Aktivno sodelovanje škofijskega ordinariata na izrazito hujskaški prireditvi v Borovljah, ki je bila naperjena prati koroškim Slovencem, pomeni, da se knezo. škofijski ordinariat zavestno in nnfirtno uvršča med najhujše sovražnike in zatiralce našega ljudstva.
Letnik lil.
Celovec, v sredo 22. IX. IMS
Sle v. 67 (160)
ZAHARIADES:
Vojaški načrt monarhofašistov je popolnoma propadel
V svojem komentarju po radiu »Svobodna Grčija« je glavni tajnik Komunistične partije Grčije Zahariades poudaril, da so vojni napori grških monarho-fašistov v tem letu doživeli popoln poraz. Dejal je, da se Američanom in mo-narhofašistom ni posrečilo niti uničiti niti resno ošibeti glavnih sil grške Demokratične vojske na severnem Pindu. Nasprotno je Demokratična vojska razbila vse njihove načrte in ustvarila nov položaj. Demokratična vojska je ustvarila nov Gramos v Viciju in Murganiju, kjer so »veliki vojaški izvedenci« Van iFleet, Kitrilakis in Sakalotos doživeli vojaško sramoto, ki je nikakor niso predvidevali. Zahariades je nato poudaril, da je tudi v ostalih delih Grčije vojaški načrt monarhofašistov popolnoma propadel. V Tesaliji, Rumeliji in na Peloponezu se sile Demokratične vojske večajo, veča se njeno ozemlje, za monar-hofašistični fašizem in za »amerikano-kracijo« pa nastaja izredno težak položaj.
Zahariades je nadalje izjavil, da v atenski vladi tli nesoglasje, ki se pogosto razžari in ki ga Američani le s težavo spet zadušijo.
Zahariades je nato omenil, da je znani list »To Birna«, ki služi Američanom ravno tako zvesto, kakor je svoječasno služil hitlerjancem, prisiljen pisati: Iz dneva v dan se grško ljudstvo vedno
bolj prepričuje, da so pravice vlade omejene, dočim se z druge strani širi oblast in pravice ameriške misije. Nastaja vtis, da obstojata v Grčiji dve vladi in da grška vlada nima več avtoritete kakor tuja vlada. S Sofulisom in Caldarisom jo Grčija postala dokončno ameriška kolonija.
V	notranji politiki poostrujejo teror. Zadnje dni so v velikih mestih aretirali na tisoče ljudi. Hitlerjeve metode pa se še bolj načrtno uveljavljajo na fronti. Dne 11. septembra t. 1. je dal general Kitrilakis, da bi preprečil poraz v Viciju, nalog za uporabljanje strupenih plinov. Kakor poročajo ameriški dopisniki, ubijajo monarhofašisti po predhodnem mučenju vse borce in častnike Demokratične vojske, ki jim padejo v roke in sicer tudi tiste, ki se podajo.
V	zunanji politiki se monarhofašisti in Američani z namenom, da prikrijejo svoje neuspehe, poslužujejo nespretnih izzivanj in oboroženih napadov proti se-
vernim ljudskim republikam. Pripravljajo tla, je poudaril Zahariades, da bi dosegli s pomočjo tako imenovane balkanske komisije in skupščine OZN imperialistično intervencijo v Grčiji in upajo, da bodo s tem lahko dosegli to, kar ni uspelo monarhofašistični vojski.
Končno je Zahariades poudaril, da je Demokratična vojska dovolj močna, da uniči vse načrte tuje in domače reakcije.
Vedno hujši teror v Grdil
Generalnega sekretarja grškega sindikalnega gibanja Paparigasa bodo .skupno s skupino komunistov postavili pred vojno sodišče.
Iz Chalkisa poročajo, da so tam obsodili devet grških rodoljubov na smrt, ki so jih takoj ustrelili. Med ustreljenimi sta dve ženski, ki so jih obsodili za to, ker sta podpirali partizane.
Policija je aretirala v Atenah ponovno 780 oseb.
Generalni sekretar OZN ie zavrgel načela Združenih narodov
Generalni sekretar Organizacije Združenih narodov Trygve Lie je pripravil za 3. Generalno skupščino OZN, 'ki se je pričela včeraj v Parizu, letno poročilo o delovanju OZN. V svojem komentarju o tem poročilu pravi moskovska »Pravda« med drugim:
Umor grofa Bernadotte-a v Jeruzalemu
Dne 17. septembra t. 1. je bil v Jeruzalemu umorjen posredovalec Organizacije združenih narodov v Palestini grof Folke Bernadotte.
Zunanji minister Izraela Moshe Shec-tok je poslal kralju Švedske, grofinji Bernadolte in generalnemu sekretarju OZN Trygve Lie-u telegrame, v katerih pravi, da ga je pretresla vest o groznem umoru grofa Bernadotte-a in poudarja, da so umor izvršili zločinci, ki jih je vse izraelsko ljudstvo izključilo iz židovske skupnosti v Jeruzalemu. Shertok nadalje izjavlja, da bo vlada Izraela ukrenila vse potrebno, da bodo morilci pravično kaznovani.
Posle umorjenega grofa Bernadotte-a je začasno prevzel dr. Ralph Bunche, ki le bil ob napadu v spremstvu posredovalca Združenih narodov.
Ob tej priložnosti pa se je sestal Var-nostni svet na posebni seji, da prouči Položaj v Palestini, ki je nastal po umo-ru grofa Bernadotte-a. Zastopniki za-Padnlh sil so uvaževali delo Bernadotte-a in priporočili, naj Varnostni svet Pošlje žalujočim telegrame sožalja in nai 8,“ Bernadotte-ovega pogreba udeleži Posebna deputacija Organizacije Združenih narodov.
Sovjetski delegat Malik je izjavil, da . z umorom grofa Bernadotte-a Orga-«>zaciji Združenih narodov nalaga dolžnost, da na podlagi priporočila OZN dejansko poskrbi za rešitev palestinskega 1'rašanja. Nato so se zastopniki Sovjet-V ^ zveze, Združenih držav Amerike, , ' ike Britanije,, Francije in Kitajske, g1 *° “talni člani Varnostnega sveta, po-tlotteVa*'	° nas*ei*n'ku grofa Berna-
.1 o različnih poročilih domnevajo da je ‘‘ toorilec grofa Bernadolle-a član neke skupine tako imenovune Zvez-
dne organizacije«. Vlada Izraela je »Zvezdno skupino« razpustila, v Jeruzalemu je začasno prepovedala izhod in odredila aretacije vodilnih članov »Zvezdne skupine«. Doslej so aretirali 400 oseb.
Ob smrti grofa Bemadotte-a piše berlinska »THgliohe Rundschau« med drugim: »Bernadotte je postal žrtev nasilne politike britanskega in ameriškega imperializma. Postal je orodje Velike Britanije in Združenih držav Amerike, ki zaradi svojih petrolejskih interesov bojkotirata mirno rešitev palestinskega vprašanja. Zdaj pa je sam postal žrtev te politike.«
Trygve Lie gleda borbo med demokratičnimi elementi v svetu, ki jim na-čeljuje Sovjetska zveza, in med reakcionarnimi silami, ki pripravljajo novo vojno, s stališča, ki mu manjka objektivnosti. V uvodu svojega poročila zatrjuje Trygve Lie, da tvorijo Združeni narodi glavni steber, ki vzdržuje enotnost sveta proti nasprotnim težnjam, ki nasprotujejo tej enotnosti. Vendar Trygve Lie ne navaja podrobno teh teženj in ne pove, kar jo znano vsemu svetu, namreč
to, da je Sovjetska zveza odločno branila načelo soglasnosti sklepov, dočim so ZDA in države, ki podpirajo njihovo politiko, stalno napadale to načelo z namenom, da zagotovijo številčno večino angloameriškemu bloku, ki je potrebna za izvajanje diktatorske politike med Združenimi narodi. Trygve Lie se postavlja na stran angloomeriškega bloka, če brani te težnje, ki so naperjene proti načelom in končnim ciljem Združenih narodov.
Enako pomanjkanje objektivnosti se opaža tudi v onih odstavkih poročila, ki govorijo o Grčiji, Koreji, Indoneziji in Palestini. Ves svet ve, piše »Pravda«, da so tragični položaj v Grčiji ustvarile ZDA, ki so se že od vsega začetka vmešavale v notranje spore te države ter skupno z Veliko Britanijo financirale grške m narhofašiste. Ves svet ve, da Trumanov nauk predvideva spremembo Grčije v strateško oporišče ameriškega ekspanzionizma. Razumljivo je, da jo kri, ki se preliva v Grčiji, eno izmed sredstev, ki vodijo do toga cilja. Združeni narodi niso pod pritiskom anglo-ameriskega bloka niti skušali likvidirati tragičnega položaja v Grčiji, čeprav je ves demokratični svet pričakoval posredovanje Združenih narodov. Nasprotno pa se je ustanovila tako imenovana komisija za Balkan, ki je služila samo koristim vpadnikov. Stališče Trygve Lie-a do korejskega vprašanja je povsem enako.
Najočitnejši dokaz, da je Trygve Lie zavrgel načela Združenih nartov, je njegovo stališče do Marshallovega načrta in stališče do angloameriške politike glede Nemčije in ČSR. Angloameriški politiki, zaključuje »Pravda«, ki niso mogli izvesti, kar so nameravali glede Nemčije v Svetu zunanjih ministrov, so se poslužili sodelovanja Trygve Lie-a in skušali spraviti to vprašanje pred Zdru. žene narode.
Poglavje pod naslovom »Češkoslova* ški dogodki« v omenjenem poročilu p« prikazuje enake znake uslužnosti Try-gve Lie-a angloameriškemu bloku.
liudskodemokratlina vlada v Koreji
Po poročilih TASS-a iz Moskve je napravilo ljudstvo Koreje velik korak naprej na poti k združitvi vsega korejskega naroda, ki ga razdvaja skupna politika ameriških vladnih krogov in korejske reakcije pod vodstvom ljudskega izdajalca Lisvnmana. Izvedlo je volitve v Vrhovno ljudsko skupščino Koreje, ki se je že sestala in potrdila ustavo ter sestavilo Ijudskodemokratično vlado, ki
V nedeljo, dne 26. septembra 1948
vsi na mogočni
LJUDSKI TABOR
ki bo ob 14. uri pri Prangarju na Brati
Na sporedu soi __
GOVORI. ŠTEHVANJE, FIZKULTURNI NASTOPI MLADINE, TAMBURAŠE I IN PEVSKI NASTOPI, NASTOP PIONIRJEV IN LJUDSKO RAJANJE
OSVOBODILNA FRONTA ZA SLOVENSKO KOROŠKO
skupno z Vrhovno ljudsko skupščino izraža voljo vsega ljudstva in zastopa koristi delovnih ljudi. Vrhovna ljudska skupščina ima 572 poslancev. Od teh jih zastopa 360 prebivalstvo južne Koreje, 212 pa prebivalstvo severne Koreje.
Pomembno je tudi dejstvo, da se je kljub surovemu zatiranju in terorju zasedbenih oblasti in reakcije v južni Koreji udeležilo volitev 78 odstotkov voli vnih upravičencev. Poudariti je treba, 'da so v Vrhovno ljudsko skupščino izvolili 120 delavcev, 194 kmetov, 152 nameščencev, 33 intelektualcev, 29 podjetnikov in drugih.
Prvo zasedanje Vrhovne ljudske skupščine Koreje je bilo manifestacija enodušne pripravljenosti vsega ljudstva, 'da nadaljuje borbo za zopetno združitev severne in južne Koreje in da ustvari enotno, neodvisno in demokratično državo.
Sovjetska zveza je že septembra 1947. 'leta predlagala, da zapustijo ameriške in sovjetske čete Korejo. Oktobra 1947. leta je ta predlog na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov ponovila. Vendar so Združene države Amerike odklonile vse te predloge, 'ker stremijo za tem, da bi ostala Koreja razcepljena, kar bi jim omogočilo, da bi napravili iz južne Koreje kolonijo ameriških monopolov.
Sovjetsko ljudstvo pozdravlja ustanovitev ljudskodemokratične vlade v Koreji in vidi v tem pomemben in važen korak na poti do združitve vsega korejskega naroda.
Celovški škof je pokazal svoj pravi obraz
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je v svojem pismu na Zavezniški svet pravočasno razkrinkal pravi namen in dejanski značaj izzivalne prireditve, ki so si jo pod krinko »1. koroškega lovskega streljanja« zamislili koroški šovinisti, da bi z invazijo grofovskih in veleposestniških valptov in bivših nacistov iz severnih krajev Koroške in vseh ostalih avstrijskih pokrajin v središče slovenskega Roža zastra-šili antifašistično slovensko prebivalstvo in zavrii njegovo vztrajno borbo za nacionalno in socialno osvoboditev. Z ne-malim začudenjem in ogorčenjem je ljudstvo Slovenske Koroške zaznalo o tem, da namerava sodelovati pri tem izzivalnem pohodu v Borovlje tudi celovški knez in škof dr. Kostner. Kot izraz te ogorčenosti je poslala Zveza slovenskih izseljencev dne 14. t. m. knezoško-fijfekemu krškemu ordinariatu v Celovcu naslednje pismo:
»Iz dnevnega časopisja, iz radijskih napovedi in iz programa »lovskega streljanja« v Borovljah smo zaznali, da namerava tudi knezoškofijski krški ordinariat aktivno sodelovati na tej izrazito hujskaški in proti koroškim Slovencem naperjeni prireditvi. Iz navedenih virov izvemo, da je v ostali program vključena celo pontifikalna maša g. knezoškofa v nedeljo, dne 19. septembra na prostem trgu v Borovljah.
Ob mnogih priložnostih smo že doslej opažali koroškim Slovencem sovražno zadržanje krškega ordinariata. Omenjamo v tej zvezi predvsem za nas slovenske izseljence nepozabljeno prepoved maše-zadušnice za naše brate in sestre, ki so postali žrtve fašističnega nasilja v izseljeniških taboriščih Nemčije. Prepoved ordinariata za mašo na dan 15. aprila 1946 smo vsi koroški Slovenci vzeli na znanje kot sovražen in duhu bratstva ter krščanske ljubezni, ki bi moral biti vodilo cerkvenega vodstva, nasproten akt.
Istotako nas je žalilo zadržanje krškega ordinariata in g. knezoškofa ob strankarskih prireditvah dne 15. 8. 1947 in ob 10. oktobru 1947. Prav posebno pa smo z ogorčenjem zaznali za brezprimer-no žalitev vseh naših čustev in globokega spoštovanja do žrtve najboljših sinov
C 2ž£ŽSSLSm£ž~^
Šestkrat več bombaža so posejali letos kakor lani. Medtem ko so v stari Jugoslaviji pridelovali bombaž samo v nekaterih makedonskih krajih, so ga zdaj uvedli v naslednjih črnogorskih okrajih: v danilovgrajskem, litograjskem, barskem, kotorskem in hercegnovskem. Pridelujejo ga pa tudi v Dalmaciji, Hercegovini in nekaterih okrajih ožje Srbije. V okrajih, kjer so pridelovali bombaž že prej, se je donos povečal od 590 na 650 kg na ha.
Pri jesenski setvi bodo povečali obdelane površine tudi na Kosovem in Metohiji. Setveni načrt za leto 1948-49 že izdelujejo. Določili so, da se morajo površine obdelane zemlje povečati za 6.1 odstot. v primeri z obdelano zemljo lani.
Vse rečno ladjedelnice hodu tekmovale. Ladjedelnica v Apatinu (ob Donavi) je povabila na tekmovanje vse rečne ladjedelnice v državi. Med tekmovanjem je treba znižati polno lastno ceno za 1.5 odstot., prihraniti za 2 odstot. surovin in izboljšati izdelke za 3 odstotke.
V Romuniji so zvišali proizvodnjo
Delovno ljudstvo Romunije je v proizvodnji doseglo precejšnje uspehe. Pridobivanje jekla so v primeri s 1938. letom zvišali za 29 odstotkov. Romunska težka industrija že proizvaja stroje in nadomestne dele za tekstilno industrijo. Predilnice so zvišale proizvodnjo v času od aprila do julija 1948. v primeri z isto dobo leta 1938. za 45 odstotkov.
V zadnjih dveh letih so proizvodnjo tkanin podvojili. V industriji za svilene izdelke so zvišali proizvodnjo v primeri s 1938. letom za 50 odstotkov.
Medtem ko je bilo v Romuniji pred dverni leti še precejšnje pomanjkanje papirja, ga zdaj izvažajo. Proizvodnjo so znatno zvišali tudi v tovarnah stekla in v industriji za gradbeni material.
in hčera našega ljudstva ob zahtevi k. š. ordinariata, naj se izbrišejo zgodovinsko resnične besede na spomeniku padlim za svobodo v borbi proti fašizmu. Celo državna oblast je izdala poseben zakon, ki jamči nedotakljivost grobov žrtev borbe proti nasilju, krški k. š. ordinariat pa je ravnal s tako nerazumljivo sovražnostjo tudi še v primeru drugih grobov naših partizanskih borcev za svobodo.
Lahko bi našteli še več takšnih dejanj, ki so koroškim Slovencem dokazi sovražnega zadržanja k. š. ordinariata do našega ljudstva. Ob napovedi ponovnega izzivalnega zadržanja, ki ga gledamo v sodelovanju najvišjega predstavnika cerkve na izrazito hujskaški prireditvi zbranih najbolj zagrizenih sovražnikov slovenskega ljudstva, izražamo globoko ogorčenje vseh slovenskih izseljencev in najostrejši protest vseh koroških Slovencev.
Ta prireditev nima z dušnopastirskimi nalogami verskega predstojnika nobenega opravka in nobene zveze. Pontifikalna maša na tej vojnohujskaški prireditvi pomeni, da se krški knezoškofijski ordinariat zavestno in načrtno uvršča med najhujše sovražnike in zatiralce našega ljudstva.
Slovensko ljudstvo in posebno sloven-
ske žrtve nacističnega nasilja bomo čakali na zadržanje in odgovor k. š. ordinariata.«
Celovški škof na to pismo ni odgovoril. Ostal je gluh za opozorilo slovenske antifašistične organizacije, ki združuje na ■tisoče koroških Slovencev, ki so postali 'žrtve nacističnega nasilja in podivjanosti. Šel je s prezirom preko opozorila vernikov Slovenske Koroške. V nasprotju z vsemi katoliškimi verskimi načeli se je brez pomislekov stavil v službo današnjih germanizatorjev in BHS-ovskih neofašistov, kakor se je njegov prednik brez sramu stavil v službo krvavega Hitlerjevega režima. S celebriranjem pontifikalne maše na izrazito politični in proti koroškim Slovencem naperjeni prireditvi v Borovljah, z zlorabljanjem verskega obreda v politične in šovinistične svrhe je celovški škof dokazal 'svoj sovražni odnos do koroških Slovencev.	■»:
Od pretekle nedelje naprej je slovensko ljudstvo na Koroškem za dragoceno izkušnjo bogatejši. Iz te izkušnje se bo marsikaj naučilo. Predvsem se bo naučilo to, da je treba ostro razlikovati med lepimi besedami in drugačnimi dejanji. Naučilo se bo presojati tudi celovškega škofa po njegovih dejanjih, s katerimi je pokazal svoj pravi obraz.
Sarajevo spreminja svoje lice
Redko katero mesto tako menjava svoje zunanje lice kakor Sarajevo. To leto je postalo to mesto nepregledno gradbišče, na katerem se ne dvigajo samo poedine večnadstropne slavbe z modernimi pročelji, ampak celi bloki hiš, ki so popolnoma spremenili posamezne dele mesta.
če gremo proti otroški kliniki v okolico mesta, vidimo gradilišče velikih raz-seženosti. Tam grade ogromen stadion, katerega del je že končan in more sprejeti 48.000 gledalcev. Stadion, ki leži ob kanalu, v katerem teče Kočevski polok, giade mladinske brigade. Ko bo dokončan, bo v njem 40.000 sedežev. Urejen bo za vse športne discipline, na športni prostor pa bo šlo do 10.000 fizkulturni-kov.
Zahodni del mesta — Sarajevsko polje — je tudi eno samo gradilišče. Tam grade pionirsko progo, dolgo 6 km, kopljejo novo korito reki Miljacki in grade novo naselje v Švarakinem selu z 250 hišami. Poleg 500 delavcev pomaga še vsak dan pri teh delih prav toliko mladincev in članov Ljudske fronte.
Čez en mesec bo v Švarakinem selu dokončanih 91 hiš, v katere se bo vselilo 182 delavskih družin. To naselje bo imelo svoje ulice, vodovod, električno razsvetljavo, parke, dom kullure, polikliniko, sedemletko in predavalnice. Ko bo dokončano celo naselje, bo v njem
stanovalo 500 delavskih družin. Stanovanja so udobna in svetla, sam kraj pa je prijeten in tih.
V	samem središču mesta, v ulici Jugoslovanske armade, so dokončali dve zgradbi s 60 stanovanji. V istem bloku bo še 250 stanovanj. Na obali Miljacke so že postavili dve zgradbi podjetja »Elektrogospodarstvo«, v Pfalicih pa so že popolnoma dogradili stavbo za poljedelsko šolo. V predelu Mihrivode je dokončano naselje za univerzitetne dijake, ki ima devet hiš z učilnicami, kopalnicami, prodajalnami itd., v bližini pa bo kmalu stal internat tehnične šole.
Poleg stanovanjskih hiš grade v Sarajevu še veliko število javnih poslopij, kakor zgradbo Pokrajinskega komiteja Komunistične partije, ministrstva za občinske zadeve, narodne banke, ministrstva za notranje zadeve.
V	Sarajevu se dviga nova železniška postaja, ki bo med najmodernejšimi na Balkanu. Od nove železniške postaje bo peljal modem bulvar proti »Marin J vo-ru«. Ob bulvaru bodo zgrajene reprezentativne zgradbe ministrstev in drugih javnih ustanov.
Sarajevo, mesto, ki je bilo nekdaj polno starinskih zgradb in tesnih ulic, dobiva vedno bolj oblike načrtno urejenega modernega mesta s širokimi ulicami, lepimi zgradbami ter polno zelenja.
Francosko ljudstvo se uspešno bori proti gladovni politiki
Po 31 dneh obstoja je ljudska volja prisilila k demisiji deseto vlado četrte francoske republike, preden je ta lahko izvedla svoj program.
Oborožen s polnomočjem, ki mu ga je dala večina, je hotel Paul Reynaud uresničiti načrt, ki naj bi čudežno ozdravil Francijo. Delavski razred pa, ki si je pridobil bogate izkušnje že decembra lanskega leta, ko so proglašali za rešitelja Francije Mayerjev načrt, se je dvignil proti novemu izdajstvu, ki ga je pripravljal francoski kapitalizem z namenom, da bi prišla Francija pod jarem ameriškega imperializma.
Letos so cene, ki so poskočite že novembra in decembra lanskega leta, še vedno naraščale in so v avgustu spet poskočile za 10 odstotkov. Paul Reynaud pa jih je hotel s svojim programom »narodne obnove« še podvojiti. Namesto da bi zadel škandalozne dobičke v industriji, ki so dosegli samo za prvo polletje lanskega leta vsoto 420 milijard frankov, je hotela vlada Marie-a z novimi »ozdravilnimi odloki povišati cene prevoznim sredstvom, poštam, plinu, elektriki, tobaku itd. Vse to pa je pomenilo smrtni udarec kupni moči delavstva, ki je bilo že tedaj prisiljeno na tako nizko
življenjsko raven kot nikjer drugje na svetu.
Zaradi te gladovne politike so delavci soglasno dvignili kopico protestov, odpora in upora ter se združili v borbi proti kapitalističnim trdnjavam. S seboj pa je delavstvo potegnilo množice, ki so spoznale izdajalsko igro francoskih kapitalistov, ki jih hočejo vreči pod jarem svojih ameriških gospodarjev.
Ko so pometli z vlado Marie-a, z njegovimi Reynaudi, Blumj in Mayerji, in ko so odklonili Ramadierja, je predsednik Auriol poklical Sehumana, čeprav je tudi ta najavil program, ki se je le z malimi oblikovnimi izjemami razlikoval od programa prejšnje vlade. Socialisti so ponovili svojo dvojno taktiko, ki so jo uporabili že proti vladi Marie-a in sklenili, da ne bodo sodelovali v vladi. Vendar pa so to svojo taktiko dokaj hitro spremenili. Ko so ljudske sile po dveh dneh prisilile Sehumana, da je podal ostavko, in je radikalni Oueuille sestavil novo vlado, so bili takoj pripravljeni, da sodelujejo v tej vladi, čeprav Oueuille nadaljuje isti Reynaudov finančni načrt , ki so ga prej odklan jali«. Tudi jih ne moti, da v vladi sodelujejo z ljudmi, ki so svoječasno zakrivili poraz Franci-
je m ki jih generalni sekretar Komunistične partije Maurice Thorez imenuje ^grobarje republike«.
Medtem pa zavzema množično deiav-sko gibanje po vsej Franciji vedno večji obseg. Stavke, trenutno prenehanje z delom, protesti proti uničevalni politiki, zbiranje podpisov, pisma in telegrami Predsedniku republike, z vsem tem delovno ljudstvo dnevno zahteva, da se iz-polni volja ljudstva.
Vladni časopisi so v začetku hlinili, da se v množicah ne dogaja ničesar, končno pa so le morali govoriti o važnosti tega gibanja in priznati pravične vzroke. Demokrščansko glasilo »L’Aube“ s ‘težkim srcem priznava, da narašča nezadovoljstvo delavstva, ki se kaže pred" vsem v stavkah in podobnem.
Centralni komite Komunistične partije Francije pa v svojem proglasu z dne 31. avgusta t. 1. ugotavlja, da potrebuje 'Francija demokratično vlado, ki bo uživala zaupanje delavskega razreda, zaupanje ljudstva in ki bo vladala za ljudstvo. Ta vlada se lahko sestavi zaradi moči množičnega gibanja ne glede na politično pripadnost ter z edinim ciljem, da reši deželo.
(Po »Primorskem dnevniku«)
Opozorilo mladincem!
Mladinci, ki nastopajo s fizkulturnimi vajami na ljudskem taboru na Brad, naj pridejo zanesljivo ob vsakem vremenu v soboto, dne 25. 9. 1948 ob 8. uri dopoldan v Celovec na POZM, kjer dobijo nadaljnja navodila. Z vlakom, ki pelje ob 11. uri iz Celovca v Beljak, se bo peljal tudi tovariš, ki jih bo spremljal na pravo mesto.
Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško
Slovenska Prosvetna Zveza
NAZNANJAi
8PD »Matjaž« priredi v nedeljo, dne 26. 9. 1948 ob 15.30 uri pri Šoštarju v Globasnici igro »Zadnji vitez Bebrčnn«.
V nedeljo, dne 26. septembra 1948 oh 14.30 uri igrajo Kostanjčani pri Kuncu v Št. Lipšu (Stari vesi)
novo „Miklovo Zaloa
Vabimo vse rojake in ljubitelje slovenske prosvete iz bližnjih in daljnih kra jev na našo prireditev.
Slovenska sekcija bivših političnih internirancev in obsojencev naznanja:
V soboto, dne 25. septembra 1948 ob 14.30 uri bo v OF lokalu v Borovljah, Dollicligasse 4, ustanovni občni zbor okrajnega zastopstva Zveze bivših političnih internirancev in obsojencev za okraj Borovlje.	N
Ker se bodo obravnavale važne zadeve v zvezi z uradnim potrdilom po § 4 (Amtsbescheinigung), rente za zaostale in invalidnino partizanskih invalidov, vse prizadete opozarjamo, da se tega zborovanja v svojem lastnem interesu zanesljivo udeležijo.
Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu, SalmstralJe 6 telefon 14-98.
Vse slovenske izseljence
pozivamo, da se pred podpisom razsodb pri komisiji za povračilo posestev v Celovcu v lastnem interesu posvetujejo z zastopniki ZSI. Dosedanje obravnave so pokazale, da se v mnogih slučajih dogajajo izrazile krivice in so bili mnogi izseljenci ponovno težko oškodovani. V nekaterih primerih pa so se dogodile brezprimerne protizakonitosti.
Da se izognete nadaljnim škodam, se poslužujte svoje Zveze.
V. Groblachcr, 1. ri predsednik.
Z izzivanjem skušajo motiti naše prireditve
Po dolgih letih je bila na naši severni jezikovni meji na Djekšah spet slovenska prireditev. Na kvaterno nedeljo so prišli s severne jezikovne meje na Ko-stanjah igralci z novo »Miklovo Zalo«, ki so jo igrali pod vaško lipo pred cerkvijo. Velika množica ljudi, ki je prišla iz vseh vasi in kmetij na Djekšah, na Kneži in Krčanjah, iz Vovbr, Grebjnja in Št. Petra na Vašinjah, se je zbrala na prizorišču.
Z velikim zanimanjem in navdušenjem je spremljalo občinstvo vsebinsko tako globoko in resnično dramo in dajalo z burnim odobravanjem izraz svoji povezanosti z vsemi dogodki, ki so se odigravali na odru. Čut naše slovenske narodne skupnosti, ki se izraža v tej igri, pri nas ni privzgojena stvar, kajti pri tej vzgoji so germanizatorični nasilniki že vlivali svoj strup v duše naših najmlajših, od otroškega vrtca preko ljudske in višje šole do slednjih njih. potujčeval-mim namenom ustrezajočih ustanov. Ta dediščina se je pretakala do nas v krvi naših mater in očetov in danes ta močna struja našega življenja prevladuje naše narodno bitje vedno bolj, in postaja iz dneva v dan bolj deroča in zavestna. Ne bo se več ustavila pred pobesnelim šovinizmom in zakrknjeno sovražnostjo nacističnih pomagačev polpretekle dobe in njihovih vernih naslednikov v novo porajajočemu se fašizmu današnj. časa. To naj bo povedano vsem tistim, ki še danes sanjarijo o tisočletnem rajhu in o njihovih zločinskih namerah, ki so jih kovali v času fašistične strahovlade.
Peščica narodnih nestrpnežev, ki ni mogla doumeti, da je na slovenskih tleh naše narodne meje spet slovenska igra, ie skušala na razne načine motiti prireditev. Ko jim motenje ni uspelo z izzivanjem, ker jih je ljudstvo ogorčeno odvrnilo, so skušali na pobalinski način odtegniti pozornost občinstva od igre s tem, da so zažgali za vasjo kup slame in vpili na gasilno pomoč, kar pa ljudstva nj moglo zmotiti.
Uspešen potek igre je srd teh šovinističnih razgrajačev samo še pojačal. Toda šele potem so se ojunačili in začeli razgrajati v gostilni pri Kramerju, kjer so igralci ravno kar končali z obedovanjem in se pripravljali za odhod.
Povsem znani nacisti, med njimi seveda tudi zvesti hlapci svojega »fiihrer-ja« kot Štefan Riepl pd. Kovač na Djekšah in Lisjak pd. VTbnik, so se izkazali «a najboljše v fabrioiranju psovk in znanih priimkov proti Slovencem in Osvobodilni fronti. Ti »domovini zvesti« so nepretrgoma obsipali slovenske igralce z izdajalci, banditi in. podobnimi psovka-
mi. Ob tem ti zvesti renegati nikakor niso pozabili potrjevati, da niso ne Slovenci in ne Nemci, temveč samo Korošci in da vedo, kaj je »Vaterland« in »Hei-■mat«, ker so se zanj borili že v dveh vojnah. V podkrepitev te »Heimattreue« seveda ni mogel izostati njihov bojni krik »Heil Hitler!«. Kot višek njihovega junaštva pa je priletel za odhajajočim
omnibusom kamenček kot zadnji pozdrav njihovega razjarjenega šovinizma.
Smatramo za potrebno, da opozorimo javnost na take nevarne pojave na novo porajajočega se fašizma in pozivamo oblasti, ki se čutijo odgovorne za demokratičen razvoj dežele, da podvznmejo korake, ki bodo preprečile tak »demokratičen« razvoj dežele.
Gospodarski izlet k Bieeljjnu
V nedeljo, 19. septembra 1948 so napravili zastopniki Kmečke zveze za Slovensko Koroško, ki so se jim pridružili zastopniki POOF-a in Zadružne zveze, izlet k podpredsedniku Kmečke zveze, tov. Vinku Pečniku, pd. Biceljnu na Rutah pri Bistrici nad Pliberkom. O izletu pripoveduje en udeleženec:
Medtem ko sta bila Rož in Podjuna zavita v gosto, mokro meglo, smo dospeli na posestvo Biceljnovega očeta, kjer je sijalo gorko jesensko sonce in napovedovalo lep in jasen dan. Nudil se nam je krasen razgled preko zamegljene Podjune na Svinško planino do zvonikov na Djekšah, Korice in na vzhodno gorovje naše svobodne domovine. Ko smo pozdravili Biceljnovega očeta in se seznanili z njim, nas je odpeljal po posestvu in nam razkazal vse posebnosti
.svojega gospodarstva. Pokazal nam je, kako .spravlja seno in žilo iz hribovitih njiv in travnikov potom posebne naprave, brez vprege. Potem nam je pokazal delovanje gnojnične črpalke na motorni pogon, potom katere je tekla gnojnica po hribu navzgor in navzdol več kot 500 m daleč.
Naenkrat smo opazili daleč od hiše žičnato ograjo, kjer so počivale ovce. Na vprašanje nam je Biceljnov oče razložil, da s to ograjo, katero lahko vsak dan prestavi, izrabi ovce, da mu zaporedoma pognojijo slabe travnike.
Po vsem, kar smo videli in se naučili od Biceljnovega očeta, poudarjamo. Ja bi bilo zelo koristno, če bi se naši kmetje enkrat potrudili in skupno obiskali tov. Biceljna, kjer bi se mnogo naučili in \i-deli.	Bojko

Bilčovs
Preteklo nedeljo je bil v Bilčovsu plenum občinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Slovenci in antifašisti iz vse občine so se zbrali pri tovarišu Ogrisu, kjer je bilo jako živahno. Za začetek plenuma so zapeli pevci pesem »Bratje le k soncu, svobodi«. Nato pa je predsednik občinskega odbora podal poročilo o delu odbora v preteklem letu, iz katerega je razvidno, da se je odbor v polni meri zavedal svojih dolžnosti. Imel je v svojem delu lepe uspehe: številne dobro obiskane prireditve pričajo o globokem prepričanju in neomajni veri Bilčovščanov v zmago in svobodo. V preteklem letu so imeli tudi sestanke, ki se jih je skupno udeležilo 900 ljudi. Najbolj pa so se izkazali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za spomenik padlim partizanom v Št. Rupertu pri Velikovcu. Zbrali so 1340 šilingov in so na drugem mestu v celovškem okraju. Pa tudi vse druge akcije — masovna udeležba na odkritju spomenika, na raznih proslavah, na ljudskih taborih — pričajo o vestnem in požrtvovalnem delu občinskega odbora OF Bil-čovs. Zato je tudi popolnoma razumljivo, da je članstvo skupaj v celoti potrdilo
stari odbor s tovarišem Foltijem Kropivnikom na čelu ter mu izrazilo zaupanje, da zastopa njegove koristi tudi v bodoče.
Nato je govoril zastopnik Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Nakazal je politični položaj v svetu in omenil predvsem borbo delovnih ljudi proli svojim izkoriščevalcem. Podčrtal je vodilno vlogo Sovjetske zveze v tej borbi in ugotovil, da je Sovjetska zveza tista sila, ki dosledno ščiti koristi malih narodov, da je v borbi za dokončno osvoboditev podpirala brate Primorce, ki so se jim pred letom dni uresničile njihove stoletne težnje — bili so priključeni k matični državi Jugoslaviji, podpira pa tudi nas koroške Slovence in bo nas podpirala vse dotlej, dokler se ludi mi ne bomo združili z vsem slovenskim narodom v skupni domovini.
V živahnem razgovora po referatu zastopnika Pokrajinskega odbora so navzoči izrazili vse, kar jih teži v vsakodnevnem življenju in poudarili, da se bodo še bolj trdno oklenili Osvobodilne fronte, ki edina zastopa koristi slovenskega ljudstva na Koroškem. Z ogorčenjem so sprejeli vest, da je imel škof na izrazito vojnohujskaški demonstraciji preteklo nedeljo v Borovljah, ki so jo uprizorili bivši nacistični koroški šnvi-
ZAČET
KOROŠKEM
Osvobodilne fronfe na
Medtefn se je kapetanu Ulčarju skupaj s »Tomažem« posrečilo novembra 1943. prodreti čez Dravo v Rožu, tako da sta se v civilnih oblekah čez Dravo pripeljala z brodom v Želučah. Decembra so tako akcijo ponovili. V začetku januarja 1944. je bil teren že toliko pripravljen, da se je kapetan Ulčar s svojim tovarišem že mogel usidrati v gozdičku Mad Spodnjo Vesco na severni strani 'Drave. V februarju sta mu- prišla na pomoč še dr. Janez Kmet — Mirko in njegova žena Andreja«, ki je zlasti delovala med ženami.
Rož. Suha je bila nekaj časa točka, kjer so taborili borci in politični delavci,
*i so prišli iz Primorske, in oni, ki so j'h našli na Koroškem že od prej. Ka-i 8neje so se zaradi snega morali umakni-R bliže Svečam in Mačam. V bližini Mač : so si zgradili bunker, v katerem so organizirali »glavno mesto Koroške«. Toda
ljudje niso mogli ostati skupaj. Območje je bilo veliko, potrebovalo je političnih terenskih delavcev. Iz Suhe in Mač so odhajali borci na politično delo, na agitacijo med koroške ljudi, da bi jih dvignili na bo j proti nemškemu fašizmu. Odhajali so v Rož, na Ziljo in preko Drave na sever. Požrtvovalno delo je uspevalo. Osvobodilna fronta se je zasidrala tudi med Slovenci v Rožu. Dokaz njene razširjenosti je bila organizacija okrožnega odbora OF za Rož, ki je nastal že 1943. leta. Njegovo področje je segalo do Celovca jn Beljaka. Domačini iz Bistrice, Sveč in Št. Jakoba so prenašali literaturo na severno stran Drave. Tudi tam so nastajale ali se krepile ilegalne organizacije.
Štab zahodnokoroškega odreda je s svojimi ljudmi opravljal med koroškimi Slovenci v Rožu intenzivno politično delo. Njegova zasluga je bila, da so se par-
tizani to zimo (1943/44) mogli za trdno usidrati na Koroškem. Zaradi velikega razpošiljanja ljudi na vse strani kakor tudi utrjevanja Osvobodilne fronte je postajal zanje položaj v Rožu precej kritičen. Imeli so premalo partizanov-borcev, kar je zadrževalo mobilizacijo novincev. Laže jim je postalo, ko je bila z Gorenjskega poslana na pomoč nova četa borcev, ki je prišla na odsek zahodne Koroške ob Novem letu 1944. Nova četa se je pod komandirjem Mencinom gibala med Mačanskim vrhom in Podljubeljem, taborila na Sinjskem vrhu, Žingarici, Zavrhu in delala vojaške akcije. Nemci so jo preganjali, imela je veliko izgub, toda vzdržala je vse napade. Verjetno pa bi se morala umakniti zaradi sovražne premoči, če bi ne prišla z Gorenjske nova pomoč, ki jo je prinesel tretji bataljon Prešernove brigade. Z njim se je v zahodnem delu Koroške ustalila močna partizanska sila, ki je bila zmožna proti Nemcem nastopiti z odločnejšo silo. Z njo je partizanstvo v Rožu dobilo trdno podlago in oporo.
Z usidranjem primorske skupine partizanov v Rožu je nastalo v zahodnem delu Koroške močno jedro narodno osvobodilnega gibanja na Koroškem. V vojaškem oziru je s formirajočim se Za-
nisti pod krinko tako imenovanega »lovskega streljanja«, pontifikalno mašo, ko je na drugi strani znano, da je ta-isti škof čestokrat dokazal sovražno stališče nap ram koroškim Slovencem. Zato so enodušno sklenili, da pošljejo celovškemu ordinariatu naslednje pismo:
»Prebivalstvo občine Bilčovs je z ogorčenjem sprejelo vest o Vašem sodelovanju pri tako imenovanemu »1. koroškemu lovskemu streljanju« v Borovljah dne 19. 9. 1948 s tem, da ste imeli tam pontifikalno mašo. Ta prireditev je izrazito nacistična vojnohujskaška demonstracija in naperjena proti koroškim Slovencem.
Še dobro so nam v spominu dogodki ob priložnosti dneva izseljencev dne 15. aprila 1946 v Celovcu, ko ste prepovedali mašo-zadušnico za žrtve fašizma, ki so umrle po izseljeniških in koncentracijskih taboriščih. Prav tako nam je znano, da ste zabranili blagoslavljanje spominskih plošč padlim partizanom v Kotmari vesi in Vrbi.
Najodločneje protestiramo proti takemu ravnanju ordinariata, ki izvira iz očitnega sovraštva do koroških Slovencev in njihove upravičene borbe za svobodo. Po raznih ukrepih ordinariata v zadnjem času koroški Slovenci, ki smo prav tako verni katoličani, ne verujemo več lepim besedam ordinariata o »skrbi za dušni blagor« in o »krščanski ljubezni« in se naj ordinariat ne čudi, če bo naše verno ljudstvo to tudi pokazalo v svojem odnosu do nam sovražne najvišje cerkvene oblasti v deželi.«
Št. Jani
V soboto, dne 18. t. m. smo se zbrali na Tomanovem domu na Rutah pri Št. Janžu, da praznujemo poroko tovariša Danilota Kuperja in naše Ogrisov© Ančke. Kakor po navadi so se zbrali na svatovščini tudi najbližji sorodniki obeh zakoncev. Prišli pa so tudi dragi tovariši, sodelavci tov. Danilota in najbližji prijatelji mladega para.
Najprej smo se zbrali v Št. Janžu, kjer je občinski uradnik izvršil .civilno poroko in pri tem v kratkih besedah želel mlademu para srečo v zakonskem življenju. Po cerkveni poroki, poročal je naš domači župnik g. Lučovnik, se je svatovska družba zbrala na domu neveste. pri Tomanu na Rutah.
Ni treba še posebej poudarjati, da smo se prav dobro imeli in veseio zabavali. Kakor je že navada ob takih priložnostih, so domači pripravili jedi in piiače v taki meri, da ji z najboljšo voljo nismo mogli bili kos. Med veselim razpoloženjem je spregovoril tudi tovariš Andrej Ha-derlap, ki je poudaril vztrajno in požrtvovalno delo novoporočencev ter jima želel vso srečo in obilo uspehov v družinskem življenju.
Tudi mi se pridružujemo tovarišu Andreju ter želimo Anici in Danilotu vse najboljše v lepem zakonskem stanu. Prepričani smo, da bosta naša zakonca tudi v bodoče tako marljivo delala za blagor našega naroda in skrbela za zdrav in zaveden naraščaj, ki se bo vedno in povsod znal boriti za pravice svojega ljudstva.
hodnokoroškim odredom (ZKO) spadalo še pod štab III. operativne ali alpske cone in nato IX. korpusa, ki je imel takrat središče na Primorskem. V političnem pogledu je bila pa naloga novega jedra ne samo razpihati ogenj osvobodilnega boja v tem delu Koroške, temveč tudi ustvariti iz vse Slovenske Koroške enotno organizirano celoto. V ta namen je bilo treba povezati osvobodilno gibanje v zahodnem delu Koroške z onim v vzhodnem delu.
Vzhodna Koroška. Osvobodilno gibanje na vzhodu v Podjuni in dolinah ter kotlinah okoli Železne Kaple je im-io jeseni 1943 za seboj že zgodovino dobrega leta. Politično in vojaško se je naslanjalo na slovensko Štajersko. Koroški bataljon, ki je deloval v Podjuni, je bil vključen v IV. operativno cono. Z ukazom Glavnega štaba Slovenije z dne 13. oktobra 1943 je bil tudi za vzhodno Koroško določen odred, ki naj bi še dalje ostal v sestavu IV. operativne cone. Praktično se je ukaz Glavnega štaba zaradi dolgih jn slabih zvez izpolnil nekaj mesecev kasneje. Po poročilu IV. operativne cone Glavnemu štabu z dno 9. februarja 1944 se je praktično organizacija VKO izvedla 5. februarja 1944.;
(Dalj* *)
Poglobimo enotnost del. ljudi
Poizkus veleposestnikov z 100 in več hektarji orne zemlje, da bi navdušili preprosto kmečko prebivalstvo z zvišanjem agrarnih cen za svoje namene, je v zadnjih tednih klavrno propadel. Samo po sebi je razumljivo, da je v svojem začetku objava novih agrarnih cen našla odobravanje tudi med malimi in srednjimi kmeti, kajti dejansko bi se njih položaj v neki meri izboljšal. Ko je pa vlada pri ameriškem poslaniku za Marshallov plan Harrimanu zaprosila za privoljenje, da bi se krilo zvišanje iz fonda ameriške pomoči, in je ta prošnjo odklonil in zavrnil, je propagandni val ponehal. Postajalo je vsakomur jasno, da je zvišanje agrarnih cen skrajno protiljud-ski ukrep in da bo koristil edino-le mali peščici veleposestnikov.
Ko so bile objavljene nove cene krompirju, živini in žitu, je '»Karntner Bauer«, glasilo deželne kmetijske zbornice na Koroškem, pisal: »Ne samo za kmeta ne je položaj z enim mahom zboljšal, temveč tudi za konzumenta, torej za vse ljudstvo«. Da bo celotna sleparija z zvišanjem agrarnih cen bolj jasna in razumljiva, je treba, da poudarimo, da so vodili pogajanja za zvišanje predstavniki veleposestnikov in ne kmetov. Tukaj se niso pogajali kmetje temveč osebe v kmetijski zbornici, ki zajemajo iz korita v deželni vladi, v deželnem zboru in, kar je bistvenega pomena, držijo v svojih rokah celotno kmeti jsko zadružništvo na Koroškem. Pogajanja, katerih dejanski rezultat bi moralo biti zboljšanje neznosnega položaja delovnega kmečkega prebivalstva, so vodili in pozneje ukrepali tako, da je vaga potegnila na njihovo stran, na stran veleposestnikov.
Dogodki okoli prodaje in odkupa zgodnjega krompirja so to potrdili. Nedvoumno so pokazali, za katere plasti se je položaj »mahoma« zboljšal. Prvotne cene zgodnjega krompirja so zganile vsakega kmeta in vsak je strmel, da proda svoj krompir. Toda veleposestniki so s hitro potezo prehiteli malega kmeta, pri čemer so se poslužili »svojega« zadružništva. V par dneh so potisnili na trg na desetine vagonov zrelega in nezrelega zgodnjega krompirja, brez da bi ga očistili in odbrali gnilo gomolje. Ko pa je imela večina manjših kmetov svoj krompir pripravljen za oddajo, so že gnili vagoni krompirja na Dunaju in v Salzburgu. Le z največjim trudom je vnovčil ta ali om kmet svoj zgodnji krompir, toda ne več po 80 grošev za kilogram, kakor veleposestniki, temveč po ceni, ki je med tem padla že za velik odstotek. Zvišane cene /.a zgodnji krompir so bile določene samo za gotovi del proizvajalcev — za veleposestnike in za OeVP-
jevsike cepilce, ki hočejo razbiti enotnost kmečkega prebivalstva in njegovo povezanost z delavstvom. Konkretno potrjuje to med drugim primer iz dobrla-veške kmetijske zadruge, ki je bil pred kratkim objavljen. Množica kmetov je bila v tem manevra prevarana in ogoljufana in bo sedaj tista, katero bodo prisilili k prodaji krompirja po isti ceni in z istimi profiti prekupčevalcev, kakor lansko leto. Da bo pri zvišanih cenah živine in žita imel korist samo veleposestnik, to ni treba ponovno poudarjati, če upoštevamo samo visoke predpise oddaje malemu in srednjemu kmetu, da ne bo v stanju kriti predpisan kontingent in da bo polovica kontingenta odkupljena še po starih cenah.
Sedaj pa, ko je »stric« iz Amerike odpovedal in ni nikjer rezerve za kritje zvišanja cen krompirju, živini in žitu, so tisti, ki so prej vpili, da se bo položaj izboljšal tudi za delavca, dejali, »da se more zvišanje teh cen zvaliti na konzumenta«, torej na delavca. Imenujejo se zastopniki kmetov, a njih dejanja jih razkrinkavajo, da to niso. Njih namen je, da zasekajo globoko razpoko med kmečko prebivalstvo, med delavce in nastav-ljence in tako oslabijo borbo vseh, ki se borijo za zboljšanje gospodarskega položaja. Hočejo, da bi s silo in samo-
voljnim prilaščanjem pravic zastopali kmečko prebivalstvo, da bi dosegli spor med delavcem in kmetom, hočejo, da bi delavci samovoljno jemali pri kmetih, kar niso v stanju kupiti, hočejo, da bi kmečko prebivalstvo zasovražilo delavce, ker »o ti prisiljeni, da zahtevajo zvišanje mezd, da polagajo delo in stopajo v stavke, skratka hočejo z drobtiničar-stvom in izrabljanjem kmečkega prehi--valstva v svoje namene sprovocirati borbo med kmečkim prebivalstvom in delavstvom, obenem pa suženjsko izkori-ščevati oba še za naprej. Prav zato so potekala nova pogajanja o mezdah in cenah za zaprtimi vrati, za hrbtorh delavstva in kmečkega prebivalstva. Dokler se bodo pogajali izkoriščevalci o zboljšanju razmer izkoriščanih, tako dolgo bodo koristi na njihovi strani. Zato bo pa tudi novi sporazum le še poglobil revščino in bedo med delovnim l judstvom.
Kar se tiče upravičenosti zastopstva kmetov v kmetijski zbornici na Koroškem, je treba, da ugotovimo, da sedanje predsedstvo z Gruberjem na čelu nima nikakršne pravice, imenovati se zastopnik kmečkega prebivalstva. Predsedstvo kmetijske zbornice, kakor tudi okrajne kmetijske zbornice in občinski kmečki zastopniki niso bili izvoljeni od kmečkega prebivalstva, temveč so bili
Vsakdanji nasveti
(Nadaljevanje.)
1.	Če se krava ne poja.
Pri jalovosti krav in telic ali tihi po-jatnosti, če jalovost ni v zvezi z bolezenskimi spremembami na spolovilih, priporočamo sledečo sredstvo: večji zaboj napolnimo z dobro in ovlaženo vrtno zemljo, v katero vsejemo oves ali pšenico, da seme kali, poleti pri navadni zračni temperaturi, pozimi pa postavimo zaboj na zmerno ogreto peč. Od vzfklilih kalčkov dajemo kravi ali telici, ki je sicer spolno zdrava, pa se sploh ne poja ali pa ima tako tiho pojatnost, da je ne opazimo, dnevno po eno pest. V teh kalčkih se nahaja namreč vitamin E, ki vzbuja spolni žar. Pri teh in drugih motnjah oploditve, če niso posledice obolenja spolovil, priporočamo tudi izpira nje nožnic s prav toplo raztopino jedilne 30-de. V to svrho segrejemo 1 liter vode na 45 do 50" C. V loncu z litrom prav tople vode raztopimo 1 žlico jedilne sode in s to raztopino izperemo gumijaste cevi in lijaka nožnice krave oziroma telice dve do tri ure pred skokom. Da mora biti vse lepo snažno, se razume, Ta postopek nam nudi večjo garancijo za oploditev, ker alkalična jedilna soda
ŽIVINOREJCEM
ublažuje za oploditev neugodni učinek kisline nožničnega sluza, po drugi strani pa toplota vlitka nadraži ženska spolovila k boljši sprejemljivosti. Mnenje, da nudita dva zaporedna skoka večjo sigurnost glede na oploditev, je včasih upravičeno, kar si razlagamo tako, da večja nadraženost po prvem skoku pogo-duje oploditvi krave pri drugem skoku. Napačno pa je naziranje, da se pri večji množini moških semenskih celic krava prej obreji, kajti znano je, da zadostuje za uspešno oploditev ena sama moška semenska celica, čeprav je pri oploditvi udeleženih več milijonov' semenk.
2.	Ilazličuosjiolni dvojčki pri kravali.
Žensko telo od različnospolnih dvojčkov ni za pleme, ker je navadno jalovo, kar si razlagamo na ta način, da spričo medsebojne krvne zveze plodov v materinem telesu prevladujejo v skupini krvi dvojčkov moški hormoni, to so posebna izločila moške spolne žleze, ki na razvoj ženskih spolovil neugodno vplivajo.
3.	Slanina plemenskega inrjasca.
Slanina plemenskega mrjasca ima poseben, zopern duh, ki se pa zgubi, če pustimo mrjasca po kastraciji 3 do 4 tedne shujšati.
f KOC AR JI
I V A N POTRČ
Strgane in zamazane plenice so visele z otroka.
Lizika jo je začela hupkati:
»Milika, mama gre, že gre, že nese mleko, že gre... ji je govorila. Lizika jo je odložila v zibelj.
Milika se je utrudila, umirila se je in zaspala.
. . . Tonek je iztaknil na prjkletnem okencu oglje in začel vlačiti krive črte po steni, vsej plesnivi od vlage.
Vrnil se je Franček z gobami, nabral jih je spotoma v gozdu, za njim je pri-capljala v kuhinjo Tunika. Zunaj je luščila s stene omet, potem se pa je tega naveličala. Franček je izsul gobe iz predpasnika na mizo. Zdaj je Tonek opustil risanje. Stopil je k mizi in segel z neokretno roko po najbližji gobi ter jo zanesel v usta. Franček mu je jo potegnil iz rok in ga krenil po prstih.
Za pečjo je zahreščala stara ura, bi-la^je nekaj časa, nakar se je razlil čez hišo dolgčas. Motilo ga je samo dedkovo smrčanje.
Tonček je pozabil na Frančkove gobe in pričel vlačiti iz postelje slamo ter jo trositi okoli sebe. Od tega dela ga je pre-
gnala Lizika. Zdaj ni prav nič več vedel, kam bi se še dal. Začel se je cmeriti. Prišla je Tunika in ga nagovorila, da sta zlagala slamo. Delala sta kolobarje in križe. Tedaj je pristopil Franček — bila sta sredi dela — ter jima zmešal slamo. Zdaj so se sprli. Tonek je med ruvanjem zadel v zibel in mala je za-vreščala. Tudi starec na postelji se je premaknil. Zadrl se je:
»Kaj vraga divjate?;
Otroci so se razšli. Lizika je znova zibala. Tonek in Tunika sta se izgubila iz koče. Zunaj sta začela rovati kraj bajte zemljo. Nakopala sta si ilovice, a ker nista imela vode pri roki, sta se polulala na blato; zatem sta izmesila iz 'blata kruli ali pogačo. Ko sta bila gotova, se je Tonek zravnal — od pripogibanja ga je bolel križ, — se zazrl proti Rajhovi domačiji v Grabi, zagledal, kako se kadi iz dimnika, in oči so se mu zaiskrile.
Potem je bolj vzdihnil kakor rekel: »Tunika, kaj če bi se spekle zdaj iz tega blata takšne pogače, kakor jih bosta jedla Štefek in mati?«
Sestra si je popravila z rokami — bi-
le so blatne — lase izpred oči in zavzdihnila:
»Pogača.«
Bila je takšna kakor mati, ko se je postavila pred peč. Ali čez čas je rekla:
»Tonek, ti si smešen«
KOCA
Zapotegnjen kos zemlje je visel v grabo, kjer se je zajedala v drevje, ograd, njivico in goričko, Kajhova domačija. Zdaj je bila koča potisnjena v breg, da bi delala tako čim manj napote.
V	višini kapi je šla občinska sleza ter mejila gorico propadlega meščana. •Stari je hodil včasih tja na delo. Zdaj je ležala gorica tam zanemarjena in zapuščena, še trave — zarasla se je med poleženim koljem — ni nihče požel. Skozi leto, ko so se vlivale plohe, sta se stekali strešnica in kaluža s ceste za kočo ter jo spodmakali, da se je zadnja stena potegnila nekam globoko v zemljo.
V	lej steni je bilo eno samo okence, bilo je zloženo iz stekla in iz lepenke.
Medtem se je starec počasi spravil z ležišča, se oblekel in začel iskati kruli. Zagodrnjal je, ko ni našel krajca, potem pa je potegnil kavo iz peči.
Srebal je kavo in godrnjal:
»Takšno pasje življenje! Vedno ta prekleta voda, dan za dnem. Sem jim mar zato predal kočo in grunt, da bom stradal na stara leta? Na, zdaj pa živi s čorbo ves dan! Taka pamet: deca, vsako leto pankrt, kruha pa nikjer.«
imenovani in postavljeni na isti način, kot Landes- Kreis- in Ortsbauernfiihrer-ji za časa Hitlerja. Do sedaj še ni bilo volitev v kmetijsko zbornico na Koroškem. Zato pade odgovornost za vse delo in spletkarijo na predsedstvo kmeti j-.ke zbornice in na plasti, katere zastopajo —* na veleposestnike in OeVP-jevske cepate. Večina kmečkega prebivalstva za to nima nobene odgovornosti. Nad njo -e izvaja isto izkoriščanje in isto izdajstvo, kalkor s strani vodilnih sindikalnih zastopnikov v SPOe nad zahtevami in potrebami delavcev.
Odločilne spremembe v kmetijski zbornici in v zastopstvu kmečkega prebivalstva so tukaj nujne, kajti takšnih mešetarij noben kmečki človek in tudi noben delavec ne more več prenašati. Te spremembe pa ne bodo prišle same, kajti veleposestniki ne želijo, da bi v njihovem piskru mešal kdo drugi kavo, ki jo kuhajo. Dejstvo pa, da jih je samo peščica in dokazi, da so učinkovite spremembe mogoče s skupnim nastopom vseh izkoriščanih in izdanih, dajejo vsemu kmečkemu prebivalstvu nalogo, da se združi in poveže v odločilni borbi za dosego svojih pravic — dosego svojega zastopstva pri odločujočih oblasteh, šele ko bodo resnično izvoljeni zastopniki kmečkega prebivulstva odločali o njegovih potrebah in se pogajali z delavci, se bo položaj zboljšal za vse delovno ljudstvo. Zato je pa potrebna poglobitev enotnosti in skupnosti vsega kmečkega prebivalstva, zato je potrebna skupna borba in skupna pot kmeta in delavca.	- ž - r
Zveza koroških zadrug v Celovcu, r, z, z o. z, Celovec, Pavličeva 7, tel. 21-29
OBJAVA
Republiška zveza kmetijskih zadrug v Ljubljani nas je obvestila, da pričnejo v letošnjem šolskem letu naslednje šole in tečajj:
1.	Knjigovodski tečaji
2.	Petmesečni zadružni tečaj
3.	Šestemesečni zadružni tečaj
4.	Zadružni tehnikum (triletni).
Obisk teli tečajev in tehnika je možen za mladince in mladinke in tudi za starejše zadružnike. Vabimo vse, ki hočejo sodelovati pri izgradnji naših zas drug, da se prijavijo v te tečaje.
Vse potrebne informacije dobite v naši pisarni. Zadnji rok za prijave: 1. oktober 1948!
Zveza koroških zadrug v Celovcu, r. z. z o. z.
—* ................................................
Izdajatelj, 'ustnik la založnik lista- Dr. Vrano Petak, Velikovec. Ota*ni nrednik: Or. Vranci Zvlttan odgovorni urednik: Vranci O grla, oba Calovee, SalmatraSa #, uprava: Calovee, Vttlkermarkter StraBe 21. Dopisi sa naj poatljajo na naalov: Calovee (KlagenfurU, Poštami I.. Poat-aahlieSfach 274. Tlaka: .Klrntntr Volkavarlag O. a. b. H,*, Ktageofurt, lO.-Oktober-StraSa 7.
Stopical je po dvorišču in stikal okoli bajte. Potlej se je oprezno ozrl — Tunika in Tonek sta se motila s peko ilovnate pogače — in zlezel po lestvi na podstrešje.
Lizika ga je opazila. Pošepetala je bratu, da je ne bi otroci slišali:
Franček, skoči po mater! Stari si baše zrnje, za tisto —« zardela je in rekla — »cipo«.
Pogledala je brata. Brat je povesil oči in povedal tjavdan:
»Ne grem! Stepla bi se.«
Ko se je vrnil stari s podstrešja, sta videla oba, da je pod suknjo nekaj skrival. Opazila sta ga tudi otroka, ki sta mesila pogačo, in Tunika je rekla, kakof je slišala mater:
Zdaj ga spet vleče k babi.«
Tonek je zaklel. Obadva sta se zdela sama sebi velika, dorasla; še z večjo vnemo sta rila po blatu in delala pogače.
Proti poldnevu je prignal Janžek s paše. Spravil se je k žrmljam in nad koruzo, a ni dolgo vzdržal. V ozkem pri-kletu je bilo zatohlo, zunaj na dvorišču so kričali otroci. Šli so se skrivat. Tak® so se do poldneva nadivjali okoli koče ter se naskrivali po podstrešju, po gumni in po hlevu. Janžek in Lizika sta se jim potegnila izpred oči.
Skrila sta se v hlev. Brat je molčal« medtem ko je sestra ves čas nekaj blebetala, samo pogledati se nista upala.
(Dalje.)