Štajerski TEDNIK Aktualno Markovci z Dotrajana hiška, ki kazi okolico doma, ostaja Aktualno Ptuj z »Če oddelka ne bo, tudi samostojne bolnišnice ne bo.«  Stran 2 Politika Slovenija z Konec sanjarjenja o regionalizaciji COLOR CMYK stran 1 Črna kronika Slovenija z Prostitucija kazniva le, kadar prostitutko izkorišča zvodnik  Stran 2 Ptuj, torek, 23. avgusta 2022 torek, 23. 8. 2022  Stran 32 Letnik LXXV z št. 65 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, Podravje z Izzvenel 53. festival narodno-zabavne glasbe 2022 Slavila ansambla Upanje in Dolenjskih 5 Letošnji, že 53. festival NZG Ptuj 2022, ki je začel festivalsko zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe, se je letos vrnil na dvorišče minoritskega samostana na Ptuju. Blizu tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije je ustvarilo izjemno festivalsko vzdušje, ki se je nadaljevalo pozno v noč. Več na straneh 8 do 10.  Stran 3 Kmetijstvo Podravje z Prepoved rabe škropiv – katastrofa za kmete in za potrošnike  Stran 6 Ljudje in dogodki Cirkulane z Hazole park – glavna atrakcija v Pristavi  Stran 11 Ljudje in dogodki Destrnik z »Srce me boli, da bo šlo vse v pozabo« torkova izdaja  Stran 13 Foto: ČG Aktualno z Kmetijstvo z »To je norčevanje iz upokojencev! Naj ustavijo tečaje!« Čigavo meso se bo dražilo?  Stran 3  Stran 7 Finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo z Festival pevskih talentov presegel vsa pričakovanja  Strani 21 do 28 Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 23. avgusta 2022 Destrnik z Obnova v polnem teku Ptuj z Strokovni direktor o kritiki odnosa zaposlenih na internem oddelku Do grobov nič več po cesti »Če oddelka ne bo, tudi samostojne bolnišnice ne bo« Dobrih 276.000 evrov je vredna prva faza projekta obnove in širitve destrniškega pokopališča, ki bo predvidoma dokončana do 1. novembra. Foto: SD Obiskovalcem pokopališča od mrliške vežice oziroma parkirišča ob njej do grobov ne bo več treba hoditi po lokalni cesti, saj bodo lahko uporabili nove stopnice. V tem času so pokopališče razširili, zgradili terase in oporne zidove, povezovalne poti in stopnišče na strmini med mrliško vežico in obstoječim pokopališčem, da ne bo treba več hoditi po cesti, kar je bilo prometno vse prej kot varno, še manj pa v skladu s pieteto do pokojnika in sočutjem do žalujočih svojcev. Pokopališče, ki trenutno ne ustreza sodobnim standardom, bo dobilo še 80 žarnih grobov, dodatnih 72 enojnih grobnih mest in prostor za raztros pepela pa tudi novo javno razsvetljavo in ograjo. Gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Gaal iz Podčetrtka oziroma njegov podizvajalec Boštjan Škorc, s .p., iz Pristave pri Mestinju, so v polnem teku, delavci pa so med drugim že zgradili oporne zidove in povezovalne stopnice. Kot je znano, se je obnova začela z zamudo, saj se na prvi občinski razpis ni nihče prijavil. V drugo so imeli več sreče, izvedbo projekta je prevzel Gaal, ki že gradi tudi dva kilometra dolg destrniški odsek regionalne kolesarske povezave Trate–Lenart–Ptuj, natančneje na relaciji od Janežovcev do režijskega obrata na Drstelji. SD Članek o težavah pri vzpostavljanju komunikacije svojcev pacientov z zdravniki na internem oddelku ptujske bolnišnice je dvignil veliko prahu. Zgodba, ki smo jo predstavili prejšnji teden, je razkrila, da je problem večplasten. Kadrovske težave so resne, dve specialistki sta pred kratkim odšli na druga delovna mesta, zato je obremenitev za ostale zdravnike toliko večja. Strokovni direktor SB Ptuj Teodor Pevec priznava, da je stanje zelo resno, alarmantno, da lahko celo ogrozi obstoj bolnišnice, kot jo poznamo. Aktivno iščejo rešitve za nastalo situacijo. Neuspešni poskusi svojcev ene izmed pacientk, da vzpostavijo stik z zdravniki na internem oddelku ptujske bolnišnice, so razkrili, da to še zdaleč ni edina tovrstna izkušnja. S podobnimi zgodbami se je oglasilo več pacientov in njihovih najbližjih. Da je kadrovska situacija težavna ter da so polno zasedeni, celo več pacientov je sprejetih, kot je razpoložljivih postelj, je pojasnil že predstojnik oddelka Matjaž Brenčič. Strokovni direktor bolnišnice Teodor Pevec pa je še bolj nazorno opisal resnost situacije, v kateri so se znašli v zadnjem času. Kot pravi, se kronično ukvarjajo s kadrovskimi težavami: »Medtem ko so se drugi oddelki primerno kadrovsko zapolnili, tako, da na določene oddelke več ne zaposlujemo zdravnikov, je interni oddelek problem. To je največji oddelek v bolnišnici. Bolnišnica ni samo vsota oddelkov, ampak so oddelki prepleteni med seboj. Sedaj imamo enega internista za dializo, ki dela še kot sobni zdravnik in dežura, konec leta gre v zasluženi pokoj starejši kolega. Skupaj z že omenjenim zdravnikom ostane za dializo sedem specialistov. Iz različnih razlogov sta nas v tem mesecu zapustili dve specialistki, oziroma trije, saj je tretji specialist takoj po specialističnem izpitu zaposlitev poiskal v sosednji bolnišnici. Zelo težko smo doživljali odhod vodje dializne dejavnosti, saj je to področje specifično in ga ne more prevzeti drugi internist.« Zdaj so zadeve uredili tako, da to področje krije drugi zdravnik, pomagajo pa si tudi z zunanjimi. Upajo, da bodo specializanti ostali na Ptuju Na internem oddelku imajo trenutno štiri specializante, za katere močno upajo, da bodo ostali pri njih. Sistem šolanja jim sicer omogoča tudi drugačne odločitve, po opravljeni specializaciji se lahko zaposlijo kjerkoli. Številni zato raje oddidejo na manj obremenjena, pa tudi bolje plačana delovišča. Tega se zaveda tudi Pevec: »Podobni oddelki v Sloveniji imajo okoli 15 zaposlenih internistov, obremenitve pri nas so zato mnogo večje, hkrati pa vsi zdravniki dobijo službo na lažjih, morda tudi bolje plačanih deloviščih. Položaj je težak in alarmanten.« Razpise za prosta delov- Foto: ČG Pevec: »Položaj na internem oddelku je težak.« na mesta za specialiste internistike konstantno objavljajo, a prijav ni. Pevec pravi, da je to problem, ki ga je treba nemudoma rešiti: »Če oddelek ne obstane, tudi bolnišnice v njeni samostojni obliki ne bo.« Zdravniki, ki delajo na ptujskem internem oddelku, vlagajo vse napore v to, da je zdravstvena oskrba opravljena strokovno in kako- vostno. Razumejo nezadovoljstvo svojcev, ki sploh v teh časih, ko so obiski prepovedani, toliko bolj potrebujejo informacije o zdravstvenem stanju svojih najbližjih. Te dni so imeli več sestankov, namen vseh je skušati najti Salomonsko rešitev za izhod iz trenutne zagate, ki je posledica več dejavnikov. Dženana Kmetec Markovci z Urejanje okolice gasilsko-vaškega doma v Novi vasi zastalo pri željah Dotrajana hiška, ki kazi okolico doma, ostaja V Novi vasi pri Markovcih so pred 16 leti zgradili nov gasilski dom z vaško dvorano, ki je vsa ta leta odlično zasedena z najrazličnejšimi prireditvami in zasebnimi slavji. Pred objektom so uredili parkirišče in zelenico, v neposredni bližini pa še otroška igrala. Celotno območje pa precej kazi starejša hiša, ki je oddaljena le nekaj metrov in je v zelo slabem stanju. Podpredsednik PGD Nova vas Bojan Rizman je povedal, da so gasilci že pred leti želeli to območje urediti vse do ceste, kar naj bi bilo razvidno tudi iz idejne zasnove projekta. To pa bi lahko izvedli samo tako, da bi podrli tudi bližnjo hiško. Ker pa je v njej živela starejša gospa, so po besedah Rizmana s takratno občinsko oblastjo sklenili ustni dogovor, da bodo to storili šele po njeni smrti. Toda tega dogovora niso prav nikjer zapisali, zato danes nekateri trdijo, da o rušitvi niso še nikoli nič slišali. Vmes se je zamenjalo vodstvo občine, aktualni župan Milan Gabrovec pa je staro hišo – namesto za rušenje – namenil za reševanje stanovanjskih stisk občanov. V njej so uredili neprofitno najemno stanovanje, v katerem prebiva en občan, ki potrebuje pomoč občine. Po besedah Gabrovca je notranjost hiše primerna za bivanje, saj so jo obnovili, na novo so uredili tudi kopalnico, ki je prej ni bilo. »Nikogar ne moremo kar vreči na cesto, zato o rušitvi objekta ne razmišljamo. Če pa bo kdaj druga- če, bomo pretehtali vse možnosti. Objekt lahko še vedno tudi v celoti prenovimo,« je jasen župan, ki ob tem dodaja, da na občini ne vedo nič o morebitnem ustnem dogovoru glede rušenja. Prav tako v kratkem ne načrtujejo nobenih obnovitvenih del, čeprav nekateri vaščani opozarjajo, da je hiša v zelo slabem stanju; predvsem stopnice na notranji strani in streha oz. ostrešje. Na občini menijo drugače in poudarjajo, da zadrževanje v neposredni bližini objekta ni nevarno. Foto: EK V tej stari hiši je občina uredila neprofitno stanovanje. Gasilci so se zavili v molk, rešitev ni na vidiku Foto: EK Ob gasilskem domu v Novi vasi bo očitno še nekaj časa stala starejša hiša. Novovaški gasilci so se očitno že nekaj časa nazaj sprijaznili z odločitvijo občine glede namembnosti stare hiše v Novi vasi, zato o drugih rešitvah več ne razmišljajo. Nenazadnje je lastnica hiške občina, ki lahko s svojo lastnino počne, kar jo je volja. Pred leti so sicer še predlagali, da bi objekt odkupili, vendar so naleteli na gluha ušesa, nato pa so se zavili v molk. Župan Gabrovec je povedal, da v zadnjem času od gasilcev ni prejel prav nobenega predloga ali pobude več na to temo, tudi ne o morebitnem dogovoru za vpis etažne lastnine, ki bi morda lahko pospešila zadeve. Ena izmed možnih rešitev bi namreč lahko bila – po vpisu in natančni razmejitvi etažne lastnine v novem vaško-gasilskem domu, katerega dvotretjinska lastnica je občina – ureditev socialnega stanovanja za občana v mansardi le-tega. Potem ne bi bilo razloga ohranjati podirajočo se hiško med cesto in domom. Kot je razumeti, pa tej rešitvi ni naklonjen nihče. Nihče tudi o tovrstnem »kompromisu« ne razmišlja. Druga možnost se poraja na skoraj sosednji lokaciji, kjer še vedno stoji stari gasilski dom, ki je prav tako v lasti občine. Doslej ga je koristila za prostore režijskega obrata, ki se jeseni seli v industrijsko cono. Ideja, da bi v tem objektu morda uredili stanovanje za pomoči potrebnega občana po besedah župana ni smotrna in ne realna, saj je dom popolnoma nefunkcionalen in preveč dotrajan za tovrstna vlaganja. Zato ga bodo poskušali prodati skupaj z zemljiščem. Na lokaciji vaško-gasilskega doma tako ostaja vse po starem oz. »status quo«. PGD Nova vas pri Markovcih bo sicer drugo leto obeležilo 100-letnico delovanja. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno torek z 23. avgusta 2022 stran 3 3 Podravje z Kaos in borba za mesto na tečaju za digitalni bon »To je norčevanje iz upokojencev! Naj ustavijo tečaje!« V zadnjih dneh je vse bolj jasno, da je zakon prejšnje vlade za spodbujanje digitalne vključenosti, diskriminatoren in ga je praktično nemogoče izvajati na pošten način. Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so namreč osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje prejeli avtomatsko, starejši od 55 let pa ga lahko koristijo šele po opravljenem tečaju. Teh pa se je praktično nemogoče udeležiti, saj je število mest omejeno le na 5.000. Ob tem je treba poudariti, da je samo v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj več kot 10.000 članov. Koliko je še zaposlenih, starih nad 55 let, ki so tudi upravičenci do bona, ni znano. Prijaviti se je tako uspelo le peščici najbolj vztrajnih, ki so stali več ur na žgočem soncu ali pa so imelo srečo s klicem. Vrste so bile na večini vpisnih mest zelo dolge, ljudje so se prerekali, prerivali, posredovati je morala celo policija. Res vse to zaradi tako velike želje po računalniškem znanju, ali je glavni razlog za tako množičen naval nagrada – digitalni bon? Foto: Novi tednik Popoln kaos v Celju Kljub sumom nepravilnosti pri Smart Narisu razpisa ne bodo preklicali Za nameček so pred dnevi iz Službe vlade za digitalno preobrazbo sporočili, da so pri izvajalcu izobraževanj Smart Naris zaznali nekatere nepravilnosti. Gre za podjetje, ki so ga med dugimi izbrali za izvajanje računalniških tečajev tudi v Podravju (in še na devetih drugih lokacijah po državi). Če bodo ugotovili kršitve pogodbe, lahko sodelovanje z omenjenim podjetjem prekinejo in izberejo drugega izvajalca z razpisa. Ali bi to pomenilo ponovno zbiranje prijav in še eno borbo za prosta mesta, trenutno še ni znano. Je pa dejstvo da morajo v skladu z zakonodajo, kljub številnim kritikam, letošnji razpis izvesti. V javnosti so namreč vse bolj glasni pozivi, da se naj izvajanje tečajev ustavi. »Ljudje so ogorčeni, počutijo se izigrane. Prijaviti se je uspelo tistim, ki so prvi našli spletno stran z objavljenimi uporabniki, torej po principu „kdor prvi pride, prvi melje,“ in vprašanje je, koliko med njimi bo sploh potre- Foto: CG Podjetje Smart Naris na Ptuju ni vzpostavilo fizične točke za prijavo. bovala takšen tečaj, ki so resnično računalniško nepismeni. Bolje nič, kot da se dela selekcija,« je upravičeno ogorčen predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. „ To je strel v prazno. Naj se ta ta stvar ustavi,“ je dodal. kakšni so sploh bili kriteriji za izbiro teh izvajalcev. Naši člani so zelo razočarani, saj niso enakopravno obravnavani. Veliko bolje bi bilo, če bi nam raje pomagali pri nakupu računalniške opreme, kot so nam obljubili,« je dejal Kokol. Kokol: »To je čisti absurd« Tečajniki s Ptujsko – Ormoškega bi morali v Njegovemu mnenju se pridružuje tudi Viktor Kokol, predsednik Maribor ali Celje Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj, ki je izjemno kritičen do načina izbire izvajalcev in omejenega števila prostih mest na tečajih. »Ta projekt je čista blamaža, absurd in diskriminacija. To je norčevanje iz upokojencev, ki so pošteno delali 40 let in pomagali pri ustvarjanju te države. Sprašujem se tudi, Prav tako so bili starejši od 55 let s ptujsko-ormoškega območja še dodatno v slabšem položaju, saj podjetje Smart Naris na Ptuju sploh ni vzpostavile fizične točke, kjer bi se lahko prijavili, preko spleta pa so lahko prijavo oddali komaj po 19. uri, ko so bila vsa prosta mesta že tako zasedena. Kot so pojasnili v omenjenem podjetju, so se za takšen način prijave odločili, ker so želeli omogočiti čim bolj dostopno prijavo ciljni skupini, ki nima dostopa do interneta. »Razpis aktivnosti na takšen način ne predvideva, vendar smo se kot vesten izvajalec odločili nadgraditi možnosti prijave, da bi omogočili informacijsko manj pismenim karseda enakopraven dostop do prijave,« so zapisali. Prijave so zbirali na šestih lokacijah po Sloveniji, kjer je 25 asistentov zbiralo prijave na info točkah, hkrati je bilo na voljo tudi 60 sočasnih linij čakalne vrste. Do 14. ure so prejeli prejeli skoraj 80.000 klicev na prijavni center. »Na žalost 99 odstotkov upravičencev ne bo moglo do svojih mest na tečajih, zato je razočaranje razumljivo,« so še dodali. Estera Korošec Na vpisnem mestu pred trgovskim središčem Merkur na Hudinji je v četrtek zjutraj prišlo do hude krvi in prerivanja, saj je bilo tudi tam na voljo le 150 prijavnic. Ker so si jih nekateri priborili več, je med ljudmi zavrelo, saj jih niti vsi čakajoči niso dobili. Eni so po urah čakanja na vročini domov odšli razočarani in jezni. Tudi postopki vpisa za redke »srečneže« so bili precej zamudni. Po napovedi naj bi vpisovali od 10. do 17. ure, mnogi pa so bili tam že precej pred napovedano 10. uro, ko se je začel vpis. Tri dekleta so v imenu podjetja Smart Naris iz Ljubljane, izbranega za organizacijo izobraževanj v savinjski regiji, od tečjanikov namreč zahtevala tudi, da se odločijo, kateri tečaj bodo obiskovali, čeprav jim niso bile znane nobene podrobnosti v zvezi s tečaji. Ljudje so bili ogorčeni nad kaosom, ki je spremljal celotno dogajanje. Obvestilo o možnosti vpisa za izobraževanja so dobili le tisti, ki so se predhodno prijavili na spletni strani omenjenega podjetja. To je prijavljene obvestilo, da se lahko vpišejo v izobraževanje tako, da v četrtek med 8. in 16. uro pokličejo na določeno telefonsko številko, pridejo na vpisno mesto, v savinjski regiji je ta le pri Merkurju, ali se po 19. uri prijavijo na spletu. Po besedah jeznih bralcev klic zjutraj ni bil mogoč, saj se je očitno sesula linija. Kasneje so organizatorji objavili obvestilo, da so zadevo uredili, a po našem preverjanju je bila številka ves čas zasedena. (Tatjana Cvirn) Foto: Novi tednik Slovenija z Konec sanjarjenja o regionalizaciji Predlog politično neusklajen in vsebinsko prazen Vlada je v predal pospravila še en sveženj dokumentov o regionalizaciji Slovenije, ki jih je na pobudo državnega sveta izdelala delovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika. Razdelitev Slovenije na pokrajine je minuli dve leti večkrat dvignila prah, do poenotenega predloga, s katerim bi bila večina zadovoljna, pa tako ali tako nismo prišli. Vsakič, ko govorimo o regionalizaciji, se najprej zatakne, koliko sploh naj bo pokrajin. Ali dve: vzhodna in zahodna, šest, kot je škofij, 11, kolikor je bilo mestnih občin (danes jih je že 12) … O vprašanju števila pokrajin se kopja lomijo tudi v Podravju, ali naj bo ena ali dve pokrajini; Spodnje Podravje s sedežem pokrajine na Ptuju brez tega statusa nikakor ne bi želelo ostati, če bi seveda pokrajine kdaj ugledale luč sveta. Kot kaže zadnja odločitev vlade, je še lep čas ne bodo. Marsikdo je mnenja, da je delitev na pokrajine glede na velikost države sploh nesmiselna, saj je območje Slovenije po obsegu enako ali celo manjše od ene same pokrajine v kateri večji evropski državi. Prerazporeditev nalog ne pomeni decentralizacije Vlada je gradivo o regionalizaciji obravnavala na četrtkovi seji in suvereno odločila, da predloga ne podpira, saj da preveč spreminja in ruši celotni sistem državne uprave. Prav tako premalo konkretizira naloge in pristojnosti, ki bi jih prevzele pokrajine, kar smo tudi sami ugotavljali v enem izmed naših člankov v preteklosti. Prenos že obstoječih nalog iz države na pokrajine je po mnenju vlade nesmiseln, saj bi to zahtevalo temeljito reformo celotnega upravnega aparata tako lokalnih (občinskih) kot državnih organov. Pokrajinam bi bilo treba določiti njihove izvorne naloge, ne pa da bi jim razporejali tiste, ki so dodeljene državnim ali občinskim organom. „Prenos državnih nalog na pokrajine ali na občine bi bil utemeljen takrat, če ne bi bilo že organizirane dobro delujoče mreže državnih organov po celotni državi. S samim prenosom na drugo oblast ne dosežemo samoumevne večje učinkovitosti ali manjših stroškov. Takšen prenos tudi ni decentralizacija nalog, temveč zgolj prerazporeditev na drug organ,“ so pojasnili na vladi, kjer so tudi mnenja, da ima Slovenija ta čas pomembnejše izzive, kot je ustanavljanje pokrajin. Med drugim so to energetska in podnebna kriza, epidemiološke razmere v zvezi s koronavirusom, pa tudi vprašanje svetovne varnosti. „Ob vseh Foto: ČG Vlada je ugotovila, da v dosedanjih poskusih ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj jih bo. naštetih izzivih bo regionalizacija težko med prioritetami prihodnjega leta.“ „Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Ocenjujemo, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin,“ so ocenili na vladi in dodali, da si bodo tudi brez uradne razdelitve prizadevali za pospešen razvoj vseh regij. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 4 Podravje 4 torek z 23. avgusta 2022 Ptuj z 26. festival Dnevi poezije in vina Pesniški pogledi na svet in njegove izzive Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji. Zanj osebno je to zadnja izdaja festivala kot programskega vodje po 26 letih, tudi Sabina Tavčar se po petih festivalih na Ptuju poslavlja, želi si drugih izzivov. Že oktobra bo produkcijo festivala prevzela Taja Islamovič, letošnja kuratorka in pesnica Kristina Kočan, po novem tudi Ptujčanka, pa bo v prihodnjem letu prevzela tudi programsko vodenje festivala Dnevi poezije in vina. Izbrala je tudi večino pesnic in pesnikov, ki sodelujejo na letošnjem, 26. festivalu. „Prav kuratorstvo je tisto, ki festivalu s tako dolgo tradicijo, prinaša posebno svežino. Že 26 let ohranja svojo kontinuiteto, svojo rdečo nit. S tem pa, ko pesniške goste vsako leto izbere drug kurator ali celo dva, ki sta vsakič tudi pesniška gosta festival, ima neko svojo barvo. Ključnega pomena pri izbiri avtorjev je vselej kakovost. Pri izbiranju se mi je zdelo bistveno, da gre za vrhunske avtorje, da je plejada izbranih pesnikov čim bolj raznovrstna, tako generacijsko, kulturno, pa tudi politično in družbeno. Tako letos prihaja na Ptuj in v druga partnerska mesta 18 vrhunskih pesnic in pesnikov s celega sveta. Med njimi sta dva častna gosta, ameriška pesnica Carolyn Forche in poljski pesnik Tomazs Rozycki. Vrača pa se tudi prevajalska delavnica, letos s tremi vrhunskimi katalonskimi pesniki, ki bodo v prevajalski dialog stopili s tremi odličnimi slovenskimi pesniki: Ivanom Dobnikom, Milanom Jesihom in Ano Svetel,“ je pred letošnjim festivalom povedala Kristina Končan. Na tradicionalnem dogodku v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj se bo predstavil še en vrhunski slovenski pesnik, Vinko Möderndorfer. Sodeloval bo tudi na pogovoru in pesniškem branju v Domu upokojencev na Ptuju. Letošnji festival prinaša tudi filmski program. Novi festivalski sklopi, tudi delavnica slikanja in vinčkanja Letošnji festival se je začel že včeraj in bo trajal do sobote, 27. Foto: Črtomir Goznik Knjigi letošnjih častnih gostov, ki sta izšli pri Beletrini: Kamnolom duš Carolyn Forche in Teorija praznine Tomazsa Rozycka. Tudi letos so vsi pesniki s svojo poezijo predstavljeni v dvojezičnih izdajah z željo, da njihovi verzi ljudi spremljajo skozi njihova življenja. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina: Taja Islamovič, Aleš Šteger in Sabina Tavčar, ki se tudi poslavljata od festivala. Pesniki tudi o krizah in ekstremnih situacijah Avtorica letošnjega Odprtega pisma Evropi Chus Pato je živa klasikinja sodobne špansko-galicijske književnosti. Gre za svetovno prepoznavno avtorico. Prebrala ga bo na otvoritveni slovesnosti, ki bo potekala 25. avgusta na mestni tržnici, kjer bo na velikem pesniškem branju sodelovala tudi častna gostja festivala Carolyn Forche, ena najvidnejših sodobnih ameriških pesnic. Za letošnje pismo so organizatorji prejeli posebno financiranje, kar pomeni, da bo izšlo še v več jezikih kot v preteklih letih. Letošnje pismo ne more zaobiti trenutnih dogajanj v Evropi, vojne agresije Rusije v Ukrajini. Gre tudi za premislek o tem, kaj lahko pesniki v političnem smislu v tem času doprinesejo za umiritev razmer. Kaj lahko pesniki doprinesejo v situacijah krize in nekih ekstremnih situacijah, pa je tudi osrednja poetološka tema ameriške pesnice Carolyn Forche. V prevodu Kristine Kočan je izšla njena čudovita knjiga Kamnolom duš. avgusta. Dogajanje bo potekalo na Ptuju in še v 14 krajih. Osrednji večerni dogodki na Ptuju bodo potekali na mestni tržnici, ki ostaja glavno prizorišče. Na treh velikih večernih branjih, ki se začenjajo v četrtek, se bodo predstavili vsi osrednji gostje festivala. Sledili bodo koncerti. Letošnji festival prinaša tudi dva nova sklopa dogodkov, pesniški posvet in dogodki poezije, glasbe in vina. Izvedli bodo tudi tri Hude pokušnje. Otroški program prinaša tri pravljično-poetične urice v izvedbi Liljane Klemenčič v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, filmsko projekcijo za otroke v Mestnem kinu Ptuj (kino vrtiček) in dve ustvarjalni delavnici. Sobotno popoldne pa bo namenjeno vinu, kulinariki in tudi umetnosti, ki s programom nagovarja vse generacije. Pri tem je Taja Islamovič predstavila prav posebno delavnico slikanje in vinčkanje, v okviru katere bo nastala tudi prav posebna slika Ptuja. S prepletom letošnjega programa želijo organizatorji obiskovalcem približati prav posebna doživetja in jih čim dlje zadržati na Ptuju. MG Starše z Končali obnovo mostu v Trničah Ptuj z Odličen obisk tudi na ptujskem gradu Milijon evrov za varnejši most Na ptujskem gradu obiskovalci iz celega sveta V občini Starše so v teh dneh končali gradbena dela na mostu čez dovodni kanal HE v Trničah. Kot so sporočili s starške občine, je tehnični pregled predviden v prvem tednu septembra. Če ne bo nepredvidenih zapletov in bo investitor (DEM) pridobil tudi uporabno dovoljenje, bodo predvidoma most za promet lahko odprli v prvi polovici septembra. Foto: ČG Če se bo trenutni trend ohranil do konca leta, bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož letos po številu obiskovalcev dosegel, morda pa celo presegel predkoronsko leto 2019. Junija letos si je zbirke ogledalo več kot 7.200 obiskovalcev, kar je skoraj 1.400 več kot v enakem mesecu leta 2019. »Letos beležimo izjemno lep obisk. Kaže, da bomo dosegli rezultate predkoronskega leta 2019, morda celo presegli. V juniju so si na primer zbirke v ptujskem gradu ogledali kar 7.203 obiskovalci (v letu 2019 pa 5.810). Ta rezultat gre med drugim pripisati velikemu številu šolskih in ostalih skupin. Ponovno pa beležimo tudi dober obisk tujih obiskovalcev, praktič- no iz celega sveta prihajajo,« je zadovoljen direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Podatki o obisku v prvem polletju so spodbudni in kažejo, da se življenje po dveh težkih letih tudi na področju kulture vrača v normalo. Medtem ko so v času epidemije lahko računali zgolj na domače goste, so se v zadnjem obdobju Obisk zbirk na ptujskem gradu v prvem polletju treh let Mesec januar februar marec april maj junij julij SKUPAJ 2019 648 3.112 2.023 2.514 6.374 5.810 4.717 25.198 2022 687 2.742 1.888 2.684 5.170 7.203 4.077 24.451 Vir: PMPO vrnili tudi tujci, ki predstavljajo pomemben delež obiskovalcev muzeja. Prihajajo tako iz sosednjih držav kot iz zelo oddaljenih krajev, Gradbeno podjetje RGP je končalo gradbena dela na mostu v Trničah. Kot je znano, se je obnova mostu začela novembra lani, gradbena dela pa je izvedlo podjetje RGP iz Velenja. Zaradi kompletne sanacije mostu so za promet zaprli odsek ceste od Starš do Trnič, obvoz pa uredili preko sosednjega mostu Prepolje. Most v večini uporabljajo domačini, ki so že vrsto let opozarjali na ozko vozišče in slabo preglednost. Prav zato so vozišče v okviru obnove razširili za dober meter, in sicer na 4,5 metra, razdalja med ograjama pa po novem znaša 5,5 metra. Prav tako jim je uspelo znižati naklon, saj je most v središču dosegal višino, zaradi katere se voznika na eni in drugi strani nista mogla videti. V sklopu investicije so poskrbeli tudi za obnovo spodnje in prekladne konstrukcije ter ob tem zamenjali celotno opremo. Vrednost investicije je okoli milijon evrov, od tega bo 150.000 evrov za asfaltiranje vozišča prispevala občina. EK 2020 1.206 3.651 600 0 424 2.096 2.531 10.508 Foto: ČG V PMPO so izjemno veseli, da se obiskovalci po dveh izjemno težkih letih ponovno vračajo. kot so Izrael, Amerika, Skandinavija … Zbirke v gradu so sicer odprte od torka do nedelje med 10. in 18. uro, spodnje grajsko dvorišče pa v poletnem času med 10. in 21. uro, od 1. septembra naprej eno uro manj. Dober obisk so v prvem polletju zabeležili tudi na ostalih lokacijah, ki jih upravlja PMPO. Miheličevo galerijo si je ogledalo 1.800 obiskovalcev, enoto Ormož pa skoraj 2.400 obiskovalcev. Kako bo v drugi polovici leta, bo seveda odvisno od številnih dejavnikov, predvsem od epidemiološke situacije. V muzeju si želijo, da bi se trend, kot so mu bili priča v prvih mesecih, nadaljeval. Novega zapiranja in omejitev si ne želi nihče. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 23. avgusta 2022 5 Podravje z Dodatni viri za proizvodnjo električne energije Kidričevo z Urejajo pasji park Sončne in vetrne elektrarne ter obnova HE Formin Za prosto gibanje štirinožcev Dravske elektrarne Maribor (DEM) nameravajo s sončnimi paneli za proizvodnjo električne energije obložiti brežine dravskega kanala, obenem za jesenski čas napovedujejo ponovno praznjenje Ptujskega jezera in krpanje asfaltne brežine na desni šturmovski strani. V občini Kidričevo ob nekdanjem kopališču urejajo pasji park. Ograjo bodo postavili prostovoljci, stroške nakupa materiala bo pokrila občina. Foto: MZ Pobudnica ureditve pasjega parka Iva Cizerl s psičko Seno Foto: DEM Nova sončna elektrarna ob dravskem kanalu med Zlatoličjem in Slovenjo vasjo V DEM so se pred dnevi pohvalili, da je Upravna enota Ptuj izdala uporabno dovoljenje za novo sončno elektrarno v Zlatoličju, ki so jo na skoraj kilometru dolžine vpeli na brežino kanala proti Slovenji vasi, do karting steze. Vgradnja elektrarne je trajala deset mesecev, maja letos je začela naprava poskusno delovati, po opravljenem tehničnem pregledu in pridobljenem uporabnem dovoljenju prehaja v redno delovanje. „Vgradili smo 5.694 fotonapetostnih modulov, ki lahko letno proizvedejo 3 GWh električne energije,“ so povedali v DEM in navedli, da nameravajo dravski kanal (HE Formin in Zlatoličje) opremiti s sončnimi paneli, ki bi na letni ravni proizvedli 37 GWh električne ener- gije. „Za projekt poteka postopek državnega prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor. Ob tem družba samostojno, v okviru skupine HSE in z zunanjimi partnerji, raziskuje še druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn.“ Na Pesnici pri Forminu bo mala HE Postavitev panelov ni edina DEM-ova investicija na Spodnji Dravi. V teku je prenova pretočnih polj na jezu Markovci, intenzivno se pripravljajo na obnovo najmlajše v verigi osmih dravskih elektrarn – HE Formin. „Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije ostajata prioriteti družbe, zato pospešeno izvajamo številne investicije na področju vzdrževanja in posodobitve obstoječe opreme. S tem bo tudi v prihodnje zagotovljena varna in zanesljiva proizvodnja okolju prijazne električne energije iz obstoječih hidroelektrarn.“ DEM želijo izkoristiti potencial energije vetra, še vedno so aktualni njihovi načrti o vetrnih parkih Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak, ki bi na letni ravni dali 122 GWh električne energije. Pridobili so že tudi gradbeno dovoljenje za geotermično elektrarno v Pomurju, v postopku je vloga za gradbeno dovoljenje za baterijski hranilnik moči 60 MW, ki bi ga namestili ob HE Mariborski otok, v zaključni fazi je izdelava dokumentacije za gradnjo male hidroelektrarne Pesnica na iztoku v dravski kanal za Forminom. Septembra sanacija brežine jezera V Ptujskem jezeru nadaljujejo s premeščanjem sedimentov, ki jih nalagajo na brežine, te pa potem ozelenijo. Prav tako bodo na delu jezera letos v začetku septembra sanirali poškodovane asfaltne brežine. „Obnavljali bomo obloge na desni (šturmovski) strani v dolžini približno 120 metrov. Sanacija zahteva znižanje vodostaja v jezeru, ki ga bomo predvidoma začeli prazniti 3. septembra, dela bomo izvajali med 5. in 10. septembrom,“ so pojasnili v DEM. MZ Podravje z Izjemen interes za brezplačno e-oskrbo na domu Pobudnica ureditve pasjega parka je Iva Cizerl, ljubiteljica kinologije in štirinožcev. „Pogosto se gibam po Kidričevem, na sprehodih s psom ali sama. Srečujem veliko ljudi, poklepetam. Lastniki psov so me večkrat spomnili, da bi bil v kraju dobrodošel pasji park, kjer se lahko žival prosto giba brez povodca in pri tem nikogar ne ogroža. Ideja je rasla dve leti, želja po pasjem parku je bila prisotna ves čas, zato sem pobudo predstavila vodstvu občine. Dobila je zeleno luč, poiskali smo primeren prostor, nabavili material in s prostovoljnim delom s pomočjo Kurentov vetrovnikov začeli postavljati ograjo. Računamo, da bo pasji park lahko zaživel v oktobru, stroški njegove ureditve bodo znašali do največ 9.000 evrov,“ je pojasnila Cizerlova in dodala, da bo površina parka razdeljena na dva dela. En bo namenjen manjšim, drugi pa večjim štirinožcem. Eno polovico bi lahko koristil tudi kdo, čigar pes z drugimi ni kompatibilen, tako bo na svoji polovici nemoteč in nenevaren za druge. „Uredili bomo vstopni prostor v park, kjer lahko psa pripraviš, snameš povodec in ni bojazni, da bi pobegnil. Prav tako želimo postaviti igrala za pse, izdelali bi jih sami. Lastniki psov, zlasti iz blokovskega naselja, so več kot zadovoljni, da se v kraju ureja pasji park, njegovo odprtje že tudi nestrpno pričakujejo. Upam, da se bo pasji park izkazal za dobro potezo in ga bodo lastniki psov z veseljem koristili. Psi se lahko prosto gibajo, ni straha, da bi pobegnili ali ogrožali ljudi. Uporaba pasjega parka bo na lastno odgovornost. Menim, da se ljudje morajo zavedati svojih odgovornosti in poznati vedenje svojega psa, da ta ne bi bil za kogarkoli nevaren. Pri sprehajanju psov smo omejeni, saj jih je treba imeti na povodcu, v pasjem parku se žival prosto giba, seveda pa je treba nad njo še vedno imeti nadzor. Računamo na zgledno ravnanje lastnikov, tudi kar se tiče pobiranja iztrebkov.“ Priključili prvih 400 uporabnikov iz Podravja Na Telekomu e-oskrbo na domu ponujajo že pet let kot plačljivo storitev, 5.000 ljudem, ki so starejši od 65 let in večinoma živijo sami, pa jo bodo s pomočjo evropskih sredstev omogočili brezplačno. Konec januarja letos je namreč Ministrstvo za zdravje objavilo razpis za nepovratna sredstva iz evropskega socialnega sklada za 24-urno e-oskrbo na domu, ki bo uporabnikom brezplačno na voljo do konca prihodnjega septembra. Kot je znano, se je na razpis, ki je vreden tri milijone evrov, prijavil samo Telekom. Po prvotnih napovedih naj bi državni telekomunikacijski gigant projekt začel že 14. aprila, a so bili še po mesecu dni, kot so nam takrat povedali, šele v fazi zbiranja prijav. Nekaj težav jim je kasneje povzročalo tudi zamujanje pri dobavi obeskov z mobilnim detektorjem gibanja, kar so slednjič uspešno rešili. Kaplja v morje Zanimanje za storitev jih je pravzaprav kar presenetil, so priznali, saj je prispelo ogromno vlog. »V tem trenutku storitev e-oskrbe že zagotavljamo več kot 3.000 upravičencem iz vse Slovenije, v podravski regiji že več kot 400. Še vedno pa je v obdelavi veliko vlog. Prav vsako skrbno obravnavamo in preverimo upravičenost do brezplačne storitve ter po potrebi zaprosimo za dopolnitev,« pojasnjuje Simon Šketa s Telekoma in dodaja, da si glede na izreden in- Foto: Pexels.com Foto: Telekom Na brezplačno e-oskrbo na domu je Telekom že priključil dobrih 3.000 uporabnikov, do sredine septembra jih bo še nekaj manj kot 2.000. Zaradi velikega zanimanja so že zaprosili za dodatna sredstva. teres že prizadevajo za pridobitev dodatnih sredstev. »Ministrstvo za zdravje smo zaprosili za dodatne vire za morebitno povečanje razpoložljive kvote. Za primerjavo: v razvitih državah je e-oskrba zagotovljena za približno desetino prebivalstva, starejšega od 65 let, kar bi za Slovenijo pomenilo okoli 40.000 uporabnikov.« Kar z drugimi besedami povedano pomeni, da je glede na potrebe 5.000 priključkov zgolj kaplja v morje. Montaže zaključene v mesecu dni »Vklopi uporabnikov potekajo dnevno in tekoče, vsak teden jih izvedemo več sto, in to kljub obdob- ju dopustov, ko so ljudje pogosteje odsotni in je zato potrebnega malce več usklajevanja z uporabniki za termin montaže. Načrtujemo, da bo 5.000 uporabnikov oz. celotna razpoložljiva kvota upravičencev na storitev priključena do sredine septembra.« E-oskrba na domu je socialnovarstveni servis, ki starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom omogoča samostojnejše, bolj varno in neodvisno bivanje v domačem okolju, saj zagotavlja 24-urno povezavo z asistenčnim centrom oz. zdravstvenim osebjem in organizacijo pomoči, če jo uporabnik potrebuje. Asistenčni center lahko na pomoč pokliče kadarkoli, podnevi in ponoči ter vse dni v letu, in sicer s preprostim pritiskom na gumb varovalnega telefona, ki je nameščen v njegovem domu, ali s pritiskom na gumb za klic na pomoč na zapestnici, ki jo ima vedno pri sebi. Poleg zapestnice prejme še mobilni detektor gibanja na obesku, ki ima prav tako poseben gumb za proženje klica na pomoč, hkrati pa detektor tudi samodejno zazna padec in ob tem sproži klic v asistenčni center. Naprave so vodoodporne in torej namenjene tudi uporabi med tuširanjem, kar je, kot pravijo na Telekomu, zelo pomembno, glede na to, koliko domačih poškodb se zgodi prav v kopalnici. Senka Dreu Na lokaciji bodo namestili še klopce in koše za smeti, pasji park bodo kosili v lastni režiji, s pomočjo prostovoljcev. Koristili ga bodo lahko vsi, ki bodo to želeli, tudi pasje šole. Občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje bo poskrbelo za praznjenje košev, na ograjo bodo namestili tablo s pravili uporabe parka. Društva, ki bi povezovalo ljubitelje oziroma lastnike psov in malih živali, po besedah Cizerlove nimajo namena ustanavljati. „Ne vidim potrebe, če pa kdorkoli želi, ima za to odprto pot. Pri tem projektu sem bila iniciator, željo občanov sem prenesla na vodstvo občine, sedaj pomagam zadevo izpeljati, o društvu pa sama ne razmišljam.“ MZ Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 6 stran 6 torek z 23. avgusta 2022 Podravje z Konec intenzivnega kmetijstva pomeni tudi začetek konca pridelave hrane Prepoved rabe škropiv – katastrofa za kmete in za potrošnike V Nemčiji in na Nizozemskem kmetje že prirejajo množične proteste proti sprejetju evropske direktive, ki prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na občutljivih kmetijskih površinah, v Sloveniji smo za zdaj še pri pogovorih. Neaktivnost zbornice in sindikata kmetov v javnosti je za številne kmete veliko razočaranje, kajti sprejetje direktive, pravi Milan Unuk iz Jablan, pomeni konec kmetovanja. »Pomeni konec za kmetijo Unuk in za celotno Dravsko in Ptujsko polje.« Na družbenem omrežju Facebook na posledice morebitnega sprejetja evropske direktive opozarja kmetovalcem dobro poznan Uroš Neudauer. »Nemški kmetje so 15. avgusta začeli proteste proti omejitvam, v Sloveniji pa javnost še vedno ne ve, kaj se dogaja, ali pa si zatiskamo oči. Podravski kmetje, upam, da se zavedate, da na 64 % vseh površin, ki so v podravski regiji, ne boste smeli uporabljati FFS. Predvideva se 100 % prepoved, na ostalih kmetijskih zemljiščih pa zmanjšanje za 50 %. Ko bo uredba sprejeta, je konec. Vsi evropski kmeti smo sedaj na istem, tako da, če kdaj – zdaj mora biti skupna podpora. V Sloveniji so vse stanovske organizacije več ali manj tiho in nihče ne bo nič naredil, ker se vsak boji za svoj stolček. Upam samo, da se zavedajo, da bo narejena dolgoročna škoda za potrošnika in kmeta,« je zapisal. Dodatno še opozarja, da se s prepovedjo rabe FFS rešuje le en vidik vpliva na okolje, ki pa je vsaj v Sloveniji pod strogim nadzorom. »Na drugi strani se bo povečal ogljični odtis na enoto proizvoda, saj mehanska odstranitev plevela potrebuje več energije.« Slovenija postaja ekološki poligon za Evropo Ključne novosti predloga, ki bodo imele posledice za Slovenijo, so 50 % zmanjšanje ter popolna prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih (Natura 2000, vodovarstvena območja 1, 2 in 3). Gre za omejitev, ki bo veljala tudi za škropiva, ki se lahko uporabljajo pri ekološki pridelavi hrane. Kmetijska zbornica je na svoji strani zapisala, da od vlade zahteva, da ta zastopa stališče, da je za namen pridelave hrane v Sloveniji nujno treba ohraniti možnost rabe sredstev za varstvo rastlin na vseh kmetijskih zemljiščih. »Pridelava hrane brez njih bo onemogočena, predvsem v nasadih vinske trte in sadnega drevja. Soglasno stališče je bilo, da predlog s tako vsebino pomeni tudi konec kmetijstva v Sloveniji, zato svet v celoti zavrača omenjeni predlog.« Kot omenjeno, gre za zapis na strani Zbornice, ki pa v nacionalnih medijih ni požel večje pozornosti ali agitacije kmetov. Še več, gre za temo, ki bi morala predramiti vse Slovence, saj gre za vprašanje pridelave hrane. Seveda se da hrano pridelati ekološko in brez pesticidov, vendar v kakšnem obsegu, v kakšnih količinah in po kakšni ceni za potrošnika, se sprašujejo kmetje. Na območjih Nature 2000, največji delež tega zaščitenega območja je ravno v Sloveniji, je že sedaj omejena raba FFS, dodatno pa kmete skrbi povečanje varovalnega pasa ob vodotokih, kjer je prav tako prepovedana raba FFS, s sedanjih 15 metrov na 40. »Če bo to sprejeto, pa pomeni, da bo vse slovensko kmetijstvo ekološko. Ne vem, kaj bomo jedli Slovenci, namreč kmetje dobro vemo, kaj in koliko zraste na ekološkem. Po tihem postajamo evropski ekološki pilotni projekt,« pravi Miha Leskovar, ki kmetuje na območju Majšperka. Na tretjem vodovarstvenem območju, kamor spada celotno Dravsko polje, pa kmetuje Andrej Napast iz Cirkovc. »Ob prepovedi rabe FFS kmetovanje ni več smiselno. Koruza ne zraste brez herbicida, pšenica še uspe, vendar so pridelki vsaj za polovico nižji, zaradi razvoja bolezni pa izgubi kakovost. Upam, da bo tudi na tem področju obveljal pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.« Foto: Pexels.com Tudi v Podravju so kmetije, ki so se odločile za ekološko kmetovanje, vendar kot opozarja svetovalec na kmetijskem zavodu Ptuj Ivan Brodnjak, so pridelki nižji v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem. PE KOMENDA, Potok pri Komendi 12 PE SLOVENSKA BISTRICA, Trgovska ulica 5 Foto: pexels.com V Sloveniji je 11 % kmetijskih zemljišč trajnih nasadov (vinogradov, sadovnjakov), ki v skupno maso porabe FFS doprinesejo največ, medtem ko je v večjih zahodnih državah ta delež manjši. »Katastrofa, polomija, konec samooskrbe« V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot osem arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je več kot dvakrat manj kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Sprejetje evropske direktive pa bi za Slovenijo pomenilo »katastrofo, polomijo, popolno odrezanost slovenske države od lastne pridelave hrane,« se je čustveno odzval dolgoletni kmetijski svetovalec in kmetovalec Ivan Brodnjak. Kljub številnim izkušnjam iz kmetijske pridelave ne vidi alternative fitofarmacevtskim sredstvom. Ob tem ga boli, da o določitvah rabe FFS odločajo ljudje, ki se na kmetovanje ne spoznajo, temveč se naslanjajo na določene ‚zelene‘ ideologije. »Najlažje je kmetu prepovedati rabo FFS. Pri tem pa se pozablja, da je iz dnevnih redov že zdavnaj izginila debata o ostankih FFS v vodi. Kmetje so že ogromno naredili na tem področju, ob tem so omejitve že sedaj v Sloveniji izredno stroge, bolj problematične postajajo druge panoge.« Na mestu je tudi vprašanje, koliko kemikalij v odtoke spustijo gospodinjstva in drugi z uporabo pralnih praškov, čistil. Namreč enake oznake, ki opozarjajo na škodljivost za okolje in ljudi, se pojavljajo tako na čistilih kot na FFS. Zato je treba sedaj, dokler še ni prepozno, pravi Brodnjak, opozoriti na spremembe, ki se pripravljajo. Mojca Vtič Foto: pexels.com Kmetje opozarjajo, da so v Sloveniji že zdaj v veljavi strožje omejitve kot v drugih evropskih državah in da so na področju ohranjanja okolja naredili velik korak naprej. Nemški kmetje množično štrajkajo, slovenski sindikat se pogovarja Mnogi pravijo, da so lahko nemški in tudi nizozemski kmetovalci slovenskim za vzgled, saj ne čakajo, da se zakonodaja najprej sprejme, temveč že v času razprave s protesti opozarjajo na posledice. Na očitke o nedejavnosti pa predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved odgovarja, da se v sindikatu pripravljajo na pogovor z odločevalci, to je z vlado, kmetijskim in okoljskim ministrstvom. »Ne moremo pa udariti na prvo žogo,« je odvrnil Medved. Prav tako ne verjame, da bo direktiva sprejeta v predlagani obliki, predsednik sindikata predvideva, da bodo sprejeti določeni omilitveni ukrepi. Kakšni, še ne zna povedati. »Kljub temu pa bi se morali vsi zavedati, da je Slovenija specifična država, kjer so pogoji za kmetovanje zelo omejeni, in da kar 38 % območja v Sloveniji sodi pod Naturo 2000, v Franciji je delež le nekajodstoten. Sicer pa Slovenci v primerjavi z drugimi evropskimi kmeti že sedaj najbolj trajnostno kmetujemo, pa bomo kljub temu najbolj tepeni. Ta predlog direktive je neživljenjski in nesprejemljiv, oblikovan v evropskih pisarnah,« pa je v zagovorniškem in sindikalnem duhu dodal Medved. Interexport kmetijska mehanizacija info@interexport.si I 01 834 44 00 Interexport_kmetijstvo I www.interexport.si Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 Kmetijstvo torek z 23. avgusta 2022 7 Podravje z Začenja se ocenjevanje škode zaradi suše Slovenija z Napoved o 15-odstotni podražitvi mesa Prašičerejci že razmišljajo o zmanjševanju črede Čigavo meso se bo dražilo? Ptujski kmetijski zavod ravno v teh dneh pripravlja oceno škode na posameznih kulturah po katastrskih občinah, nekatere občine pa so že začele zbirati prijave škode na kmetijskih pridelkih zaradi letošnje suše. Rok za prijavo škode se za kmetovalce iz Vidma izteče že 19. septembra, drugod konec prihodnjega meseca. Glede na prve ocene kmetijskih svetovalcev je suša prizadela prav vse rastlinje, tudi ljubiteljico sonca – vinsko trto, predvsem živinorejci pa se sprašujejo, kako bodo zagotovili hrano živalim, tako mnogi že razmišljajo o zmanjšanju čred. Do konca junija je letina kljub spomladanski suši, ko je padla le tretjina padavin dolgoletnega povprečja, izgledala obetavno, je dejal izkušeni kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Po petem juliju padavin ni bilo več, dodatno pa so tla sušili vročinski val v sredini meseca ter vroči južni vetrovi. Sušni stres je tako vplival na pridelek pšenice, ki je bila kakovostna, a drobna. Poljedelce, zelenjadarje, vinogradnike je suša močno prikrajšala zaslužka oz. plačila za opravljeno delo. Vsaj enako velike ali še večje težave pa imajo živinorejci, ki so kljub vloženemu delu, denarju ostali brez dela krme, na drugi strani pa bodo primorani iskati druge (dražje) rešitve, kako nahraniti živino, če želijo ohraniti enak stalež. Suša je zadala dodaten udarec prašičerejcem, ki so že tako na pragu izumrtja. Osnova za prehrano prašičev sta ječmen in koruza. Letos so bili pridelki ječmena nekoliko nižji, posevki koruze pa so na lahkih prodnatih tleh precej poškodovani ali povsem uničeni. »Nastala škoda predstavlja glavni izziv, kako zagotoviti krmo. Ker so cene žit in koruze na svetovnih borzah zelo visoke, lahko kmetije zaidejo v ekonomske težave,« so povedali na kmetijskem zavodu Ptuj. Prašičerejec Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan, ki redi okrog 150 prašičev, pa je dejal, da resno razmišlja o zmanjšanju števila prašičev, saj si nakupa koruznega zrnja, ki trenutno dosega ceno krepko preko 300 evrov po toni, ne more privoščiti. Škoda na njegovih poljih Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je nedavno izjavil, da je za preživetje mesarjev nujen dvig cen mesa. Vzrok za povišanje naj bi bili višji stroški energentov in osnovne surovine – svinjskega mesa. Ob vse bolj praznih prašičjih farmah ter ob stiski slovenskih govedorejcev, ki govedo zaradi pritiska cenejšega uvoza le s težavo prodajo, se postavlja vprašanje, čigavo meso bodo slovenski potrošniki dražje plačevali. Foto: KGZ Letošnji vročinski val in pomanjkanje padavin sta prizadela tudi posevke buč. Škoda po suši primerljiva z najhujšo sušo leta 2003 Najbolj razširjena kultura v Podravju je koruza. »Posevki koruze so bili še v začetku junija fantastični, sedaj pa po naši oceni na Ptujskem in Dravskem polju na okrog 1.500 ha pridelka zrnja sploh ne bo oz. bo strošek spravila višji od vrednosti koruznega zrnja,« je ocenil Brodnjak. Letošnjo škodo na koruzi celo primerja s škodo iz leta 2003, ko je bila v Sloveniji zabeležena najhujša suša v zgodovini. Posevki so popolnoma uničeni na petini vseh površin, na površini okrog 20 % bo izpad pridelka do 80 % in na nadaljnji površini 20 % lahko pričakujemo izpad pridelka do 50 %, so ocenili na ptujskem zavodu. Poškodovanost oljnih buč je od 40 do 100 %. Na lažjih tleh bodo posevki oljnih buč večinoma propadli. Prizadetost poznega krompirja je odvisna od časa sajenja in tipa zemljišča in znaša po oceni od 30 do 80 %. Poškodovanost zelenjadnic je odvisna od same vrtnine, tipa tal in možnosti zalivanja in znaša od 10 do 100 %. Kjer ni možnosti za namakanje, so pridelki večinoma propadli. Na območju Haloz bodo pridelki grozdja in sadja manjši za 50 %, so s podatki postregli na ptujskem kmetijskem zavodu. Foto: KGZ V Halozah bo pridelek grozdja polovičen. ƮȯȰȷȻȽΎvȯɁ˴ d.o.o. ƥƧȨƦƧƫƬΎƦƙƣƭƨƙΎƞƙƲƙƦƧƮΎƮΎƞƙƲƙƦƝƪơƢơΎ̌ƝƛƧƙƟƪƧ̍ ƟƤƝƜƝΎƦƙΎƫƬƙƪƧƫƬ˴ΎƫƨƧƤƦƧΎƪƙƲƥƝƪƢƝΎơƦΎǁƙƫΎƜƧƫƬƙƮƝ ƮΎƤOƮƫƣơΎƫƝƲOƦơΎ ̱̯̱̱/̱̯̱̲Ύ OƪƟƙƦơƲơƪƙMƧΎƤOƮΎƦƙΎƞƙƲƙƦƝΎ ơƦƜơƮơƜƭƙƤƦƧΎƙƤơΎƲƙΎƫƣƭƨơƦƝΎ ƤOƮƛƝƮΎƲΎMOȨƦOƫƬƢƧΎƦƙƫƬƙƦơƬƮƝ˴Ύ ƨƪƝƠƪƙƦƝΎơƦΎƨƪƝƮOƲƙ. ȲȯΎȼȯɁΎȽȰȷʤɗetȳΎ ȼȯΎɁȳȸȻɃΎƙƟƪƙ ȻȳȲΎ̱̯˷ΎiȼΎ̴̱˷Ύ avȵɃɁtȽȻΎ̱̯̱̱Ύ ɄΎȶȯȺȷΎƙ̱˴ΎȼȯΎ razstaɄȼȳȻΎ prostȽɀɃΎ̷̲̯˷ ƥ˶Ύ̯̯Ύ̷̴̲Ύ̸̸Ύ̴̶̱Ύ̷̷̱̱ ƥ˶Ύ̯̯Ύ̷̵̲Ύ̳̯Ύ̷̱̯Ύ̴̴̲ info@ecoagro.biz www.ecoagro.hr je velika. »Pridelek ječmena je bil za polovico nižji, koruza pa je pod velikim vprašajem.« Od napovedane državne pomoči se ne nadeja veliko in da gre bolj za metanje peska v oči. Zato pričakuje, da bo še več prašičerejcev opustilo dejavnost, če se država ne bo celovito lotila pomoči tej panogi. Žetev koruznega zrnja z nestrpnostjo pričakuje tudi prašičerejec Štefan Brumec iz okolice Slovenske Bistrice, ki letno odda več kot 2.000 pujskov. »Nekaj ječmena smo morali že dokupiti, če smo želeli stalež obdržati, kako bo v prihodnje, ne vemo. Cene svinjskega mesa se namreč tedensko spreminjajo, ob tem še izredno nihajo, zato je težko nabaviti krmo, če ne veš, kako se bo gibala odkupna cena v prihodnje. Gre za čisto loterijo.« Govedorejci letos silirajo dober mesec prej S pomanjkanjem krme se soočajo tudi govedorejci. Suša je namreč ustavila rast travinja, najbolj razširjena poljščina koruza pa je tudi prisilno dozorela, tako da letos kmetje tudi mesec in pol prej, kot je to običajno, spravljajo pridelek z njive in pripravljajo silose. Ujeti pravilno zrelost koruze za pripravo silaže pa je sedaj prava umetnost. Na kmetijskem zavodu tako izvajajo številne analize zrelosti in skušajo pravilno svetovati kmetom. Dozorelost oz. stopnja sušine se namreč močno razlikuje glede na tla, območje, sorto. Ob tem na zavodu kmetijam, ki jim primanjkuje krme, na koruzna strnišča posejejo mnogocvetno ljuljko, tako bo možno v jesenskem času pridelati še nekaj dodatne krme. Moča in suša – obe vremenski nepriliki jemljeta kruh, koliko katera, ni enoznačnega odgovora. Kmetje so v kmetijski letini 2021/2022 doživeli obe. Pomoč države bo tako nujna. Predsednik vlade Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko sta po ogledu škode na kmetijskih površinah zaradi suše zagotovila pospešitev postopkov za pridobitev pomoči, kjer bi škodo lahko ocenili do 30. septembra, ter dala obljubo, da se bodo potrudili finančna sredstva ter ostale prispevke, ki bi kmetom na ta način lahko bili odpisani, urediti še letos. Mojca Vtič Foto: pexels.com Celjske mesnine napovedujejo, da se bo meso v prihodnje zaradi visokih stroškov še podražilo. Cene mesa so se letos že zvišale, po napovedih Krivca pa bi se morale cene zvišati še za vsaj 15 odstotkov. Tržna poročila agencije za kmetijske trge kažejo, da so odkupne cene svinjskega mesa resnično precej nad lanskimi, vendar pa so bile v začetku avgusta na ravni marčevskih cen in še niso dosegle rekordnih odkupnih cen v aprilu. Vendar cene se tedensko spreminjajo in močno nihajo, tudi v odvisnosti od razpoložljivosti poceni mesa iz tujine. V pogovoru je Krivec posvaril še na morebitne posledice suše. Jeseni bi se namreč v primeru, da bo suša vztrajala, lahko zaradi izpada krme soočali tudi s pomanjkanjem mesa. Kmetje pravijo ravno obratno, enako v KGZ Sloga, kjer v jeseni zaradi pomanjkanja krme pričakujejo večjo ponudbo živali na trgu (zmanjševanje staleža živine v hlevih ali zaključevanje kmetovanja pri nekaterih kmetijah), kar bo imelo za posledico veliko ponudbo in s tem nižjo ceno za meso. Slednjemu je pritrdil tudi Peter Pribožič, specialist za prašičerejo, ki pričakuje nižanje odkupnih cen mesa v jeseni, a predvsem pri govedu. »Pri prašičih pa je pričakovati pomanjkanje mesa, saj se reje ob cenah krme že sedaj zmanjšujejo, pitališča ostajajo prazna. Nekoliko lažje je tistim, ki imajo zaokroženo rejo, drugim pa se računica že zdaj ne izide.« Celjske mesnine napovedujejo (prepolovljen) dobiček Sicer pa Celjske mesnine letos načrtujejo osemodstotno rast poslovanja. Čisti dobiček, ki je lani znašal 1,7 milijona evrov, pa naj bi se prepolovil. STA/MV Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK 53. festival NZG Ptuj 2022 8 stran 8 torek z 23. avgusta 2022 Ptuj z 53. festival narodno-zabavne glasbe 2022 Slavila ansambla Upanje in Dolenjskih 5 Letošnji, že 53. festival NZG Ptuj 2022, ki je začel festivalsko zgodbo slovenske narodno-zabavne glasbe, se je letos vrnil na dvorišče minoritskega samostana na Ptuju, ki se ponaša z izjemno prireditveno kuliso. Ta je pritegnila že organizatorje prvega festivala v letu 1969. Za to festivalsko zgodbo se je tega leta odločil Radio Ptuj ob močni podpori takratnega predsednika SO Ptuj Franja Rebernaka. V veselje vseh ljubiteljev in ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe traja še danes, in kot je pokazal 53. festival, bo živel še naprej. Kljub nekaterim pomislekom in konkurenci socialnih omrežij sta nastop glasbenikov v živo in ne- posreden stik z občinstvom nekaj, česar se ne da nadomestiti. To je pokazalo tudi koronsko obdobje, Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Franci Smrekar, člane strokovne komisije 53. festivala NZG za besedila: „Milo se mi je storilo pri srcu, ko je voditelj festivala Domen deklamiral Avsenikovo pesem Tam, kjer murke cveto. Spomnim se vseh tistih lepih časov, ne samo Avsenikov, tudi Slakov, Štirih kovačev, Fantov z vseh vetrov in še mnogih drugih, katerih tekstopisci so ustvarjali odlična besedila. Takšnih je žal, ne mislim nič slabega, vse manj. Mladim avtorjem skladb, ki si besedila pišejo sami, bi priporočil, da naj posegajo tudi po besedilih še znanih avtorjev. V Sloveniji imamo Društvo pesnikov slovenske glasbe, lani je praznovalo že 25 let, ki ima še kar nekaj članov, ki bi radi ustvarjali dobra besedila. Na letošnjem festivalu na Ptuju sta izstopali samo dve besedili, druga so bila le povprečna. Po glasbeni strani pa festivalu ni kaj oporekati, ohranja zavidljivo glasbeno raven. Tudi besedila bi se morala vrniti na to raven, zato avtorjem skladb priporočam, da se povežejo z Društvom pesnikov slovenske glasbe.“ Ansambel Upanje, ki se mu je v lanskem letu uresničila dolgoletna želja, da je prvič nastopil na najstarejšem festivalu narodnozabavne glasbe v Sloveniji, se je letos ponovno vrnil na njegov oder. Že lani so srca poslušalcev in ljubiteljev narodno-zabavne glasbe ogreli s skladbo Nedosegljiva, ki je postala tudi najboljša skladba 52. festivala NZG Ptuj 2021. Letos so bili še uspešnejši, strokovna komisija jih je izbrala za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami. Prejeli so kipec Orfeja in denarno nagrado. Že drugo leto zapored pa je njihova skladba tudi najlepša skladba festivala. Na 53. festivalu so prepričali z navihano polko Hišica ob morju, za katero je glasbo in priredbo napisal Martin Juhart, besedilo pa Matej Trstenjak. Tudi letos niso pričakovali nobene nagrade, njihov cilj je bil le, da bi tekmovalno skladbo izvedli čim bolje. „Nocoj je res neverjetno. Še boljše kot lani. To so resnično nepopisni, neverjetni občutki. Zelo smo veseli, srečni in ponosni. Zagotovo bomo novemu uspehu nazdravili, najprej pa bomo vse skupaj prespali,“ je v imenu ansambla povedal Niko Zorko. vsi, tako glasbeniki kot poslušalci oz. obiskovalci, so si želeli, da se življenje čim prej povrne v normalne tirnice, s tem pa tudi odprejo glasbeni odri oz. festivalski odri. Slednji so tudi najboljši kazalniki kakovosti nekega ansambla. Četudi ni več pretirane gneče za festivalske tekme, bodo odri tradicionalnih festivalskih dogodkov tudi v prihodnje polni, če bodo le razmere to dovoljevale in če bodo organizatorji festivalov znali pritegniti. Mladih narodno-zabavnih ansamblov, ki želijo tudi festivalsko potrditev, je veliko. Tudi oder 53. festivala NZG Ptuj 2022, čeprav je že stari maček, je pokal od mladosti. Vsi ansambli, ki so letos tekmovali, nastopajo šele nekaj let, nekateri med njimi pa resda imajo že tudi nekaj fe- Festival NZG Ptuj 2022 so omogočili: Jagros, d. o. o., Mestna občina Ptuj, Terme Ptuj, Sava Hotels &Resorts, ZRS Bistra Ptuj, Talum, Original harmonika Rutar, Kmetijska zadruga Ptuj, Pomlad, d. o. o., Občina Hajdina, Avtohiša Terbuc, d. o. o., Dornava, Naitors, d. o. o., Ormož, AHPA, d. o. o., Občina Markovci, Dominko, d. o. o., DC Dominko, d. o. o., Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s. p., Občina Gorišnica, Tiskarna Ekart, Občina Juršinci, Občina Majšperk, Vargas-Al, Kidričevo, in Gastro Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Blizu tisoč gledalcev je navdušeno zaploskalo finalistom 53. festivala NZG Ptuj 2022, ki so se predstavili s tekmovalnimi skladbami in s skladbami iz zakladnice narodno-zabavne glasbe. Štajerski TEDNIK torek z 23. avgusta 2022 torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK 53. festival NZG Ptuj 2022 stran 9 9 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Mladi asi je letos drugič nastopil na ptujskem festivalu. Tokrat so na srca ljubiteljev narodno-zabavne glasbe potrkali z valčkom Odpuščanje ljubezni, za katerega je besedilo napisal njihov pevec Alen Krajnc. Strokovna komisija za besedila v sestavi: Liljana Klemenčič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Jože Šmigoc (predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj) in Franci Smrekar (tekstopisec) je besedilo pesmi Odpuščanje ljubezni izbrala za najboljše besedilo 53. festivala NZG Ptuj 2022. „Občutki so odlični, nagrada v mojem domačem mestu, na festivalu NZG, za prvo besedilo, ki sem ga napisal. Hvala lepa, Ptuj,“ je navdušeno povedal Alen Krajnc, ki je tudi ostal skoraj brez besed ob tem izjemnem trenutku. Ansambel Dolenjskih 5 je letos prvič nastopil na ptujskem festivalu NZG. Krstni nastop z živahno polko Razočarana, za katero je melodijo in aranžma napisal Primož Ilovar, besedilo pa Igor Pirkovič, je bil več kot uspešen. Prejeli so kipec Orfeja kot najboljši klasični kvintet, njihova pevka Hana Zupan pa Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. „Zelo smo veseli, tega nismo pričakovali. V veliko čast nam je, da smo prejeli to nagrado. Sploh pa, da smo se udeležili ptujskega festivala,“ je v imenu ansambla Dolenjskih 5 povedal Žan Hribar. Čisto brez besed pa je po prejemu Korenove plakete ostala pevka Hana Zupan, ki je članica Dolenjskih 5 od samega začetka njegovega delovanja pred osmimi leti. Lepo je bilo, vrhunski občutki so jo spremljali na odru, da so se tako dobro skupaj odrezali. Brez petja pa si ne zna predstavljati življenja. stivalskih izkušenj oz. uspešnih nastopov. Blizu tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije, med njimi je bilo veliko navijačev posameznih ansamblov, je ustvarilo izjemno festivalsko vzdušje, ki se je nadaljevalo pozno v noč, še po končanem festivalu. Kot bi se vrnila festivalska noč, ki je vrsto let zabavala na ptujskih ulicah in trgih. Ansambli so svoje tekmovalne skladbe odigrali kakovostno in z zanosom, tako kot se za festival spodobi. Izkazali pa so se tudi v skladbah iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Ansambel Dolenjskih 5 je slavil med klasičnimi kvinteti. Predstavil se je z živahno polko Razočarana, za katerega je glasbo in aranžma napisal Primož Ilovar, besedilo pa Igor Pirkovič. Prejel je kipec Orfeja in denarno nagrado. Njihova pevka Hana Zupan pa je prejela Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Med ostalimi zasedbami je kipec Orfeja in denarno nagrado prejel ansambel Upanje, ki pa je zapel tudi najlepšo skladbo 53. festivala NZG Ptuj 2022. Po lanski skladbi Nedosegljiva je letos radijske poslušalce prek spletnega glasovanja in obiskovalce festivala na minoritskem dvorišču osvojil s skladbo Hišica ob morju, za katero je glasbo in aranžma napisal Martin Juhart, Foto: Črtomir Goznik Strokovno komisijo 53. festivala so sestavljali: Štefan Petek, Brane Klavžar in Avgust Skaza. „Ansambli so na letošnji oder prinesli nekaj novih idej, mladostno energijo. Slišali smo zasedbe, ki so vnesle neke modernejše glasbene elemente v svoje skladbe in izvajanje, kar je seveda na nek način tudi razveseljivo. Po drugi strani pa smo tudi slišali, da te ideje še morda niso čisto dozorele. Bolje smo ocenili tiste ansamble oz. izvajalce, ki nekako bolj stremijo k tradiciji, ker mislimo, da je narodno-zabavna glasba na nek način tradicionalna in še morda ni čas za te modernejše prijeme. Lahko smo zadovoljni s kakovostjo. Zmeraj pa se zgodi, da se na večernem nastopu pokaže povsem drugačna slika od tiste na generalki,“ je Štefan Petek povzel oceno strokovne komisije za glasbo na 53. festivalu NZG Ptuj 2022. Foto: Črtomir Goznik Pri vodenju 53. festivala NZG Ptuj 2023 se je voditelju Domnu Hrenu pridružila Urška Vučak Markež. Za dobrodošlico ji je Domen izročil tudi venec ptujske čebule. Tako je spomnil za začetek ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, na katerem so v tistih časih vsem, ki so stopili na njegov oder, okrog vratu nadeli prav tak venec. besedilo pa Matej Trstenjak. Nagrado so si razdelili avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel. Najboljše besedilo 53. festivala z naslovom Odpuščanje ljubezni pa je napisal Alen Krajnc, pevec ansambla Mladi asi, ki je prejel tudi denarno nagrado. Festivalsko sceno so s svojim plesom obogatili še plesalci FS DPD Svoboda Bolnišnica Ptuj, pri pripravi scene pa je pomagal tudi Zvonko Križaj, ki je prispeval kočiji. Tudi 53. festival NZG je spisal nadvse uspešno zgodbo, nakazal pa že tudi neke nove smeri v narodno-zabavni glasbi, ki pa jih bo treba še dodelati, vendar ne v ško- do tradicije, ki vendarle obvezuje. Na Ptuju se bo spisalo že veliko zgodb narodno-zabavne glasbe, prav tako uspešnic, s katerimi se bo obogatila zakladnica narodno-zabavne glasbe, je prepričan direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Natalija Škrlec in Marjan Nahberger sta ptujski festival NZG uspešno vodila več kot desetletje. Na 53. festivalu NZG Ptuj 2022 sta podelila nagrado za najlepšo skladbo festivala. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je legendarnemu ptujskemu televizijcu Tinčku Ivanuši podelil zahvalo za njegov izjemni prispevek pri dolgoletni promociji ptujskega festivala NZG na lokalnem območju in širše. Štajerski TEDNIK 10 torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK 53. festival NZG Ptuj 2022 Foto: Črtomir Goznik Ansambel Galama je festivalski večer odprl s polko Pojdi z mano, dekle. stran 10 torek z 23. avgusta 2022 Foto: Črtomir Goznik Firbci so se predstavili z valčkom Ni mi žal. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Til Čeh in Petelini so se na svojem prvem nastopu na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe v Sloveniji prestavili s skladbo Mam, pa te mam. Ansambel Razplet je polko Med vinogradi posvetil trgatvi, lepemu običaju, ki je tudi zanje zelo pomemben. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Murni so nastopili z navihano polko Js ne morem bit doma. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Lesarji so se predstavili s polko Ni za muzikanta vsaka. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ansambel Andreja Bajuka je že z naslovom polke Verjamem v ljubezen povedal, da verjamejo v ljubezen. V revijalnem delu 53. festivala NZG Ptuj 2022 so s svojimi najboljšimi skladbami navdušili večno mladi – Mladi Dolenjci. Od njihovega prvega nastopa na ptujskem festivalu je minilo že 24 let. Njihova skladba Nisem pozabil pa je bila izbrana tudi za naj vižo četrtega desetletja ptujskega festivala. Na odru sta se jim pridružila tudi Jernej Brenholc in Urška Vučak Markež, ki sta zaplesala valček. Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 23. avgusta 2022 11 Cirkulane z Sašo Svenška in Anico Lešnik so navdušile Haloze Hazole park – glavna atrakcija v Pristavi Dobra dva kilometra od naselja Cirkulane, v Pristavi, je tik ob cesti manjša kmetija. Domačini lastnika Saša in Anico že dobro poznajo in se pri njima radi ustavijo. Nekateri jima prinašajo tudi priboljške za živali. Že nekaj časa so glavna atrakcija v Halozah, predvsem zaradi mini konjev in ponijev. Najbolj navdušeni so otroci, ki se celo v šoli pogovarjajo o vseh njihovih živalih. Dolgoletna partnerja Saša in Anica sicer živita na Dravskem Dvoru, Saša pa si je že od nekaj želel bivati nekje na samem. Pred štirimi leti sta čisto po naključju kupila večje posestvo v Pristavi (občina Cirkulane), kjer sta najprej postavila gospodarsko poslopje. Sprva sta nameravala prostor oddajati za različne družabne dogodke, nato pa sta načrte spremenila. Naenkrat si nista več mogla prestavljati vrveža in številnih obiskovalcev na svojem posestvu, ki sta ga poimenovala »Hazole«. Tako namreč večina otrok izgovarja besedo Haloze, med njimi je tudi njun petletni vnuk Kevin, ki dobro pozna vse živali na kmetiji, rad pa pomaga tudi pri različnih opravilih. Tudi na registrski tablici enega izmed avtomobilov zasledim napis Hazole. Na vprašanje, zakaj sta se pri petdesetih letih odločila za tako življenjsko spremembo, Saša odgovori, da predvsem zaradi miru in neokrnjene narave. Zelo dobro se razumeta tudi s sosedi, ki jima z veseljem priskočijo na pomoč. Janez Kolednik ju je nau- čil izdelovati kopice, Marjan in Majda iz Pohorja pa poskrbita za živali, ko sta Svenškova na primer na dopustu ali v službi. Anica se še dobro spominja dogodka, ko je moral Saša nujno na delo, na nebu so bili nevihtni oblaki, na travniku pa več kot sto bal. Takrat se je sosed kar sam pripeljal s traktorjem in vozom ter ponudil pomoč. »Še danes sem mu neizmerno hvaležna za vso pomoč, kaj takega danes redko doživiš.« Pri večjih opravilih pa jima pomagata tudi sin in snaha. Foto: EK Saša Svenšek med konji Poklicni vojak, ki ima rad konje zozemsko in tam kupila štiri kobile, tako da jih je danes vseh skupaj že 15 (mini konji in poniji). Slednjih nimata zaradi zaslužka, ampak izključno za lastno veselje. Konjem družbo delajo še koze, race, pa kokoši in okrasni fazani, ki so sicer zaprti v kletkah. Poseben večji prostor z mrežo imajo papige, ki si svoje domovanje delijo z želvo. Kevin radovednim obiskovalcem z veseljem pokaže še enega zanimivega stanovalca na posestvu, to je ježevec, ki se čez dan raje zadržuje v svoji hiški. Spoznali pa smo tudi mini zajčke in družino dihurjev. Vse živali na posestvu imajo svoja imena. Kot mi pojasni Saša, mladih dihurjev še niso poimenovali, saj bi jih radi oddali. »Ko ima žival enkrat ime, ostane za vedno pri nas.« Ob tem ima Saša, ki je sicer po- klicni vojak in lastnik podjetja Motospirit, čas tudi za izdelovanje različnih predmetov iz lesa, predvsem takih nekoliko posebnih. Kletke za živali je namreč izdelal sam, pravkar pa je v nastajanju leseni paviljon za dihurje. Njegova Anica ga opiše kot umetniško dušo, ki najbolj uživa, ko nekaj ustvarja. Psa, Lord in Džina, imata na primer pasjo uto v obliki gradu, tuš je obit z lesom starih sodov, klop pa iz lesenih sank. Njuna želja je, da se čez nekaj let preselita na posestvo, morebiti pa bosta postavila tudi kakšno glamping hišico, sicer bolj za prijatelje kot turistične namene. Vesela sta tudi vseh tistih obiskovalcev, ki se slučajno peljejo mimo in se ustavijo, ker si želijo ogledati posestvo in spoznati njune živali. Estera Korošec Na posestvu Hazole je zelo rad tudi vnuk Kevin. V samo treh letih sta na posestvo Hazole pripeljala številne živali, predvsem mini konje in ponije. Leta 2019 sta na dopustu na Hrvaškem prvič videla mini konje, ki so ju izjemno navdušili. Na poti domov sta se ustavila pri enem izmed rejcev in kupila črnega Miška. »To je bila ljubezen na prvi pogled. Saša je kar tri ure stal pri tistem konju, ga božal in se z njim pogovarjal, tako kot to počne še danes. Lastnik je čakal na njegovo odločitev in že čez nekaj dni je bil konj pri nas doma. Takrat še nismo imeli niti primernega prostora. V samo tednu dni nama je uspelo urediti štalo in zagraditi travnik,« se spominja Anica. Nato sta še isto leto odpotovala na Ni- Ptuj z Lokal ponuja pestro izbiro pijač in prigrizkov Ptuj z Oratorij združuje otroke in mladostnike Cafe MM v Ljudskem vrtu že obratuje Teden novih dogodivščin za kar 170 otrok V začetku avgusta je začel delovati novourejeni gostinski lokal v parku Ljudski vrt. Najemnica, samostojna podjetnica Mirjana Mumlek, ki ima dolgoletne izkušnje v gostinstvu, je z obiskom v teh prvih dneh zadovoljna. Ptujski oratorij je projekt, ki vsako leto združi ogromno zabave in druženja željnih otrok ter mladostnikov. Prejšnji teden se jih je zbralo kar 170, v petih dneh so sklenili veliko novih prijateljstev in doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin. Foto: EK Foto: ČG Lokal je v idiličnem okolju. Zraven pijače ponujajo tudi razne prigrizke, hot-doge ipd. Lokal je v lepem okolju, polnem zelenja, v bližini igrišč, parka in ribnika. MO Ptuj je s postavitvijo lokala v Ljudskem vrtu uredila dve zadevi; v dvodelnem objektu je namreč na eni strani lokal s teraso, na drugi pa potrebne sanitarije. Prijetna lokacija ob igrišču in ribniku, nasproti OŠ Ljudski vrt, je od prejšnjega tedna naprej končno dobila tudi novo vsebino. Že marca letos je občina skušala najti najemnika, a interesa ne na prvem ne na drugem razpisu ni bilo. Šele ko so razpisne pogoje omilili, med drugim znižali ceno najema z načrtovanih 1.320 na 950 evrov in dovolili strežbo vseh alkoholnih pijač (brez omejitve stopnje alkohola), se je za najem kot edina ponudnica prijavila samostojna podjetnica Mirjana Mumlek, ki lokal Krona upravlja že polnih 22 let. Pozimi bo lokal zaprt Glede na razpisne pogoje bodo obratovali najmanj od 1. aprila do 30. septembra, po dogovoru še izven navedenega obdobja. Marsikaj bo seveda odvisno od vremenskih razmer. Notranjost lokala je precej majhna, meri nekaj manj kot 20 m², a terasa ponuja ogromno možnosti, saj je v lepem zelenem okolju. Okolica objektov je urejena, tlakovana, kmalu bo v parku v sklopu urejanja ribnika postavljena nova urbana oprema. »Z obiskom v prvih dneh obratovanja smo zadovoljni, gostje radi prihajajo k nam. Upamo, da se bo tak trend ohranil in da bodo prepoznali, da se trudimo. Kmalu bomo imeli še sladoled, mnoge prigrizke že ponujamo, ponudba pijač pa je itak zelo raznolika,« pravi Mumlekova, ki je zagon tega lokala vzela kot resen izziv. Še sreča, da je bila pripravljena ugrizniti v to jabolko. Podoba praznega, novega objekta zadnje mesece je bila klavrna. Dženana Kmetec Prvi oratorij na Ptuju je bil izveden leta 2001, gre za projekt vseh treh ptujskih župnij. Tokrat so ga organizirali v tednu od 16. do 20. avgusta. Udeleženci so povečini stari med pet in 14 let. Po starosti so razdeljeni v tri skupine; vsebino dneva prilagajajo starosti udeležencev, se pa vsi med seboj veliko družijo. Celodnevni program od torka do sobote se je začenjal ob 8. uri, sledil je ogled dramske igre, preko katere so vsak dan spoznavali del zgodbe, ki je bila izbrana kot rdeča nit oratorija. Letošnji oratorij so posvetili spoznavanju kraljice Estere. Vsak dan so izvajali kateheze, s pomočjo prav posebnih iger po mestu pa so se udeleženci učili novih znanj. Delavnice, ki so jih pripravili, so bile raznolike, od ustvarjalnih do športnih in potovalnih. Njihov največji sponzor so že vrsto let Terme Ptuj. Tudi letos so en dan preživeli na kopališču. Najstarejšim oratorijcem, učencem 8. in 9. razreda, pa bo gotovo v spominu ostala tudi nočitev v cerkvi sv. Leopolda Mandiča v Novi vasi pri Ptuju. V petek so se družili v športnem parku Spuhlja, kjer so izvedli vodne igre. Predstavili so se jim gasilci, policija in vojska, pozdravila pa jih je tudi županja Nuška Gajšek. Da je vse teklo dobro, je letos skrbelo 50 animatorjev, ki so jih vodile Zala Vučak, Sara Gutschi in Mojca Šeruga. Slednja pravi, da je bila letošnja dogodivščina za vse nepozabna. Animatorji večinoma začnejo kot udeleženci oratorija, skozi leta spoznavajo dogajanje, koncept in se kot starejši podajo v novo vlogo, ko sami prenašajo pridobljena znanja in skrbijo za varnost mlajših. Dženana Kmetec Foto: ČG Nepozabna celotedenska dogodivščina se je končala z vodnimi igrami v Športnem parku Spuhlja. Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 Podlehnik, Videm, Majšperk z Postavljanje lesenih velikanov stran 12 torek z 23. avgusta 2022 Majšperk z Omerški gasilci praznujejo 75 let obstoja Zaščitni znaki pokrajin žlahtnega vina »Le en cilj: pomagati ljudem Melodija klopotcev oznanja bližajoči se vrhunec vsakoletnega prizadevanja vinogradnikov – trgatev. Pri viničarskem muzeju na Gorci v Podlehniku leseni velikan s trimetrskim razponom šestperesne vetrnice naznanja mehčanje grozdnih jagod, v Tržcu pri Vidmu odganja škodljivce s sadnega drevja, pod Ptujsko Goro klopotec ščiti potomko stare trte. Povsod pa velja, da je postavljanje klopotca ohranjanje tradicije in priložnost za druženje. »Klopotec v svoji izvirnosti odganja in hkrati tudi privablja. Odganja ptice, privablja pa vse častilce vinske trte, grozdja in vina ter naznanja bližajočo se trgatev,« pravijo Podlehničani. Tudi letos je klopotec oz. postavitev klopotca na Gorci privabila mnoge, člani društva so namreč ob tej priložnosti podelili priznanja za urejenost domov ter pripravili bogat in raznolik kulturni program. »Pa tudi sicer je ob koncih tedna živo na Gorci, saj je muzej in degustacijski prostor odprt od petka do nedelje in z obiskom smo zelo zadovoljni,« je zaupal predsednik društva Milan Vidovič. Dodal je, da se je v letih delovanja društva vinogradništvo v Halozah močno spremenilo – na boljše. »Verjamem, da smo delček k izboljšavi in k dvigu kakovosti vin doprinesli tudi mi z organizacijo ocenjevanj. Letos ni bil niti en vzorec izločen, ob tem so bila podeljena le srebrna in zlata priznanja.« V Majšperku ima klopotec kostanjev rep Klopotec je na videz enostavna naprava, v resnici pa ima vsak del Člani PGD Majšperk Breg zase pravijo, da so morda majhni, a imajo veliko srce. Gre za gasilsko društvo, ki je bilo prvotno ustanovljeno za potrebe industrijske cone, a v 75 letih obstoja je prerastlo te okvire. Danes Omerčani sestavljajo društvo, ki se lahko pohvali z več naslovi državnih prvakov, z dograjenim in obnovljenim gasilskim domom ter voznim parkom, letos dopolnjenim z novo avtocisterno, ki je svoj ognjeni krst že doživela na Krasu. Foto: PGD Majšperk Breg Omerški gasilci bodo 27. avgusta gasilsko vozilo tudi uradno prevzeli, veliki dogodek pa dopolnili z gasilsko veselico z ansamblom Galama. So klopotec izdelali ravninci ali hribovci? Tradicijo postavljanja klopotca ohranjajo tudi v Etnološkem društvu Tržec, kjer so peresa klopotca zavrteli na dvorišču Djočanove kmetije. Predsednik društva Ivan Božičko je spomnil, da so klopotci v pisnih virih prvič omenjeni že v 16. stoletju, in sicer so opisani kot odvračalo ptic z žitnih polij, šele stoletje ali dve kasneje se klopotec omenja v povezavi z varovanjem grozdja. »Tako se pojavlja pravo filozofsko vprašanje. Kdo je najprej naredili klopotec, ravninci ali hribovci?« Ključno pa je, da v obeh primerih ščiti pridelek pred letečimi nebodijihtreba, saj kot je v šali dejal Božičko, škodljivci s krili imajo radi sladki sok sadežev, člani ED Tržec in številni drugi pa prevretega. v nesreči, brez meja« Foto: Mojca Vtič Na Ptujski Gori so postavitev klopotca prevzele članice Društva žena Tisa, seveda se moški niso branili pomagati. natančno opredeljeno funkcijo. Sestavni deli so: drog, stol, gred, deska, batki, peresa in rep, posamezni deli so gibljivi in morajo biti izdelani natančno, da deluje kot celota, zato znajo klopotec izdelati le dobri poznavalci te lesene naprave in ljubitelji lesa. Med njimi je tudi Ciril iz Podlož, ki je pred štirimi leti izdelal klopotec, ki ga je Društvo žena Tisa postavilo pod ptujskogorsko baziliko ob brajdah, na katerih se bohoti potomka stare trte. »Za izdelavo klopotca si moraš vzeti čas in ga izdelati z dušo, to velja za vse izdelke iz lesa, saj ima les svojo govorico. Sicer pa je pri klopotcu pomembna pravilna izbira lesa, da je centriran, da ne zveni kot izgleda krumpasti ded pri hoji,« je dejal. Pomemben del klopotca je tudi rep, ta je navadno iz hrastovih vej, ki se najdalj obdržijo, a v Majšper- ku je iz kostanjevih, saj je v grbu občine kostanj. Postavitev klopotca je bila prva v nizu 47 prireditev v okviru občinskega praznika v Majšperku, klopotec pa so postavili tudi člani Vinogradniškega in sadjarskega društva Majšperk v Završah pri članu Janku Lorberju. Po izročilu klopotec postavljajo od svetega Jakoba, 25. julija, pa do svetega Jerneja, 24. avgusta, ko grozdje začne dobivati barvo, naznanja bližajočo se jesen, žetev celoletnega truda in dela, ob vsem tem pa klopotec lahko služi tudi kot alkotest, so se pošalili na Ptujski Gori. Namreč kdor lahko brez zatikanja pove: »Naš klopotajoči klopotec je dober klopotajoči klopotec, ker klopotajoče klopoče, tako kot se vetru zahoče,« je prestal preizkus alkoholiziranosti. Mojca Vtič Konec avgusta bo PGD Majšperk Breg tudi uradno namenu predalo gasilsko cisterno MAN 4 x 4. Avtocisterna drži 3.000 litrov vode in nudi prostor za prevoz osmih gasilcev. Nadgradnjo šasije je izvedlo domače podjetje Svit – Zolar, ki je vozilo nadgradilo z opremo za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Vrednost nabavljenega vozila z vso opremo znaša okrog 240.000 evrov, pri tem je levji delež prispevala občina Majšperk, in sicer 156.000 evrov, približno 35.000 evrov je delež Uprave RS za zaščito in reševanje, preostanek okrog 50.000 evrov bo primaknilo društvo. »V ta znesek je zajeta obnovljena oprema iz prejšnjega vozila, kupnina za staro vozilo – GVV1, donacije in prispevki. Slednje še vedno zbiramo, saj nam do celotnega poplačila še vedno manjka nekaj evrov, a verjamemo, da nam bo s pomočjo dobrih ljudi in podjetij uspelo zbrati potreben znesek,« je dejal predsednik Kristijan Lovrenčič. Novo vozilo so nabavili zaradi izrabljenosti obstoječe avtocisterne, ki je letos dopolnila 22 let (predpisana življenjska doba je 20 let) in je premogla prevoz zgolj 500 litrov vode in osnovno opremo za posredovanje. Novo vozilo je v garažo gasilskega doma na Bregu prispelo maja letos, breški gasilci pa so novo vozilo že imeli priložnost preizkusiti. V konvoju podravske regije je vozilo dvakrat uspešno posredovalo na Krasu in se domov vrnilo z nepoškodovanimi gasilci, na samem vozilu pa so že vidni lepotni znaki uporabe. »A to je nepomembno, saj se je izkazalo, da je nabava takega vozila s pogonom 4 x 4 širšega pomena, tudi državnega,« je dodal predsednik. tehniko in usposobljenost večkrat poklicani tudi na pomoč izven svojega požarnega okoliša in da bo v prihodnje prišlo do sprememb na področju aktiviranja in požarnega načrta v Majšperku. »Za to se bomo zavzemali, saj je to edina prava pot – povezovanje in pomoč drugim.« Pred šestimi leti z enim vozilom, sedaj s sodobnim voznim parkom PGD Majšperk Breg je razcvet in razvoj doživelo pod vodstvom Kristijana Lovrenčiča, ki pa sporoča, da prihodnje leto zaključuje predsedovanje in vodstveno funkcijo predaja naprej, a ostaja operativni član društva. Odločitev je dokončna, nikakor pa ni bila lahka, pravi. »Ko se ozrem nazaj, sem srečen, vesel, da sem lahko v krogu ljudi, ki isto misli, dela, v krogu ljudi, ki jih vodi prostovoljstvo in želja pomagati drugemu. V malem društvu, kjer se vsi poznamo praktično od otroških let, sta povezanost in timski duh še večja. Tako me najbolj navda ponos na »moje« gasilke, gasilce, na nas Omerčane, na mojo drugo družino, ki me je veliko naučila in mi veliko dala, zato hvala vsem članicam in članom – čeprav smo majhni, imamo veliko srce.« Mojca Vtič Ustrezna gasilska oprema, znanje gasilcev in pripravljenost slednjih pomagati drugim – trije ključni in prepleteni elementi, ki so nujni za uspešno posredovanje in delo. In omerški gasilci vse to imajo, pravi Lovrenčič. »Naše društvo šteje skupaj z mladimi trenutno 118 članov. Gre za društvo I. kategorije, z manjšim požarnim okolišem, s 45 zagretimi in usposobljenimi operativci, s 36 nadobudnimi mladimi gasilci ter 37 izkušenimi člani in podporniki. Skupaj zremo v prihodnost. Ta prihodnost ima samo en cilj, pomagati ljudem v nesreči, brez meja.« Želijo si in verjamejo, da bodo glede na novo gasilsko »Po 10 letih je čas za novega predsednika« Foto: PGD Majšperk Breg Foto: Mojca Vtič Klopotec Etnografskega društva Tržec je zavrtel Jože Muršek. PGD Majšperk Breg je še pred šestimi leti posredovalo z enim vozilom z uporabno površino gasilskega doma v izmeri okrog 80 m2, danes pa z novim prizidkom v velikosti 250 m2 in dvema sodobnima voziloma GVM in GVC-1. Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 23. avgusta 2022 stran 13 13 Cirkulane z V Parku dediščine so prvič postavili klopotec Mojstrov, ki znajo izdelovati klopotce, samo še peščica Po haloških hribih je znova zapela pesem klopotcev. V minulih dneh sta Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Turistično društvo Cirkulane organizirala več dogodkov s postavitvijo klopotcev, kulturnim programom in pogostitvijo, in sicer v Parku dediščine, pri Sveti Ani in Malem Okiču (cesta klopotcev). V obeh društvih si prizadevajo za ohranjanje starih običajev in eden izmed njih je tudi postavljanje haloškega klopotca. Slednjega so letos prvič postavili v Parku dediščine, ob brajdah, kjer so se zbrali sredi avgusta. Prav tako jim je uspelo najti še nekaj mojstrov, ki so svoje klopotce različnih velikosti pripeljali na ogled, obiskovalci pa so lahko prisluhnili njihovim zelo različnim »melodijam«. Nekaj osnovnih značilnosti je zbranim predstavil Jernej Golc iz PRJ Halo in izpostavil predvsem to, da klopotce postavljajo samo na Štajerskem, v nobeni drugi vinski regiji takega predmeta ne poznajo. »So pa med njimi seveda kar precejšnje razlike. Najbolj očitna je ta, da ima haloški za delovanje v vetrnici tri pare kril, medtem ko imajo klopotci, ki stojijo v slovenskogoriških in tudi prleških vinogradih, samo dva para, v sosednji Avstriji pa na primer štiri pare kril.« V Halozah je zelo pomembno, da je klopotec lepo izdelan, kar je izjemno zahtevno, pa tudi, da ima tisti ta pravi zvok. Mojstri imajo za vsako velikost klopotca posebne mere oz. izračune, da točno vedo, kako velika izdelajo »peresa« v primerjavi z ostalim delom, pomembna je tudi prava izbira lesa. Gre torej za pravo znanost, ki jo obvlada samo še peščica posameznikov. Veselo druženje ob postavitvi klopotca Klopotec v Parku dediščine letos še ne bo opravljal svoje osnovne naloge, odganjal ptičev, saj so brajde posadili pred kratkim, prvi pridelek pa pričakujejo komaj drugo leto. »Kljub temu pa bo v centru našega kraja naznanjal, da je v Halozah čas dozorevanja grozdja in trgatev, mogoče pa bodo ob njegovi pesmi tudi brajde bolj veselo rasle,« je povedal Zvonko Arnečič, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in dodal, da jim je uspelo najti ravno pravi klopotec, primeren velikosti brajd, ki jim ga je lastnik velikodušno posodil. »Naš je lahko samo do martinovega, ko pa bi ga mi tako ali tako pospravili.« Klopotec se namreč po tradiciji sname z droga po trgatvi oz. najkasneje do 11. novembra, ko goduje sveti Martin. Postavitev klopotca v centru Cirkulan seveda ni minila brez vesele pesmi in prijetnega druženja. V kulturnem programu so nastopili tamburaši Foto: EK Prva postavitev klopotca v Parku dediščine in ljudski pevci KD Cirkulane, Jan Lesjak je zaigral na harmoniko, program pa je v narečni govorici povezovala Melita Meznarič. Obiskovalci so se nato družili ob stojnici vin Bojana Lubaja in dobrotah cirkulanskih gospodinj. Zbrane je nagovorila tudi županja Antonija Žumbar, ki je bila izjemno vesela prvega dogodka v Parku dediščine po uradnem odprtju. »Ta naš prostor z brajdami, čebelnjakom, Foto: Jernej Golc Klopotec pri Sveti Ani zeliščnim vrtom je res nekaj posebnega in to nam vse bolj priznavajo tudi drugi. Želim si, da postavitev klopotca postane tudi na tej novi lokaciji tradicionalna.« Estera Korošec Foto: EK Mojstri so v Cirkulane pripeljali svoje klopotce. Destrnik z Odprtje nadstrešnice za lanišnico in prešo »Srce me boli, da bo šlo vse v pozabo« Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani. Najprej so se Destrničani med seboj, veliko za šalo in malo zares, pomerili v kmečkih igrah, nato so postavili klopotec, ki jeseni tradicionalno odganja sladkega grozdja željne ptice, sledila pa je povorka starih običajev. V njej so bila predstavljena dela, ki počasi tonejo v pozabo, med njimi žganjekuha, priprava drv, nošnja kokoši s trakslom ali popravilo klopotca. Gre za opravila, ki jih v društvih želijo ohraniti za prihodnje rodove. Etnološki park Ohranjanje kulturne dediščine je tudi osnovno vodilo zanesenjakov, ki že dolga leta vztrajajo pri promociji nekdaj izjemno pomembne pridelave in predelave lanu ter so združeni v projekt Od lanu do platna, s katerim so že zdavnaj prešli meje Destrnika, saj njihovo ljubezen do lanu poznajo širše po Sloveniji. Ideja o lanu se je rodila že na prvem kmečkem prazniku leta 1981, sčasoma pa je iz nje nastal resen projekt. Leta 2013 se je Turistično društvo Destrnik prijavilo na Lasov razpis, po vsej Sloveniji so iskali kolovrate, trlice, statve in se učili. Danes skrbijo za njivo avtohtone sorte lanu, pridelek pa po vseh starih postopkih pripeljejo do izdelka. Razvijajo svojo vrsto lanu – enostebelni lan s specifičnimi lastnostmi območja kraja, ki je že v procesu uradnega potrjevanja pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Veselijo pa se najnovejše pridobitve na trgu med viničarskim muzejem, zdravstveno ambulanto in gasilskim domom: tam so namreč postavili lanišnico in staro prešo, ki sta pokriti z nadstrešnico. Prostor je zdaj dobil zaključeno podobo z delom, ki bi ga lahko imenovali tudi etnološki park. Bolj nobl jopica iz trgovine Člani društva so v nedeljo vsem obiskovalcem kmečkega praznika, ki jih je zanimalo, kako iz lanu nastane platno, opisali in prikazali postopke ter poudarili, da je danes samo še za peščico mojstrov, ki znajo zgraditi lanišnico, v kate- ri je najpomembnejša peč. Pavla Horvat je v tradicionalnih oblačilih sedla za kolovrat in povedala, da je podobnega imela tudi kot deklica. »Mama me je naučila presti in pri 12 letih sem si naredila laneno jopico. Seveda sem bila ponosna na ta dosežek, pa vendar sem si še bolj želela jopico iz trgovine, se mi je zdela bolj nobl. Domače platno je, ko je bilo še novo, tudi pikalo in je dražilo kožo, ko se je spralo, pa je postalo mehkejše, pa tudi bolj belo. Oče mi je takrat dejal, dobiš industrijsko jopico, če boš sosedovemu fantu naredila platneno. Lahko si mislite, kako zelo sem pohitela z delom,« se nasmeji ob spominu na tisti dogodek. Kolovrat je nato za vrsto let pristal v kotu, in to vse dokler se ni iz rodne Nove vasi pri Ptuju preselila na Destrnik in se pridružila obujanju pridelave in predelave lanu. Lan zahteva celega človeka »Četrt stoletja sem že zraven, na kar sem zelo ponosna. A lan zahteva celega človeka, ne pravijo Foto: SD Pavla Horvat, ki si je prvo platneno jopico naredila pri rosnih 12 letih, je prikazala, kako se prede na kolovrat. zastonj:lan je lan, z njim je delo leto in dan. Veliko smo storili v teh letih, zelo napredovali v znanju, tudi za promocijo marsikaj naredili, izdali knjigo, posneli film, a kaj ko nimamo pravih naslednikov, ki bi naše znanje ponesli naprej. Ko bo naša generacija odšla, se bojim, da ne bo mlajših prevzemnikov in bo vse skupaj utonilo v pozabo, kar bi bila resnično velika škoda. No, upam, da se le ne bo zgodilo, že samo ob misli me srce boli.« Nadstrešnici za lanišnico in prešo sta del projekta Las Bogastvo podeželje in sofinancirani s s sredstvi evropskega sklada za razvoj podeželja. Investicija za prvo je vredna dobrih 35.000 evrov, od tega jih je EU prispevala 22.000, medtem ko je druga stala nekaj manj kot 29.000 evrov, delež sofinanciranja pa je znašal 20.000 evrov. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 23. avgusta 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji V Carigrad Zadnje dni v Turčiji sem hotel preživeti brez nekega posebnega načrtovanja in stresa. Let sem si rezerviral iz Carigrada, kjer me je najbolj mikal ogled bazarja, za ostalo pa sem bil že preveč iztrošen, da bi študiral še zgodovinske znamenitosti. Oto je imel na voljo še en dan več, zato se je odločil, da spotoma obišče še Burso. Dopoldne sva preživela še pri Naderjevi družini, nato pa sva se družno odpravila na avtobusno postajo, kjer je frekvenca prevoznikov v različne smeri tolikšna, da čakaš morda največ eno uro in že si na toplem. V Carigrad sem prispel pozno popoldne, takoj nabavil njihovo kartico za mestni transport in se malo orientiral. Imel sem čas, zato sem se odločil, da grem do mojega stanovanja kar z javnim prevozom, čeprav so razdalje v Carigradu časovno zelo zahtev- ne. Dvakrat bi moral prestopiti na tramvaju oz. metroju in v eni uri bi moral biti doma. Pa se je zadeva zakomplicirala, ker vmes ena linija metroja ni vozila do končne postaje in tega nisem takoj opazil, zato sem se moral še enkrat peljati v Foto: Dani Zorko Istanbul je mesto, ki nikoli ne spi. Foto: Dani Zorko Če je zraven čokolada, mi sploh ni treba vprašati, kako se temu reče ... nasprotno smer. Prijazen policist mi je povedal, da pa zaradi tega vozi en posebni avtobus do začetka naslednje metro linije, kar je bilo sicer res, ampak vozil je uro in pol. No, zadnji prestop je bil pa le uspešen, tako da sem s perifernega avtobusnega terminala pa do centra potreboval dobre tri ure, je pa res, da sem zapravil zgolj 50 centov. Še dobro, da me take stvari ne vržejo iz tira, saj bi drugače zagotovo dal tistih nekaj evričev za taksi, ampak to ni tako avanturistično. Živel sem blizu trga Taksim, kjer se začne najbolj komercialna ulica v Carigradu. Tam je ves blišč svetovno znanih blagovnih znamk in vse ostalo, kjer je mogoče zapraviti novce. Sicer sem bival v eni izmed stranskih ulic, vendar sem vseeno naredil dolg sprehod med vsemi temi trgovinicami in restavracijami. Še najpogosteje sem se ustavil pred slaščičarnami, dokler me ni premagalo in sem zavil noter. Te njihove preveč sladke baklave in keksi me niso zanimali preveč, bolj sem se osredotočil na tortice in vse vrste čokoladnih zvarkov. Če me je kdo gledal, si je gotovo moral misliti, da imam doma veliko družino. Bil sem prijetno presenečen, da cene niso tako narastle, kot sem bil prepričan, da bodo. Lira je še namreč vedno vztrajno padala in trgovine so bile polne ljudi. Naj omenim še to, da v nasprotju z Ankaro tu znova nihče ni nosil maske, niti ni opozarjal na to. Razen pri javnem prevozu. Lokacija pa je bila sicer izvrstna, manjkalo ni niti zahodnjaških restavracij s hitro hrano, kamor sem po dolgem času lahko zavil na malo pohanega, da si še bolj zmešam želodec. Z Otom sva bila zmenjena, da pride naslednji dan zvečer, tako da sem se odločil sam podati na veliki bazar, v dušo Carigrada, glede na obetajoče se vreme pa sem sklenil malo raziskati del Carigrada tudi peš. Prebival sem namreč na evropski strani, kjer je veliko zanimivosti zelo na kupu in to je bilo treba izkoristiti. Za kaj več pa bo verjetno treba še enkrat priti. Foto: Dani Zorko Sadne tortice sredi Carigrada KOLOFON Je uradna denarna enota Esvatinija oziroma Svazija, kjer uporabljajo tudi južnoafriški rand v razmerju 1 : 1, in je razdeljen na sto centov. Uveden je bil leta 1974 v skupnem denarnem območju, ki obsega Južno Afriko, Esvatini in Lesoto. Emalangeni je množinska oblika valute. Izdaja ga Centralna banka Esvatinija (Umntsholi Wemaswati). Oznaka valute je SZL. CROTONE - italijansko letovišče na vzhodni obali Kalabrije, ORURO - visoko ležeče mesto v Boliviji, ZILLER - desni pritok Inna na Tirolskem Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 23. avgusta 2022 COLOR CMYK torek, 23. 8. 2022 stran 15 Za kratek čas 15 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Štajerska budilka na dopustu V prvi polovici avgusta sta se na dopust odpravila tudi jutranjika Dalibor in Tadej. V tem času so vodenje jutranjega programa prevzeli kolegice in kolegi, fanta pa sta uživala ob morju ter nabirala nove moči in ideje za jesenski program Radia Ptuj. Foto: arhiv radia Dopustoval sem s svojo punco, sestro in njenim fantom. Tudi v času dopusta so mi bile jutranje ure blizu. Velikokrat sem jutro začel kar na košarkarskem igrišču, čemur je sledilo kopanje, potapljanje, žoganje, poležavanje, sončenje, branje … Vsak dan je bil kdo od nas glavni kuhar in moram priznati, da smo odlično jedli; sam sem Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 8 2 1 3 7 3 2 4 6 4 5 8 5 6 8 9 2 6 4 3 5 6 1 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< < << < << << <<< << < <<< <<< < ------------- Denar €€€ €€ €€€ €€ € €€ € €€€ €€ €€€ €€ €€€ Lepi spomini ne bledijo! Zdravje › › ›› ›› ››› › ››› › ›› › ››› ›› œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 23. do 29. avgusta 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Barbara Toplak, 2274 Velika Nedelja Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? pripravil eno izmed meni ljubih jedi – curry s piščancem. Večere smo izkoristili za medsebojno druženje, sprehode ali raziskovanje in odkrivanje mestnih ulic. Kar pa vas verjetno vse najbolj zanima – voda je ves čas imela več kot 25 stopinj Celzija in mislim, da smo zadeli terno,“ pravi Tadej. nš Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG www.tednik.si Foto: arhiv radia Dalibor Bedenik se je v prvi polovici avgusta z družino odpravil na hrvaško obalo, v mesto Novalja. „Kar se tiče vremena, smo letos naleteli na pravi pekel, saj sta bila tako zrak kot voda izjemno vroča. Ampak kot pravi Štajerci se znamo spopasti tudi s takšnimi problemi – kopanje zjutraj in zvečer, čez dan pa lenarjenje v ohlajenem apartmaju … Res je, da nisem ravno športnik, kar se tako ali tako vidi na moji postavi, zato kolesarjenje in tek zame na morju nista prioriteta. Ko gremo na morje, zmeraj srečamo koga znanega ali pa spoznamo nove ljudi. Tako je bilo tudi letos, ko sem spoznal skupno mladih Ljubljančanov – sploh niso tako slabi ljudje, s seboj so imeli kar nekaj okrepčila, dalje pa ne bom govoril ...“ je v smehu vtise strnil Dalibor. Tadej Gerečnik je letošnji dopust preživel v Makarski. „Tako južno na hrvaški obali nisem bil še nikoli in nikakor mi ni žal, da smo se odločili za to destinacijo. Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Kultura 16 stran 16 torek z 23. avgusta 2022 Markovci z 14. mladinski tabor Poj z menoj Knjigarnica POEZIJA IN SOK – TRI POETIČNO PRAVLJIČNE URICE V zadnjem tednu avgusta, od torka triindvajsetega do vključno petka šestindvajsetega avgusta, bo Mladinski oddelek vaše najbližje knjižnice zaradi inventure zaprt. Tedaj bo možno vračilo knjig v Študijskem oddelku, pa tudi drugače bo poskrbljeno za mlado bralsko občinstvo, saj bo v navedenih dneh tradicionalno potekal festival Poezije in vina. Tako vas vabimo, cenjeni bralci Knjigarnice, v četrtek, 25. 8. 2022, ob 18.30 na dvorišče knjižnice, kjer bo literarni večer z osrednjim domačim gostom festivala pesnikom, dramatikom, prozaistom Vinkom Möderndorferjem. Knjige slednjega, predvsem pesniške zbirke za otroke, bodo tudi rdeča nit pravljično-poetičnih uric za otroke v okviru sodelovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in založniške hiše Beletrina iz Ljubljane, ki festival pripravlja in upravlja. Knjižničarji tako vabimo najmlajše in tiste malo večje v sredo, četrtek in petek v RAZSTAVIŠČE KNJIŽNICE (24., 25., 26. 8.) ob 17. uri, kjer bodo domovale pravljice, poezija Vinka Mödernorferja, posebne knjigice in igrice za dušo in tudi za telo. Vinko Möderndorfer (Celje, 1958) je avtor izjemne literarne kondicije. Je pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, gledališki, filmski, televizijski režiser, avtor, čigar seznam slovenskih nagrad za vsa navedena področja njegovega ustvarjanja presega časopisni prostor rubrike, ki ji pravkar posvečate pozornost. V slovenski vzajemni knjižnični bazi ga je najti 374-krat, od tega je 82 radijskih iger, 59 dram, 46 knjig poezije za odrasle in otroke,41 romanov … Katalog navaja Möderndorferja 233-krat za odrasle, 88-krat za otroke in za mladino 24-krat. Zraven so štete tudi njegove tehtne in poglobljene spremne besede v knjigah drugih avtorjev. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je zavedenih 44 naslovov, od tega je 6 »netiskanih« knjig, ali bolje e-knjig. Kot vabilo na prireditve za otroke in odrasle v okviru festivala Poezija in vino ter za poetično razvedrilo, saj je Möderndorfer avtor s prijetnim smislom tudi za humor, je tu odlomljeni košček pesmi s strani 49 zbirke za pionirje z naslovom Ko grem spat (Ilustracije Izar Lunaček. Oblikovanje Didi Šenekar. Urednica Emica Antončič. Maribor: Aristej, 2007. Zbirka Iva): ODPUŠČENE OSLARIJE Kadar nam odpustijo kakšno oslarijo, smo tako veseli, da bi kar zapeli. Okoli 50 osnovnošolcev druži zborovsko petje V Markovcih je v minulih dneh odmevala zborovska pesem. Člani Kulturno umetniškega društva Markovski zvon so namreč že 14. leto zapored organizirali Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Mladi pevci so od torka do nedelje skupaj prepevali, se igrali, veliko novega naučili, pa tudi spoznali nove prijatelje – in vse to brez ekranov, pametne telefone so namreč morali pustiti doma. Foto: EK Letošnji udeleženci mladinskega tabora v Markovcih Idejni in organizacijski vodja tabora je Gregor Zmazek, sicer tudi predsednik KUD Markovski zvon, ki ga izjemno veseli, da je tabor iz leta v leto bolj obiskan in priljubljen med mladimi. Letos je bilo na taboru 48 osnovnošolskih otrok in 20 animatorjev. Slednji imajo zelo pomembno in odgovorno delo, saj vse dni v tednu skrbijo za otroke, pa tudi za zanimiv in pester program. Animatorji so v veliki večini dijaki in študentje, ki so se taboru pridružili že v času osnovne šole. Nato pa so odrasli in postali dovolj zreli za prevzem odgovornejših nalog. »Animatorji so že dlje časa aktivni v društvu in jim res lahko zaupamo. Letos so na lastno željo prevzeli velik del organizacije, kar je zelo pohvalno,« je dejal Zmazek. Animatorji svoje delo opravljajo z veliko mero odgovornosti, pa tudi zelo zagnano in predano. »Naš tabor je res eno zdravo jedro oz. okolje, kjer dajemo velik poudarek na medsebojnih odnosih, kvalitetnem preživljanju prostega časa, sodelovanju, pomoči drug drugemu. To ni samo več kot odlična glasbena izkušnja, ampak tudi povezovanje, druženje ljudi s podobnimi interesi in vrednotami,« je izpostavila Rebeka Mikša, vodja animatorjev, in dodala, da se dobro spominja udeležbe na svojem prvem taboru leta 2009. »Tabor postane del tebe in se ga vsako leto znova veseliš. Priprave potekajo skozi vse leto, najbolj intenzivno pa nekaj mesecev prej. Tudi letos je vzdušje super, otroci so sproščeni in zavzeti za delo, hitro se učijo.« Udeleženci tabora spijo v prostorih župnišča in veroučni učilnici, kosilo imajo v prostorih šole, vadijo pa v dvorani Zaf centra. Vsak večer s petjem sodelujejo tudi pri večerni sveti maši. Mladim želijo približati zborovsko petje Letošnja rdeča nit tabora je umetnost, slogan pa »Ustvarjati je živeti«, zato se pogovarjajo tudi o različnih vrstah umetnosti, k sodelovanju pa so povabili umetnike iz domačega okolja. Največji poudarek je na zborovskem petju, saj otroci kar nekaj ur skozi ves dan namenijo pripravam na sobotni zaključni koncert. Glede na svojo starost in sposobnosti so razporejeni v katerega izmed zborov, ki jih vodijo Pia Majerič, Eva Kokot in Mia Pernat. Repertoar za zaključni koncert izberejo skupaj, vsak zbor pa nato ves teden vadi izbrane skladbe. Zborovodkinja Eva Kokot se že vrsto let glasbeno izobražuje, jeseni pa se bo vpisala na Akademijo za glasbo, smer petje. Po njenem mnenju je največji izziv predvsem motivacija mladih pevcev, ki jo dosežejo z različnimi metodami. »Pevci nam sledijo, tudi udeleženci iz drugih občin se hitro vključijo. Res se imamo fajn, super je.« Pia Majerič je prva leta sodelovala na taboru in se učila prepevati, letos pa vodi skupni zbor vseh tabornikov in animatorjev. »Najbolj zahtevno je izbrati pesmi, ki so vsem prijetne in dovolj zanimive. Starostni razpon je namreč kar precejšen, najmlajša pevka je na primer stara devet let, animatorji pa tudi 20 ali več. Vendar si vsi med seboj pomagamo in nam nekako vedno uspe izbrati take pesmi, s katerimi je večina zadovoljnih,« je dejala Pia. Glavni namen tabora je predvsem to, da bi mladim približali zborovsko petje. Kar nekaj izmed sodelujočih že prepeva v katerem izmed zborov KUD Markovski zvon, ali pa se po zaključku tabora odločijo za to. Številni so tako z glasbenim taborom povezani že vrsto, za svojega pa so ga vzeli tudi domačini. Estera Korošec Tako smo veseli, da bi kar poskočili, po rokah hodili, se vsepovsod kotalili in na kocu spet kakšno vazo razbili. Lenart z Likovna razstava v občinski avli Zato je boljše, da nam nikoli ne odpustijo oslarijo … Stene razstavišča v pritličju lenarške občinske stavbe bo do konca meseca krasilo 25 likovnih stvaritev, ki ponazarjajo tradicijo vinogradništva in vinarstva ter krajino Slovenskih goric. Posvetilo grozdju in naravi A ilustracija današnje Knjigarnice je naslovnica (po mojem osebnem mnenju) najlepše izdaje poezij za mlade Vinka Möderndorferja (Pesmi in pesmičice. Ilustracije Suzi Bricelj. Uredila Irena Matko Lukan. Likovno uredil Pavle Učakar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015. Zbirka Sončnica), kjer je odlično spremno besedo z naslovom Kako nastane pesem? Slikaj svet z mobilnikom besed! napisal Igor Saksida. In na zadnji strani te odlične pesniške zbirke je založnik med drugimi izpostavil naslednje besede Igorja Sakside: V igri, smehu, nenavadnem povezovanju besed bodo brez dvoma uživali mladi, a tudi odrasli bralci. Privoščite si prijetno druženje s poezijo, s knjigami in z besedami zadnji počitniški teden in pridite kaj k nam, v knjižnico, na obisk! Liljana Klemenčič V različnih likovnih tehnikah predstavljajo številni avtorji iz Slo- venskih goric. Nedavna otvoritev razstave je pravzaprav uvod v pet- kov festival Umetnost rizlinga in gibanice. Ta je bil zaradi slabega Foto: DVL Lenarške kmečke žene in dekleta so obiskovalcem festivala Umetnost rizlinga in gibanice postregle s slastnimi vročimi slovenjegoriškimi gbanicami. vremena s ploščadi pred cerkvijo Svetega Lenarta in dvorišča stare šole preseljen v Center Slovenskih goric. Festival že tradicionalno poteka v organizaciji domačih društev vinogradnikov ter kmečkih žena in deklet, Občine Lenart in ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda. Pokušnjo vrhunskih renskih in laških rizlingov so popestrili s tradicionalno hrano, pripravljeno na sodoben način. Kmečke žene so pripravile slastne vroče slovenjegoriške gibanice z osmimi plastmi nekvašenega testa, skupaj z vrhunskimi kuharji Štajerske hiše kulinarike pa sodelovale v show-cookingu, ki ga je nato začinil še koncert pevke Ditke. SD Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Nogomet Kapetan še naprej glavni ostrostrelec Aluminija Stran 18 Nogomet Mladi Sešlar odločil derbi, štajerski derbi neodločen Stran 18 stran 17 Motokros Razbremenjeni Tim do zmage v Franciji Stran 19 Nogomet Drava, Videm in Zavrč do novih zmag Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z EP v Münchnu Na SP Čeh pred Alekno, na EP Alekna pred Čehom – konkurenta, ki se lahko ženeta do svetovnega rekorda Kristjan Čeh iz Podvincev je odšel v na evropsko prvenstvo v München kot aktualni svetovni prvak in glavni favorit tudi za evropsko krono, a se mu tokrat ni izšlo za najvišjo stopničko. Stopil je na drugo, kar pa je vseeno zavidanja vreden uspeh: o tem najbolje priča podatek, da je v vsej zgodovini EP le devetim Slovencem pred njim uspelo osvojiti medaljo. »Pred EP sem pričakoval zlato, to je bila moja želja in tega nisem skrival. V kvalifikacijah sem dosegel tudi rekord prvenstev (69,06), ki pa je žal zdržal le dva dneva. Nisem razočaran, drugo mesto je le drugo mesto, sploh zato, ker je to bilo moje prvo EP. Medtem ko sem zadovoljen z uvrstitvijo, pa z meti nisem. Niso bili slabi, niso pa bili tehnično dobri zaključki pri izmetih, zato so bile daljave krajše. Nobenega meta nisem prav zadel,« je po tekmovanju dejal 23-letni član Atletskega kluba Ptuj. Kot da bi bil nek zid na 68 m Tekmovanje v petkovih večernih urah je minilo v ugibanju, ali bodo stabilne vremenske razmere brez dežja zdržale čez celotno tekmovanje. Med nastopajočimi se je zato ču- V Münchnu deveto in deseto odličje za Slovenijo na EP Slovenija je do letošnjega EP na podobnih tekmovanjih osvojila zgolj osem medalj, Tina Šutej (bron v skoku ob palici) in Kristjan Čeh (srebro v metu diska) sta dodala deveto in deseto. Edini zlatega leska doslej sta osvojili Britta Bilač v skoku v višino leta 1994 v Helsinkih in Jolanda Čeplak v teku na 800 m leta 2002 v Münchnu. Kristjana Čeha je v Münchnu vzpodbujala tudi skupina glasnih navijačev iz Podvincev, ki so se v Nemčijo odpravili z avtobusom. tila nervoza, kar se je najbolje videlo v prvi seriji v konkurenci, kjer je kar polovica – šest od dvanajstih - nastopajočih prestopila. Med njimi je bil tudi Čeh. »Preveč sem bil nervozen in se mi je met povsem ponesrečil, 'zahaklal' sem ga. V drugi seriji je šlo bolje, a sem vedel, da to ne bo dovolj za zmago in tudi ni bilo. A mi nikakor ni uspelo, da bi res zelo popravil svoj dosežek. Kot da bi bil nek zid na 68 m in ni šlo dlje. Bilo je nekaj pritiska, bil sem v vlogi EP v Münchnu, met diska, rezultati: 1. Mykolas Alekna (Litva) 2. Kristjan Čeh (Slovenija) 3. Lawrence Okoye (VB) 4. Simon Pettersson (Švedska) 5. Daniel Ståhl (Švedska) 6. Andrius Gudžius (Litva) 7. Alin Alexandru Firfirica (Romunija) 8. Apostolos Parellis (Ciper) 69.78 m 68.28 m 67.14 m 67.12 m 66.39 m 65.40 m 64.35 m 63.32 m favorita, nastopil sem na največjem stadionu in pred največjo publiko doslej. Na SP Oregonu je bilo več kot pol manj gledalcev,« je svoje mete in občutke po tekmovanju podoživljal Kristjan, ki je po vsakem metu poiskal nasvet pri trenerju Gerdu Kanterju. Odločitev v peti seriji Kljub tehnično ne najboljšim metom je bil naš tekmovalec po štirih serijah v vodstvu z rezultatom 67,81 m iz 3. serije. Odločitev o zmagovalcu je padla v peti seriji: takrat je Mykolas Alekna zmogel met povsem v bližino meje 70 metrov, sodniki so mu izmerili rezultat 69,78 m (nov rekord evropskih prvenstev, op. a.). Čeh je le nekaj minut kasneje sicer izboljšal svojo najboljšo znamko na tekmovanju na 68,28 m, a mladega Litovca na prvem mestu mu ni uspelo ogroziti. Ostal je le še en poskus, a je bilo že takoj jasno, da se tokrat našemu šampionu ne bo izšlo za zlato, ostalo pa mu je srebro. »Poraz sem doživel na drugi najpomembnejši tekmi sezone. Alekna je bil tokrat boljši in je moj največji tekmec v tem letu. Čez dve leti bom naredil vse, kar bo v moji moči, da mu zlato odvzamem,« je dejal Čeh. Spontani sprejem za Kristjana Čeha Podvinci so v nedeljo popoldan znova slavili uspeh svojega šampiona Kristjana Čeha. Po osvojeni srebrni medalji na evropskem prvenstvu so mu pred gasilskim domom pripravili spontan sprejem. Na njem se je zbralo približno 400 ljudi, ki so prišli pozdravit domačega atletskega junaka. Na spreje- Kristjan Čeh je po osvojitvi srebrne medalje veselo poziral s slovensko zastavo. 15 zmag ter po eno 2. in 3. mesto To je bila šele druga tekma v sezoni, na kateri član AK Ptuj ni zmagal, 14. junija je na tekmovanju na Finskem osvojil 3. mesto. Na preostalih 15 tekmovanjih v sezoni je stopil na najvišjo stopničko, vključno s štirimi mitingi v sklopu diamantne lige (v Birminghamu, Rabatu, Rimu in Stockholmu). Medtem ko smo na odru za zmagovalce pričakovali vsaj enega predstavnika iz izkušenejše garde – Gudžiusa, Stahla, Petterssona ali Weisshaidingerja –, pa se to ni zgodilo. To je na koncu presenetljivo uspelo 30-letnemu Britancu Lawrencu Okoyu (prva medalja na velikih tekmovanjih med člani), ki je že v prvi seriji postavil svoj najboljši izid dneva 67,14 m. Le dva centimetra sta od medalje ločila Šveda Petterssona, še več pa njegovega rojaka Stahla – lani sta na olimpijskih igrah osvojila 2. in 1. mesto. Zamenjava generacij na vrhu meta diska je tako res precej očitna … Dva najmlajša finalista evropskega prvenstva – 19-letni Mykolas Alekna in 23-letni Kristjan Čeh – sta v Münchnu končala na vrhu razpredelnice, podobno kot na julijskem svetovnem prvenstvu v ZDA (takrat seveda v obratnem vrstnem redu), kar najbolj zgovorno napeljuje na to, da nas v naslednjih letih v metu diska čakajo epske preizkušnje. Močna konkurenca je obenem najboljši motivator za izboljšave in napredek, kar lahko omenjena mladeniča žene do skrajnih mej lastnih zmogljivosti. To pa je lahko tudi do daljav, ki bi že pomenile odkrit naskok na končni cilj – svetovni rekord. Tega že več kot 36 let drži Nemec Jürgen Schult in znaša 74,08 m. Jože Mohorič, sta mu so spregovorili podžupan mestne občine Ptuj Marjan Kolarič, predsednik Atletskega kluba Ptuj Dejan Dokl in predsednik Četrtne skupnosti Rogoznica ter Podvinčan Janko Čeh. Glavno besedo je imel Kristjan Čeh, ki je na kratko dejal, da je tokrat imel na tekmovanju »slab dan«, a da je kljub temu zadovoljen z osvojenim drugim mestom. Po sprejemu je sledilo sproščeno druženje. DB Serija metov Kristjana Čeha: x, 67.62 m, 67.81 m, 67.64 m, 68.28 m, x Vrstni rede najboljše trojice skozi tekmovanje: 1. serija: 1. Okoye (67,14), 2. Pettersson (67,12), 3. Alekna (66,67) … 2. serija: 1. Čeh (67,62), 2. Alekna (67,26), 3. Okoye (67,14) … 3. serija: 1. Čeh (67,81), 2. Alekna (67,26), 3. Okoye (67,14) … 4. serija: 1. Čeh (67,81), 2. Alekna (67,26), 3. Okoye (67,14) … 5. serija: 1. Alekna (69,78), 2. Čeh (68,28), 3. Okoye (67,14) … 6. serija: 1. Alekna (69,78), 2. Čeh (68,28), 3. Okoye (67,14) … Čeh ima do konca sezone še štiri tekme, tretji cilj sezone – po SP in EP – bo zmaga v diamantni ligi. »Dobro se bom pripravil na zaključek tekmovalnega leta. Potem bom 2. septembra nastopil na Madžarskem, 8. septembra v Zürichu, 10. septembra na atletskem pokalu v Ljubljani in 12. septembra v Zagrebu, kar bo moja zadnja tekma sezone.« Foto: David Breznik Še štiri tekme do konca sezone Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Šport 18 stran 18 torek z 23. avgusta 2022 Nogomet z 2. SNL, 4. krog Nogomet z 2. SNL, 4. krog Kapetan še naprej glavni ostrostrelec Aluminija Ob kančku sreče je bila so v teh trenutkih lepo Rudar Velenje – dosegljiva tudi zmaga izkoriščali zmedo v domači Aluminij 0:1 (0:1) ekipi po zaostanku, s stalnim pritiskom so na lahek način odvzemali žoge domačinom in prihajali pred njihov gol. STRELEC: 0:1 Marinšek (38.). RUDAR: Sekulić, Kočar, Verbič (od 88. Spudić), Karabatić, Bičanić, Jovanović (od 73. Tubić), Barone (od 66. Kosić), Kanceljak (od 66. Mezga), Bošković, Wirekoh (od 73. Vošnjak), Saramago. Trener: Simon Dvoršak. ALUMINIJ: Banić, Jovan (od 87. Munić), Crnčec, Martić, Zukić, Jagić, Frešer (od 68. Gorenak), Marinšek (od 87. Ciganović), Brest (od 77. Borovnik), Skiba, Bizjak (od 77. Katuša). Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so se v nedeljskem večernem terminu pred vklopljenimi TV-kamerami na stadionu Ob jezeru merili z domačim Rudarjem. Zasluženo so se veselili tretje zmage v sezoni, zanjo pa je znova največji Foto: Črtomir Goznik meri zaslužen kapetan Nik Jaka Bizjak (Aluminij, rdeči dres, levo) je svojo prvoligaško pot zaMarinšek, ki se na nekoliko čel v Velenju, zato je bila tekma z Rudarjem zanj zagotovo nekaj spremenjeni poziciji na posebnega. igrišču – precej bližje golu ner Robert Pevnik, v sezoni 2010/11 Trenutek odločitve je napočil v tekmecev – odlično znajde. Bil je edini strelec na tekmi, pri članih, v sezoni 2015/16 pa pri 37. minuti, ko je Brest lepo potegnil žogo po levi strani, temu pa je slediskupno pa je bil to že njegov mladini. Glede na tekmo z Rogaško je la natančna nizka podaja v kazenski četrti gol v sezoni. To je kar Pevnik opravil dve spremembi v za- prostor do povsem osamljenega Mačetni enajsterici, namesto Koblarja rinška, ki je iz obrata brez posebnih 80 % vseh doseženih golov (poškodba) in Gorenaka sta tokrat težav zadel v polno – 0:1. šumarjev, enega je doslej začela Crnčec in Frešer. Šumarji bi morali v minutah prispeval še Marko Brest. Uvodnih 30 minut je minilo v razTekma v Velenju je bila posebna trgani igri na obeh straneh, k veli- do polčasa dokončno za dva igralca Aluminij, Jaka Bizjaka kemu številu napak je v precejšnji odločiti tekmo v svojo in Gašperja Jovana. Prvi je v dresu meri botrovala tudi izjemno slaba in korist, a se je z nekaj Rudarja pri 20 letih odigral prve razmočena travnata površina, ki ni prvoligaške minute, drugi pa je letos dopuščala tekoče igre. Še največ, kar izjemnimi obrambami prišel v Kidričevo prav iz Velenja. Pri je bilo mogoče zaznati od pozitivnih izkazal domači vratar knapih je bil v dveh primerih tudi tre- stvari, je bila borbenost. Kristijan Sekulić. Kidričani Prva liga Telemach Mladi Sešlar odločil derbi, štajerski derbi brez zmagovalca Derbi kroga je bil tokrat odigran na Bonifiki, kjer je pri domačem Kopru gostovala vodilna Olimpija. Obračun vodilnih ekip lige je na stadion privabil več kot 3000 gledalcev, v sijajnem vzdušju pa so več zbranosti v zaključkih akcij pokazali gostje. Priložnosti so imeli tudi domačini, predvsem na začetku in koncu tekme so bili boljši tekmec, a tega niso znali unovčiti za ugoden rezultat. Pri gostih velja izpostaviti dvakratnega strelca Svita Sešlarja. 20-letnik je v letošnji sezoni standardni član začetne enajsterice, v zadnjih treh tekmah pa je očitno našel tudi strelsko formo, saj je zabil tri zadetke. Pri Sešlarju je zanimivo to, da je svojo pot v članski konkurenci začel na Ptuju, pri Dravi, v 2. ligi. V modrem dresu je debitantski članski nastop opravil 4. avgusta 2018 v Brežicah (Brežice – Drava 1:5), ko je bil star šele 16 let in pol. Trener Drave je bil takrat njegov oče Simon. Mladi Sešlar pa ni edini, ki je v tem krogu dosegel dva zadetka, takšnega dosežka sta se veselila še dva igralca, oba na štajerskem derbiju v Ljudskem vrtu. Maribor je drugič vodil trener Damir Krznar (prvič v četrtek v kvalifikacijah za konferenčno ligo proti Cluju – 0:0, op. a.), začetek pa je bil za vijoličaste domala sanjski. Po 23 minutah so namreč vodili 2:0, obakrat je v polno za domačo ekipo meril Marko Božić (lani je nastopal za Kalcer). Gostje iz knežjega mesta ob zaostanku niso vrgli puške v koruzo, kar se jim je obrestovalo z izenačenjem. Še pred odhodom na odmor je v razmiku nekaj minut dvakrat zadel Charles Chukwubuikem Ikwuemesi. Za 21-letnega Nigerijca sta bila to prva zadetka v 1. slovenski ligi (lani je igral za Krško v 2. ligi). Pri Celjanih sta vseh 90 minut odigrala Matjaž Rozman in Matic Foto: m24.si Nogometaši Maribora in Celja so v Ljudskem vrtu v prvem polčasu dosegli štiri zadetke, po dva na vsaki strani, v drugem delu so mreže mirovale. V 41. minuti je Marinšek poskusil iz prostega strela iz 22 metrov, žoga pa je končala v živem zidu. Dve minuti kasneje je do zaključka iz kakšnih 20 metrov znova prišel kapetan Aluminija, veselje pa mu je z odlično obrambo preprečil domači vratar. V zadnji minuti prvega polčasa je Marinšek poskusil še tretjič, še enkrat več pa je bil Sekulič previsoka ovira … Velenjčani so se lahko ob odmoru zahvalili izključno svojemu vratarju, da jih je sploh obdržal v igri za kakšno točko. Drugi del je minil v raztrgani igri; domačini so želeli do izenačenja, gostje pa so uspešno preprečevali vse njihove poskuse. Najbolj nevarni so bili igralci v črnih dresih iz prekinitev, predvsem po podajah iz kotov. Tako je v 59. minuti iz bližine z glavo zgrešil cilj Vinko Bičanić, v zaključku tekme pa še Omar Kočar. Oba trenerja sta v drugem polčasu opravila številne menjave, domači strateg Simon Dvoršak je poskušal vnesti več svežine in kreativnosti v napadu, gostujoči pa je poskušal omrtviti igro in žogo držati čim dlje od gola vratarja Banića. Končna zmaga govori o večji uspešnosti drugega, o kakšni kakovosti izvedbe pa ne velja izgubljati besed … Šumarji so tako uspešno oddelali mini serijo dveh zaporednih gostovanj v Rogaški Slatini in Velenju, v naslednjem krogu se bodo že v petek doma pomerili z novinci z Grosupljega. JM Vrbanec. Prvi je nekoliko neodločno posredoval pri prvem zadetku Božića, v nadaljevanju pa je pokazal zelo dobro predstavo. Vrbanec si je šele v zadnjih dveh tekmah zagotovil mesto v udarni enajsterici, Celjani pa so v teh tekmah osvojili štiri točke … Trojica Sešlar, Božić in Ikwuemesi je skupaj dosegla šest zadetkov, sedmega je na uvodnih štirih tekmah kroga zabil član Mure Mirlind Daku. Prekmurci so v Šiški pokazali dobro predstavo in bili bližje zadetku, razplet pa je bil vseeno »hitchcockovski«. V 83. minuti so namreč domačini imeli priložnost za zmago, a je iz podarjene 11-metrovke sodnika Alena Bubka zgrešil Žan Trontelj (zadel je prečko). Kazen je sledila le minuto kasneje, ko je Daku z izjemnim strelom z glavo prinesel svoji ekipi tri točke. Ob zmagi je dober podatek za Muro ta, da je ohranila svojo mrežo nedotaknjeno, na drugi strani pa Bravo še naprej ne najde izhoda iz strelske krize. En sam doseženi gol na šestih tekmah je nekaj, kar spominja na agonijo Aluminija v lanski sezoni … REZULTATI 6. KROGA: Maribor – Celje 2:2 (2:2); strelca: 1:0 M. Božić (6.), 2:0 M. Božić (23.), 2:1 Ikwuemesi (37.), 2:2 Ikwuemesi (41.); Kalcer Radomlje – CB24 Tabor Sežana 0:0; Bravo – Mura 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Daku (85.); Koper – Olimpija 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Sešlar (36.), 0:2 Sešlar (93.). Tekma Gorica – Domžale je bila odigrana v ponedeljek zvečer. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 6 2. KOPER 6 3. MURA 6 4. KALCER RADOMLJE 6 5. DOMŽALE 5 6. CELJE 6 7. CB24 TABOR SEŽANA 6 8. MARIBOR 6 9. GORICA 5 10. BRAVO 6 6 4 2 2 2 1 1 1 1 1 0 0 3 3 2 4 3 1 0 0 0 10:0 18 2 11:6 12 1 11:11 9 1 6:7 9 1 8:7 8 1 7:7 7 2 5:6 6 4 8:14 4 4 5:8 3 5 1:6 3 JM Kety Emmi Bistrica – Primorje 0:0 KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Šlamberger (od 68. Korošec), Jevšenak, Vidmar, Klašnja, Pirtovšek, Kujović (od 57. V. Panić), Bračko, Ferčič (od 57. Džumhur), Havelka, T. M. Panić (od 87. Koprivc). Trener: Franci Fridl. PRIMORJE: Rener, Dobnikar (od 41. Fogec), Dedić, Demirović, Nunić, Gulič (od 87. Štrukelj), Zavnik, Paljk, Badžim, Čandić, Sagitov (od 77. Zanjko). Trener: Ivan Božič. V 4. krogu so nogometaši Bistrice gostili zasedbo Primorja, ki ima v svojih vrstah kopico nekdanjih prvoligaških igralcev – v to skupino sodijo Arian Rener (Tabor), Mark Gulič, Matic Paljk (oba Koper, Gorica), Haris Dedić (Rudar), Luka Badžim (Koper) in Marko Nunič (Olimpija, Aluminij, Gorica, Kalcer). Slednjega zelo dobro poznajo tudi navijači Aluminija, manj opazno vlogo pa je pri Aluminiju odigral še Maj Fogec (vstopil je s klopi). Ajdovci so imeli po treh krogih na svojem računu zmago (Triglav) in poraza (Nafta, Fužinar – oba na domačem stadionu), kar pa je glede na sestavo ekipo manj od pričakovanj. Susso trikrat za Bilje, Marcius dvakrat za Krko V 4. krogu so drugoligaši na osmih tekmah zabili 23 zadetkov, kar je največ v tej sezoni. Aluminij in Bistrica pri tem strelskem dosežku nista sodelovala s kakšnim omembe vrednim prispevkom, en gol so prispevali šumarji … Ta pa je bil dragocen, saj so z njim obdržali stik z vrhom lestvice. Ob Aluminiju sta pri desetih točkah še Krka in Nafta. To pa niso edina neporažena moštva, v četverico namreč spada še moštvo Rolteka Doba, a je njihov točkovni saldo bistveno nižji zaradi kar treh remijev. Prvi poraz v sezoni so doživeli Beltinčani, za nameček na domačem igrišču. Ugnala jih je zanimiva zasedba Vitanest Bilje, pri kateri za zdaj močno izstopa Bamba Susso – tokrat je zabil hat-trick, skupno pa je že pri petih golih. Kljub zavidljivemu dosežku pa ni na prvem mestu lestvice strelcev, tam je s šestimi goli Faris Zubanović (Fužinar). Bosanski nogometaš tokrat ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe, ki je klonila proti Krki. Za Novomeščane je tokrat dva zadetka dosegel Matic Marcius, ki smo ga pred leti spoznali v dresu Drave. Še naprej na prvo zmago čaka moštvo Triglava, tokrat pa so se vendarle vpisali na točkovno tabelo z remijem proti skromnemu Krškemu. Prve zmage pa so se zato veselili v Rogaški Slatini, njihovi nogometaši so bili boljši od novinca v ligi z Grosupljega. Franc Fridl, trener Bistrice: »Delno smo lahko zadovoljni s točko in tudi igro, ki je bila boljša od tiste v Biljah. Oboji smo v tekmo vstopili preveč nervozni, a na drugi strani dovolj borbeni in agresivni. Dosedanji rezultati Primorja niso realni, imajo dobro zasedbo, ki se počasi sestavlja za naskok na vrh in povratek v prvo ligo. Kljub temu smo bili mi bližje zmagi, v končnici nam je ob stalnem pritisku zmanjkalo tudi malo sreče, ko je Niko Havelka zadel stativo. Ne glede na vse igralcem ne morem očitati ničesar, poskušali so vse za zmago. Ko potegnem črto pod tekmo, je remi najbolj realen.« Svoje pričakovanja so imeli tudi domačini, predvsem so želeli ostati neporaženi in prikazati boljšo igro kot v prejšnjem krogu proti Bilju v gosteh. V trdi drugoligaški tekmi sta se tekmeca na koncu razšla z remijem. V naslednjem krogu čaka Bistričane gostovanje pri novomeški Krki. JM REZULTATI 4. KROGA: Rudar Velenje – Aluminij 0:1 (0:1); Kety Emmi Bistrica – Primorje 0:0; Triglav Kranj – Krško 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Kopač (8.), 1:1 Hanžek (38.), 2:1 Hajrić (61., z 11-m), 2:2 Brekalo (86.); Nafta 1903 – Ilirija 1911 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Szabo (21.), 2:0 D. Brkić (86.), 3:0 D. Brkić (87.); Fužinar Vzajemci – Krka 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Marcius (44.), 0:2 Blaževski (60.), 0:3 Marcius (62.), 1:3 Ibrian (81.); Beltinci Klima Tratnjek – Vitanest Bilje 2:4 (0:1); strelci: 0:1 Susso (18.), 1:1 Grobelnik (55., z 11 m), 2:1 Emruli (64.), 2:2 Erniša (73.), 2:3 Susso (78.), 2:4 Susso (94.); Brinje Grosuplje – Rogaška 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Hegedus (51.); Jadran Dekani – Roltek Dob 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Fortuna (1.), 1:1 Černe (50.), 2:1 Vitezica (67.), 2:2 Zenković (81.). 1. NAFTA 1903 4 2. KRKA 4 3. ALUMINIJ 4 4. VITANEST BILJE 4 5. BELTINCI TRATNJEK 4 6. FUŽINAR VZAJEMCI 4 7. ROLTEK DOB 4 8. K. E. BISTRICA 4 9. ROGAŠKA 4 10. PRIMORJE 4 11. ILIRIJA 1911 4 12. RUDAR VELENJE 4 13. KRŠKO 4 14. JADRAN DEKANI 4 15. BRINJE GROSUPLJE 4 16. TRIGLAV KRANJ 4 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 0 3 2 2 1 3 2 2 2 2 1 0 9:1 10 0 9:2 10 0 5:1 10 1 10:8 9 1 8:5 7 2 11:9 6 0 7:5 6 1 3:3 5 1 2:2 5 2 3:8 4 1 1:4 3 2 2:5 2 2 5:9 2 2 3:7 2 2 3:7 2 3 3:8 1 JM Nogomet z Ženska liga Oslabljene Ptujčanke začele s porazom REZULTATI 1. KROGA: Olimpija – Nona Pomurje Beltinci 0:4 (0:2), Primorje Gaia Naturelle – Ljubljana 0:7 (0:2), Cerklje – Krim 3:0 (2:0), Ptuj – Radomlje Medex 0:24 (0:11). Ptuj – Radomlje Medex 0:24 (0:11) ŽNK PTUJ: Lana Novak, Hana Jelen, Tjaša Križan, Tajda Tušek, Nuša Forštnarič, Špela Pernek, Maša Potočnik, Eva Vidovič, Urška Švarc (od 61. Jelena Spasić), Pia Ciganović, Anja Lončarič. Trener: Uroš Šmigoc. Ptujska ženska nogometna vrsta je svoje uvodno srečanje v novi sezoni odigrala v soboto dopoldan na Mestnem stadionu ter proti zasedbi iz Radomelj visoko klonila. »Sezono smo začeli zelo oslabljeni, v Avstrijo sta odšli Neža Forstnarič (vratarka reprezentance U-19, op. a.) in Nuša Štumberger, igrati pa so prenehale druga vratarka Maša Šibila, Ines Krajnc, Aneja Lorbek in Klara Kitak. Ker na drugi strani Radomljanke spadajo med najboljše tri ekipe v državi, je bila razlika jasno vidna na igrišču. Čaka nas težka sezona,« je po tekmi dejal trener Uroš Šmigoc. JM Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 19 Šport torek z 23. avgusta 2022 19 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 2. krog Drava, Zavrč in Videm do novih zmag, Podvinci in Cirkulane do novih porazov Brežice 1919 Terme Čatež – Zavrč 2:4 (1:2) STRELCI: 1:0 Lipec (3.), 1:1 Zorko (14.), 1:2 Lipec (19., ag.), 2:2 Lipec (50., z 11 m), 2:3 Koren (72.), 2:4 Predikaka (89.). ZAVRČ: Maroh, Pofuk (od 75. Vočanec), Drevenšek, Romih, Zorko (od 85. Podnar), Potočnik, Lazar (od 85. Županič), Šket, Mihalić (od 63. Predikaka), Kajzer, Koren. Trener: Gorazd Šket. Rdeči karton: Irmančnik (85., Brežice). Srečanje ekip, ki sta v uvodnem krogu zmagali, je tokrat pripadlo gostom iz Haloz. Domačini so oba zadetka dosegli v uvodu polčasov, v preostalem delu tekme pa so več pokazali Zavrčani. Gorazd Šket, trener Zavrča: »To je bila zelo dobra in borbena tekma z obeh strani. Mislim, da so gledalci prišli na svoj račun, ne nazadnje so videli šest zadetkov. V prvem polčasu smo dominirali na igrišču, si pripravili še tri izrazite priložnosti, med drugim smo zadeli tudi prečko. V nadaljevanju smo – enako kakor na začetku tekme – prejeli hiter zadetek, kar je dalo zagon Brežičanom, Ti so bili kratek čas nevarnejši na igrišču, si tudi ustvarili dve lepi situaciji za gol, a so bili na našo srečo v zaključku premalo zbrani. Ko smo znova vzpostavili ravnotežje, smo postajali vse nevarnejši, kar smo kronali z dvema zadetkoma.« 3. SNL - vzhod REZULTATI 2. KROGA: Posavje Krško – Dravinja 1:1 (0:1), Koroška Dravograd – Drava Ptuj 1:3 (0:0), Šampion – Cirkulane 1:0 (0:0), Premium Dobrovce – Avto Rajh Ljutomer 0:3 (0:1), Brežice 1919 Terme Čatež – Zavrč 2:4 (1:2), Bosch Bračič Videm – Podvinci 3:1 (1:0), Šmartno 1928 – Rače 0:2 (0:1). 1. B. BRAČIČ VIDEM 2. ZAVRČ 3. ŠAMPION 4. A. RAJH LJUTOMER 5. DRAVA PTUJ 6. DRAVINJA 7. BREŽICE ČATEŽ 8. RAČE 9. POSAVJE KRŠKO 10. CIRKULANE 11. PODVINCI 12. K. DRAVOGRAD 13. DOBROVCE 14. ŠMARTNO 1928 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2 2 2 2 2 7:2 6:2 5:1 4:0 6:3 4:1 6:7 3:4 3:4 0:2 4:7 2:7 0:5 0:5 6 6 6 6 6 4 3 3 1 0 0 0 0 0 Koroška Dravograd – Drava Ptuj 1:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Šabeder (55.), 0:2 Blaj (71.), 1:2 Stanojlovič (80.), 1:3 Erhatič (94., z 11 m). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Kokić, Šabeder (od 76. Brence), Pivko, Čeh, Blaj, Erhatič, Rudić, Sedej, N. D. Jadric, Janežič. Trener: Aleš Čeh. Rdeči karton: Lampret (94., Dravograd). Dravaši so na Koroško odpotovali z le 13 igralci (Penič rdeči karton, nekaj bolezni, poškodb in maturant- Rokomet z Jeruzalem Ormož JERUZALEM: Balent (3 obrambe), Zemljič (4 obrambe), Skledar (2 obrambi); Mlač Černe 1, Voljč, Cirar 6 (2), Vincek, Žuran 4, Bogadi 4, G. Hebar 1, Šulek 3, Pandev 2, Kosi 1, Krabonja 2, Ćirović 8, Munda. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so serijo tekem proti avstrijskim ekipam končali z gladko zmago proti West Wienu, ki je v minulem prvenstvu osvojil 5. mesto v elitni avstrijski ligi. Odigrali so odličen 1. polčas in si že do odmora priigrali sedem zadetkov prednosti (16:9). »Z igro v prvem polčasu smo zares lahko zadovoljni – obramba je bila čvrsta, napad pa učinkovit. S podobnimi predstavami se v novi sezoni lahko nadejamo dobrih rezultatov, a kaj, ko se kmalu ob eni ali dveh poškodbah lahko vse spremeni. Še naprej bo treba dobro delati na treningih in to potem prenesti na tekme,« je po suvereni zmagi povedla trener Saša Prapotnik. Šampion – Cirkulane 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Mihalič (90.). CIRKULANE: Prapotnik, B. Cesar, Debelak (od 82. Zazić), Bojnec, Lipavšek, Kukovec, Travnikar, Cimerman, Kraševec (od 65. U. Cesar), Majcen, Čater. Trener: Damjan Vogrinec. Šampion je v 1. krogu visoko ugnal Dravograd v gosteh (1:4), tokrat so do zmage prišli veliko težje in na bolj dramatičen način – z golom iz protinapada v zadnji minuti tekme, ko so gostje pritiskali za zmago. Damjan Vogrinec, trener Cirkulan: »Tekma je bila izenačena skozi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so v lokalnem derbiju 3. lige ugnali zasedbo iz Podvincev. vseh 90 minut, glede na priložnosti bi se lahko bila že prej nagnila v eno ali drugo stran. Že 180 minut nismo dosegli gola, to je ključni razlog za oba uvodna poraza. Čaka nas ogromno dela, pa ne samo v napadu, ampak tudi v obrambi. V prvi vrsti nam manjka agresivnosti, enostavno še nismo na želenem nivoju. Dejstvo je, da priprav nismo opravili v popolni zasedbi, da se ekipa šele kompletira in to se odraža na rezultatih.« Bosch Bračič Videm – Podvinci 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Zdovc (42.), 1:1 Zajko (46.), 2:1 Šegula (50.), 3:1 Vidovič (57.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 78. Nahberger), Ovčar (od 70. Čuš), Kurež (od 84. Šeliga), Krajnc, Vidovič, Kelc, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Živič, Orovič, Zajko, Svenšek, Kuserbanj (od 81. Markovič), Anžel (od 66. Firmo Perez), Prahić (od 46. Modrič), Zamuda Horvat (od 76. Pihler). Trener: Robert Hojnik. Lokalni derbi je v klasičnem nedeljskem dopoldnevnem terminu v Videm privabil več kot 300 gledalcev. Ti so spremljali zanimivo tekmo s štirimi goli, daljšo pa so tokrat potegnili domačini, ki so tako potrdili uvodno zmago iz Rač. Podvinčanom na drugi strani ni pomagal niti trener Robert Hojnik, ki je v preteklosti sedel na klopi Vidma in zvečine odlično pozna ekipo. Luka Gajšek, trener Vidma: »Kot se za derbi spodobi, je bil poln čustev, pa tudi dobrega nogometa. Prvi so zapretili gostje (Orovič), nato pa smo prevzeli nadzor nad igro, a Zdovc, Kurež in Šegula niso zadeli iz lepih situacij. Kar nam ni uspelo iz igre, nam je iz prostega strela, Zdovc je dosegel res lep zadetek s 25 metrov. Po zaspanem začetku drugega polčasa smo dobro reagirali in Šegula nam je znova prinesel vodstvo. Uspelo nam je zdržati pričakovan pritisk Podvinčanov, nato pa smo srečno povišali vodstvo na 3:1. Kurež bi lahko že pred koncem potrdil zmago, a do spremembe vseeno ni več prišlo.« Robert Hojnik, trener Podvincev: »Ko so imeli domačini priložnosti, smo reagirali dobro, zato pa smo prejemali gole iz na videz nenevarnih situacij. Šlo je za naše lastne napake, ki so posledica nezbranosti. Oba polčasa smo dobro začeli, prvega z neizkoriščenim 'zicerjem', drugega pa z golom za izenačenje. V nadaljevanju se tekma ni odvila po naših željah, enostavno nam manjka sproščenosti v napadu, v obrambi pa se nam pojavlja preveč napak.« Jože Mohorič Motokros z Dirka za VN Francije Odlična predstava Ormožanov Jeruzalem – West Wien 33:26 (16:9) skih izletov …), zato pa je bil prvič v kadru tudi vratar Luka Janžekovič. Gola mu ni uspelo ohraniti nedotaknjenega, se je pa zato skupaj s soigralci veselil zmage. Aleš Čeh, trener Drave: »Tekmo smo začeli z visokim presingom in agresivnim pokrivanjem, domačini pa so nas poskušali 'umiriti' z dolgimi podajami. Dogajanje smo imeli zvečine pod kontrolo, oboji smo si v prvem polčasu priigrali nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. V drugem delu smo še dvignili ritem in bili za to nagrajeni z dvema zadetkoma. Domačini so poskušali priti do preobrata, tudi z dolgimi predložki v naš kazenski prostor. Ko so zabili gol za 1:2, je bilo v naši ekipi nekaj panike, a se je vse srečno izšlo v naš prid. Končni izid je kapetan postavil iz penala, podobno kot proti Krškemu.« V 2. polčasu je prednost v treh primerih narasla že na +10 (23:13, 24:14, 25:15). Šele v zaključku tekme je gostom uspelo ublažiti poraz. »Zaključka tekme nismo odigrali tako, kot bi morali in to je dobro opozorilo, da moramo biti maksimalno zbrani skozi celotno tekmo. Zaradi takšnega padca v igri lahko v prvenstvu hitro izgubimo kakšno tekmo, ki bi jo sicer lahko dobili. V tej fazi priprav res izgledamo več kot dobro. Verjamem, da bi to lahko bila naša sezona,« je dodal vratar Alen Skledar. Jeruzalem v tem tednu čakata dve pripravljalni tekmi z Varaždinom, prva v torek, 23. avgusta, ob 19.00 na Hardeku, povratna pa v petek v Varaždinu. V klubu so do potankosti pripravljeni na izpeljavo 24. poletnega rokometnega tabora, ki bo od četrtka do nedelje, 25. do 28. avgusta, potekal v Poreču. Na pot bo odpotovalo 80 športnic in športnikov ter članov spremstva. Uroš Krstič Športni napovednik Razbremenjeni Tim s fantastičnim zadnjim krogom do zmage Na 17. dirki sezone v Franciji je Tim zabeležil deveto letošnjo zmago za veliko nagrado. Dirka za VN Francije, rezultati: Nogomet z Pokal Pivovarna Union RAZPORED TEKEM 1. KROGA, V TOREK OB 17.30: Markovci – Makole Bar Miha; V SREDO OB 17.30: Leskovec – Senčila Senica Oplotnica, Gerečja vas – Ormož, Rogoznica – Dornava Digitalpartner.si, Zgornja Polskava – Stojnci, Slovenja vas SMS sanacija – Apače, Središče – Tržec; V ČETRTEK OB 17.30: Skorba – Grajena Anpro, Bukovci – Hajdoše, Mladinec Lovrenc – Podlehnik, Hajdina – Gorišnica. Tekma Pragersko – Polskava avtop. Grobelnik bo odigrana 31. 8. JM 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Romain Febvre 5. Maxime Renaux Slovenija Švica Španija Francija Francija Honda Yamaha Gasgas Kawasaki Yamaha 1., 22 25 18 20 16 Honda Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha 721 615 557 553 540 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Glenn Coldenhoff 5. Maxime Renaux Slovenija Švica Španija Nizozemska Francija 2. vožnja 25 20 22 16 18 VN 47 45 40 36 34 Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je v zadnjih tednih pod bremenom potrditve naslova svetovnega prvaka za leto 2022 vozil precej zadržano in v precejšnjem krču. Ko je na Finskem vendarle potrdil četrto zvezdico v elitnem razredu MXGP, je že na naslednji v Franciji preizkušnji pokazal, zakaj je ta naslov pristal v njegovih rokah! Ko je sproščen, je domala nepremagljiv … Že v sobotnih kvalifikacijah je tekmecem dal vedeti, da se želi boriti za najvišja mesta. V cilj je namreč pripeljal drugi, takoj za domačinom Romainom Febvrejem, s čimer si je pripravil lep izhodiščni položaj za nedeljski vožnji. Prvo je začel dobro, pred njim sta bila le Jeremy Seewer in Romain Febvre. Gajser je nadaljeval sproščeno, samozavest pa mu je utrjevala tudi zlata številka svetovnega prvaka, s katero je tokrat vozil med tekmeci. V petem krogu je prehitel Francoza in se podal v lov za Švicarjem. V finišu se mu je približal, a Seewer je vozil brez napak in je prvi prečkal ciljno črto, Gajser pa je bil drugi z manj kot sekundo zaostanka. Takšen razplet prve vožnje je Gajserju omogočal tudi napad na skupno zmago, a bi moral za ta uspeh slaviti v drugi vožnji. Dolgo je sicer kazalo, da bo končal na skupno tretjem mestu, saj je vozil za Jorgejem Pradom, Jeremyjem Seewerjem in Maximom Renauxom. A se je kmalu prebil pred Renauxa in se v zaključku pridružil vodilni dvojici v boju za zmago. Razplet je bil za našega šampiona sanjski, saj se je v zadnjem krogu najprej mojstrsko prebil mimo Seewerja, tik pred zaključkom pa še mimo Prada. Stisk pesti ob prehodu ciljne črte je pomenil veliko zadovoljstvo z opravljenim … »Bilo je tesno, v zadnji krog sem šel z mislijo, da moram nekaj storiti. Na enem od skokov sem izbral povsem drugačno linijo in uspelo mi je priti mimo, s čimer sem zelo zadovoljen. Hvala vsem v ekipi in hvala navijačem za podporo,« je takoj po dirki dejal Gajser, za katerega je bila to deveta zmaga v sezoni (in prva po Indoneziji pred skoraj dvema mesecema), skupno pa že 42. v karieri v najmočnejšem razredu. Najboljša trojica na dirki v Franciji je najboljša tudi v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, le da so razlike tam veliko večje … Zadnja dirka sezone bo čez 14 dni v turškem Afyonkarahisarju. Sprejem za Tima Gajserja AMZS pripravlja v Mariboru sprejem za petkratnega svetovnega prvaka v motokrosu Tima Gajserja, ki bo v petek, 26. avgusta, na Trgu svobode z začetkom ob 18. uri. JM, sta Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 20 stran 20 torek z 23. avgusta 2022 Nogomet z Jernej Flajšman Sodniški prvoligaški debi za Jerneja Flajšmana Nogomet je z naskokom najpopularnejši šport na svetu in v njem imajo sila pomembno vlogo tudi sodniki. S sojenjem kot pomočnik sodnika se od leta 2009 ukvarja tudi Jernej Flajšman, ki je član Medobčinskega društva nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj. Mladi sodnik ima za seboj odsojenih več kot 100 tekem v 3. ligi in 33 tekem v 2. ligi, prav tako pa je letos spomladi sodil na mednarodnem kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na evropsko prvenstvo Elite Round U-17, ki je bil izveden v Sloveniji. Skozi leta je Flajšman napredoval in je od leta 2015 sodnik na listi A1. S strokovnimi usposabljanji in uspešnimi soje- nji je prišel do novega mejnika, saj je v vlogi pomočnika sodnika debitiral na tekmi 4. kroga Prve lige Telemach, na kateri sta se v Domžalah Kalcer Radomlje in Mura razšla z rezultatom 1:1. Glavni sodnik na omenjeni tekmi je bil izkušeni Roberto Ponis, prvi pomočnik Uroš Benc, medtem ko je vlogo četrtega sodnika opravljal Alen Borošak. Celotna ekipa je svoje delo na omenjeni tekmi opravila zelo dobro in debi bo Jerneju Flajšmanu ostal v lepem spominu. „Na svoji prvi prvoligaški sodniški tekmi sem imel nekaj pozitivne treme, saj gre za najvišji nivo tekmovanja v Sloveniji. Na sojenje na takšni tekmi sem se pripravljal vrsto let in sojenje obračuna med Kalcerjem in Muro je za mene potrditev mojega dobrega dela,“ je dejal Flajšman. Omenjena tekma ni bila edina odsojena ob koncu tedna, dva dni pred tekmo je tudi dobro opravil delo prvega pomočnika na tekmi 2. lige v Lendavi med Nafto 1903 in Krko. Pred mladim sodnikom je očitno lepa prihodnost, v kateri si želi odsoditi čim več tekem v elitni slovenski ligi. Po uspešno opravljenem debiju bo to jesen prav gotovo dobil še kakšno priložnost za dokazovanje v Prvi ligi Telemach. Ptujski sodniški potencial MDNS Ptuj ima kar nekaj sodnikov in želja društva in tudi samih sodnikov je, da ti svoje naloge opravijo čim bolje. Društvo je dobro organizirano, njihovi člani sodijo v različnih ligah. Kot glavni sodniki, ki so na A-listi, so v ospredju Blaž Bezjak, Niko Mihelič in Janko Golob. Prva dva lahko že sodita tekme 2. lige, medtem ko lahko Golob najvišje sodi tekme 3. lige. Judo z Tabor in polaganje pasov Foto: Boštjan Rous Jernej Flajšman (levo) na tekmi spomladanskega dela sezone 2021/22 Beltinci klima Tratnjek – Nafta 1903. Na sredini je glavni sodnik Božo Kondić ter desno Robert Šprah. Še višje sodijo iz MDNS Ptuj stranski sodniki, ki so uvrščeni na A1-listo. Ob omenjenem Jerneju Flajšmanu so to še Robert Šprah, Aleksander Burjan in David Gabrovec. Slednji je najvišje rangiran sodnik, saj je mednarodni pomočnik sodnika. Vsi ome- njeni so nedvomno ptujski sodniški potencial. Glede na širok horizont dela na najrazličnejših tekmah vseh generacij MDNS Ptuj v svoje vrste vabi tudi nove člane, nove sodnike. Prvo priložnost, da se pridružijo MDNS Ptuj in postanejo nogometni sodnik, bodo imeli že v torek in sredo, 23. in 24. avgusta, ko bo ob 18. uri na Mestnem stadionu na Ptuju in v dvorani Mladika tečaj za sodnike pripravnike. David Breznik Kolesarstvo z 51. memorial Stjepana Grgaca na Hrvaškem Odlična udeležba na mednarodnih Perutninarji na Hrvaškem do treh judo pripravah v Izoli zmag in dveh drugih mest Člani Judo kluba Drava Ptuj so se v začetku avgusta udeležili mednarodnih priprav v Izoli, ki jih organizira Judo zveza Slovenije. Letos je bilo v okviru letne judo šole izvedeno tudi državno prvenstvo v katah in polaganje za višje pasove. Te priprave, ki so bile letos izvedene že 31. zaporedoma, so se izjemno dobro uveljavile v Evropi, udeležujejo pa se tudi jih posamezni športniki iz drugih kontinentov. Letos se je tabora udeležilo 550 tekmovalk in tekmovalcev iz kar 15 držav. Prva polovica tabora je namenjena starejšim, druga polovica pa mlajšim starostnim kategorijam. Letošnji tabor je za slovenske tekmovalke in tekmovalce pomemben, saj je prvi po epidemiji in ker hkrati pomeni zadnji del priprav za svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Taškentu. Prisotnih je bila tudi večina najboljših slovenskih judoistov in judoistk. Dajčman in Ajdič položila črni pas 1. dan, Karameta pa 1. kyu Letos so se priprav ponovno udeležili tekmovalci iz ptujske Drave, ki jim je bila udeležba na pripravah odlična preizkušnja pred novo tekmovalno sezono, kjer jih že v septembru čakajo pomembna tekmova- Vlado Čuš, strokovni vodja JK Drava Ptuj: »V času covid epidemije smo se morali znajti vsak po svoje, precej improvizirati, pač glede na finančne in materialne zmožnosti. Svetovne velesile, ki imajo veliko večje število tekmovalcev, kapacitete in vire, so lahko organizirale lastne tabore, v Sloveniji pa smo bili glede tega v velikem minusu. Upam, da bomo s pripravami, kot so izolske, letos nadaljevali še na drugih lokacijah in čim prej nadoknadili zamujeno. Udeleženci tabora so bili vidno utrujeni, a vsi dobre volje. Tudi v pogovorih s trenerji in športniki tujih držav sem opazil veliko zadovoljstva z udeležbo in izvedbo izolskih priprav.« Luka Perkovič, trenutno najuspešnejši judoist ptujske Drave, je o poletnem taboru povedal: »Takšni tabori so pomemben del priprav na velika tekmovanja. Res je, da je bilo letos nekaj manjših priprav, ampak v tem trenutku mi je – glede na stanje moje pripravljenosti po poškodbi kolena – konkurenca v Izoli zelo ustrezala. V Izoli se vedno borim odlično. Takšnega števila borb, ki sem jih opravil v Izoli, okoli 30, letos še nisem uspel spraviti skozi v 'eni rundi', tako da sem zelo zadovoljen in vesel, da sem bil ponovno na blazinah in brez poškodb.« nja, za nekatere tudi na mednarodni ravni. Iz ptujske Drave se je priprav udeležilo pet tekmovalcev, in sicer Luka Perkovič, Jaša Babič, Jaša Dajčman, Aljaž Ajdič in Andi Karameta. Treninge je dvakrat dnevno vodil sedanji trener slovenske reprezentance Grega Brod. Poleg judo treningov so se ptujski tekmovalci vključili tudi v tridnevni pripravljalni trening za mojstrske kandidate in mojstre juda, ki ga je vodil predsednik komisije za pasove Brane Vuzem. Dajčman in Ajdič sta zelo uspešno opravila izpit za mojstrski pas (1. dan), Andi Karameta pa za mojstrskega kandidata (1. kyu). V nedeljo so mladi ptujski kolesarji Perutnine Ptuj nastopili na mednarodni dirki na Hrvaškem. V Ivanič Gradu v bližini Zagreba so dosegli kar tri zmage in za nameček še dve drugi mesti! »Po solo vožnji zadnjih 20 km si je prestižno zmago priboril Miha Bošnik pri dečkih A (4. Nik Muršec). Premoč sta pri dečkih B s 1. in 2. mestom pokazala David Adam in Maj Bohak, v deseterico pa se je uvrstil tudi Nik Vidovič (7.). Praktično nobena dirka ne mine brez odličnih nastopov ptujskih deklet, tudi tokrat je v svoji kategoriji zmago slavila Kaja Adam. V kategoriji mlajših mladincev je odlično ekipno delo z 2. mestom kronal Nik Golob (10. Jon Pritržnik, 28. Sergej Jančič). Na 100-kilometrsko dirko so se na koncu podali še mladinci. Ptujčani so z močno ekipo krojili dirko, bili zelo aktivni in napadalni. Žal so v zaključku ostali brez stopničk, a bili vseeno zadovoljni z nastopom. Na nehvaležno 4. mesto se je uvrstil Primož Kirbiš, v deseterici sta bila še 6. Jure Majnik in 7. Jan Tisaj (13. Matic Erjavec, 16. Ino Gorjanc in 24. Žiga Kelner),« je odlične nastope kolesarjev KK Perutnine Ptuj na Hrvaškem strnil trener Boštjan Lampret. UR Vreme je bilo sončno in vroče, morje pa ravno prav hladno, da je bilo tudi kopanje odlično za sprostitev po napornih treningih. Ptujski judoisti, ki jih je na pripravah vodil strokovni vodja kluba in večkratni selektor slovenske reprezentance Vlado Čuš, so na pripravah v okviru individualnih treningov opravili veliko treningov tehnike, hkrati pa izkoristili priložnost in se v borbah pomerili z odličnimi nasprotniki iz številnih evropskih klubov. Za najuspešnejše ptujske judoiste so se z Izolo kratke julijske počitnice končale in nadaljujejo s treningi na »ptujskem tatamiju«. David Breznik Foto: Damjan Adam Miha Bošnik (KK Perutnina Ptuj) je zmagal v kategoriji dečkov A. Nataša in Dino Bešter VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Mladi judoisti v družbi trenerja Vlada Čuša www.salomongroup.si zƏ ǣɿƫ ƫȸƏ ȸƏȇ ȇǣǣǝȵȸ ȵȸȒ ȒƳ ƳƏǴ ƏǴȇǣ Ǵȇǣǝ ǝ ȅƺ ƺɀɎ ɀɎǣǝ ǣǝ ȇƏ ɮȒǼǴȒ Ȓɮ ɮǸȒ ɮǸȒ ǸȒȅȵ ǸȒȅȵ ȅȵǼƺ ǼƺɎɖ Ɏɖ ɀ ƮƏɀɀȒȵ ȵǣɀȒȅ ǣɀɀȒȅ Ȓ Noviice Svet2 vet2 ve t24 4, za za sam amo o 3,5 ,59 59 EU EUR R in in v kom ompl p et etu u z rev vijo Lad vi ady y, za sam mo 4,9 ,99 99 EU EUR. R R. Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 21 Ptuj z Finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Festival pevskih talentov, ki je presegel vsa pričakovanja Osemnajsti avgust 2022 je spisal novo izjemno zgodbo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Toliko izjemnih pevskih in glasbenih talentov še ni bilo na tem odru, tako da so bili na nek način vsi zmagovalci 8. sezone. Ob spodbudi na odru, ob voditelju Domnu Hrenu in sovoditelju med občinstvom, Daliborju Bedeniku, so imeli mladi pevci izjemno podporo tudi v občinstvu, ki jim je namenilo bučne aplavze. Po njihovih nastopih se je videlo, da so po uvrstitvi v finale v svoj nastop vložili še dodatni trud, veliko peli tudi med počitnicami. Njihova skupna želja je bila, da bi na finalnem odru pustili kar najboljši vtis, da bo Slovenija v dveh televizijskih oddajah, ki bosta na programu 1. in 2. januarja leta 2023, lahko prepoznala njihovo pevsko odličnost. To jim je v celoti tudi uspelo. To je bil lep in soparen poletni večer, ki je privabil blizu tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije, ki so bili navdušeni, saj je nastopilo toliko nadarjenih mladih pevcev, ki so očarali z lepimi, čistimi glasovi, interpretacijo, zanosom, samozavestjo. Dvorišče minoritskega dvorišča je pokalo po šivih, to je bil eden izmed vrhuncev na tem prostoru v letošnji prireditveni sezoni. Prišli so starši, prijatelji, predstavniki občin, osnovnih šol in drugi, brez katerih tega projekta, ki se vse bolj širi v slovenski prostor, ne bi bilo. Začelo se je v Spodnjem Podravju, kjer so občine in šole z vodstvi in glasbenimi pedagogi ter njihovi starši prve prepoznale, da je treba mladim pevskim in glasbenim talentom omogočiti vstop tudi na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki se je v osmih letih razvil v prepoznaven oder slovenske pesmi in glasbe. Preko dveh mladih pevk, Dore Šandor in Emme Sartor, pa je posredno postal tudi oder za uveljavljen mednarodni prestižni sanremski festival za mlade pevce – San Remo Junior. Obe sta namreč svoj pevski talent najprej predstavili v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, nato pa v San Remu. Glede na to, kakšni izjemni pevci nastopajo na njegovem odru, bi moral postati verificiran oder za izbor mladih slovenskih pevcev za ta mednarodni pevski festival mladih. Zadnja leta ga Slovenija namreč nima. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ki si ga je pred osmimi leti zamislil, pa je zagotovo med tistimi najbolj zadovoljnimi, da Foto: Črtomir Goznik Finalisti v mlajši kategoriji se tako uspešno razvija, kljub nekaterim pomislekom ob njegovem začetku. Tudi sporočilo, ki ga prinaša, je nadvse pomembno, da se na tem odru poje izključno slovenska pesem, da se na ta način podpirata in razvijata slovenska ustvarjalnost in identiteta, hkrati pa omogoča razvoj glasbenih in pevskih talentov. Razveseljivo pa je tudi, da se nekateri mladi pevci predstavljajo tudi že z lastnimi skladbami. Letos se je predstavilo več kot 500 mladih pevcev V letošnji sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veseli- jo je sodelovalo več kot 500 mladih pevcev iz več kot petdesetih osnovnih šol. To število pa je še večje, saj so nekatere osnovne šole zaradi velikega zanimanja za nastop v tem projektu že same izvedle svoje lastne predizbore. Le-ti so tudi letos potekali v studiu Radia Ptuj in studiu Radia Celje, v živo pa si jih je bilo mogoče ogledati tudi na Faceboku in YouTubu. Projektu se je namreč pridružila družba Novi tednik & Radio Celje. 83 nastopov so sestavili polfinalisti na treh polfinalih v Celju, Mariboru in na Ptuju. Za finalni nastop je 20 finalistov izbrala komisija, šestim pa so nastop prinesla SMS-sporočila. Že pred sklepnim nastopom 8. sezone projekta Otroci pojejo slo- Foto: Črtomir Goznik Finalisti v starejši kategoriji venske pesmi in se veselijo se je vedelo, da bo imela strokovna komisija resnično težko delo, ker bo nastopilo toliko izjemnih pevskih talentov. Letos so o zmagovalcih odločili: Tinkara Fortuna (Bepop), Nuša Derenda in Domen Kumer. Tudi sami so bili presenečeni in hkrati navdušeni, da je zapelo toliko odličnih mladih talentov, med katerimi so morali izbrati zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji. Če bi lahko, bi vsem nadeli zmagovalno lento. V mlajši kategoriji so največ glasov podelili Leili Bećirović, učenki 5. b-razreda OŠ Olge Meglič, ki je zapela pesem Srajca, ki jo v originalu poje skupina Papir. V starejši kategoriji pa je zmagala Sara Sluga, učenka 9. razred OŠ Mladika, ki je zapela avtorsko pesem Izgubljam se. Nagrade je zmagovalkama izročila Tinkara Fortuna, Nuša Derenda in Domen Kumer pa sta na prireditvi tudi zapela. Z lepimi nagradami so letošnje tekmovalce razveselili: Talum, Tehit, Terme Ptuj, Sava Hotels&Resorts, McDonalds, Mladinska knjiga in Bioterme Mala Nedelja. Zmagovalki 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa se bosta razveselili še lastne pesmi, ki je darilo Sazasa. Izjemni finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je najboljši kažipot za naprej. V svoji 9. sezoni pa se vrača v okolje, kjer se je začel, in z neposrednimi radijskimi prenosi prireditev. ŰŪ Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 22 torek z 23. avgusta 2022 22 Foto: Črtomir Goznik Nick Horvat, 3. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, pesem Človek brez imena (Jan Plestenjak). Foto: Črtomir Goznik Maj Terbuc, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Malo miru (Irena Tratnik). Foto: Črtomir Goznik Anej Gorenjak, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Me boš še ljubila (Marko Vozelj in Mojstri). Foto: Črtomir Goznik Lara Šori, 5. razred, OŠ Videm, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki). Foto: Črtomir Goznik Leila Bećirović, 5. razred OŠ Olge Meglič, Ptuj, pesem Srajca (Papir). , Prooizvved den. Upoora abljen. Zb bra an in sorttiran n. Preetaljeen. Poonoovno uporab bljen. • V Ta alu umu smo cilj »Prripravvljeni na a 55«ıJ N__UTTQS SNQN8 8PZUS SNTL LQONÃÃSNTI IYNXN__INWJJPYS SNM mo zman njša ali za 79 9 %. emissijj CO2 sm • ;_F FISONNMU UJYNM MQJJYNNMXXRTU UTWFG GTJS SJWL LJSYT[[ zm manjjša ali za [JÃÃPT TY  . • ;Jà ;JÃWJ ÃWJ WJJHNPQF FııJJ__FRF F RF FSOOĔNTL ĔN TL LQONÃSN QONÃSNNTI TI IYNXX 5T[[JÃFS SOJJIJQJJıF FWWJHHNPQFıS SJLF JLFFQZR FFQZR RNS NSNO SNNOF[ OF[[ 9F FQZ ZRT[[NM MWTTSIJJQNHHFM M_S SNııZOJJTTLQONÃS SNT NTIYNX TIYNX dozz in n tub b za 75 %.. • Krep pim mo partn nerrsttva in ra azvijamoo in nov ovativ vat vne reešiitve za zeleenoo e-m mob biln nost. ww ww..talum m.si Foto: Črtomir Goznik Zala Žibret, 5. razred, OŠ Rečica ob Savinji, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki). COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 torek z 23. avgusta 2022 stran 23 23 Foto: Črtomir Goznik Lea Artič, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Dobro jutro, življenje (Alya). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Taja Maver, 5. razred, OŠ Fram, pesem Ledena (Siddharta), lastna spremljava na klavirju. Lara Venta, 4. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Sara Viher, 4. razred OŠ Sveti Tomaž, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda). Neža Cimerman, 4. razred OŠ Ormož, pesem Tam, kjer murke cveto (Avseniki). Lara Tement, 4. razred, OŠ Markovci, pesem Uspavanka za Evo (Andrej Šifrer). ejše Ugodn je v kopan nem l TermaTerme u k r pa Ptuj Ponedeljek 50 % popust na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico. Sreda 50 % popust na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu 2 celodnevnih vstopnic za Ӝâ‰æÅ œÓͲÓíâÓ‰•â ĉßʼn˜ÌÓϟ samo 32 € Ugodnosti ne veljajo med prazniki. 02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com TP_Oglas Stajerski tednik_Termalni parki_0408_22_N.indd 1 04/08/2022 12:30 N AJ B O L J LEŠNIKOVA ČOKOLADA? nov okus gianduja McD-Sladice-Gianduja-BTC-MS_137x98.indd 1 16/08/2022 10:45 Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 24 torek z 23. avgusta 2022 24 Finalisti v mlajši kategoriji: Zala Žibret, Maj Terbuc, Anej Gorenjak, Nick Horvat, Lara Šori, Leila Bećirović, Lea Artič, Taja Maver, Lara Venta, Sara Viher, Neža Cimerman in Lara Tement Finalisti v starejši kategoriji: Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, Alja Zamuda, Gaja Kopriva, Brina Štefančič, Klara Cestar, Zoja Klinar, Neža Kralj, Ajda Lah, Eva Šnut, Sara Krivec Britvič, Larisa Mlinarič, Sara Sluga in Lana Friščić Krampelj. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 7. razred, OŠ Laško, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar), lastna spremljava na kitari. Alja Zamuda, 7. razred, OŠ Gorišnica, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša in Uroš Steklasa). Foto: Črtomir Goznik Gaja Kopriva, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Spet zaljubljena (Alya). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Brina Štefančič, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec). Klara Cestar, 7. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, pesem Največ (Klara Jazbec). PREZRAČUJEMO ŽE OD LETA 1959. REVOLUCIJA V PREZRAČEVANJU ODPRAVA ODVEČNE VLAGE IN PLESNI VARČEVANJE Z ENERGIJO PREPROSTO IN POCENI VZDRŽEVANJE VEČ KOT 100.000 SLOVENCEV PRISEGA NA NAŠO SVEŽINO! www.lunos.si Vrhunski decentralni prezračevalni sistemi za novogradnje in sanacije PE Ljubljana PE Maribor 080 73 13 080 71 86 Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 25 torek z 23. avgusta 2022 25 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zoja Klinar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Le s teboj (Marta Zore). Neža Kralj, 8. razred, OŠ Ormož, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač). Foto: Črtomir Goznik Eva Šnut, 7. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik, pesem Metulji (Pliš). Foto: Črtomir Goznik Sara Krivec Britvič, 9. razred OŠ Šempeter, pesem Čudež (Papir). Foto: Črtomir Goznik Sara Sluga, 9. razred, OŠ Mladika, pesem Izgubljam se (Sara Sluga). Foto: Črtomir Goznik Ajda Lah, 6. razred, OŠ Fram, pesem Ob kavi (Anabel). Foto: Črtomir Goznik Lana Friščić Krampelj, OŠ Juršinci, pesem Čudež (Papir). Foto: Črtomir Goznik Larisa Mlinarič, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu. Finalno prireditev . sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so podprli: Sazas, Mestna občina Ptuj, Lunos, Talum, Komunalno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar, SM Mehan, Metal projekt, Nenad Vrbanić, AH Terbuc, Kaass avto, Dominko in DC Dominko, Terme Ptuj, Sava Hotels&Resorts, McDonalds, Mladinska knjiga, Vargas-AL Kidričevo, Gastro Ptuj, Frizerstvo Brigita in Vrtnarstvo Iris. Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 26 torek z 23. avgusta 2022 26 Foto: Črtomir Goznik Leila Bećirović (levo), 5. razred OŠ Olge Meglič, Ptuj, pesem Srajca (Papir), zmagovalka v mlajši kategoriji: “Res nisem pričakovala, da bo tako, čeprav sem si zmago želela, četudi to zame ni bilo najbolj pomembno. V mislih sem premlevala, ali bo Domen povedal moje ime ali kakšno drugo. Zelo rada pojem, tudi na prireditvah v šoli. Nazadnje sem pela v Ljubljani, skupaj z Marto Zore. Solo petja ne obiskujem več. Zdaj se na nek način pevsko izpopolnjujem sama. Doma imamo zvočnik, lahko rečem, da pojem od jutra do večera. Včasih grem domačim zaradi tega že na živce. Kako naprej, ne vem, lahko pa samo še spodbujam prijatelje, da naj sodelujejo v tem projektu.“ Sara Sluga, 9. razred, OŠ Mladika, pesem Izgubljam se (Sara Sluga), zmagovalka v starejši kategoriji: “Nisem pričakovala, da bo številno občinstvo tako navdušila moja pesem. Pred nastopom sem bila malo skeptična. Za finalni nastop sem se pripravljala tri tedne. Pesem sem napisala v vsaj zame težkih časih. A vedno je tako, da po dežju posije sonce. S petjem se bolj resno ukvarjam dve leti. Obiskujem tudi solo petje. Želim ustvarjati svojo glasbo, se izražati skozi glasbo. Ali bom dala prednost glasbenemu izobraževanju, bo pokazal čas. Najprej pa želim končati gimnazijo.“ Original harmonika RUTAR GmbH • 9133 Sittersdorf - Žitara Vas 56 / Austrija Tel.: +386 (0)31 611 638 • info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR Foto: Črtomir Goznik Foto:ČG V komisiji so bili: Tinkara Fortuna, Domen Kumer in Nuša Derenda, ki so imeli za nastope mladih pevcev same pohvalne besede. Njihovi nastopi so jih dobesedno prevzeli in očarali. Tinkara Fortuna, članica skupine Bepop: „Resnično težko nalogo smo imeli, ker so se predstavili mladi pevci z lepimi in čistimi glasovi. Zelo, zelo težko je bilo izbrati zmagovalca, ker je bilo toliko dobrih pevcev. Mislim, da smo izbrali pravi zmagovalki. V starejši skupini smo izbrali dekle, ki je zapela avtorsko pesem, da smo ji dali še malo vetra v krila. Vsem mladim pevcem želim enako kot svojim trem hčeram, da sledijo svojim sanjam, da razvijajo svoje talente. To je v življenju največja svoboda, ta notranji mir, da lahko počneš to, kar te veseli. Hvaležna sem tudi sama, da lahko delam to, kar me veseli.“ Nuša Derenda: „Toliko lepih občutkov je bilo, toliko lepih glasov, toliko nadarjenih mladih pevk in pevcev. Resnično sem navdušena. Lepo je bilo slišati tudi skladbo, ki si jo sam posnel, ki jo izvajajo mlajši izvajalci, skladbo z malce domoljubnim pridihom, Za Slovenijo živim. Naj pojejo, naj uživajo, to želim vsem letošnjim finalistom projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pomembno je, da uživajo. Vedno se začne s tem, da uživaš, ko poješ skladbe, ki ustrezajo tvojemu glasu, in da tudi uživaš na odru. Za uspeh se je treba truditi, biti vztrajen.“ Domen Kumer: „Na letošnji finalni prireditvi so v obeh kategorijah nastopili izjemno talentirani mladi pevci. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je prekrasen festival z izključno slovenskimi pesmimi. To je še posebna odličnost. Vse čestitke, ne samo odličnim pevcem, temveč tudi organizatorjem, ki so poskrbeli za to, da so za finalni nastop izbrali tako zelo talentirane pevce. Zelo težko jih je bilo tudi ocenjevati, toliko talentov skupaj. Tisti pa, ki se bodo odločili za pevski oder, naj na svoji glasbeni poti čim bolj vztrajajo in čim bolj razvijajo svoj glasbeni talent. To bi jim srčno svetoval.“ Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in idejni oče projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: „Letošnja, . sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bila na nek način prelomna. Iščemo in razmišljamo o novih modelih in načinih, kako bomo v nadaljevanju projekta pristopili do njegovih ključnih akterjev: občin, županov, ravnateljev šol, glasbenih pedagogov in mladih pevcev. Naša največja želja pa je, da se vrnemo tja, kjer se je cela zgodba začela, v lokalne skupnosti, kulturne dvorane, dvorane osnovnih šol, večnamenske športne dvorane, pa tudi na trge in na druge prireditve, ki se izvajajo v teh okoljih. Želimo znova privabiti čim več ljudi, ljubiteljev slovenske pesmi, ki bodo mladim pevskim talentom v teh prostorih v živo zaploskali, kar jih bo še dodatno nagradilo, motiviralo in spodbudilo pri razvoju njihovih pevskih zgodb. To so tudi okolja, kjer se mladi tudi najbolje počutijo. Studijsko zgodbo zadnjih nekaj let bomo tudi nadgradili, saj bomo nastope mladih pevcev iz teh prostorov prenašali v živo. Z zaključkom . sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo smo zadovoljni. Zopet se je pokazalo, da imajo mladi neverjeten talent in voljo za petje in glasbeno ustvarjanje. Izkazalo se je, da tudi občinstvo sprejema to zgodbo, saj je bilo dvorišče minoritskega samostana na finalni prireditvi nabito polno. Vsi smo nadvse uživali. Komaj čakamo, da bo ta dogodek v čarobni kulisi tega prireditvenega prostora . in . januarja  očaral tudi televizijske gledalce po vsej Sloveniji. Naša želja pa tudi je, da bi se že v . sezoni na našem odru predstavili tudi mladi pevski talenti z Gorenjske in Prekmurja. Tudi v tem okolju, tako smo prepričani, je veliko mladih pevskih talentov, ki se želijo širše predstaviti in uveljaviti.“ Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK stran 27 torek z 23. avgusta 2022 27 Foto: Črtomir Goznik Občinstvo so mladi pevci navdušili, vsak njihov nastop so pospremili z močnim aplavzom. www.mladinska-knjiga.si MK_logo+spletna_stran_137x98mm.indd 1 17/08/2022 08:31 NOVI KAROQ ZA NOVE SPOMINE KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 8, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 7,5 – 4,7 l/100 km in 171 – 123 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0408 – 0,0152 g/km, trdi delci: 0,00035 – 0,00003 g/km, število delcev: 0,00075 – 0,00 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 stran 28 torek z 23. avgusta 2022 28 Foto: Črtomir Goznik Voditelj Domen Hren na odru in sovoditelj Dalibor Bedenik sta nastopajoče še dodatno spodbujala, da so tako odlično zapeli in ustvarili izjemen večer slovenske pesmi in glasbe. Foto: Črtomir Goznik Domen Kumer in Nuša Derenda Foto: Črtomir Goznik Na dvorišču minoritskega samostana so zaplapolale tudi slovenske zastave, ne samo ob domoljubni pesmi Za Slovenijo živim, temveč sploh v čast slovenski pesmi in glasbi. DOMINKO PTUJ Ime s tradicijo! Gospodarska vozila CENTER RABLJENIH VOZIL 7(+1,Î1,35(*/(', www.dominko.si Vse do V osedaanje njee naastop stop to op op pee si si la lah hkko ogledate n hko naa &ĂĂĐĞ ĐĞĞŬ Ŭ ŽŬŝ ŬŝŝŶzzŽƵd ƵdƵ Ƶ ddƵ Ƶď Ƶď ďĞĞƉƌ ƉƌŽ ŽĮůŝŚ ŝŚZ ZĂĚŝ ĚŝĂW WƚƵũ͘ ƚƵũ͘ www.otrocipojejo.si KƚĞƌ KƚĞ K ĞĞƌŵŝŶ Ğƌ ƌƌŵ ŶŶƵƉƉƌĞĚǀǀĂũĂŶ ũĂŶŶũĂĮ ũĂĂ ĮĮŶŶĂĂůŶ ĂůŶĞŽĚ ĂůŶĞ Ğ ĚĚĂũĞ ŶĂĂƐ ĂƐƉ ƐƐƉŽƌĞĚƵ ƉŽ ĞĚĚƵZds Z sǀĂĂƐƐďŽŵ ďďŽŵ ŵŽŽď ŵŽ ŽŽďǀĞƐƟů Žď ŽďǀĞƐƟ Ɵůŝůŝŝ͘ Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 29 Zeleni nasveti Pravni nasvet Poletje se počasi končuje Včasih so menili, da je po veliki maši poletja konec in se začenja jesen. Danes se je vreme precej spremenilo, a vseeno se začenjamo ukvarjati bolj s spravilom pridelka kakor z novimi setvami. Kljub temu se običajno poletna opravila na vrtu nadaljujejo. Padavin še zdaleč ni bilo dovolj, da bi se na primer končalo namakanje. Ne pozabite, prav nihanja količine vode v tleh povzročijo, da ima paradižnik težave tako s pomanjkanjem kalcija kakor kalija. Obe hranili pa sta odgovorni tudi za odpornost rastlin. Če ju v rastlini ni dovolj, ima ta z boleznimi še več težav. Rastlinjaki Najbolj me skrbi, da boste ponovno začeli zapirati rastlinjake ponoči. Nekateri imajo celo teorijo, da jih zapirajo, da ne bi prišlo do okužb od zunaj. Nikar. Noči še niti približno niso dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago. Potem je nevarnost za bolezni zelo visoka. Zato naj rastlinjaki ostanejo tudi ponoči povsem odprti. Res pa je, da svetujem zdaj, da najprej poberete vse zrele plodove paradižnika in tudi ostalih plodovk. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Če je plodov veliko, potem zmanjka energije za obrambo pred boleznimi. Paradižniku lahko potrgate vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. S tem boste namreč dosegli, da plodovi, ki so že na rastlini, dobro dozorijo. Vrhovi namreč prav tako jemljejo hranila, energijo sami rastlini. Ko jih odrežete, ostanejo vsa hranila na razpolago plodom, ki so še na rastlini, prav tako pa zadostujejo tudi za odpornost same rastline. Potem pa rastline poškropite z enim izmed krepiteljev rastlin, da jim daste dodatno energijo oziroma jim pomagate, da svojo energijo racionalnejše uporabijo. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Ponovite zadevo enkrat tedensko. stran 29 Nasveti torek z 23. avgusta 2022 Kaj torej še delamo na vrtu? COLOR CMYK V trgovinah pa so to pripravki, ki vsebujejo alge ali aminokisline, pa tudi rastlinske izvlečke, kot je vrbino lubje. Če pa so na listih že prvi znaki bolezni, lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila in ali pa pripravek iz sode bikarbone. Najbolje pa je, da ju uporabite izmenično. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim. Dovoljena sta v ekološki pridelavi. Skupno premoženje Z ženo sva se pred pol leta razvezala. Na sodišču smo uredili glede otroka in preživnine, nismo pa imeli postopka glede delitve premoženja. V času zakonske zveze sva z ženo kupila dve stanovanji, ki sta približno enake velikosti. Glede na to, da sem v zemljiški knjigi kot lastnik enega stanovanja vpisan jaz, kot lastnica drugega pa žena in stanovanji tako tudi koristiva, žena pravi, da je najino premoženje razdeljeno in da ne bo nič podpisovala. Menim, da to ni dovolj. Kaj naj storim? Ob razvezi sva imela tudi vsak svoj avtomobil. Težave z dozorevanjem plodov paradižnika Mnogi mi zdaj tožite, da so plodovi samo na pol dozoreli, da ob peclju ostajajo rumeni ali celo zeleni ali pa da se v njih pojavljajo trdi, beli deli. Gre za pomanjkanje kalija (ne kalcija, prav ste prebrali) v plodovih. Običajno prihaja do tega pojava v stresnih situacijah, teh pa letos že od pomladi ne primanjkuje. Ena izmed variant je dognojevanje preko namakalnega sistema, a to je možno le, če imate kapljični namakalni sistem. Ne topite granul mineralnega gnojila in z njimi ne zalivajte, saj boste korenine še dodatno poškodovali. Poiščite ustrezna gnojila, ki jim rečemo vodotopna ali fertigacijska gnojila. Nič ne bo narobe, če je v njih poleg kalija tudi dušik. NE SME PA BITI FOSFORJA. Najpogosteje namreč te težave povzroča prav previsoka vsebnost slednjega. Mnogi me boste vprašali, kako naj gnojim preko namakalnega sistema. Dokaj preprosto je. Vodo najprej speljite preko večje posode, ki jo dvignete. Lahko izkoristite višje lege vrta, če jih imate. Lahko pa posodo preprosto postavite na več palet ali podobno, na dvignjeni podstavek. Voda bo tako tekla pod padcem in namakala vrt, črpalka ne bo potrebna. V posodi pustite Foto: Pravni nasvet Foto: MP Po tem vročem obdobju lahko pričakujete cvetenje korenčka, pa tudi ponovno poganjanje krompirja, zato je izkop nujen. dovolj vode za eno zalivanje. Nato v to vodo zamešajte ustrezno količino gnojila, ki vsebuje kalij. Poiščite ga na spletu, to je najlažje in najhitreje. Nato preprosto pustite vodo, da zaliva vrt, z njo vred pa bo prišel naravnost do korenin že v vodi raztopljen kalij. Tako naredite ob vsakem zalivanju. V rastlinjaku kljub deževnim uram ne spreminjamo tempa namakanja, na vrtu pa, če dva dni ni padlo več kot 5 l vode/m2, prav tako namočimo ne glede na to, da ni več vročine. Najpogosteje težave povzroča prav neenakomerno namakanje, vodni stres, ko rastlini enkrat vode primanjkuje, po dežju pa je ima preveč. Druga možnost pa je, da dajete kalij preko listov – foliarno. V trgovinah najdete listna gnojila, ki vsebujejo samo kalij in aminokisline. S kalijem poškropite rastline vsaj enkrat tedensko, ob vidnih znakih pomanjkanja pa bi šla najprej trikrat zapored vsake tri dni. Potem pa nadaljevala vsaj enkrat tedensko. Kalij je tudi osnovni element odpornosti rastlin. Če ga v rastlini primanjkuje, je tudi njen imunski sistem poškodovan, deluje slabše. Tega pa si pred nastopom meglenih, vlažnih jesenskih juter ne želimo. Pri vsem tem pa seveda ne smete pozabiti na kalcij, tudi z njim je plodovke še vedno treba redno oskrbovati. Kalij pa vsebuje tudi mleko in soda bikarbona za vse, ki vseeno raje uporabljate domače pripravke. Korenovke Foto: MP Pokanje plodov paradižnika je posledica previsokih temperatur, preredkega namakanja in posledično tudi premalo kalija v plodovih rastlin. V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo tudi cvetenje dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je zdaj za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Korene najprej dobro umijte in osušite. Potem jih narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Vendar vedno sušite samo eno vrsto korenčnic, saj je čas sušenja različen. Prav tako naj se vam ob sušenju ne mudi. Temperatura naj bo največ 50 oC, saj se pri višjih temperaturah razgradijo, uničijo najboljše sestavine. Čas sušenja pa je seveda odvisen od sestavin. Med sušenjem občasno preverjajte, kako daleč je. Zelenjava mora obdržati barvo, mehkobo, ne sme postati povsem trda. Posušene in ohlajene delce korenčnic lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah tako kakor sveže. Lahko pa posamezne korenčnice skupaj s posušenimi listi peteršilja, luštreka, zelene … zmeljete in zmešate. Tako dobite domačo vegeto. Domačo vegeto lahko naredite tudi drugače. Še sveže vrtnine, ki po vašem okusu sodijo v juho in druge jedi, zmeljete v domačem sekljalniku, dodate grobo mleto morsko sol. Količina soli je približno 20 dag na 1 kg zelenjavne mase. Lahko dodate tudi kakovostno olivno olje. Vse skupaj dobro natlačite v manjše kozarce in jih dobro zaprite. Zelo pomembno je, da sušeno ali samo zmleto zelenjavo hranite v povsem temnem in hladnem prostoru, da ohranite vse, kar so rastline skupaj s soncem shranile za zimo. Miša Pušenjak Premoženje, ki ste ga v času zakonske zveze pridobili z delom ali odplačno, in premoženje, ki izhaja iz skupnega premoženja, predstavlja vajino skupno premoženje. Posebno premoženje je premoženje, ki ste ga pridobili pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. z dedovanjem ali na podlagi darilne pogodbe). Če ste stanovanji kupili z denarjem, ki ste ga zaslužili v času trajanja zakonske zveze, predstavljata stanovanji vajino skupno premoženje. Ne glede na to, da sta v zemljiški knjigi kot lastnika vpisana vsak do celote na posameznem stanovanju, se šteje, da je vsako stanovanje vajino skupno premoženje. Enako velja za avtomobila. Iz vašega vprašanja izhaja, da se sedaj z bivšo ženo strinjate glede uporabe stanovanj in katero stanovanje in avtomobil pripada komu. Kljub sedanjemu soglasju lahko v prihodnosti med vami in ženo pride do spora in takrat (lahko tudi čez več let) lahko žena uveljavlja, da skupno premoženje ni bilo nikoli razdeljeno. V izogib zapletom, ki bi takrat nastali (slednji se še povečajo v primeru, če bo kateri od vaju izvedel obsežnejša vlaganja v stanovanje ali če bo stanovanje želel prodati), je pravilno vaše razmišljanje, da je treba premoženje razdeliti sedaj. Možna je sklenitev sporazuma o delitvi skupnega premoženja. Sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa. V sporazumu se navede vse vaše skupno premoženje in določi, na kak način se razdeli (npr. v vašem primeru bi vsak postal do celote lastnik posameznega stanovanja, enako glede avtomobilov). V sporazumu se je mogoče dogovoriti tudi o morebitni obveznosti preživljanja bivšega zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Če soglasja žene za podpis sporazuma ne bo, bo treba delitev premoženja urediti v sodnem postopku. Če ni spora o tem, kaj spada v skupno premoženje in o velikosti vaših deležev na skupnem premoženju, je mogoče vložiti predlog za delitev v nepravdnem postopku. V tem primeru bo sodišče razdelilo stvari iz skupnega premoženja med vaju. Če bi bila obseg skupnega premoženja in/ali velikost deležev sporna, vas bo sodišče napotilo na pravdo. V primeru spora o predmetih skupnega premoženja in velikosti deležev lahko že tudi sami neposredno vložite tožbo. V pravdnem postopku se bo odločalo o tem, kaj spada v skupno premoženje in kakšni so deleži vsakega od zakoncev (lahko so enaki ali pa ima eden od bivših zakoncev višji delež, glede na njegov prispevek k nastanku skupnega premoženja).Tako v primeru pravde kot tudi nepravdnega postopka je zelo priporočljivo, da vas v postopku zastopa odvetnik. Ker ste napisali, da se z ženo strinjata glede uporabe stanovanj in avtomobilov, vsekakor priporočamo, da poskusite zadevo urediti sporazumno s sklenitvijo sporazuma. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 30 a n i n e j l b a V ¦%, ‡',&,1‡/1,' ”' www.avtobusniprevozi.eu  ‡' ,,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz  : 1 -,  H .‡ 1, (' |: Œ‡',‡ OHRID – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNA 18:00 iz Ptuja UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN 2LHKDHMOQDCRS@UMHJH1@CHN 3DCMHJ@/STI NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMH UBDMN 5H]HU YLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.re www .repor repor p ter.sii IZ NO ŠTEV VE ILKE MEDIJSKI MORILEC Kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja POLITIKA Andrej Hoivik in Lenart Žavbi: dva mlada petelina v državnem zboru DOSJE Odstranitev ograje: župani na južni meji so za, želijo pa si varnosti INTERVJU Igor Bahovec, sociolog religije: Žal med škofi zaradi napetosti ni prave edinosti stran 30 torek z 23. avgusta 2022 Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 stran 31 Oglasi in objave torek z 23. avgusta 2022 Mali oglasi PRODAM teličko simentalko, staro 4,5 meseca. Tel. 070 250 441. STORITVE KMETIJSTVO PIŠČANCE, 4-tedenske, za nadaljno rejo, naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. COLOR CMYK RAZNO Umrli so Vanda Veselič, roj. Polegeg, Dolga Lesa 13, roj. 1954 – umrla 10. avgusta 2022; Marija Štumberger, roj. Korošec, Zg. Hajdina 111, roj. 1952, umrla 9. avgusta 2022; Franc Fekonja, Hajdoše 3d, roj. 1951 – umrl 10. avgusta 2022; Ana Arnečič, Pobrežje 18, roj. 1931 – umrla 10. avgusta 2022; Jožef Mesarič, Rimska ul. 14, Ptuj, roj. 1935 – umrl 14. avgusta 2022; Jožef Fridauer, Pobrežje 33b, roj. 1951 – umrl 14. avgusta 2022; Daniel Klemenčič, Mezgovci ob Pesnici 9, roj. 1935 – umrl 14. avgusta 2022; Anton Jerič, Dragonja vas 1, roj. 1929 – umrl 11. avgusta 2022; Viljem Kamenšek, Stoprece 53, roj. 1933 – umrl 15. avgusta 2022; Janez Zadravec Sodinci 60, roj. 1936 – umrl 14. avgusta 2022; Marija Pintarič, roj. Rajh, Vičanci 45, roj. 1934 – umrla 16. avgusta 2022; Julijana Križančič, roj. Lončarič, Jenkova ul. 4, Ptuj, roj. 1931 – umrla 15. avgusta 2022; Janez Horvat, Markovci 22b, roj. 1956 – umrl 11. avgusta 2022; Janez Valenko, Cunkovci 5, roj. 1942 – umrl 16. avgusta 2022; Ivan Keres, Žnidaričevo nabrežje 8, Ptuj, roj. 1936 – umrl 18. avgusta 2022. OSAMLJEN moški išče žensko srednjih let z resnim namenom. Tel.071 202 704. 31 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Spočij si trudne zdaj oči in za vse še enkrat hvala ti. OSMRTNICA V 88. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila in tiho zaspala naša draga mama, babica in prababica Frančiška Šegula (8. 2. 1935–17. 8. 2022) rojena Šeruga IZ GORIŠNICE 15 Od nje se bomo poslovili v torek, 23. avgusta 2022, ob 16. uri na pokopališču v Gorišnici. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 14. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Žalujoči: sinovi Roman, Dušan in Borut z družinami Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 75. letu zapustil naš dragi " !! !   ( &! &   &$ $ ! ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER 600 ALLMATIC SO400 369 € Martin Ivančič 735 € S SELSKE CESTE 31 NA PTUJU 510 € 415 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 670 € 480 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m Od njega se bomo poslovili v sredo, 24. avgusta 2022, ob 14. uri na prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !   ( &! ! & &     & $! !   ,  $%   %! !% (!$mý ($& JOYTECH AC 600 ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € 309 € 229 € do 650 kg do 600 kg do 500 kg ALLMATIC BIG 550 € do 400 kg 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm € € € € 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 29 ,30 33 ,70 42 ,80 53 ,40 do 2200 kg € € € € steber v. 100 cm steber v. 125 cm steber v. 150 cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 do 600 kg 18 ,40 € 20 ,00 € 23 ,40 € 27 ,70 € KK Thelma KK Susy slim Žalujoči njegovi najdražji Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi, kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, nate bomo mislili vsi. www.kipkopshop.si &!"!,$ý   "&,'! !!$(  KK Camilla slim ob 12. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. 430 € 5m mm m 21 ,70 24 ,20 28 ,60 40 ,20 103 x 250 cm hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ALLMATIC KALOS TURBO "  uý !$ %&$ 4m mm m mož, oče, dedek, brat in stric 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 1 TOBY Helena 12 62/(,QVHUWRYORĿHN SOLE Croatica 12 ZAHVALA Ob izgubi žene, mamice, babice, prababice in tašče 749 € PRÎN: 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € 949 € PRÎN: Î   N: N PRÎN: 1149 € 1099 € PRÎN: PRÎN: PRÎ Î  N: 1299 € 1149 € PRÎN: PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (! (!      "&,"$!"  &$ !!$(  www.kipkop.si www.kipkopshop.si NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... TOBY H 15 TOBY H 20 1699 € 1999 € PRÎN: : 02'(/.,352/ INDUSTRIJSKA ROLO KKBIO +,7527(.2Í$ u! 739 € u! u! 839 € u! 1990 € 1990 € swiss made SEKCIJSKA STRANSKA www.dvizna-vrata.si u! 839 € u! ENOKRILNA VHODNA DRSNA VRATA u! 839 € 1414 € u! 640 € u! DVOKRILNA KK ECONOMIC 40 u! 999 € 1495 € DVOKRILNA KK CLASSIC 44 u! 1220 € Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. SPOMIN Pred petimi leti se je od nas poslovil naš dragi IZ PODVINCEV 119A SEKCIJSKA INDUSTRIJSKA 6(.&,-6.$'9,ľ1$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM Vsi njeni Dušan Zorec %     %    $ $ u  ( ( $ & 6(.&,-6.$'9,ľ1$ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od nje poslovit, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli iskreno sožalje. PRÎN: P ( (  u  $ $ !! !  (!  ( ( $& MODEL KIPROL55 IZ GRAJENE 42 TOBY H 24 1799 € PRÎN: Anice Hedl u! 1414 € AKCIJA Bela, srebrna in rjava barva vrat za isto ceno! www.dvizna-vrata.si Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče v spomin. Tvoji najdražji Štajerski TEDNIK torek, 23. 8. 2022 COLOR CMYK Kronika 32 stran 32 torek z 23. avgusta 2022 Slovenija z Prostitucija kazniva le še, kadar prostitutko izkorišča zvodnik »Prodaja lastnega telesa je težko prostovoljna izbira« O prostituciji v Sloveniji se malo ve in govori, vsem pa je jasno, da je ta najstarejša človeška obrt seveda prisotna tudi v naši družbi. Marsikje opazimo kakšne žgečkljive oglase, ki nič kaj ne skrivajo svojega namena, pa tudi bolj prefinjene, ki se skrivajo pod krinko spoznavanja osamljenih duš. Leta 2003 se je Slovenija pridružila državam, ki so dekriminalizirale prostitucijo, torej je bila zakonsko odpravljena prepoved nudenja spolnih uslug za denar. Po Zakonu o varstvu javnega reda in mira ostaja kaznivo le še spolno vsiljevanje na javnem mestu. Prekršek torej ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih uslug na javnem kraju z vsiljevanjem, pa še to le v primeru, ko tako dejanje nekoga moti, ga vznemirja ali povzroča zgražanje, sicer pa ne. Druga zgodba pa je zvodništvo, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, kar pomeni, da nekdo drugo osebo izkorišča, napeljuje ali spodbuja k prostituciji oziroma jo prisili vanjo z uporabo sile, grožnje ali s preslepitvijo. Prostitucija je opredeljena še v kaznivem dejanju Trgovine z ljudmi, ko nekdo zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali pa pri teh dejanjih posreduje. V nobenem primeru pa zakonodaja ne dovoljuje prostitucije mladoletnih oseb. Žrtev izkoriščevalca redko prijavi Na policiji pravijo, da so s področja zlorabe prostitucije večinoma obravnavali slovenske državljane, tako osumljence kot oškodovance oz. oškodovanke, saj je šlo večinoma za ženske. Med njimi je bilo poleg Slovenk še nekaj državljank Srbije, BiH, Dominikanske republike, Moldavije in Ukrajine, vse skupaj pa so bile najpogosteje izkoriščane v različnih nočnih lokalih. Policija statističnih podatkov v povezavi s prostitucijo, o številu spolnih delavcev in delavk, ne vodi, saj zbira le podatke o s tem povezanimi kaznivimi dejanji. Na Policijski upravi (PU) Maribor dodajajo, da žrtve oziroma občani izkoriščanje zaradi prostitucije le redko naznanjajo policiji. »Večina žrtev je identificirana na podlagi aktivnosti policije in nevladnih organizacij. Prav tako ugotavljamo, da storilci v veliki večini primerov izkoriščajo ranljivost žrtev, ta pa se kaže v slabih socialnih in ekonomskih okoljih, iz katerih žrtve izhajajo ali se v njih znajdejo. Zaradi navedenega jih storilci spravljajo v finančno odvisnost, same pa se v policijskih postopkih ne prepoznavajo kot žrtve, zato se izkoriščanje nadaljuje.« Foto: arhiv M24 Srbska prostitutka stavi na kranjske Janeze Ali se ženska za prostitucijo odloči prostovoljno ali je vanjo prisiljena? Gre za vprašanje, ki marsikoga najbrž najbolj zanima. Pred kratkim je bil objavljen pogovor s srbsko prostitutko na začasnem delu v Sloveniji in nazivom samostojne seksualne delavke, ki je javnost malce spustila v sicer skrivnostni svet prostitucije. Za celotno storitev in stroške je odgovorna sama, pravi, torej nima zvodnika, sama se tudi oglašuje. Ugotavlja, da je pri nas prostitucija še vedno velik tabu, slovenske moške pa opiše kot sramežljive. Čeprav je delala marsikje po svetu, so ji prav kranjski Janezi najljubši. Plačana je za polurno storitev, ki vključuje slačenje, seks, prhanje in oblačenje. Nudi samo klasičen seks, dela zgolj dopoldan, v tem času pa zasluži tisoč evrov. Če ji moški ni všeč, ga odslovi. Prodajal jo je, sodišče pa nič Foto: Pexels.com Policija preganja le zvodnike ali »vsiljivke« Po podatkih generalne policijske uprave (GPU) je policija v obdobju od leta 2015 do 2021 skupno obravnavala 60 kaznivih dejanj zlorabe prostitucije, in sicer leta 2017 deset, leto kasneje 24, v 2019 šest, v 2020 eno, lani pa 19. V ta kazniva dejanja je bilo skupno vpletenih 114 osumljencev in 72 oškodovank. »Pri svojem delu ugotavljamo, da se prostitucija oglašuje preko različnih medijev ter izvaja na različnih lokacijah in prostorih. Kot rečeno, se v Sloveniji izvajalcev prostitucije ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. Po našem mnenju takšna sistemska ureditev pomeni, da lahko izvajalci prostitucije prijavijo različne oblike kaznivih ravnanj, uperjene zoper njih, ne da bi s tem inkriminirali tudi sebe,« razlaga Drago Menegalija z GPU. Rojstva: Polona Bizjak, Zgornja Ščavnica 101k, Sveta Ana v Slovenskih goricah – deček; Andrejka Prigl, Potrčeva cesta 50a, Ptuj – deklica Tia; Vanja Roze, Hardek 19a, Ormož – deček Izak; Tamara Trlep – deček Jernej; Tamara Kraut – deček Teo; Larisa Rožman – deklica Eva; Sonja Karlo – deklica Ina; Valerija Kolarič – deček Rene; Anja Brumen – deklica Zala; Petra Korpar – deček Erazem; Nina Petek – deklica Lina; Tjaša Pignar – deček Mark; Ines Kebler – deklica Ota. Poroke – Ptuj: Dejan Gašparič, Podgorci 68, in Nina Sok, Moškanjci 124; Alojz Fuks in Mateja Polajžar, Janežovci 4; Zdenko Vidovič in Sonja Švab, Dornava 34; Valter Mazi in Natalya Husarova, Na Tratah 7, Ptuj; Dejan Potočnik in Špela Kirbiš, Popovci 2; Matjaž Šegula in Andrejka Dovečar, Prvenci 25a; Danijel Rus in Evelina Starčič, Polenšak 46a; Gašper Zemljič in Maja Gajser, Skrblje 6a. Očitno lahko tudi prostitutka, če deluje samostojno, je dovolj pametna in previdna, obenem pa jo spremlja še sreča, odlično živi in zasluži. Sliši se skoraj predobro, zlasti kadar v javnost pricurlja pripoved kakšne njene izkoriščane kolegice. Ena od takih je tožila svojega zvodnika, da jo je med letoma 2015 in 2018 silil v nudenje spolnih uslug v različnih stanovanjih v Ljubljani, in to z izjemo nedelje vsak dan v tednu, jo pri tem strogo nadzoro- Zrel grozd Jerneja (24.) dobiti, dosti bo sladkega mošta za piti. Foto: arhiv Svet24 V legalizaciji ne vidijo rešitve Nad njo ni navdušena Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. »Legalizacija prostitucije žensk, kakor tudi moških in transspolnih oseb, ne more zaščititi ali jim dejansko pomagati pri graditvi dostojnega življenja. Ni se zgodilo v Nemčiji, ne Avstriji, ne na Nizozemskem. Število žrtev prostitucije in trgovine z ljudmi v teh državah se je z legalizacijo dejansko povečalo, po podatkih nevladnih organizacij se je povečalo tudi število žrtev otrok v prostituciji. Prav tako je občutno naraslo povpraševanje po prostituciji, zato v te države uvažajo vedno več novih žensk in deklet iz revnejših držav. Če nekaj, kar osebam tako zelo škodi, naredimo legalno, s tem samo ohranjamo in povečujemo trpljenje ter podaljšujemo izkoriščanje vseh, ki so že v prostituciji in ki vanjo še vstopajo.« val, od vsakega zaslužka pa od nje zahteval 400 evrov. Sodišče ga je oprostilo obtožb, prostitutko pa napotilo na pravdni postopek. Na društvu Ključ, edini specializirani nevladni organizaciji v Sloveniji, ki deluje na področju boja proti trgovanju z ljudmi, pravijo, da sta pojava trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in prostitucija neločljivo povezana. »Pri svojem delu namreč zelo po- gosto naletimo na osebe, ki delujejo v prostituciji, pa želijo oditi iz sistema, četudi so se morda najprej vanj vključile prostovoljno. Ne verjamem, da se za prostitucijo odločiš, temveč te nekaj v življenju v to prisili in misliš, da nimaš druge možnosti, to pa potem pušča trajne posledice, ki zahteva dolgo okrevanje,« opozarja Polona Kovač, vodja društva. Senka Dreu Danes dopoldne bo ponekod v notranjosti Slovenije občasno še rahlo deževalo, popoldne pa se bo oblačnost trgala. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 21 do 26, na Primorskem do 30 °C. Napoved za Podravje Poroka – Ormož: Marcel Fekonja in Tjaša Ličof, Meilensteinweg 3, 5630 Bad Hofgastein, Avstrija. Vir: ARSO