih meče v ječe in iz svojih varnih zavetij ščuva človeka na človeka.
Vztrajali smo v boja, ko so bile naše brigade skoraj golih rok pred jeklom oklepnikov in točo bomb in vzhajali bomo tudi /• tej poslednji preizkušnji.	To je sporočilo z
meja slovenskega ozemlja v Brdih, z gora v Beneški Sloveniji. To je geslo odpora našega ljudstva, ki bo prešlo v 'zgodovino!
Vztrajajte tovariši! Mi vsi smo z vami v tej odločilni uri, ko gre za našo skupno bodočnost, za srečo vseh ljudi na svetu.
tesni, da bi mogli sprejeti toliko navdušenih. Regat je bilo leta 1945. dovolj, od vseh je pa najbolj uspelo Hrvatsko prvenstvo.
Kajak jc sicer dokaj priljubljen, toda tekmovanj razen nekaj malega, ni bilo. Najbolj močni v tej panogi so člani Mladosti.
Smučanje je leta 1945. bolj počivalo. Sneg so podjetni zagrebški smučarji dodobra izkoristili za vadbo. Letos je predviden bogat spored. Najbolj priljubljena obenem pa tudi edina smučarska torišča z oskrbo in dve mali skakalnici, so v neposredni bližini Zagreba, in sicer na Sljeme-nu. Dosti zagrebških društev ima svoje smučarske krožke, med katerimi so najboljši: Mladost, Sloboda, Akademičar, Grafičar. Med posamezniki je treba omeniti naslednje: Šafar, Škerl (JA), Žingerlin, kumar (JA). Bosek, Ceraj, Frankovič, Fileji, Količ, Šurbek, Doršič, Topali, Maroki, Stanislav, Kraker, Plesnik in mnogo drugih, ki so se nedavno pomerili med seboj za častni naslov prvaka Hrvatske.
Drsanje je zaradi slabih vremenskih razmer malo napredovalo. Tiste redke dni, ko je toplomer kazal pod ničlo, so se zagrebški drsalci začeli urno pripravljati in vaditi. Navzlic temu, da so zagrebški športniki priredili drsališča na igriščih Slavi j e, Dinama, Akademičarja, Srednješolskega in Mladosti, se je občutilo, da j c vse to še premalo in pretesno. Zagrebški drsaln: šport ie predvsem množičen. Krajevnih tekmovanj ni bilo, toda opaziti ie bilo, da se bodo v bodočih nastopih spoprijeli med seboj dobri drsalci.
Boks je sorazmerno z drugimi športi v Zagrebu še najbolj pr ljubljen. Z boksom se je začelo takoj po osvobojenju, in sicer množično-Najbolj je znano moštvo L o ko mo ti; ve, ki je želo velike uspehe po vsej Jugoslaviji. Boksarski moštvi društev Dinamo in Metalac, sta prav tako odlični.	Ivan Snoj
KRONIKA
Smučarski dan v Novem mestu
Dne 3. februarja so smučarji v Novem mestu imeli tekme. Na Ma-Tofu se je zbralo mnogo ljudi, kajti smučarske tekme so bile za Novo mesto velika zanimivost.
Ob 8.30 uri so se pričele sankaške tekme pionirjev in mladincev. -Lepo je bilo gledati najmlajše, kako so tekmovali na 300 m dolgi progi. Marsikateri se je prevrnil v jarek, toda to ni motilo tekmovalnega zanosa naših najmlajših. Proga je potekala večinoma po zledencli cesti. Vsakdo je vozil dvakrat in najboljši čas se je upošteval.
Doseženi so bili sledeči uspe hi; I
1.	Pionirji: 1. Pungerčar Rotija, I.a, 2:05; 2. Golob Pavia, I.a, 2:15; 3. Plundija Katarina. I. a, 2:40.
2.	Mladinke:	1. Gartner Majda,
11. a, 1:30;	2. Erjavec Roža, V. b,
1:35; 3. Svetličič Zdravka, 11. c, 1:35.
3.	Mladinci: 1. Iljevič Milam, 11. c, 2. Lapanje Marijan, I. b, 3. Molkom Marijan I. b, vsi 1:00.
Nato je sledil patrolni tek. Nastopilo je 7 patrol, vsaka je bila sestavljena iz treh mladincev. Proga ni bila težavna in prevoziti jo je bilo treba dvakrat. Gledalci so z zanimanjem opazovali posebno še vojaške patrole, ki so streljale v postavljene cilje. Snega je bilo že malo in na nekaterih krajih je vodila proga po zamrznjeni cesti, dolga je
bila 2400 m, za vojaški patrolni tek s streljanjem pa 3600 m.
Doseženi uspehi:
Mladinci: L BI aha Miran, Šmalc Janez, Tratnik Janez, Srednja gosp. šola, 22:10. 2. Barborič Janez, Hočevar Andrej, Šmalc Anton, nižja gimnazija, 24:05. 3. Lanajne Danilo, Ro-štani Anton, Hočevar Tomaž, gimnazija, 26:30.
Patrolni tek vojakov s streljanjem: najboljša patrola je bila: podporočnik Stane Roman, Sodja Ivan in Dolenje Anton, ki je dosegla čais 20:25.
Po končanem patroinem teku so se vsi navzoči udeležili slaloma. — Proga je bila lahka in speljana po dobrem zamrzlem snegu, katerega je sonce malo zmehčalo. Skoraj brez padcev jo mladina z gotovostjo vo-zlila (skozi postavljena vratca. Od mladincev je bil najboljši Peric Lud-ve, s časom 16:03, kar je bil tudi najboljši čas dneva. Najboljši izmed dijakov pa je bil Tratnik Janez, ki je prevozil progo v 18:00. Slaloma se je udeležilo nad 30 tekmovalcev.
Kljub neugodnim snežnim razmeram je bil spored točno izveden. Mladina je pokazala veliko zanimanje in upamo, da se bo v najkrajšem času tudi na drugih tekmah dobro odrezala.	Z. J.
Gorenjski smučarji so se pomerili na Bledu
V nedeljo so bile na Bledu smučarske tekme v teku, skokih in sestavljenem tekmovanju za prvenstvo gorenjskega okrožja. Priredbo teh tekem je okrožje poverilo blejskemu društvu, ki je svojo nalogo dobro opravilo. Ze smo mislili, da bomo morali tekme odpovedati zaredi odjuge in dežja, delavni člani pa so kljub temu pripravljali vse potrebno. Veliko truda je bito z ureditvijo skakalnice, delo ni bilo zaman, "ko je na dan tekem z as: ja 1 o toplo sonce in je bil najlepši zimski dan.
Za tekme je vladalo največ je za-njimanje, manj med 'prebivalstvom, ker je bilo premalo propagande, kot med samimi tekmovalci. Ko so prihajale 'prijave, je bi Ko videti, da bodo zastopani skoraj vsi naši najboljši tekmovalci. Prijavilo se je 57 tekmovalcev.
Oh -LO. _uii dunoldne je, bil nastop za tekme v teku in sice~ v bližini Telesno vzgojnega dom v. Proga je bila dolga 10 km in ie bi’a deloma zelo težavna, vendar po izjavah tekmovalcev zelo leni. Seveda so bile težkoče, ker je južno vreme prejšnje dni zelo pobralo sneg. Prvo mesto je dosegel izven tekmovanja Ra-
Smučarske iekirn
Na razpis referenta za telesno Ar z g oj o pri prosvetnem odseku OLO v Prevaljah, so bile v nedeljo, dne 10. t. m., na smučiščih pod Uršljo goro ter pri smučarski koči TD Goltanj smučarske tekme v alpskem sestavljenem tekmovanju med mladino gimnazije ter mladino sindikatov iz vsega okraju. Žal se zaradi slabih prometnih razmer ostaii povabljeni teh tekem niso mogli udeležiti, tako da je tekmovalo le okrog 20 tekmovalcev po pretežni večini iz Guštanja. Te tekme so bile n.a 2500 m dolgi progi z nastopom v višini 1050 m in ciljem v višini 700 metrov nad morjem. Po gornjem delu proge je bil suh pršič, po spodnjem delu pa trd. malone zledenel sren. V smuku, je bil vrstni red naslednji:
1. Kos Mina (Sind.) 4:03,5: 2. Štc-fič Andrej (S.) 4:14,4; 3. Kotnik (G.) 4:22,5.
Popoldne je bila ob tiplem sončnem vremenu po zelo trdem srenu tekma v slalomu. Proga je bila dol-fia približno 300 m z višinsko razliko 100 m. Pripuščenih je bilo po 5 tekmovalcev od1 vsake (skupine |iin je bil končni uspeh sledeč:
L Kos Mina (S.) 88,7; 2. Leš Oto (S.) 91,0; 3. Goričan (G.) 97,8.
zinger (Jesenice). V tekmovanju za oceno pa je dosegel prvo mesto
Žemva.
Popoldne ob 2. uri so bile tekme v skokih. Telesno vzgojno društvo na Bledu je zgradilo z udarniškim delom skakalnico, ki ie bila s to tekmo otvorjena. Za otvoritev se je prvi spustil čez skakalnico naimlaj-ši blejski skakalec Ulčar Jože, ki je 14 let star in kaže vciiko nadarjenost. Tudi za skoke se ie prijavilo nekaj naših, danes brez dvoma najboljših skakalcev, ki jih poznamo že od prej in sicer Klančnik, Polda in Jakopič. Poudariti pa moramo, da imamo med mladino mno«o zel.o nadarjenih skakalcev. Skakalnica se je zelo dobro obnesla in so jo vsi tekmovalci pohvalili. Prvo mesto je zasedel Polda Janez. Škoda, da je naš najboljši skakalec Klančnik pri drugem skoku padel in s tem izgubil prvo mesto, ki bi ga brezdvomno dosegel. Tudi naslednja posebno Langus, so pokazali lepe skoke, vendar jim manjka še mnogo šole. Res je bila skakalnica, ker je bila deloma poledenela, zelo nevarna in so le najbolj vešči lahko izvedli svoje skoke brez padca.
i pod Uršljo goro
V sestavljenem alpskem tekmovanju so bili najboljši:
L Kos Mina 200 točk; 2, Goričan 191.5 točke; 3. Štefič A. 187,5 točke.
Po primerjavi točk med skupino gimnazije Guštanj ter sindikata sledi, da je zmagala, skupina mladincev sindikata s 557.8 točkami nad gimnazijo s 549.3 točkami. Na teh tekmah je prišla do izraza tesna povezanost med dijaško ter delavsko mladino v Guštanju, ki prav dobro razume ter pravilno čuti potrebe današnjega časa. S tem je pokazala tudi, da hoče v bodoče doprinesti čim več za dosego ciljev smotrne telesne vzgoje, krepitve telesa ter duha na prekrasnih 'smuških tfereniih pod Uršljo goro.
Po dokončanih tekmah mladincev v sestavljenem alpskem tekmovanju so (nastopili še starejši člani brez razlike starosti. Proga je potekala t>o položnejši ravnici nad smučarsko kočo.
Nato so nastopili od koče še sankači iz Kotelj ter okolice. Proga je potekala po zledencli cesti prav do Kotelj To tekmovanje je priredila AFŽ Kotlje s sodelovanjem starejših pripadnikov telesne vzgoje iz Guštanja. Te sankaške tekme se je udeležilo nad 40 oseb, no pretežni večini kmetska mladina ter starejši.
D. M.
Smučarske tekme v Mežici
Prvič po osvoboditvi je bil v naši gornji Mežiški dolini športni dan. •j a je to lena sončna nedelja dne H. 1946.
T popoldne so bile tekme v smuku, iri aJ 80 se sestali stari tekmovalci ri"-*na(nc' 'z fi°zd°v raznih tabo-,Sc. Smuk se je začei ob 11. uri , Poldne, tekme v slalomu pa so o popoldne. Zopet so se pokazali . 81 pionirji, da so najbolj borbeni n vztrajni.
Doseženi uspehi:
, Smuk. člani: 1. Stan ta Jože 2:25; K Mlačnik Štefan 2:25; 3. Vodovnik ‘Van 2:27
Naraščaj: 1. Sterže Mirko 3:24; 2.
Cegovnik Alojz 3:25; 3. GoSnik A. 3:26.
članice: 1. Podlesnik Anica 3:55. Mladinke: 1. Plaznik Jožefa 4:46; 2. Mauhler Mici 4:59.
Pionirji: 1. Kert Ivan 3:08: 2. Capuder Karel 3:25;	3 Mlinar Jože
3:52.
Za vse tekmovalec je bila proga ista.
Slalom, člani: 1. St ant a Jože 40:80; 2. Mlačnik Štefan 42:75; 3. Ra v! jam Franc 47:25.
Naraščaj: 1. Medved Alojz 44:75; 2. Mesi Štefan 47:80: 3. Sterže j Mirko 48:50.
Pionirji: L Kert Ivan 55:75; 2. Capuder Karel 56:75.
Pogled na Ponče in skakalnico v Planici
OBISK V PLANICI
S tečaja Višje šole za telesno vzgojo v Beogradu
Pred tremi tedni je potovala skoz Ljubljano v spremstvu profesorjev skupina gojencev in gojenk beograjske šole za telesno vzgojo, ki je bila namenjena v Planico.
Kopica fantov in deklet, od katerih jih ni bilo malo, ki so bili namenjeni prvič v svojem življenju na smučanje, se je vsula iz vagonu. Vsi so bili enako, zelo dobro oblečeni, pa tudi ostala njihova oprema je bila taka, da bi jim človek skoraj zavidal.
Kratek čas, ki ie preostajal do odhoda vlaka na Gorenjsko, sem izkoristil za pomenek z nekaterimi Ljubljančani, od katerih smo enega še pred odhodom v Beograd često videli nastopati na lahkoatletskih tekmovanjih. V kratkih obrisih so mi opisali svoje življenje in stud'j, ki jih v resnici zanima, ih ki Se mu niso posvetili slučajno. Dobil sem vtis, da bo ta študij, ki skrbi predvsem za splošno izobrazbi) v vseh športnih panogah in disciplinah, izvrstna podlaga za one, ki sc nameravajo pozneje še Specializirati, obenem pa nudi tudi dovolj strokovnega znanja tistim. ki bodo z zaključkom šole tudi končali v glavnem svoj študij telesne vzgoje.
V PLANICI
Pred tednom pa nisem več vzdržal v že spomladansko nastrojeni Ljubljani, ker so mi misli uhajale stalno v Planico, kamor me je gnala tudi radovednost, kaj počenja tam osemdesetglava športna družna. In tako sem sc popolnoma nepričakovano znašel pod slavno skakalnico, ki pa letos še ne bo doživela slavnih
Čeprav naporno praktično učenje nekaterim povzroča preglavice, se vendar po večerji razvije živahna debata o številu doseženih »pik«, ki pa se ne štejejo v dobro, kot pri nogometu. Za objavljanje posebno važnih pripetljajev služi skrbno sestavljen stenčas, ki poleg resnih in strokovnih člankov, obrača pozornost tečajnikov in tečajnic tudi na manj resne.
TUDI PREDAVANJ JE DOVOLJ
Današnja znanost o smučanju gre mnogo dlje od samih praktičnih vaj. Namen vsega učenja je sicer naučiti tečajnike smučanja, toda posebno tisti, ki bodo učili druge, morajo po-
stotke. Od sklepov pa je v največji nevarnosti gleženj' z 32 odstotki, nato koleno in ramenski sklep s 17 odstotki.
TEKMA PATROL
V soboto zjutraj so se vsi temeljito pripravljali za tekmovanje patrol, pri katerem so se pri končni oceni upoštevali tudi zadetki v tarčo. Nastopno mesto in cilj za tek sta bila pri, koči v Tamarju. Ura še ni bila pol devetih, ko se je že razlegal glas piščali dežurnega, ki je klical v zbor. Tekmovalci so dobili puške. in naboje in po kratkem navodilu odbrzeli izpred doma Ilirije, Ko sem se čez približno eno uro odpravil za njimi na izposojenih smučeh — prvič po petih letih — se je že slišalo izpod Jalovca pokanje pušk, znak, da se je tekmovanje pričelo. Bil sem še precej daleč od koče, ko je iz gozda privozila patrola, sestavljena iz treh tečajnikov, spremenila smer in hitela proti cilju. Prišel sem še o pravem času, da sem mogel zasledovati nekatere skupine. Od koče so sc na dani znak tekmovalci spustili v smeri proti Planici, toda že' po kakih 200 m za v li na desno in se vzpenjali, še kakih 200 m do mesta, od kjer so streljali. Za vsako skupino je bila določena po ena tarča, oddaljena približno 150 m.
Po končanem streljanju, so tekmovalci tekli še dober kilometer naprej v Planico in se nato zonet vračali. Okrog pol dvanajstih je bilo to tekmovanje končan-o. Medtem pa so se na ne preveč strmem pobočju vadila dekleta pod vodstvom prof. Vande Stefanovičeve. Najprej seveda plužni zavoj potem kristjani jo in naprednejše že tudi paralelno vožnjo. Dve ali tri (seveda Slovenke) celo niso dosti zaostajale za sicer izredno spretno vodnico. Zato so pa druge naredile več »pik«. Tovarišici Sonji so morali celo priskočiti na pomoč, da so razvozljali gordijski
dni.
Ker so bili tečajniki in tečajnice ravno pri učenju, precej daleč od doma Ilirije (kjer stanujejo), sem se še nekoliko pozabaval pri slavnih ruskih filmskih strokovnjakih, ki so ravno takrat snemali film »Vihar na Balkanu«, ter bil priča, na kako preprost način lahko s pomočjo letala pričaraš silovit snežni vihar.
Kmalu so sc začeli proti domu z vseli strani vsipati tečajniki in tečajnice. Nekaterim se je poznalo, da so se že marsikaj naučili in le redkim, ki so pred štirinajstimi dnevi prvič nataknili na noge smuči, se je poznalo, da so jim deske še bolj v napoto kakor v užitek. Da iih ni priganjala proti domu želja po jedi bi verjetno precej zaostali Za svojimi tovariši in tovarišicami, tako jim pa ni kazalo... Ni trajalo dolgo in že so se v dolgih vrstah sušile na vročem soncu mokre smuči.
kltster ni maslo
Popoldan je bil prost, namenjen počitku in pripravam za naslednji dan, ki je bil določen za tekmovanja. Medtem so se smuči na soncu dodobra posušile. Začelo se je mazanje. Vsak, ki je že tekmoval na smučeh, dobro ve, kaj pomeni, če smuči drse preveč ali premalo. To se da preprečiti edinole s pravilnim mazanjem. Seveda to ni enostavno — pa tudi ne pretežavno. Vzameš mažo — naj se že imenuje tako ali drugače, pritisneš spodaj na dno in že lahko namažeš kolikor tc je volja. Kljub predavanjem o mazanju, pa tudi tu nekateri še niso doumeli pravila, da preveč škodi. »Kaj misliš, da mažeš miaslo na kruh?«, pokara profesor nekega tečajnika, ki je iztisnil iz škatlice skoraj polovico črne vsebine. Drugi zopet predolgo časa segreva že namazane smuči, tako da manjka le malo, tla sc ne vnamejo. Nekaj pa je seveda strokovnjakov že med dijaki. To so predvsem Slovenci, katere vsi ostali, kadar so v dvomu, kako naj t'i ali oni problem rešijo, natančno opazujejo in jih potem skušajo posnemati. Sploh so nekateri prepričani, da je vse pravilno, kar nared e njihovi tovariši i,z Slovenije. Med razgovorom s tečajnikom, ki je Albanec in ki je .prvič na smučeh, sem sploh dobil vtis, da je prepričan, da smo sc Slovenci rodili s smučmi na nogah. Posebno preglavico dela smučanje Dalmatincem, k' niso navajeni »plavati« po tako trdi vodi. . .
Tečajniki in tečajnice pred odhodom na vadbo Fo!o: Ko‘nar
znati čimbolj vse procese, ki se vrše med smučanjem v človekovem organizmu in p-osebno še za vse nevarnosti, ki groze zdravju nepazljivega in nevednega smučarja. Zato je poleg učenja tehničnih veščin v obvladanju raznih liku v, posvečena pri pouku posebna pažnja fiziološkim procesom.
Zato je bilo popolnoma pravilno, da so profesorji svoje učence seznanili najprej s predavanji o nevarnostih smučanja, katere jim groze v mrazu (prehlad), na soncu (c pe-kb.ne), pa tudi od plazov in drugih nesreč, ki se lahko pripete v enaki meri dobrim kot slabim smučarjem. Kot sem razbral iz zapiskov predavanj neke tečajnice, je nevarnost poškodb sledeča:
Največja nevarnost poškodb za moške je med 30. m 40. letom, za ženske pa med 20. in 30. letom.
Nevarnost poškodb na nogah je 67 odstotkov, na rokah 23 odstotkov, na trupu 7 odstotkov in na glavi, 3 ud-
vozcl iz nog in smuči. Ko so potem prišla za streljanje na vrsto dekleta, so se jr o strmini, seveda z višjih mest, začeli spuščati fantje. Dva med njimi sta si privoščila celo več kot povprečno vožnjo. Sicer pa ni bilo čudno, saj se je eden od njiju že pred vojno uspešno uveljavljal na tekmah v slalomu.
Čas je hitro tekel, bila je že ena popoldne. Na povratku sta bili še prirejeni tekmovanji deklet in patrolni tek fantov, oboje s ciljem pri domu Ilirije. Računi so pokazali, da so zmagali v obeh tekmovanjih tečajniki in tečajnice iz Slovenije s precejšnjo prednostjo.
Vodja tečaja je simpatični prof. Mišo Nišavič, namestnik rektorja, ki poleg smučanja uči še boks in sabljanje. Dovršil je šolo za telesno vzgojo v Varšavi in bil že jrred vojno najboljši smučar v Srbiji. Njemu pomaga v Planici jrrof. Janko Kavčič, ki je doma iz Slovenije in j c dovršil šolo za tel. vzgojo v Berlinu.
Vesela družba med opoldanskim odmorom Foto: Komar
«LAS Z «ORA
Boris Režek:
Gore in ljudje
Vračajo se s poslednjega obiska gora pred zimo. V slovesu je otožje in zbližanje; vdali se bodo temu občutju. Vezi se spletaj o. Strnjeni so okrog ognjišča domačnosti in kakor vžgane vrženi kamen gladino vode v sireče se kolobarje, se razmikajo meje malega sveta. Spet so stopile druge osebe v življenje, kakor prihajajo itn odhajajo s pozorišče 'med dejanjem igre. Zajete so v neizprosna terjanja. Slednja je kakor odprta stran knjige. Vemo za njo, tu je pred nami, toda ne vemo njene zgodbe, ki pa nam bi jo mogel razkriti pisatelj Balzacove sile. Načenjamo novo poglavje, ostalo bo nedokončano, ko se umaknejo iz doglcda in bo pozabljena sleherna teh besed in vzplapo-lajočih misli.
V	takih odlomkih življenja sc pokažejo ljudje kakršni so v resnici. Morda jim bo žal za to, ko bodo spoznali, kako zaman s; skušajo skrivati za narejeno vzvišenostjo nad slo nravi.
Tako je ob tabornem ognju na robu gozda, pod melmi sten; v zametom koči na Planini. V stanovih pastirjev, na voljni travi pod macesni na odprtem robu, kjer cveto avriklji po prisojni strmali. Vsepovsod, kjer se razkrope ljudje po svojih gorskih potih. Ti odlomki so sestavine gorskega življenja, kakor nastaja v stiku ljudi med oddihi na počivališčih, na polici v steni, ko postojita plezalca preden se zamenjata na varovališču; pod noč v gorskih zavetiščih.
Med potjo usahne pogovor, le redko kane beseda. Vsak se peča sam s seboj.
Zgodba ljudi, ki smo jih kdaj koli srečali v gorah, nas bo po kratkem zamujanju na teh srhih tleh spet povedla v dolino v vsakdanji vrvež in v zaplete, v katerih bomo zlahka našli nagibe njihovega prihajanja v gore. Vsakogar izmed njih ne moremo spremljati po vsem njegovem zemeljskem potovanju. Spoznali smo ga, kolikor je posedel med nami, v neurju pod previsnim skladom ob poti in smo se pogovarjali med enakomernim šumenjem dežja, ali kadar smo ga ugledali na krhkem robu onkraj globeli, na grebenu in so nam pripovedovali o njem, kakor pripovedujejo o že zdavnaj mrtvih, ne vselej brez zlobnega namena, vse o njihovem življenju, tudi to, kar so sami namenoma hoteli prikriti.
V	večini se obnavlja to, kar je že bilo. Redko kdaj bomo naleteli na povsem svojevrstno osebe, ki jih bomo želeli spoznati v vsem njihovem počenjanju, in ki nam bodo poslej ljube, ali pa jih bomo zamrzeli, jih prezirali, zavidali in se ogibali srečanju z njimi.
Ob drobni lučici v somračni senci stene, smo vprašali kdo se mudi tam zgoraj. Povedali nam bodo, kako je ta ali oni ob zori spazil tri drobne pike, ko so se dvignile z meli na snežišča pod steno, se pomikale po njih in izginile v ustju žleba. Potem je zazvenel klin in spet drugi. Vedno pogosteje. V prenehljajih vetra so prihajali raztreseni glasovi, nerazumljivi klici in kamenje je treskalo na plazeh. Ugledali so jih spet že visoko gori, ko se je grme udrl kamnitni plaz. Lepeli so na ustrmljenih plateh.
Jutrišnjo noč bode sedeli tu za mizo. Malce so zmršeni in neurejeni, kakor ljudje, ki jih je kaj presenetilo in se niso utegnili do kraja opraviti. V razcefrani obleki, -s tem' orodjem in vrvmi, ki zvite vise na kljukah, so videti kakor iz divjine vračajoča se odprava, ko je jedva ubežala pogubi in se zdaj vdaja radosti nad srečno- vrnitvijo med ljudi.
Zunaj je srha gorska noč. Mrka, črnikasta ostenja z okrhanimi robovi štrle v svod. Veter prihaja po mzdoljih, veje škrope roso po sklonjenih bilkah v travi. Macesni omahujejo v pišu. Globoko pod planino se z zateglimi klici spreletava uharica čez gozdove na drugi rob doline.
Veter toži v samotno noč, v njem vihrajo črni oblaki čez grebene. — Ljudje v zavetju koče so sc predali utehi. Nekje v daljavah je kakor za nekaj časa odloženo breme, ostalo ono pozabljeno življenje.
Na vrhu gore je ostala sled na lisi zapoznelega snega. Viharji jo bodo zabrisali in nihče ne bo vedel, kdo je stal tam zgoraj v poslednjem soju sonca s pogledom v zarjo na grebenih nad Somrakom dolin. Nihče ne bo vedel kako neizmerno povračilo je bilo v onem oddihu.
Vsi so mimo pogovora prisotni s svojimi obličji in besedo, kakor osebe drame po igralcih, preden se dvigne zavesa in’ se prične dejanje. Zavedajo se, kako nevažno je vse, kar govore. Nastajajoče veselje je le rahla plast hlapu na vzgibanostjo kakor nastaja v slehernem iz oživlja-
nja vase, iz pogledov, iz katerih se porajajo nadeje in mameči prividi v uresničevanju najskritejše želje. Dogajanje ne poteka po besedah in počenjanju. V obnavljanju obreda ljudi za mizo, v pi tpo-vedovanjih in odzivih nanje, v smehu in vsej zaupljivosti človeka napram človeku, je pretvarjanje. .Resnično dogajanje valovi skrito v dnu kakor ponikla reka v neznani strugi. V njem nastajajo vezi ali se razdrahujejo iz zapletov. V nevidnem dejanju drame se borijo ljudje z-a obstoj -sveta v sebi. Zaznavamo nje potek po trgajočih se besedah, ki prihajajo osamljene in nerazumljive kakor klici med vršanjem viharja,
Kakor bi ta ali -oni psatelj mogel razkriti preprosto zgodbo mladega dekleta, ali še preprostejšo katere koli zaljubljenih dvojic, ki So legle k počitku pod isto odejo, bi našel votek tudi v nastrojenih slehernega izmed ljudi, ki jih je kdaj srečal. Našel bi, kako nastaja in klije ono vsakemu posamezniku lastno. Kako je za vse druge nepomembna, neopazna stvar za trosila rast, kakor zaneti ena razpršenih isker požar, pa ugasnejo vse druge, ki niso naletele na netilo. En sam doživljaj more postati gibalo vsega življenja in kakor v hipu pojenja vrenje pod curkom vode, more ena sama beseda prevre či višek dražljive razvnetosti v radosti ali tugi. Taista beseda, ki smo jo preslišali, kakor preslišimo množico drugih. Nimamo vsi enakih misli in želja, slehern dojema svet drugače in vidi stvari v spremenjeni perspektivi svojega zrelišča, kakor nastaja iz urejenih osnov iz vzgoje ali podrejanja vplivom brez lastne razumske zaznave v posnemanju zgledov, kar premnogim nadomešča lastno etiko in jih izpostavlja v nemočnost presoje in s tem v odv s-nost, v kateri nihajo med skrajnostmi, od dobrega k zlu.
Razglaševalci egocentričnih gesel, ki povsod in vselej vidijo le samega sebe, postajajo rušilci naj višjih vrednot. Zanikovalci iz nagona. Zavestni se postavljajo v mržnjo do so-- ljudi.
Zagrenjenci iz drobnih vzrokov, ki bi si morda zdeli smešni, če bi vedeli zanje, potem oni, ki jih je strla storjena krivica. Vsi ti žive v lastnem svetu kakor je nastal v njihovih posebnih okoliščinah in ta svet nam je le -težko dostopen. Ne moremo reči o človeku kar po prvih vtisih, kako je z njim, v pomenku ga nikdar ne bomo spoznali in kako bi ga mogli tudi spraviti do priznanja stvari, ki se je dostikrat v polnem obsegu niti sam ne zaveda. Več o njem bomo dognali šele v odsevih njegovega ravnanja. Moramo ga neprestano spremljati in gram ti iz rahlih podrobnosti kakor sc sestavlja mozaik, z veliko, tvegano domiselnostjo, s katero je trebi izpolniti praznino, kjer je odreklo raz-členjanje izraza.
Sami bomo skoraj gotovo podlegli nekemu videzu :n prav to igralstvo, privzeta krinka večjega ali manjšega samoobvladovanja v izbruhih strasti, ki označuje človeške temperamente, bo marsikdaj nepredirna zaveza, s katero so zavarovan: mnogi od teh svojevrstnih ljudi pred razkritjem, v katerih oi jih prevrže-ne z dozdevne veličine v zgradbi njihove osebnosti, ugledali včloveče-ne v vsej nebogljeni preprostosti in bi se nam namesto -občudovanja vzbudilo le usmiljenje z njima.
(Dalje)
SNEŽNE RAZMERE V GORAH
Po poročilih gornikov, ki so se zadnje dni povzpeli kam više v gore, je snežna plast šc povsem neustaljena in sipka, kjer sneg. ni spihan in ni osrenice, ki pa ne drži. Stalno je tudi vetrovno. Zimske ture na vrhove so zaradi tega otežko-čc-ne, deloma tudi nemogoče; V kratkem bo v gorah znova snežilo in stalnih snežnih razmer ni pričakovati pred sredino ozir. koncem meseca marca.
SKUPŠČINA PDS
Planinsko društvo Slovenije bo imelo svojo skupščino v nedeljo, dne 24. februarja ob 9.30 v mali dvorani Kina Matice. Na skupščini se bodo pomenili zastopniki podružnic o bodočem društvenem delu in izvolili Glavni odbor PDS.
KNJIGE O GORAH
Planinski zbornik, ki: ga je izdalo Planinsko društvo Slovenije je le začasno potešil želio planincev po planinskem čtivu. Kakor smo izvedeli namerava PDS redno izdajati planinsko književnost, to namero vsi planinci z veseljem pozdravljajo in pričakujejo, da bo skoraj uresničena.
POSCl/ŠAJTE. v sala ponedeljek ob 13*30 oddajo ljubljanskega radia o telesni vzgoji!
Jčupufe Metke Dcžavfte cavcedne tatecife
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 5
ZVEZINI RAZGLASI
"Društvom ljubljanskega okrožja
Začasni okrožni odbor je na svoji seji dne 13. 1. m. sklenil, da v smislu pravil, ki jih je izdelala Fizku!turna zveza Jugoslavije, skliče redno skupščino okrožja
dne lO. marca 1946 ol> 9. uri
v mali dvorani na Taboru. Ožja konferenca društvenih delegatov pa bo tudi tam dne 9. marca 1946 ob 19.30 uri.
Pozivamo vsa društva, da pošljejo na skupščino svoje pooblaščene delegate (na vsakih 50 članov po enega vštevši naraščaj od 16. leta dalje). Vsak delegat mora imeti pismeno pooblastilo svojega društva.
DNEVNI RED SKUPŠČINE:
1.	Izvolitev verifikacijskega odbora za volitev okrožnega odboru.
2.	Izvolitev dveh zapisnikarjev in dveh potrditeijev zapisnika
o skupščini.
3.	Poročilo o dosedanjem dela začasnega odbora in razprava
o poročilu.
i. Poročilo odposlanca Fizkulturne zveze Slovenije o skupščini Fizkulturne zveze Jugoslavije.
5.	Izvolitev okrožnega odbora.
6.	Izvolitev nadzornega odbora.
7.	Izvolitev disciplinskega odbora.
S. Izvolitev poslancev za skupščino Fizkulturne zveze Slovenije. 9. Sklepanje o samostojnih predlogih (okrožni zleti, tekme, prireditve, proračun).
10. Razno.
TELESNO VZGOJNO OKROŽJE LJUBLJANA.
Smučarsko prvenstvo Makedonije
Smučarji Makedonije so imeli svoje prvenstvo v VoJnu pri Skopliu. V tekmovanju mladincev v sestavljenem alpskem tekmovanju je zmagal Marib Ramazan, v teku na 7 km Meni Bedžet, prvenstvo mladine pa si je osvojila Anica Uršič, orvenstvo v sestavljenem alpskem tekmovanju pa je pripadlo Pavlu Cesarju. Na sporedu je bil nadalje še tek na 14 km, v katerem je zmagal Goga Popovski. To tekmovanje je bilo prvo v Makedoniji. Makedonski smučarji bodo nastopili tudi na državnem prvenstvu, ki bo prihodnje dni v Gu-štanju in v Kranjski gori.
PO SVETU
OLIMPIJSKE IGRE L. 1952.
NA KITAJSKEM?
Na seji Ameriške amaterske športne zveze je bil predsedujoči Avera-ge Brundage nap rose n od zastopnika Kitajske, da podpre željo .Kitajske, da se ji" poveri priredba olimpijskih iger 1. 1952.
NOGOMET
NOGOMETNO PRVENSTVO SARAJEVA
Nogometno prvenstvo Sarajeva sc bo začelo 3. marca. Nastopila bodo moštva društev Sloboda, Udarnik in Željezničar. Prvo tekmo bosta opravila Sloboda in Udarnik, 10. marca bosta igral* Udarnik in Željezničar in 17. marca Željezničar in Sloboda. Povratne tekme bodo potem mec 24. marcem- in 7. aprilom.
TEKME ZA JUŽNO AMERIŠKI POKAL
V Buenos Airesu je bila nogometna tekma za južno ameriški pokal med Argentino in Urugvajem, v kateri je nepričakovano zmagala Argentina s 3:1.
GOSTOVANJA PRAŠKE SLAVIJE
Slovito nogometno moštvo praške Slavije se pripravlja na gostovanja v tujini in ima na sporedu tekme z moštvom Red Stara v Parizu, potem bi bil dvoboj z Manchester Cityje!n v Nici, nazadnje Pa tekma z ženevskim klubom Servctic v Ženevi.
ČEŠKOSLOVAŠKI NOGOMET
Češkoslovaška nogometna liga je bila osnovana pred dvajsetimi leti po angleškem vzorcu in je obstojala v letih 1925—1934. V tem času je petkrat zmagalo moštvo Slavije, trikrat Sparta in enkrat Viktorija Žižkov. Leta 1935. je bila uvedena nova — državna liga, v kateri je sodelovalo 12 moštev, samo trikrat je bilo število povišano na 14. V tej ligi sta se menjavali na vodstvu le Slavija in Sparta in le tri moštva so zadnjih devetnajst let neprestano igrala za državno prvenstvo, oziroma v-ligi, vsa ostala moštva pa so vsaj po enkrat padla v drugi razred. Ta zmagovita m-oštva so Sparta, Slavija in Kladivo.
RAZGLEDI
NOV TELESNO VZGOJNI
TEDNIK
Tehnični odbor TD Olimpa iz Gaberja pri Celju, je začel izdajati tednik »Fizkulturni glasnik«, katerega naloga je — sodeč po vsebini — objavljati kroniko in se baviti z vprašanji telesne vzgoje v celjskem okrožju. Glavni urednik jc znani športni delavec tov. Fe dur Gradišnik.
Zadnja, po vrsti tretja številka, ki je izšla 15. t. m., obravnava poleg uvodnika Proglasitev ustave, še članke: Zmaga Celja nad Zagrebom v smučanju, Propagandni turnir »Olimpa« v namiznem tenisu. Zimski šport, Državno prvenstvo v drsanju, Sauna in še nekaj drobiža o nogometu, tenisu in šahu. Požrtvovalnim članom TD Olimpa žeTmo veliko uspehov v njihovem delu!
Telesno vzgojno okrožje Ljubljana
Za prvenstveno tekmovanje v 1. skupini so se prijavila društva: Borec, Edinost, Krim, Svoboda, Železničar. Igra sc na točke s povratnimi tekmami. Tekmovanje se prične dne 3. marca.
Pari in termini:
3.	marca in 7. aprila 1946: Železničar : Edinost, Krim : Borec;
10. marca in 14. aprila 1946: Železničar : Borec, Svoboda : Edinost;
17. marca in 21. aprila 1946: Železničar : Svoboda, Krim : Edinost;
24. marca in 28. aprila 1946: Krim : Železničar, Svoboda : Borec;
31. marca in 5. maja 1946: Svoboda : Krim, Borec : Edinost. Poverjenik za nogomet.
★
VOZNE OLAJŠAVE NA ŽELEZNICAH
Po Razvidu izventa.rifskih trajnih popustov Državnih železnic FLRS imajo vsa telesno vzgojna društva za svoje pripadnike, ki ootuiejo na prireditve, izlete ali tekme, 50% popusta, katerega mora po potrebi predhodno odobriti železniška uprava. Prijava v dvojniku s seznamom elanov, ki nameravajo potovati, se pošlje pristojni upravi. Ta odobri in določi pogoje. Cela vozovnica, kupljena na osnovi odobrene prijave in seznama udeležencev, velja za brezplačno vrnitev po isti poti. Mofe-bitne spremembe odprave določi uprava.	FZS
OBJAVA
Izgleda, da se nekatera društva niso zmenila za naš poziv, objavljen v »Slov. poročevalcu« ki govori o uvedbi disciplinskega postopka ir. takojšnji razsodbi proti onim, ki so se omadeževali v domovinski vojni. Opozarjamo društva, ki bi zanemar-
jala navodila o postopanju s takimi osebami, da bodo klicana na odgovornost. Članom, proti katerim bi moral biti v skladu z omenjeno našo objavo uveden disciplinski postopek, je odvzeta vsaka pravica javnega nastopa in sc jim mora na stop preprečiti. Po nastopu takega elana bo kaznovan tisti, ki je dopustil njegov nastop. Jasno je tudi. da ni govora o kakem priznanju uspehov, ki bi jih prizadeti dosegli.
Znova pozivamo vsa društva, da nam takoj sporo če imena oseb, ki so v disciplinski obravnavi, njihov prestopek, uspeh obravnave in predlog za razsodbo.	FOS
VESTI UPRAVE
Naročnike prosimo, da gotovo čim-prej plačajo naročnino. S tem nam bodo omogočili, da borno list razširili, boljše opremili in dvignili število izvodov. Naročnina jc tako malenkostna, da jo gotovo zmore vsak športnik in telovadec. Ne oklevajte in ne odlašajte in nam nakažite naročnino po poštni položnici, ki ste jo prejeli, če pa je nimate, dobite golico na vsaki nošti in nanjo napišite številko našega čekovnega računa 16.416. — Tudi z rednim plačevanjem naročnine boste pokazali svojo zrelost in disciplino!
VESTI UREDNIŠTVA
Znova prosimo dopisnike in so-trudnike, naj nam dostavljajo prispevke gotovo do torka opoldne, ker jih bomo sicer morali odložiti za naslednjo številko. Dopisi (na i bodo pisani s strojem, ali vsaj s črnilom in le po eni strani papirja. Okrožja naj nam poročalo o svojem delu in tudi društva naj pošiljajo svoie prispevke. Ustvarimo si nravilno povezanost v našem delu, pošiljajte nam prispevke, ki so bili uporabljeni za stenčase, referate in sklepe zborovanj!	______
Uredništvo je prejelo več rokopisov, katere bo skušalo uporabiti, ostale pa bo vrnilo dopisnikom .s prošnjo, da jih čitljivo prepišejo.
Naročajte športno in telovadno orodje pri zadrugi
^&2g/tl)
Z. Z O. J.
ZGOSE, p. BEGUNJE na Gorenjskem