SUBSCRiPTiONi , U. s. Canada & Mex; e0 : One year . , Six month« . _, 50 Three months _gg Foraifln Countries- y« ar ..- $1.50 Sm 9 le Copy 2 c6nis SLOVENSKI NAROD (SSIvO V JK >1C PEOP I./K) NAROČNINA: Za Zd- dr- Caivido & Mexlsa: Celoletne .$1-— polletno .—50 Četrtletno . —25 Za inozemstvo: Celolatno . #t'B0 Posamezna štev. 2 centa. ir fv NEW Y0RK — PITTSBURG, PA .četrtek, 29. julija (Thursday, July 29.) 1915. Geslo: .iSlovenijo Slovencem". Leto IX. Št. 23: LASANJE AVSTRIJCI KAKO Si NAMERAVAJO LIGAŠKI „$TEBRI“ RAZDELITI ZAPUŠČINO RAJNKE LIGE. Oficijelno ah službeno trobilo ligaške svojati si v zad¬ njih dneh v potu svojega obraza prizadeva zakriti pravi namen nesrečne in sramotne kramarske lige, po ka¬ teri niti njem lastni ustanovitelji ne žalujejo. Nerodni pisec tistih vrstic v omenjenem gobezdalu ne mara nič več imeti stikov z ,, Jugoslovani" ter se končno pospe do trditve, da je liga ,,ameriška*' organizacija. (Menda mu je kdo pisal, da smatra ligo za culukafrski nestvor.) Na vsak način se Koče izviti ter uveriti kratkovidneže o ,.preblagem" namenu kramarsko ligaške zalege. Pa ga je izdal le-tem in razgalil njegov lastni bratec, neki že v zadnjih trepljajih hropeč listič, ki sliši na ime ,,Glas Svobode". Kakor čitamo v tein pravkar omenjenem lističu, se la¬ sanje za zapuščino pokojne lige skoro prične. Da je zapu¬ stila precej najbližjih sorodnikov, ki se bodo potegovali za njene dolarje, se tudi lahko povzame iz napovedi zapuščin-; ske razprave po preminuli ligi žalostnega spomina. Zapuščinski upravnik, neki John Jager — to menda tisti „umetnik", ki je prednedavnim zapravljal svoje ,,pve-| sijajne" risarske ..talente" po ..Glasu Naroda" -•• meta-j va rnenovati dedičem slovenskega denarja, nabranega med ubožnimi slovenskimi delavci — trpini, sledeče ljudi na sle- j deč način: DEDSGMO SE PRIČENJA SEVERU N JUGU. VELIKE STAVKE V BAVONNE, N. J. ~0 -O- Pred nekolikimi dnevi je izbruhnila v tvornicah Standard Oil Co. v Boyonne, N. j. I ) Sto slovenskih dolarjev naj se pošlje .Jadranski Le- ve j;^ a s t av ka tvomiških delivcev, zaposlenih pri imenovani kapitalistični družbi. giji v — Nišu na Srbskem. 2. ) Dvesto slovenskih dolarjev naj se pošlje neki ženski, ki čuje na ime Slavka Gujič v — Nišu na Srbskem. 3. ) Sto slovenskih dolarjev naj dobi neki I. Matanovič, ki se klati po — Cetinjah na Črnogorskem. 4:) Nakaže naj se po uredništvu „Glasa Naroda" javne¬ mu sramotilcu Avstrije in bivšemu avstrijskemu konzulu, drju I. Goričarju, sto delavskih dolarjev. 5.) Štiristo dolarjev, štiristo delavskih žuljev, naj se od¬ pošlje jugoslovanskim dezerterjem in postopačem v Londonu Delavci se širom Amerike potegujejo za svoje pravice, a večkrat brezuspešno. Kajti kapitalizem je silna pošast, ki izrablja delavske sile. Bayonska stavka ima ž i dokaj žrtev, in na današnji sliki vidimo, kako strelja dela¬ vec na redarja. ___ ITALIJANI ZOPET STRAŠNO KRVAVO PORAŽENI,! BECKER PRIDE JUTRI NA ELEKTRIČNI STOL SRDITI NAPAD ITALIJANSKIH ČET NA DOBERDOB- SKO PLANOTO KRVAVO ODBIT. — NA VERONO, MESTO V SEVERNI ITALIJI, JE AVSTRIJSKO LETALO 6.) Zdržuje naj se z delavskim denarjem komedijanta METALO BOMBE. — AVSTRIJSKO BRODOVJE 0B- in dobesednega pohajača, R. Trošta, na njegovih pustolov- STRELJUJE ITALIJANSKA OBREŽNA MESTA PRI AN- šemah po Ameriki. j CONI. — JUNAŠTVO C .IN KR. ČET. — ITALIJAN- Tako, dragi rojaki, odslej boste morali poleg svojih) SKI GENERAL PADEL NA BOJIŠČU, družin rediti in zdrževati še celo tolpo tukajšnih in london Dunaj, 28. julija, preko Londona, — Silen v velikanskem obsegu poduzet in’ob srditem topniškem ognju pripravljen, napad ogromnih italijanskih čet na Doberdobsko planoto se je docela izjalovil, kakor vsi 'dosedanji. Izgube italijanske vojske so bile ob tem ponesreče¬ nem napadu krvavejše kot kdaj prej. Tozadevno poročilo e. in kr. vojnega ministrstva se glasi: ,.Pod zaščito besnega artilerijskega ognja so Italijani iznova navalili na Doberdobsko planoto z ogromnimi masami svojih čet. Napad so naši zmagovito odbili, in sovražnikove izgube preka¬ šajo vse dosedanje. Po silnem horenju ramo ob rami so naše čete obdržale vse stare postojanke ob planotinem robu v svojih rokah. ..Na drugih točkah bojišča na Primorskem in na koroškem ob- skih postopačev, to pa na ukaz tistih ljudi, ki so vam že sami požrh marsikateri dolarček, in sedaj, ko si mpogi naših rojakov komaj toliko prislužijo, da se le iztežka prerinejo skozi življenje, sedaj, ko vam lezi v stan domo\nm na tisoče težko ranjenih vojakov, k’ branili Vaše domove in vrtove, koder ste se kot deca brezskrbno podili ter se veselili kli¬ jočih vigredi, Vašo zemljo, na kateri ste prebili najljepše dneve svojega življenja, preživeli zlato dobo svoje najnež- nejše mladosti, zemljo, kjer še žive naši stansi, biatje in sestre. . ,j mejnem -okrožju se ni pripetilo nič posebnega''. Vaš denar naj gre v Srbijo, ki je neprestano ruvala pro^i) 'verona V STRAHU PRED AVSTRIJSKIMI BOMBAMI, naši stari domovini, V Srbijo, ki je zanetila sedanji svetovni 1 Verona, 28. julija, - Neko avstrijsko letalo je vrglo včeraj oko: požar, v tisto Srbijo, kjer je padlo pod srbskim mečem toli- . ^ prizadjana * boda j e neznatna. ko naših junakov! Bržko se je avstrijsko letalo prikazalo nad-Verono, so bile na- V \ , V cmi nnmvpdnvali se ie Miah pagašene Vse Inči. Vse utrdbe, ki objemajo trdnjavo, so name- Kar smo poprej z bojaznijo v srcu napavedovau se je ^ letalo . Ali k , jubt emu se je mu posrečilo potem, že začelo uresničevati. Peščica naših ljudi se je dejansko uai-^ ^ oprav ii sv „j posel — ko je zmetalo dvanajst bomb — uiti ne¬ poškodovano. % * Veroma je glavno mesto province enakega imena. Leži 62 milj zapadno od Benetk na'obeh bregovih reke Adiže ter je trdnjava pr¬ ve vrste. V mestu je mnogo srednjeveških palač, muzejev in starino- klovnih zbirk.. Prebivalcev je okoli 75.000, Verona je sedež povelj¬ stva 3. armadnega zbora in ima v mirnem časti 6000 mož kroječo posadko. AVSTRIJCI OBSTRELJUJEJO ITALIJANSKO OBALO. Rim,, 28. julija, preko Pariza. — Nekaj lahkih avstrijskih ladij in, štirje avstrijski torpedni' rušilci so včeraj zjutraj zarana na mno¬ gih' točkah obstreljeval: železniško progo ob jadranskem obrežju (Nadaljevanje na 3. strani.) njala srbski propagandi, m rajnka ,,slovenska liga je bila njena dekla. ’ Zato pokažite takim ligaškim zapeljivcem vrata, kadar¬ koli in s kakršnokoli pretvezo se prikažejo pod Vašo streho. Nikar ne verujte izdajalcu! Le-ta je podkupljiv in verolo¬ men obenem. Pogrebci rajnke lige so zmožni pošiljati slo¬ venski denar na Srbsko. Potemtakem se ne bo zgodilo prav nič čudnega, če utegne kar cez noc popihati ,,operni ko¬ medijant s Četo zapeljanih Slovenčev tia Srbsko, seve, ako ga prej ne za trne dalekosežnaroka ameriške pravice, * RUSI OBKOLJENI OD TREH STRANI, 4 BEL0W KORAKA PROTI DUNABURGU. — AVSTRIJ¬ CI SO Z NASKOKOM ZAVZELI MESTO SOKAt IN VIŠINE OB BUGU. — GAI!WITZOVA VOJSKA JE ZAJELA 3.300, MACKENSENOVA 3J00 IN ROEHM- ERMOLLUEVA 3000 RUSOV. — MACKENŠEN ZASE¬ DEL DEVET VASI Včeraj zjutraj ob trieetrt na šest bi bil moral, bivši policijski poročnik Becker na. električni stol ter tako oprati svoj zločin s smrt¬ jo. Ali namesto tega še vedno ko¬ raka po svoji celici' v Sing-Singu ter z napetostjo pričakuje, kdaj ga; pozovejo pred sodnika Forda na zasliševanje. Kajti sodnik Ford še sedaj ni docela prepričan, da je Becker kriv umora Rosenfhalove- ga, Snoči nekaj minut po desetih, pa je bila Beckerjeva usoda zape¬ čatena. Sodnik Ford je odločil, da prej¬ me Becker plačilo za svoj . zločin jutri. POŠLJITE SAMO | 25 centov na upravo ,SLOVENSKE- GA NARODA* kot četrt¬ letno naročnino in dobi¬ vali boste najugledneji in najneodvisneji časnik v Ameriki. Polletna naroSnina.40.35 Celoletna naroSnina . 41.— (Opozarjamo vos na nftSe kra¬ sne darove) s®*®«®®®®®®®«®®**®®®*®®®®®® k _ , ■ M ■ * Petrograd, preko Londona, 28. julija. — Troje mogočnih in pro¬ dirajočih silnih gibanj, ki so jih istočasno pod vzele zavezniške nenf- ške in avstrijske vojno silo na vzhodnem bojišču, zasledujejo'tu¬ kajšnji vojaški strokovnjaki z velikansko napetostjoL L' . Te tri ofenzive na severu, jugu in vzhodu merijo vzajemno na to, da presekajo ruskim vojskam zveze odzadaj. , ‘g Nemške vojne operacije zapadno od reke Visle merijo baje samo na to. da so Rusi tudi v tem oddelku bojne črte Zapleteni v boj. .tj,- Nemški presek Narev—črte smatrajo v strategienem pogledu za prav tako pomembnega in važnega kakor prodiranje vojskp feld- maršala M-aekensene. in one nadvojvode Jožefa Ferdinanda proti Holmu in ob Bngu. Kakor vse kaže. ima nemško prodirajoče gibanje na severo¬ vzhodu v raških pokrajinah Kuriandija in Kovno podoben cilj, namreč presekati Rusom pot umikanja. r BOKAL ZAPET V AVSTRIJSKIH ROKAH. Dunaj, preko Londona, 28. julija. — Poizkusi ruske vojake da bi prekoračila Bug, potisnila vojsko Boehm-Enmollija čez reko -in tako ogrožala Maekensenovo vojsko za hrbtom, so se docela pone¬ srečili. Avstr,.(»ogrske čete so z naskokom zavzel« iiiešto DokaL ki leži na vzhodnem bregu reke Bug, in istotako neke strategieno važne ruske višinske postojanke na južnozapadni strani tega mesta. Ob tej priliki so zajele več kakor 3000 Rusov. Obvestilo velikega generalnega štaba s** glasi: "Po zavzetju mesta Bokal v severni Galiciji so se nadaljevali boji za posest neke južno vzhodno' od imenovanega mesta ležeče višine, ki je za, obvladanje prebodov čez reko Bug posebno velike važnosti. "Včeraj so se naše hrabre čete polastile tudi te postojanke ter zajele 20 ruskih častnikov, 3000 mož in pet strojnih pušk, "Boji severno od Gmbe.š.ova, na severu mesta Bokala, na jiiž- nem Poljskem, se razvijajo uspešno za nas, drugače je položaj na ■evemvzhodu neizpremenjen/' Berlin, preko Londona 28. julija,— Armada v. Galhvifcz je dos¬ pela na severni breg reke Bug med Viškivom in Senikom ter se bije na celi črti za prebod, čez reko, ki je zadnja zapreka za zavzetje železniške proge Varšava-Bjelostok. Močni ruski voji so poizkušali zadrževati Nemce, pa so bili .odbiti ter so izgubili nad 3300 Ujet¬ nikov. General v. Bolov,- prodira na črti med Poslovom, •železniškim križiščem Ponevješem, mestom Ka.jdani in Njemnom, zapadno od Kovna, dalje. , • ' Z velikanskim oddelkom nemške kavaljerije, broječim 30.000 mož, preganja naglo se umikajočega sovražnika v smeri proti že¬ lezniški progi Vilna-Dimaburg, ki je v jako resni nevarnosti. V LONDONU TREPETAJO ZA VARŠAVO. London, 28. julja.— Z ogromno obsežnostjo zavezniškega boj¬ nega gibanja na vrhodnem bojišču se z resno pozornostjo pečajo, mgleške vojaške- oblasti, kakortudi vsa londonska javnost. Naj- novejša poročila pravijo, da je General v. Be.low krenil s svojo ogromno 30.000 mož broječo kavaljerijo od Rige proti jugu- tet Ja je samo še 80 milj od važne železniške zveze Petrograd—-Var¬ šava. Na ta način se pomikajo nemške vojske na severu severnega železniškega omrežja vedno bliže glavnemu mestu ruske države, doeim si na isti način prizadevajo .južne zavezniške armade prese¬ kati južno glavno železniško žilo, ki drži iz Varšave v Odeso. Časopis "Times" izjavlja v prozorni obupnosti, da nima sve¬ tovna zgodovina gjpmera za velikansko razsežnost obkolibiega gi¬ banja nemško-avstrijskih vojsk, ki utegne imeti za Rusijo in nje¬ ne zapadite zaveznike take posledice, kakor kakšna invazija Mongo¬ lov za Rusijo. Nadalje je omenjeni časopis mnenja, da niso sedanje zavez¬ niške vojne operacije sila nevarne samo 'za Varšavo, nego tudi za cel železniški sistem, ec-gar torišče je Varšava, in da je sedaj popol¬ noma razvidno, da nameravajo Avstrijci iu Nemci obkoliti celo rusko armado. "Times" tudi poudarja, da bi bil padec poljskega glhvuega mesta usoden celo za zapad. Kajti ruska moč. iznova zapoeeti ofefa- zivo, bi bila za nedogledni čas zlomljena, in poglavitna okorišča »vojnih operacij v nemških rokah. Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,.Slovenski Narod 4 najboljši slovenski list v Ameriki 1 - i * %%% „SL6vENSIČt NAfc6i>",29. julija ISIS. * NEKAJ UMAZANOSTI IZ SAKSERJEVE - ŠIFKARTAŠNICE, Jt' DOBRO DELOVANJE »SLOVENSKEGA NARODA" ŽE PRINAŠA SADOVE. ji j ■ - ----» - Fr»iik Sakser je leta in leta strigel naše ljudi in doslovno kra- deldei od pnčetka sedanje svetovne vojne po štiri dolarje pri vsa- Itih sto kronah, ki jih je ljudstvo izročalo v njegove rolke. In še sedaj, ko ga je "Slovenski Narod" prisilil znižati eene, zaračunava po $6.50c. pri vsakih 1000 kronali več kakor Narodne "banke. Ta človek je mislil, da je naše ljudstvo slepo in da bo šlo za Ttjim čez grm in strm. Pa se je silno urezal. Kajti «d vseh strani Združenih držav nam prihajajo pisma, v katerih se naši rojaki pri¬ tožujejo proti Franku Sakserju ter z ogorčenjem obsojajo njego¬ vo tatinsko početje. Tu p ''-ujemo pismo g. Marka Golobiča, Box '231, Suunysi- fle. Utali, v polnem obsegu, kakor sledi- Sunnyside, Utah, 13. jul. 1915, j "Cenjeni "Slovenski Narod": Prosim, pošljite mi ‘‘Slo venski Narod ‘. Tu Vam pošiljam naročnino za pol leta v znam¬ kah ter Vas prosim da pregledate kako je Frank Sakser .pra¬ vičen. Prilaga-m rezid za denar ki sem mu ga poslal, pa kuvzne cene ki jih je sani tiskal. Ni mi hotel dati in poslati moji ženi ' .liti toliko kolikor je bil dal v svoj papir "Glas Naroda". Zdaj lahko vidite in imate v rokah dokaz, kako vara Frank • Sakser nas Slovence. No, mene ne bo nikoli več. Prilagam tudi pismo, v katerem sera mu pisal, da me je o- peharil najmanj za. 58 kron. Tu Vam je tudi pismo, v katerem T mi je odgovoril. Piše mi, da pridejo njegove cene šele tedaj v veljavo, kadar dobim njegovo cunjo — njegov list — v roke. Sedaj Vas vprašam, bi-li hoteli to natisniti v "Slovenski Narod" ter obrazložili Slovencem- kakšen varač je Frank Sak¬ ser. Nadalje Vas vprašam za svet, kako bi moral postopati, da dobim tiste svoje cente nazaj od tega varača. Prosim, da mi v kratkem odpišete. Jaz ga namreč namera vam izročiti advokatu, če pa hočete Vi prevzeti t,o zadevo v roke, Vam dam polovico, kar iztožite. Če pa ne, pa mi, prosim, pošljite nazaj rezit, ničgovo cunjo in pismo. Ga bom pa sam po¬ iskal. KeneČDo Vas prijateljsko pozdravljam ter želim ' Sloven¬ skemu Narodu" velike uspehov > Marko Golobič r Box : 231 Sunnyside, Utah," Nadalje objavljamo tudi odgovor, katerega je Mr.'Golobic p-re jel od Franka Shkserja in v katerem' se le-ta kramar naravnost »jčirčnje iz ubogega Golobiča. Pismo se glasi: Mr. Marko Golobič, Box: 231 'F Sunnyside, Utah, Cenjeni:— Vaše con j. pismo prejeli. -- Glede pošiljatve' št. 295408 z.dne Feb. 25. Vam moramo sporočiti, da niste opravi¬ čeni do K 46.00. katere smo po Vasem mnenju premalo poda- f Ji. ii; F- : IT Mi smo popolnoma pravilno računali. Cene stopijo v velja vo za Vas, takrat kadar pride list k Vam. Savno tako tudi ako se cene povišajo. Naslednje vprašanje Vam bode zadevo bolj pojasnilo: Ali ’ bi Vas vprašali koliko nam dolgujete, ako bi se cene povišale 7 ?? Konecno Vas prijateljski pozdravljamo, ter bilježim-s s spoštovanjem J Frank Sakser. Glasom napačnih denarijih cen. natisnjenih in priobčenih v "Glasu Naroda" z dne 25. februarja 1915. bi se moralo 'zaračunati po-petsrokronski ceni za 100 kron!$17.60c. ali Golobičevi ženi bi bil mural Sakser poslati za 108 dolarjev 613 kron. Toda v resnici jih je posial samo 554, t, j, 59 kron ali $I0.45e. premalo. Vprašamo sl-, vensko ljudstvo širom te velike dežele zakaj sma¬ trajo tako početje? 'Ali za tatvino, ali za rokovnjaštvo? Jemati, de¬ nar ped. napašiiimi pretvezami ? Ne ozirajo se na to-, kako nazivlj.ijo to Sakserjevo .početje, moramo prihiti dejstvo, da je Frank Sak. er pobasal $10.45e. preveč v svojo bisago, a Golobič je bil prav za to liko prikrajšan in oškodovan. Koliko časa naj še kraje to? Team vprašanju lahko takoj odgovorimo. To bo trajalo tako,d«lgo, dok¬ ler želi slovenski ured. Če hoče zaustaviti, lahko izausfavi že kar jutri. Pa ne samo da Slovenci lahko zaustavijo Sakserja v njegovem umazanemu početju, nego ga tudi lahko dajo v luknjo. In če ostane kaj denarja za njim. dobe lahko naši ljudje potim Sodnega prestopanja povrnjene vse one vse vsote za katere se jih je nod napačnimi pretvezami opeharilo Res ;je, da «o naši ljudje raztreseni no vseh kotih Združenih držav, in* da bi bili stroški večji kakor iztožene vsot.-. In Franku Sakserju je to natanko znano, in za to si pa upa še nadalje striči in skubti naše ubogo ljudstvo. Toda mi imamo zdravilo tudi /a to zlo, in tisto zdravilo tiči v naslednjih vrsticah: Vsak Slovenec širom združenih držav in širom Canade naj nam sporoči dejstva ter pošlje receipt, kakor je to storil naš prijatelj Marko Golobič is Sunnvside. Utah. Na podlagi k teh podatkov -se potem lahko ugotovi natan¬ ko, koliko je Sakser preveč zaračunal vsakemur, ki je odposlal denar v s Laro domovino po Sakserju. Mi bomo potem izročili vso to zadevo na lastne stroške sva iemn zastopniku ter na ta način prisilili Sakserja, da pov ne našim rojakom ves preveč zaračunjeni denar, ali pa mu naprti- r mo vse posledice tozadevne postave Kadarkoli govorimo o Sakserju. moramo vselej govoriti o po¬ stavi iri ječi. Kajti ta čl >v<»k jo že zdavnaj pozabil božjo zapoved: "NE KRADI". mo že delj časa; tudi tie za tiste bolj ali manj vojaško urejeuje organizacije brambovcev (VVfthrbrrtftvereine), stezosledcev, (.Pfn.d- finder), telovadcev ali za potovalne in športne zveze., ki so si v za d njih letih prizadevale, mladino, še preden stopi v vojaško službo, vzgajati v 'dolin vojno sile. jo telesno uriti ter privajati disciplini, tovarištvu in »kupnemu delu v prid enotnemu smotru. Ne' "Novi mladinski pokret je drugačen, bolj zamotan, pojav, mlajši in drugega izvoru, nego vojaška organizacija mladine . Opiši, kako jo. Iti pojasni, kako je nastalo! To/je naloga tiste,ga ki hoče razpravljati o toni ali otiem pokretu". Zato se tildi tukaj glavno vprašanje glasi: Kdo so nusitelji in kaj so cilji novega mladinskega gibanja, A, Nositelji tega. gibanja. Nositeljev tega gibanja je danes troje: a) mladinske organiza¬ cije različnega obsega in različnih smotrov, b) 'društva in misli od •astlih prijateljev mladine, cl literarne priredbe. ^ 1. ) Mladinske organizacije. To je cela vrsta, mladinskih druš¬ tev, -ki jih je mladina sama osnovala in jih tudi sama opravlja 'semkaj spadajo društva, ki n. pr. goje potovanje in to v prvi vrsti radi tega. da se ne izgubi stikov s prirodo, in potem šele radi zdravja tovarišije ali narodopisnega zanimanja. Dalje yeč organizacij, ki ii prizadevajo preosnovtiti način življenja 'alkohol, nikotin, spol¬ nosti. Tako se skuša mladina sama vzgajati "k plemenitejšemu živ- Ijenskemu stilu, nego ji ga nudi tradicija in ga jimajo odrastli". Da. bo v marsičem treba kreniti rta "nova pida", 'tega sicer m ugoto¬ vila šele sodobna mladina: toda rbsiiiei za ljubo je treba priznati, ta prejšnja gein racija, ki je n. pr A spoznala .škodljivost alkohol¬ nih pijač, ni imela dovolj sil, • se po svojem izpoznatkn tudi ravna¬ ti. Kajpada prav te organizacijo, očitujejo najpestrejših odtisov, vse po svojem prizadevanju, ki koleba od prvih početkov nove Imžabnosti do ple me nsko-h Igij e nske ga vfeora, v kar na j večji jne ri negovati telo. od pojasnila o akademičnem življenju njegovih pravicah, dolžnostih in nevarnostih pa do socijalnega poinoztiega dela, od tega in tega posameznega zahtevka po čefbrmi, n. pr. ulržnosti. do najobčnejšega, do obsežne volji po preustrojhi, 'ki bi hotela vse, kar je nedostatnega v sedanjem stanju kulture, nado'- nestiti z boljšim." In slednjič bi bilo tijeba tu omeniti mladinska društva, ki gredo za pedagogičnimi cilji, bodisi da skušajo njih člani posredno ali neposredno (s svojimi obtožbami, željami) so¬ delovati ob prerajanju našega šolstva ali pa da se kot dijaki, ki ke pripravljajo za učiteljski poklic, ne znimajo.— po, starem kopitu — le za svojo stroko, "ki je bodo kdaj predavali, temveč tudi za mladega človeka, ki ga je treba poučevati in vzgajati za duševno stanje svojega časa .za ves napredek v metodiki in v učilih". 2. ) Odrastli, oziroma skupine odrasti ih so v toliko nositelji in pospeševat el ji tega pokreta, vkolikor so stali fn že stoje mladin¬ skim organizacijam svetujoč ob strani ali pa vsaj tega 'mnenja, da je svobodnejša, drugačna ureditev .živijenskih' odnošajev in, vzgoje v zrelejših letih možna, upravičena in potfebha, ter dobro¬ hotno in naklonjeno spremljajb vsak resen poizkus mladine za, samovtegojo". Ker je bila mladina vedno up in nada za bodočnost •e ne smemo čuditi, da jo tudi danes snubijo vse stranke in'smeri. ’'timevno je. da se ve.gat.arei in esperantovci pravtako trudijo za njo kot zmerniki, socijalisti pravtako kakor konservativci in vers¬ ke stranke". A predvsem se mi zde programske te-le besede: "Naj¬ važnejši pospeševalci mladinskega gibanja' pa so brez dvoma pa vsi tisti, ki že leta in leta govoreč in pišoč poudarjajo 1 , da je pri vzgo jevanju zrelejše mladinp v šoli in doma ni potreben strogi način otroškega strahovanja, da je zlo; tisti, ki so ustvariliristvods, kjer se mladina pglagoipa. ni) višino g bol j razširjeni samovladi, nauči rabiti prostost; tiste, kj si prizadevajo doseči paihetbb spčražum med pravico mladega človeka pa učiteljevo dolžnostjo varstva in brižnosti. V mladem človeku gori želja, ne biti samo predmet vzgojevanja. gor hrepeneije. da bi smel malo globlje pogledati v vsako določbo in odredbo in jnebil primoran, se ji kar pasivno podvreči, tli'načrt, se sam vzgajati tudi tam, kjer. danes odrastli vtegojevalee pusti ravno dozorevajočega človeka brez nasveta in vodstva ali pa napak postopa >z njim ter ga še' povrh pahne v du¬ ševne stiske." . (Konec prihod.) Zdravje moč ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju Ta. knjižma pove enostavno, ^^rupije- tere bolezni, kak J holezJ) j, stare rane, ■ ".To t "moška, onemoglost, semeno- kapavica, zivena slabos , nalezljive in druge ,„k, .n.lmrne * ''0"®» n *fS o “in. m ih organih, moške ter renske boiezn ihnimi Stroški, vspešno zdravijo privatno doma in z m. Jon Pove tudi o našem '’ s £XltaS * bolezni, kakor so nerednosti želodca m J - lila, revmatizem, katar, naduha m slične teskoc - ALI TRPITE i__ _ _ hnlomnfi v križu, bolečin p v zgibih, gin- - 1 * - zoJcno nemarnost, pod očmi, sramežljivost in iz0 ^ b W® Js dlesni“sistem ni v redu in da potre- lagal — Ti simptomi so znamenje, da vas telesni sisiv bujete zdravniških nasvetov m pomoči. _ . Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede^teh^ .v/zdravja, moči in jiodatke, se name- pove vam tudi o našem zdravljenju, ki polaga » ko bi se vaše^tefkoče* /obvdadale! 8 Citajte tVknjižico, kažipot k zdravju, in okoristite Pošljite ta kupon še danes. n« J RrSSELL PRIČE CO., S 1002, 208 N. Slh Ave.. Chics^- *»• 'cenjeni doktorji:_FoHjitn mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine pošto. Štev. in ulica ali Box No. Mesto Država KNJIGA. NIKAR SE NE DAJTE ZAPELJATI NIZKIH GEN! NOVO MLADINSKO GIBANJE. VsetsčeFdčni prof sor v MomikovCm na Nemškem, doktor A. Fischer, je spisal v "Zeit>. hii't i. pad. Psvchol.u. exper. Pad." v 1. in 2. števili;; 16. letnika 1915.' krasen članek pod naslovom "Die n e n e Jiig.-ndb.-ivegcng" Novo mladinsko gibanje '—. K Ozvakl obdeluje :a članek v 2. štev. lotos, letnika slovenske revi¬ je ”Veda", Kar so mi zdi plini ni. ga za ameriške razmere, priobčim v nasled- tri>h vrsticah z nekolikimi končnimi pripombami. ’'V dnevo in časopisju in šolskih listih, v javnih skupščinah in *parla.noentih. v zvezah staršev in učiteljskih zborih se že nekaj mesecev razpravlja o e.-li vrsti' pojavov in idej, ki mislijo o njih, da se dajo ? imenom mladinsko gibanje strniti v enoto." Tukaj pe¬ ne gre morda za katoliška im protestanska društva vajencev, za marijanske kongregacij • po srednjih šolah, za sqcijaJnodemokr-.it- fke mladinske zveze in podobne družabne tvorbe, kakor - jih jjožtisp Na sto. lahko bi rekli na tisoče naših rojakov je bilo zapeljanih vsled nizkih cen in raznih vabljivih ponudb in se jih še dandanes za-. Mjuje. Posledice so bile in bodo vedno edne in iste. Izgubili so ne samo svoje denarje, temveč tudi zaupanje v poštene trgovce in ljudi. Zato morajo biti previdni kadar sp jih mami in vabi z nizkim cenami. Od dneva, ko je izbruhnila sedanja nesrečna/vojska: je začelo več takozvanih bankirčkov spet izrabljevati zaupanje in neizkuše¬ nost našega naroda z nizkimi cenami in drugimi metodami pri pošiljanju denarja v staro domovino. V zadnjem času smo dobili več pritoži) od naših ljudi, da denar katerega so poslali po takih bankir- čkih ni bil po štirih in več mesecih na določenem kraju izplačan in ko so povpraševali za vzrok, zakaj denar ni izplačan so jim ti moj¬ stri hladno in šablonsko odgovorili — da je temu vojna/kriva. V mnogih slučajih res zadržujejo ti bankirčki denar in čakajo da bo denarna cena padla ali pa zaradi kake druge špekulacije me¬ neč. ako bodo še po končani vojski v svojem poslu, da bodo pozneje denar odposlali. Lahko se pa zgodi, posebno v tej zemlji, da eden ali drugi propade in bankrotira iz tega ali onega vzroka tedaj naši rojaki prav dobro vedo, kaj se ho z njihovim denarjem zgodilo kar se je večkrat zgodilo ko je. faliral kak bankir. To je, ako ostane kaj ali pa ima tak bankir še kaj denarja, ga vzame, konkurzni n- pravnik. In ko se pokrijejo vsi stroški odvetnika in konkurzne u prave razdeli se morebitni preostanek denarja med narod. To je kardinalni vzrok, na; katerega opozarjamo naše rojake da se ne dajo zavesti z nizkimi cenami in ponudbami, temveč da :;vo je denarne zadeve kot je pošiljanje denarja v domovino, prepuste narodnimi bankam in sličnim varnim inštitucijam. In kar nič ne odlašamo, da no bi priporočali slično varno in ja¬ ko kulantno narodno banko, a to je First Se.cond National Bank na Fiftli Avenue in Wood Street. Pittsburgh, Pa. katere delovanje nadzoruje vlada združenih držav po svojih preglednikih, in kjer je sigurnost, in varnost zajamčena, ker ima sijajno urejen svoj inozem ski oddelek, posebno za slovenske kraje in kjer.lahko v svojem ma tornem jeziku izvršujete svoje posle in iščete nasvetov "v.katenko! stvari. Tisti pa, katerim ni potreba pošiljali denarja v staro domovino naj svoj denar plodonosno nalože v ta denarni zavod, kajti ta banka plačuje obresti in kakor sama naglašuje, izplačuje denar brez vsake odpovedi, kadarkoli to želite. A Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Siovenski narod", najboljši slovenski list v Ameriki! ' . (Nadaljevanje.) Ia Člen ja bil sprejet v pogodbo na željo Italije, tedaj v času, ko jsta pogoduika gotovo hotela ure¬ diti samo usodo Turčije in njene¬ ga ozemlja. Ni dvoma, da se je to dogovorilo- v prvi vrsti samo zato. tla se y slučaju, če bi .se ne dalo vzdržati .1 urške posesti v Kviop-i neizpr cm on km c. pr-ppreč i. da 'b F se jnterdsi enega dela enostransko- in brez. enakomernega upošteva¬ nja drugega - preveč upoštevali. Tedaj se ni mislilo na drugo, ne- turško olzemlje na Balkanu, kar jasno izhaja iz besedila, ki j ft ,od leta 1887. ostalo nčižpremenjeno in iz tega je razvidno, da sc te določbe -nanašajo pač na turško obrežje - v Jadranskem in Egej¬ skem morju, ne pa. na grško ali črnogorsko obalo.* ^ S polno pravico je tedaj avstrij ska v-lada zavzela, stališče, da se člen VIL nima uporabljati v slu¬ čaju,-da pride do spora s Srbijo in če se zasede srbsko ozemlje -. za¬ to tudi ni čutila dolžnosti pred diplematienim korakom v Bel- gradu ki ,šo ni pomenjal vojske, čeludi je lahko vodil k nji. si tako- rekoč pridobiti odobritev od stra¬ ni Italije. Nasprotno mnenje je zastopala Italija, ki je kakor >: ■ omenjeno, vsled tega. ker so nismo prej ž njo sporazumeli in ker smo to r>o- godbcno določilo drugače razia guli. in vzela za pretvezo da .o je odvezala vojaškega sodelovanja nami. na drugi strani ravno na temelju svoje ra. tag. na Dunaju priglasila tfaV-ek-nut »v-.,;e kom- penzačijske zahteve • s 1 -,ij da Avstrija zasede srbsko ozemlje. te-m 'zadnjem vprašanju o se med" obema, kakije i.tma vršila v prijafeljškem tonu dal; a pogk- ian.ia, katej ili' se ip utdeleževaift tudi. nemška vlada. Ne gremo v podrobnosti teh razgovorov in dovolj, če ugotovimo, da je Av¬ strija končno z ozirom na sicer uevtra lir;, di-ugaiče pa po-polnoina prijateljsko zadržanje Italije,- ka¬ teri je hotela dokazati svojo le- Mino popustljivost, da j,> tedaj \vstrija koneiiovpiidarlp! prbnia- la itaijlansko razlago člena- VII. n ge.je izrekla za pripravljeno v slučaju za.e.a-sne bij trajne osvo¬ jitve kakega on Balkanu ležeče¬ ga ozemlja stopiti z Italijo' v raz gozor glede kompenzacij. .8 tem so bila pogajanja med dunajskim in rimskim kabinetom 1 ,o načelni strani njihovega med¬ sebojnega razmerja zaenkrat za¬ ključena. Prihodnje mesece je Ita lija V prvi vrsti porabila za dopol¬ nitev in; okropitev 'svojih vojaš- J.P0P0VIG CLEYELAND.0HI0 2537 St. Clair A ve. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1.25 Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno ali pismeno na: rFvS i - vvS H % Vj sie* -V POZOR! KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. —- Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika m posije dotični znesek (v tem slučaju'najmanj $1.—), na upravo, dobi na zahtev gori opisani encilclopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. ir- kih sredstev. Istočasno se je -za- ela tudi akcija Italije, ki si je hotela onstran jadranskega mor¬ ja v Albaniji pridobiti teritorial¬ nih opirališe. Ta akcija je v za¬ četku le prividno napredovala, pozneje pa se je v toliko bolj po¬ udarjala, v kolikor j^rhstla. itali¬ janska pripravljenost in čim bolj se je jasnilo, da svetovna vojska ne bo prinesla nagle’izmagc ene ali drugi' skupine, ampak dolgo, trdo vratno borbo. Četudi to italijan¬ sko postopanje, ni/soglašalo z do¬ govorom iz leta 1900-1901 niti z lormelnimi izjavami, ki jih je I.ta- 'i.ja podala lani v avgustu na Du- ma.iu, vendar Avstrija ni tiigovar- iala, posebno ker je Italija vsako začasno" odredbo sporočila na Dunaj in pri tem vedno poudar¬ jala ,( a se hoče držati londonskih sklepov in je priznala, da še ob¬ stoji dogovor iz leta J9Q1. ^>nal ;i! pa je bilo jasno, da čas- lhlepm naertl Italije niso ŠU sa- ^ u, se št r k - m t a š Sp0nda ” na” c, ti,-. ■ , - oac.ro p on 4Zm0 ; od vl ^e na skrivaj, erttent.nih agentov pa očitno podpi¬ rano in gojeno, je ob irredentis- tičnih, radikalnih in republikan¬ skih frazah zrastlo gibanje, ki je )roz sk i'bi za zvestobo in zastav¬ ljeno besedo zapisalo na svoj pra- p0 V •združitev italijanskih oze- melj monarhije z Italijo" m pri¬ staši tega gibanja so v listih, na 'dici in po shodih burno zahtevali da v ta namen stopi Italija na strani entente v vojsko. Da »e je oficijelna italijanska PnJitjkaMala voditi od enakih.tern dene. je postalo jasno šele. ko'je po smrti markiza di San Giuliano za ®®tku novembra prošlo vod- stro italijanske zunanje politike r toke barona Soinnina. j '^ e stn P'l razvoj dogodkov V Italiji v drugo stopnjo, v kateri h J vladal sklep, brez ozira na z ve zii e dolžnosti in druge moralne pomisleke,^ ko sta oba zaveznika aia v težkih bojih z mogočnim sovražnikom, izrabiti ugodno pri- k0 , ] , n “»Miti od Avstrije odstop južni i ozemlj, kjer prebivajo Ita- ni ' al ' Pa jo s silo do tega pri¬ siliti. (Dalje prih.) nr I? 1 Ul ®^ oven ke, naročajte se I? 0 ™* Narod ", aajboljSl fta-anskUfet , Amer«: . -m? NAROD", 29. julija 1915. ŠE NEKAJ O UMAZANOSTI FRANKA SAKSERJA. posvetil s svojim močnim reflektorjem v to gadjo izalego. in to-se je zgodilo vprvie 1. aprila 1915. ter se nadaljnje nepre- ,tano m se bo nadaljevalo, dokler bo ’ 'Slovenski Narod" izhajal. le “ 10 ® bl bil ° potrebno še katero ziniti o teh hijenah v člo¬ veški obleki zozirom na korist naših naročnikov, ali "Slovenski naiot , zvest svojim dolžnostim, ne sme prezreti sedanjih dogodov- SCm> .. .j :Togne jo še bolj odpreti oči našem ljudem. Slovenski Narod' je časnik v pravem pomenu besede in zato ne trobilo tega ali onega bankirčiča ali šifkaTtaša. Slovenski Narod” je časnik n pravem pomenu besede in zato 1 v službi naroda prinašaje dejstva, ne da bi s«i oziral, kdo je z nji¬ mi prizadet, dokler jeMo narodu v korist. Ena stvar pa je, ki jo mo¬ ramo poudariti. Naši čitatelji in naročniki naj si namreč dobro zapomni j o*, da more "Slovenski Narod" z njihovo pomočjo še veli¬ ko več dpseč-i tekom časa. Vsakdo izmed naših naročnikov mora bi¬ ti doslovno zastopnik in razširjevalec "Slovenskega Naroda", če hočete, da se poveča naš neodvisni list ter postaln-e v najkrajšem času dnevnik. Ni že zadosti, da pošlje vsakdo samo svojo naročni¬ no. (Je list izpolnuje v polni meri svoje dolžnosti ter e poteguije za blaginjo svojega naroda, potem si mora vsak naročnik ina vse forip- ljČ prizadevati, da nam pridobi vsaj enega novega naročnika več. Na ta naeih se bo "Slovenski Narod" mastni! poki vsako sloven¬ sko streho širom Združenih držav in Canade. I' raiik Saks-er in njegovi petelini so v resnici ‘obnoreli, odkar izhaja Slovenski Narod". In e e' pravilno obnoreli, smo rekli še prav v mehkem tond. Da vidi naše eitateljstvo, kako jih je strah pred našim listom, priobčimo odspodaj pismo, ki smo ga prejeli iz Steeltona, Pa. od svojega dobrega prijatelja Mr. A. M. Papicha, Le-ta je bil tudi zastopnik Sakserjeve reklame plenice, ki je v resnici prava pravcata reakcija proti Sakserju samemu. Tudi ta naš 3taii znanec si je drznil pisati Papiehu pismo, ka¬ terima tudi priobčujemo odfeddn j. ŠAkierjfcvo pismo Mr. Papiehu se glasi: "Genjfeni:— Priloženo najdete skupni dosedanji račun, ka¬ terega blagovolite čimprej poravnati. 1 Dalje Vam poročamo da smo opazili v neM takozvani novini ‘Slo¬ venski Narod" ki je pričel izhajati v Nčvv-Vorku, da ste tudi Vi zastopnik imenovanega časopisa, Mi smo določno proti temu, da bi naši zastopniki zastopali tako zloglasne časopise, kot je zgoraj navedeni, vsled česar Vam damo na razpolago in sicer pustiti zastopništvo omenjenega lista ali pa našega. Prosimo obratnega odgovora ter Vas pozdravljamo s spošto¬ vanjem UpravniŠtvo "Glas Naroda" i V V. Zevnik " r Trimo Mr. Papicha nam pa je sledeče vsebine: "Cenjeni ,— Tu Vam pošiljam štiri naročnike pod št. 1293- 94—95—96., in vsoto od 2 dolarjev. Obenem Vam dajem na znanje, da sem opustil zastopniš¬ tvo "Glas Naroda". Mislim in upam, da pridobim vse, ki ima¬ jo sedaj "Glas Naroda", za "Slovenski Narod" prej kakor te¬ kom 6 mesecev v Steeltonu in i okolici. Prilagam Vam tudi pismo, ki sam ga prejel od Sakserja. da se prepričate na lastne oči, kako umazano in podlo piše proti "Slovenskemu Narodu". ’ ' ' Prosim, da mi"ga ob priliki vrnete: Zdaj Vam nimam nič več kaj poročati, samo prosim Vas, da mi skore pošljete Receipt-Book, S pozdravom M. Fapich, zastopnik." Boljšega zadoščenja si "Slovenski Narod" ne more- želeti! Piše Zvonko Novak, ITALIJANI ZOPET STRAŠNO KRVAVO PORAŽENI. (Nadaljevanje s 1. strani-.) med Senigaglia (16 milj/fapadno od Ancone) in Pesaro. Obenem so bombardirali tudi Pano in Senigaglia. Ob istem času je metalo dvoje avstrijskih letal bombe na Anco¬ no. Pri vseh teh obstreljevanjih ni bil nihče ubit ali-ranjen in naprav Ijena škoda je malenkostna. C. IN KR. ČETE SE JUNAŠKO OBNAŠAJO. Genova, 27. julija, preko Pariza, ■— »Tribune" prinaša sledeče obvestilo o vojnih operacijah na italijanskem bojišču: »Avstrijci" se bore po levje in silno hladOkrvno gledajo smrti v oči. Izgube so na obeh straneh strašite, vendai pa so menda na a^ sirijski strani težje kakor na italijanski. Kajti italijanska vojska kar kosi Avstrijce. (To je najbrže pretirano poročilo. Ce se namreč pomisli da morajo Italijani napadati silne avstrijske utrdbe, se mo ra nepristransko priznati, da je na napadalčevi strani vedno več žrtev kakor pa na napaden čevi. — Op. n-r.) Ya kvaški planoti se pomikajo Italijani v smeri proti Gorici. ’ Ob Črnem vrhu so italijanske čete iztrgale več postojank so¬ vražniku iz rok. (Takim poročilom niti ameriški časopisi več ne ver¬ jamejo. — Op. ur.) ... ,. . V Podlvori so Italijani zavrnili vse avstrijske napade, dasi so bili le ti izvedeni z izredno srditostjo." (Iz vseh teh poročil zveni priznanje avstrijskim junakom.) ITALIJANSKI GENERAL PADEL. Videm, 27. julija, preko Pariza, 28. julija, — - V bitki ob Boči je padel italijanski general Antonio Oantore, prvi častnik tega reda, ki so ga’izgubili doslej Italijani. Generalno službo si je pridobil s svojo hrabrostjo, izkazano na bojnem pohodu v Tnpolitamjo General Cantore je vodil operacij-- v umnih Tirolah okoli Ale in Rovereta. ‘ DOPIS, Delagha, Colo.— Cenjeno uredništvo "Slovenskega Naro¬ da" : — Naznanja v Vam, da sem prejel Vaš krasili 'dar — lepo po¬ zlačeno uro s pravtako vekzico; in obeskom ličnim nožkom — za svoj trmi — za deset novih naročnikov na Vaš cenjeni list "Slove "'"'iri Narod". Sedaj sem iz poznal, da so vsa natolcevanja in obrekova¬ nja odstrani nev-vorškega slo- zlobna izmišljotina. Presrčno^ se venskega" kramarja gola laž in Vam zahvaljujem za prejeto \ter Vam zagotavljam, da Vam osta¬ nem zvest naročnik in neumoren razširjevalec in pospeševalec na¬ šega izvrstnega lista Narod". 'Slovenski Pozdravljam Vas, vse naroč¬ nike "Slovenskega Naroda" ter Vam želim obilega uspeha Vam vdani Anton Udovič V zadnji številki tega lista sem objavil pravila glede konven¬ cije ali glavnega zborovanja svo¬ bodomiselne podporne enote. Audiat-ur ct altera pars.— čuti je treba obe plati *vona. — zja(o priobčim danes 'konvencij¬ ska določila povsem katoliške eno¬ te in prihodnjič pa še ona naše konservativne podporne enote. V D'..členu svojih pravil ima povsem katoliška enota slčdfeča določila • ,X ČLEN IV. 1 . ) Konvencija je glAvna ali vr¬ hovna oblast Jeetoote, katera imk pravico delati ali ovreči pdstavte zase in za vsa evoja podrejeda društva, ter sestoji iz glavnih u- radnikov Jednote in iz vseh pra¬ vilno od krajevnih društev izvo¬ ljenih delegatov. 2. ) Jednota zboruje vsako tret¬ je, leto enkrat in to na 15. avgusta na istem kraju, kojega določi veči- nf pričujočih delegatov na glav¬ nem zborovanju. 3. ) Predsednik ima pravico od¬ ložiti, Jednotino glavno -zborova¬ nje za ne delj kot 60 dni, ali prfe- raeniti mesto zborovanja ako po njegovem mnenju blagor Jednote to zahteva pod pogojem, da je do¬ bil predsednik poprej tozadevno dovoljenje od večine podrejenih društev. 4.1 Podrejena društva smejo po¬ slati po enega delegata od vsakih 12 do 100 članov od 100 do 200 dva in enako nadalje. Dolžnost delegatov je, vdfeleževati se Jedno tirnega zborovanja in pospeševati njen napredek. o.) Nobeno društvo ne morfe bi¬ ti zastopano pri glavnem zborova¬ nju po kakoršnemkoli si bodi po oblaščencu drugega društva, te- muč le po članu svojega lastnega društva. 6. ) Član ki zastopa društvo pri glavnem zborovanju mora biti tu¬ di Jednotim elan in ne samo pod ponii elan društva. 7. ) Zenska društva imajo tudi pravico pošiljati moško delegate na glavno zborovanje. Taiste naj si Izbere od kakega domačega' dru¬ štva ali pa od druzega. 8. ) Delegatje se morajo na kom venci ji izkazati s poverilnimi lis¬ ti, ali spričevali, od svojih podre¬ jenih društev, da so postavno iz voljeni. Kvorum. 9.1 Dvanajst delegatov, ki ima jo zahtevane sposobnosti, dela kvo¬ rum glavnega zborovanja. Ako je nanj kot 12 pričujočih, se razide jo in zberejo ob določenem Času. Če je pričujoč kvorum. V -odsotno¬ sti predsednika in obeh p o dpi’e d sodnikov se zatnore izvoliti z ve čino glasov kateregakoli delegata la predseduje. 10. ) Ta točka govori o redu na glavnem zborovanju. Ker pa ni ina za mojo razpravo nobenega pomena, je tudi ne pri občujem. Prem6mbe pravila in glasovanje 11. ) Pravila, ali postave Jedno te se zamoreje plemeniti pri vsa kem glavnem zborovanju z dve- tretinsko večino glasov vseh pri¬ čujočih glavnih uradnikov in de legatov. Za vse druge točke ali slučaje zadostuje večina ‘oddanih glasov. 12. ) Glasovanje z.a prcrapmbo pravil in vse druge važne Jeduoti- ne zadeve se vrši lahko tudi na jednžtki pftdlagl poto-m "Referen duma' ‘. 13. ) JV prvem slučaju se mora vse take spremembe od krajevnih društev pismeno predložiti prav¬ nemu odboru Jednote najkasneje 14 dni pred glavnini zborovanjem. (Dalje pihod.) ^ ■ ■ Gfertf, 29. julija.— Turški pravo¬ sodni minister Nedjemkden Ef- endi se je zadnji čas mudil na Du¬ naju. Odtamkaj je šel v Švico, da se podvrže v bolnišnicidrja Rouxo Tu se je izjavil naprain nekemu čashikarskemu poročevalcu, da se '•sled svoje bolezni ne more spusti tiyv"jnighvor o zadevah svoje de¬ kle. Poročevalcu sč je potem vendar tfe posrečil daljši razgovor z mini¬ strovim ,spremljfevalcčm. Fatepum Sškell Effendijem. Le ta je octtoc- do demantiral vest, češ, da se mu¬ di ; turški minister radi mirovnih pogajanj v Švici. "Turčija ni želela te vojne", je rfektl Fassitm Effendi. "in z ve¬ seljem bi pozdravila mir. Ali vse liije govorice, češ, da si Turčija prizadeva skleniti separaten mir z Allijfci, so neresnične". Glede preskrbe Turčije z voj¬ nimi, potrebščinami je izjavil Ef¬ fendi: "V takšnem položaju seve da ne more biti govora o preobili¬ ci orožja v moji domovini. Ali mi delamo -z vsemi močmi v Carigra¬ du, ki je mučno utrjen in se lah ko zdhži niesece in mesece. Seve ne more nihče prerokovati konca. Turški vojaki se pa bore z največ- jiiu junaštvom, ker je to boj na življenje in smrt". USTNICA UREDNIŠTVA- Naročnik, New-YorV N. Y. Vaš dopis nam je vse ), a dospel je nam prepozno in brez podpisa: Če pošljete še konec, — pa nepo- zabite svojega imena — ga pri obeimo v prihodnji številki.— Po¬ zdravljeni ! TURČIJA NE MARA NEMO! PRODIRAJO V 55 SRDITI ARTILjERijsRI špo PADI SE VRŠE NA CELI ZA- PADNI BOJNI ČRTI. KATASTROFA ii jih je kot .strategične) rezerve 1 razpostavil spredaj v štirih odse kih zapadne in južne meje (Gard¬ sko jezer« in Ledroška dolina Ju- dikarije, Sulzberg in Monsbierg in Vintsehgau), medtem ko sta brigadi gm. Kainfza in polkovnika Moritluisanta stali kot »strategi- ene rezerve" v dolini Adiže krog Tridenta. V staroizkušeni zves¬ tobi je vstala tirplska črna voj¬ ska pod podmaršalom grofom I- JAiiam Castiglione z nad 42.000 nfož. Garibaldi je nameraval glav¬ ni siinek proti Judikarijam, da bi skozi dolino Bedra čez Ampolo in in epndino prišel do Tridenta; e-esarske moči pa Stilfzerskem se¬ dlu in Tchalu pa naj bi se zadrže¬ vale z navideznimi sunki. Kuhn je zamislil brambo tako-le: Vpad- iega sovražnika naj bi primerno potisnjeni oddelek tako dolgo za¬ drževal, da bi mogla strategična priti na pomoč. Garibaldi je otvo- ril sovražnosti -z nasilnim poizve¬ dovanjem, v dolini Chiesa, potiš nil (25 junija) avstrijske predst- raže s kaffarskega mostu (na stv vernem koncu idrskega jezera) nazaj, se pa radi poročil pri Cu- stoz-zi s'švo»jo' četo Umaknil zopet nazaj na jugozatpadhi konec Gar- skega jezera (Desenzano in Lorv ato). Zato je pa Kulm v anali voj¬ ni prešel k napadu in v bojih na Monte Suello in pri Vez-zi (3 in 4. julija) rdečesrajčriika krvavo po¬ tolkel. Nato je Garibaldi svoje moči zopet polagoma potiskal proti Ledroški dolini -in Judikarijam. a zadel na ■protisimek cesarskih. Pri mostu Cimegro (16 julija) so) bili njegovi prostovoljci pognani v beg; edinole mali fort Gligerti v Ampolski dolini je postal po štiridnevnem v obstreljeva¬ nju (stala sta dva topova proti 12'cpleu Garibaldincev. Ponovni Garibaldijevi -ofenzivi v dolini Chiesa in Iiedra je Kuhn ■ustavil, v krVave-m boju pri Bezz eeci (21. julija) / še se hrani v mn- izejii »Ferdinandeum' 1 v Inomos tu takrat uplenjeni stol, na kate-' rem so prenašali Gribaldija. Is¬ tega dne so bile prostovoljske če te- poražene pri Condinu. Khuno va strategija je bila poplačana Si¬ cer je ponovno prišlo do majhnih bojev; Garibaldijev napad na Ki vo je obrezuspešiia cesarska flo tilja na Gardskem jezeru, ki se je tudi proti italijanskim topničar- kafn krepko držala. Od te strani ni pretila deželi nobena resna ne varn a st vec. Dimgačen je bil po¬ ložaj vzhodno od Tridenta, Doz godki na češkem, Kraljevi Gra¬ dec, .so cesarja prisilili, da zmanj Ša južno armado ; od treh armad¬ nih 'zborov je ostal razen podmar- šala Marojčiča na beneškem, ki se je postavil soški črti vse to je opogumilo Viktorja Emanuela za jrihv napad. Medtem ko naj bi ita- "o brodovje v Aldriji izsililo Berlin preko Londona 28, jul.— Nemška ofenziva v Argo-nih se še vedno nadaljuje. Kakor se glasi današnje poročilo vrhovnega po¬ veljstva, so nemške čete z nasko¬ kom zavzele sovražne postojanke v zapadnih Ar-gonih. V ostalem je na zapadnem bojišču Še pre¬ cej mirno. Samo v Vogezih se opaža , neko¬ liko živahnega gibanja na sovraž¬ ni strani. Sovražnik si prizadeva predreti našo bojno črto. Poročilo vrhoivnega armadne¬ ga. poveljstva se glasi kakor sle¬ di : "Slabotni francoski napadi se¬ verno od Souchc-za, kakortudi eks¬ plozije min v Le Mhsn.il — okrož¬ ju so se izkazale brezuspešne. "Zapadno od Argonoiv sito se polastili nekolikih sovražnih strel¬ nih jarkov. 'm ' 'Kot v odgovor francoskemu obstreljevanju Thiaucourta stoo začeli bombardirati Pont-a-Mo-u- sson, "V Vogezih je sovražnik včeraj zvečer zavzel naše prednje strel¬ ske jarke ob Lhigekop-fu, severno o-d MLinstra. "V soseščini Roucua, severno- zapadno od Tourcoin-ga smo strmo glavili neki francoski zrakoplov na tla in blizu Peronne pa zajeli neko angleško letalo a njegovim moštvom vred." ŽIVLJENSKIH IZGUB NA NAJSTRAŠNEJŠIH PODOBNIH TRAGEDIJ, OKLICI. Frošlo sobolto, 24. jul. let. 1. se je hdi-grala na reki Chicago v mes¬ tu istega imena, v državi Illinois, fena naj grozne jših , žalhiger, kar. jih pozna moderni svet. Izletniški parnik "Eastland", na katerem je bilo nad dva tisoč jotnikov — izletnikov, povečini so bile ženske in otroci, se je nag¬ nil prav v tistem hipu. ko je imel odpluti po ehicaški reki na Michi gansko jezero, na levo ter se po opil tekom šestih minut. Glasom uradnih poročil je izgu¬ bilo ob tej nesreči niš manj ka kor 1220 ljudi svoje življenje. Po¬ temtakem je to druga največja katastrofa na vodi. -Vnaslfednjih vrsticah prinašamo kratek pregled drugih podobnih katastrof. NEMCI POTOPIL! AMI London, 26. julija.— Ameriš ki parnik Leelanaw je bil torpe¬ diran in pogreznjen v morje ob eni včeraj popoldhe, osemdeset milj ©d rta'Wrath. Ta ilovica je zbudila velikansko senzacijo. Leelanav je plula napolnjena s predivom iz Arhangela proti Bel fastu. Glasom nemškega sezna-m ka je predivo kontrabandski pred met. a glasom angleškega pa ne. Njeno moštvo, 29 po številu, o rešili Nemci na majhnih čolnih katere je privlekel na Uefe mošta nemški podmorski holh. To dejstvo izpričuje, -da so Nemci pred torpediranjem opozo rili -ladjo, naj se vda. Voditelj italijanskih če-tašev Garibaldi je s svojimi prostovolj¬ ci poizkusil udreti na Tirolsko na ravno tistem mestu, kjer se .je tu¬ di v tej vojni izvršil prvi sunek, namreč v Led roško dolino proti (joldinu. Bvamibo Tirolske je vo¬ dil tedaj Kuhn pl. Kuhnehfeld (umrl 1896). Na razpolago je imel- poleg 4400 deželnih strelčev krog 12.000 mož rednih čet z 82 topovi ročno zastavo, je bila manjši itd. lijanski armadi namenjena osvo jitev juižnih Tirol in Trsta: za za vzetje trdnjav in zavarovanje operacijske črte so izbrali 3. in 1 zbor. Pri Padovi je italijanski vo ditelj Cialdini razdelil svojo moč 1 in ukazal, generalom Medici, da prodre skozi Lugansko dolino proti Tridentu. Dejansko se mu je posrečilo, da je potisnil nazaj’ majhni avstrijski oddelek podma- jorjeip Pichlerjem; 23. julija je stal Medici pred Levice v lepi lia di. da bo naslednji dan gospodar* Tridenta; toda Kuhn je bil o-dlo šen, da drži Trident do skrajnosti in napravi iz njega drago Sara- gosso. Medici je poizkušal, ba bi z denarjem podkupil kmečko pra-l bivalstvo, da bi razdrlo že-ležniš- ko progo v Verono, a zaman. V Sordski dolini je prišlo 25. julija pri Vigolu še do boja, ki. je bil za vpadnike poln izgub.. Nadaljnjim bojem je napravilo konec premir¬ je v Nikolsiburgu. Uradni oklici c. kr. oblastev v stkri domovini, so velike važnosti za tistega, kogar se tičejo. Ker a6 utegne zgoditi, da bi ta ali oni v oklicih prizadeti rojak ne čital našega lista, opozarjamo cenjene čitateije »Slov, Naroda", naj do- tičnika obvestijo o oklicu, ki se 8a tiče. . \ -- - s J OKLIC. ^ Z6psr ‘Antona Puschlftr-Ja, oziromši neznane njegove pravne r.l£’£dniki, ko jih bivališče je neznano, se je poda,- la pri c. kr. okrajni sodniji v Višr.jigO- ri po Janezut Piškur, posetr.iku v Škr¬ jancem, tožba radi zastaranja terjat¬ ve v znCsku 264 K. 10 h. Na podstavi tožbe doioSil se Je na¬ rok za ustno razpravo na dnfe 18. junija 1915. “1|! rti) 10. uri dop. pri podpisani sddn'- .' loba št. 2. V obrambo pravic toženca se poeta-' ija za skrbnika gosp. J. Miklavčič po-) setnik in župan v Hudem Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvar-t na njega nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri so¬ dniji, ali ne imenuje si pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnije Višnjdtora, odd. II., dne 11. junija 1916. OKLIC. i Zoper Janeza Petrigoj iz Loč št. 2., katerega bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ko¬ stanjevici po Janezu Petrigoj iz T.-OS St.-2. tožba radi priznanja priposest- vovanja. Na podstavi tožbe odredil se ie na-: rok za ustno Sporno razpravo dne \i Živi jenske izgube: Titaiiic, 24. aprila 1912., ob New-Fouiidland ... 1.595 LuSitaina, 7. ina j a 1915. na Atlantskem oceanu .... 1.100 Empress of Ireland, 29 maja 1914 na reki St. Lawrenee 1.024 Gfeneral Slocum 15 jun. 1904 na- East-River N. Y. ... . ogne, 4. jul. 1898. ■ ob Netv-Foundland ........ Aliče 3. spt. 1898 na Thames blizu Woohvieli. Norge 25 jun. 1894 eh R-uck- fall Reefs (Pečinah) ,. .- Utopia, 17. marca, 1891. ob Gibraltarju . . 574 Matsu Maru, 23. marca 1908 ob japonski obali . Ship Kajsunda 29 mre. 1897 ob brazilskem obrežju Lady Elgin, 8. spt. 1860. na Michiganskem jezera .. . Excursion steamer, 24. aprl. 1909. pri Montevideo ... Niki River steamčr, 8. aprila 1912. na reki Nil . Larchmont, 12. febr. 1907. Long Island Sound ..... 183 Volturno, 11. okt. 1913* na 0 Atlantiku .. 135 State of Florida, 18. aprila 1884, ob kanadski obali . 128 Ribava, 7. junija, 1908 pri Marseille« . 100 959 871 700 600 300 289 287 200 200 ■ 28. junija 1915. ob 9. uri .dop. v izbi št. 4. V obrambo pravic toženca se po¬ stavlja za skrbnika g. Janez Spilel-t. posetnik v Prilipu št. 11. Ta skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ali -ne oglasi pri so¬ dniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija Kostanjevica, Odd. II., dne 9. junija 1915. 1289 C IA5 19311513 O K LIC. Zoper odsotnega Franca Žužek, kleparja na Bledu, »e je, podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani po Fr. Stupica v Ljubljani tožba zaradi 506 K 92 h s prip. Na podstavi tožbe določa se narok za ustno razpravo na 1. junija 1915. dopoldne ob . pol 10. uri, soba št. 33, V obramibo ipravie Franca Žužek’ skrbnikom postavljeni g. Ivan St-ier.e. kr, davčni pristav v pok. v Ljublja¬ ni, bo zastopal toženca toliko časa. dokler se on ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr, okrajna sodnija v Ljubljani, odd, IV, dne 18, ipaja 1915. 1327 E 198|14jl5 OKLIC. Zoper neznano kje v Ameriki od¬ sotnega Alitona Logar' ir Podklanea št. 1 so se pri podpisani sodniji po Kmetijskem ‘društvu v Rovtah zaradi izvršljive terjatve 215 K 78 h 3 pr naperile izvršbe s prisilno vknjižbo zastavne, pravice na njegove vi: št - 28 n 120 k. o, Dole in 77 in 84 k, o, Opa- e ter s ‘prisilno dražbo istih. V obrambo pravic zavezanca po¬ stavljen skrbnik g. Valentin Kržišnik v ftačevi št. 14 ga bo zastopal, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne ime¬ nuje pooblaščenca, C. -kr. -okrajna sodnija v Idriji, odd. II. dne 18. maja 1915. Ujeti Rotšild grabi seno. ’ ’Bayerische Kurir 11 poroča : Med vojnimi ujetniki v ujetniš- kern taborišču je tudi eden izmed pariških Rotšildov, /ki je zašel s Svojim avtomobilom v nemško u- jefaiištvo. Ta gospod dobiva po več zavojev delikates, sladkarij, konjaka, finega vina (označen kot za lase mazilo in ‘ustna voda) Za tega "visokega gosta" je in terveniralo celo špansko poslaniš¬ tvo, toda s takim uspehom, da je moral takoj naslednjega dne. ob štirih zjutraj, iti z .dragimi ujetni ki vred seno grabit, vsekakor na zdravo, čeprav zanj nenavadno delo) Hrvatje najboljši mornarji sveta, ’ 'Frem-denbl att 11 sla vi j unaštvo hrvatskih mornarjev in opozarja na izjavo angleškega mornariš¬ kega atašeja nasproti glavnemu uredniku "Fremdemblatta". Re kel mu je: Avstrijska mornarica je najboljša na svetu. Ni sicer ve¬ lika, a nobena se ne more primer¬ jati z njenim moštvom Ne, zanika vam, da avstrijska mornarica pre¬ kaša angleško. "Agr. Tagblatt) pristavlja, da tvorijo mornarico FRAN GIULIATT! Priporoča slavnemu občinstvu svo jo najmoderneje urejeno krojač nico na 2163 West 73rd ^Street CLEVELAND, OHIO. SLIKE y Z BOJIŠČA. prihajajo vsak teden NOVE IN JIH LAHKO * DOBITE POPOLNOMA RREZPRAČNO. pošten delavec si lahko zasluži v svojem pro¬ stem času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se ta¬ koj. obrne na upravo »Slovenskega. Naroda" za pojasnilo. NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE^ V zadnjih dneh nam je došlo veliko vprašanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c,, mi¬ sleč, da tudi mi računamo za par stopinj na avstrijski konzulat po 50 c., kakor je to storila svojčas Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake pred nepotrebnimi stroški, naznanja¬ mo vsem naročnikom »Slovenske¬ ga Naroda", da izvršuje uredni¬ štvo ,.Slov e nskega Naroda" vse zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim konzulatom in katerih ne morejo opraviti naši naročniki sami, po¬ polnoma BREZPLAČNO, . Le č« je treba vrniti listine po pošti naj nam priloše poštnih znamk v pri¬ merni vrednosti. Uredništvo »Slovenskega Nar". Vsakemu našemu naročniku, ka- tferi nam najde novega naročnika pred Vsem Hrvatje in Slovenci in vsaj za pol leta in pošlje njegovo da velja zato mavedeukbS, nžrodo-dme in naročnino (najmanje 50c) -ma pohvala angleškega motna-na'upravo bode dobil na zahtev riškega atašeja, gori imenovane bojne slike za pok- BIVŠI FODGOVERNER UMRL, Ion brezplačno in poštnine ptostp.Vork, A Providence, R I., 28. julija, - - Bivši podgoverner F. H. Jackson je danes tukaj nenadoma in ne¬ pričakovana prenehal živeti. Smrt ga je zalotila med pomenkom z ne¬ kim njegovim prijateljem. Jack¬ son je bil rojen v Kirklandu, N. Y. star 67 let, ter nekaj časa član šta¬ ba governerja Dix v državi New _ _. . ___ . SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Established 1906. Publfshed every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. Felix Dolinar,. Preš, C. Kolstad, Sec’y & Treas. AMERICAN IN ŠPIRIT. FORE1GN IN LANGUAOE ONLY- The beet aJvertlalng Medlum to reach the Slovenic people ln the United States and Canada- __ Entered as second class o£ mali matter at tke New York Post Office under act of Congress of March 3- 1879._ Naro j nlno pošljite po Post., Erpress- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem Pismu na: »SLOVENSKI NAROD" 4S Vesey St. N e w York, N. Y. 9th YEAR. — Thursday, July 29. 1915. No. 23. SLOVENCI, POJDIMO VSI KAKOR EN MOZ V BOJ ZA »RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI! Narod hoče, in nam je narodova volja sveta. Celo kopici pisem smo že prejeli odstrani cenjenih naročnic in naročnikov “Slovenskega Naroda'", v katerih se nas opozarja, naj priobčimo v svojem listu poziv na slovensko ljudstvo, da bi začelo izbirati denar za “Rdeči križ“ v staTi domovini. Za zgled takih pisem priobčimo samo enega, ki ga nanj je pi¬ sal g. Oton J. Majerle, ugledni rojak v Elevethu, Minn. Pismo se glasi: “Cenjena uredništvo “Slovenskega Naroda": Prosim Vas, da priobčite v svojem cenjenem listu poziv na ljudstvo^ naj bi začelo zbirati kakšen denar v s vrbo pomoči “Rdečemu križu". Moja ide¬ ja je, da bi se za ranjence potom enot ali časopisov izibiral denar. Za nabrani denar naj bi se v tej deželi najelo zdravnikov in postrež- nic ter se jih poslalo v Avstrijo streč in zdravit ranjene vojake. Kajti uverjen sem da bi jih še veliko več okrevalo, če bi bilo do¬ volj zdravnikov in postrežnic. katerih obojih bržkone primanjkuje tudi v Avstriji. Če imajo avstrijski sovražniki toliko zdravnikov in jih še vedno'več potrebuje jo, in če izbirajo rojaki le-teh nepre¬ stano denar za “Rdeči križ" v svojih rojstnih deželah ter pošilja¬ jo tja tukajšnje zdravnike in postrežnice, zakaj bi jih tudi mi ne poslali nekaj v Avstrijo, ki je naša stara domovina. Pomagajmo ji. kakor to delajo Nemci, ki so že veliko število zdravnikov poslali v svojo domovino na pomoč največjim revežem, ranjenim vojakom. Zdaj sklenem to svojo skromno prošnjo ter ostajam Vaš Zvesti naročnik Oton J. Majerle." Plemenita duša ima le plemenite ideje. In plemenitih duš so vsi naročniki in naročnice “Slovenskega Naroda". Zato take ple¬ menite ideje tako vzvišene in nesebične zahteve od njihove strani. In odkrito povedano, ponosni smo na to že veliko četo nairočnikov * 'Slovenskega Naroda" . . In ravno sedaj je ugodna prilika, da se poprimemo vsi brez iz¬ jeme tega človekoljubnega dela. Rojaki, zgodilo se je prav te dni nekaj tako sramotnega, da bi bili sprožili to misel, čeprav bi se ne bil oglasil prav noben izmed vas! • Nekaj ljudi je med našim narodom, ki se pravkar poganjajo, kako bi se najhitreje iznebili med našimi rojaki nabsračenega de¬ narja. Takclzvani ligaši — sramotilei slovenskega naroda — trde, da so nabrali med nezavednimi Slovenci nekaj čez tisoč dolarjev, ki jih nameravajo poslati Srbom, sovražnikom naše stare domovine, morilcem Franca Ferdinanda in ubijalcem tolikih in tolikih naših očetov, bratov, sinov, prijateljev in znancev, tolikih Slovencev. To je brezprimerna sramota, bahat sad ligaškega strupa! Da vsaj nekoliko popravimo efijalstvo svojih zaslepljeni rojakov stopimo vsi kakor' en mož v bojno vrsto za “Rdeči križ" Ljub¬ ljani! Za 'Rdeči križ’ v Ljubljani smo zapisali. Morda bi nam kdo uteg¬ nil očitati sebičnost. Če bi to storil, bi nam delal krivico. Slovenci nismo velik narod pa tudi'ne bogat. Vemo, da je vsak narod v Avstriji sedaj potreben podpore. Ali drugi narodi so veli¬ ki in bogati. Zato lahko nabirajo >za splošni avstrijski “Rdeči križ". Mi se moramo ločiti od splošmosti ter nabirati le za oddelek avstrij skega ’ 'Rdečega križa' ‘. za ’ 'Rdeči križ' ‘ v Ljubljani, da bo tako naš nesrečni in ubožni, a kulturno vrlo naobraženi narod po vseb slovenskih deželah, po celi Sloveniji, deležen naše podpore, pomaga v dvojni meri. Slovenke in Slovenci, nabirajmo neumorno, .nabirajmo brez prestanka! Začnimo takoj, začnimo brez odlašanja in oklevanja! Saj je vsakomur znana prislovica, ki pravi: .Kdor pomaga naglo, Rojakinje in rojaki! Na sto in sto naših domačih v stari domo¬ vini sedaj trepeta in drgeta v neprestanem strahu za tega ali one¬ ga svojca ki se zadet cd sovražne krogle bori z življenjem, in smrt¬ jo na bolniški postelji. Morda je ta dobri ranjenec še eidina nada svojih starišev. morda je bil doslej edina opora svoji bolehni in slabotni materi, morebiti je mož mlade žene in oče še nedorastlib otrok !! Koliko gorja je že prihranjenega in koliko bridkih in gren¬ kih solza otrtih, če rešimo samo tega s svojo podporo! Zato urno in vneto na delo vsi, ki imate dobra srca in plemenite duše! S tem naj¬ boljše odgovorimo podlim nakanam ligaške svojati. Mislimo, da je umestno, če že na tem mestu nasvetujemo, kako in kam naj bi se pošiljal za Ljubljanski “Rdeči križ nabrani denar. Skoro v vsaki večji slovenski naselbini je po eno ali še po več slovenskih podpornih društev. Z enim naj bi se domenilo, da bi prejemalo denar za “Rdeči križ" v Ljubljani. Vsako tako društvo bi bilo potem krajevno nabirališče. Eno izmed vseh naj bi se do¬ ločilo za glavno ali centralno nabirališee, kamor bi se stekal ves za “Rdeči križ" po krajevnih nabirališčih nabrani denar. Za centralno nabirališee predlagamo mi slovensko podporno društvo “Orel" št. 00. G. S. K. P. E. v Nev-Yorku. Ne vemo sicer še -zagotovo, bi-li bili “Orlovi" člani zadovoljni s tem. Ali obrne se lahko nanje. Vkolikor nam je znano, ima društvo “Orel" še nekaj nad $000 svojega lastnega premoženja, ki je dovolj visoka jamšči- ma. Nadalje ima izborne člane, to pa od najzadnjega. člana pa tja gori do predsednika. Predlagamo ga zato, ker ga najbolj poznamo, in pa, ker se je treba takoj poprijeti dela. Naš list ’ Slovenski Narod" je pa pripravljen prevzeti vse, kar se terja od časopisa v takih slučajih. Torej, rojakinje in rojaki, še enkrat Vas poživljamo, da gres¬ te vsi brez. izjeme in takoj na to nadvse plemenito in človekoljub¬ no delo! Ne bojte se ničesar! Nihče Vam ne smejzabranjevati tega dela, niti zasebnik, niti državna postava! S prispevanjem za “Rde deči križ" vršite človekoljubno delo ter ne kršite zakona ameriške nevtralnosti! Naši rojaki v stari domovini vas bodo s hvaležnimi sol- v očeh blagoslavljali, ko bodo čitali med darovalci za “Rdeči križ" v Ljubljani Vaša imena, priobčena v našem listu, a ligaške posrbi- ce pa bodo preklinjevaje in zaničevaje izgovarjale njihove uvele in zasinele ustne. . ~ - , Uredništvo ^Slovenskega Naroda". »PROPAST AVSTRIJE" - PRED SODIŠČEM. V hrvaškem tedniku “Domovina" čitamo, kakor sledi: “Prosii tedein se je vršala pred netv-yorškim sodiščem na pod¬ lagi tožbe državnega odvetnika Združenih držav, obravnava zoper V. Vuiča, ki je prodajal knjigo: “Propast Avstrije". Obtoženec je bil obsojen na mesec dni zapora, a knjigo je država zaplenila in sežgala. Bilo je še okoli 2000 izrisov. V tej knjigi, ki jo je spisal oni srbijauski potepuh Dimitrije- vič in ki so jo oglasovali naši “hrvatski" listi ter jo priporočali vsi od onih popa Grškoviča pa do onih profesorja Pupina, je bilo kar nagrmadeno laži in svinjarstev, ki se jih more izpljuvati samo srbijanska. “jugoslovanska" duša. Ti jugoslovenski “prosvetitelji" so mislili da se sme v tej de¬ želi tiskovne svobode nekaznovani) lagati in svinjariti, kakorkoli se komu. poljubi. No, sedaj so se prepričali, da se ne more niti v tej svobodni deželi širiti podivjanosti. - Ne maramo o tem izgubljati še več besed, nego le opoizoriti ho¬ čemo naše rojake, naj bodio oprezni glede te knjige- Kajti bržkose naleti nanjo pri tem ali onem našem rojaku, ia> če se obvestiti o tem državnega odvetnika Združenih držav, utegne doleteti dotičnika prav taka usoda kakor gori imenovanega V. Vuiča." To smo priobčili z ene strani kot časnikarji, z druge pa tudi zato, ker se Slovencem tudi že obeta morda prav taka knjiga izpod peresa nekega bivšega avstrijskega konzula. Gledali bomo na to, da bodo v eventualnem slučaju kaznova¬ ni pravi krivci, ter pazili da ne uidejo pravični postavni kazni, k a, kor je odnesel neznano kam svoje pete avtor knjige “Propast Avstrije" postopač Dimitrijevic, Torej, bivši avstrijski konziili, pozor in pamet! Kajti znano, je, da je pamet boljša kot žamet. počila v njem, se je lahko prepričal,, kako avstrijc^ beže. Toliko časa so bežali, da so vse R-u P 6“ Tako ti po bo dolgo, pa bodo pribežali v \ arsav . , „ sedaj beže. In ne -jalno pod lastno streho. In to.sp 3« ****£?& v » » hi j čeiz! mejo- __ f pili j ep0 hišo m prostor za drug e potrebščine iza lep znesek $7.000. vem” ti lažiijivi kljukcc^ C. A.. čeprav sem tvoj narocm«, --- ^ T(> ni .mala vsota Ali geslo >> V sklepanju miru tudi ti sklenil svoje -mnalzano ne | zdru ženju je moč premaga vse . H - ne u tažkeče in zapreke. > Zadružna zveza je nekaj p 0 . ■“““ r-* .. svnAnvati v vsem pozitivnega in koristnega za medijantom! Kajti bratenje z njimi bi Vam utegni o . drugi ligaški ostanki svoja šila in kopita, in o a as sluha. LIOAŠEM V ALBUM. Mineral, Kansas, 26. julija 19b5 - Pred kakimi 25 leti so še jed zavedni slovenski delavci v tukaj¬ šnji novi domovini zbujati ter jeli stremeti še za čem drulgim kakor za vsakdanjim delom, namreč za napredkom. Ustanavljati so izačeli vsakovrstna politična, izobraževalna in podporna društva. Tako pridno se je delate pa tem polju, da jih imamo 'dandanes vsepovsod po Združenih državah, kjerkoli živi 1?. nekoliko naših rojakov.. Vsa čast le-tem ustanovnikom, ki so imeli veliko truda in stroškov na rovaš svojega lastnega žepa. Ali vse to so drage volje žrtvovali, ker so si bili svesti, da vrše plemenito narodlgo delo. če se kateri danes živi izmed onih nesebičnih narodnih delavcev, vidi lahko silno bogate saldove svojega dela. In pozabljen je ob tem prepriča¬ nju ves trud, vse trpljenje, in veselje jih navdaja, ker vidijo koliko sollza ubogih vdov in zapuščenih otročičev j? že bilo posušenih po¬ tom njihove požrtvovalnosti. In vse te številne organizacije je ustanovil čisto’ navaden in preprost delavec slovenski. V sedanjem kritičnem in nadvse žalostnenh času, ko divjajo silni hoji po .Evropi, ko si ta in ona sila prizadeva docela izčrpati in izkrvariti svojega nasprotnika, katerih bojev se udeležuje na ti¬ soče naših bratov Slovencev, bojujočih se in prelivajoči svojo kri za domove in deželo svojih očetov, je slovenski narod usmiljenja vreden in podpore potreben. Gotovo ga ni rojaka med nami, ki; bi ne imel globokega sočutja do svojih bratov v stari domovini. Zato je naša sveta dolžnost, da jim vsestransko pomagamo v tem ali onem oziru. Ali, dragi rojaki, taka pomoč za kakršno so se začeli pehati nekateri avstrijski doktorji, bivši konzuli, operni pevci, slikarji-ma- zači in druga taka, sodrga, je brezuspešna in nzmiselna. Ko so posta¬ la tem ljudem tla v Avstriji prevroča, ko jim je zmanjkalo svetlih avstrijskih kronic v žepu, pa hajdimo v Ameriko. Tam se bo dalo pa še par dolarčkov izmolzti iz zabitega Slovenca. Vidite tako je in nič drugače. Ta sodrga ni prišla semkaj iz namenom, da si služi kruh v potus svojega obraza, nego da živi na rovaš ubožnega delavca-trpi- na, kar je bila navada v nadvse ljubljeni Avstriji, dokler jim. je bila tam pot s cvetlicami posuta. Ker se je tem gospodom Avstrija, pristudila, pravzaprav hoče¬ mo reči, ker so se le-ti gosodje prignusili Avstriji, se hočejo sedaj maščevati nad njo. Zategadelj so se bili zbrali nekega dne v Chica¬ gu ter ustanovili takozvano “slovensko ligo". Odtedaj se ti'gospod¬ je ukrivljajo ligaši, ker so drug drugega vredni, Ti neumneži si pri¬ zadevajo iztrgati slovenski narod izpod avstrijskega žezla ter na¬ praviti iz slovenskih dežel srbsko državo. Samostojnost slovenskega ljudstva poudarjajo na vsa usta, na drugi strani pa m vso silo tišče pod žezlo zanemarjenega, slabostnega in. popolnoma revnega naroda srbskega. Potemtakem je hotela liga pod plaščem “samostojnosti" prodati naš narod Srbom. “Slovenci, Hrvati in Srbi, pravite, morajo biti samostojni pod srbskim kraljem. Ali pa ste že vprašali Čika Peru je-li zadovoljen s to Vašo željo 1 ? Ali je tistih par mandeljcev vprašalo Slovence, hočejo-li izpod avstrijskega “jarma,". Nadalje je Vam lahko tudi zn and, če imate le količkaj soli v glavi, da bi ne bilo onikdar miru, ako bi bili Slovenci. Hrvati in Srbi pod istim srbskim kraljem. Srbska verska nestrpnost je vsakomur dovolj izbrana, slo¬ venska vdanost katolški veri tudi ni nepoznana, in hrvaška mržnja napram Srbom je takorekoč nespravljiva. Ligaši pravijo: Zakaj pa nam avstrijska vlada ne da tiste svobode, ki jo Uživajo drugi na¬ rodi. Temu so deloma krivi ravno sedanji ligaški stebri. Kajti pred leti so bili le-ti narodni zapeljivci v stari domovini. Rajnka liga ni bila nič drugega kakor revolucionarno gibanje. Dokaz temu je dejstvo,, da je pred nekolikim časom, ko je butnil izmišljeni glas o revoluciji v Ljubljani na dan, pisal edeln glavnih ligaški postopačev, “velmožmi" Blatnik sledeče: .“Z veseljem pi¬ šem Vam, g. urednik, te vrstice. Kajti dobil sem poročilo iz Ljub¬ ljane, da je izbruhnila tamkaj revolucija." Žalostno, ali resnično. To je ravno toliko, kakor da hi želel, da bi še več nedolžnih Slovencev prelilo svojo kri. Kdo' torej bi bil kriv. če bi se kdaj kaj takega utegnilo pripetiti v slovenskih deželah? Nihče drugi kakor slovenski ligaši, ki podpihujejo 'svoje rojake in jih hujskajo k uporu. Tako je, vi gospodje, ki kričite venomer, da ste nesebični in požrtvovalni. Sila učeni ste, imate vse polno dokto- skih, kramarskih in drugih naslovov, pa ste vendar nerodnejši in ueprevidinejši kakor najzadnji med nami, priprostimi delavci. Bili ste doma v visokih službah in tam, bi bili lahkot pomagali svojemu narodu, če je Vam res tako pri sren. Toda kaj narod, groš, groš, to je vaš ‘kramarski cilj! Neke “cajtenge” v Clevelandu, kriče na vse ltriplje, da je se¬ daj liga na vrhuncu, (resničnejše bi bilo, če bi pisale da je že davno roeila v njem, se je lahko prepričal, kako Avstrijci neprenehoma ni, in da je samo še par narodnih izdajalcev izven nje. No, pri tem računu se je omenjeni listič všjel. Kajti čista res niča je, da niti dva odstotka ameriških Slovencev inista v ligaškem taboru. Saj je samo pri nas okoli peg tisoč Slovencev, ki so po mne¬ nju naših neslavnih ligarjev — oziroma figarjev — narodni izda¬ jalci. To čveko, namreč tisti clevelandski listič h 0 le prehudo jetra, kadar se prav. debelo ne zlaže. Kdor je vestno zasledoval'vojna po- ‘Dragi rojaki, obrnite stari domovini. Saj država smatra njihovo početje za izdajals revolucijonarno. ' . ,—ri. Kakor sem ž e omenil zgoraj, se je ob ustanavljnju SQ parnih organizacij odzvallo ogromno število naših roja o > ..e. dobro vedeli, da je poštena in koristna stvar, in ker soi ■ vi roditelji pošteni in vestni delavci. v . - • » v Pri slovenski ligi je pa ravno narobe. Izmed tisocev m našega naroda se jih je zbrala le malenkostna peščica, aTer .. , - speljali vi, vclditelji “slovenske lige “na led. C e ste se avs _ podaniki, ste izdajalci, če 3te pa že. ameriški državljani, pa z p niste nič-vredni, ker sta prelomili ameriško ustavo. Saj ste po I w šego obljubili, da boste natančno izpolnovali, kar zahteva ameriš¬ ka ustava. Potemtakem so taki ljudje ravno tako nevarni novi do¬ movini kakor Avstriji. Prihodnjič še kaj. — Pozdravljeni! J. K. »LEGA N A Z10 N A L Vlada je razpustila italijansko šolsko društvo: Lega nazioma- le. Bilo bi hinavstvo ako bi ne'odkrito priznali, da Smo Slovenci to vladno odredbo sprejeli z velikim /zadovoljstvom. Iz slovensko-narod- nih in avstrijskopariotičnih razlogov. Do leta 1890. so imeli v Avstriji živeči Italijani društvo Societa scholastica Patria. Dne 10 julija istega leta ga je vlada razpustila, ker je glavna skupščina v Tridentii sklenila, da se odpošlje dpuštvu Dante Alighieri v Rimu in njegovemu predsedniku Bonghiju izraz popolne udanosti in najodkritosrčnejše čestitke. To je bil za vlado le zadnji povod, kajti bilo ji je znano, da ima društvo s kraljevino najtesnejše zveze. Že leta 1891 so si ustanovili Italijani društvo Leganazionale na¬ mesto rafzpuščene Patrie. Po pravilih je imela Sicer le namen, pospe- šavati narodnostno vzgojo, v istim pa je bilo njeno delovanje na¬ perjeno proti Slovencem in Avstriji. Hotela je z obilnim, denarjem iz Italije poitilijančiti našo jadransko obal ter zrelo jabolko izroči¬ ti Italiji. Svoje delovanje je Lega nazionale raztezala na vseh pet “neodrešenih" pokrajin: Trentin, Trst, Istra, Furlanija in Dalma¬ cija. Vodilno glasilo trentinskih Italijanov “Alto Adige" je pisalo o ciljih Lege nazionale: “Sicer še je zaželjena obal daleč, ladja Italijanov v Avstriji vozi po viharnem, nemirnem morju. Toda te številke nam dajejo upanje na združenje' z našimi brati! Če tudi po gorovju in morju ločeni, mi Italijani spadamo vsi vkupaj. Navdu¬ šenje in zaupanje na oni dan, tP je namen Lege na/zionale". In list “Trentino" je pisal leta 1907 z ozirom na delovanje Lege nazionale: “In kakor uživajo Nemci iz Nemčije dalekoidočo prostost, da prepotujejo na. dolgo in'široko Trentin z namenom, da najdejo prozelite za idejo Velike Nemčije (velikanski moloh, koje ga fanatični svečeniki sanjarijo o žrtvah v celih hekatambah), tako nam lahko in nam morajo še z večjo pravico naši bratje iz kralje¬ vine stati ob strani v trdnem defenzivnem boju, ki ga bijemo, da varujemo stare meje Italije." Lega nazionale je gojila jako živahne mreže s kraljevino' in z- ondolnimi iredentističnimi krogi. Kako ljubo in dobrodošlo je bilo to društvo Italiji, je pač najbolj razvidno iz tega, da je italijanska vlada izdala naredbo, s katero se poziva, maj Italijani podpirajo Lega nazionale! Kadarkoli so kraljevinski iredentisti imeli javne prireditve, nikdar ni manjkalo pri n jeh zastopnikov Lege nazionale iz Avstrije. Leta 1907. še je vršil v Veroni kongres Associazione pro Trento-Trieste, 'na katerem so bili tudi Legini zastopniki nav¬ zoči. Veronski župan je govoril o “zahlapčenih in teptanih Italija¬ nih v Avstriji" in rekel, da je “ruška knuta" mnogo prijetnejša nego “avstrijska palica". Obžaloval je na zadnje, da vsled svojega dostojanstva ne more še bolj jasno govoriti o tem, “kako se v de¬ želah katere spadajo k Italiji, (itlijanska) trobojnica še vedno na¬ haja v krempljih dvo glavne ga orla.” Italijanka iz Tridenta je go¬ vorila o “trpljenju fratellov irredentov" in končala svoj govor z besedami: “Aiuta, Italia, aiuta!" Pomagaj. Italija, pomagj!!) Leta 1913 je priredila Legina skupina v P. plesni venček. Plakati, vabila, in dvorana, vse je bilo v Italijanskih barvah. Ven¬ ček se je otvorilo z itlijansko' kraljevinsko himno in v dvorano je prikorakala skupina 16 dam,-ki jih je vodila “Italija" kot sedem¬ najsta. Onih 16 dam naj bi predstavljalo 16 italijanskih pokrajin. Dame so obstopile govornika, >i je obiskovalcem plesnelga venčka razjasnil, 'da je prišla “Italija", da bi prinesla trpečim bratom v Avstriji tolažbo, sočustvovanje, pogum in zaupanje. Ti podatki dovolj jasno osvetljujejo tendenco Lege nazionale glede njenega razmerja do Avstrije, in avstrijskega patriotizma. Toda ravno s takim srdom kakor proti Avstriji so bili Legini prista¬ ši napolnjeni nasproti slovenskemu in hrv at s k emu narodu. Posebno v Istri in Trstu je lega delovala z vsem parom, da bi zajezila na¬ raven razvoj hrvatskega in slovenskega naroda ter njegov naraš¬ čaj odtujila narodu in Avstriji. Naši prvaki ob jadranski obali so z naporom vseh sil morali delovati nasproti tako Ijutsmu sovražni¬ ku. . . ' Seda -i i e Le «a nazionale razpuščena. Zadela jo A je kazen ki jo je že davno zaslužila. Slovenci in Hrvati smo rešeni s tem sovraž¬ nika, ki nam je z izdajalskim denarjem iz kraljevine hotel sko pati grob in nas položiti vanj. Naloga naša je sedaj, da tam kode- se je vršilo antiavstrijsko in ahtislovensko Legino delovanje t, 0 pravimo napravljeno škodo in da se zato' z vso vnemo oprimemo naših poštenih narodnobrambnih društev, ter jim ne odrekajmo tudi v sedanjih težkih časih svojih izdatnih podpor DOPIS. Collinvvood, Ohio.— (Cenjeno uredništvo!— Prosim ne vrzite v koš tega skromnega dopisa radi moje za dopisivanje preokorne ro¬ ke, nego ga priobčite, če Vam je le mogoče. Poročati Vam imam veliko- Se¬ ve se to ne Kgodi vse hkrati. Po¬ lagoma in počasi bomo že uredili celo stvar. Glede dela se ne pohvalim, če¬ prav je kaj lepo število tovaren v CollinvTOOidu. Ali različne so ka¬ kor menda tudi rojaki. Tvornički*'- jem je le na tem, da kar najbolj skuibejo in ožemajo delavca-trpi- na. pa tu ni skorobirekel pomoči. Dokler se vlada sama ne potegne za delavske šloje, in dokler se ka¬ pitalizmu ne zavije vratu, dotlej ostane delavec suženj tukajšnjih kapitalistov. 'Pohvalno Pa se'lahko’izrazim o zavednost! tuk^šnjih rojakov Teinu v dokaz je tdk^gnja Z' družna zveza, ki obstoja že partet m prav izborno napreduje. 7 V( l ni delničarji, ozirama \^i nanre i m duhovi, so se zavzeli da bi l ?' dobro, če bi imelo take si ° bll ° slovenske ljudi. Zato se nam ni treba prav nič bati za to koristno stvar; ali ligaši se naj boje naro¬ dove obsodbe, ko izpregledajo na¬ ši rojaki, da je obstojala ligaška sodrga samo iz posmrtnih obljub, a posvetne dobrote so pogoltnili razni ligaški postopači sami.-Jav¬ no vprašam vse ligaše in "slavni” ff l. odbor, koliko se je že izpreša- lo denarja iz nesrečne naše sloven¬ skih delavcev? ^ (So že. prišli na dan z raznimi in nestrinjajooimi se' številkami. Kramai-ski pogla- var pravi, da je v ligaški blagajni $1054.50c., glavni blagajnik p a pravi enkrat, da je ligaškega pre¬ moženja $1024.50c, a drugič zo¬ pet trdi, da je v blagajni $1028.73 . Bodo menda spet kake tiskar¬ ske pomote, kakoT se je že pripe¬ tilo glede famoznih /0 centov. —. Op. ur.) Vprašam rtadalje ves gl. odbor, je-li zares in zatrdno prepričan, da se bo ob sklepanju miru ozira¬ la ta ali oua država ozirala na Vaše neumne butice?! Moje pre¬ pričanje je, da se ne bo. Kajti ob sklepanju miru bodo /zastopali dr¬ žave državniki, katere bodo od¬ poslale države same, ne pa kot je kramarski poglavar iz New-Yorka ali g. Skaziš iz Clevelanda, alipa duhovnik Don Mija Grškovičjki je začel v zadnjih dneh strašiti tudi po slovenskih časopisih s svo¬ jim imenom in svojimi neslanimi črčkarijami. Seve nad vse “uče¬ ni" g. Zeksar, Oni že vedo, kje jih čevlj oguli, in ozdraveti morejo ta “gospod" le potom slovenske mase. Kajti “njim" je največje in najboljše zdravilo slovenski dolar. V mojo hišo dohajajo izjemno vsi slovenski časopisi že precej let kakortudi precej angleških in nemških. Ničesar nimam proti angleškim in nemškim, ali irnatn pa precej proti onim slovenskim listom, ki se lip ravnajo po načelih nekdaj začrtanih, f .Svoje dni-je raztrobil.ikmsmav- ski list “G. N", v svet, češ, naj si Slovenci Ustanovijo in postavi¬ mo “Zavetišče". Dobra ideja,sean si mislil ter posegel precej globo¬ ko v žep. Seve namah je vse utih¬ nilo. Kaj, g. Zeksar, to je prestara reč, in nič ne nese! Vprašam, kje je tistih raztronbentanih in obljub Ijenih $1000 katere si baje podaril za zavetišče ?! Seve papir je sila potrpežljiv, zlasti oni kramarske¬ ga lista, in izlahka se tzapiše manj $1000, ali iz žepa pa dolarji le ne romajo tako, kakor bi si kdo u- tegnil domnevati. Ker sem kakor že omenjeno tudi jaz daroval ne¬ kaj centov v svrho ustanovitve slovenskega zavetišča* imam pra¬ vico vprašati gl. odbor, če sploh še obstoji, zakaj ni še nikoli obja¬ vil po časopisih dohodkov? Mar ste porabili ves sprejeti denar, ka¬ terega smo ubogi slovenski delav¬ ci darovali, samo za stroške kra¬ marske reklame? Pravtako je tudi s slovensko ligo, od katere je doslej dobilo slovensko ljudstvo samo figo pod nos. Vedno kliče: Daj, Daj’, » e vprašajo pa, imaš-li ti in tvoji otroci kaj iza večerjo. Morda se bo kdo oglasil ter mi ugovarjal, ali jaz ga vprašam že v naprej’- ■Mi se bi Slovencem godilo morda pod medvedovo, ali polentarsko. ali srbsko, ali angleško vlado, ka¬ kor se jim godi \ pod avstrijsk 0 - Desebkrat slabše. In prav jo h 1 pošteno, da se zavzema naš P ra ^ vični 'in pošteni list “Slovenski Narod", ki je “slavnemu" o«*' .gorskemu kramarju najhujši trn v peti, da. se torej ta list tako i>' kreno zavzema za našo staro do¬ movino. m ^ ato želim Tebi, dragi nam b- s * "Slovenski Narod", da se širl hitro, cepi mladike na starem dt e ; vesu našega naroda ter postan' skoro dnevnik! Potem pa s p«P e ' Jelim, preležanim, (zaprašenim 111 umazanim kramarskim blagom cesto! Za danes bodi dovolj, a obli 11 ' PA da se še oglasim. Narod 11 pozdrav vsem čitateljem vrlo8 a ista "Slovenskega Naroda’ -- - vrv;- X . v Naročnik- . i ujLbW', & m* isis. fnm Novice iz store domovinp krev ? i n pr r 2el ^ go p 0 ^- UUIIIUf lllei vo. Zadet od sovražna Vn-rtoRo -n kranjsko. ljubljanske NOVICE. Umrli so v Ljubljani \an Opsik, pešec 64. pešpolka. — Simon Mykytor. pešec 80. peš¬ polka.^ Gregor Vazvary. pešec 63. pešpolka. —.Mile Lužja, kor- poral 2, bos.-hereeg. pešpolka, vsi štirje v garnizijski bolnici. _ \ ladimir Kupiee, pešec 57 pešpol¬ ka. v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — 3 orno Jurič, pešec 22. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici na II. državni gimnaziji. — Simon Kracsunas. pešec 63. pešpolka, v rezervni vojaški bol niči na Obrtni šoli. — Vencelj Ohomeck.v, 37. domobranskega pešpolka, v rezervni bolnici na obrtni .šoli. — Frančiška Benko vic, bivša kuharica. 75 let, Radec- kega cesta 9. — Marija Uršič, hi- ralka, 85 let, Radeckega cesta 9. — Jerica Kavčič, posestnikova h,či, 19 let. — Martin Vidic, po sestnik, 47 let. — Josip Vrhovec, trgovski sluga, 21 let. — Ivan Nejnet, pešec 76. pešpolka — Pe¬ ter Topič, pešec 22, pešpolka, -- Andrej Sinolbac, pešec 23. domo branskega pešpolka. Rozika Logar, delavčeva hči, 15 mesecev. — Blaž Stolic, pešec 23. donio . branskega pešpolka. — Giovanni Croce, vojni ujetnik , pešec 41 laškega pešpolka. — Rudolf Tr nek, pešec 21. domobranskega pešpolka. Padel je. Padel je na severnem bojišču . Milan Planinec, sin poduradnika južne železnice g. Planinca. Po¬ kojni je končal ekspertno akade¬ mijo ter je pred vojsko služil na Srbskem. Vsled vojne je prišel domov. Meseca svečana potrjen v vojake je odšel pred nekaj tedni v Galicijo, kjer je ob priliki na pada na ruske postojanke padel kot junak. Pokojni je bil up in nada staršev; dve njegovi sestri Sta služili kot stenografistinji, da se je lahko izšolal. Blag mu spo¬ min. <> jt, vo. Zadet od sovražne kartece je sedaj nenadno preminil, svoje ju¬ naško življenje žrtvujoč cesarju in domovini, ki ju je ves čas svo¬ jega življenja ljubil iz vse duše. Bodi vzor možu in vzor-častniku trajen spomin 1 Oglasil se je... ‘- -Prodaja jajec v mestnik vojnih prodajalnah. Od 3. julija se naprej prodajajo po mestnih vojnih (prodajalnah, in sicer na Turjaškem Trgu in v Mahrovi hiši pri jubilejnem mos¬ tu jajca komad pn 11 vinarjev. Kupi lahko vsakdo, a posamezni kom se naenkrat oddaja po naj¬ več 10 jajec skupaj. Pogreb junaka. T)n e 1. julija popoldne ob štirih so na tukajšnjem glavnem kolo dvoru dvignili iz železniškegf voza in steklenim vel ogala vozom Mestnega pogrebnega zavoda ns pokopališče pri sv. Križu prepe¬ ljali zemske ostanke c. in kr. pol kovnika brigadirja Viljema Stan- ferja, viteza Frane Jožefovega reda, imetnika vojaškega zaslnž nega križca, srebrne hrabrost.m svetinje itd., da ga tam začasne polože v skupni častni grob za častnike, padle pred sovražnikom. 1885. 1. rojen na Dunaju, si jr bil pokojnik 1878. leta v okupa cijski vojni priboril srebrno brab rostno svetinjo. Poltem je službo val pri domačem lovskem bataljo nu Št. 20. nakar so ga imenoval’ za majorja pri štajerskem peš polku št. 47. Kot poveljnik slo venskega lovskega bataljona st. i je s svojo iskreno vdano mn četo ob izbruhu vojne odrinil na sever¬ no bojišče. Teh dni, ko je povelje¬ val vrlini našim slovenskim juna kom, ni mogel pozabiti svoj ži\ dan in je s ponosom pripovedal kako Miomi. bojevniki so ti nas? fantje, in kako prijetno je bile načelovati četi. ki mu je bda v srca vdana, in v svoji brez,primer ni pogumnosti podjetna tako, da jo je bil komaj brzdati. Težko je bilo od svojih vojakov iskreno ljubljenemu rajnemu, ko se je moral od njih posloviti, da prev¬ zame poveljstvo štajerskega Peš¬ polka št. 47. Kot poveljnik trga polka je polkovnik Staufer v ja KSih boj. bkm, avova «B« strd v pl inča, ki ga te llo ^ p tedne položil na bolniško pos Vnovič odlikovan, iza hrabro vede¬ nje pred sovražnikom, je J™ 1 ” U -(Lik svoj. 0 Oglasil sp je k ruskega vjetni štva, ljubljanski mitniški paznik Avgust Novak. Bil je v Przemvslu Tam je oddal na svojo ženo Ce cilijo dne 17. februarja dopisnico ki je pač odšla z letalno pošto, a je dospela v Ljubljano šele 15. junija. Skoro istočasno je pa pri šla iz Taškenta druga dopisnica datirana z dne 14. maja. V tej naznanja Novak, da je zdrav in da v vjetništvu ni nič hudega. Na čelu dopisnice je sicer tiskano, da je dovoljeno pisati samo v ruskem francoskem in v nemškem jeziku a Novakova dopisnica je vendai prišla čez mejo, četudi je pisana v slovenskem jeziku. Pojdite v Ljubljano! Tržaški "Lavoratore 1 ' je v svo jem izdan ju Od minule nedelje pr občil dopis iz Ljubljane, ki tvori najlaskaveji dokument ,ra glav¬ no mesto naše slovenske domovi ne. Pravi slavospev je to za Ljub ijano, njeno prebivalstvo, mjegt gostoljublje in poštenje. Ljubija aa nudi sedaj — tako pripovedu je -A. vsled pritiska tujcev sliki velikega mesta. Vendar pa/prebi valstvo ne izkorišča te prilike, ir je, kar se tiče cen živil in stano zanj, onestissimo. Na vsaki ulic in v vsakem lokalu se sliši itali jansko govoriti, a povsod so : [taljani vljudni, prijateni in post režljivi. Kako se menjajo časi ir ljudje ž njimi! Ni še dolgo temu ko so v Trstu vsakemu Slovencu '■im je dal kak znak svojega slo venstva od sebe, klicali ”va f Lnbiana“ ! in to tako zaničevalne kakor da ga kam pošiljajo v div 1 je . kraje, oddaljene od človeški civilizacije. Danes pa oni sam ščejo v tej Ljubljani zavetja ir gostoljubja in so polni hvale c prebivalstvu tega mesta. Da je jr nam torej najljepše zadoščenje No. .to, bi .bila bolj 'Uran čuvstve n osti ali če hočete, občutljivosti ako nam je to v izadoščenje. Todf stvar ima tudi svojo realni vrednost. Kajti mnogokateri je zaničeval le zato, ker je ime povse krive pojme o naših krajil in naših ljudeh in si domneval la žive tam zunaj sami slovensk livjaki in barbari. Sedaj pa se j« prepričal na svoje oči in vidi. df žive na slovenski zemlji civilizira li ljudje, ljudje v pravem smisb besede, ki v težkih časih radi po zabijajo na narodna navskrižja dede pravilom narodne toleran ce, ker vidijo v člofveku 1 — sočlo veka. To častno izpričevalo je. dal dovensketmu ljudstvu dopis r VLavoratore“ od minule nedelje To pa ni v čast samo tistemu, k :e mu izreka priznanje, ampal udi tistemu, ki je izreko izreke' pošteno. uvidevši, dal mati sama ne mere obdelati obširnega posestva in ker je vložila prošnjo na višjo oblast, da se ji vsaj enega sina pusti do¬ ma. Dva njena gina, ki sta od za¬ četka mobilizacije služila pri 7. lovskem bataljonu, bila sta že V jeseni 1914. v seznam kih ifeeruh označena kot ranjena. Ker pa že 8 mesecev ni od nobenega tiikalre- ga glasu, sta gotovo mrtva. Vpra¬ šamo: Ali ne zasluži tudi ta slo¬ venska mati, kateri je v Avstriji le malo enakih, da jo Od poklica¬ ne strani priporoča za kako o. 'ikovanje. Umrl je. Umri je na- Galjevici št. 5 kro¬ jaški mojster Andrej Cankar, oče g. dr. Izidorja Cankarja. Naše je bil včeraj popoldne. Naše nap- hajiskrenejše sožalje! Na severnem bojišču. Na severnem bojišču je padel abiturijent. enoletni prostovoljec 87. pešpolka Jan. Triller iz Škofjo Loke. Utonil. Utonil je v Tržiču delavec Ja¬ nez \Veisslisen. Nosil je drva čez vodo po brvi. Najbrže , ga je za¬ jela božjast, kateri je bil podvr¬ žen. Sicer je bil dober in pošten mladenič. DOLENJSKE NOVICE. Vojaška nesreča v Novem meatu, 27. maja je 25 letnemu Niku Popoviču iz Popovičev padla vo jaška čepica iz železniškega voza. rilak se je še počasi pomikal, P lovič je skočil po kapo, pri t >a je tako nesrečno padal, da mn ie noga prišla pod kolo. Nogo je :drobilo in so mu jo v novomeški bolnišnici amputirali pod kole¬ nom. Novomeška Občina, bo za Po¬ lovica nabirala prispevke za umet no nogo. Popovič se že sprehaja m vrtu bolnišnice in se uči pisati • je zelo spreten in dobrodušen. Prvi vojaški pogreb v Novem mestu. Prvi vojak, ki je umri v novo neški bolnišnici "Rdečega križa" ie bil Dalmatince Begovič iz Ko ora. pokopan je bil z vsemi čast mi. Častno priznanje. C. kr. deželno predsedstvo je t posebnim zadovoljstvom zelo m znanje uprav sijajni uspeh, ki g. je imelo v Ljubljani patriotski nabiranje kovin. Nabrajo se ji 76 zabojev kovin, ki so tehtali 3129 klg. Hkrati je naročilo mest nomu magistratu, da se izreče is kr en a zahvala za ves pozrtvoval ni trud vsem organizatorjem T< velepatriotične akcije kakor tud vsem darovalcem cesto tudi dragr ■enih daril. Naša bela Ljubljanr je tudi pri tej priliki z dajanjem pokazala svoje veliko domoljub no navd ušenje. Prvi laški ujetnik umrl v Ljubljani. Požar pri Mokronogu - Vas pogorela. V torek, 15. .junija, je ob pel 5. uri popoldne pričelo goreti Ribjeku pri Mokronogu. Pogore la je vsa vas, rešili so živino; za žgali so baje, otroci. Ker je beda velika, se hvaležno sprejme vsak lar. — Ubogi gospodarji, ko se nmejo iz vojske v pogorelo vas! Besen bik in gospodarjeva smrt V Ljubljani je Umrl Anton Co nentale, vojni ujetnik, vojak las [rega pešpolka, št. 30. GORENJCKE NOVICE. Deset siriov — vojakov. V Špitaliču nad Kamnikom je vdova Alojzija Drolc, ki ima le.set sinov — vojakov. Desetega njenega sina, ki je bil 8. maj? potrjen, je c. kr. okrajno glavar jtvo v Kamniku začasno oprostilo, V Višnji gori je bil dne 24, ju¬ nija v četrtek, semenj. Prignalo ;e je precej plemenske in pitane živine. Med semnjarji je bil tud. nosestnik M. Vidic iz Police, ki ' bil prignal svojega štiriletnega lika na prodaj. Dobil .ie kupca n kupčija je bila kmalu narejen ia živo vago. V ta namen je šel Vidic z bikom na Grosuplje, d n ra stehta na itamošnji tehtnici, ver je bik jako otresal z glavo, o svetovali ljudje Vidicu, naj ra žene z drogom privezanim k mrčku. ne pa na vrvi. Ali mož. d ni nikdar poznal strahu, in ho iazni. se tudi besnega bika ni ba ; n to je bila njegova smrt. Med ootjo se je bik zaletel v gospodar- ia. ki je takoj obležal na tleh breza vesten. Ljudem, ki so ga spravil pa koncu, je še dejal: °ustite me. da ženem živalj na J ros upl.jp. To so bile njegove zad- lje besede. Neki kmet. iz sesedne- ra sela ga je odpeljal v Ijubljan- ■ko bolnišnico, kjer je mož.kmalu izdihnil. Ml Vidic zapušča žalost¬ no ženo in več nepreskrbljenih otrok. Rajnik še ni imel 50 let in bi bil moral zamenjati klobuk z vojaško kapa. Iz ruskega vjetništva. Iz ruskega vjetništva se je o- : rlasil Anton Žefran iz Gotne vasi pri Novem mčstn ; služi! je pri 27. lomobr. polku. Pisal je sorodni¬ kom, da sc nahaja v Taškendu in sporočil, da so z njim v istem ZASTONJ VREDEN $ 3 do 5. VREDEN $ 3 do 5. ZASTONJ GOTOVO IMA VSAKDO IZMED VAS TO ALI ONO SLIKO, BODISI SVOJO, BODISI SVOJIH SE ŽIVEČIH ALI ŽE UMRLIH DRAGIH, KI SI JO ŽELI IMETI V POVEČANI OBLIKI. IN SEDAJ SE VAM NUDI LEPA IN UGODNA PRILIKA, DA DOBITE TAKO SLIKO, IN TO POPOLNOMA BREZPLAČNO. TAKO POVEČANA SLIKA V NOVI IN ZELO PRILJUBLJENI, P0D0LGAST0 OKRO¬ GLI, IZBOČENI OBLIKI STANE POVSOD OD $3. — DO $5— ZA TOČNO REPRO¬ DUKCIJO MALE SLIKE V VELIKO SE JAMČI. NAMEN TEGA DARILA JE RAZŠIRJENJE KROGA ClTATELJEV NAŠEGA LISTA IN UTRJENJE PRIJATELJSKIH RAZMER MED NAMI IN NJIMI. SLIKA KATERO VAM BOMO DALI POVEČATI IN KATERI BOSTE Z VESELJEM OD¬ BRALI ČASTNO MESTO MED DRUGIMI SLIKAMI V SVOJI SOBI, BO TOČEN POSNE¬ TEK VAŠE MALE FOTOGRAFIJE. POŠLJITE NAM SVOJO NAJPRILJUBLJENEJŠO SLIKO, PET NOVIH NAROČNIKOV NA »SLOVENSKI NAR0D“ IN CELOLETNO NAROČNINO ZA TEH PET NAROČNIKOV, T. J. $5.— Z NJIHOVIMI NATANČNIMI NASLOVI, PA BODO TAKOJ ZACELI DOBI¬ VATI NOVI NAROČNIKI NAŠ LIST, A VAM DOPOŠLJEMO GORI OMENJENO POVE¬ ČANO SLIKO IN VAŠO NAM ZA VZOREC POSLANO FOTOGRAFIJO OBENEM. CE PA PRIDOBITE DESET NOVIH CELOLETNIH NAROČNIKOV NA »SLOVENSKI NAR0D“ TER NAM POŠLJETE NJIHOVA IMENA IN NAROČNINO, VAM BOMO DALI NAPRAVITI ENAKO SLIKO, TO PA V BARVAH KI IZGLEDA KAKOR ŽIVA. NE ODLAJŠAJTE, POŠLJITE NAM SVOJE SLIKE IN IZPOLNITE OSTALE POGOJE, DA ČIM PREJ DOBITE TO KRASNO DARILO. Uprava »Slovenskega Naroda“. STATEMfN T OF THE FIRST-SEGOND NATIONAL -EfiDMMniiM**, $3aj504.413.54 I Cor. Fifth Avenue and Wood St. -s- 'T ^.1. ■—-ir ■ 4\\+ 'J „&l&VI!NŠkt fTAROt)", 29. jifflft: Mtf kfaju tudi Anton Cuzner iz Sp. SiAke, Alojzij Anico« iz Laverce in Ferdinand Malin iz Ljubljane. . . A. — ♦ I ■ — — NOTRANJSKE NOVICE. doilega naznanila uporabljal, ka kor hitro se ga bo moglo pogreta' tj na dosedanjem službenem kra¬ ju. na bojni ('■rti, ki je Kranjski n'a j klile. Strela v Idriji. Strela je udrila v Idriji med večernim viharjem ilne 19. juni- ' ja v Kobalovo (prej Kareetovo) hišo pod kresom za /gradom. Naj¬ prej je sinila v visoki oreh poleg hišk, kateremu je odlomila vejo. potem j(* švignila skozi kamersko okno gornjega stanovanja ter je h odo zdelala več oprave. Od tani je obiskala kamro v pritličju, šla skozi zid v bližnjo lipo, nato pa precej daleč poškodovala ob graj¬ skem zidu vodovod. ki je izpel jan s’ grad. Stekla v oknih obeh stanc vanj v K obalo vi hiši so s« razsuta tudi sicer je hiša mnogog trpela tako da ima gospodar precej ško¬ de,(kakor tudi oibi družini, ki biva ta /v hiši. / ' Iz vinavske doline. Z bojnega polja. <’ V noči od 17. na 18. junija je divjala po naši dolini huda kurja, ki je napravila na sadnem drevju in poljskih pridelkih, deloma tudi n d /trti občutno škodo. SPLOŠNE KRANJ. NOVICE Premeščeni notarji na Kranjskem, ‘‘ Premeščeni so gg. notarji Ka¬ rel Pleitveis iz Višnje gore v No¬ vo mesto. Josip Smodej iz Veli¬ kih Lašč v Ribnico, dr. Andrej Kuhar iz Trebnjega v Litijo, Ilir Jert Završnik iz Cerknice v Viš njo giT"o, Jurij Demšar iz Loža v Mokronog. Karol Klander iz Kranjske gore v Trebnje in dr. Anton Bartol iz Logatca v Velike Lašče. Z bojnega polja pošiljajo ljubi slovenski domovini in vsem prija¬ teljem presrčne pozdrave: klopo¬ tal Josip Pangerci« iz Mengša, korprrral Andrej Smrdelj. Anton Jager iz Novega mesta. Anton Kolar iz Litije. Jakob Košenina, Martin Ferleš. Avgust Faganel in Gregor Pirš iz Kamnika, vsi od 5. dragonskega polka 5. eskadron. Štajersko. _____ __ MARIBORSKE NOVICE. Maribor. ' Slavje zavzetja Lvova po av¬ strijskih četah se je tudi v Mari¬ boru obhajalo zelo slovesno. Ko se je dne 22. junija zvečer raznesel po Mariboru glas. da je Lvov zo¬ pet naš. so bile hiše okipčaue z. zastavami. V sredo zvečer pa se jo vršila po mariborskih ulicah slovesna bakijada z godbo na čelu. Skoro vs,. hiše so bile razsvetlje¬ ne in mnoge tudi ekinčane s cvet lieami. Posledice nestrpnosti. Ko .je pričela naraščati pri nas draginja in so se vsi pridelki sko¬ ro mahoma podražili do 80 in do 100%. je nastala zlasti proti kme¬ tovalcem razburjenost in prišlo je na dnevnem trgu do včasih prav divjih prizorov. Neuke ženske, ki svoje jez.ice niso mogle ohladiti drugače, so napadla kmete in kmetice ut le redkokdaj je v ta¬ ke tržne kravale posegla straža s potrebno eneržijo. Zgodilo se je redno, da je_divjajoča drhal med I časom, ko je bil krivi na policiji, pokradla na trg prineseno zalogo kar z voz ali u_p©sod, ali pa, tla .je vse skupaj prebrnila in potem tem lažje prišla zastonj do zabe¬ ljenega blaga. Rafasod vil človek Kranjske se bo glasom semkaj je že takrat uvidel, da zarnore to Kranjski okrepčevalni vlak. le celokupnosti škodovati, vsaj čez nekaj časa. To se je tudi zgo¬ dilo. Nespametnost takega rav¬ nali,ja se že danes občuti, kajti na trg pride z dežele vedno Manj ljudi s prkidki, tako, da ni bas lahko, si kaj dobaviti. Kar pa pri¬ de to je hitro razprodano in kdor ni že navsezgodaj na trgu, se sploh lahko, po domače rečeno: "Obriše'Na vse to so prišle še maksimalne cene. kar je sicer za ua-še čase prav zdrava in pamet¬ na misel, uti, treba, dn sc preje res najde primeren ključ za uje. Tako pa se je zgodilo te dni, da. je pripeljala kmetica iz Št. Janža na Dravskem polju v mesto krom¬ pir in ga merico prodajala za 1.30 vinarja, kar je razne dame pri- oravilo do naskoka na voz. Prišel je stražnik, ženo odvel na. mestni irad in-predno so ji tani —- 'v vsej naglici sicer menda — pojas¬ nili vse vijugaste formule maksi¬ malnega ’'tarifa", je bil velik 'lel krompirja našel svojo zadnjo pot k večnemu počitku v praznih košarah naskakujočihdam. kajti vetrilo' s krompirjem je ostalo brez varstva . Zena je potem jokajoč oripovedala. (da, se niti pri njej. iz.iinina v Št. Janžu » torej na kmetih — up dolbi krompirja po K 1 30 v. merico. Imela je torej izredne ijžitke; poslušala je temo v križpotih .maksimalnega labv- rinta in vozeč se domu. lahko pre- mišljdla o minljivosti posvetnega krompirja. — - Davčni asistent Anton Petek, ki je bil oktobra lanskega leta prideljen davčnemu uradu v Mar. Celju, je zopet prestavljen v Maribor; —'V Mari. bor je prišlo te dni 5 vagonov sladkorja s Češkega. Strah pred pomanjkanjem sladkorja, je to¬ rej prazen'. — V torek dne 22. ju¬ nija je v rezervni bolnišnici št 1 umrl vojak 73. pešpolka Andrej Vejhl. Umrl je za jetiko. Rajni se je udeležil bojev na severnem bojišču. Pogreb se je vršil v četr¬ tek popoldne.,— Frane Golob, uradnik v deželni bolnišnici v Mariboru, se je kot. vojak aitile- rist bojeval v trdnjavi Przemvsl. Cele mesece ni bilo nobenega gla¬ su od njega. Družina je bila že v strahu za njim. Nekateri vojaki. ki so se vrnili s severnega bojišča, so tudi pravili, da je Golob padel zadet od šFapiitdu, UlM 18. Jonni- ja pa je njegova Ženu dobila od svojega moža dve dopisnici iz mesta Mfenv (izhodno od Kaspij¬ skega morja) v Trauskaspiji, Turkestan v Aziji. Od tam piše svojim domačim: Draga ženka. Najprej Te od srca pozdravljam in poljubim, in isteitako vse otro¬ ke, tor upam d« 'bodeš te vrstice gotovo v roke dobila. 1’išem sko¬ raj vsak dan, ampak razmere in neizmerna oddaljenost so take. la dvomim, če doseže vsako pis¬ mo svoj cilj. Natančneje Žalibog sc nesenem izrabiti, zadoMuje li naj, da sem še živ in da go.ihn je dino le željo, biti zopet združen z Vami, ljubi moji 1 Vse drugo bo¬ de Bog poniagal. Za to pa ne po¬ zabite mene' v molitvi. k,i stremim in hrepenim za Vami v daljuji A ziji. Vročina narašča že do 43 stop R. — Na drugi dojiimdci pa: Mrt-vv. dne 12. o. 1915. Gimgn žen¬ ka I.Upam, da si že katero mojo dopisnico prejela, kar bi me vsaj toliko pomirilo,, da veste, da sem še pri življenju io da mislim noč in dan na Vas. Bog daj živeti tis¬ ti radostni trenotek, ko se vrnem v Vašo sredino; večje sreče si ne želim. Pri tebi bodem si gotove zdravje okrepil, prepričan da me bodeš gojila kot zvesta ljubljena žena. Ostanite mi zdravi, 'dokler se ne vi dimo. Poljubim Tebe in Otroke, Tvoj Te ljubeči mož Fran. Golob je rodom iz Št. Janža na Dravskem polju. kovič za prošta- in mestnega nad¬ župnika v Ptuju. . .GRAŠKE NOVICE. . PTUJSKE NOVICE. Dne 19, junija je bil na dvoriš¬ ču tukajšnje pionirske vojašnice ustreljen korporal Sporer, ker je na cesti oropal posestnika Marke- ža. Njegov roparski sodrug, po¬ sestniški -sin Franc Kokol, je se¬ daj v preiskovalnem zaporu že tu¬ di priznal, da se je udeležil ome¬ njenega cestnega ropa. Kokol pri¬ de pred mariborsko ifejeinno so¬ dišče. — Cesar je imenoval ljuto¬ merskega dekana vlč. g. M. Jur Umrl je v Gradcu 72 l-et star vpokiojeni ^aivnalfeuj (tdboSveljska premogo,kopne družbe .Martin Ter potitz. — Tri vagona mesa se je pokvarilo. V neki graški hladilni¬ ci za meso je bilo spravljeno tri vagone ztitrzljsnega ino/ieinskega mesa, ki je bilo namenjeno za vo¬ jaštvo. Komisija, ki je meso pre¬ gledala, je spoznala, da se je vse tri Vagone mesa pokvarilo. Aleso je bilo vredno 34.000 K. Sedi, v katerih je bilo hneso spravljeno, niso bili dobro zadelani. Mestni konjoČlerec ja mesti zagrebel. — Kovači 'podražijo svoje izdjslke. Ka zborovanju zadruge kovačev v Gradcu se je sklenilo, da se ce¬ ne za kovaške izdelke podražijo in se'za kovaško delo sploh nasta¬ vijo višje cene. Kovaški mojstri utemeljujejo svoj sklep s tem, da so se zadnja leta cene živilom in kovaškim potrebščinam dvignile za 150%. plačila kovaškim poimoč nikotin pa so se povišala za 100%. med tern, ko so kovači cene svojim izdelkom in' svojemu delu dvig¬ nili komaj za 20 r ;. —- Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dne 10. junija imenoval nadučite¬ lja v Vel. Nedelji Ivana Žolnirja za nadučitelja na okoliški deški ljudski šoli v Ptuju. Karolino Zajc za def. učiteljico v Loki; pre stavil je def. učitelj. Desirniro Dolžan od sv Eme k sv. Križu na M. p. in def. učit. Ivana Zagažna iz Dobernp k sv. Emi. — Častno kolajno Rrdečega križa je dobil tražmešter pri trenski div. št. 3 v Gradcu Jožef P-ožuai. — Živin¬ ske cene v Gradcu, Na zadnjem tedenskem sejmu se je plačevalo zalOO kg. žive teže': pitani voli 264 - 284 K, izjemoma 300 K. na¬ pol pitani voli 236—260 K. suhi voli 216—232 K. pitane krave 212 do 248 K, napol pitane in suhe krave 140—208 K, biki 216—272 K, Cene Iza ‘boljšo živino neprest- no rastejo. CELJSKE NOVICE. Celje. vdo Umrla je v Celju notarjeva va gospa El iza loplak. 1VH .' j • v -Celju vpokojeni mestni urite Jakob Gori up, star 63 let' - * dol je v bojih pri Očrta otrojoih ■ Murne 'Voleje 1 ' Mete Oernfc _Na italijanskem' bojišču J« P" del revervni poročnik medicinee Teodor Lubee. — Strežnik v Celj- skl rezervni ‘bolnišnici Dominik Bohorč nam piše. da je po večme¬ sečni bolezni sedaj toliko okre¬ val, da se bo ž(> v sredi meseca julija vrnil iz bolnišnice v Postv- enu na Ogrskem zdrav nazaj v Celje na svoje mesto. — Na sever- nem bojišču je. padel Koračni Frane, nadporočnik pri 3. polku tirolskih strelcev. Padli je bil ro¬ dom Celjan. — Za domobransko vojašnico se bo postavilo 'zopet šest novih barak za bolne in j a- njene vojake. Delo je prevzel te- sai-ski mojster Jožef Nekrep iz Maribora. — Franc in Konrad Golograue. sinova g. stavbenega podjetnika Ferdinanda Gologra- nec v Gaberju tiri Celju sta še oba od začetka vojne na bojnem polju v Galiciji. Z dne 2. junija poroča¬ ta, ‘da sta še mba čvrsta ih zdra' a ter da je bil Frane Golograue od¬ likovan s srebrno svetinjo hrab¬ rosti. — G. Ivan Rojec, dekan in deželni poslanec, naselil se je ' Zavodu! h. št. -58. pod misijonsko hišo sv. .Jožefa pri Celj‘U. Drie 24. junija sta se igrala dve -dekli¬ ci in jstiri letni deček slikarskega niojsta Dobravca v nekem čolnu, ki je bil pritrjen ob sobi mosta čez Savinjo. Čoln se je 'nenadoma odpel od sobe in je plul proti ka¬ pucinskemu mostu. Dekleti ste J/ ■ I NAŠI potovalni ZASTOPNIKI. fe g. RAJNER HLAČA. ' I not uie sedaj za naš list po naših naselbinah. Zato ga vsem tanje, nim rojakom prav toplo priporo¬ čamo. Uprava. g. IVAN POTUŠEK. potuje sedaj za naš list ,-Sloven¬ ski Narod" ; po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. ^ Uprava, PETER KOBAL 6310 St, Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. • ..dobro znani krojač priporoča ro¬ jakom v mestu in okolici svojo najmoderneje opremljeno delav¬ nico. Izleluje obleke po naj - nižjih cenah in tudi na tedenska odplačila. g. JOSIP STALCER potuje sedaj za naš list , Sloven¬ ski Narod" po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. Uprava. z ,9t0&89*! HJAOitr, 28.1ttlijž IMS, C UN AR D najhitrejši parniki na svetu. „M A U R E T A N I A“ NEWYORK - LIVERPOOL najhitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOL!, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL S A X O N I A četrtek 5. avgusta 10. a. m. ORDUNA TUSCANIA sobota 21. avgusta 10. a. m. petek 27. avgusta 5. p. m. Paruiško pribrežje se nahaja na podnožju West 14. ulice North River, Nov York. Za daljnje podrobnosti obrnite se na: THE CUNARD STEAMSHIP COMPANT LTD. 21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. V. ali njene pooblaščene zastopnike. skočila v vodo in sta se rešili, med tem ko je dečku, ki je tudi skočil v vodo, pretila nevarnost da ne utone. Trgovski uradnik Karol Kos ki se je nahajal na obrežju, je to opazil in je otel dečka goto¬ ve smrti. Deček je bil že popol¬ noma 'izmučen. Vsega preplaše nega in izmučenega sot zanesli ubogega dečka v hišo k Staričem. — Tudi tukaj smo slavili vhod avstrijskih čet v Lvov. Mesto je bilo tri dni v zastavah. V sredo zvečer se je vršila po mestnih uli cah hakljada z godbo. — - V Celju so zaprli gimnazijo in tudi vse ljudske šdle. PRIMORSKO. TRŽAŠKE NOVICE. •>XK"X'*X-X**X“X-X*-X*<-X~X~X-<“X~X~X~X~X~X~X**X~X~X**X~X“>*>> * KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, . NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih ih prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: »SLOVENSKI NARO D“. \ 45 VESEY STREET. £>X-X~:-X-:~X" N E W Y O R K, N. Y. :-x~x~X"X~x*x-:~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x- BOJNE MAPE I EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14% palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. 7 .t*rn nrva mana v barvah porazdeljuje celo Evropo* kakor se v seda rili vojni grupirajo države, in kdo in proti komu 'se bori, je tudi označeno v barvah* četrta stran obseera cel sveh na kateri je označeno, koliko ima vsaka vnjujoča se država koloni] ali naselbin in kje se nahajajo* Na peti strani Je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov. ki se bojujejo. In kje se bojujejo* N;. š.«ti strani j.- Ttukija z mejami Nemčije in Avstro.OgTske. kjer »e sedaj bijejo silno krvavi boji* Sejma stran obsega ArtjfMjo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikanske pomorske bilke* Franclja z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder strani Je IJutejfii l razsoj n na Srbijo, k na Rusko.k. teJSJh boi ih Na deseti strani Je Srbija z novo terltorljalno posestjo In mejami /ojftka i t* d* kjer t* ta nar leda sega c • bili ri •daj m rbi 1 jc avstro .Ogrsko državo z njenimi mejami sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejami v Atrijske in ruske vojske v najsrdi- SAMO 50 CENTOV, pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. \ T n sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. Kdor torej 7,-li prvo. samo mapo ali drugo, ..mapo s slikami z boJiSrn- naj f tnknj "an/' ter poSIJe obenem 25 ali 50 centov na tipravo »»Slovenskega Naroda"* * v ? I f v t I * 1 I j: I J 1 s ž * x V 1 I I S j i v X * * * 'i Razpuščena društva v Trstu. Tržaško^, kr. namestništvo je od¬ redilo razpust sledečih društev: "Societa al>ina delle Giulie" 'So¬ či eta Ginnasiica t-riestina", ”A- ssocia-zione tribrtina per 1' educa- zioine fisica”, ’ 'Lega degli inseg- nafuti di Trieste‘‘ ,X'Aujdax podis- tico italiano", "Cirilo di coTtu- ra“, "Fascio giovanib friulano“ “Clu-b ciolistico popolai\“ vsa v Trstu. ' 'Societa d' abbeušmento progresso per la citta di Goriča' ‘ "Uniona ginnastiea goriziana v L "Unione dei deeenti italiani Go- rizia“ Ta v Gorici. "Ciuh nauti- eo parentino“, "Soteieta Ginastea parentino" "Assoeiazione itali- ana di beneficenza" — v Poreču. "Cirkolo di lettura" v Visnjanu in slednjič šolsko društvo "Lega na/zionale" in njene podružnice oh Primorju. Glede te poslednje družbe pravi odlok ministrstva za notranje stvari, na podlagi kate¬ rega je namestništvo odredilo raz¬ pust, da je družba razvijala delo¬ vanje nevarno za državo'in da to rej ni več -odgovarjala (zahtevam zakonitega obstanka. — Potopil se je parnik Austro-Američane "Gilda“, ki je plul iz Trsta v Re¬ ko ter je vozil 64 vagonov magne- zita. Ljudi so rešile nase torpedov ke. Skoda je pokrita z zavaroval¬ nino. — Samoumora starega moža in stare žene, V Trstu se .je obesil 77 let stari Andrej Ličen. — Isti dan se je v Trstu zastupila 731et- na Marija Dekleva. — Samoumor v Trstu. V Trstu je skočil skozi okno 441etni Alojzij Gregorin ter obležal na mestu mrtev. -- Umrl je v Trstu ondotni odvetnik dr. Feliks Kovačič. HRV \T5K0. Poveljnik balkanske vojske v Osijeku. List hrvaške deželne vlade ' Na rodne Novine“ poroča: v nedeljo popoldne se je pripeljal 'Z avto¬ mobilom v Osijek poveljnik naše balkanske vojske general konji niče pl. Terstvanszkv- skupno svojim štabom. V Zagrebu. V Zagrebu se nahaja 15.000 be gumeev. Odlikovani hrvatski generali. Častni iznak 1. vrste z vojno dekoracijo za. zasluge za Rdeči križ“ so dobili sledeči hrvatski generali: General pehote Sveto¬ zar Bn-rojevič pl. Bojna, fom. Pa¬ vel Puhalo pl. Brlog, general pe¬ hote Adolf baron Rhemen pl. Barenfeld, fem. Štefan Ljubičie in -general pehote Štefan: pl. Sar- kotič. Za hrvatski podmorski čoln. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU ♦ + Š i ♦ ♦ * ssr* USTANOV L J E N A LETA - nr/vv tn PLAČUJEMO OBRESTI. % SPREJEMAMO DENAR NA ULOZKE IN PL 0 DP 0 V EDI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ banke. inozemni ODDELEK Zdaj pošUjamo v staro domovino _ 15 50 Za hrvatski podmorski čoln na¬ birajo Hrvati denar. Imenoval naj bi Se ’ 'Hrvat' ‘. "Hrvatski list". 100 kron za Z J AMČENJEM. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH avenue and wood st. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj- Kuverte in p.-P-r Um pošljemo takoj brezplačno na \ aš naslov* ■ in POZOR! VAŽNO! POZOR! Lastno poslopje. V Krmpotičevi tiskarni v Pulju ie "pričel izhajati dnevnik pod i menih« "Hrvatski list". V uvod¬ nem citiram poudarja, da hoče mi¬ liti predvsem onim tisočem hrvat- skih delavcev in vojakov, ki se nahajajo sedaj V. Primorju potreb no vsakdanje čtiv«. Glede stran¬ karske pripadnosti 'izjavlja "H. L.“ "Danas nema strkaaika, a na ša je politika:‘bojne poljane." Povečanje bolnišnic. Na Hrvatškem povečajo bolniš¬ nice za , ranjene in bolne vojake za 100 odstotkov, dosedaj so imeli 30.000 postelj, odslej jih pa bo 60.000. ISKRE. GORIŠKE NOVICE. Velik dar za goriške .begunce Dunaj. 24. junija. (K. u.) 24 ju¬ nija je izročil najvišji dvomi moj¬ ster grof-R-eifferseheidt po nalo¬ gu N j. e. kr. Visokosti -gospodu deželnemu glavarju Goriške in Gradiščanske mons. dr. Faidutti- ju od c. in kr. 94. pehotnega divi¬ zijskega poveljstva v prid skrb¬ stva za begunce iz avstrijske Fur¬ lanije nakazani velikodušni dat znesku 38.000 kron. -S tem veli¬ ko dušnim darom se zviša vsota bi je v to plemenito svrho do vče¬ raj došla goriškemu -deželnemu odboru, ta čas na Dunaju, na 77.000 K v gotovem denarju in 3000 K v vrednostnih papirjih. — Pogreša se že od začetka voj¬ ne z Ttalijo gospa Lucija Peruzzi, soproga občinskega tajnika pri Sv. Luciji ob Soči, ki se je naba jala pri svojih -starših Antonu in Katarini Medvedšček po domače Skal.jan v Gorenjem polju, vas Skale hišna št, 146 pri Kanalu Kdor -kaj ve o njej ali njenih star¬ ših, naj blagovoli -n-aiznaniti na naslov: Milan Perokzi, nadomest¬ ni orožnik, e. kr. orožniško po¬ staje vodstvo Lož na Kranjskem — Tolminsko glavarstvo v Cerk¬ nem. Tolminsko okrajno glavar¬ stvo se nahaja od početka vojne dalje v Cerknem. ISTRSKE NOVICE. 60 vin. kilogram. ** »'^♦XX"X"X"i -X~X~X~X*-X <-<-X“X~»X-XK-'X~X~X* -~>— Življenje v Pulju. Dne 16. juni ja so se pričele zapirati kavarne gostilne in trgovine v Pulju ob 8. uri zvečer. Tudi civilno prebival stvo mora hoditi zdaj -z vojaki vred kmalu spat. Črešnje in sadje so branjevke pričele dražiti, ker ni konkurence. Cena kili črešenj znaša 80 vinarjev do 1 krone, le dobrim znancem jih prodajo po Urednik nekega ligaškega lista je menda neprestano pijan, sicer bi morda ne pisal tako nesmrtno prismojenih uredniških listnic. # -» * Nekateri ljudje niti tekom celih' 23 let ne izprevidijo, da so naj¬ večja budala na svetu. * * * Mnogi ljudje -smatrajo časopise za operne odre in navadne gostil¬ ne za operne hiše. * # # Samdljubnost je hujša bolezen kakor dekliška ljubezen. Le-ta, je ozdravljiva, a prva nepoboljšljiva. HRANA V AUSTRIJI, Dosedaj se država še ni ukvar¬ jala s tem, da hi prebivalstvu pi¬ sala kuhinjske recepte. Ta vojska nam je prinesla marsikatero brid¬ ko pa tudi koristno skušnjo. Za bodočnost b-otao bolj skrbeli, da nas domač poljedelec obvaruje lakote. Drugič pa bomo posvetili večjo pozorno* vprašanju, kako vsemu ljudstvu preskrbeti zadosti zdrave in tečne hrane. V tem ozi¬ ru poda.jemo nekoliko misli dunaj¬ skega vseučilišču ega profesorja Frankela o sedanji in bodoči hra¬ ni avstrijskega ljudstva. V zadnjih sto letih se je v sred¬ nji Evropi, na Angleškem in v A- meriki ljudska, hrana čisto izpre- memila, kar prihaja od tega, da j,e prehajalo vedno bolj v vrste fab- riškega. delavstva, Vsled razvoja industrije so prišle nove ljudske plasti v boljše živi jenske razmere, namesto oskrbe v naturalijah, živilih, je dobil delavec v roke gotov denar, s katerim si je lahko poljpbn o izbiral živila in z rasto¬ čo kup ovalno miočjo — boljšimi zaslužki — se je tudi zboljšala hrana proletariata. Poleg tega pa je vedno bolj stopal stroj na me¬ sto ročnega dela posameznika. Tendenca v naraščajoči izpre- m-ernbi hrane se pomika v tej sme¬ ri, da vsakdo porabi več beljako¬ vin in da uživa vedno večji od¬ stotek teh beljakovin v ob liki živalskih beljakovin (meso, mle¬ ko, sir). Tudi pri čistih, nosilcih energije (sile), pri masti in oglji¬ kovih hidratih opažamo tendenco da se rabi vedno več masti, na nas protni strani pa padajo v istem razmerju ogljikovi hidrati. Pri- teh zadnjih se spozna se spozna izprememba v hrani posebno pri sladkorju, katerega použi je j o na Angleškem in v Ameriki do 42 kg na osebo in leto. Vedno manj u- živamo temno, težko prebavljivo moko in jo krmimo živini, ki nam daje me-so, mast in mleko, mi sami pa-zahtevamo vedno bolj najčistej še pšenične in najboljše ržene mo¬ ke; boljši ječmen izpreminjamo v pivo, slabšega pa dajemo živi¬ ni. Koinsum mesa je 1. 1816 znašal y Nemčiji za osebo 13.6 kg na leto 1. 1912. pa že 52.3, pri nas v Av¬ striji komaj ]>a znaša 29 kg, kar je Nemčija dosegla že 1. 1872. Pri mesu je velika razlika med prebi¬ valstvom v mestu in na deželi: 1912. je prišlo na Dunaju 80.5 kg mesa na eno osebo, tedaj tri¬ krat toliko, kolikor povprečno po¬ čeli Avstro-Ogrski. Angleški izstradatni načrt je v&iko manj zadel Nemčijo, proti kafhri je bil naperjen, kakor pa nas. \i smo premalo pazili na ljuctekV hrano. Prisiljeni smo se¬ daj, da' svo je prebivalstvo, ki si je s trudom priborilo napredek v preživljanju, v teku malo mesecev privijemo na,stopnjo pred Napo¬ leonovimi vojskami,kar ne more ostati brez škodljivih posledic Zato motamo že sedaj skrbeti, da svojo pi ehrano bodisi da se bo vojno še nadaljevala ali pa da na¬ stopi mir, spravimo vsaj na. prej¬ šnjo stopnjo in že sedaj otvorimo pot razvoju naše prehrani tv e v rastočem zboljšanju. V ta namen moramo ne samo žito ampak vse za živila porabne pridelke prihra¬ niti vsemu prebivalstvu za hrano in korist. Da morajo stopiti inte¬ resi produkcije in oderuško izko¬ riščanje konsumentov v ozadje. Še vedno precej zaostali donos ze¬ mlje moramo povečati s splošno akcijo, po-d nobenim pogojem ne smemo žrtvovati svoje plemenske živine, ampak do cela izrabiti paš¬ nike, planino in ledino. Frankel je končal s tem, da je opozoril, kako veliko važnost ima dušik -za boga¬ to letino. LEPA NASA DOMO¬ VINA i i i Rod tem naslovom objavlja da¬ nes v Ljubljano došla vrla šibe- niška ,.Hrvatska Misao" sledeči uvodni članek: \ „Ker je lepa. ker je prekrasna ta naša domovina, zato se dviga grabežljivi, stoletni Paš sovraž¬ nik onstran morja, da nam otme, da nam ugrabi to našo milo gru¬ do, divno Dalmacijo in siroto na¬ šo Istro. Napovedal je, zavratni izdajalec, vojno habsburški hiši v obliki note, toda s topovi in nožem v sramotni roki je napove¬ dal vojno v resnici nam Hrvatom kričeč s svojim nesnažnim žre¬ lom: Smrt Hrvatom, smrt Hrva¬ tom, smrt na veke njihovemu na rodnemu življenju! i Naj izpregovori, naj se oglasi skalovje s sedaj golih, a nekdaj zelenih vrhov in obronkov naših otokov in Primorja, naj izpregol vofe nase starine iz drobovja be neških lagun ter iz arhivov muzejev beneških. Naša stvar leži na nas samiu. Stvar Habsburga je postala stvar Hrvatske ter bo stvar Hrvatske morala v bodoče za vse čase ostati tudi stvar Habsburga. Hrvati in vsi južni Slovani zaklinja vas si-, rola naša Istra, (zaklinjata vas duh Dobrile in Mandiča, vvstanite Zaklinja vas ta narod, ki je kri vaše krvi, ki je kost vaše kosti) da ga ne pustite, da kakor izrael¬ ski narod, obesivši harfe ob pe¬ čine. pretaka solze ob jadranski obali in mesi z grenko eemeriko, marveč pojdite navdušeno v sve¬ ti boj! Bodin\o maščevalci, spom¬ nimo se naše dece, spomnimo se naše majke celokupne Hrvatske,* kateri bi istekle oči od prevelike in neutolažljive žalosti in zakr¬ nimo se 7. besedami preroka Je¬ remije : ! Usahne naj mi se desnica in je¬ zik naj se prilepi na nebo mojih ust, ako pozabim tebe, o mati, o narod moj! U boj! TJ Hoj!" Slovenci, se pridružimo iz dna srcca bratskemu klicu. Ves br- vatsko-slovenski narod je danes kakor en mož in kliče: U boj! U boj! za našo staro pravdo! ŠESTI MORATORIJ V AVSTRIJI, -A Zadnja moratorijska naredba je določala, da se zasebno prav¬ ne obveznosti, ki so nastale pred L avgustom 1914 in dospele v plačilo po 31. januarju 1915, ne dovoli nobenega odloga v plačilu. Plačati je bilo te vrsti obveznosti oh dogovorjenem času. Naredba je tedaj določila samo, kdaj in kako je treba plačati take pred 1. avgustom 1914 nastale obvez¬ nosti, ki so zapadle v plačilo v lan¬ skih mesecih novembru in letoš¬ njem januarju. Nova šesta mora¬ torijska naredba se ozira samo na obveznosti ki m zapadle v plači¬ lo v ravnokar navedenih mesecih. Peta naredba je določala, da je treba drugo polovico novem-, berskih zapadlosti plačati do kon¬ ca maja t. 1. Poklicane gospodars¬ ke in trgovske korporacije pa so dognale, da se je v zadnjih mese¬ cih več plačevalo, kakor pa je silil zakon. Gospodarsko življenje se je tako prilagodilo vojnim razml eram. kakor tega ob začetku voj¬ ne nihče niti slutiti ni mogel. i'( krogi so izrazili željo, da se mo¬ ratorij čimprej konča in odpravi ftesti moratorij reši vprašanje odloznega plačila (Takole: „ 1 ; meseca junija je treba pla¬ čati tretjo četrtino movemberskih m prvo polovico dečemberakih '•zapadlosti. 2. meseca julija zadnjo četrti- no novemberskih drugo polovico VWo.mM-sk|h zapadlosti. m eseea avgusta ip +*. a čati v letošnjem i ani] ' av - t ba P la ' obveznosti, ki so po ^J apadle ' ko vnjakov dosK f, d ' hl str o- ° H : ^išnjih meseci kak ° r čan zakoniti odlog kon ' Dolžniktu ki 1 lfačfila posebnih razmer ^led P ° l0Žaju in ^ ^ mor« pi^ ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI POŠI- LJATVAH DENARJA. Cene so sledeče: 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 Kron . $ .85 . 1.65 . 2,40 . 320 . 3.90 . 4.75 .. 5.50 . 630 . 7.05 . 7.75 ... 8.60 . 9.40 . 10.15 . 10.95 . 11.70 . 12.50 . 13.25 . 14.05 . -.... 15.50 . 31.00 . 46.50 . 62 U0 . 77.50 . 93.00 ....J.. 108.50 . 124.00 139.50 1000 . 153.50 2000 . 307.00 3000 . ' . 460.50 4000 . 614.00 5000 . /67.50 6000 ... 921.00 7000 . 1074.50 8000 . 1228.00 9000 . 1381,50 10000 . 1525.00 Ker ne vemo, koliko časa bodo t» niške cene ostale, opozarjamo rojake, da se sedaj poslužijo te izredno ugod* ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znancem. First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa. Corner Fifth Ave. A Wood Street, Pittsburgh, Pa. bo pa sodnik še vedno dovolil od¬ log plačila in sicer za celi ali del¬ ni znesek tudi notri do 31. dece¬ mbra 1915 Taki sodni odlogi bo¬ do posebno na mestu pri izvozni industriji in onih. podjetjih, k' žive od tujskega prometa. Te vr¬ ste dolžnikm bo sodnik lahko do¬ volil odlog plačila celo za obvez¬ nosti. ki so izvzete iz moratorija; n - pr. najemščina, mezda, obresti in anuitete vknjLžeuih dolgov. Tu¬ di za te vrste obveze se bo dalo dobiti odloga zaenkrat do 31. de¬ cembra 1915, po potrebi morda še za dalj časa. Druga določila so skoro bistve¬ no ista kakor zadnjič. Za Oalicrj 0 In Bukovino so vsa plačila odlo¬ žena >za nadaljnje 4 mesece. - ’ __ f •GLAS SVOBODE* TOŽEN. v ‘Narodnem Vestniku" cit* • Češki socijalno demokratih rist Spravedelnost' ‘ poroča v sv °ji številki z dne 14. julija, do s ^ a gg- Filip Godina in Josip ^ ^nik iz Chicago Ul., vložila P* tauiosnji okrožni sodniji tožbo Proti Mr. in Mrs. Martin lastnikom in izdajatelje® lista Glas svobode". Mr .Jos Z avrt ’ m k urednik, Mr. Filip Godina P # upravnik ‘ 1 Glasila ’ ’ Godina $ javrtnik trdita, da je Glas ** T°l e 8> J u uija priobčil ”PosW®. • Faletiča na glavni urad S . Je duote. To "Poslano" V* "L uje baje ravnanje in delo^ 9 . uvrtnika in Grodine na način, ^ čutita oba škodovanana^’ časti; vsak zahteva $5.000 ^. ne ' Tožitelje zastopa odv*^ w - Truc.