Štajerski
TEDNIK
2x
tedensko
vri^0'

www.radio-tednik.si
Z MERCATORJEM V BENETKE!
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI OD 6.4. DO 6.5.2010 in odpotuje z nami na izlet v Benetke, kjer se bo 22. maja zbralo več kot 300 zvestih kupcev Mercatorja, nagrajencev nagradne igre Z Mercatoijem v Benetke!
Kupon za sodelovanje v nagradni igri prejmete na blagajnah vseh prodajaln Mercator Centra Ptuj, Spindlerjeva 3 in v Mercator Centru Supermesto, Ormoška 30.
Si ltoe.mlLwnajboljši sosed
o>
RADIOPTUJ
89,8*98.2H04t3 www.radio-ptuj.si
Šport
NK Drava • V soboto z Interblockom že prva zaključna žoga O Stran 15
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
Vaši podatki:
-	rojstni datum
-	telefon:
-	e-mail naslov
Več informacij boste našli na strani 30.
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela.
Zaradi praznika izide naslednja številka Štajerskega tednika v petek, 30. aprila
Ptuj, petek, 23. aprila 2010
letnik LXIII • št. 32 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Ob dnevu knjige
Knjižni sejem, ladje in se kaj ...
Ob danaSnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic so v preddverju Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju že včeraj pripravili knjižni sejem založb in knjigarn ter nekaj drugih zanimivosti.
Zaradi nestalnega vremena so sejem preselili z dvorišča v preddverje knjižnice (od koder je posnetek), sicer pa so se tokrat na stojnicah predstavile Mladinska knjiga, Bukvica, Buča in Rokus. Zvečer so svečano odprli še depo v potujoči knjižnici, v leposlovni knjižnici so pripravili domoznanski večer, ob tej priložnosti pa je Milan Gabrovec razstavil tudi ročno izdelane modele ladij Krištofa Kolumba. Danes, na svetovni dan knjige, pa bodo bralci ob prvem vpisu v knjižnico oproščeni enoletne članarine, »stare« bralce pa bodo oprostili plačila opominov in zamudnin za izposojo knjig. Naj dodamo, da je UNESCO proglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1996, kmalu so ga sprejele skoraj vse države sveta, njegov pomen pa se kaže v pestrosti in raznobarv-nosti projektov, ki so povezani z našo največjo učiteljico, knjigo. Ta je kljub skokovitemu porastu interneta med ljudmi še vedno zelo priljubljena.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Spremenili proračun J Markovci • Vroča seja občinskega sveta
Denar "vzeli" šoli Sanacija Lagune - resničnost?
Ptujski mestni svetniki so se 12. aprila sestali na Sesti izredni seji, da bi potrdili spremembo odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2010.
Z aprilskimi spremembami, potrdila jih je večina svetnikov, so prejemke in izdatke proračuna ponovno uravnovesili za-
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
DOBRODOŠLI NA
V^ZVESî".
22. maja 2010, ob 5« url
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raiieva ulica 6 p.p. 95,2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 15 EUR.
radi pravilnega poimenovanja postavk ob prijavah na razpise za Razvoj regij in na Ministrstvo za okolje in prostor ter za pripravo načrtov razvojnih programov za te investicije.
Novi projekti se med te programe uvrstijo na podlagi odločitve mestnega sveta. Z novim rebalansom mestnega proračuna ta znaša dobrih 54 milijonov evrov, povečuje se za 320 tisoč evrov oziroma za 0,7-odstotka. Z njim pa so tudi zagotovili sredstva za morebitno poplačilo gospodarskega spora z družbo Meltal oziroma Radom Snežičem, ki je to družbo vodil do nedavnega: našli so jih v proračunski postavki za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, kar pa njene gradnjo ne bo ogrozilo.
O Stran 4
Svetniki občine Markovci so na seji v četrtek, 15. aprila, sprejeli rebalans letošnjega proračuna, s katerim so zagotovili nekaj začetnih sredstev za sanacijo Lagune, ki je za okolico grozeča ekološka bomba; precej razprave pa je sprožila tudi obravnava oskrbe s pitno vodo, saj se niso strinjali s predvidenim povišanjem cene.
Kot je pojasnil župan občine Markovci Franc Kekec, so rebalans proračuna za leto 2010 narekovale predvsem nekatere spremembe v zvezi s predvideno sanacijo markovske Lagune, ki sodi v Krajinski park Štur-movci in je po mnenju domačinov grozeča in zelo nevarna ekološka bomba. Po večletnih neuspelih prizadevanjih so novembra lani zahtevo za čimprejšnjo sanacijo Lagune posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor, vendar se zadeve odvijajo prepočasi. V omenjeni zahtevi ministrstvu pojasnjujejo, da je ob gradnji zapornic za hidroelektrarno v Forminu zaradi prestavitve struge reke Drave nastala tako imenovana
Laguna kot ostanek nekaterih nedokončanih in precej obsežnih posegov v naravo. Nastal je namreč neke vrste naravni sifon, v katerega se vsa ta leta iztekajo vode iz desnoobre-
žnega jarka, oziroma iz čistilne naprave v Ptuju, poleg tega pa še neprečiščene vode iz naselja Kidričevo in Taluma ter odplake iz Perutnine Ptuj.
O Stran 5
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Na Jadranski 16 problemom še ni videti konca
Po Zavodu je resnica nekoliko drugačna
Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor je nekaj odgovorov na vprašanja v zvezi z objektom na Jadranski ulici 16 na Ptuju že posredovala. Danes jih dopolnjujejo. Srečko Štajnbaher, vodja enote, pravi, da se navedbe lastnika objekta dejansko berejo kot zgodba, resnica pa je vendarle nekoliko drugačna.
Zavodovo prvo srečanje s posegi na objektu Boštjana Černezla nosi datum 29. junij 2009, ko je odgovorna konser-vatorka pri terenskem ogledu ugotovila, da se na objektu izvajajo posegi, za katere niso bili izdani kulturnovarstveni pogoji in v nadaljevanju kul-turnovarstveno soglasje. Zato so nemudoma podali prijavo gradbenemu inšpektorju. Ta je 18. 8. 2009 izdal odločbo, na podlagi katere morata lastnika Jožica in Boštjan Černezel takoj ustaviti rekonstrukcijo poslov-no-stanovanjske hiše in poseg na svoje stroške v šestih mesecih od prejema odločbe sanirati. Za poseg si morata pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeni inšpektor je tudi ugotovil, da se je rekonstrukcija izvajala od
februarja do konca julija 2009 brez gradbenega dovoljenja in kulturnovarstvenih pogojev in soglasja Zavoda. V odločbi ne piše nič o tem, da je gradbeni inšpektor že pred tem svetoval ustrezne posege na objektu, kot navaja Černezel, pojasnjuje Srečko Štajnbaher.
Do ponovnega sestanka predstavnikov Zavoda (arhitekt, statik, arheolog) in lastnika objekta je na objektu prišlo 20. avgusta. Lastnik je o tem sestanku Zavodu poslal povzetek s prošnjo, da mu v pisni obliki posredujejo vse potrebno gradivo, navodila, pravilnike in odgovore na njegova vprašanja v čim krajšem roku, saj si, kot je navedel, želi »sanacijo zaključiti na pravilen način kot dober skrbnik, ker nam je
Primer "Jadranska" v rokah odvetnika
Boštjan Černezel je spor v zvezi z Jadransko ulico 16 na Ptuju predal v reševanje odvetniški pisarni in ta pospešeno dela na tem primeru. Prepričan je, da je vse, kar je doslej naredil na objektu, naredil v dobri veri, da ga ohranja, ne pa uničuje. Poškodb ni sam povzročil, povzročili so jih drugi s svojim nevestnim delom.
Uvodnik
Razdrapano in spozaflikano
(Naj mi vsi tisti, ki jim je mar tudi, kako je nekaj povedano, ne samo, kaj je povedano, oprostijo grd naslov uvodnika, sestavljen iz popačenk - ampak tema, o kateri želim pisati, si lepšega ne zasluži!)
Predstavljajte si tujega popotnika, ki se pelje proti Ptuju ... V daljavi zagleda hribček z mogočnim grajskim poslopjem, morda v tistem trenutku osončenem ... Potem zazre kup rdečih streh, ki se stiskajo pod gradom, kot bi od njega še zmeraj pričakovale zaščito... Če ima v avtomobilu kakega sopotnika, ta najbrž takoj seže po fotoaparatu, da bi si ta prelepi prizor za stalno ohranil v spominu in z njim osrečil še kakega znanca. In ko že hoče pritisniti sprožilec - šok: avtomobil prične poskakovati, se tresti, ropotati... Kajti šofer je bil malce nepazljiv, opazoval je prelepo podobo okrog sebe, ni pa prilagodil hitrosti stanju svojega smernega vozišča in ni vozil s hitrostjo, ki bi mu omogočala, da bi svoje vozilo varno spravil čez reko Dravo z desnega na levi breg čez stari ptujski most. To pa človeku v trenutku razbije vse romantične občutke ob obisku Ptuja. In ga pravzaprav spomni, da je res v najstarejšem mestu. Kar še posebej dobro kaže marsikatera mestna ulica.
Ne vem, ali naši asfalterji res ne vejo, kako pokrpati asfalt, da se to ne bi občutilo. Saj razumem, da je treba danes prekopati cesto zaradi razsvetljave, jutri zaradi plina, pojutrišnjem zaradi vodovoda, pa kdaj pozneje zaradi kanalizacije in kablov za mobitel... In po vsakem takem posegu dobimo kako hopsanje . Kot da se ne bi dalo zakrpati povsem ravno. Naj se napredek tudi občuti, ne samo vidi!?
Saj prekopavajo svoje ceste tudi drugje, kar se vidi po različni barvi asfalta. Ampak tam se krpanje samo vidi, ne pa občuti. Pri nas pa očitno morajo pri zaznavanju najnovejšega flikanja sodelovati vsa čutila.
Če mislite, da pretiravam - peljite se po pravkar (že drugič!) pokrpani cesti proti Vidmu. In se čudite..
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Srečko Štajnbaher, vodja Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor
vsem v interesu ohraniti mestno jedro pri življenju in ne v ruševinah«. Dopis je bil osnova za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, ki nosijo datum 31. 8. 2009, kar je skladno z rokom, ki predpisuje izdajo pogojev 30 dneh po prejemu pravilno oddane vloge. V teh pogojih so bili točno določeni postopki v zvezi z arheologijo, kolikor ni bila v predhodnih delih že uničena, in da stroške nosi investitor. Določen je bil potek statične obnove objekta, a je drugačen od tistega, ki ga navaja Černezel. Podani so bili tudi pogoji za ponovno vzpostavitev obstoječe komunikacije veže, hodnika in ganka, ki je ena tipičnih značilnosti dvorišč v ptujskem mestnem jedru. Prav tako so bili navedeni pogoji za ostale posege na fasadi, v notranjosti pa so zahtevali ohranitev originalnih podnic in lesenega dekorativnega stropa. Dejstvo je, pravi Štajnbaher, da lastniki objekt obnavljajo skladno s svojimi finančnimi zmožnostmi, zato v Zavodu niso nikjer navedli,
da mora investitor to narediti takoj.
Za pridobitev kulturnovar-stvenega soglasja in pozneje gradbenega dovoljenja bi moral investitor na osnovi kultur-novarstvenih pogojev dostaviti Zavodu projekt. 3. septembra 2009 pa je Černezel poslal dopis, v katerem je navedel, da je prijetno presenečen, da mu bodo obnovili tudi zgornje stanovanje, in podal zahteve, kaj vse morajo v Zavodu narediti. Med drugim je zahteval, da mu morajo v času obnove stanovanja priskrbeti ustrezno nadomestno stanovanje in parkirni prostor.
»Moramo povedati, da takšnega primera v zgodovini Zavoda še nismo imeli. Res pa je, da Boštjanu Černezlu nismo odgovorili v zvezi z deli, ki jih je opravil Telekom, saj je potrebne pogovore z njimi že opravil, pa tudi izvedba njihovih del ni v naši pristojnosti. V času zemeljskih del je takrat Zavod izvajal občasen arheološki nadzor,« pravi Štajnbaher.
Neustrezna obrazložitev neizpolnjevanja pogojev
14. decembra lani je Boštjan Černezel Zavodu poslal vlogo za projektne pogoje za legalizacijo rekonstrukcije temeljev in prizidavo k poslovno-stano-vanjskemu objektu. Ker so jih izdali že 31. avgusta 2009, so decembra pričakovali projekt. Z gradnjo prizidka se v Zavodu ne strinjajo, zato so investitorju izdali negativno kulturnovar-stveno soglasje, nanj pa se je Boštjan Černezel pritožil in v pritožbi, kot pravi Srečko Štajnbaher, navedel vrsto neresničnih podatkov.
»Od Zavoda je v zakonitem roku prejel kulturnovarstvene pogoje, zaustavitev del je izvedel gradbeni inšpektor in tudi določil rok za pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem posledično kulturnovarstvenega soglasja. Inšpektor je v odločbi navedel, da se dela lahko nadaljujejo šele po pridobitvi ustre-
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptu ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
zne dokumentacije, vendar sam investitor navaja, da je dela nadaljeval. S tem je ponovno kršil odločbo gradbenega inšpektorja. Očitek o nevestnem delu našega Zavoda v preteklem obdobju je neutemeljen, saj kanalizacije in kablov Telekoma ni izvajal Zavod. Prav tako ni res, da je objekt kulturni spomenik državnega pomena, saj v pogojih jasno piše, da se objekt nahaja v vplivnem območju kulturnega spomenika državnega pomena - Ptujskega gradu.
V	decembru lani poslana dokumentacija je samo idejna zasnova za legalizacijo in pri-zidavo in ne PGD-dokumenta-cija, kot navaja investitor. Tudi zakonodajo si gospod Černezel razlaga po svoje. V pritožbi navedenem 55. členu zakona o varstvu kulturne dediščine jasno piše, da vstop v stanovanjske prostore ni možen brez dovoljenja lastnika, kadar gre za varstvo arheoloških ostalin. Lastnik oziroma posestnik spomenika pa mora pooblaščeni osebi dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika; če tega ne omogoči, ima pooblaščena oseba Zavoda pravico izvesti te aktivnosti ob pomoči policije. To pri gospodu Černe-zlu ni bilo potrebno, saj je pooblaščenim osebam Zavoda sam omogočil ogled kulturnega spomenika tudi v notranjosti.
Ministrstvo za kulturo je pritožbi ugodilo, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožnik. Ministrstvo je namreč mnenja, da obrazložitev neizpolnjevanja pogojev ni ustrezno opredeljena, čeprav Zavod projekta sploh ni dobil in je negativno soglasje izdal samo zaradi nestrinjanja predlagane pozidave dvorišča,« v odgovoru na očitke Černezla navaja vodja Srečko Štajnbaher.
V	varstvenem režimu jasno piše, da spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti, dovoljeni so posegi za njegovo ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti, opominja Štajnbaher. Ker se objekt Jadranska 16 nahaja znotraj varovanega kulturnega spomenika Ptuj - mestno jedro, je treba upoštevati tudi varstveni režim za mestno jedro, ki med drugim zahteva varovanje nepozidanih in zelenih površin znotraj mesta. V Zavodu še navajajo, da so problemi pri obnovi hiše na Jadranski ulici 16 nastali zaradi povsem drugih dejstev, kot jih navaja investitor Boštjan Černezel, šest mesecev, kot jih je za sanacijo objekta določil gradbeni in inšpektor, pa je tudi že zdavnaj poteklo.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Z zadnje seje občinskega sveta
Ima lahko javno podjetje (tudi) dobiček?
Destrniški občinski svet je na zadnji seji zagrizel kar v 25 točk dnevnega reda; večina je bila res takšnih bolj birokratske narave, nekaj pa tudi prav zanimivih, kjer se je razvila celo debata z različnimi stališči, kar je za omenjeni občinski svet prava redkost. In na koncu se je celo zgodilo, da prav vsi sklepi niso bili sprejeti soglasno, kar je še večja redkost, kot je namignil tudi župan Franc Pukšič z besedami: »No, pa se je tudi pri nas zgodilo, da nismo soglasni...«
Najdaljšo in proti koncu res že zlajnano razpravo, saj so se različna mnenja prisotnih začela ponavljati, je bilo slišati pri točki poročila o poslovanju bivšega občinskega režijskega obrata, ki že dve leti posluje kot javno podjetje Gradnje Destrnik. Javno podjetje je namreč, reci in piši, poslovalo z dobičkom dobrih 59.000 evrov, kar se seveda za javno podjetje naj ne bi spodobilo, saj naj po črki zakona ne bi bilo profitabilno usmerjeno. Župan Pukšič, ki je sicer tudi član nadzornega odbora tega podjetja, je ob posredovanje tega podatka predlagal, da naj dobiček ostane nerazporejen predvsem zaradi kriznih časov, ki lahko letos podjetju zapretijo z morebitno izgubo in bi potem bilančni dobiček lahko uporabili za pokrivanje morebitnega minusa: »Če pa bo kazalo, da bo poslovanje teklo dobro, lahko dobiček tudi investiramo,« je še menil Pukšič.
Od kod je dobiček
Mladega svetnika Mateja Krambergerja pa je najprej zanimalo, kako lahko javno podjetje sploh posluje z dobičkom. Direktor občinske uprave Miran Čeh je najprej odgovoril, da je dobiček rezultat del, ki jih je javno podjetje opravilo za druge naročnike, zasebnike ali druga podjetja, deloma pa so Gradnje poslovale z dobičkom tudi zato, ker praktično nimajo zaposlenih v režiji oz. administraciji, kjer dela le ena študentka, pa še ta preko javnih del: »Gotovo bo ali bi dobiček izpuhtel v trenutku, če bi zaposlili direktorja oz. če bi si izplačevali eno direktorsko plačo!«
Krambergerja takšen odgovor še ni zadovoljil; zanimalo
ga je razmerje opravljenih del za občino in za druge naročnike, direktor Čeh pa mu je povedal, da gre za odnos 10 : 90 odstotkov v dobro opravljenih del za občino.
Potem pa se je med svetniki vsul pravi plaz - sicer mirno in korektno povedane - kritike na delo podjetja. Slišati je bilo predvsem, da ima podjetje izjemno visoke cene za posamezna dela (po ceniku, ki so ga pred časom sprejeli sicer svetniki sami), da bi pravzaprav morali te cene znižati, da so delavci na terenu brez dobrega nadzora, da pridejo včasih na delovišča brez potrebne opreme ali materiala ipd. Na takšne besede se je ponovno odzval direktor Čeh, češ da je mogoče kdaj tudi tako, ampak večinoma pa osem zaposlenih delavcev dela v redu: »Če je zdaj problem ta dobiček, lahko danes sprejmete tudi sklep, da se prerazporedi v občinski proračun, ampak v primeru izgube bomo potem minus seveda spet pokrivali iz občinskega proračuna, saj je občina ustanoviteljica podjetja ... Meni se to ne zdi smiselno, seveda pa imate vso pravico to zahtevati.«
Nekaj svetnikov se je nato z besedami pohvale postavilo v bran direktorju Čehu in njegovemu razmišljanju, pa tudi delu podjetja, ki da opravlja posle zelo dobro, da ima občina dobro in sprotno vzdrževane ceste, da je redno izvedena tudi košnja ob cestah, pa da je bilo zelo dobro in pravočasno izvedeno pluženje pozimi, pač glede na razpoložljivo mehanizacijo in delovno silo.
Če bi bile cene nižje ...
Matej Kramberger pa je ponovno izstrelil puščico: »Od dobička je seveda treba plačati davek državi. Ali ne bi bilo bo-
lje, če bi znižali cene storitev, podjetje pa naj več dela za zasebnike kot doslej.«
Njegovemu mnenju so se pridružili še nekateri, ki so predlagali, da bi bilo vseeno dobro zaposliti direktorja, ki bo bolje organiziral delo in posle, pa tudi izvrševal strožji nadzor nad zaposlenimi in opravljanjem poslov. Slišati je bilo tudi, da v podjetju in z njim še zdaleč ni vse tako idealno, kot se poskuša prikazati v javnosti, da pa je tudi res, da je podjetje v bistvu še mlado in v nastajanju, v konsolidaciji, ampak da bo vseeno treba narediti korak naprej, predvsem pa bo treba nekoliko znižati cenovne postavke, saj naj bi bile prvotne nastavljene le za nekaj mesecev, potem pa so cene kar ostale vse do danes: »Firma bo morala začeti delati na trgu in se sama tudi preživeti!«
Spet je bil direktor občinske uprave tisti, ki je poskočil: »Danes, v taki krizi preživeti na trgu?! Vam odkrito povem, da ni 'šans' dobiti kar tako to-
liko dela, da se plača osem delavcev ali pa, četudi se dobi, potem posli niso plačani. To je realnost! Kaj mislite, da ni moja in naša želja, da se zaposli še več ljudi, tudi direktor podjetja, ampak kako? Od kod naj vzamemo denar za vse stroške? To ne gre čez noč! Da bi lahko te cilje uresničili, mora biti dovolj dela in tudi dovolj denarja! Ko bo podjetje dovolj močno, bo tudi vse to.«
Dobiček »ustvarja« občina kot 90-odstotni naročnik del
Mladi Kramberger pa se ni in ni dal: »Če podjetje opravi kar 90 % poslov za občino, od kod je potem takšen dobiček? Saj osebno sem vesel, da je dobiček, ampak glede na status podjetja in njegovo poslovanje ni logično, da si javno podjetje, ki ga je ustanovila občina, ustvarja dobiček na račun poslov z občino...«
Direktorju Čehu so počasi in komaj vidno, a vseeno, začeli popuščati živci: »Pa kaj bi vi raje videli, da poslujejo Gradnje z nulo ali negativno? Da pač naj delavci delajo manj kot doslej ali pa naj se dobiček porabi pred koncem bilančnega leta? Saj to se vse lahko dogovorimo!«
Na pomoč mu je priskočil tudi župan Pukšič s podobnimi besedami, da pač v prihodnje lahko pred koncem leta pregledajo številke, in če ugotovijo dobiček, ga lahko še pred iztekom leta porabijo za kakšno naložbo oz. nakup ali pa se odločijo za prenos denarja nazaj v občinski proračun. Celo predsednica Nadzornega odbora je okrcala mnenje nekaterih, da se nimajo kaj bati dobička, saj je dobro, da je, da bodo sicer res plačali okoli 6000 evrov davka na dobiček in da je edino sporno vprašanje lahko le, ali ta višek denarja preusmeriti nazaj v proračun ali pač ne. Matej Kramberger pa je na to odvrnil, da bi lahko
res že prej ustvarjeni dobiček sproti investirali, ne da ga prikazujejo konec leta kot bilančni in obdavčeni dobiček.
Različna stališča, kaj in kako ravnati z dobičkom v prihodnje, če seveda še sploh bo, so se nato kresala še kar nekaj časa, dokler zbrani sami niso začeli ugotavljati, da se res že ponavljajo in da so dolgočasni, zato je župan modrovanja zaključil z glasovanjem, za katerega sicer ni bilo čisto jasno, čemu je bilo namenjeno, saj je šlo za seznanitev s poročilom o letnem poslovanju Gradenj De-strnik, razumeti pa je bilo, da so se svetniki odločali o tem, ali dobiček ostaja nerazporejen v podjetju ali se prenese v občinski proračun. Končni rezultat je bil 9 : 1 za županov predlog, torej za ohranitev nerazporejenega dobička v podjetju. Prav tako večinsko (8 : 2), ne pa soglasno, je bil sprejet tudi naslednji sklep o spremembi odloka o javnem podjetju, kjer je šlo za dokapitalizacijo omenjenega podjetja; občina je namreč po več mesecih zemljiškoknjižno uredila vpis lastništva dela parcele, na kateri je že ves čas sedež podjetja.
Svetniški zbor je na seji sicer še dodobra obdelal ostale točke dnevnega reda. Med drugim so tako soglasno sprejeli nov oz. prenovljen odlok o občinskih priznanjih, kjer bo poslej ob nazivu častnega občana, plakete občine in treh priznanj še posebno priznanje »zlati učenec«, razrešili so dosedanji uredniški odbor občinskega glasila in imenovali novega, za novo odgovorno urednico pa so ponovno potrdili dosedanjo urednico Ksenijo Munda, se seznanili z zaključnim računom in poročili inventurnih komisij ter potrdili tri letošnje nagrajence oz. prejemnike občinskih priznanj ob bodočem občinskem prazniku.
SM
Sedež javnega podjetja Gradnje Destrnik, ki je nastalo iz nekdanjega režijskega obrata.
Ptuj • Mladi obrtniki pri predsedniku države
Rešitve so, le videti jih je potrebno
V prostorih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije se je predsednik države dr. Danilo Türk 12. aprila srečal z uspešnimi mladimi podjetniki iz cele Slovenije. V družbi enajstih se je znašel tudi mlad, uspešen podjetnik s Ptujskega Janez Krajnčič, ki ima avtoservis v Zabovcih 27. Odločitev o tem, da se bo prav on udeležil pogovora pri predsedniku države, je sprejel upravni odbor OOZ Ptuj.
Kot je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič, so se odločili za Krajnčiča, ker je mlad in strokoven, ker je s svojim delom nekaj že dosegel in tudi dokazal. Skupaj dela v obrti že dvanajst let, polovico tega je samostojni podjetnik s tremi zaposlenimi. Leta 2006 so ga v okviru mednarodnega obrtnega sejma v Celju proglasili za mehanika leta v Sloveniji, mojstrski naziv iz svoje dejavnosti pa si je pridobil pred dvema letoma.
Da se je srečal s predsednikom države, je Krajnčiču v veliko čast, nam je povedal. Za pogovor z mladimi obrtniki in podjetniki si je dr. Danilo Türk vzel kar dve uri časa. V svojem prispevku je mladi obrtnik s Ptujskega opozoril predvsem na dva primera iz sive ekonomije, ki je je največ v storitve-
nih dejavnostih in gradbeništvu. Po Krajnčičevem bi je bilo zagotovo manj, če bi iz zakona o graditvi objektov izločili možnost graditve v lastni režiji do 250 m2 neto površine. Ce bi bilo po njegovem, nihče v lastni režiji ne bi smel zgraditi čisto nič. Tudi pri ele-ktroinstalacijah bi bilo zagotovo veliko manj dela na črno oziroma ga sploh ne bi bilo, če bi stranke pri pridobitvi soglasja za priklop na električno omrežje morale vlogi priložiti tudi račun izvajalca elektro-instalacij na svojem objektu. Podobne rešitve obstajajo tudi na drugih področjih oziroma dejavnostih.
Mladega obrtnika zelo motijo tudi različne cene opremljenih zemljišč v industrijskih conah. Tudi glede tehničnih pregledov vozil bi se dalo mar-
Foto: Črtomir Goznik
Janez Krajnčič, mehanik leta 2006 v Sloveniji: »Vsi bomo morali začeti delati, pa se bomo hitro izvlekli iz krize!«
sikaj izboljšati, tudi z izdajo strokovnih potrdil ob opravljenem rednem servisu, da je vozilo primerno vzdrževano.
Šole končajo, delati pa ne vedo
Krajnčič je na pogovoru pri predsedniku države opozoril tudi na pomanjkljivosti zdajšnjega sistema izobraževanja za potrebe obrti in podjetništva. Iz šol bi moral prihajati
usposobljen kader, takšen, ki lahko začne takoj delati, ne pa da ga morajo v obratovalnici še dve do tri leta usposabljati za njegovo delo, za katerega bi že moral biti usposobljen. Šole bi tem kadrom morale dati potrebno praktično znanje. Za začetek bi morali na šolanje poslati učitelje, ki dijakov ne naučijo tistega, kar je potrebno. V Krajnčičevi delavnici sta delo dobila dva vajenca, ki sta se pri njem izučila. Prednost daje tistim, ki se pri njem sami zanimajo za vajeništvo, ker že s tem pokažejo potrebno resnost in zanesljivost.
Kljub krizi, pravi Krajnčič, ima dela dovolj, le s plačili je križ; največji neplačniki so podjetja. Tudi tista, ki imajo denar, s plačili zavlačujejo. To se ne bi smelo dogajati, nekdo bi jim moral stopiti na prste.
Nekaj bo treba narediti tudi na področju zakonodaje, ta je v tem trenutku pisana na kožo velikim, ne pa tudi malim.
Janez Krajnčič je prepričan, da se bodo tudi po zaslugi predsednika države začele nekatere stvari v obrti spreminjati na boljše. Potem ko naj bi predsednik vlade že odpovedal sodelovanje na dnevih slovenske obrti v Portorožu, ki bodo 6. in 7. maja, na katerih bodo slovenski obrtniki že tradicionalno predstavili najnovejše zahteve, pa je predsednik države obljubil, da pride.
»Vsi bi morali začeti delati, pa bomo hitro iz krize,« je prepričan Krajnčič. Prepričan pa je tudi, da obstajajo rešitve za številne nakopičene probleme v obrti in podjetništvu, le videti jih je treba.
MG
Ptuj • Zaradi izvršbe morali spremeniti proračun
Denar »vzeli« šoli Ljudevita Pivka
Ptujski mestni svetniki so se 12. aprila sestali na šesti izredni seji, da bi potrdili spremembo odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2010. Odlok o proračunu MO Ptuj za leto 2010 je bil sprejet marca 2009, prve spremembe pa že decembra lani.
Z aprilskimi spremembami, potrdila jih je večina svetnikov, so prejemke in izdatke proračuna ponovno uravnovesili zaradi pravilnega poimenovanja postavk ob prijavah na razpise za Razvoj regij in na Ministrstvo za okolje in prostor ter za pripravo načrtov razvojnih programov za te investicije.
Novi projekti se med te programe uvrstijo na podlagi odločitve mestnega sveta. Z novim rebalansom mestnega proračuna ta znaša dobrih 54 milijonov evrov, povečuje se za 320 tisoč evrov oziroma za 0,7-odstotka. Z njim pa so tudi zagotovili sredstva za morebitno poplačilo gospodarskega spora z družbo Meltal oziroma Radom Snežičem, ki je to družbo vodil do nedavnega: našli
so jih v proračunski postavki za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, kar pa njene gradnjo ne bo ogrozilo, poudarjajo v Mestni hiši na Ptuju. Kot prizidek k dijaškemu domu na Ptuju bo zgrajena v naslednjem letu. Že maja naj bi bilo zanjo izdano gradbeno dovoljenje. Pričakujejo tudi, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka sofinanciralo v višini 90 odstotkov vrednosti investicije. V proračunu MO Ptuj za letos so na tej postavki ohranili 500 tisoč evrov.
Z enega kupčka na drugega ...
Nekatere postavke proračuna se s spremembami le terminološko usklajujejo, nekatere
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj so sredstva za morebitno poplačilo gospodarskega spora z družbo Meltal oziroma Radom Snežičem našli v proračunski postavki izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, kljub temu pa izgradnja te šole ni ogrožena, zatrjujejo.
se uvajajo na novo, spet druge se spreminjajo tudi zneskov-no. Rondo v Puhovi ulici bo po novem gradila MO Ptuj, ker in-vestitorica gradnje v trgovski center Obi Hypo Leasing ni zaprosila za oprostitev plačila komunalnega prispevka, kot je prvotno nameravala. V tem primeru bi sami morali zgraditi omenjeno krožišče, a so se odločili, da bodo komunalni prispevek raje plačali.
Letos naj bi bila tudi prenovljena Puhova cesta do Brstja, na to postavko so prerazporedili nekaj več kot 15 tisoč evrov iz postavke za ureditev pločnika v Volkmerjevi ulici, saj glede na višino sredstev še ni možno pričeti gradnje pločnika. Z rebalansom se povečujejo tudi sredstva za OŠ dr. Ljudevita Pivka (za 898 evrov) in Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla (za 696 evrov).
Tudi na izredni seji mestnega sveta ni manjkalo vprašanj o zadolženosti MO Ptuj. Svetnik SD Miran Meško je ponovno zahteval temeljito analizo zadolževanja MO Ptuj, svetniška skupina SD se je tudi vzdržala glasovanja o rebalansu proračuna. O morebitnem spornem prometu z nepremičninami pa želi več izvedeti svetnik Nove Slovenije Peter Pribožič.
Ptujski župan je obema obljubil zelo konkretna odgovora. Za promet z nepremičninami podatke v MO Ptuj zbira-
jo že nekaj časa. Gre za zahtevno zbiranje, ki sega vse od leta 2003 dalje.
Sklep o izvršbi (poplačilo gospodarskega spora z družbo Meltal oziroma Radom Sne-žičem) v višini 2,34 milijona evrov je Višje sodišče v Mariboru že izdalo, o tem smo v Štajerskem tedniku obširneje
pisali že marca. MO Ptuj je sicer vložila zahtevo po reviziji postopka, to pa izvršbe ne zadrži. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, pa imajo še do 10. maja čas za dogovor o tem, kako bodo dolg, ki je v skoraj 20 letih zaradi dolgih sodnih postopkov s 300 tisoč evrov narasel na 2,34 milijona
evrov, poravnali. Najugodneje bi seveda bilo, če bi ga lahko poplačali z nepremičninami, ker občina denar potrebuje za izvedbo načrtovanih investicij. V poplačilu dolga naj bi sodelovale tudi druge občine z območja UE, kar bo MO Ptuj od njih tudi zahtevala, je še povedal ptujski župan.
MG
Ptuj • Študentje pomagajo dijakom
Brezplačne priprave na maturo
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi letos za dijake srednjih šol severovzhodne Slovenije organizira brezplačne priprave na maturo. Pričele so se prejšnji ponedeljek, potekajo v desetih krajih, tudi v Ptuju, dijaki pa imajo možnost brezplačno obiskati 24 ur slovenskega jezika in matematike, so sporočili iz ŠOUM.
ŠOUM v sodelovanju z lokalnimi študentskimi klubi - ptujskih, mariborskih in koroških študentov - pripravlja za dijake zaključnih letnikov srednjih šol priprave na maturo, ki bodo potekale šest tednov. Dijaki imajo v Mariboru, Celju, Ravnah na Koroškem, Lendavi, Ptuju, Rogaški Slatini, Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Ormožu in Murski Soboti možnost brezplačno obiskati ure slovenščine in matematike. Poučevali jih bodo študentje zaključnih letnikov oz. absolventi smeri matematika in slovenski jezik.
Organizatorji si želijo, da bi čim več dijakov uspešno končalo srednješolsko izobraževanje in nada-
ljevalo študij. Tako so letos projekt še razširili in omogočili pomoč pri pripravah na maturo tudi dijakom v Murski Soboti ter Slovenskih Konjicah. V prihodnosti bodo po besedah vodje projekta Tea Milo-šiča poskušali nuditi kakovostno in brezplačno pomoč vedno večjemu številu dijakov, so še zapisali.
V Ptuju potekajo priprave v Šolskem centru - ob ponedeljkih in torkih ob 14.45 iz slovenščine, v sredo in četrtek iz matematike, sicer pa lahko več informacij dobite na telefonski številki 02/228 56 00 (ŠOUM) vsak ponedeljek in četrtek med 10. in 12. uro.
STA
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Markovci • Vroča seja občinskega sveta
Postaja sanacija Lagune resničnost?
Svetniki občine Markovci so na seji v četrtek, 15. aprila, sprejeli rebalans letošnjega proračuna, s katerim so zagotovili nekaj začetnih sredstev za sanacijo Lagune, ki je za okolico grozeča ekološka bomba; precej razprave pa je sprožila tudi obravnava oskrbe s pitno vodo, saj se niso strinjali s predvidenim povišanjem cene vode.
Foto: M. Ozmec
V markovski Laguni naj bi se v 30 letih zbralo prek 18.000 kubičnih metrov onesnaženega mulja, kar je grozeča ekološka bomba za širšo okolico.
Kot je pojasnil župan občine Markovci Franc Kekec, so rebalans občinskega proračuna za leto 2010 narekovale predvsem nekatere spremembe v zvezi s predvideno sanacijo zloglasne markovske Lagune, ki sodi v Krajinski park Šturmovci in je po mnenju domačinov grozeča in zelo nevarna ekološka bomba. Po večletnih neuspelih prizadevanjih so novembra lani zahtevo za čimprejšnjo sanacijo Lagune posredovali tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, vendar se zadeve odvijajo prepočasi. V omenjeni zahtevi ministrstvu pojasnjujejo, da je ob gradnji zapornic za hidroelektrarno v Forminu zaradi prestavitve struge reke Drave nastala tako imenovana Laguna kot ostanek nekaterih nedokončanih in precej obsežnih posegov v naravo. Nastal je namreč neke vrste naravni sifon, v katerega se vsa ta leta iztekajo vode iz desnoobre-žnega jarka, oziroma iz čistilne naprave v Ptuju, poleg tega pa še neprečiščene vode iz naselja Kidričevo in Taluma ter odplake iz Perutnine Ptuj.
Po do sedaj zbranih podatkih naj bi se v zadnjih 30 letih v tej Laguni nabralo prek 180.000 kubičnih metrov onesnaženega mulja z visokim odstotkov težkih kovin, ki so bodisi na meji dovoljenega ali pa to mejo že presegajo. Občine Markovci, Ptuj in Kidričevo so skupaj sofi-
nancirale pripravo študije in analize za pripravo sanacije Lagune. Žal pa se je pri tem tudi končalo, saj sta občini Kidričevo in Ptuj odstopili od tripartitne pogodbe o skupni sanaciji Lagune.
Ker je vsebnost vode in blata v Laguni svojevrstna ekološka bomba, ki ne ogroža samo življenja v območju Nature 2000 v okviru Krajinskega parka Šturmovci, ampak tudi življenja ljudi v okoliških vaseh, vse bolj pa zastruplja tudi reko Dravo, so zahtevali čimprejšnje ukrepanje vseh pristojnih na okoljskem Ministrstvu. V imenu vseh ogroženih občanov, ki niso krivi za posledice izgradnje elektrarne, so odločno zahtevali, da se nemudoma pristopi k reševanju te problematike, oziroma k sanaciji onesnažene lagune; zahtevali pa so tudi, da mini-
strstvo poskrbi za sanacijo skupaj s povzročitelji onesnaženja, torej tudi z občinama Kidričevo in Ptuj, žal pa se do sedaj zadeva še ni premaknila z mrtve točke.
Kljub številnim dodatnim klicem in osebnim obiskom župana pri najodgovornejših v Ljubljani, kjer so ga pošiljali od vrat do vrat, od ministrstva do ministrstva, do sedaj ni nihče prevzel odgovornosti za resen pristop k reševanju zahtevne problematike. Po več neuspelih poskusih je po mnenju občine Markovci najustreznejši predlog za sanacijo Lagune izdelalo celjsko podjetje Vekton, ki je predvidelo odstranitev muljastega dna iz območja Lagune. Rebalans letošnjega proračuna, ki so ga svetniki soglasno sprejeli, je bil potreben predvsem zaradi zagotovitve sredstev, konkretno 40.000 evrov, za pripravo ustrezne dokumentacije, na osnovi katere se bo občina Markovci lahko prijavila na razpis za pridobitev sredstev iz evropskih skladov v višini 1,5 milijona evrov, pri čemer mora občina zagotoviti tudi 10-odstotno lastno udeležbo.
Po skrajšanem postopku so soglašali s spremembo odloka o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, s čimer so vhodno
plovno takso posameznih plovil znižali z dosedanjih 1,5 evra na 1 evro. Čeprav so v razpravi menili, da bi bil čas, da v javnih zavodih več ne uvajajo nenehnih sprememb, so soglašali tudi s predlaganimi spremembami odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Sprejeli so tudi predlog Pravilnika o novorojencih na območju občine Markovci, tako da bo vsak novorojen otrok v občini namesto dosedanje naročnine na revijo Otrok in družina kot darilo Občine prejel 200 evrov na račun pri Poštni banki Slovenije. Po 14 dneh varčevanja pa bo Poštna banka vsakemu od novorojencev primaknila še 30 evrov s svojega računa.
Povišanje cene vode ni sprejemljivo!
Dobršen del precej vroče razprave pa je bil namenjen tudi obravnavi poslovnega načrta gospodarske javne služ-
be oskrbe s pitno vodo, saj so nekatere svetnike močno motili predvsem novi, izredno visoki izračuni za ceno pitne vode. Po uvodni predstavitvi predvidenih sprememb, ki jih je opravil Žan Oplotnik iz podjetja Lex Lokalis, se je namreč razvila precej vroča razprava, pri čemer je nekatere svetnike močno motilo predvideno, kar 37-odstotno povišanje cene vode, v kar so zajeti tudi stroški omrežnine, ki je daleč največji predvideni strošek. Župan Franc Kekec je sicer pojasnjeval, da bodo občani v občini Markovci dejansko čutili le 23-odstotno povišanje cene vode, saj bo občina subvencionirala 50 odstotkov omrežnine. Posamezni svetniki pa niso odnehali, saj so jih v oči bodli konkretni izračuni, ki govorijo o tem, da naj bi povišali cene vode s sedanjih 0,5547 evra na 0,6337 evra za 1000 litrov vode. To je bil tudi eden glavnih razlogov za skoraj enourno precej vročo razpravo, zato so na predlog svetnikov dokončno odločanje o tem preložili na
naslednjo sejo.
Sicer pa so na predlog komisije za odlikovanja in priznanja sklenili, da bodo na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku to soboto, 23. aprila, podelili štiri listine in pet plaket občine Markovci. Ko so sprejeli še nekaj sklepov v zvezi s premo-ženjsko-pravnimi zadevami občine, so potrdili dokument identifikacije investicijskega programa ter investicijski program za izgradnjo kanalizacije v Borovcih. Gre za izgradnjo kanalizacije v dolžini 4.051 m, ki naj bi veljala 649.200 evrov, zanjo pa pričakujejo tudi sredstva iz evropskih skladov za regionalne razvojne vzpodbude. Na predlog župana Franca Kekca so dodatno potrdili še projekt in investicijski program za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Stojncih v skupni dolžini 6.302 m, predvidena sredstva v višini 1,362.000 evrov pa naj bi v celoti zagotovili iz občinskega proračuna.
Potrdili so tudi idejni projekt za oblikovanje žarnih grobišč na pokopališču v Markovcih, po katerem naj bi še v letošnjem letu zgradili 18 žarnih grobišč. Ob koncu pa so se seznanili še s trendi varnostnih pojavov na območju občine Markovci v minulem letu 2009, ki jih je svetnikom predstavil policist Marjan Vrbnjak, vodja policijskega okoliša Markovci. Glavne ugotovitve razpravljavcev so bile, da večjih težav na področju splošne in prometne varnost v občini lani ni bilo, razen na področju prepovedanih drog, kjer opažajo povečane aktivnosti tako med mladimi kot med preprodajalci, zato bodo temu področju v letošnjem letu namenili več pozornosti, preventivnega dela ter osve-ščanja med mladimi.
M. Ozmec
M
D INVESTd
Podjetje za Investicijsko dejavnost, trgovino In storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike!
iti o
rt JO 0)
2 2 § O E
= "O
Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob dnevu UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU in PRAZNIKU DELA.
Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov.
Saša Lončar Predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnik Predsednica MO LDS Ptuj
Emil Mesarič Vodja svetniške skupine LDS
CISIO
Čisto mesto Ptuj, d.o.o., Podjetje za gospodarjenje z odpadki
Dornavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem uporabnikom naših storitev čestitamo ob prazniku dela -1. maju in se hkrati zahvaljujemo za sodelovanje.
v
Cisto mesto Ptuj d. o. o.
Videm • Dejan Zavec pri županu
»Sam sebe ne bi nikoli kaznoval s politiko!«
Župan Vidma Friderik Bračič je sredi tega tedna sprejel gotovo najbolj znanega občana, boksarskega prvaka Dejana Zavca, ki se je rodil v haloškem delu občine, v naselju Leskovec, in tam preživel tudi svoje otroštvo.
Župan Vidma Friderik Bračič je po prijetnem pogovoru in sprejemu Dejanu Zavcu izročil sliko z motivom rojstne vasi, Leskovca.
Foto: SM
Župan Bračič je Dejanu seveda čestital za vse izjemne dosežke in mu zaželel še veliko uspehov vnaprej: »Vem, da imaš še veliko ciljev v svojem življenju, med njimi je tudi tvoja družina in ne le profesionalna kariera, ki jo boš gotovo vedel končati pravi čas. Vsi smo zelo ponosni nate, dokazal si, da človek z dovolj močno voljo lahko uspe, uresničil si sanje milijonov mladeničev. V spomin na tvoj obisk pri nas ti podarjamo posebno sliko umetnika Gajšta z motiviko tvojega rojstnega naselja Leskovec,« je povedal župan Bračič in Deja-nu predal umetniško delo.
Izjemno prisrčno srečanje se je začelo čisto spontano z neformalnim pogovorom, kjer je beseda nanesla tudi na politiko in ali bi se Dejan morda kdaj lotil tudi politike. Mister Simpatikus je to možnost med smehom, a odločno zavrnil: »Res velja rek, da nikoli ne reci nikoli, ampak vseeno ne verjamem, da bi sam sebe tako zelo kaznoval. V politiki razočaraš tako svoje najbližje kot tudi vse druge. Bom kar ostal v športu!«
Sicer pa je Dejan še povedal: »Nisem nek ekstremni lokalpatriot, vendar mi bo moj rojstni kraj vedno ostal v zelo dragem spominu in rad prihajam sem, tukaj dobivam tudi navdih. Tu sem preživel svoje najlepše in tudi najtežje trenutke, predvsem pa sem dobil pravo popotnico za življenje: delavnost, vztrajnost in zavedanje, da si moraš vse priboriti sam, ne pa čakati na to, da ti drugi strežejo. Če hočeš nekaj imeti, doseči, moraš nekaj dati, žrtvovati. Vesel sem tudi tega, da sem uspel dokazati, da lahko uspe prav vsak človek, če to le hoče, ne glede na to, kje je doma in od kod izhaja.«
Prihodnost v ptujskem športnem centru
Kot je še povedal, bo v profesionalnem boksu ostal, če ne bo težjih poškodb, vsaj še leto in pol, dokler ga veže pogodba. Potem pa so njegovi cilji drugje, čeprav še vedno v športu: »Letos in naslednje leto seveda želim ostati na vrhu v boksu. Potem pa so na vrsti, najverjetneje, spremembe. Na Ptuju že nastaja športni center, ki se mu nameravam posvetiti. To bo se-
veda povezano s koncem aktivne profesionalne kariere, kjer sem dosegel cilj, ki sem si ga zastavil. Na srečo pa svojega življenja nisem planiral čisto enosmerno, vezano le na aktivno boksanje, ampak sem vmes doštudiral in si s tem odprl druge poti.
Seveda ostajam v športni sferi; Ptuju želim ponuditi nekaj novosti v športnem področju; od rekreacije do aktivnega in profesionalnega športa, pri čemer bo v ospredju seveda tudi moja družina, ki ji bom posvečal več časa kot doslej. Združil bom prijetno s koristnim. V roku petih let bi rad dvignil nivo samega boksa v Sloveniji, rad bi tudi našel mladega boksarskega talenta, ki bi šel po moji poti, pri čemer bi mu želel ponuditi vse tisto, česar sam nisem imel. Vem, kaj pomeni, če moraš neko stvar preskočiti petkrat, čeprav bi bilo za dosego cilja dovolj le enkrat ... Ustvariti pogoje, ki jih sam nisem imel.«
Boks je lahko tudi rekreacija
Vendar pa, kot pravi Dejan, športni center, ki se že gradi, ne bo namenjen le boksu: »Nikakor, v njem bo možnost različnih oblik rekreacije in treninga vseh borilnih veščin, ki obstajajo. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti temu, da bodo borilne veščine sprejete tudi kot rekreacija v smeri razvoja fizič-
no-motornih sposobnosti posameznika, pa psihofizične samozavesti ipd. Programov bo veliko, ne želim pa zdaj preveč govoriti, če morda vse ravno ne bo steklo. Vse, kar se bo v centru delalo, pa bo gotovo na visokem nivoju; že zdaj potekajo dogovori z dvema vrhunskima trenerjema, enim s Kube in drugim iz Rusije, odločili pa se bomo na podlagi referenc. Želim zelo kvalitetno delo v centru in nikakor ne bom naredil napake, ki jo trenutno delajo, predvsem v boksu, kjer kot najboljše razumejo le najstarejše. To je le deloma res, a potrebni so mladi ljudje, nova spoznanja, nova znanja. Rešiti se je treba tudi miselnosti, da je boks šport, kjer je človek tepen. Nikakor, boks je lahko tudi odlična rekreacija! Menim, da se marsikdo želi preizkusiti v boksu, a se zaradi napačnih predstav za kaj takega ne odloči. Prav odprava teh predsodkov je eden mojih največjih projektov, da dosežemo nivo, na katerem bo lahko recimo otrok pri de-
setih, dvanajstih letih poskušal boksati, ne da bi zato moral imeti krvav nos. Seveda se tudi to lahko zgodi, prav tako kot pri ostalih športih, sploh pa, če se nekdo nato odloča za profesionalno kariero.«
Sicer pa Dejan še pravi da ostaja na Ptuju: »Mi je všeč, zelo, vse imamo tukaj, v Ga-brniku si v teh dneh z družino začenjam graditi hišo. To sem si vedno želel. Že davno tega sem si rekel, da če si v življenju lahko ustvarim družino, postavim hišo, da nimam kreditov, sem uspel! Pač preko športa, seveda. Več ne potrebujem in sem vesel tega.
Kot sem rekel, bom v aktivnem športu ostal še vsaj leto in pol oziroma manj, če bi mi to spremenilo kvaliteto življenja. Nikakor pa zaradi boksa ne bi hotel izgubiti družine, ki edina šteje, pa tudi svojega zdravja ne. To pomeni takojšen konec kariere. Sicer pa dopuščam možnost še kakšnih ekshibicijskih dvobojev tudi kasneje, po preteku leta in pol.«
SM
Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
Vaš župan Friderik BRAČIČ
Od tod in tam
Hajdina • Vlasta Nussdorfer
Foto: Črtomir Goznik
V ponedeljek zvečer so se članice Društva žena in deklet občine Hajdina srečale z višjo državno tožilko Vlasto Nussdorfer, predsednico društva Beli obroč, Kluba z razlogom in Kluba Janinih Slovenk, nominiranko za Slovenko leta, avtorico knjig, številnih kolumn in nosilko nekaterih prestižnih družbenih priznanj, kot so Sončna osebnost leta, Izjemna osebnost leta 2007 in še nekaterih drugih. Bilje to še eden od prijetnih druženj z ženskami po Sloveniji, kakršnih je bilo v zadnjih letih izjemno veliko, še posebej po tem, ko je napisala knjigo Naše deklice z vžigalicami. Doslej se je Vlasta Nussdorfer, ki se je že zgodaj zapisala humanitarnosti in delu z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, podpisala že pod šest knjig, sedma je v nastajanju, kdaj bo izšla, pa še ni mogla napovedati, ker ima veliko drugih obveznosti. Zagotovo pa bo zanimiva kot vse njene dosedanje. Knjige ne le osveščajo, pravi, s prodajo zberejo veliko sredstev, kijih potem razdelijo med ljudi.
MG
Slovenija • Lepo je deliti
Foto: arhiv RK
19. aprila se je začela letošnja nacionalna akcija Lepo je deliti, ki so jo v Rdečem križu Slovenije lani prvič izpeljali. V njej so zbrali dobrih 564 tisoč evrov, ki so zadostovali za nakup dodatnih blizu 33 tisoč paketov z živili. V letu 2009je pomoč potrebovalo 33 tisoč ljudi več kot v letu 2008, ugotavljajo v Rdečem križu. Zato bodo letos morali zbrati še več denarja, če bodo želeli ublažiti krizo. Zgibanko RK Slovenije z dvema položnicama, za katere pošte in banke ne bodo zaračunavale provizije, bo prejelo 730 tisoč gospodinjstev in 47 tisočpodjetij. Osnovni namen akcije Lepo je deliti je zbiranje prostovoljnih prispevkov za nakup živil. Ljudje lahko pomagajo tudi drugače, o tem pa se lahko dogovorijo na območnih združenjih RK. Lani je RK Slovenije razdelil okrog 2873 ton hrane, 245 ton higienskih pripomočkov ter 390 ton oblačil in obutve.
MG
Slovenija • Teden zdravja v lekarnah


k:
1
i
Foto: Črtomir Goznik
V slovenskih lekarnah poteka teden zdravja, ki je tokrat posvečen osveščanju o pravilnem ravnanju z zdravili in varnem odlaganju odpadnih zdravil. Na
to lekarne opozarjajo s plakati in zloženkami, lekarniški farmacevti pa so na voljo tudi za pojasnila in pomoč pri zbiranju odpadnih zdravil. Kot so povedali v Lekarniški zbornici Slovenije, so zdravila najpogostejši vzrok vseh namernih in nenamernih zastrupitev pri otrocih. Zato je izrednega pomena, da vsaj enkrat na leto pregledamo, katera zdravila so še uporabna, katera pa sodijo med odpadna zdravila. Odpadna zdravila je potrebno odložiti na mesta, kjer se zbirajo odpadna zdravila, nikakor pa med druge odpadke. V slovenskih lekarnah so nameščeni zabojniki za zbiranje odpadnih zdravil, v celi državi je več kot 500 tovrstnih zbirnih mest.
MG
Videm • Z zadnje seje občinskega sveta
Hitropotezno in s samosvojo glasovalno napravo
Videmski občinski svet v polni sestavi je na zadnji seji postavil časovni rekord: svetniki in svetnice so namreč s 16 točkami dnevnega reda opravili v dobri uri in pol, sklepe so potrjevali soglasno kot po tekočem traku in tokrat celo ni bilo slišati niti enega resnega prepira, le nekaj glasnejšega čebljanja tu in tam.
Foto: SM
Videmski svetniki so na zadnji seji podrli vse rekorde: brez sporov so soglasno sprejeli vse sklepe, tudi rebalans. Le elektronska glasovalna naprava je (pri zadnjem glasovanju) očitno delovala po svoje, saj je kar prištela en svetniški glas, čeprav svetnika sploh ni bilo v dvorani ...
Začeli so s pobudami in vprašanji, kjer je bilo možno kar nekaj časa poslušati veliko (samo)hvale glede udeležbe in izvedbe sobotne velike akcije čiščenja. V Vidmu je bilo menda na terenu kar 650 prostovoljcev, ki so zbrali okoli 140 m3 odpadkov, skoraj vsak svetnik pa je za svoj okoliš vedel povedati, da so smeti pobirali praktično ves dan, da so okolico lepo počistili, vseeno pa je ostalo še kakšno črno odlagališče, ki ga bo treba sanirati, in pa kakšni večji kosovni odpadki, praviloma avtomobilske školjke.
Potem je padlo kar nekaj vprašanj okoli gramoziranja haloških cest, ki so obupne, nato se je vnela kratka debata okoli nekega groba na le-skovškem pokopališču, kjer naj bi lastnik prekoračil vse dovoljene meje za velikost in kako zdaj to rešiti, za konec pa je Francija Kiribiša mlajšega še zanimalo, kako to, da sanacijo gramoznice izvaja neko ormoško podjetje, in po kakšnem razpisu je občina sploh izbrala izvajalca. Župan Friderik Bračič je pojasnil, da razpis ni bil potreben, saj vrednost del ni presegala 20.000 evrov, na osnovi treh zbranih ponudb pa so izbrali Cestno podjetje Ptuj, ki si je podizva-jalca iz Ormoža pač izbralo samo.
Tudi naslednja točka dnevnega reda, šlo je za prvi letošnji rebalans (dobre tri tedne
»Člani ocenjevalnih komisij so prišli iz Ptuja, Maribora, Ormoža, Ljutomera, Gornje Radgone, bilo jih je 14 kot vedno. Po ocenjevanju so enologi povedali, da gre za odlično kletarjena vina, da pa po kakovosti še posebej izstopajo šardoneji ter sovinjoni in nasploh aromatične sorte, tudi traminci. Vinogradnikom oz. kletarjem je bila podana splošna pohvala, da so njihova vina res kakovostna,« je oceno komisij na kratko povzel predsednik DVSH Edi Hojnik.
O kakovosti priča tudi povprečna ocena vseh trgatev, ki znaša za leto 2010 17,92 (za leto 2009 pa 18,01), povprečna ocena vseh vzorcev rednih trgatev je nekoliko nižja in znaša za leto 2010 17,86 (za leto
2009	17,89), povprečna ocena posebnih trgatev pa za leto
2010	znaša kar 18,92, medtem ko je bila za leto 2009 18,78.
po težkem sprejetju proračuna), ni sprožila nobene razprave. Po besedah župana je bil rebalans potreben za zagotovitev lastnega finančnega deleža občine za izvedbo projekta ureditve vaškega trga.
Občina se je namreč že lani prijavila na razpis Agencije za kmetijske trge ter prejela pozitivno odločbo za sofinanciranje v višini 177.000 evrov, vendar pa celoten projekt zahteva kar dobrih 434.000 evrov. Del potrebnega denarja naj bi si zagotovili tudi iz 23. člena Zakona o financiranju občin v dveh letih (letos in naslednje leto), vendar pa v letošnjem letu za zagon del potrebujejo (ob 67.000 evrih iz 23. člena) še 13.400 evrov lastnega deleža. Tega bodo zagotovili s prenosom denarja iz dveh postavk v KS Videm; in sicer s postavke ureditve pločnika Videm-Černila in iz postavke cestni tamponi v KS Videm. Prvotni predlog je bil sicer drugačen, vsaka KS naj bi iz sredstev za lastne namene dala 1500 evrov za skupni projekt, vendar soglasja predsednikov KS ni bilo, zato je pač na koncu morala denar žrtvovati KS Videm v celoti, čeprav je vaški trg skupna zadeva celotne občine.
Svetniki so predlog soglasno potrdili, v okviru projekta pa se bodo uredile dovozne poti k vrtcu, ceste od igrišča do šole, uredila parkirišča in
Med 166 letos ocenjenimi vzorci je bilo zaradi napak izločenih 13 vin, vsa ostala pa so si zaslužila priznanja; od bronastih do zlatih, na sobotni svečani razglasitvi pa bo podeljenih tudi šest velikih zlatih priznanj, pet vinogradnikov bo za svoja vina prejelo naziv šampion, razglašenih pa bo tudi 10 prvakov sort.
Po besedah Hojnika še nikoli, odkar ocenjevanje organizira DVSH samostojno in ne v okviru Dobrot slovenskih kmetij, ni bilo ocenjenih toliko vzorcev kot letos; največ vin sicer prihaja iz Haloz, pa iz Slovenskih goric, letos so bila med vzorci tudi vina s Krasa in hrvaškega Zagorja.
»Letos prvič smo oziroma bomo podelili tudi naslov šam-piona za rdeča vina, saj je bilo v tej kategoriji v ocenjevanju kar deset vzorcev. To je posebnost, saj je pri nas področje
zamenjala javna razsvetljava ter uredila ploščad pred občinsko stavbo.
Vse ostale točke, sicer bolj administrativne narave (manjše spremembe raznih odlokov), so svetniki sprejemali oz. potrjevali brez razprav, nekoliko se je zataknilo le pri točki sprejemanja sprememb občinskega statuta. Med novostmi v občinskem statutu je namreč tudi člen, da je občina lastnica nepremičnin v posameznih KS, kar je dvignilo na noge svetnika Marjana Jelena, ki ga je zanimalo, zakaj zdaj to, in da
tako pač ne gre, saj je vsaka KS še vedno javno-pravna oseba. Toda Jelenov medklic je zletel v prazno, saj je bilo pojasnjeno, da takšno dikcijo lastništva zahteva Zakon o ustanovitvi občin, da preko zakona ne morejo in da bi pravzaprav morali to rešiti že prej, saj je v zemljiški knjigi še vedno vpisano premoženje občine kot družbena lastnina v lasti (nekdanje) KS Videm.
Nekaj iskric na podobno tematiko se je nato vnelo še ob prejemanju sprememb statutov posameznih KS, saj je nekaj svetnikov zanimalo,
kako bo poslej z upravljanjem vaških domov, če je lastnica in »ta glavna« za vse občina, in kako oz. kdo se bo odločal o tem, katero društvo in kdaj bo lahko izvajalo kakšne dejavnosti v domovih. Po odgovoru, da sprememb glede tega ne bo in da bodo vsa ta vprašanja rešena s pravilniki, je bil tudi ta sklep soglasno sprejet.
Glasovalna naprava šteje po svoje
V zadnjem delu hitropote-zne seje so nato potrdili še
odlok o občinskih priznanjih; po novem bodo v Vidmu ob občinskem prazniku podeljevali naziv častnega občana, pa zlati, srebrni in bronasti vidovski grb ter priznanje občine in priznanje župana.
Za nekaj minut so se nato ustavili še ob pravilniku za sprejem otrok v vrtec; svetnika Borisa Novaka je namreč zmotilo določilo, da vloge za sprejem obravnava tričlanska komisija, ki jo določa župan, vendar pa naj bi bila dva člana iz vrst ustanovitelja vrtca (torej iz občine) in le en iz zavoda. Novaku se je zdelo sporno, da bi dva »občinarja« in en sam predstavnik zavoda odločali o sprejemu, saj je menil, da bi bilo bolje, če bi bilo razmerje obratno. Na koncu so se dogovorili, da bodo predlog obravnavali ponovno na naslednji seji.
Nadvse zanimivo pa je bilo tokrat spremljati elektronsko glasovanje svetnikov. Pri točki sprejemanja osnutka pravilnika za sprejem otrok v vrtec se je namreč na zaslonu sejne sobe pokazalo 17 zelenih polj (torej vseh 17 svetnikov je glasovalo za ), na stolih pa je ob glasovanju sedelo le 16 svetnikov, saj je eden v času glasovanja manjkal ... Kako je to možno, je težko pojasniti. Prav tako tudi dvom, ali se ni že kdaj dogajalo kaj podobnega ...
SM
rdečih vin zelo malo poznano. Šele v zadnjih letih se vinogradniki v večji meri odločajo za sajenje sort rdečih vin, zlasti sorte zweigeld, precej je že modre frankinje, modrega pinota, kaberneta sovinjona itd. Zmagovalni vzorec je modri pinot, pridelan v Zagorju, vendar z rokami slovenskega vinogradnika.
Sicer bodo šampioni podeljeni kot vedno še v kategorijah suhih in polsuhih vin ter sladkih in polsladkih vin. Vsi bodo prejeli kipec Bakhusa, ki je delo našega priznanega kiparja Gojkoviča, prvaki sort pa bodo prejeli plaketo in repliko pravega rimskega novčiča,« je še povedal Hojnik.
Sicer pa se vinogradniki, vsaj glede na vse ocenjene vzorce, ne odločajo za tehnologijo in pridelavo lahkih in sadnih vin, kot jo je prevzela Ptujska klet: »Res je, vina naših vinogradnikov so dozorela, močnejša, polnega okusa, z lepšo barvo.«
Osrednja prireditev letošnjega 20. ocenjevanja vin s podelitvijo priznanj in kulturnim programom bo to soboto zvečer v refektoriju minorit-skega samostana.
SM
Podravje • Z ietošnjega ocenjevanja vin
Letos prvič šampion rdečih vin
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) je tudi letos, že dvajsetič zapored, pripravilo ocenjevanje vin; letos sta dve sedemčlanski komisiji imeli izjemno veliko dela, saj je bilo treba oceniti kar 166 vzorcev.
Letošnje 20., jubilejno ocenjevanje vin, ki ga organizira DVSH, je rekordno po številu vzorcev; teh je bilo namreč kar 166, ocenjevalni komisiji pa sta podali enotno mnenje, da so vsa vina v povprečju izjemno kakovostna.
Foto: SM
Slovenija • Spet zelena trgatev
Letos tudi za naše vinogradnike
Čeprav je bilo lani slišati precej kritike čez ukrep zelene trgatve - gre za uničenje grozdja v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka je letos kmetijsko ministrstvo ponovno odobrilo ta ukrep in zanj zaenkrat namenilo 100.000 evrov.
Foto: SM
Za letošnjo zeleno trgatev je zaenkrat predvidenih 100.000 evrov, vendar vlog z območja širšega Ptujskega ni pričakovati.
Pogoji za pridobitev denarja so skoraj enaki kot v lanskem letu; torej vsak vinogradnik (vpisan v register) ali klet mora razpolagati vsaj z osmimi hektarji starejšega vinograda in z vsaj 70 % zalog vina v kleti, zeleno trgatev pa je potrebno opraviti na vsaj enem slabem hektarju (0,8 ha), najkasneje do 15. junija letos. Vloge za pridobitev podpore pa morajo biti poslane najkasneje do zadnjega aprila na Agencijo za kmetijske trge. Vloge se obravnavajo po vrstnem redu, do porabe finančne kvote. Višina sofinanciranja zelene trgatve je lahko največ 50 %, odvisna pa je od tega, ali se opravlja ročno, strojno ali s kemičnimi sredstvi, kar pristojni inšpektorji preverjajo med 15. junijem in zadnjim julijem, odločbe pa upravičenci nato predvidoma septembra. Del priznane finančne pomoči je sicer fiksen, in sicer gre za dobrih 2680 evrov po hektarju oziroma polovico tega zneska, kar se nanaša na preračunano izgubo dohodka, enako za vse. Drugi del priznane pomoči
»V kmetijstvu je zdaj res pestro, na eni strani je treba pripraviti zemljišča za setev koruze, kjer še ni posejana, na drugi strani je čas za drugo dognojevanje ječmena, kmalu bo čas za dognojevanje pšenice, nekateri še tudi nimajo poškropljenih posevkov pšenice ... Letos bo treba, kot se že vidi po terenu, dati poseben poudarek zaščiti koruze pred pleveli. Pri nas se še vedno porabi okrog 30 % preveč pesticidov, glavni razlog za to pa je, da zelo veliko kmetovalcev ne obvlada plevelov na svojih površinah. Če se na njivi poja-
pa je vezan na način odstranjevanja grozdja; pri ročnem odstranjevanju ta del zneska znaša 421 evrov po hektarju, pri strojnem ali kemičnem odstranjevanju pa se upošteva polovica stroškov oz. računa.
Kot je znano, je bilo lani za ta ukrep predvidenih 300.000 evrov, kar naj bi po ocenah zadoščalo za zeleno trgatev na približno 1000 hektarjih vinogradov. Vendar se je, predvsem zaradi pogojev ukrepa, zelena trgatev opravila večinoma le v Vipavski dolini, namesto 300.000 evrov pa se je izkoristilo le okoli 150.000 evrov subvencije.
Vinogradnikom z našega širšega območja so bile namreč vloge (24 poslanih zahtevkov) zavrnjene, saj so s pogodbami vezani na odkup in predelavo grozdja v Ptujski kleti, ki pa ni izpolnjevala pogoja obdelave lastnih minimalno osmih hektarjev vinograda. Letos je nekoliko drugače, saj je v uredbi pripisano dopolnilo, po katerem so do sredstev iz naslova zelene trgatve upravičeni tudi vinogradniki, ki imajo sklenje-
vijo navadni, semenski pleveli, lahko z enim škropljenjem z najnovejšimi pripravki, ki jih uporabljamo po vzniku koruze - pri treh ali štirih listih - rešimo problematiko teh plevelov, vendar naj se škropi šele takrat, ko plevel že vznikne. Ti pripravki odlično delujejo tudi v nizkih koncentracijah, vendar le ob pravilni uporabi, torej ko so pleveli najbolj občutljivi, v prvi fazi rasti. Če so posevki zapleveljeni s slakom, divjim sirkom ipd., pa je smiselno uporabiti nekoliko dražji pripravek, škropi se nekoliko kasneje, vendar zato ni potreb-
no pogodbo s predelovalcem vina, četudi slednji (torej klet) ni lastnik najmanj osmih hektarjev vinogradov; imeti mora le dovolj veliko zalogo vina To pa pomeni,da lahko letos vloge za zeleno trgatev pošljejo tudi kooperanti Ptujske kleti.
no dvakratno škropljenje. Prav tu kmetje največkrat delajo napake, saj dvakrat škropijo proti plevelom, kar je nepotrebno. Najbolj pomembno je poznati strukturo plevela na površinah in nato temu ustrezno izbrati primerno škropivo in čas škropljenja,«poudarja svetovalec Ivan Brodnjak, ki dodaja, da se je letos na terenu precej razširila ječmenova progavost: »Za take primere je treba uporabiti enega od strobiloinskih pripravkov, ki odlično zatirajo to progavost, hkrati pa celo posredno zvišujejo pridelke.
Za vodovarstveno območje trava ali buče
Z večjimi težavami pa se in se bodo srečevali kmetje na prvih vodovarstvenih območjih. Zanje pravega priporočila nima niti Brodnjak, ki pol v šali, pol zares pravi: »Zanje pa je najboljše sredstvo proti plevelom motika, 14 dni na hektar, na koncu dela pa korflaša prave šmarnice ali kvintona, da ne razmišljajo, če je sploh še kakšne smisel v tem ...«
Bolj resno pa nato dodaja: »Na prvih vodovarstvenih ob-
Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe pravi, da so vinogradnike o možnosti zelene trgatve že obveščali in jih še bodo, vendar ne pričakuje posebnega zanimanja. Vprašanje je tudi, koliko primorskih vinogradnikov se bo letos odločalo
močjih, kjer so fitofarmacevt-ska sredstva prepovedana, je smiselno sejati jara žita ali pa travinje. Koruze, glede na lanskoletne izkušnje, ni ekonomsko upravičljivo gojiti, čeprav se še lahko gnoji, ampak jo praviloma prerase plevel. Donos je tako lahko le 30- do 35-odstoten glede na normalne pogoje. Edini posevek, ki bi ga morda bilo smiselno posejati v teh pogojih brez škro-
za ta ukrep, saj je eden izmed pogojev tudi ta, da zelena trgatev ne sme biti opravljena dve leti zapored na isti površini.
Janžekovič opozarja: Previdno, meritve z GPS manjšajo površine!
Lani je sicer zeleno trgatev na našem območju uspešno opravil le znan in velik haloški vinogradnik in vinar s 16 hektarji vinogradov Konrad Janžekovič, ki pa je tudi zelo jasno povedal, da mu ta ukrep ni niti malo všeč, da pa ga je izkoristil predvsem zato, ker je šlo za zelo star del vinograda, skoraj 40 let, ki ga je nameraval izkrči-ti in letos zasaditi novega. Sicer pa pri Janžekovičevih z zeleno trgatvijo niso imeli dobrih izkušenj. »Bili smo zelo razočarani, ta ukrep se nam zdi bolj kot 'natega' in ne pomoč. Namreč, po opravljeni ročni trgatvi so nam prišli z Agencije izmeriti površine vinograda z GPS, ki pa je zaradi strmega terena pokazal bistveno manjše izme-
re, kot so bile dejansko. Tako smo bili najprej opeharjeni za velikost vinograda, kjer se je opravila zelena trgatev, potem pa seveda še za višino dodeljene pomoči, saj se ta veže na velikost zemljišča. Opozoril bi vse, ki se odločajo za ta ukrep, naj bodo previdni, sploh če bodo zeleno trgatev opravljali v strmih legah, kjer so razlike pri merjenju z GPS glede na dejanske površine zelo velike,« je povedal Matej Janžekovič in ob tem še dodal, da morda ta ukrep res še najbolj odgovarja vinogradnikom z nižinskimi oziroma horizontalnimi vinogradi, kjer razlik pri merjenju ni ali pa so zelo majhne. Letos se za ta ukrep ne bodo odločili. Zelena trgatev je sicer eden od ukrepov Evropske unije, s katerim želi zmanjšati zaloge vin. Mnenja in ocene vinogradniških strokovnjakov glede tega ukrepa pa so zelo različna; specialist Roman Štabuc z mariborskega KGZ je tako zelo jasno povedal, da gre zgolj za kratkoročno rešitev krize vinogradništva in vinarstva.
SM
piv, so buče. In sicer na večji medvrstni razdalji, mogoče na meter in pol, morda je enkrat potrebno nekaj plevela rešiti z motiko, sicer pa ga buče prerastejo.
Večje izbire relativno donosnih kultur za prvo vodovar-stveno območje pa, na žalost, ni.«
SM
Podravje • Brez pretiravanja pri gnojenju
Z motiko in »korflašo šmarnice
«
Letos se na kmetijski svetovalni službi srečujejo z nekoliko povečanim interesom (in vprašanji) kmetov, kako pravilno in čim bolj ekonomično gnojiti; k čemur je gotovo pripomogla splošna kriza, nekaj tudi višje cene gnojil, ki ne dopuščajo kar gnojenja na pamet, »preko prsta«,nekaj pa tudi okoljska ozaveščenost kmetov.
TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO
agr(Slenter rezervni deli.
trgovina, d.o.o. Ptuj
Ormoška cesta 21, 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/ 748 02 11
Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo lepo praznovanje ob prazniku dela, ter se še naprej priporočamo s svojimi storitvami.
Foto: SM
Kmetje naj bi pri škropljenju proti plevelom na njivah še vedno pretiravali, predvsem zaradi neznanja.
Občina Kidričevo
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo voščimo prijetno praznovanje ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - mednarodnem prazniku dela.
Občina Kidričevo
Lenart • S 26. redne seje občinskega sveta
Začetek konca krajevnih skupnosti?
15. aprila so se na seji ponovno zbrali lenarški svetniki in tokrat med drugim potrdili sklep o pričetku postopka o preoblikovanju ožjih delov občine. Župan mag. Janez Kramberger je namreč zaradi racionalnejše administracije in drugih prednosti predlagal ukinitev krajevnih skupnosti Lenart in Voličina ter ustanovitev dveh mestnih četrti in več vaških skupnosti.
Kot vedno, se je lenarška seja začela s poročilom župana mag. Janeza Kramber-gerja, ki je prisotne obvestil o napredovanju pomembnih investicij. Med njimi je gradnja vrtca v Lenartu, ki napreduje po načrtu, nekaj težav se je pojavilo le z dodatnimi deli. Določene zamude pa zaradi težav s podizvajalci beležijo pri gradnji prizidka k Osnovni šoli Voličina.
Kramberger je omenil tudi projekt ogrevanja mesta na lesno biomaso oziroma toplovodnega sistema, ki ga nameravajo v maju predstaviti na dnevu odprtih vrat, občanom pa povzroča tudi nekaj sivih las: »Zagotovo je poseg zaradi tega projekta v mestno infrastrukturo moteč. Upam, da občani vedo, da bo to kakovosten doprinos h kraju in da so za to pripravljeni tudi malo potrpeti. Ker je bilo med delom narejene res kar nekaj škode, je z izvajalci dogovorjeno, da jo bodo kakovostno popravili. Po pogodbi namreč še dve leti odgovarjajo za posege v infrastrukturo.«
Udeleženci seje so izvedeli še, da so tudi v Lenart prišli redarji, ki bodo skrbeli za red 130 ur na mesec. Trenutno so v začetni fazi opozarjanja, saj so se tako v medobčinski redarski službi kot na občini strinjali s »prijaznim pristopom«.
V teku je tudi investicija gradnje krožišča na cesti G 1-3, ki bi že morala biti zaključena, pa ji je po besedah župana zagodlo vreme, zato naj bi jo končali do konca maja.
Končan pa je že razpis za izgradnjo vodovodnega sistema za 12 občin (na območju med Lenartom in Mariborom), ki ga vodi lenarška
Na tokratni seji so lenarški svetniki obdelali kar 19 točk dnevnega reda.
občina, in sicer so za 7,5 milijona evrov dela oddana trem izvajalcem. Po Kramberger-jevih napovedih naj bi bila investicija končana do konca leta 2012.
Novost iz lenarških krajev je tudi, da ima Razvojna agencija Slovenske gorice novo direktorico Tanjo Hrastnik.
Nad kriminal policisti, redarji in nočni varnostnik
Župan je poročal tudi o razgovoru z ministrom za promet in zveze dr. Patrick-om Vlačičem, ki je v začetku aprila obiskal Lenart: »Z njim smo se dogovorili, da bomo končno rešili probleme, povezane z izgradnjo avtoceste, predvsem v tistem delu, kjer morajo izvajalci, ki so jo gradili, popraviti našo občinsko infrastrukturo. O
tem se pogovarjamo že več kot leto in danes smo imeli tudi sestanek s predstavniki izvajalcev. Določili smo dva datuma v začetku maja, ko si bomo poškodbe ogledali, jih označili, nato pa se bodo začela popravila.«
Po poročilu prvega moža občine so nato svetniki sprejeli več odlokov, med drugim tudi zaključni račun proračuna za leto 2009.
Prav tako so soglašali z obvezno razlago odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini, ki omogoča, da bodo lahko kmetje gradili enostavne kmetijske objekte na meji ali izven zazidalnih površin. »Tako je že bilo po prejšnjih predpisih, zdaj pa je zaradi tako imenovane pravne praznine onemogočeno in smo zato to uredili z omenjeno razlago,« je pojasnil Kramberger.
Prisotni so se seznanili
tudi z varnostno situacijo za lansko leto. »Tukaj beležimo nekaj manj problemov in njihovo večjo raziskanost, kar so vzpodbudni rezultati. Seveda pa na to gledajo drugače občani, ki so deležni pozornosti vandalov. Name se obračajo ljudje s problemi, in dokler se to dogaja, nisem zadovoljen. Dobro sicer sodelujemo s policijsko postajo, uvedli smo redarsko službo in tudi varnostnika, ki med 22. in 6. uro večkrat obhodi »problematična« mesta. Načrtujemo, da bomo z vsem tem izboljšali varnostno situacijo. Nekatera mesta želimo podpreti tudi z videonadzorom, ki ga bo upravljala varnostna služba,« je razložil župan.
Ukinitev KS v korist ali škodo Lenarta?
Do zanimive razprave je prišlo pri sklepu o pričetku
postopka o preoblikovanju ožjih delov občine. Župan namreč predlaga spremembo statuta in ukinitev dveh krajevnih skupnosti (KS) ter ustanovitev mestnih četrti in vaških skupnosti: »Ugotavljam, da bi tako racionalizirali administracijo v naši občini in približali občanom odločanje o njihovih problemih. Ožja območja bi torej med sabo izvolila vaške odbore in predsednika, ti pa bi za njih določali prioritete in jih posredovali na občino. Tudi druge primerljive občine ravnajo na ta način uspešno in učinkovito. Zdaj sta namreč obe KS pravni osebi, za kateri se vodi celotna bilanca, zaključni račun in podobno, vse investicije, problemi in drugo pa gredo prek občinske uprave. Zdaj ko je občina manjša kot včasih, je ta predlagana rešitev primernejša.«
Z njim se ni strinjal svetnik in predsednik sveta KS Lenart Janez Erjavec. »Drži, da stanje ni najboljše. Predlog župana je legitimen, koliko pa je pošten in pravičen, je drugo vprašanje. Vprašanje je tudi, kaj se skriva za tem predlogom. KS Lenart je dajala pobude in izvajala zahtevne projekt na racionalen način,« je povedal in tako med drugim omenil razširitev pokopališča in ureditev mestnega parka.
»Odločno nasprotujem temu predlogu, ki je škodljiv za nadaljnji razvoj Lenarta. Proti pa nisem, ker sem predsednik, saj tega ne počnem zaradi denarja (tudi sejnine namenjam v dobrodelne namene), ampak jemljem te funkcije častno,« je nadaljeval.
Kramberger je na to odgovoril, da ne ve, kako bi ravnal bolj pošteno, kot da se o predlogu odloča na tak način. »Če ga ne boste sprejeli, ga pač ne boste. Zavedam se, da je v skupnosti vloženo mnogoletno delo, vendar moramo biti sedaj realni,« je še poudaril. Na Erjavčevo pripombo o tem, kako malo stroškov povzroča KS, pa se je odzval: »Stroškov ni veliko, ker se vse dela na občini!«
Kakorkoli že, na koncu je bil sklep izglasovan, saj se je zanj opredelilo 10 od 13 svetnikov. Zdaj bodo te spremembe obravnavali na obeh krajevnih skupnosti in zborih krajanov. Če jih bodo občani potrdili, bodo na občini pripravili spremembe statuta, ki jih mora nato sprejeti občinski svet z dvotretjinsko večino. Če bo tako, bodo volitve v svet vaških oziroma četrtnih skupnosti potekale sočasno z jesenskimi.
Polona Ambrožič
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 5. maja.
SVINJSKO STEGNO
3,39 €/kg
CEVAPCICI
3,99 €/kg
TIROLSKA KLOBASA 500g
1,69 €/kos
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
V PONUDBI ODLIČNE MESNINE ZA Z AR IN VSE ZA PIKNIK.
Lešnica • Vaški dom tudi uradno odprt
Dogradili dom in ustanovili društvo
Na Lešnici so nedavno svečano odprli dokončan vaški dom, ki bo služil kot zbirališče prebivalcem Lešnice in tudi okoličanom, ki radi zavijejo vanj.
Že doslej so dom izkoristili za različne priložnosti od gostiji do obletnic, sedaj pa bo v njem tudi bolj pogosto živahno, saj so Lešničarji ustanovili tudi posebno društvo, ki bo upravljajo dom in va-ščane nagovarjalo k kulturni in rekreacijski dejavnosti.
Prireditev je vodil Ivan Kuharic, ki je kratko povzel kronologijo dogodkov, ki so pripeljali do dograditve doma. Ideja, da se tu zgradi vaški dom, se je rodila že leta 1990, prva dela pa so se začela leta 1993. Najprej so se lotili pridobitve projektne dokumentacije in čiščenja parcele. Naleteli so na veliko podporo krajevne skupnosti, od različnih strani pa so dobili tudi veliko materiala doniranega in veliko dela je bilo postor-jenega prostovoljno. Dom se je gradil iz sredstev krajevnega samoprispevka in je bil leta 1997 pod streho. Potem pa se je vse skupaj ustavilo za več let. Zmanjkalo je denarja in podpore na občini. 10. 4. 2008 je bil ustanovljen nov gradbeni odbor, ki je s pomočjo sredstev KS uspel zadeve
Foto: Viki Ivanuša
Zemljišče, na katerem stoji vaški dom, je podaril Franci Rajh st. (v sredini), ki so mu hvaležni krajani namenili čast, da prereže trak.
pripeljati do konca. Določenih del, ki jih domačini niso zmogli sami, so opravili tudi najeti mojstri. Pri gradnji pa so imele pomembno vlogo tudi okoliške gospodinje, ki so delavcem pripravljale hrano in jih oskrbele s pijačo. S svojimi dobrotami pa so se izkazale tudi na samem odprtju.
Leska vabi medse nove člane
Franci Rajh, predsednik novoustanovljenega kultur-
Središče ob Dravi • Stalna razstava
Avtorice so kar tri: Mojca Vomer Gojkovič, Nataša Kolar in Nevenka Korpič, bogato zgodovino okolja pa so si razdelile in obdelale po posameznih sklopih. Na ogled je bila v prostori Sokolane, te dni pa jo bodo preselili v prostore osnovne šole, saj gre za stalno razstavo.
Pripravljena je na 16 panojih, ki jih je tako kot tudi publikacijo, ki spremlja razstavo, oblikovala Nina Mertik. Predstavljajo bogato, s fotografijami opremljeno zgodovino Središča od kamene dobe do 21. stoletja.
Panoje so za čas praznovanja občinskega praznika popestrili še s petimi vitrinami. V njih je razstavljen izbor arheoloških predmetov, ki so bili najdeni na območju občine in jih hrani Pokrajinski muzej Maribor. Med njimi so prvič razstavljeni tudi predmeti iz Grab.
Mojca Vomer Gojkovič je pripravila arheološki del razstave, pri čemer je začela z mlajšo kameno dobo, iz katere izvirajo pomembne najdbe kamenih sekir. Iz rimskega obdobja razstavljajo predmete iz Grab, kjer so bili najdeni tudi ostanki stavbe, dve posodi iz
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik novoustanovljenega kulturno-rekreativnega društva Leska Franci Rajh je skupaj z Marjano Kuharič ob domu zasadil lesko.
no-rekreacijskega društva Leska, je v kratkem klepetu povedal, da je Lešnica kraj, ki se sicer razteza na veliki površini, prebivalcev pa ni ravno veliko, saj ima le okrog 70 hišnih številk. Zato je zelo zadovoljen, da se je v kratkem času članstvo društva dvignilo na 100 članov. Dom in društvo pa nista namenjena le Lešničarjem, radi se jim pridružijo tudi prebivalci Le-šniškega Vrha in tudi drugih okoliških krajev, ki gravitirajo sem. Ob odprtju se je v društvo včlanil tudi ormoški
župnik Drago Avsenak, ki je blagoslovil vaški dom. Društvo ima za cilj druženje in zbliževanje vaščanov, ki jih želijo zbezati izpred televizijskih sprejemnikov na različne prireditve. Doslej so
se zvrstili že silvestrovanje, pustovanje in prireditev ob materinskem dnevu, čaka pa jih še dvig klopotca, martino-vanje, kakšen izlet in morda tudi vaške igre. »Ker je Le-šnica dobila ime po lešniku,
smo društvo sprva tudi nameravali poimenovati tako. A po premisleku smo prišli do spoznanja, da ima lešnik trdo lupino in smo se odločili za lesko, ki je drevo, odprto, raste, ima širino in privablja ljudi k sebi. Lešniki pa naj predstavljajo trdne člane v naši skupnosti,« je skrivnost poimenovanja društva odkril predsednik Rajh, ki je skupaj z Marjano Kuharič ob domu posadil mlado lesko. Na Le-šnici se veselijo tudi mladih, saj se po domu sliši tudi otroški vrišč. Dom bo odprt za vse in očitno bo tudi dovolj uporabnikov. V prihodnjih mesecih bodo poskrbeli tudi za rekreacijo. Delno imajo že zgrajeno igrišče za viseče kegljanje, nabavili so tudi mizo za namizni tenis, pikado, skupaj s katerim od sosednjih društev pa bi se radi podali tudi na kakšen pohod.
Zbrane je pozdravi in na potek dogodkov spomnil tudi župan Alojz Sok in predsednik KS Ivan Brumen, ki sta Franciju Rajhu st. pomagala pri svečanem prerezu traku in predaji objekta namenu. Družina Rajh je bila pobudnica izgradnje doma, v ta namen pa so skupnosti podarili tudi svoje zemljišče.
Viki Ivanuša
Ormož • Zbirka arhivskih dokumentov
Predstavitev knjige Štrigova
Zgodovinsko društvo Ormož in Zgodovinski arhiv na Ptuju sta v prostorih hotela Ormož gostila dr. Petra Pavla Klasinca, ki je predstavil svojo knjigo Štrigova - arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Središče skozi čas
Razstavo Središče skozi čas je postavil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ob finančni podpori Občine Središče ob Dravi.
Foto:Viki Ivanuša
Avtorice razstave (z leve), Mojca Vomer Gojkovič Nataša Kolar in Nevenka Korpič.
gomilnega najdišča in zgodnje-srednjeveške najdbe.
Obdobje od srednjega veka do danes je predstavila Nataša Kolar. Začela je s prvimi omembami trga, ki je bil z imenom Pulstraw prvič omenjen 1305, in nadaljevala s pomembnejšimi prelomnicami. Osredotočila se je tudi na predstavitev bogate dejavnosti društev v kraju in strnjeno predstavila razvoj Središča ob Dravi po 1945 do danes.
Nevenka Korpič je predstavila etnološko podobo kraja od konca 19. stoletja do danes. V svojem prispevku predstavlja hišo, nošo, prehrano. Gre za panonski tip življenja, kjer so bile za bogate tržane značilne hiše z verandami. Kot zanimivost veja omeniti, da je v Središču konec 19. stoletja delovalo kar 65 obrtnikov. V predstavitev so vključeni tudi vaški šaljivi grbi, ki so značilni za to okolje. S temi grbi so se prebivalci posameznih krajev ponašali na veselicah, gostijah in iz njih so se drugi tudi norčevali. Kor-pičeva je predstavila tudi obe cerkvi, nekaj znanih osebnosti, zaključila pa s predstavitvijo Krajinskega parka Središče ob Dravi.
Viki Ivanuša
Gre za obsežno delo, ki vsebuje, kot je povedal avtor sam, dokumente iz treh držav, ki po njegovem mnenju realno odsevajo dogodke ob meji. Dr. Klasinc je za pripravo te knjige prebrskal številne arhive, samo knjigo pa je razdelil na šest poglavij. V prvih treh poglavjih je zbral dokumente iz obdobja 1945-1948. Ti po njegovem mnenju nesporno pričajo o tem, da je šlo za željo večine živečih ljudi v občini Štrigova, da bi ostali v okviru Slovenije, ker so bili Slovenci in ker so jih na Ljutomer vezale gospodarske, politične in kulturne vezi. V tem sklopu so predstavljeni tudi dokumenti, ki prinašajo določene podatke o pomoru
Foto: Viki Ivanuša
Dr. Peter Pavel Klasinc je predstavil svojo najnovejšo knjigo Štrigova - arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni (od nasilnega določanja meje do »nepotrebnih« likvidacij).
večjega števila tamkajšnjega prebivalstva. »Gre za ljudi, ki so se upirali uradni novi obla-
sti in njihovim zahtevam glede administrativne meje in uvajanju novih gospodarskih odnosov,« meni Klasinc. V četrtem poglavju Klasinc predstavlja dokumente iz arhiva Štefana Vrzela, ki se nanašajo na aktivnost civilne iniciative, ki je leta 1991 zahtevala popravek meje in raziskavo pobojev nedolžnega, tudi slovenskega prebivalstva. Peto poglavje vsebuje dokumente Arhiva Udbe za Hrvaško in obsega elaborat o opozicijskih skupinah. Šesto poglavje je vzeto iz Arhiva Udbe za Slovenijo in govori o ilegalnih organizacijah - ban-dah. Gre za skoraj 200 spisov, ki govorijo o delovanju Udbe.
Viki Ivanuša
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 6. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Matjaž Murko, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
Ptuj • O malem delu v Kavarni ptujskih študentov
Ne spet na led, temveč na ulice!
15. aprila je Klub ptujskih študentov v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Dijaško organizacijo Slovenije pripravil okroglo mizo na temo zakona o malem delu in njegovih posledicah na življenje mladih. Sodelovali so predstavnikih vseh štirih omenjenih organizacij, ki so zaradi neposluha vlade poudarili tudi nujnost demonstracij.
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je predlog zakona o malem delu (ta, naj spomnimo, med drugim spreminja obliko študentskega dela, ki naj bi bilo omejeno na 14 ur tedensko) tako za dijake kot študente nesprejemljiv. »Zakon ne ureja celostnega položaja študenta. V preteklosti smo namreč že imeli obljubljene štipendije in študentske domove, pa se ni na tem področju nič dogajalo zadnjih pet let. Študentje ne gremo še enkrat na led - najprej naj uredijo socialne zadeve in potem se bo samo od sebe tudi študentsko delo,« je povedal Marko Funkl, predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije. Poudaril je tudi, da se študentje prav tako zavedajo zlorab, do katerih prihaja pri študentskem delu in so zato predlagali tudi določene ukrepe.
Med njimi je, na primer, enotna evidenca vpisov, ki bi preprečila fiktivne vpise. »Jedro samega študentskega dela je namreč zdravo, treba je le urediti določene segmente. Enotna evidenca bi lahko preprečila izkoriščanja, ki se ga nekateri študentje poslužujejo zaradi slabega stanja na trgu dela (torej, se vpišejo na študij zaradi statusa in posledično dela prek napotnic), da si vsaj nekaj zaslužijo. Predlagamo tudi, da se uvede večji nadzor nad samim študentskim delom in da se hkrati pelje aktivna politika zaposlovanja mladih,« je dodala Katja Šoba, predsednica Študentske organizacije Slovenije.
Funkl pa je omenil še, da bi bila potrebna tudi pravilna implementacija bolonj-skega procesa, ki študentom ne bi dovoljevala lastnega prerazporejanja urnika: »Bo-lonjski proces naj bi namreč
študente zaposlil precej bolj kot prejšnji. Tako bi se lahko študentsko delo uporabljalo za namen, za katerega je bilo ustanovljeno.«
Demonstracije predvidoma maja
Kot je pojasnila Šobova, predlagajo ureditev vseh zadev, povezanih s študenti, v posebnem zakonu, ki bi se lahko imenoval ureditev študentskega dela in štipendij: »Kajti mi nenehno govorimo, da bi najprej moralo biti več štipendij (trenutno jih namreč prejema samo vsak peti) in več študentskih postelj, na katerih sedaj spi le 16,4 odstotka študentov. Pristajamo celo na neko prehodno obdobje, da poskusimo, če bi to delovalo, potem pa še lahko vedno gremo v zakon o malem delu.«
S slednjim se namreč sedaj, kljub temu da so ga med samim postopkom javne razprave v določenih stvareh spremenili, ne strinjajo, saj so v njem ostale zadeve, ki jim v študentski organizaciji nasprotujejo. »Moti nas, da je podlaga pripravljena na nerealnih izhodiščih, povsem brez analiz in simulacij. Na Ministrstvu smo že povedali, da se bo na tak način študentsko delo na dolgi rok celo ukinilo, kajti študentje pod takšnimi pogoji ne bodo mogli delati oziroma tudi ne bodo tako zanimivi za delodajalce. To pomeni, da bi tretjina, ki mora delati za kritje stroškov študija, ostala brez njega. Študij bi tako bil samo za tisto elito, ki si ga lahko privošči,« je razložila predsednica, ki še trdi, da tudi na Ministrstvu ne vedo točno, kaj se bo ob sprejetju zakona zgodilo.
Po vsem doživetem se tako Šobova kot Funkl strinjata, da
Funkl, Cuš, Sobova in Semičeva so predstavili stališča dijakov in študentov glede zakona o malem delu.
bodo demonstracije očitno nujne. »Do sedaj smo ubirali vse možnosti, ki jih dopušča demokratični dialog, ampak vlada nas ne posluša in mislim, da bo morala spregovoriti ulica,« je napovedala Katja Šoba.
Funkl pa je pristavil, da študentski klubi po celi Sloveniji že izvajajo lokalne akcije, večje demonstracije pa načrtujejo v maju: »Mislim, da lahko nekaj dosežemo, če se združimo tudi s sindikati, morda upokojenci ... Trenutno imamo namreč en kup reform, ki ne gredo v prid socialne države!«
Slovo republiške štipendije in smrt študentskih klubov?
Da so se jim na ulici pripravljeni pridružiti tudi dijaki, pa je potrdila Eva Semič, podpredsednica Dijaške organizacije Slovenija: »Zdi se nam nedopustno, da se sprejme ta zakon v obliki, kot ga je predlagala vlada. Te spremembe
so namreč nesmiselne za dijake, ki delamo le med počitnicami in v manjši količini kot študentje. Ne zdi se nam prav, da bi se malo delo štelo v pokojninsko dobo, pa tudi, da bi plačevali za zdravstveno zavarovanje, saj smo še zavarovani prek staršev.«
V dijaški organizaciji tako nasprotujejo ukinitvi sedanje ureditve dela dijakov in študentov, saj je slednje po njihovih besedah izredno
pomemben socialni korektiv. Trenutno jih motijo tudi še nekateri drugi problemi, med njimi odvzem republiških štipendij. Vlada je namreč predlagala, da bi le-te dobivali samo polnoletni dijaki, mlajši dijaki pa bi prejemali otroške dodatke, ki bi jih nakazovali na račun staršev. »Želimo, da se obdrži zdajšnji način - torej, da se prejemajo otroški dodatki in republiške štipendije,« je od-
ločna Semičeva.
Postregli so tudi s statistikami: »V šolskem letu 2008/09 je za državno štipendijo zaprosilo slabih 40.000 dijakov, dodeljenih pa jih je bilo le 23.000. Iz tega je razvidno, da je potreba po teh štipendijah velika, država pa bi nam jih (vsaj mladoletnim) najraje ukinila.«
Prav tako ne pristajajo na ukinitev 100-odstotne subvencije dijaške prehrane. »Zavzemamo pa se tudi za brezplačne dijaške prevoze do izobraževalnih ustanov,« je še povedala dijakinja na okrogli mizi, ki so jo v Klubu ptujskih študentov pripravili, ker želijo predvsem dijake in študente seznaniti, kakšne pravice jim ukinja zakon o malem delu, ter jih vzpodbuditi, da se mu postavijo odločno proti. »Tudi mi imamo o njem zelo slabo mnenje in ga nikakor ne podpiramo. Saj, prvič, jemlje pravico do študija kot javne dobrine vsaj dobri tretjini študentom po Sloveniji, pomeni pa tudi smrt lokalnih študentskih klubov, ki so, kot dobro vemo, nosilci neke lokalne mladinske scene in aktivnosti za mlade,« je zaključil Andrej Čuš, predsednik Kluba ptujskih študentov.
Polona Ambrožič
Ormož • Nova predstava Velikonedeljčanov
Pridi gola na večerjo
Kar dvakrat so minuli teden v Ormožu nastopili člani Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja.
Najprej so v četrtek gostovali pred ormoško publiko, nato pa so v nedeljo kot edina prijavljena skupina zaigrali še na Linhartovem srečanju 2010, ki ga organizira JSKD.
Samo besedilo Pridi gola na večerjo Marca Camolettija, v priredbi Antona in Jožice Lah, nudi vse, kar je potrebno za dobro komedijo. Režijo je z izkušeno roko vodil Tonček Žumbar, ki je prevzel tudi vlogo Tona, poročenega gospoda, ki s svojim skakanjem čez plot s prikupno Bernardo (Mateja Gašparič) pošteno zapleta dogajanje. Sicer pa tudi njegova žena Ana (Mihaela Hebar) ni nič boljša, ker ga pridno vara z njegovim najboljšim prijateljem Štefanom (Andrej Vaupo-tič). Po spletu okoliščin se oba para istočasno znajdeta v počitniški hišici in seveda je treba nezvestobo partnerju nekako prikriti. Pa bi se najverjetneje še vse nekako srečno razpletlo, če ne bi dogajanja popolnoma zapletla in zakomplicirala kuharica Berta (Aleksandra Do-
minko), ki jo je preko agencije najel Tona, da bi jim skuhala večerjo. Vloga je bila odlično zasedena in Aleksandra Do-minko je dobro nosila težo figure, ki s svojimi odločitvami vodi ostale. Tudi drugi igralsko niso zaostajali in so komedijo s številnimi nenadnimi preobrati in komičnimi zapleti v visokem tempu pripeljali do
vrhunca. Ta je dosežen, ko po kuharico, ki si je za svoj molk in drobne laži dodobra napolnila nedrc z denarjem, pride mož Franček (Andrej Primu-žič), da jo odpelje domov.
Igralci so govorili kar po domače, tako kot se govori pri Veliki Nedelji, vendar brez pretiranega pačenja v dialektu.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Nori zapleti, visok tempo in prepričljiva igra so pošteno zabavali ormoško publiko.
Praznujemo svobodo in pravičnost!
Socialni demokrati smo utemeljeni na boju slovenskega naroda za svobodo in mednarodnem delavskem gibanju za pravičnost.
S ponosom Vam čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatoiju, in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela.
Dejan Levanič, predsednik območne organizacije SD Ptuj Miran Meško, predsednik občinskega odbora SD Ptuj Anamarija Meznarič, predsednica Mladega foruma SD Ptuj
SOCIALNI DEMOKRATI

Ormož • Predstavili nove zgodovinske zapise
Težave pri financiranju društva
Minuli teden so v restavraciji hotela Ormož predstavili novo, že 6. številko Zgodovinskih zapisov, ki jih vsako leto izdaja Zgodovinsko društvo Ormož. Urednica tokratnih zapisov je Manica Hartman.
Izdajanje zapisov sodi med redno publicistično dejavnost društva. Zadnja tri leta se je izid prenesel v naslednje leto. Tako se je zgodilo tudi letos, saj nosijo najnovejši Zgodovinski zapisi še letnico 2009. Kljub temu so v društvu veseli, da so uspeli najti avtorje, da so na 112 straneh zbornika zapisali veliko zanimivega. V zapisih je zbranih 12 prispevkov, v katerih so predstavljeni dogodki in ljudje iz ormoške, središke in tomaževske preteklosti. Teme so zelo pestre. Tako pobliže spoznamo Središče v času Ivana Dečka, znane osebnosti tomaževske občine 19. stoletja, s področja arheologije lahko preberemo o shrambnih posodah prazgodovinskega Ormoža, zajeti so mejniki iz 100-letne tradicije Kulturnega društva Podgorci in drugo.
Časovno prispevki niso omejeni in predstavljajo zelo različna zgodovinska obdobja. Avtorji so člani zgodovinskega društva, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti, objavljajo pa tudi tri učenke OŠ Ormož. V zgodovinskem društvu so sodelovanja mladih vedno zelo veseli, saj praviloma pripravijo zelo kvalitetne prispevke, prav tako pa vabijo k sodelovanju tudi starejše avtorje, ki morda pripravljajo kakšno zanimivo seminarsko, raziskovalno, magistrsko ali doktorsko nalogo z njihovega področja.
Pred predstavitvijo Zgodovinskih zapisov so člani društva opravili še občni zbor in na njem za predsednika ponovno izbrali Antona Lusko-viča, za podpredsednika pa
Foto: Viki Ivanuša
Predstavitev Zgodovinskih zapisov je bila dobro obiskana. Druga z leve tokratna urednica Manica Hartman.
Franca Krnjaka. Najpomembnejši sklep zbora pa je gotovo, da opozorijo občino na anomalijo financiranja Zgodovinskega društva. Zaradi veljavnih občinskih odlokov društvo ne ustreza nobenemu sistemu financiranja in se ne morejo prijaviti na noben
razpis za dodelitev sredstev društvom. Ker nimajo sistemsko rešenega financiranja, jim leta 2006 ministrstvo za znanost ni priznalo statusa posebnega pomena na področju raziskovalne dejavnosti. „Tako smo tepeni kar dvakrat, ker se ne moremo prijavljati niti na
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik Zgodovinskega društva Ormož še naprej ostaja Anton Luskovič.
Prlekija • Zgodovinska knjiga Marjana Ribiča
Prleški mozaiki
Pri Mohorjevi družbi je izšla knjiga z zgodovinskim motivom, v celoti namenjena dogajanjem v letu 1944 na domačiji Ribičevih v Cezanjevcih, ko je bil 6. aprila ubit Janko Ribič. Napisal jo je njegov brat, 79-letni Marjan Ribič, in jo naslovil Prleški mozaiki.
»V življenju rodov vsake družine se zvrsti nešteto različnih dogodkov, ki predstavljajo njihov vzpon in padec. Menim pa, da so nekateri dogodki, ki spremljajo mojo življenjsko pot, vseeno vredni pozornosti v širšem smislu, zato ne smejo utoniti v pozabo,« je v uvodnik knjige zapisal avtor.
Dogajanje med drugo svetovno vojno je nazorno prikazano v osrednjem delu knjige. »Čas briše dragocene spomine, ki ne smejo zbledeti,« je na predstavitvi v Ljutomeru med drugim povedal Marjan Ribič, ki se je zelo sveže spominjal tragičnih dogodkov tistega aprilskega dne, ko so gestapovci po neenakovre-
Foto: NS
Marjan Ribič (levo) in Jože Klemenčič, podžupan občine Ljutomer
občinske niti na republiške razpise. Zato je bil eden od sklepov občnega zbora, da spodbudimo občino k spremembi nekaterih odlokov, ki bi nam omogočili, da bi se lahko enakopravno z drugimi društvi potegovali za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna," je povedal Anton Luskovič.
Seveda se v društvu že pospešeno pripravljajo na z dogodki bogato leto. Osrednja prireditev bo 11. junija, ko bo simpozij v spomin Stanka Vraza, izdali pa bodo tudi zbornik z referati. Na Kogu nameravajo v okviru tamkajšnjih turističnih dni skupaj z agronomsko fakulteto in kmetijskim zavodom pripraviti spominski dan na znanega vinogradnika Antona Puklavca, je le dva od več projektov omenil predsednik Luskovič.
Viki Ivanuša
dnem štiriurnem boju ubili še ne 16-letnega Janka. Pred tem je Janko, skrit v kleti, ubil Nemca, ki ga je poskušal pregovoriti, naj se preda. Maščevanje Nemcev za lastne izgube je bilo izjemno kruto. Iz ptujskih zaporov so 25. aprila 1944 pripeljali 25 talcev k Ribičevemu mlinu, ki so si najprej morali skopati jamo, nato pa so jih ustrelili. Med talci je bilo tudi nekaj domačinov. Ribičev mlin je postal simbol partizan-stva v Prlekiji.
Na predstavitvi je bila tudi častna občanka Ljutomera dr. Slavica Šikovec, ki se prav tako spominja dogodkov pri Ribičevem mlinu. Zanimivo, da je bila Šikovčeva osebna prijateljica Janka Ribiča, pri katerem so našli njeno sliko. Predvidevala je, da jo bodo Nemci iskali, zato je nekaj časa preživela pri babici v Prekmurju in se v rojstni kraj (Grabe) vrnila pozneje.
Občina Ljutomer je 24. aprila 1977 poimenovala osnovno šolo v Cezanjevcih po narodnem heroju Janku Ribiču.
Niko Šoštarič
Tednikova knjigarnica
Naj živi strip na dan knjig!
23. april je svetovni dan knjig in avtorskih pravic,
knjižno-praznične akcije potekajo ves teden in še čez tudi na Slovenskem. Lepo je vsaj slišati o knjigah na malo večja usta in knjig imajo polna usta tudi tisti, ki v knjigi vidijo izključno dobiček ali priložnostni promocijski pripomoček. Sicer pa bi tudi med knjigami dobrodošla kakšna čistilna akcija, saj je nekaj slovenskih knjigoklepcev izgubilo še zadnjo trohico avtocenzure, oziroma pišejo in slikajo popolne neumnosti in onesnažujejo knjižno okolje. Le-to očitno ni sposobno dovolj vrednotiti, spodbujati življenja kvalitetnih knjig, saj se množijo nemarne knjige, kar očitno pomeni, da zagotavljajo spodoben finančni in še kakšen promet. Zatorej zapisujem v današnjo Knjigarnico o stripu, tej hvalevredni, a še vedno ne dovolj priznani likovno-lite-rarni, literarno-likovni disciplini.
Strip, razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994), je zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih. Mlajša izdaja Ilicho-vega leksikona Knjiga (2007) pravi, da je strip poseben način posredovanja zgodb z zaporedjem slik brez besed ali z besedilom v t. i. oblačkih nad glavami nastopajočih likov, uveljavljen v začetku 20. stoletja v ZDA. Navaja še, da z besedo strip poimenujemo tudi knjige, revije, časopise s takimi zgodbami. O stripu, deveti umetnosti, zapisujem še zato, ker je ena od mnogih stripovskih vrlin humor, ki je rdeča nit odlično zastavljenih trinajstih knjižnih dni v Mariboru. Morda je prav zaradi odrinjenosti strip tako vitalna, angažirana oblika branja, nekoč celo prepovedana v šolskih klopeh. Navkljub temu se je veliko otrok prav s pomočjo stripa naučilo samostojnega branja.
Dva vrhunska domača avtorja stripa sta povezana s slikanicami: Kostja Gatnik, aktualni dobitnik Prešernove nagrade, tudi zaukazani avtor bralne značke za odrasle 2010 (Vabljeni!) in Tomaž Lavrič, ki je pravkar zaključil z odmevno razstavo stripa v Moderni galeriji Ljubljana (Odličen razstavni katalog ilustrira današnjo Knjigarnico.) Prvi je ilustriral tudi mnoge knjige za otroke, drugi pa žal le dve slikanici izpod peresa Svetlane Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado (1996) in Maček Mačkursson (avtorska priredba, 1997). O ilustri-ranju knjig za otroke je Lavrič v svojem značilnem slogu dejal (Album slovenskih ilustratorjev, 2005): »Pravzaprav zelo malo delam za otroke. Nekako mi ne ležijo lahkotne in prijazne pravljice, namenjene najmlajši publiki. In barvanja ne maram, vedno kaj spackam in zmažem. Pred leti sem se udinjal pri Mladinski knjigi, pa me je Pavle Učakar (eden redkih likovnih urednikov v deželi, op. p.) ujel v svoje mreže z nekaj projekti, ki jih enostavno nisem mogel zavrniti. Potem sem se strašno mučil in nič mi ni šlo od rok, zamujal sem roke in si pulil lase. Ampak Pavle mi ne verjame, in čeprav se na vso moč otepam, me tu in tam še vedno pregovori za kakšno novo sodelovanje.
Fantazijski svetovi so vedno le odsev resničnosti, zato jih ne bi ostro ločeval od realnih. Vse pripovedništvo ima enaka merila kakovosti. Važna je dobra zgodba, važni so močni liki in (četudi skrita) poanta ...«
V času, ko večina pravi, da ni časa za branje in da Podalpcem humor ni pisan na kožo, si vzemite čas za odlične Lavričeve knjige (npr.: Diareja, Rdeči alarm, Slepo sonce, Ratman, Slovenski klasiki, Sokol in golobica, Ekstre-mni športi 1 in 2 ...) - tako se boste brez bralnih obremenitev v najkrajšem času največkrat nasmejali.
Morda pa se tudi stripu obetajo boljši časi, saj je letošnjo nagrado za najboljšo izvirno domačo slikanico prejel Matjaž Schmidt za knjigo: Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu. Čestitamo!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Politična podoba občine v luči družbenogospodarskih razmer (4.)
Mestna občina Ptuj med obema vojnama
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Dogajanja ob parlamentarnih volitvah leta 1938 so že izkazovala nova politična razmerja: Ob uradni Stojadi-novičevi listi JRZ je ptujskim komunistom uspelo imenovanje Jožeta Lacka iz Nove vasi za sreskega kandidata na listi Združene opozicije dr. Vladka Mačka. Režim je storil vse, da bi volivce odvrnil od opozicije. Kljub demokratičnim postopkom pri volitvah, ko je JRZ sicer pridobila v okraju 88,6 % volivcev, se je število opozicijskih glasov v primerjavi z letom 1935 dvignilo na 11,26 %.
Ob spreminjanju političnih odnosov se je hkrati razkrivalo popuščanje režima domačemu nemštvu. Primer je izobešanje hitlerjanske zastave na ptujskem cerkvenem stolpu 20. aprila 1938. Dogodek je izzval ogorčenje slovenske demokratične javnosti, tako da je moral 4. julija nastopiti mestni svet pod vodstvom dr. Alojzija Remca, ki je županske posle opravljal od decembra 1935. leta (na pripravljenem seznamu je bil dr. Remec med prvimi zaporniki leta 1941). Zaradi omenjenega incidenta ptujskih Nemcev so se morali »v interesu reda v državi« umakniti iz mestnega sveta dr. Sixt Fichtenau, Viktor Kodel-la, Hans Staschill ter Albert Scharner. Solidarno z njimi sta takoj »odložila« funkcijo še Herman Kersche in Johann Steudte.
Predrznost ptujskega nemštva in uklanjanje oblasti silam osi sta samo vzpodbujala zavednost slovenske
demokratične skupnosti. Nezadovoljstvo so dodatno krepile posledice svetovne gospodarske krize. Upadanje življenjskega standarda je spodbujalo povezovanje socialno prizadetih; odpor je prehajal v protirežimski boj. Primer je protidraginj-ska akcija in manifestacija »protidraginjskega zbora« 15. decembra leta 1940 v prostorih DPD Vzajemnost. Sledil je kazenski pregon posameznikov, med njimi trgovskega pomočnika Kazimirja Koželja - Roglja, označenega za »izrazitega komunista, zelo agilnega in pretkanega«. Imenovani je bil januarja naslednjega leta vpoklican na »orožne vaje« v Ivanjico v Srbiji.
Razmere pred nemško okupacijo so doprinesle k temu, da je Zveza delovnega ljudstva Slovenije (ZDLS), ne glede na strankarsko in ideološko pripadnost, postala vseljudsko narodnoobramb-no gibanje. Režim je Zvezo proglasil za komunistično organizacijo in se lotil političnih pregonov, med njimi podpisnikov letaka ZDLS na Ptujskem, Jožeta Lacka in dr. Jožeta Potrča. Sreski načelnik na Ptuju je o tem poročal Banski upravi in navedel »politično kazensko postopanje« proti »zagrizenenemu idejnemu komunistu« dr. Jožetu Potrču in Jožetu Lacku, »zvestem oprodi znanega komunista dr. Jožeta Potrča«.
V vzdušju negotovosti so na Ptuju minevali zadnji dnevi pred okupacijo. Ptujsko nemštvo se je neučakano pri-
pravljalo na Hitlerjev prihod. Vznemirjenost slovenstva se je stopnjevala ob kazenskih pregonih po razpustu DPD Vzajemnost decembra 1940 ter ob vpoklicu štirinajstih komunistov na »orožne vaje« (dejansko v taborišče) v Iva-njico.
Vojna je bila na pragu. V kolikšni meri je bila dosežena skupnost demokratičnega slovenstva, morda še najbolj izpričuje 27. marec 1941, ko se je protestnemu pohodu gimnazijske mladine priključevalo po ptujskih ulicah vse več ljudi in se zo-perstavljalo priključitvi k trojnemu paktu. V tem prelomnem času so domoljubna čustva privrela na dan -za slovenstvo se je odpiralo poglavje nadaljnjega boja za narodno osvoboditev.
Kaj zapisati ob zaključku? Sprehodili smo se le skozi dve desetletji poti ptujske mestne občine. Sporočilo tega sicer kratkega zgodovinskega obdobja nosi za sabo neko spoznanje - sporočilo: Politične strankarske razpr-
tije ob neugodnih družbenogospodarskih razmerah niso bile v prid razvoja mestne občine. Nasprotno, nemštvo je izrabljalo narodna nesoglasja in krepilo politično moč. In ko je nemška nacistična nevarnost ogrozila slovenstvo, je bila edina pot iz krize boj za ohranitev narodne identitete v enotnem nastopu, ne glede na ideolo-ško-politično pripadnost. To je slovenstvu narekoval tedanji prelomni čas.
Ali bomo danes, v času ekonomske in družbeno-mo-ralne krize, tudi znali strniti narodne sile? Ali nas skrb za ohranjanje narodne identitete v surovem času globali-zacije nič ne zavezuje? Vprašanja, ali bomo vendarle sposobni najti skupen jezik na nadaljnji narodovi poti -ostajajo odprta in so rešljiva le v strpnosti in ustvarjalni vzajemnosti.
Op. Sestavek sloni na virih Arhiva Republike Slovenije, ZAP in Zgodovinskega oddelka PMP.
Dr. Ljubica Šuligoj
Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP
Slovesni pohod po Ptuju ob 25. obletnici septembrskih dogodkov.
SL01IUI I tfTlSAJSTA SA. Jä DBA I OHBTDiO »BS STaaKAüSK .-»ZMM II. POSTAVI«) 3.UT OB EaüTtJ J IZ fjon Ks Set ikvazlti.
SiOVlriJA JIH M 0 <1 a OSTATI e LOV £ K S K Al
K&šn «SAM so arca» hitle&jasske KiatAtaws.
BOJKOTIRAJ "10 JIHt SiOVSIGI SE D A J i C SE!

w:> ■■, .,- 'i; •'
Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP
Slovesnost ob 30. obletnici septembrskih dogodkov.
Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP
Pred drugo svetovno vojno se je ob številnih listkovnih akcijah pozivalo slovenstvo k enotnosti.
Foto: Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP
Vpoklicani na »orožne vaje« v Ivanjico pri Medžurečju ob prenosu ranjenca januarja 1941. Ob nosilih prvi z leve dr. Jože Potrč.
Od tod in tam
Lenart • Črno-bela mavrica Benke Puiko
i
Foto: PA
V začetku aprila so v Avli Jožeta Hudalesa v lenar-ški občinski stavbi odprli fotografsko razstavo Črno-bela mavrica, ki bo na ogled vse do petega maja.
Njena avtorica Benka Pulko posveča razstavo fotografij, ki so nastale letos spomladi, tibetanskim in slovenskim otrokom. »Prvim v zahvalo, da so me toliko naučili, in drugim, da mi odpirajo oči,« je zapisala ob razstavi. Pul-kova je pred tremi leti tudi ustanovila sklad Verjemi vase in osvoji svet, ki pomaga otrokom izključno z znanjem. Kot pravi popotnica, se je namreč na razpotjih sveta naučila, da je prav znanje edina trajna vrednota.
Polona Ambrožič
Lipica • Prvi vikend pobarvane skoraj kilometer ograje

Foto: Arhiv Dlalog.Co
10. aprila se je v Lipici začela vseslovenska prostovoljna akcija barvanja značilnih lipiških ograj, ki skupaj merijo 10 km. Tega dne so s skupnimi močni prostovoljcev iz številnih okolij pobarvali skoraj kilometer ograje. Med»pleskarji« so bili tudi nekateri politiki, med drugim minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnic. Tudi v tej akciji sodelujejo člani Sekcije slikopleskarjev in črko-slikarjevpri Obrtni zbornici Slovenije, ki so vedno pripravljeni pomagati, ko gre za humanitarne akcije in druge oblike pomoči ljudem v stiski. V prvi delovni soboti v Lipici so sodelovali štirje člani upravnega odbora sekcije: Dimitrij Vivoda iz Kopra, Miran Roškarič iz Celja, Dušan Presetnik iz Ljubljane ter podpredsednik OOZ Ptuj in predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj Branko Goričan - na fotografiji skupaj z direktorjem Kobilarne Lipica Tomijem Rumpfom.
MG
G. Radgona • Priprave na letošnjo Agro
Foto: NS
Agra, letošnji že 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, bo potekal od sobote, 21., do četrtka, 26. avgusta. Z več kot 1.600 razstavljavci iz skoraj 30 držav se ponaša kot največji sejem kmetijstva in prehrane v tem delu Evrope. Ob celoviti predstavitvi hrane bo še posebej izpostavil ekološko kmetijstvo, vrhunsko tehnologijo ter kmetijsko mehanizacijo. Novost letošnjih razstav živali in vzorčnih nasadov rastlinske proizvodnje bo predstavitev slovenskih avtohtonih pasem in vrst. Sejem bodo oživile tematske tržnice olj, medu, kmečka in eko tržnica. Sejemsko prireditev bo dopolnjeval 17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike - INPAK S sodelovanjem tujih držav bo sejem pridobil na mednarodni veljavi. Država gostja bo tokrat Češka republika, predstavile pa se bodo med drugim tudi Avstrija, Poljska, Makedonija in Hrvaška s Puljsko županijo.
NŠ
Markovci • Izdali zbornik in pesniško zbirko
200 let organiziranega šolstva v kraju
V občini Markovci so ob letošnjem občinskem prazniku več dogodkov posvetili praznovanju 200-letnice delovanja šolstva v kr^ju. Ob tej priložnosti so izdali dve publikaciji.
Jubilejni zbornik osnovne šole (OŠ) Markovci, ki so ga naslovili Štorklje nad šolo, ter pesniško zbirko Pesmi iz zapuščine nekdanje učiteljice na OŠ Markovci Ljudmile -Milke Kafol. Na prireditvi, ki je v poročno dvorano občine Markovci pritegnila številno občinstvo, so obe publikaciji podrobno predstavili, kulturni utrip pa so dodali pevci komornega zbora Kor ter učenci markovske osnovne šole. Gostje na slovesnosti so bili tudi potomci zakoncev Kafol, ki so z zadovoljstvom spremljali prireditev in se zahvalili za vso izkazano pozornost.
»Uspešno delo OŠ Markovci so zaznamovali številni učiteljski zakonski pari. Eden od njih, morda najuspešnejši sta bila zakonca Ljudmila in Ciril Kafol. Vesel sem, da je ob 200-letnici šolstva v Markovcih izšla pričujoča pesniška zbirka. Obenem pa zahvala Kafo-lovim sorodnikom, vnuku Sto-janu Lemicu, ki nam je zaupal fotokopije rokopisov, in Danici Tement, ki jih je s pomočjo naše častne občanke Daniele Feguš odkrila in uredila,« je v uvodu pesniške zbirke Pesmi iz zapuščine zapisal markovski
župan Franc Kekec.
Zbirko Pesmi iz zapuščine svoje nekdanje učiteljice je uredila Danica Tement iz Za-bovcev. Biografijo Ljudmile Kafol je v knjigi zapisala Karolina Pičerko, sicer tudi sama nekdanja učiteljica markovske šole, ki je prav tako sodelovala pri urejanju zbirke. »Pesmi, zajete v zbirko Milke Kafolove, so posvečene njeni ljubljeni Primorski, so slavospev neokrnjeni obali in našemu morju. Spet druge so iskriv opis odraščanja njenih pravnukov, pa iskreno prijateljstvo z Milko Šentjurc s Ptuja. In potem verzi »Zdaj tu stojim sredi grobov spet sama ...«, ko bralec ne bo mogel mimo občutka, da se pesnici bliža slovo. Pravzaprav sama jasno govori o tem, na svojstven, na čase hudomušen način in z gotovostjo lahko trdimo, da je večina pesmi te zbirke nastala v poznih letih njenega bogatega življenja,« je med drugim v posvetilu v uvodu pesniške zbirke zapisala urednica Tementova.
Zbornik o 200 letih obstoja in razvoja šolstva v Markov-cih pa sta uredili profesorici Irena Muršec in Vida Vajda. »Zbornik smo razdelili na več
devetletke. Pomembno je tudi leto 1979, ko je bilo zgrajeno novo montažno šolsko poslopje, v katerem pouk poteka še danes. Pod streho osnovne šole pa od leta 2001domuje tudi vrtec. Leta 2006 je bila ob šoli zgrajena še nova večnamenska športna dvorana.«
Da je 200 let občudovanja vreden jubilej, poudarja tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela ter dodaja, da je to edinstvena priložnost, da so dve stoletji trajajočo zgodbo strnili v zborniku. »Vsak, ki je na kakršenkoli način povezan z našo šolo, bo v publikaciji prav gotovo našel kaj zanimivega,« je dejal ravnatelj Štrafe-la in povedal, da bodo praznovanje v Markovcih nadaljevali danes (v petek) popoldan ob 18. uri, ko bodo v večnamenski dvorani proslavili dan šole. Ob tej priložnosti se bo v Markov-cih mudil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki bo slavnostni govornik na prireditvi ob 200-letnici šole.
MZ
Od leve: Irena Muršec in Vida Vajda, urednici zbornika ob 200-letnici OŠ Markovci, ter Danica Tement, urednica pesniške zbirke Ljudmile Kafol Pesmi iz zapuščine
poglavij. Kratkemu uvodu sledi kronološki zgodovinski pregled. Zgodovino 200 let smo razdelili na obdobja po ravnateljih, torej po tem, kdo je bil v katerem času na čelu naše hiše učenosti. Potem sledijo poglavja, kjer najdemo statistične podatke o šoli, spomine nekdanjih učencev in
Sv. Tomaž • Aljaž na tekmovanje v Rigo
Računanje je zabavno
Aljaž Majcen, učenec 9. razreda OŠ Sv. Tomaž, je te dni v Rigi, kjer poskuša biti hitrejši in zanesljivejši pri računanju kot njegovi konkurenti iz osmih drugih evropskih držav.
učiteljev, zbrali smo podatke, kdo je bil na naši šoli zaposlen, predstavljena pa je tudi šola danes. Torej, koliko učencev jo obiskuje in katere so aktivnosti, ki zraven pouka potekajo pod našo streho,« je vsebino zbornika orisala Irena Muršec, Vida Vajda pa dodala nekaj obdobij, prelomnih za razvoj šolstva v Markovcih: »Hitro lahko izračunamo, da začetki našega organiziranega šolstva segajo
v leto 1810. Takrat je pouk, ki ga je obiskovalo 30 učencev, potekal v stari mežnariji. Kasneje se je število učencev začelo povečevati. Leta 1890 je bila zgrajena druga šolska stavba, današnja občina. Poslopje je takrat imelo pet učilnic ter stanovanje za učitelje. Šola je bila v začetku dvorazredni-ca, leta 1892 je postala petra-zrednica, nato šestrazrednica vse do osemletke in današnje
Prostovoljno, investicijsko, ter rentno pokojninsko zavarovanje.
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Ormož • Folklorna revija
Pravila so preprosta - več težkih računov rešiš v krajšem času, več točk dobiš. Tekmovanje poteka preko računalnika in po stopnjah kot pri računalniških igricah. Tekmuje se v peteroboju: seštevanju, odštevanju, množenju, deljenju in dopolnjevanju števil. Za vsako panogo ima tekmovalec na voljo tri minute in pol časa, na tekmovanju dobi skupno 45 minut časa in od tekmovalca je odvisno, koliko računov izračuna v tem času.
Aljaž Majcen je na slovenskem tekmovanju v računanju v Črnomlju dosegel bajnih 17.392 točk in za kar 600 točk popravil državni rekord. Pometel je s konkurenco in premagal tudi dve leti starejšo trikratno državno prvakinjo. Za takšen rezultat je potrebno trdo delati. Zadnji mesec in pol pred tekmovanjem je računal tudi po tri ure in več dnevno.
Za tako hitro računanje je potrebno v glavi sestaviti svoj sistem in potem gre računanje zelo hitro, pravi Aljaž. Njegov najljubši predmet je - jasno - matematika. Pohvali pa se lahko tudi že s kar dvema zlatima priznanjema - Vegovo za matematiko in iz logike. Je tudi dober športnik, rad tekmuje
in dosega dobre rezultate. Kaj bo v življenju počel, še ne ve, šolanje pa bo nadaljeval na Gimnaziji Ormož.
Na tekmovanje so ga prijavili na šoli, sicer pa ima Aljaž že od nekdaj veselje z računanjem. Tega je bil »kriv« tudi zanimiv matematični program, ki ga je imela mama na računalniku in je bilo potrebno v čim krajšem času izračunati 100 računov. »Trudil sem se, da bi jo premagal, pa mi ni uspevalo, potem pa sem se odločil in sem dosegel rezultat, s katerim je imel
Foto: Viki Ivanuša
Aljaž Majcen si je s hitrim in zanesljivim računanjem prislužil sodelovanje na mednarodnem tekmovanju v Rigi.
celo računalnik težave, ker ga ni mogel izpisati,« je povedal Aljaž. Potem pa je še sam z računanjem okužil tudi mlajšega brata. Sestra, ki je še v prvi tria-di, pa se zaenkrat še ni navzela matematičnega navdušenja bratov.
Tekmovanje prihaja iz Estonije in se imenuje Lefo-Lefo. Slovenija v njem sodeluje že peto leto in baje je letos v različnih kategorijah sodelovalo že 35.000 matematikov iz vse Slovenije. Najvišja kategorija zajema tekmovalce od 8. razreda osnovne šole do 4. letnika srednje. V tej kategoriji je s precej starejšimi tekmovalci računal tudi Aljaž.
Sicer pa naj bi bil Aljaž od 21. do 25 .aprila v Rigi skupaj s še dvema slovenskima tekmovalkama in predstavnico Zavoda za šolstvo Sonjo Rajh. Po zadnjih podatkih je bil v sredo let zaradi težav z oblakom pepela, ki je ohromil evropska letališča, odpovedan. Kako bo naprej, zaenkrat ne ve nihče. Vsi pa seveda upajo, ker gre za širši problem, da bo tekmovanje preloženo.
Če menite, da znate hitro računati, se lahko preizkusite na http://sl.lefo.net/.
Viki Ivanuša
Diradi čindara 2010
Minuli teden je v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti potekala letošnja folklorna revija Diradi čindara 2010. Nastopilo je šest skupin, ki jih je ocenjevala Klavdija Žabot.
Revijo so začeli člani folklorne skupine zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dr. M. Borštnerja Dornava, VDC Ormož (na sliki) s postavitvijo Kak je luštno blo. Postavitev je pripravila Anita Špes. Folklorna skupina Untrca KD Fran Ksaver Meško Sv. Tomaž je zaplesala Ljubca moja. Skupino vodi Marjana Kosi. Folklorna
skupina KD Obrež deluje pod vodstvom Silve Marčec. Predstavili so postavitev Lakotna gospa, ki so jo nedavno zaplesali tudi na svojem folklornem večeru. Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu tudi z novim imenom dobro dela. Predstavili so Zdaj po moje, zdaj po tvoje, ki jo je postavila Leonida Novak. Fol-
klorna skupina KD Podgorci je zaplesala Iz grozdja gre v kad -na preši. Postavitev je nastala po zamisli Slavka Prejaca, skupino pa vodi Monika Kukovec. Folklorna skupina TKD Ivanjkovci pa je predstavila Keri če koline meti pod vodstvom Mojce Gorjak.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: MZ
Strelstvo
Med člani s pištolo zmagal Aleksander Ciglarič Stran 16
Rokomet
»Sprehod« Slovana skozi Hardek
Stran 16
Dejan Zavec
»Referenčna podjetja, ki nekaj pomenijo«
Stran 17
Kikboks
Anej Štrafela v Inns-brucku tik pod vrhom Stran 17
\Lm1
ar
Judo
Štiri 3. mesta za Dravo, za Gorišnico dve
Stran 18
Šolski šport
Športna pomlad na OŠ Destrnik-Trnovska vas Stran 19
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Nogomet • Labod Drava
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
bod Drava
ne obstati - to je zdaj vprašanje
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave (na fotografiji Ivan Filipovič, modri dres) bodo v soboto v Ljubljani lovili zmago proti neposrednemu tekmecu za obstanek v 1. SNL - Interblocku.
RADIOPTUJ
^ tet ofliettc
www.radio-ptuj.si
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Obstati ali
Bogati nogometni teden, ki se je začel s prvima polfinalni-ma obračunoma Lige prvakov (Inter in Bayern sta si pred povratnimi dvoboji priborila otipljivo prednost), nadaljeval z domačima povratnima pol-finalnima pokalnima obračunoma (v finale Pokala Hervis sta se uvrstila Domžale in Maribor) in polfinalnima obračunoma Evropske lige (Hamburger SV - Fulham in Atletico Madrid - Liverpool), se zaključuje s tekmami 32. kroga domačega državnega prvenstva.
Za ljubitelje nogometa na našem področju gre za enega od najpomembnejših v tem letu, saj se lahko že dokončno odloči o usodi ptujskega prvoligaša. V derbiju začelja se bosta namreč v soboto v Ljubljani merila domači Interblock (32) in Labod Drava (27). Slednja o porazu sploh ne sme razmišljati, saj bi se po tem scenariju že poslovila od prvoligaške konkurence. Podobne tekme so dravaši že igrali v preteklih letih, poleg tistih v dodatnih kvalifikacijah nam je najbolj ostala v spominu tista v Domžalah, ko je šele Ogu John z golom v zadnjih sekundah tekme zagotovil Dravi prvoligaško vstopnico za letošnjo sezono.
„Prišli smo do tekme, ko gre za biti ali ne biti, ko govorimo o prvoligaškem obstoju. Že večkrat sem jasno povedal, da se bomo za obstanek trudili po
Pokal Hervis: polfinale, 2. tekmi:
Domžale - Nafta 3:0 (2:0); strelci: Zatkovič 3., Topič 30., Pekič 59. (prva tekma 1:1).
CM Celje - Maribor 3:3 (2:1); strelci: Romih 13., Bezjak 22., Purišič 66.; Jelič 37., Andelkovič 76., Plut 90. (prva tekma 1:4).
V finalu se bosta pomerila Domžale in Maribor.
najboljših močeh popolnoma do konca, dokler bomo imeli teoretične možnosti. Lahko rečem, da smo tisti, ki smo sedaj ostali v Dravi, enotni in si želimo pokazati, da se še lahko vključimo v boj za obstanek," je povedal trener Franci Fridl, ki se obenem zaveda, da je stanje samozavesti njegovih varovancev zaradi slabega položaja na lestvici na precej nizkem nivoju. Kljub temu dajejo zadnji rezultati prednost Ptujčanom, saj so le-ti na zadnjih petih tekmah osvojili 6 točk (zmaga proti Domžalam, remiji proti Olimpiji, Kopru in Nafti), Interblock na drugi strani le 3 (zmaga proti Olimpiji). Pomemben podatek je tudi ta, da je ekipa Interblocka na zadnjih dveh tekmah prejela kar 10 zadetkov.
„To so lahko pomembni podatki, na katerih lahko trener gradi del taktike, a se obenem moramo zavedati, da gre za po-
polnoma novo srečanje. V soboto moramo pokazati največ, kar smo v tem trenutku sposobni, in potem me ni strah, da ne bi dosegli ugodnega rezultata - zmage. Motiva nam zagotovo ne bo manjkalo," je povedal
Mercator Tenzor -Zagorje 34:39 (18:19)
Ptuj, dvorana Center, gledalcev 100, sodnika Kikel - Zupan iz Tržiča. MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, Mateša 13 (1), Majcen 4, Korotaj 4, Prapotnik 3, Ciora 6 (2), Močnik, Strašek 1, Bolcar, S. Križanec, Erhatič 1, Brumen 1, Sivka 1, Levstik. Trener: N. Bistrovič.
ZAGORJE: Pikl, Lipovšek 1, Če-bular 2, kikanovič 1, Mihič 6, Rebolj 2, Oven 8, Ljubas 9 (2), Pesko, Jeglič 2 (2), Čajko 1, Steipanova 7.
1. A SRL (ž) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 6. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I 34: 39 ( 18:19), Celeia Žalec - Olimpija 19 :34 (10:10), Krim Mercator - Krka 38:29 (18:12).
1.	KRIM MERCATOR 6 6 0 0 56
2.	OLIMPIJA	6 5 0 1 49
3.	ZAGORJE GEN -I 6 4 0 2 44
4.	CELEIA ŽALEC 6 1 1 4 34
5.	MER. TENZOR PTUJ 6 1 1 4 26
6.	KRKA	6 0 0 6 24
Ivan Filipovič, eden od stebrov obrambe Laboda Drave.
Povsem jasno je, da bodo Ptujčani v soboto na stadionu v Šiški potrebovali za ugoden rezultat precej boljšo predstavo, kot so jo prikazali na zadnji
Trener: B. Voglar.
SEDEMMETROVKE: Mercator 5 (3), Zagorje 5 (4); IZKLJUČITVE: Mercator 10 minut, Zagorje 10 minut.
V prvem delu so si gostje v enakovredni igri uredile svoje vrste ter si priigrale prednost treh zadetkov. Gostiteljice so jih do sredine polčasa ujele in do konca prvega dela držale korak z njimi. V nadaljevanju so Ptujčanke najprej uspele izenačiti - tokrat je bila nezgrešljiva realizatorka Stela Mateša, ki se je na koncu ustavila pri 13 doseženih zadetkih. V 35. minuti je domačinkam uspelo prvič povesti (22:21), toda gostje so rezultat izenačile, nato pa so si znova priigrale prednost. Razigrane Zagorke so izkoristile lagodno igro domačink v obrambi, ki je tokrat precej še-pala. Ob tem so domačinke zapravile še dve sedemmetrovki, kar je gostjam dalo dodatnega poleta. Vsa prizadevanja domačink niso bila dovolj, da bi si ob koncu priigrale ugodnejši rezultat.
anc
1. SNL
PARI 32. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Interblock - Labod Drava; ob 18.00: HIT Gorica - CM Celje; ob 20.15: Maribor - Domžale, Rudar Velenje - Luka Koper; NEDELJA ob 17.00: Nafta - Olimpija.
1.	LUKA KOPER	31 19	9	3	53:28 65
2.	MARIBOR	31 16	5	10	54:42	53
3.	NAFTA	31 13	6	12	46:46 45
4.	CM CELJE	31 13	6	12	49:50 45
5.	RUDAR VELENJE31 13	3	15	39:45	44
6.	OLIMPIJA (-2)	31 12	7	12	43:30 41
7.	HIT GORICA	31 11	7	13	55:54	40
8.	DOMŽALE	31 11	7	13	43:51 40
9.	INTERBLOCK	31 9	5	17	34:53	32
10.	LABOD DRAVA 31 6 9 16 28:45 27
Interblock - Labod Drava, sobota, 24. 4., ob 16.30
tekmi proti Nafti. Predvsem igralci zvezne in napadalne vrste bodo morali igrati bolj agresivno in bližje tekmecu. S tem bi lahko ulovili dve muhi na en mah: težišče igre bi prenesli čim bližje golu tekmeca (možnost za dosego zadetka), obenem pa bi bila tudi nekoliko razbremenjena obrambna vrsta. Druga (verjetna) možnost je prepustitev pobude tekmecu in čakanje na nasprotne napade, vendar je to dvorezen meč, saj obstaja večja nevarnost za prejeti zadetek. Če pogledamo statistiko za-
dnjih petih tekem, vidimo, da je Drava prejela relativno malo zadetkov (3), a jih je na drugi strani tudi malo dosegla (3). Po tej logiki je zadnja vrsta, na čelu z vratarjem Finkom, boljši del ekipe. Bomo dočakali prebujenje strelcev?
Na preostalih srečanjih se bodo tekmeci borili za čim boljša izhodišča pred finišem, realno pa lahko na 3. mesto računa še kar šest ekip. Koprčani bi z zmago v Velenju že dokončno potrdili prvi naslov državnega prvaka.
2. SNL:
Aluminij s Triglavom
Drugoligaši so še nekoliko dlje od cilja, saj imajo pred sabo še šest krogov prvenstva 2009/10. Ajdovsko Primorje še naprej suvereno hiti nazaj v 1. ligo, kvalifikacije s predzadnjim prvoligašem pa se zaenkrat obetajo drugouvrščenim Kranjčanom. Prav slednji pa so naslednji tekmec Kidričanov. Le-te čaka na domačem igrišču v nedeljo težka naloga, čeprav je zadnja tekma in remi z Belo krajino prinesel v ekipo precej optimizma. Kidričani so zaenkrat precej oddaljeni od nevarnih voda, prvenstvo pa so znova naredili zanimivo predvsem Krčani s svojim priključkom k ekipam, ki upajo na obstanek.
JM
Medsebojna srečanja v letošnji sezoni:
5. krog: Labod Drava - Interblock 1:1 (1:0); Kronaveter (21); Mišura (80)
14. krog: Interblock - Labod Drava 2:1 (1:1); Iličič (34), Majcen (77); Ekpoki (18)
23. krog: Labod Drava - Interblock 3:1 (0:1); Ekpoki (54), Zilič (68), Pavlovič (75, iz 11m); Horvat (12)
Teoretične možnosti:
-	zmaga Laboda Drave: razlika med tekmecema se zmanjša na dve točki, ki bi ju lahko Ptujčani v zadnjih štirih krogih nadoknadili;
-	remi: razlika med tekmecema bi ostala 5 točk in pred zadnjimi štirimi krogi bi bili Ljubljančani v precejšnji prednosti (a ne teoretično neulovljivi);
-	zmaga Interblocka: le-ta bi imel pred zadnjimi štirimi krogi 8 točk prednosti in le še čudež bi lahko rešil Dravo pred izpadom.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Tudi 13 zadetkov Mateševe premalo ...
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (ZRK MT Ptuj) je v sredo blestela v napadu - ustavila se je pri številki 13.
Rokomet • MIK liga - Liga za prvaka, Jeruzalem Ormož
»Sprehod« Slovana skozi Hardek
Jeruzalem - Slovan 25:36 (15:20)
JERUZALEM ORMOŽ: Belec (3 obrambe), Vujovic (2 obrambi - 1 x 7m); Klemenčič, Korpar 3, Krabonja, Melnjak 6 (2), Rajšp, Bogadi, Bezjak 1, B. Čudič 4 (1), Ivanuša, Sok, He-bar, Žuran 7, Hud 1, Planine. Trener: Saša Prapotnik
SLOVAN: Močivnik, Vran (13 obramb - 2 x 7 m), Župič; Bečirovič 5, Koloper 2, Ristic 4, Božič 3 (2), Če-mas 7, Skušek 4 (2), Bundalo 1, Bo-žovic 3, Hrvatin 4, Šmejc 3. Trener: Boris Denič SEDEMMETROVKE: Jeruzalem
5/3; Slovan 6/4; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Slovan 10 minut.
IGRALEC TEKME: Matevž Čemas (Slovan Ljubljana)
V 5. krogu Lige za prvaka sta se na Hardeku pred okrog 300 gledalci pomerili ekipi Jeruzalema in Slovana, ki še edini pred srečanjem nista imeli zmage v Ligi za prvaka. Pred začetnim sodniškim piskom se je pričakovala zelo izenačena tekma, vendar se je Slovan sprehodil skozi Hardek. Vinarji so na svojem parketu odigrali eno slabših tekem v tej sezoni in Ljubljančani, ki
so demonstrirali sodobno rokometno igro, ki je imela glavo in rep, so vzeli, kar je ponudila domača ekipa. Ne boli poraz in bleda predstava, ampak ne-borbenost oz. premajhna želja domačih rokometašev po uspehu. Gostje, ki jih v soboto čaka prva polfinalna tekma evropskega Challenge pokala v Lizboni proti Sportingu, so vodili od samega začetka tekme. V 8. minuti s 4:2, v 13. minuti s 7:4, v 17. minuti z 11:7 in tik pred koncem polčasa z 20:15. Jeruzalemčkom se je v enem trenutku uspelo približati na le
1. A SRL (m) - od 1. do 6. mesta
REZULTAT 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovan 25:36 (15:20). ZAOSTALO SREČANJE: Gorenje - Trimo Trebnje 31:30 (14:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 24	20	4	0	44
2.	CIMOS KOPER 24	17	3	4	37
3.	GORENJE 24	17	3	4	37
4.	SLOVAN 25	11	4	10	26
5.	TRIMO TREBNJE 24	11	3	12	25
6.	JERUZALEM ORMOŽ25 7	5	13	19
gol zaostanka, 12:13, nato pa so sami storili nekaj napak, nekaj jih je na škodo Vinarjev dodal sodniški par Humek - Škvarč in Slovan je spet ušel na varno prednost. Slednjo so na začetku 2. polčasa le še poviševali in v
Strelstvo • 19. DP v streljanju z zračnim orožjem 2010
Med člani s pištolo zmagal Aleksander Ciglarič
Pretekli konec tedna je v Sečovljah v organizaciji SD Portorož potekalo 19. državno prvenstvo za člane in mladince v disciplinah standardne zračne puške in pištole. Nastopalo je 324 tekmovalcev, od tega s puško v štirih kategorijah 173 in s pištolo 151.
Prvi dan tekmovanja si je med mladinkami s pištolo naslov državne prvakinje priborila dornavska strelka Staša Simonič, ki se je že po kvalifikacijah s 360 krogi kot prvo-uvrščena prebila v finale, tam pa dosegla tudi najvišji rezultat finala z 92,3 krogi in zmagala z veliko prednostjo dobrih 6 krogov pred Mojco Kolman iz Sevnice. Drugi višek zelo uspešnega dneva smo dočakali že v naslednji skupini članic s pištolo, kjer se je s prvim rezultatom 375 krogov iz kvalifikacij v finale prebila Ptujčanka Majda Raušl, družbo med finalistkami pa so ji delale še tri članske in tri mladinske državne prvakinje v preteklosti. Med zasledovalkami je bila najvišje uvrščena, s petimi krogi zaostanka, državna rekorderka Brežičanka Vesna Kržan, ki ji je v finalu uspel veliki met in je z najboljšim finalnim rezultat 97,5 kroga pripravila največje presenečenje dneva in postala še tretjič državna prvakinja. Majda je finalno streljanje začela zelo nezanesljivo s prvim zadetkom 7,9 kroga, nič bolje pa ji ni šlo tudi v nadaljevanju, kjer se je odločilni trenutek zgodil med šestim in sedmim strelom, ko je Kržanova začutila priložnost za prevzem
Sobota, 17.4.2010 Člani pištola:
1.	Aleksander Ciglarič JKM, 568 + 99,4 = 667,4
2.	Peter Tkalec DPO, 569 + 98,4 = 667,4
3.	Mario Hološ GRO, 569 + 97,0 = 666,0
4.	Cvetko Ljubič SLK, 570 + 95,9 = 665,9
5.	Simon Simonič ml. JUR, 566 + 97,9 = 663,9
6.	Emerik Hodžic DSBV, 567 + 93,4 = 660,4
7.	Klemen Tomaševič ŽEL, 566 + 94,2 = 660,2
8.	Simon Simonič JKM, 569 + 83,4 = 651,4
10.	Rok Pučko JUR,	564
11.	Boštjan Simonič JKM,	561
12.	Matija Potočnik PTUJ,	561
13.	Miran Miholič JKM,	560
14.	Zlatko Kostanjevec PTUJ,	560 21. Mirko Moleh JUR, 556 23. Ludvik Pšajd JUR, 555 30. Alojz Trstenjak, JKM, 553 37. Miran Kolednik PTUJ, 550
41.	Simeon Gonc PTUJ,	547
42.	Robert Šimenko PTUJ,	546 Člani pištola ekipno:
1.	SD Jožeta Kerenčiča Miklavž	1697
2.	SD Dušan Poženel Rečica	1688
3.	SD Grosuplje	1687
Foto: Simeon Gonc
Članska ekipa SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, v sestavi (z leve) Simon Simonič, Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič, je pričakovano slavila in osvojila prestižni dvojni naslov državnih prvakov. Med posamezniki se je Aleksander Ciglarič veselil prvega naslova državnega prvaka.
vodstva in to tudi potrdila v naslednjem strelu. Raušlova je tako številčni zbirki ene zlate, dveh srebrnih in petih bronastih dodala novo srebrno medaljo iz državnih prvenstev in tako postala druga najuspešnejša tekmovalka v samostojni Sloveniji. V ekipni razvrstitvi so Ptujčanke v postavi Majda Raušl, Sonja Raušl in Mateja Pe-šakovic dosegle 1070 krogov in znova osvojile naslov državnih podprvakinj, zmaga in naslov prvakinj pa sta jim spolzela iz rok za dva kroga.
Tretji vrhunec smo spremljali v finalu mladincev s pištolo, kamor so se uvrstili kar 3 strelci iz Spodnjega Podravja, najvišje doslej in z novim osebnim rekordom 551 krogov pa
4.	SD Juršinci	1677
5.	SK Ptuj	1668
18.	SD TSO	1490
19.	SD Kovinar	1484 Članice pištola:
1.	Vesna Kržan BRE 370 + 97,5 = 467,5
2.	Majda Raušl PTUJ, 375 + 91,4 = 466,4
3.	Mojca Porš MRO, 363 + 96,5 = 459,5 13. Mateja Pešakovic PTUJ,	353
17.	Sonja Raušl PTUJ,	342
18.	Tina Novak KOV	335
25.	Vesna Mele, TSO,	303
26.	Marija Kerčmar, KOV, 2	70 Članice pištola ekipno:
1 SD Mrož Velenje	1072
2. SK Ptuj	1070
6.	SD Gorenja vas	996
Mladinke pištola: 1 Staša Simonič DOR, 360 + 92,3 = 452,3
2.	Mojca Kolman MAR, 355 + 90,8 = 445,8
3.	Simona Molan BRE, 350 + 80,8 = 430,8
Mladinci pištola: 1 Klemen Juvan MAR, 559 + 92,0 = 651,0
2.	A. Hadžidaov ŠKL, 555 + 92,8 = 647,8
3.	Gašper Rebernak, SLK, 549 + 98,0 = 647,0
je najprijetnejše presenečenje s tretjim mestom iz kvalifikacij pripravil Kevin Venta iz ormoškega Kovinarja. V finalu je sicer Venta zaostal za Reber-nakom iz Konjic in na koncu osvojil še vedno zelo dobro četrto mesto, na petem in sedmem mestu pa sta tekmovanje končala Grega Novak iz SD Jožeta Kerenčiča in Uroš Mo-horko iz SD Kidričevo. Tik za finalisti je znova zaostal Niko Pšajd, ki pa je s svojo ekipo iz juršinskega društva osvojil tretje mesto.
Vrhunec dneva pa se je odvijal prav na koncu dneva, ko je med člani s pištolo nastopalo rekordno število 91 strelcev, v finale najboljše osmerice pa se je v razmiku pičlih štirih kro-
4.	Kevin Venta KOV, 551 + 93
5.	Grega Novak JKM, 538 + 88, 7. Uroš Mohorko KID, 533 + 83 9. Niko Pšajd JUR,
20.	Marko Vorih JUR,
21.	Jernej Pondelak JUR,
22.	Živojin Jovanovič DOR, Mladinci pištola ekipno:
1.	SK Brežice
2.	SD Mrož Velenje
3.	SD Juršinci
Nedelja, 18.4.2010 Člani puška:
1.	Željko Moičevic GRO, 590 + 103,
2.	Gorazd Kocbek JJU, 588 + 102
3.	Jernej Adlešič TRZ, 585 + 101, 11. Tadej Horvat TSO,
15. Anton Novak TSO,
44.	Andrej Stanič KOV,
45.	Rok Šumak KOV, 47. Boris Hergula TSO, 52. Stiven Vočanec KOV, 76.Teodor PevecTSO,
Člani puška ekipno: 1. SD 1956 Trbovlje
gov uvrstilo pet mlajših in trije starejši strelci. Od starih prekaljenih mačkov je vodstvo po kvalifikacijah s 570 krogi držal, s šestimi naslovi državnega prvaka, najtrofejnejši strelec Cvetko Ljubič iz Slovenskih Konjic, družbo iz njegove generacije pa sta mu delala še Peter Tkalec iz Rečice in Simon Simonič iz Miklavža. Od številčne mlajše ekipe strelcev v finalu je najboljši položaj z 2. mestom držal Grosupeljčan Mario Hološ s 569 krogi, na 4. mesto pa se je uvrstil Aleksander Ciglarič s 568 krogi, 8. Simon Simonič ml. 566 krogov. Finalno streljanje pa je bilo razburljivo kot ga še do zdaj nismo spremljali, z majhnimi zaostanki so strelci menjevali položaje na lestvici kot za šalo, najbolj napeto pa je bilo prav v zadnjem desetem strelu, kjer se je Tkalec z 10,8 izenačil s Ciglaričem in odločitev je morala pasti v dodatnem 11. strelu razstreljevanja. Ciglarič zadane 10,2 kroga in postane prvič državni prvak med člani s pištolo! V ekipni razvrstitvi pričakovan naslov državnih prvakov osvojijo strelci Jožeta Kerenčiča, zelo dobro na 4. in 5. mestu tudi člani iz SD Juršin-ci in SK Ptuj.
Med strelci s puško iz Spodnjega Podravja so najvišjo uvrstitev dosegli člani SD Tovarne sladkorja Ormož in s 1731 krogi osvojili odlično 4. mesto, za stopničkami pa so zaostali samo za dva kroga. Več o vseh ostalih rezultatih iz spodnje preglednice.
Simeon Gonc
,5 = 644,5 2 = 626,2 ,6 = 616,6 525 483 468 467
1560 1507 1476
0= 694,0 ,1 = 690,1 7 = 686,7 581 580 571 570 570 568 557
1746
2.	SD Kamnik
3.	SD Grosuplje
4.	SD TSO
5.	SD Trzin
11.	SD Janko Jurkovič
12.	SD Kovinar Ormož 18. SD Mesto Ljutomer
Članice puška:
1.	Kaja Repič KAM,
2.	Renata O. Vršič TRB,
3.	Jelica Majstorovic LES,
8.	Maja Prejac LJU,
9.	Klavdija Pufič IMP,
13.	Marija Kerčmar KOV, 26. Vesna Mele TSO,
Mladinke puška 1. Živa Dvoršak OLI,
8.	Bianka Vogrinčič ČRE,
9.	Barbara Muhič TSO, Mladinci puška:
1. Grega Potočnik RAD, 8. Gašper Oblak GOR,
10.	Uroš Mohorko KID,
1740 1733 1731 1727 1710 1709 1620
393 + 104,3 = 497,3
386 + 102,1 = 488,1 391 + 96,6 = 487,6 384 + 93,7 = 477,7 383 378 347
392 + 103,9 = 495,9 375 + 0,0 = 375,0 370
584 + 99,1 = 683,1 573 + 98,1 = 671,1 572
Foto: Črtomir Goznik
Alen Melnjak (Jeruzalem Ormož) je bil eden redkih igralcev svoje ekipe, ki so prikazali zadovoljivo predstavo.
44. minuti je prednost Slovana že znašala kar +10, 29:19. Tudi v zaključku so igralci trenerja Borisa Deniča nadaljevali v visokem ritmu in s hitro igro, ki je temeljila na čvrsti obrambi, brez težav rešetali mrežo ne-razpoloženih ormoških vratarjev. Najvišja prednost Slovana je v dveh primerih že znašala 12 zadetkov, na koncu pa se je tekma končala pri porazu Jeruzalema s 25:36.
To je najvišji poraz Ormo-žanov v medsebojnih tekmah s Slovanom, ki je na Hardeku zaigral z le 10 igralci in tremi vratarji. V taboru Jeruzalema si višjo oceno za igro zaslužijo le Žuran, Melnjak in Čudič. V 6. krogu v Ormož prihodnji petek, 30. aprila, prihaja koprski Cimos in navijači Jeruzalema upajo, da se ne bo ponovil nov brodolom.
uk
Namizni tenis
Vesni srebro, Anji in Luku bron
Ptujski udeleženci DP za mlajše kadete: Uroš Krušič, Jan Harb, Anja Bezjak in trener Tomo Dankič
Počasi se zaključuje sezona tekmovanj v namiznem tenisu. Tako je bilo minuli vikend v Šempetru pri Novi Gorici državno prvenstvo v posamični konkurenci kakor tudi v igri dvojic za igralce in igralke do 21. leta starosti. Po pričakovanjih je bil od petih igralcev in igralk iz NTK Ptuj (Vesna Roj-ko, Ivana Zera, Luka Krušič, Alen Ber in Domen Ovčar) uspešnejši ženski del. Vesna se je po pričakovanjih uvrstila v finale, kjer pa je izgubila 2:4 proti reprezentančni kolegici Manci Fajmut, medtem ko se je Ivana uvrstila od 5. do 8. mesta.
Fantje iz Ptuja se niso predali in tudi oni so poskrbeli, da se je število ptujskih medalj povečalo. Luka Krušič je v dvojicah z Zdovcem iz Rakeka osvojil tretje mesto. V posamični konkurenci je bil najuspešnejši Alen Ber, ki se je uvrstil med prvih šestnajst, Luka Krušič pa med 32 tekmovalcev zaključnega turnirja (Domnu Ovčarju se ni uspelo prebiti iz močne predtekmovalne skupine na zaključni turnir).
DP za mlajše kadete
Minuli konec tedna je v Logatcu potekalo še državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje. Od ptujskih igralcev
in igralk so pod taktirko izkušenega Toma Bankiča nastopali Anja Bezjak, Uroš Krušič in Jan Harb. Največji uspeh je dosegla Anja Bezjak, ki je v posamični konkurenci osvojila 3. do 4. mesto. Prav tako je enak uspeh dosegla v igri dvojic, kjer je skupaj z Mariborčanko Tejo Alegro dosegla enaki rezultat.
Naslova Darku Drčiču
Minuli vikend je v Velenju potekalo državno veteransko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Udeležba je bila množična, med njimi pa je bilo nekaj igralcev iz našega območja, ki so dosegli kar dobre rezultate.
V kategoriji od 40 do 49 let je nastopal Silvo Slaček, sicer igralec ekipe Šternmatik Cirkovce, ki je v predtekmovalni skupini zasedel tretje mesto, v tolažilni skupini pa je osvojil trinajsto mesto. V kategoriji od 50 do 59 let sta nastopila Drago Klep in Darko Drčič (NTK Ptuj), ki sta se pomerila v predtekmovalni skupini. Zmagal je Drčič 3:1 in nato v finalu brez izgubljenega niza (3:0) premagal domačina Hribernika. Darko Drčič pa je bil uspešen tudi v igri dvojic in je skupaj s Petrom Kraljem osvojil še drugi naslov.
Danilo Klajnšek
Kikboks • Svetovni pokal
Anej Štrafela v Inns-brucku tik pod vrhom
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so 16. in 17. aprila uspešno nastopili na enem najmočnejših turnirjev v kikboksu, in sicer na tekmi za Svetovni pokal v Innsbrucku. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1400 tekmovalcev iz 21 držav.
Največji uspeh med Ptujčani je dosegel Anej Štrafela, ki je osvojil 2. mesto med mladinci do 79 kg. Njegov uspeh so z odličnimi rezultati dopolnili Luka Vindiš (kadeti nad 69 kg), Tilen Abraham (kadeti nad 69 kg), Tadej Valenko (člani do 63 kg) in Filip Janžekovič (mladinci do 63 kg) z
osvojenimi 3. mesti.
Tekmovalci so za dosežena mesta premagali kar nekaj nasprotnikov, saj je bila v Innsbrucku velika konkurenca. To je vsekakor velik uspeh članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki nadaljujejo svoje uspešne nastope in potrjujejo dobro formo pred drugim turnirjem za DP, ki bo to soboto v Murski Soboti.
Iz Ptuja so na tekmovanju nastopali še Matic Bedenik, Adriana Korez, Aleksander in Sabina Kolednik, vendar niso dosegli vidnih uspehov.
Franc Slodnjak
Ekipa Ptuja v Innsbrucku
Foto: Franc Slodnjak
Atletika • Priprave v Puli
Po dobre treninge na Obalo
Še nekaj let nazaj se je velika večina slovenskih atletov odpravila na tradicionalne priprave med prvomajskimi počitnicami, v zadnjih letih pa se trendi trenažnega procesa spreminjajo. Tako se večina atletov odpravi na priprave približno mesec bolj zgodaj. Razlog je v zgodnjem začetku atletske sezone na prostem, ki se začenja že v drugi polovici aprila. Po tem, ko so priprave na Portugalskem opravili nekateri člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj z Nino Kolarič na čelu, je v Puli zadnji teden v marcu
trenirala skupina atletov pod vodstvom klubskega trenerja Aleša Bezjaka. V tednu dni so opravili dvanajst treningov, lepo pa jim je služilo vreme, okolica z borovimi gozdički in neposredna bližina obnovljenega stadiona v Puli. Bezjak na osnovi kvalitetnih treningov svojih varovancev napoveduje, da bodo v poletni sezoni napredovali glede na lani in izboljšali svoje osebne rekorde. Zadnja skupina ptujskih atletov bo svoje priprave opravila v Med-ulinu pri Puli konec meseca.
Uroš Esih
Trener Aleš Bezjak s petimi atleti na pripravah v Puli
Nogomet • Mladinski pokal Ljutomer - Aluminij 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Smodiš (86)
ALUMINIJ: Zajc, Mlakar (od 88. Korpar), Ostroško (od 13. Strel), Holc-man (od 89. Greifoner), Polajžer, Medved, Čeh, Petek, Perger, Pučko, Vindiš. Trener: Bojan Špehonja.
Mladinci Aluminija so na gostovanju v Ljutomeru proti domačim sovrstnikom igrali četrtfinalno pokalno srečanje in žal izgubili. Ljutomerča-ni so dosegli zmagovit zadetek štiri minute pred koncem srečanja
DK
Boks m Dejan Zavec v poslovnem svetu
»Referenčna podjetja, ki nekaj pomenijo v poslovnem prostoru
«
O samem dvoboju Zavec - Martinez, v katerem je naš šampion ubranil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF, je bilo prelitega že veliko črnila. Po tem dogodku je, kot je v zadnjem času že v navadi, Dejana čakala kopica obveznosti pri sponzorjih, medijih, navijačih ... Ko smo se z njim dogovarjali za intervju, je bilo potrebnega precej usklajevanja, da smo prišli do skupnega termina. A nam je z dobro voljo uspelo!
Ko smo se srečali pred nastajajočim novim športnim objektom ob OŠ Mladika, katerega soinvestitor je tudi Dejan, sta mu oba telefona zvonila praktično neprekinjeno. Večina ljudi si takšnega tempa praktično ne zna predstavljati, a Dejan se zaveda, da je potrebno železo kovati, dokler je vroče. Prav zato smo se v tokratnem pogovoru dotaknili Dejanovih poslovnih načrtov, ki mu jih ne manjka; prav nasprotno - razganja ga od njih!
V zadnjih dneh si veliko časa preživel v vlogi igralca in manekena.
D. Zavec: »Igralca da, ma-nekena ... Dvoboju so sledile številne obveznosti do sponzorjev, tako da sem imel kar zapolnjen urnik z raznimi snemanji. Vse skupaj pa sem vzel kot dobrodošlo izkušnjo, ki je precej polarna boksu.«
Nam lahko zaupaš, v katerih televizijskih oglasih pa te bomo lahko videli?
D. Zavec: »Prvo smo posneli oglas za Deželno banko Slovenije, nato za Amis, trenutno nastaja za Petrol, na vrsto pa pride še Medis. Kar nekaj je bilo igranja pred lučmi, ki pa so že usmerjene proti Hollywoodu.«
Vsi omenjeni po vrsti so poleg Tenzorja in Free Sala tvoji osebni sponzorji, ki so se v zadnjem času priključili tvojemu »moštvu«.
D. Zavec: »Marsikdo bi rekel, da se je to zgodilo pozno, sam pa drugače gledam na to: bolje pozno kot pa nikoli. Sem zelo vesel, da so opazili moje delo in so me povabili k sodelovanju. Gre vendarle za izjemno referenčna podjetja, ki v slovenskem prostoru nekaj pomenijo.«
Kakšni pa so občutki, ko se za sodelovanja zanimajo tako ugledna podjetja?
D. Zavec: »Ti so seveda zelo prijetni, pozitivni pa so tudi nameni teh podjetij. Zelo me veseli, da sem z vsemi sklenil večletno pogodbo, kar pomeni, da želijo z mano sodelovati tudi po koncu kariere, seveda takrat na drugačnem nivoju. To mi daje določeno varnost tudi v prihajajočem obdobju.«
Blagovna znamka Dejan Zavec je v tem trenutku precej cenjena.
D. Zavec: »Precej sem presenečen nad povpraševanjem, zato resno razmišljamo o tem, da bi v bodoče ponudili na trg še kakšen prodajni artikel. Ja, oziramo se v to smer.«
Kakšno pa je stanje roke, ki si si jo poškodoval med dvobojem z Martinezom?
Dejan Zavec: »Vsaka takšna poškodba zahteva svoj čas za okrevanje in tako je tudi tokrat. Na srečo ni počena ali zlomljena nobena kost, kar so mi preverili v ptujski bolnišnici. Tam so mi roko tudi primerno oskrbeli, je pa še vedno zelo boleča in nikakor ni primerna za kakšno težje delo ali treniranje. Ob normalnem poteku dogodkov bi čez približno dva tedna lahko začel trenirati.«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec pred športno dvorano, v kateri bo imel v zgornjem nadstropju center borilnih veščin in še veliko drugega. »Zelo me veseli, da sem z vsemi osebnimi sponzorji sklenil večletno pogodbo.«
liteto dela v tej panogi. Zaradi tega nameravam angažirati tudi tujega strokovnjaka: v igri za trenerja na začetku sta ostala le še dva: prvi prihaja iz Kube, drugi iz Rusije.«
Kdaj bo dvorana dokončno predana v uporabo?
D. Zavec: »Predvideni zaključek del je ob koncu maja, vsekakor pa za tisti uradni pri-četek predvidevamo začetek novega šolskega leta, to je v začetku septembra. Takrat bomo pritisnili na gumb in uradno aktivirali vse dejavnosti.«
Kako pa je s pogodbo z nemškim klubom SES, katerega član si?
D. Zavec: »Pogodba ima rok veljavnosti še debelo leto in pol. Če bo zdravstveno vse potekalo tako, kot je do sedaj, potem je to tisti skrajni rok, do katerega se bom aktivno ukvarjal z boksom. V idealnem razpletu se lahko to poveča za kakšno borbo ali dve, kar časovno znese pol leta ali deset mesecev. Po tem času se bom v popolnosti posvetil aktivnostim v dvorani, rekreaciji in razvoju športa na Ptuju in v Sloveniji.«
Jože Mohorič
Večina športnikov bi potrebovala sponzorje na poti uveljavljanja, dejansko pa je tako, da ti skoraj vedno pridejo šele z uspehi.
D. Zavec: »Tudi sam sem šel po tej poti, zato sem sedaj še toliko bolj zadovoljen, da so ti partnerji sedaj z mano. Lahko se popolnoma posvečam npr. treningom in ne rabim skrbeti za stvari, s katerimi sem se ukvarjal na začetku: ali bom imel dovolj denarja za prehrano, prevoze ali bivanje v tujini.«
Del teh sredstev že investiraš v gradnjo nove dvorane ob Mestnem stadionu oz. OŠ Mladika, kjer si soinvestitor velikega projekta.
D. Zavec: »Znan sem po tem, da dokaj previdno stopam skozi življenje in tudi v tem poslovnem primeru je tako. V nastanku je večnamenska dvorana, ki jo gradimo skupaj z Aldom Inom Ilešičem, oziroma njihovim družinskim podjetjem Dao. Bodočim uporabnikom na Ptuju želimo ponuditi nekaj novega: ne bomo samo naredili dvorane in jo nato oddajali, ampak želimo s kvalitetnimi programi poskrbeti za samo dogajanje in za razvoj športne kulture na Ptuju.«
Pri samem ogledu dvorane (konstrukcija je že postavljena in delno pokrita, osnovne dimenzije so že vidne) smo videli, da gre za impresiven objekt.
D. Zavec: »Tudi sam nisem imel pred pričetkom gradnje prave predstave, kako bo vse skupaj dejansko izgledalo, tako da sem tudi sam prijetno presenečen. Smo na pravi poti, imamo poštene namene, ponudili pa bomo tisto, kar sami znamo najboljše.«
Nam lahko zaupaš delček ponudbe, s katero boste poskušali privabiti uporabnike v ta center.
D. Zavec: »V spodnjem, pritličnem delu bo dvorana, ki bo namenjena igranju odbojke, rokometa, košarke, nogometa, badmintona . , ob njej pa bo steza za skok v daljino, na kateri v tem trenutku vidimo predvsem Nino Kolarič, v bodočnosti pa tudi številne njene naslednike. V prvem nadstropju bo center borilnih veščin in širok spekter drugih rekreativnih dogajanj: pilatesa, aerobike, rehabilitacije . Vsekakor je osnovni namen čim več otrok iz ulic in izpred računalnikov pripeljati v športno dvorano in jim ponuditi aktivno preživljanje prostega časa.
Če izhajam iz boksa, ki mi je najbližje, potem lahko povem, da želim vsekakor dvigniti kva-
Nova športna dvorana je od blizu od daleč.
Foto: Črtomir Goznik
precej prostornejša, kot izgleda
FRE
www.freesal.me
J AL
WAY OF LIFE
Judo • Mladinsko DP
Štiri tretja mesta za Dravo, za Gorišnico dve
Slovenska Bistrica, 17. 4. 2010. Na državnem prvenstvu 2010 za mladinke in mladince (tekmovalke in tekmovalci do 20. leta starosti) je v dvorani Bistrica v Slovenski Bistrici na-
stopilo 36 mladink in 82 mladincev iz 26 slovenskih klubov. Mladinke in mladinci JK Drava so osvojili štiri bronaste medalje, Gorišničani pa dve.
Sebi Kolednik



Damjan Ljubec (JK Drava Ptuj, modri kimono) je osvojil 3. mesto. Rezultati: MLADINKE:
do 44 kg: 1. Mateja Krpič (JK Murska Sobota) do 48 kg: 1. Kristina Vršič (JK Duplek) do 52 kg: 1. Fitore Zennuni (JK Slovenj Gradec) do 57 kg: 1. Katja Senekovič (JK Duplek), 3. Katja Karba (Ljutomer) do 63 kg: 1. Nina Miloševic (JK Duplek), 7. Tanja Kociper (JK Gorišnica) do 70 kg: 1. Anka Pogačnik (JK Triglav Kranj) do 78 kg: 1. Ana Velenšek (JK Sankaku), 3. Anja Petek (JK Gorišnica) nad 78 kg: 1. Urška Gračner (JK Sankaku), 2. Urška Potočnik (Ljutomer), 3. Urška Urek (JK Drava Ptuj), 5. Renata Kralj (JK Gorišnica) MLADINCI:
do 55 kg: 1. David Kukovec (JK Olimpija)
do 60 kg: 1. Luka Kuralt (JK Bežigad)
do 66 kg: 1. Andraž Jereb (JK Olimpija)
do 73 kg: 1. Primož Marinčič (JK Šiška)
do 81 kg: 1. Gašper Jerman (JK Šiška), 3. Patrik Vojsk (Ljutomer)
do 90 kg: 1. David Kukovica (JK Oplotnica)
do 100 kg: 1. Jan Ratej (JK Bežigad), 3. Tadej Butolen (JK Drava Ptuj), 3. Damjan Ljubec (JK Drava Ptuj), 5. Timotej Tomič (JK Drava Ptuj) nad 100 kg: 1. Vito Dragič (JK Impol), 3. Nejc Kučan (JK Drava Ptuj)
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
REZULTATI 14. KROGA (ORGANIZATOR TRNOVSKA VAS, ŠD TRNOVSKA VAS): ŠD Trnovska vas - ŠND Old Boys ml. 4:2 (2:1), ZGD Slik. B. Goričan - KMN Sv. Ana ml. 3:1 (0:1), Orfej - KMN Sv. Trojica Legija 2:8 (1:5), M-trgovina Lormanje - ŠD Cerkvenjak Lotos ml. 10:6 (5:0), ŠD Vitomarci - ŠD Zavrh 1:7 (1:2).
1.	ŠD ZAVRH	14	12	1 1	71:26 37
2.	LORMANJE	14	10	2	2	84:51 32
3.	SLIK. GORIČAN	14	10	1 3	89:47	31
4.	TRNOVSKA VAS	14	7	2	5	51:46 23
5.	OLD BOYS ml.	14	7	0 7	72:79	21
6.	SV. TROJICA-L.	14	5	2	7	54:48 17
7.	SV. ANA ml.	14	5	1 8	58:52	16
8.	VITOMARCI (-1)	14	3	2	9	44:58 10
9.	ORFEJ	13	1	2	10	38:83 5
10.	CERKV. ml. (-1) 13 2 0 11 44:112 5
B-liga
REZULTATI 16. KROGA (VOLIČI-NA, KMN ZAVRH VETERANI): KMN
Zavrh veterani - ŠD Kenguru Ilkos 7:3 (2:2), NK Gočova - KMN Sv. Trojica II 5:5 (3:1), KMN Slovenske gorice - Bavaria-It-Pernica 6:10 (2:5), KMN Sv. Trojica - ŠD Žerjavci 9:4 (3:3), DMNR Sandb. Faž-Vartom - ŠD Selce 6:3 (3:2), KMN Cerkv. G. Pri Antonu ml. III - ŠD Pernica 4:7 (0:4).
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, liga U-14
Do točk le mladinci 1. SML
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 3:1, Olimpija - NŠ Poli Drava 1:1, Rudar Velenje - CM Celje 2:3, Domžale - Slovan 2:3, Maribor Branik - Nissan Ferk Jarenina 4:0, Bilje Renče - Interblock 1:5, Simer Šampion - Mura 05 3:0.
1.	MARIBOR BR.	24	16	3 5	72:21	51
2.	HIT GORICA	24	16	3 5	71:30	51
3.	DOMŽALE	24	14	2	8	42:29	46
4.	INTERBLOCK	24	13	4	7	68:41	43
5.	SIMER ŠAMP.	23	12	5 6	56:26	41
6.	TRIGLAV	24	13	1 10	55:30	40
7.	LUKA KOPER	24	11	7	6	38:32	40
8.	ALUMINIJ	24	12	4	8	40:35	40
9.	NŠ POLI DRAVA 24	11	4	9	39:37	37
10.	RUDAR (V)	23	9	3	11	43:49	30
11.	CM CELJE	24	8	5	11	40:46	28
12.	OLIMPIJA	23	7	3	13	32:35	24
13.	MURA O5	24	7	3	14	27:59	24
14.	SLOVAN	24	5	5	14	25:63	20
15.	F. JARENINA	23	5	4	14	27:60	19
16.	BILJE - RENČE	24	2	2	20	19:81	8 ALUMINIJ	-	HIT	GORICA	3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Pučko (40), 2:0 Pučko (59), 3:0 Polajžer (68), 3:1
Jogan (89)
ALUMINIJ: Zajc, Mlakar, Ostroško, Holcman, Polajžer, Medved, Strel, Petek, Perger, Pučko, Vindiš. Trener: Bojan Špehonja.
OLIMPIJA - NŠ POLI DRAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Topolnik (19), 1:1, Metelko (39)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinko-vič, Topolnik, Hauptman, Fekonja (Roškar), Krajnc (Gril), Pernek (Kocuvan), Ljubec, Pauko, Wagner, Matja-šič. Trener: Tomslav Grbavac.
9. SIMER ŠAMP.	2S	8	5 10	28:35	29
10. F. JARENINA	2S	7	B 10	39:44	27
11. SLOVAN	24	7	B 11	30:39	27
12. ALUMINIJ	24	8	S 1S	25:38	27
13. POLI DRAVA	24	7	4 1S	32:45	25
14. CM CELJE	24	B	B 12	28:4B	24
15. RUDAR (V)	2S	S	8 12	9:41	l7
16. BILJE -RENČE	24	2	2 20	23:74	8
ALUMINIJ	-	HIT GORICA			0:2
i. SKL
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 0:2, Olimpija - NŠ Poli Drava 3:1, Rudar Velenje - CM Celje 0:0, LUKA Koper - Triglav 2:0, Maribor Branik - Nissan Ferk Jarenina
0.0.	Bilje Renče - Interblock 0:3, Si-mer šampion - Mura 05 2:0.
1.	INTERBLOCK	24 18	5	1	60:16	59
2.	HIT GORICA	24 16	3	5	55:26	51
3.	MARIBOR BR.	24 15	5	4 49:9	50
4.	DOMŽALE	24 16	2	6	51:24	50
5.	OLIMPIJA	23 11	4	8	33:28	37
6.	LUKA KOPER	24 9	9	6	35:32	36
7.	TRIGLAV	24 10	4	10	31:33	34
8.	MURA 05	24 8	6	10	35:33	30
1. SV. TROJICA	l5 l3		0	2	170:43	39
2. PERNICA	l5 l2		l	2	112:45	37
3. SANDB. FAŽ-V.	l5 ll		2	2	82:5B	35
4. ŠD PERNICA	l4	9	l	4	70:BS	28
5. ZAVRH VET.	l5	7	2	B	59:B1	23
6. VITOMARCI	l4	7	l	B	B2:44	22
7. ŠD ŽERJAVCI	l5	5	3	7	41:BS	l8
8. KENGURU-ILK.	l4	B	0	8	5B:54	l8
9. ŠD SELCE	l5	4	l	10	44:102	l3
10. CERKV. ml.III	l5	4	l	10	44:78	l2
11. SLOV. GORICE 15		3	2	10	42:77	ll
12. SV. TROJICA II	l5	2	l	l2	47:120	7
1S. NK GOČOVA	3	0	l	2	14:24	l
					UR	
Nogomet
Region's cup: MNZ Maribor - MNZ Ptuj 2:0
STRELCA: 1:0 Hutinski (4), 2:0 Šnofl (70)
MNZ PTUJ: Danilovič, Novak, Pi-berčnik, Janžekovič, Stegne, Čeh (od 46. Lah), Prapotnik, Frangeš, Mezna-rič, Antolič, Emeršič (od 37. Drosk). Trener: Miran Emeršič.
Reprezentanca ptujske MNZ Ptuj se je v okviru tekmovanja Regions cup, kjer nastopajo amaterski nogo-
RLMN Haloze
Mali nogomet ali futsal je tudi v Halozah popularen šport, ki ga vsako leto igra več ljudi. V Rekreacijski ligi Haloze je vsak krog odigran v drugem kraju, kar je dodatna zanimivost tekmovanja. V letošnji sezoni sta se v tekmovanje vključili dve novi ekipi in sedaj liga šteje dvanajst ekip. Ekipi ŠD Cirkovce in Picerija Gurman pa bosta vsekakor dodatna poživitev tega zelo popularnega tekmovanja. REZULTATI 1. KROGA: Stoperce
-	Plajnsko 0:11, ŠD Žetale - ŠD Ptujska Gora 2:3, ŠD Medvedce
-	ŠD Stopno 2:2, Picerija Špajza
-	ŠD Cirkovce 3:4, Picerija Gurman
-	ŠKD Sesterže 2:2, ŠD AS Evroavto
-	ŠD Rim 3:1.
Danilo Klajnšek
metaši, poslovila od nadaljnjega tekmovanja. V dveh srečanjih so bili od njih rezultatsko boljši reprezentanti mariborske MNZ Ptuj. Ti so zmagali že v prvem srečanju na Ptuju (2:3), na torkovem povratnem srečanju pa so potrdili napredovanje z dosego dveh zadetkov, po enega v vsakem polčasu. Gostje so igrali sicer dobro, imeli nekaj priložnosti, med drugim niso izkoristili 11-metrovke. Ptujčani so na koncu športno čestitali svojim tekmecem za zmago in jim zaželeli srečo v nadaljnjem tekmovanju.
DK
Gradis - Aluminij 2:0, Simer šam-pion - Rudar Velenje 1:0, Tehno-stroj Veržej - CM Celje 0:3, Brežice
-	Železničar 3:0, Nafta - AHA EMMI Bistrica 3:1, Nissan Ferk Jarenina
-	Maribor Branik 0:3, Dravograd
-	Muta 05 4:1.
(0:1)
STRELCA: 0:1 Dornik (26), 0:2 Vuga (56)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Kajtna (Šešo), Dvoršak, Špehar, Jus, Saga-din, Vujisič (Goljat), Pulko, Kočar, Korpar, Damše (Jerkovič). Trener: Silvo Berko.
OLIMPIJA - NŠ POLI DRAVA 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čeh (30), 2:0 Gojko-vič (43), 2:1 Boškovič (68. iz 11m), 3:1 Čeh (74)
NŠ POLI DRAVA: Musič, Pukšič, Bezjak, Rakovec (Arzenšek), Lesko-var, Kirič (Ornik), Krajnc (Petrovič), Legčevič, Trep (Imeri), Sitar, Boško-vič. Trener: Damjan Vogrinec.
Liga U 14 - vzhod
REZULTATI 23. KROGA: Pobrežje
1. MARIBOR BR.	23	2l	l l	85:7	B4
2. BREŽICE	23	l5	3 5	SB:22	48
S. SIMER ŠAMP.	23	l5	3 5	47:24	48
4. TEHNO. VERŽEJ 23		l3	3 7	57:42	42
5. NŠ POLI DRAVA 22		l3	0 9	34:52	39
6. DRAVINJA	22	ll	5 B	48:29	38
7. MURA 05	23	l2	l l0	S9:SB	37
8. CM CELJE	23	ll	3 9	50:28	3B
9. ŽELEZNIČAR	23	9	2 l2	S4:B2	29
10. DRAVOGRAD	23	9	l l3	35:43	28
11. NAFTA	23	8	l l4	37:45	25
12. F. JARENINA	23	7	3 l3	27:4B	24
13. ALUMINIJ	23	8	0 l5	S0:5B	24
14. POBREŽJE GR. 2S		7	l l5	24:55	22
l5. RUDAR (V)	23	B	3 l4	21:4B	2l
1B. A. E. BISTRICA 2S		l	4 l8	9:50	7
POBREZJE GRADIS - ALUMINIJ
2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Mršič (27), 2:0 Mr-šič (52)
ALUMINIJ: Šešo Finžgar, Nova-čan, Buhin, Kelc, Cafuta, Mesarič, Gerečnik, Debeljak (Podbrežnik), Koren (Ornik), Miložič (Knez). Trener: Vladimir Ripak.
Danilo Klajnšek
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
it nedeljo, 25. aprila 2010 1. DIRKA ob 14.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 32. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Interblock - Labod Drava; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - CM Celje; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Domžale, Rudar Velenje - Luka Koper; NEDELJA ob 17.00: Nafta - Olimpija.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Triglav Gorenjska, Mura 05 - Krško, Dravinja Kostroj - Bela krajina, Garmin Šenčur - Pri-morje, Livar - MU Šentjur. PARI 23. KROGA - SREDA, 28. 4., 17.00: Primorje - Aluminij, Krško
-	Livar, MU Šentjur - Garmin Šenčur, Triglav Gorenjska - Dravinja Kostroj, Bela krajina - Mura 05.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Malečnik - Tehnostroj, Zreče
-	Koroška Dravograd, Tehnotim Pesnica - Kovinar Štore, Simer šampi-on - Tromejnik G Kalamar; NEDELJA ob 17.00 Odranci - Stojnci.
SREČANJA ZAOSTALEGA KROGA - SREDA ob 17.00: Tehnotim Pesnica - Tehnostroj Veržej, Simer Šampion - Čarda; NEDELJA (2. 5.) ob 17.00: Šmartno - Zreče, Odranci - Malečnik, Stojnci - Koroška Dravograd, Mons Claudius - Paloma, Tromejnik G Kalamar - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Pohorje - Podvinci; SOBOTA ob 17.00: GIC Gradnje Rogaška - BOČ Poljčane, AHHA EMMI Bistrica
-	Carrera Optyl Ormož, Koroške gradnje - Peca, LKW Jack Gerečja vas
-	Šoštanj, Partizan Fram - Trgovine Jager; NEDELJA ob 17.00: Bukovci
-	KIV Vransko.
SREČANJA ZAOSTALEGA KROGA - SREDA ob 17.00: LKW Jack Gerečja vas - AHA EMMI Bistrica, Koroške gradnje - KIV Vransko, Pohorje - Bukovci, Podvinci - Boč Poljčane, Trgovine Jager - Carrera Optyl Ormož, Šoštanj - Peca.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Jevnica - Dornava (nedelja ob 16.00), Maribor
-	Rudar Škale, Velesovo Kamen Jerič - Krka, hV TOUR Slovenj Gradec
-	Pomurje Beltinci.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Skorba, Oplotnica
-	Apače, Zavrč - Središče; NEDELJA ob 10.30: Videm - Markovci; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Pragersko, Gorišnica - Hajdina.
17. KROG - TOREK, 27. 4., ob 16.30: Središče - Gorišnica; TOREK ob 17.00: Markovci - Oplotnica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Makole - Zgornja Polskava, Cirkulane - Podlehnik, Tržec - Grajena; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc
-	Spodnja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Hajdoše - Leskovec.
LIGA - U 14 VZHOD
24. KROG: Aluminij - Nafta, NŠ Poli Drava - Brežice (obe srečanji v soboto ob 11.00)
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA VZHOD: 10. KROG - PETEK ob 17.30: Dornava - Stojnci, Gorišnica - Grajena.
SKUPINA CENTER: 10. KROG - PETEK ob 17.30: Apače - Leskovec, Tržec - Skorba.
SKUPINA ZAHOD: 10. KROG- PETEK ob 17.30: Pohorje Oplotnica
-	Pragersko, Zgornja Polskava - Prepolje, Lovrenc - Polskava.
Futsal
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARA 4. KROGA: Nazarje Glin - FC Krona bar Ptuj (petek ob 20.00), Tomi Press Bronx - Sevnica.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Zagorje GEN I - Krka, Celeia Žalec - Krim Mercator.
1.B	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
21. KROG: Ajdovščina - Moškanjci Gorišnica (četrtek, 29. aprila)
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
8. KROG: Škofljica - Velika Nedelja (sobota ob 19.00)
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 9. do 14. mesta)
8. KROG: Jadran Hrpelje 2009 - Drava (sobota ob 19.00)
9. ormoški mali maraton 2010
V soboto, 24. aprila 2010, bo AK Ormož izpeljal že deveti tradicionalni ormoški mali maraton. Prireditev se bo pričela ob 10. uri s teki za otroke do 16. leta; pričetek teka na 10 in 21 km bo ob 11. uri. Prijavnina:
tek na 21 in 10 km = 12 EUR; predprijava do 22. 4. = 8 EUR Otroški tek na 1200 m (letniki 1995-1997), 600 m letniki (19982000), 300 m (letniki 2001 in mlajši) = 3 EUR
Proga je speljana po mestu Ormož in cesti proti Sv. Tomažu. Proga je v celoti asfaltirana. Vsi udeleženci prejmejo majico prireditelja, malico in napitek. Med udeleženci tekmovanja bodo izžrebane tudi praktične nagrade. Podelitev nagrad in razglasitev rezultatov bo po končanem teku; okrog 14. ure. Vabljeni v Športni park Mestna graba v Ormožu.
Danilo Klajnšek, uk
Športni napovednik
Twirling
14. DRŽAVNO PRVENSTVO NA PTUJU
Od 23. do 25. aprila bo na Ptuju potekalo 14. DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE V TWIRLINGU (twirling šport; gimnastika, akrobatika, ples in rekvizit twirling palica). Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani Šolskega centra Ptuj. V petek se bo tekmovanje pričelo s kvalifikacijami ob 16.30 in bo trajalo vse do 19.30. V soboto, 24. aprila, bodo ravno tako potekale kvalifikacije v različnih disciplinah in kategorijah, v C- in B-kategoriji pa bodo tudi finali v posameznih disciplinah (sobotno tekmovanje bo potekalo od 8.30 do 19.00).
V	nedeljo, 25. aprila, bodo na sporedu odločilne predstave. Ob 8.30 bo slavnostno odprtje, takoj zatem pa se bo pričelo tekmovanje z najelitnejšimi posamični nastopi in pari (finalisti) A-kategorije. Tekmovanje v skupinskih nastopih bo na sporedu vse tja do 14. ure, ko je predviden zaključni del tekmovanja z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo priznanj, medalj, pokalov in plaket.
Prvenstva se bo udeležilo kar 23 twirling klubov iz vse Slovenije. Sodili bodo mednarodni in domači sodniki, prisotni pa bodo tudi številni domači visoki gostje. Celotno tekmovanje bo potekalo pod okriljem matične Twirling zveze Slovenije, v organizaciji Twirling kluba Ptuj. Generalni sponzor je Mestna občina Ptuj.
Supermoto
ZA OTVORITEV SEZONE V HAJDOŠEH SUPERMOTO
V	nedeljo bodo na kartodromu v Hajdošah s prvo dirko Supermota tudi uradno odprli letošnjo sezono. AMD Ptuj bo tudi v letošnji tekmovalni sezoni organizator dveh dirk v kartingu in Supermotu. Na kartodromu v Hajdošah opravljajo še zadnja pripravljalna dela, tako da bo konec tedna vse nared za izvedbo mednarodne dirke. Ta se bo v nedeljo pričela ob 14. uri. Na 720 metrov dolgi progi kar 20 odstotkov proge poteka po delu tribune in bodo dirkači morali opraviti tudi zahtevne in dolge skoke, kar je zelo zanimivo za gledalce. Organizatorji pričakujejo najboljše voznike iz Slovenije in Hrvaške. Do sedaj je prijavljenih 37 dirkačev, dirka pa bo štela za državni prvenstvi Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje naj bi po pričakovanjih dopolnili tudi vozniki iz Italije in Avstrije.
Mini rokomet
FINALE DP V MINI ROKOMETU V ORMOŽU
Rokometna zveza Slovenije je v četrtek, 22. aprila, potrdila, da bo finale državnega prvenstva v mini rokometu za dečke potekal v Ormožu v Športni dvorani na Hardeku. Organizatorja državnega prvenstva, Osnovna šola Ormož in Rokometni klub Jeruzalem Ormož, bosta turnir izpeljala v nedeljo, 23. maja, s pričetkom ob 10. uri. Pravico nastopa imajo mladi rokometaši letnika 1999 in mlajši. Na državnem prvenstvu bo sodelovalo 24 najboljših osnovnošolskih ekip v Sloveniji. Pričakuje se udeležba okrog 300 mladih rokometašev.
JM, DK, UK
Bowling m Podjetniška liga
Ekipa db Transport se je priključila vrhu
Tudi v 8. krogu so najbolj konstantno formo prikazali igralci VGP Drava, ki so z najvišjo zmago znova utrdili svoje vodstvo. Obenem so dosegli najboljši ekipni in posamični (Branko Kelenc) rezultat kroga. Z dvema visokima zmagama (eno v zaostalem srečanju) se je vrhu približala ekipa db Transport. Derbi kroga je dobila ekipa DaMoSS, ki se je Saška baru približala na točko razlike.
Sedaj sledi enotedenski praznični premor, tako da bo nadaljevanje sledilo 3. in 4. maja. Liga bo zagotovo zanimiva do konca, saj imajo nekatere ekipe v nadaljevanju lažji, druge pa težji razpored.
Rezultati 8. kroga: VGP Drava
-	Garant zavarovanje 8:0, Da-Ma-Fin - MP Ptuj 4:4, Saška bar - DaMoSS 3:5, Tames - Elektro Maribor 6:2, Bowling cetner Ptuj - PSS 6:2, Čisto mesto Ptuj - db Transport 2:6, Talum - Mestna občina Ptuj 4:4, Ilkos Candles - Radio-Tednik Ptuj 5:3. Zaostalo srečanje: db Transport
-	Elektro Maribor 8:0.
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 771, 2. Marko Šamperl (Saška bar) 747, 3. MIlan Berghaus (db Transport) 737, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 730, 5. Sebastljan Kotnik (db Transport) 725, 6. Sebi Kolednlk (ilkos Candles) 722, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 721, 8. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 711, 9. Črtomir Goznlk (Radio-Tednik Ptuj) 707, 10. Darko Ferlinc (Talum) 691.
8. PSS	a	24ll	36
9. TALUM	a	2470	35
10. ILKOS CANDLES	a	264l	33
11 RADIO - TEDNIK PTUJ	a	262l	26
12. GARANT ZAVAROVANJE	7	23a5	20
13. MP PTUJ	a	2374	20
14. ČISTO MESTO PTUJ	a	2255	l6
15. ELEKTRO MARIBOR	7	2ll5	l3
16. DA-MA-FIN	a	2l34	9
1.	VGP DRAVA
2.	TAMES
3.	DBTRANSPORT
4.	SAŠKA BAR
5.	DAMOSS
6.	MESTNA OBČINA PTUJ
7.	BOWLING CENTER PTUJ
a
2a53	49
25a4	45
2673	44
257a	41
25ll	40
2493	40
a 2429	37
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 186,4, 2. Sebastljan Kotnik (db Transport) 186,2, 3. Črtomir Goznlk (Radio-Tednik Ptuj) 182,8, 4. Robert Šegula (Tames) 179,1, 5. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 178,8, 6. Andrej Vajda (DaMoSS) 177,2, 7. Aleš Korošec (db Transport) 176,4, 8. Igor Vidovič (Tames) 175,1, 9. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 174,7, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 172,6.
JM
Ivan Svarc še drugič letos 300
V ponedeljek, 19. 4., je bila v mariborskem Tušu odigrana popolna igra (perfect game). Srečnež, ki mu je uspelo zaporedoma doseči 12 strikov (rezultat 300) je Ivan Švarc, član Bowling kluba Ptuj. To je že njegov drugi letošnji podobni dosežek, zanj pa je prejel nagrado turistične agencije v vrednosti 2000 evrov.
Motokros
Tadič ujel pravo formo
Motokrosisti so v Slovenskih Konjicah nadaljevali svoje dirkanje za državno prvenstvo. Na sporedu je bila namreč druga dirka za državno prvenstvo, ki postaja vse bolj zanimivo. Uspešni so bili tudi tekmovalci iz našega območja.
V kategoriji MX 85 je svojo premoč potrdil evropski prvak Tim Gaj-ser (MD Feroda Celje), ki je skupno osvojil prvo mesto, saj je bil najboljši v obeh finalnih vožnjah. V kategoriji MX-125 je skupno drugo mesto pripadlo Kristjanu Tadiču (MTD Racing team), ki se vrača v vrhunsko formo (v prvi vožnji je bil najboljši, v drugi pa je bil drugi). Kristjan pa je tudi
v kategoriji MX Open pokazal, da drugo mesto v kategoriji MX-125 ni bila slučajnost, saj je tudi tukaj v skupnem seštevku osvojil tretje mesto (po tretjih mestih v prvi in drugi vožnji).
Borut Bele (TRK Tajfun šport) je v kategoriji MX-125 ccm skupno zasedel sedmo mesto, vendar mu je med vožnjama precej ponagajal motor in se je moral med najboljše prebijati iz ozadja. V veteranski konkurenci je bil ponovno v ospredju neuničljiv mojster motokrosa Bogomir Gajser (AMD Feroda Celje), ki je osvojil skupno prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Strelstvo - trap
Prva tekma Potočniku
Na olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskem je potekal prvi krog tekmovanja Strelske zveze Slovenije v trapu, in sicer v I. ligi - vzhod in I. ligi - center. Na vzhodu je v ekipnem delu nekoliko presenetljivo slavila ekipa Radgone pred Sobočani, posamično pa je bil v A-ligi na vrhu član radgonske ekipe Bojan Potočnik, v B-ligi pa Sobočan Karel Pojbič. Pri mladincih je na vzhodu slavil Matjaž Lepen (SD Radlje) pred Tonijem Dimnikom (SD Trap Ormož).
Končni vrstni red, ekipno, vzhod: 1. SD Radgona (Dani Šmid, Bojan Potočnik, Milan Pelcl) 198, 2. SD Štefan Kovač Murska Sobota (Evgen Pap, Denis Pojbič, Iztok Žabot) 190,
Šolski šport
3.	SD Trap Ormož (Jože Kampuš, Tomaž Blazinšek, Toni Dimnik) 182 itd.
Posamezno - liga A: 1. Bojan Potočnik 85 + 4, 2. Dani Šmid 85 + 3 (oba SD Radgona), 3. Marjan Ogrizek (SD FLV) 83, 4. Jože Kampuš (SD Trap Ormož) 82, 5. Zdravko Bre-zovšek (SD FLv) 81, 6. Denis Pojbič (SD Š. Kovač Murska Sobota) 78 itd.; liga B: 1: Karel Pojbič (SD Š. Kovač Murska Sobota) 83, 2. Andrej Ropič (SD Svečina) 83, 3. Vlado Šiško 80,
4.	Milan Pelcl (oba SD Radgona) 77,
5.	Janez Bertalanič (SD Š. Kovač Murska Sobota) 75, 6. Štefan Kovče (SD Trap Ormož) 73 itd.
Danilo Klajnšek
Lokostrelstvo
Vse v zlato!
Z lokostrelskim pozdravom »Vse v zlato!« se je 17. aprila pričelo 16. odprto lokostrelsko tekmovanje Združenja slovenskih častnikov v Ankaranu. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, v katerih je skupaj nastopilo 27 lokostrelcev iz organizacij Zveze slovenskih častnikov in iz tujine. Konkurenca je bila zelo močna, saj so bili med tekmovalci tudi člani državne lokostrelske reprezentance. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa italijanskih rezervnih oficirjev, ogledala pa si ga je tudi delegacija rezervnih oficirjev iz Makedonije.
Ekipa Območnega združenja
slovenskih častnikov Ptuj, ki se je tekmovanja udeležila že pet-najstič zapored, je osvojila odlično 5. mesto, kar je glede na močno konkurenco zelo dobra uvrstitev. Za ekipo OO ZSČ Ptuj že od začetka pod mentorstvom stotnika Darka Skoka tekmujeta še stotnik Marjan Kokol in štabni vodnik Robert Tement.
Dosežen uspeh lokostrelske ekipe je za Območno združenje slovenskih častnikov Ptuj velika motivacija za nadaljnje delo in povod za udeležbo na omenjenem že tradicionalnem lokostrelskem tekmovanju v Ankaranu v letu 2011.
UR
Ekipa ptujskih lokostrelcev
Športna pomlad na OŠ Destrnik-Trnovska vas
Na OŠ Destrnik-Trnovska vas smo aktivno stopili toplim žarkom naproti. Trudimo se, da bi mladim s športom podali mnogo namigov, ki pomagajo otrokom razviti življenjski interes za športne aktivnosti - kot pomemben del zdrave poti v življenju in kot izvir veselja ter sprostitve. Približati jim šport, ki ni samo razvoj tehnike gibanja in sloga, ampak tudi razvoj sloga življenja. Trudimo se učencem razviti in privzgojiti tiste navade, ki jih bodo izpopolnjevale v procesu odraščanja, in tiste, ki jim bodo postale lastne celo življenje.
Pa naštejmo nekaj odmevnih dosežkov:
-	več kot dostojno smo nastopali v tekmovanju ŠKL nogomet, kjer smo osvojili 3. mesto.
Učenec 9. razreda David Ci-zerl je tekmoval v finalu osnovnih šol v badmintonu v Mirni na Dolenjskem, kjer je osvojil 5.-7. mesto;
-	izpostaviti moramo ekipo starejših dečkov, ki je zmagala
Stojijo od leve: Gorazd Voglar, mentor ekipe deklic, Matjaž Pukšič, Aljaž Krajnc, Rok Ceh, Jernej Po-lanec, Alex Vrečar, Žan Krajnc, David Cizerl, Sašo Arnuga, Nina Sluga, Drago Prelog, mentor ekipe dečkov; klečijo: Thomas Pihler, Monika Hameršak, Patricija Hameršak, Spela Petrovič, Anja Fla-dung, Ines Selinšek, Larisa Pukšič, Lea Mesarec, Davor Fleten.
na medobčinskem in področnem prvenstvu v nogometu. S tem si je zagotovila udeležbo
Učenec David Cizerl je uspešno nastopal in zmagal na področnem tekmovanju v badmintonu.
na državnem tekmovanju;
-	seveda pa posvečamo veliko skrb tudi najmlajšim. Uspešno smo sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju z ženskim rokometnim klubom Tenzor iz Ptuja, ki bo v okviru interesnih dejavnosti učenke navduševal za rokomet. Ta izredno dinamična športna panoga iz dneva v dan pridobiva veljavo. Veseli nas, da bomo delček v mozaik s svojim sodelovanjem z bodočimi rokometaši dodali tudi mi;
-	z najmlajšimi nogometaši in nogometašicami pa se vidimo na Ptuju, kjer bo pred magistratom potekalo tekmovanje v nogometni igri 3 : 3, v različnih spretnostnih nalogah, na poligonih ...
-	televizijska ekipa bo snemala oddajo Žogarija, mi, »Destr-
ničani«, pa takšnega povabila in sodelovanja seveda ne odklanjamo, saj smo že njihovi in upamo, da tudi vaši »stari športni znanci«;
- najbolj pa se veselimo novih zunanjih urejenih športnih igrišč z atletsko stezo, ki bodo služila tudi vsem krajanom: lahko bodo rolali, bordali, tekli in se sprehajali - daleč od prahu in smoga ter stran od nevarnih cest.
Zavedamo se, da lahko le z zgledom in jasnimi stališči razvijamo vrednote pri učencih in jih spodbujamo, da stopijo na pot telesno aktivnega in športnega življenja. To želimo tudi vam!
Športni pedagogi na OŠ Destrnik-Trnovska vas
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije
Dolenjska je erotična
»Pomlad se razigrano spogleduje z zapeljivo zaobljenimi griči, okopanimi v dišeči kopeli jutranjih meglic, ki se kot puhaste ovčice pasejo po rosni travi kuštravih pobočij, strastno objetih od pisanih travnikov in prebujajočih žametno rjavih njiv.« Vse to je podoba Dolenjske, spogledljive krasotice, ki bo v vas zasejala očarljivost in vas gnala naprej v raziskovanju skritih kotičkov prvobitne narave.
Pustite se torej zapeljati tej 40 km dolgi poskočni kolesarski razgibanki in odkrijte vse obraze pomladi.
Jutranji potep po trebanjskih labirintih preteklosti
Naša kolesarska avantura se prične v mestu Trebnje na Dolenjskem, ki je ujeto v dolino v spodnjem toku reke Temenice. Predlagam, da svojega jeklenega konjička parkirate na obronku mesta, na velikem parkirišču Mercator centra Trebnje, nato pa na kolo in v »galop«. Najprej ga bomo mahnili v jedro mesta v odkrivanju darežljivih skrivnosti preteklosti ujetih za zidove hiš, cerkva in gradu. V daljavi zasledujemo velikanski zelen turn, ki je naš smerokaz. Na desni strani kolesarimo mimo občine, ob njej boste našli ljubko majhno tržnico, kjer ob sobotah zjutraj lahko kupite sezonsko sadje in zelenjavo ter dišeči kruh. Prepustite se skušnjavi in si privoščite domač kruh, ki vam bo dal energijo. A nikar predolgo ne uživajte, staro mestno jedro nas že nestrpno pričakuje. Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja vas bo očarala s svojo poznogotsko podobo, na pročelju ob vhodu pa boste odkrili vzidan rimski nagrobnik klečečega vojaka. Levo od cerkve vas bo pot vodila po mostu čez reko, kjer se pred nami dviguje trebanjski grad, ki so ga verjetno pozidali že okoli leta 1000. Leta 1530 so prvotni stolpasti grad močno utrdili zaradi turške nevarnosti. Predelan je bil v masivno renesančno štiritraktno poslopje. Nato je grad prehajal iz roke v roko. Pred drugo svetovno vojno je bil njegov lastnik Čeh Dvgen Souvaly, danes pa so v stavbi socialna stanovanja in vidno propada.
Za ljubitelje umetnosti pa smo prihranili še eno presenečenje, to je Galerija likovnih samorast-nikov. Od leta 1969 se namreč v Trebnjem odvija slikarsko-kipar-ska kolonija umetnikov.
Foto: Aleksandra Jelušič
V košari vrba
V košari vrba in »speča lepotica« nad mirno vasico
Polni zgodovinskih vtisov zasučemo našega »vranca« nazaj v smeri Mercatorjevega parkirišča, za katerim nas pričaka križišče in se usmerimo proti vasici Mirna. Ko zapustimo mestece Trebnje, nas na širokem travniku osupne velika pletena košara, iz katere kuka kuštrava vrba. Velikost košare vas bo popolnoma fascinirala in iskali boste fotoaparat, da zabeležite to mogočno umetnino, ki je vez s kulturno dediščino in vračanje k naravi. Dolenjska diši po pomladi. V daljavi nas pozdravljajo simpatične vrbe in morje zlatorumenih regrato-vih cvetov. Po rahlem vzponu prečkamo železniško progo in na obronkih gozdov nas pozdravlja ptičje petje, modrooke vijolice in bele vetrnice. Sledi spust navzdol in ravnina, prepredena s polji. Kot bi trenil, nas že pozdravlja velika obcestna tabla, ki nakazuje, da smo že v občini Mirna.
Sledi vas Gomila, kjer nas ob cesti pozdravlja jata vaških hišk. Ko zapustimo vasico se spet znajdemo v samoti, ujeti med dolenjske griče. V daljavi nas pričakuje vasica Mirna. Naselje stoji, na pred poplavami varnimi terasami zahodnega dela Mirnske kotline. Ko se pripeljete v vasico bodite pozorni na most, ki povezuje vzhodni in zahodni del Mirne. Se sprašujete, zakaj je ta most tako poseben? Most je v 18. stoletju dala zgraditi sama Marija Terezija in je bil sprva lesen. Ker je reka Mirna rada prestopila bregove, so most kasneje sezidali iz kamenja. Žal je z industrializacijo vasica Mirna izgubila svojo romantično kmečko podobo. O nekdanji gospodarski moči naselja pa pričajo enonadstropne stavbe z bogato členjenimi fasadami, ki oblikujejo obcestni trg in
velika gospodarska poslopja kmetij na robu naselja.
Usmerite se proti cerkvenemu turnu, ki sramežljivo kuka nad strehami vaških domov.
Ob rahlem vzponu po hribčku navzgor se znajdemo pred veličastnim stopniščem cerkve svetega Janeza Evangelija. Gotski zvezdasto obokan prezbite-rij je med letoma 1465-1470 poslikal Mojster Bolfgang, mrežasti obok ladje pa je bil poslikan z rastlinsko dekorativno ornamentiko. Vrnemo se do glavne ceste in poiščemo gostišče Pri Francki, kjer je desno speljana pot proti mirnskemu gradu. Sprehajalna pot je speljana skozi gozd in teče ob potočku. Prečkamo mostiček in kolesarimo mimo jezera, v katerem se sramežljivo ogleduje Speča lepotica, kot imenujejo ta propadajoči in romantični mirnski grad. Sledi strmi vzpon, ki ponuja lep razgled na okolico. Žal so vrata gradu zaprta za obiskovalce, tako da ga lahko občudujemo samo na zunaj. Sledi kratek počitek in že drvimo po klancu navzdol do glavne ceste, kjer poiščemo smerokaz za mirnsko pokopališče. Kolesarimo ob železniških tirih skozi industrijsko območje, mimo Mercatorja, prečkamo železniško progo in že smo spet sredi narave. Zbogom Mirna in Speča lepotička!
Ko smo prečkali železniško progo, se na razcepu usmerimo levo proti vasici Volčje Njive. Sledi rahel vzpon do baročne cerkve svete Helene z baročnim glavnim oltarjem. Stopite s svojega konjička in pokukajte vanjo. Nato nas čaka spust in že drvimo po cesti, ki je neprometna in kjer se lahko naužijemo dolenjske narave. Lepo zaobljeni griči poskrbijo za dinamiko in hitrejši srčni utrip. Veliko je rahlih vzponov in prav toliko vetrovnih spustov. V vasici Volčje Njive se pri kapelici usmerimo levo proti vasici Glinek, z rahlim vzponom, ki ga boste očarani od pomladne narave prekolesarili na dušek. Držimo se glavne ceste, ki nas pripelje v vasico Log, ki
Foto: Aleksandra Jelušič
V družbi kuštravih vrb
pa se že nahaja v občini Mokronog. Sledi vas Ostrožnik in že grizljamo kolena v smeri proti Belemu griču. Na vrhu griča sledi razpotje, na katerem se usmerimo levo proti vasici Slepšak. Sledi vihrav spust v dolino.
Mokronog - mokrih nog na okrog
Dobrodošla vasica Mokronog, ki jo obdajajo gozdnati hribi, pod katerimi se sončijo vinske gorice. Na jugu se dviga hrib Priča na zahodu Zapečar in na jugozahodu vas »z robčkom« pričakuje Žalostna gora. Če si želite še kak spomladanski vzpon, ki vam bo pognal kri po žilah, potem kar pogumno naženite vašega konjička proti 366 m visoki Žalostni gori, ki ni samo vrh z Marijino cerkvijo, temveč kompleks objektov, ki je nastajal skozi stoletja, in je pomemben spomenik sakralne arhitekture na Slovenskem. Za vse tiste, ki ste bolj hedonistič-ne narave, pa sledi kolesarski potep po Mokronogu in razva-janje ob zgodovinskih dejstvih. Mokronog je obcestno naselje, ki se rahlo vzpenja od severovzhoda proti jugozahodu. Arheološka izkopavanja predstavljajo eno izmed središč prazgodovinske posesti Dolenjske. Ta najdišča je leta 1885 odkril arheolog Jernej Pečnik in do da-
Foto: Aleksandra Jelušič
nes so izkopali več sto grobov. Nekoč je bilo v Mokronogu mogočno obzidje, danes pa se je od njega ohranil samo štiri-oglati del, imenovan Strelov turn. Mokronog je postal znan po čevljarski obrti. Kolesarimo mimo vaškega pokopališča in na razpotju za pokopališčem se usmerimo levo. Pot nas vodi mimo bencinske črpalke v smeri proti Mirni in Trebnjem. Sledita zelo zeleni vasici Puščava in Bistrca. Pod Dolenjskim kozolcem nas preseneti slikarska razstava Sebastjana Pepelarja, ujeta med meglice Mirnske doline, ki bo kasneje na ogled v Šentrupertu.
Obline Dolenjskih gričev
Prečkamo kamniti most čez reko Bistrico in že smo v vasici Prelesje, kjer bodite pozorni na smerokaze, saj bomo zavili desno v smeri proti vasi Šen-trupert. Posebnost te vasice je, da je objeta od dolenjskih gričev, zato ima skozi vse leto ugodno podnebje. Sredi vasi se razkazuje mogočna cerkev
svetega Ruperta, po katerem je ta kraj dobil tudi svoje ime. Kot zanimivost naj omenimo, da na vaškem pokopališču pokopavajo zapornike, ki umrejo v zaporu Dob in njihovih trupel nihče ne prevzame. Najbolj znan med njimi je zagotovo Metod Trobec, zloglasni slovenski serijski morilec, ki še danes buri duhove.
Poiščite gostilno Tominec, ob kateri se vije cesta, ki vas bo popeljala v smeri proti Mirni. Po nekaj kilometrih se znajdemo sredi polj. Na desni strani vas bo presenetil grič, ki se imenuje Vesela gora in je posejan s kapelicami. Domačini temu kraju pravijo kar Križev pot.
In že drvimo nazaj proti vasi Mirna. Sledi še nekaj razgibanih vzponov in spustov, kjer boste spoznali mogočne obline Dolenjskih gričev, ki so vredni vsake kapljice na ozno-jenem čelu, in ko se boste znašli na parkirišču, kjer vas pričakuje vaš jekleni štirinožnik, boste razmišljali da je bil dan prekratek.
Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandra Jelušič
»Speča lepotica«
Cerkev svetega Ruperta
Dolenjska kulinarika ali »Vsak gudek ima svoj udek«
Za konec smo za vas pripravili še nekaj kulinaričnih namigov, ki bodo lepo zaokrožili našo kolesarsko avanturo. Na Dolenjskem se je nekoč zelo skromno jedlo. Pripravljale so se jedi iz domačih živali in poljščin. Velik ljubitelj dolenjskih šeg in jedi je bil pisatelj in etnolog Janez Trdina. Zapisal je, da je krompir na mleku dobra dolenjska jed. Če pa bi že izbrali značilno dolenjsko jed, bi se morali odločiti za štruklje, ki so na jedilniku dolenjskega kmeta vsaj od leta 1589, ko je bil zapisan recept zanje. Leta 1870 je v delu Podobe prednikov zapisal: »Tod silna je potrata, o vsakem večem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas žro. Baba speče potico, vtakne v njo zabele za celi teden dostatne, gre v nograd in tu se vse poje z gosti, družina pa potem nezablejene jed uživa.« (Trdina 1987, 173).
Privoščite si pehtranove štruklje, ki so bili na dolenjskih mizah ob vseh družinskih praznikih in ob koncu žetve, mlačve in drugih večjih poljedelskih delih. Dolenjski štruk-lji so lahko sladki ali slani in z različnimi nadevi, pečeni ali kuhani, odvisno od okusa. Odlično se jim poda žajnof, omaka z domače gorčice in neprevretega mošta. Posebnost dolenjske kuhinje so tudi žlinkrofi, ki so bili včasih obvezna jed na ženitvenih pojedinah. Lahko si privoščite tudi bele krompirjeve ali krompirjevo-ajdove žgance z ocvirki, kislo repo ali zeljem.
Nekoč so na Dolenjskem poznali le kašnato potico, sedaj jo nadomešča ocvirkovka ali špehovka, ki je še danes obvezna jed za pusta tako kot orehova potica za veliko noč in poprtnik za božič. Pod imenom potice pripravljajo tudi nekatere močnate jedi, ki po pripravi in sestavinah ne sodijo med potice, zato jih tako označuje le ime. Zelo znana je tudi belokranjska pogača, brez katere ni dobre pojedine.
Da bo šla pojedina lažje po grlu navzdol, jo zalijte s kozarcem cvička, ki je zelo piten in se odlično prilega k vsem jedem. Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja.
Nacionalni park Teton
Kot se to rado primeri, tudi v najbolj neverjetnih krajih velikokrat srečaš Slovenca. Delo je začelo postajati rutina, le kdaj pa kdaj ga je zmotil kak dogodek, vreden pozornosti. En dan pridrvi do mene naš Turek, pa mi pravi, da je na malico prišla neka Slovenka. Imel sem prost dan in boljše novice mi ni mogel prinesti. Šel sem pogledat in res, po treh mesecih končno slovenska beseda. Ime ji je bilo Alma in je za kratek čas prišla delat v bližnji hotel. Ker se ta pravi Štajerec hitro spravi zraven, sva se za zvečer že zmenila za pijačo. Ampak samo za pijačo.
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (11.)
Foto: D. Zorko
Vhod v park Jackson
Imela je eno kolegico, Američanko, ki nikoli ni potrebovala avta in ji ga je rada posodila. Ob eni takšnih priložnosti smo se dogovorili, da bi šli malo hribolazit. Za pohodniško točko smo si izbrali nacionalni park Teton, ki leži južno od Yellowstona. Pa pridirja ženska s čisto novo mazdo 6, trije še skočimo noter in smo že šli. Odločili smo se doseči jezero Solitude, kar je pomenilo približno 16 kilometrov hoje v eno smer, vročina pa še vedno ni pojenjala. Prvi del je bil precej strm, nato pa se je na vrhu pot razširila v prelepo dolino, ki se ji reče Kanjon slapov, saj so tajajoči ledeniki na okoliških vrhovih ustvarjali res na stotine manjših slapov. Po poti smo srečevali različne ljudi, najbolj pa se spomnim enega samotarja, s katerim smo se vso pot prehitevali in na koncu se nam je kar pridružil. Možak je
Foto: Daniel Zorko
Razgled z Medvedjega zoba
Foto: Daniel Zorko
Kavbojski bar
bil iz zvezne države Iowa, sem pa ga je prinesel en majhen prepir z ženo. Potreboval je nekaj časa zase, je ugotovil po dveh mesecih pohajanja ...
Takšnih ljudi sem na svojem popotovanju srečal veliko. Še najbolj je izstopal moj sodelavec Ron, ki je tedne in tedne preživel sam samcat v divjini in ni uporabljal ne telefona in ne interneta. Prva tri leta, ko je hodil delat v Yellowstone, baje sploh ni govoril z nikomer.
Po poti smo srečali kar nekaj žival-
skih primerkov. Na skali sta se sončila gospod in gospa svizec, velika okoli pol metra, pot mi je nespretno prečkala divje oranžna podlasica, najbolj pa sem bil navdušen, ko se je ob manjši mlaki kopal ogromen los, ki je s svojimi mogočnimi rogovi dajal res nelagoden vtis. Losi ponavadi živijo v visokogorju, daleč od ljudi ter v bližini vode. Tudi mi smo se vseskozi gibali na višini 3000 metrov, najvišji vrh parka Grand Teton pa je bil s svojimi častitljivimi 4.100 metri nadmorske
Veliki Teton
višine le streljaj stran.
Hoja je bila res naporna, a to nas ni odvrnilo, da se ne bi odpravili še v uro oddaljeno dolino Jackson, kjer je kraljevalo istoimensko mesto. Kot sem kasneje izvedel, imajo v tej dolini svoje Vikendice' tudi nekateri znani Američani, kot so Tiger Woods, Dick Cheney, Harrison Ford in drugi, dolina pa ima tudi svoje letališče. VJackso-nu je najzanimivejša stvar pravokotni park na sredi mesteca. Na vseh njegovih štirih vhodih so že pred več kot sto leti naredili štiri oboke kot nekakšna vrata iz jelenovih rogov. Vsak tak obok šteje točno tisoč parov rogov, se pravi, da je za vse štiri vhode moralo pasti štiri tisoč jelenov. Strašno.
Ker smo imeli nekaj hrane s seboj, nismo bili pretirano lačni, kar se pa tiče žeje, je bila druga pesem. Napotili smo se v mestni ponos, Kavbojski bar, ker pa naša kolegica ni imela osebne-
ga dokumenta s sliko, nas sprva niso pustili noter. Tako dolgo smo tečna-rili in prepričevali varnostnika, da je dekle ne vem od kod prišlo zgolj na dva deci vode, da je tip popustil. Nasploh v ZDA strogo preverjajo osebne dokumente pri vstopu v lokale in ob nakupu alkoholnih pijač, četudi oseba že na videz presega abrahama.
Bar je bil res ogromen, najbolj pa smo se razveselili, ko so na oder stopili lokalni muzikantje. Country zvoki nikogar niso pustili ravnodušnega in tudi mi smo ostali dlje od predvidenega. Ljudje niso bili čisto nič sramežljivi in so nas kar pograbili za ples. Domov smo se vrnili šele naslednje dopoldne, seveda vsi mačkasti, a zadovoljni.
Tura je bila izjemno zanimiva, zato smo se še potem kar nekajkrat dobili. A brez plesnih vložkov ...
Nadaljevanje prihodnjič
Restavracija
j.an
VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96
ODPIRALNI ČAS: Ponedeljek - Sobota 09 - 20 ure Nedelja in prazniki 11 - 20 ure
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet vstale
Četrtek, 29.4., ob 19.30 v Klubu Gemina XIII.
Cena vstopnice na osebo znaša 10 €. Kupite 2 vstopnice, dobite 3!
Otvoritev zunanjega kopališča v Termalnem Parkn
Sobota, 24.4., ob 9.00 - brezplačen vstop do 12. ure.
za kopanje, savno, fitnes in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €
Posebna ponudba za upokojence do 30.5.2010:
50% popust na celodnevno vstopnico za kopanje v Termalnem parku do 30.5.
Sozonska vstopnica za kopanlo v Termalnem Parku
Otroške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več informacij na www.termeftuj.si
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
gemina
't v
Termalni Park
&:<c * i
/1 \ *
Termalni Park %
Trrmmi ~ ca
I
Termalni S-
UrwePfc; k &
Grand Hotel Primus ¿ *★** -d
kj&i & bofa m (pmovlftoi têmo ptijétw počufiA ob dobti kani in ptyéfai pofaežbi
Kuharski nasveti
Čemaž ali divji česen
Rastlino dobro poznajo le pravi ljubitelji narave in zdrave prehrane, vendar jo vse pogosteje vključujemo v prehrano prav vsi. Deluje enako ali podobno kot česen.
V	ljudskem zdravilstvu velja čemaž tudi za uspešno sredstvo proti arteriosklerozi, znižuje pa tudi krvni tlak, vpliva na zniževanje holesterola. Čemaž velja za zdravilo proti astmi, bronhitisu, njegov sok pa proti izgubljanju telesne teže. Če ga niste uživali zadnjih štirinajst dni, ko je mlad in res najokusnejši,boste kmalu zamudili, saj bo počasi sezona mladega čemaža mimo.
V	začetku aprila je sezona uživanja čemaževih listov. Čemaž, ki ga drugače imenujemo tudi divji česen, medvedji česen, čremož, kačji lek, štrkavec in gozdni česen, ima podoben okus kot česen, le blažjega. Je izjemno zdravilen in govori se, da ga iščejo medvedje, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo želodec, črevo in kri, zato ni slaba ideja, da si tudi sami omislimo očiščevalno dieto iz njegovih osvežilnih listov. Ampak o tem morate povprašati koga drugega.
Čemaž so poznali že stari Rimljani. Raste od marca do junija in cveti v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, zraste od 25 do 30 centimetrov visoko. Lahko ga gojite, a čebulice posadite v vlažna tla pod drevesi in grmovjem.
Čemaž je nadvse uporaben v kuhinji, kjer lahko v veliki meri nadomesti česen. Kuhanim jedem presen če-maž dodajamo šele, ko jih postrežemo, saj kuhan izgubi zdravilno moč, okus in ostrino.
Najpreprosteje je čemaž uporabiti v namazih iz skute, kisle smetane, tofuja, zmletih sončničnih semen in hladno stiskanih olj. Drobno narezan čemaž vmešajte kot začimbo, a ne pretiravajte s količino. Iz čemaža, krompirja ali buče lahko skuhamo okusno kremno juho. Uporabimo ga kot dodatek k regratu, motovilcu in solati, dodajamo ga k špi-nači in blitvi. Drobno nareza-
Tačke in repki
Kronično zastarano vnetje ušes pri psih
V prejšnjem prispevku sem obdelal problematiko najrazličnejših vnetij ušes pri naših malih kosmatinčkih in najpogostejše napake, ki jih storijo lastniki pri odkrivanju bolezni, zdravljenju in terapiji. Danes pa bom poizkušal pojasniti možnosti zdravljenja kroničnih, zastaranih vnetnih procesov v ušesih pri psih. Nabralo se je kar precej vprašanj z omenjeno tematiko, nekateri razočarani lastniki razmišljajo o evtanaziji živali, saj, kot pišejo, ne prenesejo, da njihov kuža venomer trese z glavo, se praska po ušesih in so tedensko pri veterinarju.
Posledica ponavljajočih se vnetij sluhovodov je kronično vnetje sluhovodov, kjer prihaja do zadebelitve stene sluhovodov in s tem zmanjševanja njihovega lumna. Sčaso-
ma se lumen tako zmanjša, da je sluhovod skorajda neprehoden, zadebelel in logično je, da je tako uho zaradi konstantnega vnetja zelo boleče in zelo obremenjujoče za psa
www.panoramio.com
nega uporabite kot začimbo na skutnih, krompirjevih in ajdovih cmokih ali enostavno peteršilj pri krompirju zamenjamo s čemažem.
Nekateri danes čemaž vlagajo tudi v olje. Shranjujemo ga lahko tudi v zamrzovalniku ali ga posušimo kot druge začimbe ali zeliščne čaje. Vendar sušen ni priljubljen, saj izgubi svojo tipično barvo in večino okusa.
Iz čemaža lahko naredimo palačinke, tako da ga nekaj nasekljamo in še vmešamo v testo ali palčnike in nadevamo s čemaževim nadevom, prav tako so okusni kruhovi cmoki s čemažem, kruhovi zvitki, okusen je tudi krom-
pirjev pire z mešanico kuhanega in pretlačenega čema-ža, pripravimo pa lahko tudi čemaževo omako kot preliv za testenine, cmoke, kuhan krompir.
Okusni so tudi namazi, ki jih obogatimo z okusom če-maža, pogosto jih pripravljamo na osnovi masla, skute ali kisle smetane. Pri nekaterih namazih z njim lahko spremenimo ne samo okus namaza, temveč tudi barvo.
Najpogosteje zagotovo pripravljamo čemaževo kremno juho, pripravimo jo lahko na osnovi kuhanega krompirja ali na osnovi bešamel omake. Pri krompirjevi osnovi jo manj pogosto na koncu izboljšamo s kislo smetano ali legirjem pri bešamelovi osnovi je smetana skoraj obvezna.
Široka skupina jedi, pri katerih lahko uporabimo čemaž, so tudi jajčne slane omlete. Lahko ga uporabimo tako, da del čemaža že vmešamo v mešanico jajc, kisle smetane, mleka ali jajčno omleto napolnimo s čemaže-vim nadevom.
Čemaž se po okusu ujema tudi s šampinjoni, tako gobovo juho popestrimo s čema-žem, prav tako močno izboljšamo okus praženim šampi-njonom ali drugim praženim gobam, okusni pa so tudi gobovi cmoki s čemažem.
Največji ljubitelji čemaža si pripravljajo domače rezance s čemažem, ga blanširajo ali pražijo s beluši, okusni pa so tudi špageti ali druge testenine s slanino, jajci, čemažem in smetano. Pravzaprav čemaž ponuja široko paleto vključevanja v jedi in štajerska kuhinja, ki veliko uporablja česen, je več kot odlična, če vanjo vključimo tudi čemaž.
Vlado Pignar
Foto: Emil Senear
in posredno tudi za lastnika. Klasično zdravljenje s kapljicami ne pride več v poštev, saj kapljice ne prodrejo več v sam sluhovod, ker je neprehoden. Tudi z injekcijami antibiotika in protibolečinsko terapijo lahko samo trenutno vplivamo na razpoloženje psa, zelo slaba prognoza ozdravitve s tako terapijo pa kljub temu ostane. Sluhovod psa je relativno dolga cev, ki vodi do bobniča, in takrat, ko se v zgornjem delu sluhovod zapre, v spodnjem delu, tik pred bobničem, ostane vnetno žarišče, takrat imamo idealne pogoje za rast bakterij. To so tako imenovani anaerobni pogoji, kar pomeni, pogoji brez zraka, brez kisika. V takih anaerobnih pogojih in pri telesni temperaturi živali 38 stopinj imamo pravo gojišče bakterij, ki jim s klasično terapijo ne moremo do živega. V takih primerih je edina rešitev v operaciji, v kirurškem posegu, kjer prepariramo in odstranimo oziroma izrežemo del sluhovoda in s tem odpremo sluhovod in pripeljemo zrak oziroma kisik do bobniča. Poseg je precej zahteven za operaterja
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in tudi pacienta, boleč in zelo neprijeten, operativna rana ima mnogo šivov, pogosta je močna oteklina in nekaj dni je treba udarno tretirati pacienta z antibiotično in proti-bolečinsko terapijo. Vendar se trud izplača, saj najkasneje po štirinajstih dneh težave izginejo. Sluhovod tako ostane odprt, se lepo zrači in ponavljajočih se vnetij je konec. Pravo olajšanje za žival in tudi lastnika. V naši Veterinarski bolnici izvajamo omenjeni poseg uspešno že vrsto let in rezultati so izredno dobri. Res pa je, da za omenjeni operativni poseg niso primerni vsi psi, temveč samo res so-cializirani psi, i sprejemajo po operativno nego, zaščitni ovratnik, razkuževanje in oskrbo operacijske rane in se temu ne zoperstavijo z zobmi ali agresivnim vedenjem.
Po dveh do treh tednih po operaciji so težave pozabljene in kužek zaživi ponovno življenje brez bolečin v ušesu in oba z lastnikom sta zadovoljna in srečna. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Setev koruze
Zgodovina koruze
Koruza je enoletna rastlina. Do danes niso najdeni dokazi o divji formi koruze, iz katere je med evolucijo nastala današnja oblika koruze. Iz tega sklepamo, da je današnja oblika koruze poznana od nekdaj. Koruza je bila Indijancem, prastarim naseljencem ameriške celine, že tisočletja pred Kolumbovim prihodom ne samo izredno pomembna poljščina, temveč tudi temelj njihove civilizacije. Starim srednjeveškim rodovom Indijancev je bila koruza zaradi izrednega pomena te rastline v njihovem vsakdanjem življenju tudi sveta rastlina in predmet umetniškega upodabljanja.
Vrste koruze
Koruzo v osnovi razvrščamo na podlagi značilnosti zrnja v naslednje skupine: trdinka, zobanka, pokovka, škrobnata koruza, sladka koruza in voščenka.
Pri nas sta najbolj razširjena tipa koruze zobanka in trdinka.
Obdelava tal
Osnova za dobro setev in vznik je pravilna osnovna in predsetvena priprava tal. V kolobarju so najpogostejši predposevki koruze različna žita. Pri nas imamo dve obliki kmetovanja, in to konvencionalno ter integrirano pridelavo. Integrirana pridelava je po navadi kombinirana še s podukrepom ZEL - ozelenitev njivskih površin.
Pri konvencionalnem kmetovanju in brez ozelenitve njiv preko zime je po spravilu žit ali katere druge poljščine, ki zapusti njivo nekje sredi leta, zaželeno, da posejemo kak neprezimni dosevek, s katerim obvarujemo tla pred vremenskimi vplivi, počrpamo dušik, ki je še ostal na razpolago v tleh, s koreninami tega dosevka rahljamo tla in, kar je najpomembnejše, na koncu z zaoravanjem tega dosevka v tla vnesemo organsko maso. V tem primeru njivo v jesenskem času preorjemo in pustimo odprto brazdo preko zime, da mraz »predela« brazdo, zdrobi grude. Pri tem načinu je spomladi zelo pomembno, da to brazdo čim prej zapremo, da prekinemo izhlapevanje vode iz tal, ter hkrati njivo v grobem tudi poravnamo. Ta ukrep običajno izvedemo z orodjem, kot je vlača ali s čim podobnim. Ko tako njivo poravnamo, imamo pri predsetveni pripravi tal bistveno olajšano delo.
Integrirana pridelava, ki je velikokrat kombinirana z ozelenitvijo njivskih površin, zahteva, da je površina preko zime ozelenjena. Tako po spravilu predhodnega posevka njivo obdelamo, sledi pa setev različnih prezimnih rastlin. Kako v jesenskem času pripravimo njivo, je odvisno tudi od mehanizacije, ki jo imamo na razpolago. V osnovi pa razlikujemo pripravo oz. obdelavo na lažjih in težjih tleh.
Na lažjih tleh npr. po spravilu žit tla obdelamo s strniščnim plugom. Ta prva obdelava mora slediti čim prej po spravilu žit, to je v juliju. Istočasno lahko posejemo tudi ozelenitev, če imamo vgrajeno priročno centrifugalno sejalnico. Tako posejano ozelenitev v spomladanskem času obdelamo spet s kombiniranim orodjem. Če iz kakršnih koli razlogov nismo uspeli pravočasno izvesti te prve spomladanske obdelave, se je smiselno poslužiti dovoljenega kemičnega ukrepa uničenja te zelene odeje s totalnim herbicidom. Običajno zadošča že polovični odmerek tega herbicida. Nato po vsaj 10 do 14 dneh sledi predsetvena obdelava. Na težjih tleh bi bilo priporočljivo, da bi naredili nekoliko bolj grobo strukturo tal, da se nam tla ne bi prehitro zamuljila ter bi bila s tem še bolj nepropustna za vodo. Spomladi je velikokrat na težjih tleh problematična nosilnost tal, zato ni smiselno pretiravati pri prvi obdelavi takih tal, če je vlažnost tal neprimerna, saj si naredimo na njivi več škode kot koristi. Če na takih tleh nismo pravočasno uspeli narediti prvega prehoda obdelave, se poslužujmo zgoraj opisanega kemičnega zatiranja te ozelenitve, nato sledi predsetvena obdelava. Pri tej obdelavi je pomembna tudi globina predsetvene obdelave. Zaželeno bi bilo, da bi obdelovali samo 5 do 6 cm globine, kar pa v tem primeru zaradi zadelave organske mase ni možno.
Gnojenje
Pred zadnjo obdelavo tal potrosimo še mineralna gnojila (glede na analizo tal in gnojilnega načrta), okvirno pa odvzamemo z njive pri 10 tonah koruznega zrnja 140 kg dušika, 70 kg P2O5 in 50 kg K2O.
Prihodnjič: Setev, koruzni hrošč
Anton Horvat, ing. kmet., KSS Ptuj
www.panvita.si
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * *	j
za vas in vaše hišne ljubljenčke:
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl
A IX/* | I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Krvodajalci
29. marec - Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Branko Kontarček, Hum 21 a; Marija Valič, Moškajnci 22; Danica Mahorič, Brstje 1; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Janez Zamuda, Placerovci 14; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Terezija Šegula, Dornava 133 a; Marijana Nikšič Zor-ko, Grčarjeva 19 a, Maribor; Branko Šešerko, Nova vas 97, Ptuj; Vlado Perhač, Mestni Vrh 7, Ptuj; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56 c; Brigita Me-sarec, Bišečki Vrh 6; Marjan Murko, Podvinci 130; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9; Suzana Herak, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj.
1. april - Petra Plohl, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Dušan Bratec, Dornava 21; Milica Markotic, Rimska ploščad 22, Ptuj; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Valerija Plut, Arbajter-jeva 7, Ptuj; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Janez Kokol, Kicar 66; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2 a, Ptuj; Jožef Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Marija Kristo-vič Zabovci 29, Markovci; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a; Mateja Vrhovšek, Lancova vas 89 b; Luka Zaranšek, Zg. Pristava 23; Miran Maltarič, Gorišnica 76; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Jože Kristovič, Ormoška cesta 134, Ptuj; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Sandi Vajda, Sp. Ključarovci 19; Nada Mlinarič Gregor, Fle-geričeva 2, Ptuj; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Renata Majer, Bukovci 115; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Franc Drevenšek, Slatina 13; Ivan Sledič, Stoperce 23; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj.
8. april - Pavla Vesenjak, Kukava 61; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Lidija Potočnik, Spodnje Jablane 5; Angela Hanžel, Novinci 29; Milica Korpar, Podgorci 87 a; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva cesta 42, Ptuj; Milica Bezjak, Ločič 27; Martin Prevolšek, Čermožiše 45 c; Jožica Trafela, Dežno 5 c; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Boris Čuš, Hlaponci 5; Katja Mihelak, Črmlja 4, Izola; Igor Turnšek, Gerečja vas 41 I; Marjan Škofič, Formin 7; Irena Rola, Črmlja 12 a; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Miroslava Vršič, Cirkulane 54; Silva Ilešič, Hvaletinci 17; Miran Se-rec, Velika Nedelja 36; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Davorin Lenart, Mestni Vrh 12; Dušan Furek, Draženci 87; Andrej Vrabl, Placar 57; Franc Ro-škar, Runeč 77; Srečko Roškar, Biš 53; Cvetka Horvat, Obrež 17; Janez Vertič, Ločič 1 b; Stanko Brumen, Pa-cinje 3 a; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Anton Švarc, Bišečki Vrh 3; Marta Munda, Sodinci 9; Marko Horvat, Obrež 17; Marjan Lenart, Belšakova ulica 27, Ptuj; Milan Mihelak, Črmlja 4; David Slanič, Mestni Vrh 6 e; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Maja Tikvič, Zgornja Hajdina 94.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Iskrica sreče
Vprašanje: Pet let sem vdova in pred tremi leti sem spoznala osem let mlajšega moškega. Imam ga zelo rada, toda z njim sem nesrečna, saj ne dela. Ali naj še računam nanj, ali naj vse skupaj prelomim, iščem, čakam in molim, da bom spoznala pravega - ker sama ne želim ostati. Stara sem 50 let in si želim urediti dom na podeželju.
Odgovor: Življenje vam ni nikoli prizanašalo. Že od rane mladosti se bojujete in ste večna borka. Toda zdi se, da ste tudi nekoliko naivni in da stvari ne vidite dovolj objektivno. V življenju se zgodijo tako prijetni kot tudi manj prijetni trenutki. Ljubezen je večna in prav je, da jo znate ceniti. Nujno pri vsem tem je, da si znate postaviti pravila igre in zagovarjati tiste vrednote, ki so vam blizu in vam nekaj pomenijo. Jasno je, da pretirano nihate in ste tudi neodločni. Prav je, da se odločite in naredite nekaj dobrega zase. Zdi se, da ste se svojih problemov lotili iz napačnega zornega kota. Moškega, ki ga nosite v srcu, boste morali dobro spoznati in mu mnogo bolj zaupati. Pravilno bi bilo, da bi bila vajina pomoč vzajemna in da bi bila drug drugemu v pomoč in oporo. Dobro je tudi narediti pri sebi analizo in ugotoviti, kaj si želite in kaj pričakujete od življenja. Potem omenjeno predstavite njemu in tako boste najbolje videli pri čem ste in kaj lahko pričakujete. Poleg vsega je v vajinem primeru ključnega pomena pogovor in izme-
njava mnenj. Kajti iz karte trenutka vprašanja je jasno nakazano, da ste oseba, ki je zaprta in stvari ne pove. Ali bo on dobil službo ali ne? To je popolnoma odvisno od njega in od njegovih naporov
-	možnosti seveda ima. Zvezde vam šepetajo, da se morate postaviti na pravo pot in biti tudi pogumni. Vsekakor je resnica ta, da lastnih moči ne smete preceniti. Učiteljica pri tem vam je lahko narava, kajti ptički se bodo pred nevihto skrili in počakali, da bo posijalo toplo sonce. Ravno tako tudi vi ne morete prositi nekaj, dokler sami ne veste, kaj je dobro za vas. Popolnoma se strinjam z vami, da samota nekaj, kar se bojite in česar ne bi prenesli. Ampak v življenju je tudi pravilno, da najdete svojo srečo in da boste lahko ponosni na vse tisto, kar počenete. Princip duhovnosti vam lahko pomaga samo pod pogojem, da boste svoje cilje jasno izoblikovali. Potem bo molitev nekaj
-	kjer boste uslišani. Dokler dvomite v naravne zakone, se stvari odvijajo drugače. Na sredini poletja se bo zgodil določen preobrat in tedaj boste spoznali še enega moškega in tedaj bo tudi padla kocka odločitve. Pogled v prihodnost pripoveduje, da boste svoj dom na podeželju uredili in spravili v neko
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ravnovesje. Nujno je, da so vaše misli čiste in harmonične. Pomembno vlogo vseeno igra tudi vera in zaupanje v boljši jutri. Vse se zgodi po določenem namenu in pravilno je, da imate v življenju radi sebe in vse okoli vas. Nekoč ko boste še starejši, boste lažje razumeli mlade ljudi in zavedajte se, da se vedno učimo. Srečno!
Šifra: Dilema
Vprašanje: Zakaj so nam ljudje v duhovnem smislu vedno učitelji in učenci?
Odgovor: Postavili ste zelo zanimivo vprašanje, ki postavi zanimivo dilemo. Kdo je sploh učitelj in kdo učenec. Ljudje se v osnovi učimo celo svoje življenje in tako vedno naletimo na ljudi, ki nas kaj naučijo in obratno. Teza je toliko bolj verjetna, če stopate po razpotju duhovne preobrazbe. Kajti potem postane jasno, da je življenje samo po sebi zelo zanimivo in poučno. Pomen učiteljev se skriva v tem, da mora sprejeti dejstvo, da ga učenec preraste, in seme, ki mu ga je posredoval, širi naprej in s tem v pozitivnem smislu pomaga drugim. Sprejeti druge je dar, ki ga imamo vsi v svoji
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Kaj je sreča?
Vsak človek bi lahko napisal drugače, za vsakogar je pojem sreče edinstven. Sreča je odvisna od nas samih, nas učijo. Sreča je v nas. Sreča je biti srečen. Sreča je droben pojem, sreča je kratek trenutek, ki ga želimo zadržati in naj traja ... Sreča je tedaj, ko tega ne rabimo povedati, sreča je tedaj, ko tega ne znamo povedati ... Samo čutimo in smo, to - kar smo. Sreča je tedaj, ko se ne sprenevedamo in ko se ne pretvarjamo, da smo to, kar drugi pričakujejo od nas.
Sreča je droben žarek z neba, ko posije na nas in smo hvaležni, da smo ga zaznali. Sreča je . Sreča sem jaz in ste vi vsi. Dovolite si jo občutiti, dovolite si vzeti trenutek zase in uživati s srcem.
Kako bi bilo, ko bi bili vsi srečni? Potem ne bi potrebovali zdravnikov, lekarnarjev, psihologov, psihiatrov, sodnikov, policistov, odvetnikov in še marsikateri poklic bi odpadel.
Vsi govorimo, da si želimo srečo. Ko potrka na naša vrata, pa je vprašanje, če jo prepoznamo . Kolikokrat v našem življenju smo srečali koga, ki je izžareval radost, toplino in jo želel podeliti z nami? Smo jo sprejeli, ali smo se ustrašili, saj nismo ve-
deli, kaj hoče od nas?
Če nismo bili navajeni sprejemati dobrih stvari, se nam je morda zdelo čudno, kako to, da bi nam nekdo želel dobro, kako to, da bi ravno k nam bila namenjena sreča.
Raje smo se umaknili in se ukvarjali s tistim, kar nam je poznano, s tistim, kar nam je dajalo to, kar smo pričakovali. Po drugi strani pa smo se pritoževali, zakaj nimamo sreče, zakaj je drugim boljše kot nam.
Kaj je tisto v nas, da nam preprečuje, da bi bili srečni?
So to naši vzorci, ki smo jih prejeli v otroštvu? So naše neizpolnjene želje tiste, ki nam preprečujejo, da bi lahko srečneje, svobodneje zaživeli? Ali se oziramo na okolico in si ne upamo dobiti več, kot imajo drugi?
Kaj nam preprečuje, da bi se uresničile naše želje?
Če želimo biti srečni - bodimo. Najdimo srečo v vsakdanji stvareh, s katerimi se ukvarjamo. Vsak dan si naredimo trenutke sreče. Vsak dan je tisti, ki nas osreči.
Vsako jutro sonce vzide, pa če nam je tako prav ali ne. Če sonce mi vidimo, ali ga občutimo, je odvisno od nas ... Sonce je vzšlo
Duševno zdravje
Agresija starejših
Tinkara dela v domu starejših, kjer se občasno srečuje z agresivnostjo starejših. Ta se kaže zlasti v odnosih do drugih starejših, s katerimi sobivajo. Kje je vzrok za to? Bivanje v domu starejših občanov starejši ljudje doživljajo različno, predvsem zato, ker so bili navajeni živeti v družinskem krogu, zaradi spremenjenega načina življenja že v prejšnjem stoletju pa so naenkrat prisiljeni živeti sami, in to v popolnoma drugačnem okolju. Iz tega pa izvirajo seveda številni duševni problemi.
Toda Tinkaro zanima predvsem agresivnost starejših, ki se kaže predvsem do drugih starejših, s katerimi sobiva-jo. Raziskave so pokazale, da se nezadovoljstvo, nasprotovanje, nerganje in agresivnost pojavijo predvsem pri starejših moških, predvsem iz razloga, ker imajo občutek, da so drugim v napoto in potem to usmerijo in projicirajo v druge, s katerimi sobivajo v domu in se odzivajo tudi s poudarjeno agresivnostjo. To je predvsem v ospredju pri tistih, ki so že v prejšnjih življenjskih obdobjih izražali osebnostne in vedenjske lastnosti na sovražen način do drugih soljudi. Če pa pride pri kom še do duševnih motenj, v ozadju katerih je občutek ogrožanja od drugih, je to še bolj izraženo in ogrožajoče tako za tiste, s katerimi takšni ljudje bivajo, in seveda za tiste, ki so tam zaposleni. Vsaj po raziskavah sodeč je takšnih pojavov pri starejših ženskah manj.
Mag. Bojan Šinko
duši. In če se človek potrudi, lahko uvidi lepote v vsem in se nauči modrosti sprejemanja. Mnogi so občutljivi na kritiko in jo sprejemajo s težavo, toda tudi skozi to se učijo. Najbolj srečni ljudje na tem svetu so tisti, ki znajo deliti pozitivne nasvete in za-
govarjati svoja stališča tudi v težkih trenutkih življenja. Tedaj lahko upravičeno trdijo, da živijo svojo osebno legendo. Uživajte iz dneva v dan!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
za vse nas in se ne obremenjuje, ali smo ga videli, ali ne ali smo ga zaznali, ali je trenutno za oblaki in ga za nas ni v vidnem polju.
Prav tako je sreča v nas, od prvega trenutka našega življenja. Sreča je, da so nam srečo podarili z našim rojstvom, z našim prvim vdihom smo dobili vse, kar v svojem življenju potrebujemo.
Kakšne pa so naše zaznave, kakšne so naše želje, kaj vse želimo, da bomo srečni, pa smo pridobili skozi naše življenje. Kakšno ljubezen so nam podarili ob rojstvu, kaj je vse majhen otrok sprejel, da je bil srečen? Kaj vse smo naredili v življenju, da bi nas drugi imeli radi, kaj vse smo bili pripravljeni žrtvovati, da bi nas drugi opazili in bi v njihovih očeh zaznali odobravanje? Kolikokrat smo delali slabo sebi, samo da bi drugim ugajali?
Kolikokrat smo morali pozabiti na svoje želje, da smo lahko uresničili želje drugih?
Čemu smo dajali prednost v našem življenju? Kaj nam je danes pomembno? Kaj je tisto, kar postavljamo na prvo mesto v svojem življenju? Kdo je tisti, ki nam največ pomeni?
Pomislimo, koliko minut je
dolg dan, koliko minut v tem dnevu sem srečen. Koliko minut v tem dnevu se posvečam sebi in svoji radosti? Koliko minut v tem dnevu sem posvetil temu, da bi zadovoljil druge? Koliko minut v tem dnevu sem resnično dihal? Koliko minut v tem dnevu sem se resnično zavedal svoje moči, zavedal tega, da živim?
Kolikokrat v tem dnevu sem reagiral tako, kot želijo drugi, in koliko tako, kot želim sam?
Opravljam delo, ki me radosti in napolnjuje z energijo, s srečo, ali pa sem v službi zato, da komaj čakam, da bo minila?
Vse, kar počnemo z radostjo in kar počnemo z vero v sebe, nas napolnjuje, nas osrečuje ...
Vse, kar počnemo zato, da bi zadovoljili želje drugih, nas postavlja v položaj, ko ni sreče. Sreča je v tem, da lahko počnemo tisto, kar nas veseli in osrečuje. Vsak dan, v vsakem trenutku. Kako najti tisto, kar je ta pravo, kako odkriti tisti trenutek, da nam bo sreča naklonjena? Naša merila sreče so tudi v nas. Za nekoga je potrebno samo to, da vidi droben cvet na travniku in ga lahko osreči, za drugega je potreben velikanski šopek rož, pa ga ne bo osrečilo. Za nekoga je dovolj nasmeh, pa je srečen, drugi potrebuje avto..
Kako se bomo ravnali v našem življenju in kakšna merila si bomo postavili, je v veliki meri odvisno od naših izkušenj, ki
smo jih v življenju imeli. Dobre izkušnje nam dajejo mero zaupanja in osrečitve. Slabe izkušnje nas peljejo tja, da sreče ne odkrijemo v tistem, kar imamo. Vedno želimo nekaj več in več, da bi občutili trenutek sreče.
Kakšna so vaša merila sreče, kaj je danes tisto, kar vas je že osrečilo?
In kaj je tisto, kar pričakujete, da bo vas osrečilo? Je to lepa beseda, droben cvet, izraz odobravanja, je za vas sreča to, da lahko klepetate s prijetnim človekom?
Razmišljanja o sebi, o tem, kdo smo, kaj nas osrečuje . nas pripeljejo do naše notranje poti, na kateri odkrivamo mnogo stvari o sebi. Odpirajo se naše čustvene rane, boli, pride do joka . Ko spoznamo to, kar smo in kakšne so naše želje, pa je na nas, da naredimo korak naprej .
Za vas smo odprli agencijo za srečo, v kateri se družimo ljudje pozitivnih misli in dejanj. Pridružite se nam! Sreča je v nas!
Milena De Viktory, osebno svetovanje 051 413 354, mail: milena.de.viktory@ amis.net, spletna stran: www:drustvo-feniks.si
§ Dohodninska | olajšava pri J pokojninskem {varčevanju j nad 10 let!
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Slo POP novice
Album Mal' naprej skupine Čuki je izšel pri založbi Dallas Records maja lansko leto in že skoraj leto dni ostaja na lestvici najbolje prodajanih albumov v Sloveniji. Skupina pa je v teh dneh na trg lansirala tudi nov singel z naslovom Sto na uro. Gre za veselo, iskrivo skladbo, ravno pravšnjo za prihajajoče poletne dni, saj pripoveduje o poznih nočnih dogodivščinah, polnih energije. Sicer pa se poleg aktualnega singla Sto na uro na albumu Mal' naprej nahajajo številne uspešnice, ki so jih Čuki predstavili poslušalcem v zadnjih dveh letih. Od skladbe Mal' naprej pa mal' nazaj iz lanske EME do Zvočnik na pločnik, UUU, Zgodba o prijateljstvu, Greva gor v hribe, Kukamo pod senčnik njen ter Pod krošnjo starega bora.
Čuki pa seveda ne počivajo. Poleg številnih koncertov se sedaj pripravljajo še za nastop v okviru posebne oddaje Na Zdravje!, ki bo potekala v petek, 14. maja 2010, v ljubljanskih Križankah.
;k-k-k
Obvestilo
Koncert jazzovske vokalistke Cassandre Wilson, ki je bil napovedan za nedeljo, 25. aprila, v Cankarjevem domu v Ljubljani in smo ga napovedali tudi v naši tedenski prilogi TV okno, odpade. Pevka z ekipo zaradi zaprtega oziroma zelo omejenega zračnega prometa med ZDA in Evropo ni mogla pripotovati v Ljubljano. Organizator je sporočil, da bodo obiskovalcem, ki so že kupili vstopnice, denar povrnili do vključno 24. maja na blagajni Cankarjevega doma.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS 9. JADRANKA JURAS| ČE NE BOMO SAMI 8. KINGSTONI feat. DANIJELA - ORIGINAL 7. ŽANA - DOKLER BIJE MI SRCE 6. ROK FERENGJA - LJUBI ME 5. ROCK PARTYZANI - 1. MAJ 4. ALYA - NON STOP 3. JAN PLESTENJAK - DVA VULKANA 2. ČUKI - STO NA URO 1. ZLATKO feat. NINA PUŠLAR - V ISKANJU SREČE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Rokenrol skupina MI2
Rokerska zasedba MI2 si za predstavitve svojih izdelkov, pa naj bodo to video-spoti, albumi ali knjige, vedno izmisli nekaj posebnega. In tako se je zgodilo tudi tokrat, ob izidu težko pričakovanega šestega studijskega albuma. Minulo sredo so na svojstven način, z zabavo in odštevanjem do začetka spletne prodaje, postregli z novim albumom Rokenrol.
hov najboljši doslej. Skladbe, kot so Moja mila, Pornoro-mantika, Lovec na jelene, Haiku in Samo da je petek, smo že imeli priložnost slišati, saj so jih lansirali pred izdajo al-
Na zabavi ob izidu so fante, ki so letos že navdušili z izidom knjige - biografije izpod peresa Mohorja Hudeja, prišli pozdravit številni glasbeniki, novinarji in prijatelji. Vina ni zmanjkalo, navdušenja ob prvih klikih kupcev še vročega CD-ja, ki poteka izključno prek njihove spletne trgovine, pa tudi ne. Tako je že v prvi uri pošlo več kot 200 primerkov.
Album Rokenrol je nastajal zadnji dve leti in je po besedah članov MI2 nadaljevanje poti, ki so si jo začrtali ob prejšnjem albumu. Edini pa so si v tem, da je ta album nji-
Filmski kotiček
Predobra zame
buma. Trenutno je njihov aktualni singel Štajersko nebo, ki je menda nastal na eni od poti domov s koncerta, v zgodnjih jutranjih urah. Za singel bodo kmalu posneli
Foto: Foto Zaklop
tudi videospot, preostale sveže skladbe, ki se nahajajo na novem Rokenrolu, pa bodo zagotovo poslastica za ljubitelje njihove glasbe.
Čeprav je album Rokenrol z občasnimi studijskimi pa-vzami nastajal dve leti, so fantje želeli, da skladbe tudi na posnetkih zvenijo tako, kot so si jih predstavljali oziroma, kot so jih zaigrali na vajah. Po petnajstih letih delovanja fantje točno vedo, kakšnega zvoka in kakšnih posnetkov si želijo, pravijo. Zato jim studio ne predstavlja več prostora odkrivanja zvoka, temveč njegovega kar se da natančnega povzemanja. Po njihovi oceni je album s 14 skladbami njihov najtrši doslej. Največji poudarek je, tako kot smo že vajeni pri MI2, na kitarah in sporočilnosti besedil.
Hitro po izidu albuma pa bo zvesta publika skupini MI2 lahko prisluhnila tudi v živo na številnih večjih prireditvah, študentskih žurih, festivalih in drugod po Sloveniji.
MZ
Vsebina: Kirk je mladenič, ki se je ravno dobro izvil iz pubertete, ko je v življenju že obtičal. Starši mu niso namenili šolanja, zato se preživlja kot varnostnik na letališču, kjer je spoznal vse svoje prijatelje. Ti so podobni njemu: prijetni fantje, ki pa vsi po vrsti trpijo za minus kompleksom, predvsem ko pride do žensk. Kirk tako nekega dne spozna privlačno Molly, ki vsem na letališču, tako potnikom kot osebju, vzame sapo, ker je tako lepa, da bi samo zaradi nje morali lestvico od ena do deset razširiti na sto. Kirka seveda zvije v želodcu, zato, kot vedno, pomisli, da pri njej nima možnosti, toda
She's Out of My League
Igrajo: Jay Baruchel, Alice Eve, T. J. Miller, Mike Vogel, Nate Torrence Scenarij: Sean Anders in John Morris Režija: Jim Field Smith Žanr: romantična komedija Dolžina: 104 minute Leto: 2010 Država: ZDA
prične se odvijati niz naključnih dogodkov, zaradi katerega Kirk in Molly kar naprej ostajata v stiku. Molly se prične počasi ogrevati za Kirka, kar ga seveda navduši, toda njegov občutek manjvrednosti in nezadostnosti vedno bolj spodkopava njuno razmerje ...
Do filma Predobra zame je težko zavzeti nevtralno stališče. Po eni strani gre za najbrž najbolj generično romantično komedijo vseh vča-sov, saj film uporabi prav vse možne in nemožne vzvode in metode za razvoj predvidljive zgodbe, po drugi strani pa je prav zaradi tega zelo prijeten film za kakšen zmenek ali zgolj za sprostitev. Film se obtožbam o klišejskosti elegantno izogne tako, da že vnaprej gledalcu da vedeti, da bo videl povzetek žanra. Ker takoj veste, da ne bo nobenih presenečenj, nobene izvirnosti, vas s tem razoroži, zgodba pa je podana dovolj simpatično, da vam ne preostane drugega, kot da se filmu predate.
Na srečo pa se proti koncu
izkaže, da to le ne bo vse. Čeprav večina tovrstnih filmov govori o podpovrečnih fantih (ali dekletih) z zlatim srcem in prijazno osebnostjo, ki na koncu le dobijo dekle oz. fanta svojih sanj, pa dlje kot od takšnega faktičnega razvoja dogodkov ne gredo. Film Predobra zame v nasprotju z njimi prav posebej izpostavi problem glavnih junakov: njihova razmerja se ne obnesejo zato, ker niso privlačni, ker niso vredni lepih punc ali pa zato, ker niso dovolj dobri zanje, temveč zato, ker niso dovolj dobri sami zase. Družba (največkrat ožja družina ali sodelavci) rada tepta posameznika in mu vzbuja občutek manjvrednosti in nesposobnosti, in včasih ji to uspe do te mere, da posameznik to
vzame kot svojo temeljno resnico, s čimer zapečati svojo morebitno lepo prihodnost, življenje pa ni več življenje, temveč le še pogreta smrt.
S tega stališča sporočilo filma Predobra zame deluje zelo pozitivno in celo malce terapevtsko, ker ni podano vsiljivo in manipulativno, temveč zelo nevsiljivo, bolj v obliki spoznanja kot nauka, s čimer se dvigne nad povprečje žanra. S tehničnega stališča film ne presega običajne TV-produkcije in tudi scena-ristično so včasih šivi med vnaprej določenimi prizori, nakradenimi iz podobnih filmov, precej vidni, a ker se do konca film le postavi na svoje noge, mu to zlahka spregledamo.
Matej Frece
Flashlight
Ruska ruleta na tvojem mobilniku deluje na popolnoma enak način, kot v realnem svetu. Ko se morate s prijatelji odločiti, kdo bo moral kaj narediti, ali kdo odpade iz česa, je Ruska Ruleta prava stvar za to.
Pošlji: TD BUM na 3030
•	i.-- •	• • r -	. v	.	-I. "
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Če se prebijaš skozi temo, ali pa bereš pod odejo, je Mobile Flashlight zares prava stvar zate, saj bo spremenil tvoj mobilnik v ročno svetilko.
Pošlji: TD LUC na 3030
SESTAVIL
EDI KLASINC
MRTEV ČLOVEK, MRLIČ
NOSOROGOV IZRASTEK
SNOV, MATERIJA
RIBIŠKI TRNEK
(KNJIŽ.)
PRIPRAVA ZA SUKANJE
TRIOGELNA KIRURŠKA IGLA
STRAST
BALETNI PLESALEC OTRIN
MANJŠA SKUPINA LJUDI
RAČ. SAMEC
RITMIČNI POUDAREK
VAS OB VOGLAJNI
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
ORANJE
SOVJETSKI PIANIST (LEV)
NAŠ TEOLOG (MARIJAN)
ODRSKI DELAVEC
GON, INSTINKT
VELIKA POJEDINA, GOSTIJA
ZDRAVILO PROTI VROČINI
NAŠ PISATELJ FLISAR
PEVEC JÜRGENS
CEPIČ (STAR.)
KAREL ŠIROK
ZELO DEBELA ŽENSKA
ZRAK, AER
PISANA TROPSKA PAPIGA
SESTAVLJALEC TE KRIŽANKE
ČUD
RUSKA DOLŽINSKA MERA
TJ
UMETNIŠKA DELAVNICA
IZ BESED DRES + PLIN
SNEMALEC VAJT
ŽIVČNA NAPETOST
UČENEC ŠOLE V ELEI
KONJSKA VAJET (NAR.)
TANČICA (STAR.)
MOLIBDEN
NOGOMETNI UDAREC
GOZDNA RASTLINA GAČNIK
OGRADA OB HLEVU
Ugankarski slovarček: AJER = zrak, aer; MAVER = slovenski karikaturist (Milan, 1928-); MRLAKAR = mrtev človek, mrlič; OBORIN _ sovjetski pianist (lev, 1907-1974); ODICA = ribiški trnek (knjiž.); PROVIDUR = uradnik v beneški republiki; SMOLIK = slovenski teolog (marijan, 1928-); SPINDLER = slovenski arhitekt (Bogdan, 1940-).
■e>|Í0A 'eueiuez 'je>|0ji 'jeeg 'uuoqo 'o|e>jns
'eljeje 's>j 'eav 'eoipo 'uopiLuejjd tye^e '¡m '|9a 'jsfe 'ejois 'jbaj 'o|/\| 'abju 'eoiiunjj 'goj '^ueAjsmod 'je^e|juj 'oabis 'opn '^eiigods 'jeiprnds '9|0| 'eqego 'jeAe|/\| 'epeus :ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 24. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
NEDELJA, 25. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 26. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 27. april:
5.00 Jutranji praznični program. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45. Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 28. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bez-jak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
ČETRTEK, 29.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 30. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Dnevi bodo drveli kot silni veter. Toda drobni trenutki bodo ostali In bodo pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. V rokah boste imeli čarobno palčko in tako bo čas zelo prijeten in harmoničen. Največ priložnosti boste dosegli skozi to, da se boste znali poslušati.
Sn BIK
Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite in v tišini napredujte. V ljubezni boste morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih boste naredili v pravem trenutku.
DVOJČKA
Zelo so vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in za zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
RAK
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Zdelo se bo, da si boste morali več časa vzeti zase.
LEV
■Tj Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda Imeli boste upanje In svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Strmeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste ju pridobili tako zlahka. Na delu vas čaka učenje in pridobivanje novih znanj.
DEVICA
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste Iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste pogledali iz drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo. Sledi finančni uspeh.
TEHTNICA
Odločite se in sprejmite salo-monsko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da Imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Odločili se boste in naredili korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendarle daleč pride!
ŠKORPIJON
Dobili boste navdih in sledili svoji muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Pomembno bo, da se odzovete klicu narave. Finančen napredek najdete pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
STRELEC
Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste Imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
KOZOROG
Največjo srečo najdete doma in v krogu družine. Tam se odločite In naredite določeno prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni boste v ljubezni.
VODNAR
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate nasproti novostim In spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako najdete notranji mir.
RIBI
Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili In našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bo dala varnost in zanesljivost. Vsekakor najdete vez med duhovnim in materialnim svetom. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Trenutki sreče bodo nekaj edinstvenega.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Rajžamo iz kraja v kraj. Vsak petek med 18. in 19. uro!
KRALJ ŽIVALI
ALFI NIPIČ
POČITEK
HE NA DRAV
NIKELJ
VOL. SUKNO
OLGA MEGLIC
Iščete svoj stil	^
Karin gre v službo
Karin Dajnko je doma v Podvincih, stara je 34 let, po poklicu ekonomska tehni-ca, zaposlena v RM Vuk, kjer dela kot organizatorica dela. Ima 10-letno hčerko, v prostem času pa se najraje sprehaja. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila svakinja, izziv je sprejela.
Karin ima mešani tip kože, so ugotovili v kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Za nego kože je potrebno vedno uporabljati najboljše preparate, tako so svetovali tudi Karin, ki bo v
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
Foto: Črtomir Gozni k
Karin prej .
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
Ormož • Raziskovalno delo gimnazijcev
Uvajanje mladih v znanost
ZRS Bistra Ptuj je v soboto, 17. aprila, v okviru projekta Uvajanje mladih v znanost organizirala 18. regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz osnovnih in srednjih šol Sp. Podravja in Prlekije. Srečanje je potekalo v prostorih OŠ Cirkovce.
Tudi dijaki Gimnazije Ormož so letos aktivno raziskovali in izdelali štiri raziskovalne naloge, tako da so se skupaj z mentorji udeležili srečanja, kjer so izvedli predstavitve raziskovalnih nalog. Skupaj je sodelovalo 41 raziskovalnih nalog iz 13 osnovnih in srednjih šol. Ob
koncu srečanja je sledila razglasitev rezultatov. Naši dijaki so se odlično odrezali.
Sara Munda iz 2. letnika je pod mentorstvom Aleksandre Štih prejela zlato priznanje za raziskovalno nalogo Toča in podnebne spremembe in se uvrstila na državno tekmova-
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
Mladi ormoški raziskovalci - udeleženci regijskega srečanja
nje, ki bo 21. maja v Gimnaziji Murska Sobota.
Marina Zemljič, dijakinja 1. letnika, in Sonja Zemljič, dijakinja 3. letnika, sta prejeli zlato priznanje za raziskovalno nalogo Alkohol - da ali ne?, ki sta jo izdelali pod mentorstvom Polone Kosec Krajnc in Vesne Pintarič.
Valentina Gjura iz 3. letnika je pod mentorstvom Janje Rudolf izdelala raziskovalno nalogo z naslovom 25.000 golih let in prejela srebrno priznanje.
Raziskovalna naloga Ali je pandemija prašičje gripe neizogibna? dijaka 3. letnika Gregorja Soka je pod mentorstvom Vesne Pintarič in Lenke Keček Vaupotič dosegla bronasto priznanje.
Vsem iskrene čestitke!
Aleksandra Štih
Ob tej priložnosti smo v povezavi preteklih in prihajajočih družinskih praznikov
staršem pripravili kratek nastop z deklamacijami o mamici, očku, babici in dedku.
Foto: arhiv vrtca
Otroci so tudi zaplesali in zapeli ter mamicam in babicam ob materinskem dnevu podarili voščilnice, ki so jih izdelali sami, v njih pa so z našo pomočjo zapisali misli o posebnosti njihovih mam in babic. Po zaključku kratkega nastopa so sledile delavnice, kjer so otroci in njihovi starši izdelovali velikonočne pirhe.
Mentorice popoldanskih dejavnosti Pojem, plešem, se igram se zahvaljujemo vsem staršem za njihovo podporo in tako množičen obisk na naših delavnicah in nastopih.
Karmen Ciglar, Maja
Bezjak in Nina Arnuš
tem letnem času že uporabila zaščitno kremo, pri čemer ne sme pozabiti tudi na dekolte. Prihaja pa tudi čas, ko bo v telo potrebno vnesti tudi več tekočine.
Za pričesko današnje udeleženke akcije je v frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je postri-gel na graduirani paž tako, da si jih lahko suši naravno kodrasto. K novemu videzu pričeske in na splošno je prispeval tudi barvni preliv v odtenku vijolične barve.
Vizažistka Minka Feguš je s pudrom v kremi prekrila obraz, oči poudarila v svetlika-jočem vijoličasto sivem tonu, veke pa obrobila s sivim črta-lom. Rahlo je poudarila ličnice in z glosom tudi ustnice.
»Malce nižja postava nikakor ni ovira, da Karin ne bi mogli obleči v obleko-tuniko, ki jo lahko nosi samostojno ali pa v kombinaciji z dolgimi hlačami. Ker ji konfekcijska dolžina hlač ne odgovarja, je v naši preobrazbi zablestela v lahki obleki živalskega vzorca, ki je prerezana pod prsmi in zavezana s tankim trakcem,« pojasnjuje stilistka Sanja Velič-kovic. Material je zelo lahek in rahlo prosojen. Barve, ki se prelivajo v vzorcu, so siva, črna, temno rjava in kanček svetlo rjave. Ker pa nas zjutraj še vedno hladi, saj sonce še spi, je morala Karin obleči tudi svetel balonar, malo bolj romantičnega navdiha, ki se kaže predvsem v detajlih, v obliki naborkov. Vsekakor pa je ba-lonar, klasičen, romantičen ali kakršenkoli že, kos oblačila, ki bi moral biti v vsaki ženski, pa tudi moški omari. Za zaključek
Foto: Črtomir Goznik
Karin v oblačilih iz trgovine Oviesse, torbica in čevlji so iz Alpine, nakit pa iz prodajalne Two Way.
današnje preobrazbe je Karin obula še čevlje, v roke vzela torbico, oboje je iz prodajalne Alpina, verižico pa smo tokrat izbrali v prodajalni Two Way, je še povedala stilistka Sanja Veličkovic. Karin se je v novi podobi odpravila v službo, kjer jo čakajo nove zadolžitve na področju organizacije dela, lahko pa se odpravi tudi na klepet ob kavi s prijateljico ali pa tudi krajši sprehod po mestnih ulicah.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Karin izbrala terapevtsko masažo hrbta, ki se izvaja pri vseh lažjih in težjih problemih ter poškodbah. Lažje težave lahko popolnoma izginejo že po eni oziroma do petih masažah. Sicer pa terapevtska masaža hrbtenice pomaga pri vseh starih poškodbah hrbtenice, posedanju vretenc, išiasu, lumbagu in podobno, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Žetale • Osnovnošolci skrbijo za svoje okolje
Iz starega novo
V torek, 13. aprila, smo na OŠ Žetale v sklopu mednarodnega projekta Comeni-us, v katerem sodeluje naša šola, izvedli naravoslovno-tehniški dan z naslovom »Iz starega novo«.
Dornava • Popoldanske dejavnosti v vrtcu
Pojem, plešem, se igram
Zadnji ponedeljek v mesecu marcu smo v vrtcu Dornava v sklopu popoldanskih dejavnosti Pojem, plešem, se igram izvedli ustvarjalne delavnice na temo bližajočih se velikonočnih praznikov.
Učenci od prvega do petega razreda so po razredih, učenci od šestega do devetega razreda pa po skupinah spoznavali možnosti uporabe stvari, ki po navadi pristanejo v smeteh. Uspelo jim je dokazati, da se da odpadni material - plastenke, karton, škatle, tetrapake, prazne tube zobnih krem, plastične vrečke, preluknjane nogavice, volno, ostanke blaga, odpadle gumbe, zapuščene plišaste medvedke ... - zelo koristno
uporabiti in predelati.
In tako so ob pomoči in vodstvu koordinatorke projektnega dneva učiteljice Valerije Krivec ter ostalih žetalskih učiteljic in učitelja nastali številni izdelki - družabne igre, didaktični pripomočki, rdeče mušni-ce, tovornjaki, makete našega planeta, modni dodatki, umetniške skulpture, živali iz blaga, okrasne mape, žoga iz plišastih igrač, raznobarvne morske živali, plastične cvetlice in še kaj,
kar si lahko ogledate na razstavi v šolski avli.
Nameravali smo očistiti še bližnjo okolico šole, a nam je ponagajalo vreme. In tako smo uspešen dan zaključili z ogledom gledališke predstave Zemlja je dobila vročino, po kateri smo bili vsi enotnega mnenja, da bomo morali vsi skupaj združiti moči in s skrbjo za okolje rešiti življenje na naši prelepi Zemlji.
Saša Peršoh
Foto: Saša Peršoh
a Drugošolci z učiteljico Marijo so izdelovali hobotnice.
Vozili smo • Volkswagen golf 1,2 TSI trendline
Tudi v šesto brez oblikovnih pretresov
Za nekatere avtomobilske privržence je golf avtomobilska ikona z dolgoletno tradicijo, spet za druge pa le prevozno sredstvo brez prave duše, še posebej zato, ker se v vseh teh letih oblikovno skoraj ni spreminjal in je ostal zvest svojemu izročilu. Nemci so pri razvijanju šeste generacije prisluhnili trgu, zato je tokrat skrbno izbrana serijska oprema obširnejša, kar pri Volkswagnu na veliko poudarjajo ter še naprej oglašujejo svoje poslanstvo najbolj množičnega evropskega avtomobila. Najmlajši bencinski motor z oznako TSI je hkrati tudi najmanjši in s prostornino 1,2 litra zamenjuje podobno zmogljivega, a atmosferskega, 1,6-litrskega.
Volkswagen golf je avto, ki ga poznajo skoraj vsi, četudi jim je všeč ali ne, in ko na trg pride nova generacija (če ji tako sploh lahko rečemo), večina ve, kaj lahko pričakuje. Doslej so jih izdelali kar 26 milijonov, zato verjetno ne preseneča, da se nižji srednji razred imenuje prav golfov razred.
Zadržana oblika rahlo nadgrajuje peto generacijo, zato sem se na testnih vožnjah večkrat vprašal, ali vendarle ne gre le za prenovo; ne nazadnje se Volkswagen pri tako pomembnem avtomobilu, kot je golf, nikoli ni spuščal v oblikovne revolucije. Sprednji del se oblikovno naslanja na scirocca, z novimi žarometi, motorno masko v »klavirski« črnini ter s poudarjenima me-glenkama pa ostaja referenčni predstavnik nižjega srednjega razreda - tako po velikostnih razmerjih kot po silhueti in namembnosti. Zadek z ogromnimi svetili v stilu terenskega touarega zaokrožuje že tako konservativno, a skladno podobo, kaj več pa Volkswa-gnov šef oblikovanja Walter da Silva ni opazno spreminjal oziroma mu vodilni niso dovolili. S prepoznavnostjo zato ni težav, kar bodo cenili tradicionalni kupci, ki še naprej predstavljajo glavnino golfo-vih kupcev.
Potniška kabina je dobila drugačno podobo, ki golfa zaradi izbire na otip kakovostnih materialov še naprej postavlja v sam vrh med konkurenti. Oblika armaturne plošče spominja na tisto iz passata CC, monotonijo pa so oblikovalci zakrili z aluminijastimi vložki ter z ogromnima merilnikoma, ker študije kažejo, da si ju kupci v takšni podobi najbolj želijo. Med njiju so postavili digitalni zaslon, kjer voznik lahko spremlja najpomembnejše informacije potovalnega računalnika. Splošno gledano se v tem avtomobilu dobro počutijo tako voznik kot sopotniki, ki so jim odmerjeni odlični sedeži, ki nudijo več bočnega oprijema od večine konkurentov. Paket opreme trendline sicer velja za osnovo, a sem vseeno pogrešal nekaj dodatkov, kot je recimo tempomat in multi-funkcijski volan.
Če novega golfa postavimo ob bok peti generaciji, boste opazili, da so dimenzije ostale skoraj enake, saj stalno dodajanje centimetrov pri novih modelih ni zagotovilo za uspešno prodajo. Omenjeno velja tudi za medosje, zato je v novem modelu natanko toliko prostora kot v njegovem predhodniku, kar pomeni, da tudi zadaj lahko sedijo 1,90 metra
visoki potniki in to je nedvomno dovolj za razredno povprečje. 3 50-litrski prtljažnik je uporaben, oglat, z veliko nakladalno odprtino pa po-večljiv na 1305 litrov.
Še pred nekaj leti bi verjetno zmajevali z glavo, če bi vam trgovec pri avtomobilu nižjega srednjega razreda (z dolžino 4,2 metra) ponujal 1,2-litrski motor in vas prepričeval, da ta ni podhranjen. Očitno se bomo morali navaditi, da delovna prostornina motorja ne igra več osrednje vloge pri vozni dinamiki, saj golfov 1,2-litrski štirivaljnik pri 5000 vrtljajih v minuti razvije kar 105 KM. Takšno moč je Volkswagnovim mehanikom iz tako majhne delovne prostornine uspelo izvleči s turbinskim polnilnikom; tokrat ne gre za kombinacijo
turbine in kompresorja, kot smo tega vajeni pri koncernu VW, a je kljub temu najvišji navor 175 Nm na voljo v širokem območju od 1550 ter vse do 4100 vrtljajev v minuti. Živahnosti kar ne zmanjka, tudi prehitevanja niso težavna, zato si upam trditi, da je za nezahtevne voznike, ki od avtomobila ne pričakujejo vrtoglavih pospeškov, taka motorna izbira povsem dovolj.
Del varnostne opreme sta čelni zračni blazini za voznika in sopotnika, vključno z zračno blazino za kolena na sovoznikovi strani, pa tudi elektronski stabilizacijski program ESP s krmilno asistenco, zavorni dodatek ABS, regulacija zdrsa pogonskih koles ASR, elektronska zapora diferenciala EDS ter funkcija stabiliziranja prikolice. Pri
novi generaciji skrbi za morebitno proženje varnostnih blazin nov sistem tipal, ker so Volkswagnovi inženirji klasičnim tipalom dodali še akustične, ki natančneje prepoznajo moč trka in prilagodijo proženje zategovalnikov varnostnih pasov ter varnostnih blazin.
Očitno je bila golfova mehanika dovolj dobra, da so pri Volkswagnu ohranili tehnično osnovo pete generacije in jo z občutnimi izboljšavami dodelali, zato se novi model med vožnjo obnaša kot povsem drug avto.
Naj še omenim, da je strokovna avtomobilska žirija iz 25 držav novega golfa zaradi zanesljive izdelave, serijske opremljenosti in živahnih motorjev okitila z nazivom svetovni avto leta. Članom žirije je bilo še posebej všeč udobje med vožnjo in nizka raven hrupa.
Foto: Danilo Majcen
Legendarni Volkswagnov avto je bil očitno zmeraj dovolj nov, da je do danes prepričal zdaj že »golfovo generacijo« 26 milijonov kupcev, svoje stare starše pa v tem avtomobilu zdaj vozijo tudi že njihovi vnuki.
Danilo Majcen
Volkswagen golf 1,2 TSI trendline	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1197 / 105 pri 5000
največji navor v Nm pri v/min	175 / 1550 - 4100
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	190 / 10,6
poraba goriva v 1/100 km	7,1 / 4,9 / 5,7
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	134
vrednost osnovnega modela volkswagen golf 1,2 TSI trendline v evrih	16.879
dodatna oprema	
kovinska barva v evrih	459
climatronic z samodejnim uravnavanjem temperature za levo in desno stran v evrih	198
paket opreme varnost (sprednji sredinski naslon za roke, sprednji meglenki s statičnima smerno prilagodljivima žarometoma) v evrih	202
radijski sprejemnik RCD 310 MP3 v evrih	88
vrednost preizkusnega modela volkswagen golf 1,2 TSI trendline v evrih	17.826
www.volkswagen.si
Velikonočna zajčka sta poskrbela za kar 200 Golfov Rabbit.
Obiščite nas! Golf Rabbit z bogato dodatno opremo že čaka na vas.
Skupnaporaba: 4,5-5,71/100 km. Emisije CO2: 118-134 g/km. Slika je simbolna.
DOMINKO d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 11 50
Kidričevo • Tragičen dogodek pretresel kolektiv Boxmarka
Sredi dela se je delavec zgrudil ...
V sredo, 21. aprila, okoli 15.30 smo prejeli telefonski klic obupane delavke iz podjetja Boxmark, ki nas je obvestila, da naj bi se okoli 13.30, tik pred koncem izmene, sredi dela zgrudil sodelavec in umrl, ne da bi mu nudili kakršnokoli medicinsko pomoč.
Naša sogovornica, ki v strahu za delovno mesto želi ostati anonimna, nas je opozorila, da naj bi omenjeni delavec pred tem nekajkrat prosil, naj odprejo okno, da mu je vroče in soparno, da potrebuje zrak, pa mu ni nihče prisluhnil. Povedala je tudi, da naj bi še poldrugo uro po tragičnem dogodku mrtvi sodelavec ležal na stranišču, kjer naj bi ga varoval varnostnik.
Da bi informacijo pretresene sodelavke preverili, smo nekaj po 16. uri podjetje Boxmark Leather v Kidričevem tudi sami obiskali. Našega novinarja je pri vratarnici po nekaj minutah sprejela gospa Helena Rous in v pogovoru sicer potrdila, da je med delovnim procesom umrl starejši sodelavec. Na vprašanje, ali je res, da je delavec pred tragičnim dogodkom tožil, da mu je slabo, je odgovorila: „Ne da bi jaz to vedela. Prosim vas, upoštevajte pieteto in spoštujte človeka, ki mu je med delom zastalo srce. Dogodek nas je vse prizadel."
Na vprašanje, ali je res, da mrtvi sodelavec leži na stranišču, kjer ga varuje varnostnik, pa je odgovorila: „Kaj pa bi vi storili v takem primeru? Počakati moramo, da pridejo ustrezne službe in opravijo svoje!"
Več nismo uspeli izvedeti, pa tudi fotografiranje delavk, ki so se zbrale ob stranskem vhodu, nam je bilo prepovedano na dvorišču tovarne, zato smo jih posneli le od daleč. Ob
17.36 je z dvorišča Boxmarka mrtvega delavca odpeljal mrliški avtomobil podjetja Mir.
Inšpektor za delo o smrti ni bil obveščen
Pozneje smo imeli iz Boxmarka še nekaj klicev, tudi na uredništvo Radia Ptuj so poklicali in trdili, da je delavec
pred smrtjo tarnal, da mu je vroče in slabo, da naj odprejo okna, pa mu nihče ni prisluhnil. Tragičnemu dogodku naj bi bila priča tudi žena sedaj že pokojnega, ki naj bi jo zaradi prizadetosti ob smrti moža odpeljali z reševalnim vozilom. Povedali so nam tudi, da naj bi ptujski reševalci in zdravniki dobro vedeli, da vsako poletje zaradi vročine odpeljejo iz tega podjetja od 15 do 20 delavk, ki
jim zaradi neznosne vročine postaja slabo ali celo izgubljajo zavest. V proizvodnih prostorih sicer imajo klimo, vendar jo po trditvah delavk uporabljajo zelo redko, tako da so razmere čez vroče poletne dni pogosto nevzdržne.
Da bi o tragičnem dogodku izvedeli kaj več, smo povprašali na Policijsko postajo Ptuj, kjer je pomočnik komandirja Janko Fistravec pojasnil, da
so obvestilo o nenadni smrti na delovnem mestu omenjenega podjetja na policijsko postajo prejeli šele ob 16.50. Neuradno smo izvedeli, da na truplu niso našli znakov kaznivega dejanja.
Da bi preverili tudi nekatere trditve sodelavk, smo naslednji dan, v četrtek dopoldne, poklicali še na inšpektorat za delo v Ptuju, kjer nam je inšpektor za delo Franc Korunič vljudno pojasnil, da o tragičnem dogodku ne ve ničesar: „Moram povedati, da me do tega trenutka o tragičnem dogodku, ki ga omenjate, ni nihče obvestil - ne od delavcev, ne od sindikata in ne od vodstva podjetja, ki ga omenjate."
Da bi vendarle razjasnili trditve sodelavk in sodelavcev o domnevno občasno neznosnih delovnih razmerah v omenjenem podjetju, bomo o ozadju dogodka poskušali najti še kakšno informacijo, ki bi nakazala pot do tega, ali so njihove trditve resnične ali ne.
-OM
Podlehnik • S predtekmovanja za otroško varnostno olimpiado
Zmaga mladih Gorisničanov
Na športnem igrišču v Podlehniku, ob jezeru, je v sredo dopoldne potekalo izjemno zanimivo, glasno in tudi zelo številčno predtekmovanje za letošnjo peto državno otroško varnostno olimpiado pod taktirko Policijske postaje Podlehnik in organizacijskim vodstvom Policijske uprave Maribor.
Tekmovanja se je udeležilo kar 14 ekip iz 14 osnovnih šol z območij policijskih postaj Podlehnik, Gorišnica in Ormož.
Desetčlanske ekipe so sestavljali četrtošolci s svojimi mentorji iz osnovnih šol: Podlehnik, Žetale, Videm in podružnica Le-skovec, Ormož, Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog, Velika Nedelja s podružnico Podgorci,
Ivanjkovci in Sveti Tomaž, Cir-kulane-Zavrč, Gorišnica ter še Majšperk s podružnico Stoper-ce-Ptujska Gora.
Zelo razigrani tekmovalci so se pomerili v štirih različnih igralnih panogah, kjer je bilo treba pokazati veliko znanja in spretnosti. »Skozi posamezne igre so osnovnošolci morali pokazati svoje znanje s področja
Ptuj d.o.o.
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptui@siol.net
poznavanja cestnoprometnih in varnostnih predpisov, kako reagirati v primeru požara ali cestnih nesreč, poznavanje zaščite in reševanja ipd. Tekmo-
valne discipline so bile sicer v osnovi speljane kot igre, ekipe pa so bile točkovane glede na pokazano znanje in spretnosti,« je povedal pomočnik komandir-
Zmagovalne ekipe z mentorji: na sredini zmagovalci, ekipa OŠ Gorišnica z mentorico Klementino Lindič, na desni drugouvrščena ekipa iz podružnične OŠ Kog z mentorico Sabino Bombek in na levi tre-tjeuvrščena ekipa iz OŠ Ormož z mentorjem Sandijem Štermanom.
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE
	
s	S 3 t
	
ßeiCONT r
SWit ieiedo, ošneptje
Tel.: tU 741 U 80.6im: Mt 316 JOS
Kakovost po nižji ceni.
Ne odlaiajte in izberite i i našega programa oken in vral po posebej ugodni poletni ceni.
Belcontd.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož beicoritdoo@siol.net, www.belcorit.si
ja PP Podlehnik Silvo Pernat.
Na koncu so se najbolje, vendar le s točko prednosti, odrezali četrtošolci iz OŠ Gorišnica, tik za njimi so se uvrstili tekmovalci iz OŠ Miklavž pri Ormožu - podružnica Kog, na tretje mesto se je uvrstila ekipa iz OŠ Ormož, četrti so bili učenci iz OŠ Videm - podružnica Leskovec, peto mesto pa so osvojili gostitelji, učenci iz OŠ Podlehnik.
Inšpektor sektorja uniformirane policije iz Maribora, Zlatko Kšela, ki je spremljal celotno tekmovanje, je ob koncu povedal: »Sem vesel in pozitivno pre-
senečen, tako nad neverjetnim vzdušjem tukaj kot nad poka-zanim znanjem mladih tekmovalcev. Otroci so zelo razigrani, zelo zavzeto so tekmovali, prav neverjetno, in videlo se je, da so res polni znanja!«
Prve tri ekipe se bodo pomerile v finalnem tekmovanju pete državne varnostne olimpiade, skupaj z ostalimi najbolje uvrščenimi ekipami iz predtekmo-vanj, ki jih bo 18 iz vseh koncev Slovenije. Varnostna olimpiada bo potekala tretjega junija na Sladkem Vrhu.
SM
PRODAJNO SERVISNI CENTER AltCI
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Muititronic Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic BMW 730d Avtomatik BMW 525d touring BMW 320i BMW 320d
Chrysler Voyager 2.5 SE Daewoo Nexla GL Fiat Stilo 1.9 JTD Actual Ford Fiesta Budget 1.3i Mercedes-Benz A-Razred A180 CDI Classic Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI Peugeot 206 SWX-Line1.4 Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi Renault Laguna Break RT 1.8 Rover serija 800: 825si C VW Touran 2.0 TDI Highline DSG D VW Passat 2.0TDI DPFTrendline
Cos REDNEM SERVISU VOZILA r	\i	VAM PODARJAMO
li^;:. ii^.	kupon
\	# ZA BREZPLAČNO KOSILO
podaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
D D D D D D D D D D D O D D D D D D D D
2006 2007 2007
2003
2004 1991 1999
1994
1995 2003 1998
2005 2003
2006 2006
2005 2007
2006 1997
1996 2006 2005
13.990 € 47.990 € 39.990 € 14.890 € 14.890 € 790 € 5.290 € 890 € 490 € 4.490 € 790 € 9.700 € 15.990 € 13.990 € 9.790 € 5.290 € 14.990 € 7.490 € 990 € 1.990 € 10.990 € 11.490 €
Foto: SM
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
RACUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 2ó a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
Višinsko obžagovanje in podiranje dreves na težko dostopnih mestih. Hidus, d. o. o., Gorišnica 3 a. Telefon 031 513 503.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
STRIŽNO KOSILNICO in luščilnik -drobilnik koruze prodam. Tel. 740 2159.
PRODAM devetdelni kovinski zajč-nik. Tel. 041 485 172.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta z grebenom, 130 cm. Tel. 031 532 785.
PRODAM brejo telico, pašno, v račun vzamem jalovo telico ali kravo. Tel. 041 544 270.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 040 571 404.
PRODAM traktor Štore 402 in traktorski viličar. Tel. 041 358 960.
KUPIMO kravo ali telico za zakol. Tel. 040 647 223.
PRODAM dva prašiča domače reje. Tel. 031 530 498.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,60 za žival. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 1401.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, 3 tone, Sip, in dvoosno prikolico Mlaz, 5 ton. Telefon 031 324 255.
PRODAM prašiče od 50 do 100 kg. Telefon 758 35 01.
PRODAM mešano hlodovino trdih listavcev za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Telefon 041 657 796.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Cena po dogovoru. Jože Arnuš, Gomila 2, tel. 031 469 527, 753 6491.
PRODAM seno in otavo v štiriogla-tih balah. Telefon 751 04 11.
PRODAM telico simentalko, pašno, tik pred telitvijo. Telefon 031 788 502.
PRODAM vino, sorta sovinjon, mešano ter rdeče. Cena po dogovoru. Telefon 02 761 86 11.
AKCIJA - prodam mlade nesnice, grahaste in rjave, že v nesnosti, 6 evrov za kos. Župečja vas 48 a. Prodaja se bo vršila v soboto, 24. aprila 2010. Telefon 041 409 465.
NEPREMIČNINE
POMLADNA razprodaja: do -5 % za stanovanje na Ptuju. Tel 030 396 757.
V OKOLICI PTUJA (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Telefon 041 906 617.
PRODAM starejšo hišo in 24 arov vrta, Ptuj, Vičava 4.
PRODAMO gradbeno parcelo v izmeri 8 arov, 10 km iz Ptuja. Telefon 040 382 644.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
DOM-STANOVANJE
VIR ZADAR ODDAM dvosobni apartma za štiri osebe, pritličje s teraso, prosto od 15. 8. dalje, od morja oddaljeno 150 m. Tel. 031 742 714.
ODDAM v najem večjo enosobno opremljeno stanovanje. Tel. 051 356 346.
APARTMANI VUŠKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. tel. + + 385 91 760 94 78.
ODDAM enosobno stanovanje samski ženski. Telefon 779 52 51.
IŠČEM DELO, pomoč pri zunanjih opravilih, kot so zasajevanje in urejanje gredic, obrezovanje. Inf. na tel. 051 858 775, Marjetka.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAMO rumeni muškat, letnik 2009, rinfuzo, in rumeni muškat, letnik 2008, buteljke. Milan Žumbar, Pristava 21 b, Cirkulane, telefon 041 764 463.
CMMÏÏTIÂ^
Prireditvenik
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
RADIOPTUJ
KO- ¿fiictic
www.radio-ptuj.si
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALFA ROME0159 JTD	2007	12.350,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
AUDIA62.7TDI UMUZINA	2007	21.400,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
BMW 3161	2001	5.540,00	AVT.KUMA	SREBRN
FORD MONDE01.8 TOČI TREND LIMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DV. DIG. KUMA BELA	
FORDS-MAX 1.8 TUCI TREND	2008	15.450,00	AVT. DV. DIG. KUMA KOV. ČRNA	
MERCEDES A140 D CLASSIC	2002	5.750,00	KUMA	KOV. T. SIVA
MERCEDES SLK 200 ROOSTER	1999	6.700,00	KUMA	KOV. T. MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2004	5.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.41	2003	3.680,00	KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	11.950,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.790,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.400,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TLI KARAVAN	2007	12.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
DOSTAVNA VOZILA				
FORD TRANSIT 300 S 2.2 TDCI	2007 NET012.000,00		KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Občina Podlehnik obvešča vse zainteresirane, da je bil v Uradnem glasilu slovenskih občin dne 15. 4. 2010 objavljen javni razpis za dodelitev subvencij v kmetijstvu, za spodbujanje podjetništva in spodbujanje turizma v Občini Podlehnik za leto 2010. Javni razpis in razpisna dokumentacija bosta po 22. 4. 2010 objavljena na spletni strani Občine Podlehnik v rubriki »Razpisi«. Javni razpis in razpisno dokumentacijo v pisni obliki lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na sedežu Občine Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik.
Petek, 23. april
18.00 18.00 18.00 19.00
19.00
19.00
19.30
19.30 19.30
20.00
20.00
Ptuj, minoritski samostan, svečana podelitev priznanj - Vina Ptuj 2010
Markovci, večnamenska dvorana, Dan šole, 200 let
Ptuj, Kavarna ptujskih študentov, slikarska razstava Ajde Goznik
Ptuj, slavnostna dvorana na ptujskem gradu, ansambel Montesinos,
prireditev v okviru 5. festivala kitare Ptuj 2010
Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, literarna akcija Sprehajališča
za vračanja, z vami bo pisatelj Feri Lainšek in igralec Vlado Novak,
predstavila bosta poetično besedilo romana Sprehajališča za vračanja
Ljutomer, Dom kulture, proslava ob dnevu upora proti okupatorju in 1.
maju, prazniku dela
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, gledališka predstava Jona, besni prerok, ki jo bo predstavil dramski igralec Gregor Čušin
Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Prava baba
Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, dvorana, 6. koncert učiteljev GŠ
Karola Pahorja Ptuj
Cirkulane, večnamenska dvorana, satirična komedija Rodil se je očka, v
izvedbi dramske skupine KD Cirkulane
Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za izven
Ptuj, športna dvorana šolskega centra, 14. državno prvenstvo Slovenije v
twirlingu
Sobota, 24. april
6.00 Ptuj, železniška postaja, izlet - pohod po Posavskem hribovju, predhodne
prijave na telefon 041 215 547 8.30 Skoke, pizzerija Mom, 1. korantov turnir v pikadu in biljardu 8.00 do 13.00 Ptuj, Jager center na Zagrebški cesti, razstava malih živali v
sodelovanju s trgovino Tukano 13.00 Vareja, turnir v malem nogometu, organizira ŠD As iz Vidma 16.30 do 19.30 Ptuj, CID, Rock kitarska delavnica za mlade glasbenike, Pavel Kavec in Trio Oko
17.00 Markovci, večnamenska dvorana, osrednja prireditev ob 11. prazniku občine Markovci
19.00 Grajena, kulturna dvorana, komedija Drzni in poskočni, v izvedbi Šus teatra KD Draženci
19.00 Ptuj, Dom krajanov, Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj
prireja letni koncert z gosti 19.00 Ptuj, kavarna ptujskih študentov, sobotna humanistična ofenzica: Kapitalizem za začetnike, gostja Karolina Babič 20.00 Ptuj, CID, koncert Trio Oko - Tribute to Jimi Hendrix, posvečeno Jimiju Hendrixu
20.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, satirična komedija Rodil se je očka, v
izvedbi dramske skupine KD Cirkulane -	Ptuj, po mestnih ulicah, Jurjeva tržnica ter Jurjev sejem
Nedelja, 25. april
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija, v
sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj 10.00 Markovci, cerkev, slavnostna maša, markova nedelja 11.00 Nova vas, cerkev Leopolda Mandiča, blagoslov konjev v organizaciji TD Ptuj
14.00 Žamenci, 11. popotovanje Žamenci-Strelci-Tibolci-Prerad-Strmec-Stre-jaci-Žamenci
14.00 Hajdoše, kartodrom, Mednarodna motociklistična dirka 18.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, satirična komedija Rodil se je očka, v izvedbi dramske skupine KD Cirkulane
Ponedeljek, 26. april
10.00 do 23.00 Ormož, sejna soba MC, počitniške ustvarjalne delavnice Da bo staro spet novo
Torek, 27. april
.30
10.00
Leskovec, zbiranje pri gostilni Vrček v Sovičah, tradicionalni pohod med vinogradi II, Po haloški planinski poti Ptuj, Muzejski trg, osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju, po prireditvi bo 14. tradicionalni pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela na Kicar
Sreda 28. april
10.00 do 23.00 Ormož, sejna soba MC, počitniške ustvarjalne delavnice Da bo staro spet novo
Četrtek, 29. april
19.30 Maribor, SNG, drama, 9. gala večer novih baletnih koreografij DBUS, VelDvo, za izven
Kino Ptuj
23., 24. in 25. maj, ob 17.00 Kako izuriti svojega zmaja (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Alica v čudežni deželi -družinska pustolovščina. Ob 21.00 Zlovešči otok - mistični triler.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Vseslovenska akcija, Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja. Aktivnosti v Termah Ptuj pred začetkom poletne sezone. 30 let delovanje ptujske Osnovne šole Olge Meglič. Razstava pastelov Rozine Šebetič. Literarni večer z olimpioni-kom Miro Cerarjem. Dejan Zavec ubranil naslov svetovnega prvaka. Žogarija pred Mestno hišo. Revija otroških folklornih skupin Sedem korakov. 36. območna revija pevskih zborov in malih pevskih skupin.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	........
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
FAN
KUHINJE
V salonih Panles kuhinje mesec april za vas mesec največjih daril.
7)
1çdL M^itye, ^jouiode, im...
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj
gsm: 00 386 41 233 645
vi ^jojcav^
Akcija velja za program kuhinj Panolija
Za podrobnosti akcije kliknite našo ^ffiletnostraiTO
i nas obiščite v vašem najbljižjem Panles.
Prodaja temnega in svetlega piva tudi na terenu, dostava šankematov na kraj zabave s sodčki 30 ali 50 litrov. Degustacije in ogledi po predhodnem naročilu.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
rmjj
d.o.oT™ Tel.: 041595 753, HnMW.gastro-ptuj.si
MInlmr w idnvj« opnij«:"Pnko mirni prtjl .Ikglul. ihn<uj> zdnvji!"_
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
spored oddaj
PETEK 23.4.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 24.4.
8.00 Materinski dan - Zabovci, Prvenci
9.10 Polka in majolka 10.00 Oddaja občine Lenart 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Seja sveta Občine Lenart 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Markovcl 20.00 Kulturni maraton OŠ Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 25.4.
8.00 Imamo se fajn
9.00 Predstavitev zgoščenke KD Hajdina 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Blagoslov orgel na Vidmu 13.00 Ob materinskem dnevu - Juršinci 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnik 18.30 Kronika Občine Lenart
PONEDELJEK 26.4.
8.00 Veselo na Jožefovo 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Revija folklornih skupin 20.00 Kulturni maraton OŠ Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NAJUGODNEJŠI
V SLOVENIJI!
akcijska ponudba
* ROČNIH UR * NAKITA * SONČNIH OČAL
priznanih Blagovnih znamk
POKLIČITE NASJlAi
040/845-145
ALI OBIŠČETE
WWW.AFORUM.SI
TER SI PODRpBMfb^jOlGLEJTE NAŠO PONUDBO
i In storitve, d.o.o., f
I
Zodiac
AFORUM
BURBERRY
DKNY
MICHAEL KORS
D&G
EMPOBICWMMANI
DIESEL
Maurice Jll Lacroix
S ARCK
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Ceni>	Oprema	Barva
SEAT IBIZA 1,4	2003	4.470,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2002	3.800,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDI ACTIVE	2004	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI EDITION	2001	4.150,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW 3161LIMUZ.	2001	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
BMW 3161LIMUZ.	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
CHEVROLET KAL0S1,416V SX	2004	3.900,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
FORD MONDEO 2.0TDCI KARAV.	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
VOLKSWAGEN LUP01,0	1999	2.140,00	PRVI LAST.	RUMENA
SEAT CORDOBA 1,6 ISTELLA	1999	2.460,00	PRVA REG. 2000	KOV. VIŠNJA
FORD FOCUS 1,6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.770,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
SSANGYONG EXEC. REXTON II 2,8 XDIAVT	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SKODA OCTAVIA 1,9TDI LEG. COMBI	2005	8.300,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	KLIMA	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI	2004	9.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TITAN PACK	2004	8.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.280,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.160,00	SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJ0LA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.340,00	KLIMA	ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Kje so tisti lepi časi, ko skupaj srečni smo bili, sedaj med nami več te ni. Samo srce ve, kako zelo boli.
SPOMIN
27. aprila bo minilo enaindvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Ivan Ivančič
IZ FORMINA 8 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Mama, kje so tisti zlati časi, ko skupaj srečni smo bili ... kjerkoli si, nate mislimo mi vsi.
SPOMIN
22. aprila je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in zlata babica
Marija Kukovič
SOVIČE 1, VIDEM
Hvala vsem za prižgano svečko in lepo misel.
V mislih s teboj tvoji najdražji
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšla si ti.
Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše
Suzane Janžekovič
IZ DORNAVE 81, NAZADNJE STANUJOČA V MARIBORU
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala domačima duhovnikoma za prelepe besede in opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala prijateljicama Maji in Juliji ter nekdanji razredničarki iz Gimnazije na Ptuju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih njene bolezni pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: tvoji najdražji
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela, za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
SPOMIN Janko Kovačec
IZ JURŠINCEV 16
22. aprila je minilo leto dni, kar tebe, dragi mož in ati, več med nami ni.
Vse življenje boriti si se znal, a v tem aprilskem jutru nemočen si ostal.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil nam dragi
Franc Meznarič
IZ STOJNCEV 57
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in ga ponesete med svoje spomine.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
do Četrtka zjutraj do s. ure
TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli, kjerkoli si, na tebe mislimo mi, dragi ata, hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
Petra Čeha
IZ SPUHLJE 42 roj. 2. 2. 1936 - 11. 4. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju doma Tabor Maribor in osebju doma Ptuj. Prav tako zahvala gospodu duhovniku za obred in sveto mašo, vsem za darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala govornici, društvu diabetikov, društvu upokojencev in društvu PGD Spuhlja.
Tvoji otroci: Branko, Miran, Majda
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
Alojza Fijana
IZ SARAJEVSKE 5, MARIBOR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družini Vezjak iz Maribora za nesebično pomoč, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Martinu Vesenjaku za besede slovesa, gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: bratje Jože in Tomaž z družinama ter Tone, sestre Terezija, Marija in Ana z družinami ter nečaki in nečakinje z družinami
V življenju le skrb in delo si poznal, zdaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in brata, botra in strica
Stanislava Mlakarja
IZ DRAŽENCEV 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje in sveče.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Šegulu za ganljive besede slovesa, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala sodelavcem Železniških delavnic Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: tvoji najdražji
T M i i j-41 1		1 Ï'I
ÄTosMIlO Hfl		
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvon ko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zlatko Sok, dr.dent. med. V Gorišnici
Tvoje življenje ni bilo vedno posuto s cvetjem, a polno cvetja si natrosil v naša življenja, hvala ti
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Kodrič
STOJNCI 39 B, MARKOVCI
Iskreno se zahvaljujemo g. Marjanu Ambrožu, Robiju Kodriču, ge. Zinki Sok ter vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in za svete maše ter se v tako velikem številu udeležili njegovega slovesa. Posebna zahvala ge. Hedviki Rojko za ganljive poslovilne besede, g. Maksu Bera-niču za molitve, gospodu župniku Janezu Maučcu, gasilcem PGD Stojnci, pevcem cerkvenega pevskega zbora sv. Marka, pogrebnemu podjetju Mir in vsem ostalim, ki ste poskrbeli za tako ganljivo pogrebno slovesnost.
Žalujoči: žena Anica, sin Sandi z Lidijo, Patricijo in Rokom, sin Bojan z Boženo in vnukom
Samom ter sin Matej z Janjo in vnukinjo Tejo
Vedno, ko prišel si med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si žarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda je tako hotela, da prezgodaj te je vzela, a v naših srcih vedno najlepša misel nate bo naprej živela.
ZAHVALA
ob izgubi moža, očeta, dedija, brata, botra, svaka, strica in tasta
Stanislava Kokota
IZ HRASTOVCA 26 F
Ob tem žalostnem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, za cerkev, sveče, cvetje, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Pasičnjeku za lepo opravljen obred, zastavonošema, podjetju Mir, ge. Marti Bosilj za poslovilne besede, ge. Hedi za molitve. Hvala tudi kolektivom OŠ Markovci, Darsa in Spara. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Irena, sin Uroš in hčerka Mojca z družino
Rim • Osma velika parada rimskih skupin
Oživili stari sijaj stare civilizacije
Letošnji praznik Rima, spomin na rojstni dan večnega mesta, 21. april 753 pred našim štetjem, so zaznamovale številne prireditve, ki so se začele 16. in zaključile 21. aprila. Velika parada rimskih skupin, ki oživljajo tradicijo starega Rima in povezujejo ljudi iz različnih kulturnih okolij, je 18. aprila pritegnila skupine iz Italije, Nemčije, Češke, Romunije, Belgije in Rusije.
Leta 2012 bo na tej paradi sodelovala prvič tudi skupina iz Ptuja in ker imamo tudi pri nas ambicijo organizirati podobno starorimsko prireditev (prva je bila lani), si je delegacija iz našega mesta že odšla pogledat letošnje dogajanje.
Rim kot mati narodov je na praznično nedeljo zacvetel v vsem svojem sijaju, ki so ga spremljali gledalci iz celega sveta. Rim, v katerem so se rodile številne civilizacije, ki so še danes živi spomin antičnega obdobja, je bil 18. aprila ponovno svet v malem. Stari Rim in stari Rimljani še danes po svetu vzbujajo občudovanje in so predmet številnih študij ter raziskav.
S parado rimskih skupin prebivalci Rima in vsi, ki ohranjajo tradicijo nekdaj največjega mesta na svetu, katerega osrednja zgodovinska vloga je trajala tisoč let, na najboljši možni način izpričujejo svojo pripadnost zgodovinskemu izročilu in ohranjanju dediščine. Da gre za izjemno prireditev, potrjujejo tudi številna priznanja, ki so jih doslej za njeno organizacijo prejeli člani društva - Gruppo Storico Romano, ki je bilo ustanovljeno leta 1994. Lani jih je z
zlato medaljo odlikoval tudi italijanski predsednik.
Parada rimskih legij je značilna za Rim in ima toliko večji pomen, ker jo pripravljajo ob rojstnem dnevu večnega mesta, pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Vsako leto je bolj bogata, saj se iz leta v leto povečuje število skupin, ki ohranjajo spomin na nekdanje legije. Glavni organizator prireditev ob prazniku Rima, Gruppo Storico Romano, ima pri organizaciji in izvedbi prireditve vso podporo mesta Rim, parada je vedno eden največjih dogodkov, ki jih vsako leto izvedejo v Rimu.
»Mislim, da ima Ptuj, ki je bil nekoč največje provincialno mesto, vse možnosti, da se glede parade zgleduje po Rimu. Začeti pa je treba z majhnimi koraki, ki bodo podprti s stroko in mestom. Pri tem bo organizatorjem v veliko pomoč tudi na Ptuju ustanovljeno Društvo osme in trinajste legije. Prireditev je name naredila velik vtis, nastopile so skupine, pri katerih je avtentičnost dodelana do zadnje potankosti, a med njimi so bili tudi improvizatorji, kar pa meče slabo luč na to prireditev,« je letošnjo parado komenti-
Velika parada rimskih skupin je pritegnila skupine iz Italije, Nemčije, Češke, Romunije, Belgije in Rusije.
ral Aleš Arih.
Ivan Žižek, kustos svetovalec, velik poznavalec rimske zgodovine, si je zelo podrobno ogledal nastope posameznih skupin letošnje velike rimske parade. Povedal je, da so nekatere skupine zelo dobro skušale ponazoriti določene formacije rimske vojske oziroma bojnega
Pri nekaterih skupinah je avtentičnost dodelana do zadnje potankosti.
postavljanja. Tudi med samimi udeleženci parade je bilo veliko dobrih izvedb ponazoritve takratnega oblačenja in nošnje, nekaj pa je bilo tudi pomanjkljivosti. Videlo se je, kje je bila prisotna stroka in kje ne. Med tistimi, ki so najbolj udarili mimo, so bili Čehi. Tudi skupine, ki so ponazarjale vsakdanje življenje - patricije, plebs, sužnje - so se znale zelo približati originalom, čeprav je bilo pri nekaterih prisotnih preveč barv. Samo povorko pa bi kazalo bolje urediti: prvi del bi moral biti strogo vojaški, v drugem naj bi prikazali vsakdanje življenje. Z neurejenostjo se je izgubila rdeča nit same parade. Scenarij je nujno potrebno dodelati, da bi dogodek imel svoj začetek, vrh in zaključek.
Žižek pozdravlja, da bo tudi Ptuj v bodoče pripravljal podobno povorko, da se bo z njo lahko razbila ptujska poletna monotonija. »Vsak začetek je težak, ne nasprotujem temu, kar se je že dogajalo, potrebna pa je verodostojna rekonstrukcija nekega časa,« poudarja Žižek.
Med gledalci letošnje osme velike parade rimskih skupin so
bili 18. aprila tudi predstavniki Term Ptuj, vodil jih je direktor Andrej Klasinc, ki so za ogled povabili tudi predstavnike ptujskih pustnih skupin, ki so glavni akterji ptujskih rimskih iger, prince karnevala in članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki ohranjajo in razvijajo tradicijo rimskih iger. Andrej Klasinc je povedal, da so zadovoljni, da jim je kot nosilcu rimskih iger in vseh ostalih rimskih zgodb, s katerimi bogatijo ptujsko turistično ponudbo, uspelo izpeljati ogled letošnje velike osme rimske parade. S tem so še bolj povezali društva in skupine, ki so pripravljeni sodelovati v tem projektu na Ptuju in ga nadgrajevati. Njihov cilj je, da bi s skupino 30 vojščakov in 20 vestalk leta 2012 sodelovali na tej povorki. Navezali so stike z glavnimi organizatorji, po oddaji prijave jih bodo le-ti obiskali in ocenili, saj je sodelovanje na tej paradi potrebno izpolniti stroge kriterije (ki pa so se jim nekateri znali spretno izogniti, v kar s(m)o se v nedeljo v Rimu lahko prepričali tudi nekateri Ptujčani).
MG
Roman ZemuariC s.r Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 PniJ 1EL: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inr0@ZER0X.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Vabilo "letečim novorojenčkom"
V Letalski policijski enoti v okviru humanitarnih nalog opravljajo tudi prevoze novorojenčkov v inkubatorjih. Ocenjujejo, da je bilo s policijskimi helikopterji v treh desetletjih tako prepeljanih že okoli 700 nedonošenčkov. Najstarejši je tako danes star več kot 30 let, najmlajši pa samo nekaj dni. Vse, ki so bili v Sloveniji v vseh teh letih kot novorojenčki v inkubatorju v bolnišnico prepeljani s policijskim helikopterjem, vabijo na družabno srečanje, ki bo v soboto, 8. maja 2010, ob 11. uri v hangarju Letalske policijske enote na Brniku. Vabljeni tako odrasli kot tudi otroci, ki so kot dojenčki leteli v inkubatorju, ter njihovi starši ali sorodniki!
Zaradi boljše organizacije srečanja »letečih novorojenčkov« prosijo, da svojo udeležbo čim prej potrdite na e-naslov: inkubator@policija. si ali po navadni pošti na naslov: Letalska policijska enota, Zgornji Brnik 130 p, 4210 Brnik. Sporočite svoje ime in priimek, starost in kraj, iz katerega prihajate, ter število vaših spremljevalcev. Zaželeno je, da dopišete tudi nekaj vrstic o tem, kdaj in od kod ste bili vi ali vaši otroci prepeljani.
Zletel s ceste
17.	aprila okoli 22.30 je 26-letni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Lexus GS iz smeri Lovrenca na Dravskem polju proti Ptujski Gori. Ko je pripeljal v desni pregleden ovinek, mu je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo zadnji del avtomobila. Zato je zapeljal s ceste, avtomobil se je pri tem večkrat obrnil okrog svoje osi in pristal izven vozišča na njivi. V nesreči je bil voznik osebnega avtomobila hudo telesno poškodovan, 22-letni sopotnik iz okolice Ptuja pa lahko.
Preizkus z alkotestom
14.	aprila ob 13.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 42-letnega kolesarja iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,09 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
15.	aprila ob 19.35 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 58-letnega kolesarja iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,55 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
15. aprila ob 22.15 so policisti Policijske postaje Ptuj v Markovcih ustavili 58-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
18.	aprila ob 2.40 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Črešnjevcu ustavili 45-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,25 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
NaJurja datlje pravi čas, 'nam rž pokaže prvi klas.
Med nastopajočimi je bilo veliko dobrih izvedb ponazoritve takratnega oblačenja in nošnje.
Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 14 do 19 stopinj C.
V soboto bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo še manjše, krajevnepa-davine. V nedeljo bo sončno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG