Pri foflinamh. Razi§kovanja nas učijo, da se je zatekal človek, ko je začel bivati na zemlji, v slučajih nevarnosti v podzemska izdolbine, votline ter jame. Prabivališča človeštva so bila vsekako pod aemljo. Po raznih delih sveta so odkrili vot line, v katerih je bival pred bogzna koliko tisočleJji človek. Nikjer na svctu ne najdemo danes niti enega divjaškega plemena, ki bi iskalo bivališča pod zemljo. Edina tozadevna izjema so Ber bi v severni Afriki. Berbi bi naj bili ostanki najstarejšega rodu ogromne Afriko. Iz severoafriškega mesta Gabes ob morju vodi cesta v Matmata pogorje, ki je predstraža Sahara puščave. Najvišji vrhi Matmata hribovja dosežejo višino 500 do 700 m in so polni večjiti ter manjših podzemeljskih votlin tcr. jam. V te hribe so se zatekli ostanki nekdaj ponosnih in prostost-ljubnili Berbov pred roparskimi napadi Arabcev. Naselili in poskrili so se pod zemljo, kjer prebivajo že skozi stoletja do danes popolnoma prikriti modernemu svetu. Da je Matmata gorovje naseljeno, priča le dim, ki se vali v višine v gotovih urah na dan iz votlin — človeškiti bivališč. Nemec iz Berlina dr. Alfred Blach je obiskal letos severoafriške votlinarje, jih fotografiral ter popisal. Ta pripoveduje: »Hiše v Kalaa Matmata so vse pod zemljo. Dohod je mogoč le skozi poševne tunele. Ob vsaki strani tunelov ro izdolbine: spalnice za ženske, kuhinje, shrambe in hlevi. Večkrat ima berbiška naselbina več podzemeljskih nadstropij. Oprema votlin se je ohranila gotovo skozi stoletja neizpremenjena. Miz in stolov Berbi ne poznajo. Ležišča so iz ostankov konoplje. Kurijo z živinskimi odpadki. Poznajo dve jedi: meso povaljano v moko in pečeno na olju, tep pražene kobilice. Svetijo z oljnatimi leščerbami. Pri votlinarjih v Matmata je še danes življenje priprostosti, kakop nam ga slika zgodovina pred 2000 leti. Pač pa so udani po veri muslimanski Berbi mnogoženstvu. Žena nima nikakih pravic, ampak je sužnja, ki moral skrbeti za celo votlino in seve tudi za prehrano moža. Nad votlinami dežuje le 20krat na leto. Z vso skrbjo zbirajb vodo in jo rabijo le po kapljicah. Berbi se pečajo s poljedelstvom. Od žita uspeva v dveli dolinah le ječmen in nekaj zelenjave, Kako pičla je žotev, si lahko predstav« ljamo iz dejstva, da ječmena ne žanje« jo, ampak pulijo posamezne bilke z ro« kami iz zemlje in zrnje izluščijo s po močjo palčic. Vseb Matmata podzemeljskih naseU bin je 700 in štejejo 4000 duš. BivaliSča votlinarjev so tako prikrita in v samotao zapuščenem pogorju, da se zmoti v te kraje le redkokedaj kak radoveden tujec. Berbi spadajo pod francosko kolonijo Tunis. V novejšib časih so se začeli brigati Francozi za samotarske Berbe, ki se ustavljajo kulturi do danes. Zgoraj omenjeni Nemec Blach je odkril pri votlinarjih le enega trgovca, ki se imenuje: Bechir Ben Salach in plača letno francoskim oblastim 17 frankov 'davka, vsi drugi votlinarji so pa davkov prosti. Davkoplačevalec trgovec je pripovedoval Nemcu, da poseda on hišo, ki je postavljena na in ne pod zemljo. Pozidal bo hotel v Matmata pogorju, ker bodo začeli romati v te kraje radovedneži, da bodo vid&li, kako bb pogolŁnila ostanke prakulture — evropska kul tura. ¦