IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 21 -W TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU S07-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH. SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN ZA GORENJSKO Ponedeljek, 26. septembra 1960 Zbori olivcev sPet je nastopila sezona živine dejavnosti. Prvi občinski sudski odbori na Gorenjskem so *? že sešli, drugi pa se pripravno na prva jesenska zaseda-"ja. da bi pregledali, kako so *Polnili polletni družbeni načrt k tako lahko pravilno usmerjali gospodarsko dejavnost za končno ^Polnitev letošnjih nalog. Pobila o tem in drugem pa bodo Seril>rav za sestavo gospo-h •< načrlov za prihodnja le-Tako se verjetno ne bodo več »a ?<>8:a''iali primeri, da je bilo 4fcn ru volivcev prebrano ob-Poročilo, toda volivci še bjj. 0 l>o končanih zborih niso 0J> na jasnem o zadevi, ki so jo važnVnavali- Pri tem ,je' scveda' *• kako občinski organi pri- vjj lj<> Poročila, kako jih šestari'0' «a so razumljivo, kratko, hJMw obremenijo navzoče z ne-Hja (!«imi podatki in odstotki, ^jv^' t,a scznar-'J<> volivce o lih aZrie'*in problemih, bislvc-^j^^ojavah in samo o tem sku-p^j naJti mnenje volivcev, kar ft C|*» služi kot smer za nadalj- -v__ M. Ž. Bohinj, 25. septembra — Ko smo se pripeljali v gosto zamegieni bohinjski kot, sem že razmišljala, kako bom začela to kratko poročilo s Kravjega bala, z besedami — »kako prav je, da k gorenjski narodni noši spada tudi marela!« Pa ni bilo nič, kajti megle so se proti poldnevu začele vzdigovati, kar je porok, da številni obiskovalci Kravjega bala ne bodo razočarani (vsaj nad že tako razvpitim bohinjskim vremenom ne). »Škoda, da smo dol prišli, ko sedaj še prostora nimamo!« je rekla planšarica bolj sama zase, ko so se ljudje prerivali ob robu poti, po kateri so prignali živino. Razumljivo — vsakdo je hotel čimbolj e videti, kako planšarji izgledajo, kakšna je njihova oprema, kakšna je bohinjska živina ... Res, veliko ljudi je bilo včeraj na Ukancu. Eni so prišli, da se razvedrijo, drugi, da se pošteno najejo prvovrstnega bohinjskega sira (kupovali so si ogromne malice), vsi pa zato, ker bi si radi ogledali ta zanimivi folklorni običaj prigo-na živine s planine in ker imajo radi ta prelepi košček naše prekope zemlje, v katerega se vsakdo rad še in že vrača. Po otvoritvi Kravjega bala so poslušalci slišali nekaj veselih bohinjskih prigodic, ki so se jim prisrčno nasmejali. Malo pred enajsto uro so planšarji prignali s planine živino. Pozdravil jih je predsednik Kmetijske zadruge, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da imajo planšarji prav letos za seboj veliko naporov, saj so bile nevihte izredno pogoste in so morali neredko v najhujših neurjih iskati živino in jo spravljati na varno. Čeprav je planšarstvo kot gospodarska panoga na zadnjem mestu, planšarji vsekakor zaslužijo vse priznanje in pozornost. In prav veliko število ljudi, ki prihajajo na Kravji bal, jim vse to tudi izkazuje. Pri programu je sodeloval mešani zbor »Svobode« iz Bohinja in folklorna skupina TD Bohinj, ki je zaplesala 4 gorenjske ljudske plese. Po programu so podelili nagrade najboljšim plan-šarjem in sirarjem. Obiskovalci Kravjega bala so bili zadovoljni. Prav škoda je, da ta prireditev ne more biti v poletni sezoni, saj bi bila posebno zanimiva za tuje letoviščar-je, ki obiskujejo Gorenjsko v poletnih mesecih. V zadnjih letih so doseženi dokaj dobri uspehi tudi v turističnem pogledu. Toda v prihodnje naj bi zlasti pri teh prireditvah še bolj upoštevali resnični ekonomski interes udeležencev. Se bolj pa je zanimiva misel o razvoju sejma z izrazitim potrošniškim značajem. Ta sejem naj bi skušali organizirati trikrat letno in sicer v časih, ko ljudje največ .potrebujejo oziroma kupujejo. Tako je bil predlog, na bi organizirali potrošniški seem spomladi, v jeseni in pred novoletnimi prazniki. Na seji sveta so tudi govorili o nujnosti gradnje posebnih prostorov za sejem. O vsem tem bo seveda še razpravljal Okrajni ljudski odbor na svojem zasedanju, ki je napovedano za torek, 27. septembra. Nova barvarna Lescah LESCE, 25. septembra — Danes je bila tu v Almiri majhna svečanost. Najprej je bila ob 15. uri slavnostna seja upravnega odbora tovarne pletenin »Almi-ra« iz Radovljice, nato pa so spustili ob 16. uri v pogon novo barvarno v obratu v Lescah. Slavnosti so se med drugim udeležili tudi številni ugledni gostje iz kranjskega okraja in radovljiške občine, kot tudi nekateri predstavniki drugih tekstilnih tovarn iz Slovenije. Včeraj na tomboli v Kranju (Foto: F. Perdan) Stanovanjska skupnost „Zlato polie med najboljšimi v Kranju Kranj - Stanovanjska skup- tudi ena najaktivnejših. Naselje skupnosti, je reševanje proble- nost »Zlato polje«, ni samo v »Zlato polje« ima danes okrog mov le-te iz dneva v dan težje. Kranju ena največjih, ampak 2000 stanovalcev, ki prebivajo v Zato so člani stanovanjske skup- več kot 20 velikih stanovanj- nosti »Zlato polje« osnovali 6 skih blokih. V gradnji pa je še komisij in sicer za materialne 300 novih stanovanj. Z naglim in finančne zadeve, za delo s porastom prebivalstva in hkrati šolsko mladino, za gradnjo otro- z razširjanjem te stanovanjske ških igrišč, za osnovanje vzgoj- Atletski pionirski dvoboj Triglav: Litija 63:36 Kranj, 25. septembra — Atletski klub Triglav je letos posvetil precej pozornosti tudi svojim najmlajšim članom — pionirjem. Organizirali so več tekmovanj v okviru prvenstva Kranja, za zaključek sezone pa so danes dopoldne povabili v goste najmlajše atlete iz Litije. Rezultati: pionirji — 60 m: Pri-stov (T) 7,9, Oman (T) 8,1, 400 m: Hafnar (T) 1:05,5, Knific (T) 1:11, višina: Kokalj (T) 140 cm, Lašič (T) 134 cm, daljina: Pristov (T) 5,71 m, Oman (T) 5 m, krogla: Satler (T) 9,40 m, Potokar (L) 9.09 m; pionirke — 60 m: Belehar (T) 9,0, Ošina (T) 9,6, višina: Stok (T) 129 cm, Prelogar (L) 129 cm, daljina: Prelogar (L) 4,22 metra, Belehar (T) 4,18 m, krogla: Mežek (T) 8,64 m, Praprotnik (L) 7,82 m. Zadnii iz kolonije Prihod planšarjcv s planin (Foto: F. Perdan) V petek zvečer se je na Gorenjsko vrnila z otoka Stenjaka zadnja skupina 36 otrok, ki je letovala na otoku Stenjaku. V tej zadnji skupini so bili otroci z Jesenic, Tržiča in Radovljice. Na svoje domove so se vrnili zdravi in ogoreli, čeprav je bilo zadnje dni zlasti v večernih urah nekoliko hladno. Z njihovim odhodom je otok ostal prazen, zaživel pa bo spet prihodnjo sezono, kakor običajno vsako leto. nih ustanov in za izgradnjo uslužnostnih servisov. Za že ustanovljenim pralnim servisom so v teku priprave za servis za hišna popravila, ki ga po vsej verjetnosti ne bodo mogli rešiti brez gradnje le-teh. Stanovanjska skupnost »Zlato polje« pripravlja tudi otvoritev prvega varnostno vzgojnega zavoda v Kranju. Nabavili so že televizor, kinoprojektor in nekaj drugih pripo>močkov, ki jih bodo rabili. Sredstva so nudila Občinski ljudski odbor, Zvezni center za varstvo in vzgojo mladine iz Beograda in stanovanj-.ska skupnost Zlato polje. Poleg trgovskega bloka gradijo tudi društveni dom, kjer bodo tudi upravni prostori stanovanjske skupnosti. Naj povemo še to, da bo do prihodnjega poletja zgrajenih 7 manjših igrališč, med katerimi enega največjih gradijo pionirji in mladinci sami. Nekaj športnih rekvizitov imajo že nabavljenih. Ti mladi ljudje so napravili že preko 5000 udarniških ur, s čimer se zares lahko pohvalijo. Na sestanku stanovanjske skupnosti so se sporazumeli za gradnjo garaž za motorna vozila, ki jih bodo gradili s skupnimi sredstvi stanovanjske skupnosti in lastnikov avtomobilov. Po amortizaciji vložene vsote bodo garaže prešle v lastništvo stanovanjske skupnosti. IZ N A I S H KRAJEV Z velike tradicionalne kranjske tombole Fiat 1100 m Ig Kranj, 25. septembra — Tradi- nem klicanju igralcev igrati na ci analna, letos že 55. tombola v tombole. Zdaj je šlo za biti ali Kranju je tudi letos privabila v ne biti. Zdaj je prišel čas za gorenjsko metropolo na deset »lisjake«. Zadeti za 100 din Za-tisoče igralcev na srečo. Prišli stavo 1100 ni kar tako. No, pa so od vsepovsod z vlaki, avtobu- tudi manjši dobitki kot televizor ei, avtomobili, motorji, kolesi in mopedi, hladilnik, ni kar tako. •eveda tudi peš. Reka ljudi se Številke so se vrstile druga za je od jutra pa do pričetka tom- drugo. Izklicali so jih kar lepo bole valila proti mestu, na Titov število. trg, kjer je bil glavni oder. Pri- Na oder so prihiteli prvi šli so s posebnimi vlaki, kakor srečniki polnih tablic, začelo se tudi avtobusi. Toliko prometa še je žrebanje. . . ni bilo v Kranju. Vsi prostori, Zastava 1100 je zadel Simonič kjer je bilo možno parkirati, so Ivan iz Iga pri Ljubljani, Zastava 600 pa je šel v Škofjo Loko. Srečno roko pri žrebu je imela Ivanka Pokorn. Ostali glavni NAS RAZ30VOR bili polni. »Tombolske tablice, tombol-Bke tablice«, so klicali prodajalci že od meseca julija dalje po Kranju, še posebej pa v zadnjih dneh. Zanimanje za letošnjo tombolo je bilo res neverjetno, saj je bilo danes v Kranju prav gotovo več kot 55 tisoč ljudi, ki so hoteli zadeti, če ne osebni avtomobil Zastava 1100 ali 'Zastava 600, pa ^vsaj kaj drugega. Vendar srečnikov je bilo le okoli tisoč. Toliko je bilo namreč dobitkov, med njimi tudi 80 tombol: Osebni avto Zastava 1100, avto Zastava 600, 5 mopedov, 1 hladilnik, 1 televizor, 1 pralni stroj, 20 radioaparatov, 29 koles, 5 kavčev, kuhinjska oprema, plinski štedilnik, 10 sesalcev za prah, 1 vol, spalnica itd. dobitki so v glavnem ostali na Gorenjskem. Še pozno v večer pa so po kranjskih ulicah krožili letošnji udeleženci tombole, nekateri srečni, drugi žalostni, ker jim ni bila naklonjena sreča. Vsem tistim pa, ki so letos prišli v Kranj zaman, pa drugo leto več sreče. J. Javornik , »Kot pred petdesetimi leti...« Poletne turistične sezone je se radi v naši dolini zadržali so najbolj pogrešali?« konec in že se bliža čas, ko bo vsaj čez noč, če že ne za već »V tako prometnih turističnih Dom v Dragi pri Begunjah spet dni. Problema bo konec verjet- krajih kot je naš, je vse večji zaprt. Kakšen je bil letošnji no šele, ko bo uresničena pred- problem, kako gostom postreči obisk v tej prelepi dolini in če- videna gradnja večjega restav- s primernimi spominki. Nešteto sa so turisti pogrešali, pa smo racijskega salona, nad katerim je gostov, ki nas zaradi spomin-se zanimali pri upravnici Doma, bi bile tudi prehodne sobe. Spri- kov prav pošteno ošvrkajo, češ Angeli Mencinger. V razgovoru čo velikega zanimanja med tu- da prodajamo takšne sipominke, smo zvedeli, da je bil Dom lan- risti za naš kraj, pa bo škoda, kot so jih imeli že pred petde-sko sezono zaprt že z decem- če bomo z omenjeno gradnjo setimi leti na Brezjah. Zatorej brom. Zato je razumljivo, da preveč odlašali.« se ni čuditi, če sem jih pri do- smo tovarisico Angelo najprej ^ ^ obisk bri zalogi spominkov prodala le vprašali, zakaj Dom, ka je v j promet7« Upravičeno se vprašujem s upravi Turističnega društva Be- ' številnimi gosti skupaj, mar pri gunje, ni odprt skozi vse leto? »Obisk smo imeli letos precej nas res nimamo ljudi, ki bi bili »Za to je več vzrokov, čeprav večji kot lani in s tem razum- sposobni izdelati spominke, po bi lovci in vsekakor tudi ostali ljivo tudi promet. Skupinskih katerih bo domači in tuji turi-turisti želeli, da bi bil Dom od- šolskih izletov smo imeli letos sti z veseljem segali.« prt skozi vse leto. Poglaviten sicer manj, zato pa smo imeli Ko sem sedel v Domu, sem vzrok, da je pri nas zimska se- v gi>steh številne skupine izlet- opazil, da je že povsod vsa po-zona povsem mrtva pa je v tem, nikov, ki so si ogledale letos trebna napeljava za električno ker v Domu nimamo prenočišč, odprt muzej v Begunjah. V pre- razsvetljavo. Zato sem vprašal Prav tako pa do Doma tudi ne cej večjem številu kot lani, so »Bo v vašem Domu kmalu za-očistijo ceste snega, ko zapade, nas letos obiskali tudi tuji tu- svetila električna svetilka?« Ležišča močno pogrešamo tudi risti in izletniki.« »Ce bo šlo vse posreči, prej v poletni sezoni, saj je nešteto »Česa so si vaši obiskovalci kot v enem mesecu. Za nas bo domačih in tujih turistov, ki bi letos najbolj želeli, oziroma kaj to velika pridobitev, saj si da- nes gostinske postrežbe brez s* dobnih električnih naprav sko* raj ne moremo zamisliti.« B. F« Angela Mencinger V Pc dr a rt u rte fzpofnluldo odloka o ureditvi naselil Prve priprave na 20 letnico vstaje Podnart — V petek, 23. 6ep- ditvi našel j, ki so ga sprejeli že tembra, je bila v Podnartu seja v mesecu juniju, nekateri last- Krajevnega ljudskega odbora niki hiš in gospodarskih poslo- Zaradi tega ni nič čudno, če p0dnart. Razpravljali so o po- pij še niso pričeli z deli. V zve- je bilo za to največjo slovensko pravilu občinskih cest na ob- z; s tem so sklenili, da bodo vse tombolo tolikšno zanimanje, saj moCju KO Podnart, nadalje, ka- lastnike niš ob občinskih cestah ko polesšati naselje, o regulacij- na območju KO Podnart, ki ni- skem načrtu za naselje Podnart majo urejenih stavb, gnojišč, in o pripravah na krajevni praz- svinjakov itd., pismeno opozo- nik v drugi polovici novembra, rili, naj to v najkrajšem času Na seji so ugotovili da kljub uredijo. orcev so dobitki res vabljivi. Najvnetejši igralci na srečo so prišli v Kranj že v soboto zvečer ali v nedeljo navsezgodaj, tako da so ob 10. uri že zavze- mali mesta okoli tribun okoli odloku ObLO Radovljica, o ure-mest, kjer so bile najbolj vidno izpostavljene table s številkami. Najbrž ni bilo prijetno čakati več kot 4 ure, nato pa nič zadeti. Ob 13. uri je bil Titov trg domalega že »zabasan« z ljudmi, nič manjša gneča pa ni bila tudi na drugih kranjskih trgih, na Pungratu, Sejmišču, Majstrovem trgu in drugod. Povsod so bili postavljeni odri s številčnicami, ki so bili povezani s telefonom z glavno tribuno. Zato ni bil nihče prikrajšan, če je bil daleč od glavnega odra. Tombola se je začela dokaj točno. Napovedovalec je začel: »Pričenjamo s tradicionalno kranjsko tombolo, igramo na »kvaterno«. Toda ni trajalo dolgo, ko se je javil prvi srečni dobitnik, ki je imel prečrtane štiri številke v eni vrsti. Najbrž je menil kot pravi slovenski pregovor: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi. Zadovoljil se je torej s kva-terno, z manjšim dobitkom. Za tem so bili na vrsti »činkvini« — pet precrtanih številk v vrsti. Za to so bili že lepši in več vredni dobitki. Vendar stari tombolski »lisjaki« so igrali na vse ali nič. Samo na polno tablico, manj se ne izplača. Ob 16.30. uri so začeli ob bur- nt ŠE ZMERAJ NAJVAŽNEJŠA NALOGA ORGANIZACIJ rali člani Svobode, kjer so jes** ZB — NA POLJANAH NAD JESENICAMI OSREDNJA niški delavci prirejali prvomar PROSLAVA VSTAJE — DOM BORCEV NA MOSENJ- ske Pilave itd. Hkrati pai jej SKI PLANINI - POSEBEN ŽAGARJEV ZBORNIK - !^Lb]lzu' ™ °branci'.tU?JPa- M&.3?*mmj^miJe zasedanje privedlo dospo-britanskih časnikih jc razuma o tej zadevi. Uvodničar odnose med Vzhodom in Zahodom, nn položaj v Kongu, na razorožitev in miroljubno koek- sisienco. LONDON govora na predlogu, da bi težave, ki nastanejo pri razorožitvi, reševali postopoma, poudarjajo pa tudi njegove besede, da ni alternative za »aktivno miroljubno ko-eksistenco v današnjem in jutrišnjem svetu«. tudi opozarja bralce na podporo, ki je bila dana predlogom alžirske fronte za narodno osvoboditev glede referenduma v Alžiriji pod nadzorstvom OZN. BONN Na tiskovni konferenci je uradni zastopnik von Kchart dejal: »Doslej sta bila v OZN dva govora, ki sta piKiicmbna za vse. Predsednik ZDA Einsenhovvcr je izrekel besede, s katerimi se globoko strinjamo, medtem ko ganizira osrednjo okrajno prireditev v počastitev 20-letnice vstaje. Ta prireditev, kot imajo na Jesenicah že konkreten predlog, KRATKE NOVICE IZ ŠKOFJE LOKE V Dijaškem domu v Skofji Loki so pred kratkim izvolili nov odbor domske skupnosti in ustanovili v domu mladinsko organizacijo. V Skofji Loki so že začeli z deli za gradnjo novega mostu čez Selščico. Most bo zgrajen poleg sedanjega Transturista in bo namenjen 4e pešcem. Z dograditvijo novega mostu bo razbremenjeno ozko grlo prometa v Blaževi ulici in preko sedanjega kapucinskega mosta. V. R. KAIRO Kairski častniki povzemajo vse važnejše dele govora. »Gum-hurija« poudarja v naslovu ven blokovskih dežel«. Podobna predsednikove besede, da usoda poročila so objavili tudi drugi človeštva ne sme biti prepušče- newyorski listi; nevvyorŠke ra- na samo nekaterim državam, pa je jmei jugoslovanski predsed- dijske postaje in prav tako tele- naj bodo še tako velike. V po- nik Tito govor, ki povzroča brez vizijske, so posvetile dobršen ročilu o predsednikovem govoru vsakega dvoma našo pozornost, del svojega programa poročilu ta častnik zlasti poudarja poziv Naši stališče o razvoju razprave neodvisnim deželam sveta, naj v New Yorku bomo lahko ozna-prispevajo še večje napore za čili šele, ko bomo prejeli inle-prenehanje hladne vojne. gralna besedila in ko bo govoril predsednik sovjetske vlade, j£N PARIZ Hruščev. V ministrstvu za zuna-Večerni pariški list »Monde« "Je zadeve so izjavili, da je »izje objavil kar sedem stolpcev o Java predsednika Tita o nevar-ka, ki prinaša izvlečke iz Tito- govoru jugoslovanskega pred- nosti oboroževanja Bundesvvchra boljšanjc vremena: vega govora. Ti deli se nanaša- sednika. »Monde piše, da je tre- vplivala na nas neprijetno.« oblačnost brez padavin In izvlečkom Titovega govora. MOSKVA »Pravda«, »Sovjetskaja Rusija« in drugi moskovski časopisi so v celoti objavili poročilo uradne sovjetske agencije iz Ne\v Yor- Metcorologi napovedujejo iz-ncstalna Mravljišče na Titovem trgu v Kranju (Foto: F. perd^1 0) ■BHA KUNAH V 20 ŽARA S PEPELOM Branil je očeta. Oče je vendar odšel po svetu z mislijo, da družini izboljšal življenje in jo rešil revščine. Morda je v tem 'es Podoben očetu, ji je rekel, le da on pri tem misli na izboljšuje življenja vseh ljudi, ki jih muči beda. Ni ji povedal, da njegova misel vodilo Partije, ki se s svojim delovanjem in °jeni bori, ,ja rešila ponižanje in revščine vse take, kakršen e bil njegov oče, kakršen je on, kakršna je Ana, kakršni so ?' Ijndje, ki jim drugi režejo kruh in dele pravico, ki še zdaleč 01 Pravična in nikoli ne bo. , Ta svet krivičnosti razbijmo, — je povedal Ani stih iz ^nternacionale«. , ^na ga ni povsem razumela. Vzlic temu pa ga je naposled Jela, mu pomagala (zlata sestra je bila Ana!) in se razjokala, C0 Se Je poslavljal. b *^°*ga in negotova pot je bila pred njimi. Dvakrat so se Pretihotapiti čez Švico. Obakrat so jih ujeli, brž ko so j.,e*°račili mejo. Naposled se jim je le posrečilo, da so se pre-otapiij čez Bodcnsko jezero skozi Nemčijo v Francijo. Pot 021 Nemčijo — razen na obmejni postaji, kjer bi kmalu padli paf?^e hitlerjevcem — je bila brez nevarnih zapletov. Drugače Je bilo v Franciji, kjer so mislili, da so že varni in da na I do cilja ne bodo doživljali nobenih težav. Pa so nanje eteli že nekaj deset kilometrjv od meje. . - Da. V Franciji. V državi, kjer je bila na vladi Ljudska j n_a hi o kateri smo mislili, da bomo, če jo dosežemo, kakor ™ W bili že v Španiji... a so se ušteli. V državi, kjer je bil na oblasti režim Ljud-E? fronte — režim, kakor v Španiji — so morali biti opreznejŠi or v hitlerjevski Nemčiji, dokler niso prišli do Pariza in II zvezo s španskim komitejem. ^n še so bile težave, preden so prišli v Figueras. Pešačiti so dhJ ^ez s^aro neprehodne strmine Pirenejev kakor tihotapci, **er se niso ustavili v nekem samostanu na vrhu. Dr h. ^a^° slePa Je D'la Francija, da je ovirala prostovoljcem ehođ, dasi se je v Španiji na strani republikancev bil boj tudi *anjo.,, — Da Poraz republikanske Španije se danes maščuje Evropi, »k *>0*ern Je Joško razgrinjal pred njo in Slavkom podobo špan-*Sa boja. Joškotovo pripovedovanje se zdaj, ko stoji pred le-j ki naznanja njegovo smrt, spreminja v imena njegove ^ ^ • • • Gordun, Nancy, Pariz, Loires, Perpignan, j, °zJe Pirenejev, pirenejske strmine, francosko-španska meja; Alb z mo*no srednjeveško trdnjavo, Barcelona, Valencia, XV8*6*6 ~~ Daza internacionalnih brigad; razporeditev v enote, L " internacionalna brigada, bataljon Dimitrov, fronta v bližini j.., ri<*a> napad na Brunele, juriši na Villa Nuevo de la Canada, Ztt ^ffube, zmaga bataljona Dimitrov, sto petdeset falangistov •ttr ruševine, na fašističnih ruševinah pesem ... Internacio-^■ • Opustošene hiše, naselja v plamenih za sovražnikovim ju,..rn» pohod internacionalistov, smer Navlchaernero, žgoče nost° Soncc' *M>''* z Marokanci, žrtve, nenehne bitke, izčrpale r^r' raziu^u' izčrpanost pri intemacionalistih, Villaviciosa Drot menJava gospodarja, sovražnikova cesta iz Ta'avere 1 Madridu pod strojničnim ognjem republikancev in inter-^»nalistov... ita ^nge^a občuti Joškotov glas, ki pripoveduje o Španiji, kakor Va«* pesem, tako zveni njegovo pripovedovanje in našte- 4 krajev, skozi katere je šla njegova pot... &0v Sus* 1937. Žgoče sonce na razbeljenem nebu. Premik na j, ° bojišče skozi Madrid. Skozi Madrid s krvavimi in nezace-^res1' ranami bilk za Giudad Univcrsitario in za reko Manza- 7" Borci iz teh bitk so vedeli mnogo povedati iz teh bojev... Ijf . Kompozicije vlakov. Druga za drugo iz Madrida. Eno-*4r j.^K>llav'JaJ°č' se Jeki tračnic; svetiikanje jutra skozi špranje, ^ 1 tajnosti premika zaprti tovorni vagoni, so parica, vonj U '^Polenih telesih, gneča, premrli boleči udi, dan kakor požar, nosna vročina, udarjanje koles... Valencia; v vagonih tišina; majhna okenca pod stropom vagona vonj po morju .. . Zebli ob morju, da bi skočil vanj, plaval, plaval in se Eis6hower je preskrbljen za stara leta 2e od nekdaj prejemajo bivši ameriški predsedniki kar dostojno pokojnino. Do svoje smrti prejemajo letno 25.000 dolarjev (15 milijonov dinarjev) pokojnine, razen tega pa še 50.000 dolarjev za vzdrževanje svoje pisarne v mestu, kjer se pozneje naselijo. Poleg tega lahko mož, ki je veljal svojčas za »prvega moža« Združenih držav in njegova družina po mili volji brezplačno pošilja pisma in pakete po vsem svetu, ker je bivši predsednik oproščen poštnine. Kakor poročajo ameriški listi, hočejo republikanci E:senhowerju še bolj olajšati slovo, ko bo 1. januarja stopil s političnega odra. Republikanska stranka dolguje namreč predsedniku zahvalo, ker je s svojo slavo pripomogel, da so Američani prvič po dvajsetih letih izvolili republikanskega delegata za predsednika. — Zato skušajo v kongresu uveljaviti zakon, po katerem naj bi Eisen-hower po odstopu s predsedniškega mesta prejel zopet generalski čin. (Ko je Eisenhower V pokljuških gozdovih je te dni našel upravnik Šport-kluba 4,80 kg težko gobo »jurček« pred osmimi leti sprejel kandidaturo, je moral odložiti svoj generalski čin.) Če bi spet postal general, bi prejemal letno še 2U.5-13 dolarjev generalske plače. V ameriški vojski namreč generali ne poznajo upokojitve, tean-več so do svoje smrti »aktivni«. Generalu pa potem pripada še štab petih častnikov in petih podčastnikov ter dve limuzini. ALI JE MOGOČE NAREDIT! UMETNO MORSKO VODO Človek je v marsičem prefeosil naravo, ali je še mnogo materij, precej enostavnih, ki jih ne morejo narediti v znanstvenih laboratorijih. Morsko vodo naprasne«; znanstveniki lahko naredijo, In to tako, ki bo dmela vse sestavine in nekaj požirkov vode dnevne prave morske vode. Toda nekaj le ni v redu, kajti v umetni morski vodi se ne more razviti nikakšno življenje, tu ne uspevajo niti najenostavnejše rastline in živali. POD FILMSKIMI REFLEKTORJI HollywoodskJ filmski producent Darili Zanuck je pripomnil v neki diskusiji na ameriški televiziji, kjer je govoril o tendencah v filmski umetnosti: »Vse nove filmske zvezde si želijo vlog propadlih deklet v uspelih filmih.« MLADA t A S T Mali intervju • 1 + 1 i • Nekateri Lepo je bilo na Slon jak u W • ^ da bi lev ezik pozabil neznosno vročino, a ne smeš, tajnost premika, .Varnost pred vohuni, v zaprtih vagonih stroga tišina, nestrpno 'eakovanjc, premik vlaka, udarjanje koles ob tračnice... Iz- g^j.na Postaja: Caspe — plačilo za mučni premik. Terasasti oljčni 2ft * lepa dekleta, prijazni ljudje, osvežujoči noži r ki vina, pesem ,t brnijo, čudovite, tople, barvite španske pesmi in za slovo: ''^voboditev iz trpljenja, bo delo naših lastnih rok...« pranje ^ezujo«"-a kopel; ugašajoče t^dal" ?rclivaj<>*''i se mrak> tovornjakov. Vročina, kakor da se bo pravkar Po bencinu vonjajoči zrak. Cilj: mestece ob reki Martin; sonee, v čudovitih barvah kakor so srečni Bilo je v sredo opoldne. Gosta megla in deževalo je kot iz škafa. Peljali smo se s Fiatom 1100 iz Begunj proti Tržiču. Razmočena cesta in v temi, kot bi se že mračilo, čeprav je bilo šele opoldne, smo le nekaj korakov pred seboj zagledali majhnega fanta s šcLsko torbo na hrbtu. Razoglav, brez dežnika ali dežnega plašča, je v modrem puloverju tekel, kolikor mu je dopuščala sapa. Spogledali smo se in že so zavore zacvilile. Hitro sem odprl vrata in šolarja oova-bil v avto. Ves nasmejan je v našem razgovoru kaj hitro pozabil, da je moker. »Kje si doma, smo ga najprej vprašali?« »V Srednji vasi.« »Kam pa hodiš v šolo?« »V Begunje.« od tod fronta, prijeten počitek Človek bi po dolgi Ji Pri Teruehi. Fašistična premoč v orožju in tehniki na-dei^ uJe katastrofo. Republikansko ozemlje je presekano na dva Ce|0 ^OUpnj dnevi. Kot politični komisar bodri borce do konca. «0 j-J1* umiku, ko zapuščajo Španijo, pa tudi v taborišče, kamor vtaknili in zaprli Francozi, u kakšna slepota, ki se danes maščuje Evropi . . . 8e ,~*r*dl nemške in Italijanske pomoči je padel Madrid. Franco ler . P<» Hitlerjevi zaslugi zasidral v Španiji. Opogumljeni Ilil-tj4 *e leto poprej zasedel Avstrijo in dan pred padcem Madri-vkop4r'1''' slepote Evrope in njene .bojazni« pred komunizmom c^. Kal v Prago brez boja in po sporazumu z Angleži in Fran-« $ov ^°'t'na je izbruhnila vojna. Francija se je zapletla v boj 4jVVi. r"z"iki, ki jih je s svojim »nevtralizmom« med špansko dr-Jr^k n-sko vojno indirektno podpirala in s to podporo skopala ne ♦ ebi in drugim evropskim državam, ki jih je Hitler zasedel, ^ran ••')' ltjerk<>u naletel na močnejši od DOT, Kljub temu pa je lM , 11 ^e vedno držala v taboriščih borce internacionalnih bri-''^rce, ki so se napadalnemu in pohlepnemu fašizmu prvi «e v U<" on< ''<),;i,4o> ^ Jc Pobegnil iz taborišča, se je moral **nrt(<,!1(> Vrivati in biti oprezen, da bi ga ne zajeli francoski - r,i in ga ponovno vtaknili za bodečo žico. zavesti. Nalogo mora iz- Tudi jaz sem se konec avgusta s kolonijo gorenjskih otrok odpeljala na počitnice na otok Ste-njak pri Puli. Čeprav utruj .'ni, smo vendar vsi veseli prišli srečno na otok naslednji dan zjut~aj. Vsak dan, če je bilo le lepo vreme, smo se kopali od jutra do večera. Kadar pa nismo bili v vodi, smo ob obali iskali školjke in ribje kosti. Opoldan nas je vesele in razigrane poklical h kosilu precej velik zvonec, sicer sami še opazili ne bi, da smo lačni. Ko smo se posedli in dobili kosilo, nas je zmeraj obiskala tudi glavna kuharica in venomer govorila: «-Sve pojedajte, sve dobro!« Večkrat smo se ji otroci od srca nasmejali. Vendar smo njene nasvete radi ubogali in pojedli, ker je bila hrana res dobra in okusna. Kot običajno, smo imeli tudi mi svoj dnevni red. Po kosilu je bilo najbolj neprijetno popoldansko spanje. Večerje se običajno nismo veselili, ker nas je čakal na mizi nič kaj sladek mlečni zdrob. Upravnik otoka, tovariš Barbo, je zelo skrbel za vse nas, čeprav nas je bilo veliko, zato smo ga vsi imeli radi. Barbo je šel vsak dan s svojo barko v Pulo po hrano. Vedno smo ga pričakali na obali, ko se je vrnil. Predzadnji dan smo za slovo priredili velik taborni ogenj, kjer je nastopilo 11 skupin z različnim programom. Skupina, v kateri sem bila jaz je dobila za nagrado lepo školjko. Skupina, ki je bila najboljša, je dobila prvo nagrado. Trije tedni so kar prekmalu minili. In že smo se morali vkrcati na ladjo in se odpeljati proti Puli. Iz Pule pa nas je vlak pripeljal na Gorenjsko. Sedaj, ko smo spet zdravi in srečni doma si želimo, da bi bili drugo leto spet med tistimi, ki bodo šli na Stenjak. Zalokar Metoda, učenka 5. razreda osemletke iz Predoselj Skupina otrok z upravnikom, tov. tBARBOM« svoje počitnice na Stenjaku ki je preMveift T.Oli ZAKLADOM Ni. je z eno samo skrbjo V domovino mora! Tako zahteva Partija. kako? Tonček Renko Daleč je to. Majhen otrok in vsak dan pet kilometrov do šole. »Nimaš nič sošolcev?« »Ne. Sam sem iz Srednje vasi, ki šteje le šest hiš. Prve prijatelje tiobim šele v Slatni.« »Kako pa ti gre v šoli?« »Hvala, dohro. Lani sem iz-delal prvi razred s prav dobrim uspehom.« »Kaj pa se najraje učiš?« Skomignil je z rameni, kot bi hotel reči vse ali pa nič. Zato smo ga vprašali: »Ali rad hodiš v šolo?« »Prav nič, ko imam pa tako daleč. Srečni so tisti, ki imajo šolo v svojem kraju.« Našega razgovora je moralo biti konec, saj smo se že pripeljali v Srednjo vas. — Se dolgo potem P2 sem razmišljal o Ren-kolovem Tončku in si mislil: 5 kilometrov ima do šole in kljub temu zdeluje s prav dobro oceno, le kako, da se ne sramujejo slabih ocen tisti otroci, ki imajo šolo v svojem kraju. 3. Obleka mu je bila obnošena in izražal se je prostaško, toda nihče ga ni imel za navadnega mornirj