a I be L PF [53 |GRADIVO 9-10 TREATISES AND DOCUMENTS INSTITUT ZA NARODNOSTNA RAZPRAVE VPRASANJA V LJUBLJANI IN GRADIVO € LJUBLJANA € DECEMBER 1979 | RAZPRAVE IN GRADIVO TREATISES AND DOCUMENTS 9-10 INSTITUT ZA NARODNOSTNA VPRASANJA LJUBLJANA — DECEMBER 1979 RAZPRAVE YU IN GRADIVO — TREATISES AND ISSN 0034 — 0251 UDK — UDC Uredniški Drago Kušej, odbor — Editorial 323.15 (100) (058) Board Druškovič, dr. Janko Jeri (glavni in odgovorni urednik — Chief-editor), dr. Gorazd Albina Luk, Janez Stergar (tehnični urednik — Technical Editor), dr. Tone Zorn Prevodi — Translations Lidija Berden (angleščina, nemščina — English, German), Hungarian), Angela Pleničar (madžarščina — Hungarian), — DOCUMENTS Italian), Saša Žabjek (angleščina, francoščina, Zunanja oprema Neta Ferenc Hajos (madžarščina — dr. Karel Šiškovič (italijanščina italijanščina — — English, French, italian) Layout Zwitter Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. junija 1979, Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in z navedbo vira. — The redaction of this volume has been terminated on 30 June 1979. The authors are responsible for the scientific contens of their contributions. The articles may reproduced only with the permission from the publisher and quoting the source. Založil in izdal — Published and edited by Inštitut za narodnostna vprašanja — Institute for Ethnic Problems YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5, tel.: (061) 25 204, 21 631 Predstavnik — Representative Mag. Silvo Devetak Revijo sofinancira — Raziskovalna skupnost Slovenije — Naklada — Co-financed The Council Circulation 1.200 izvodov — Tisk — Research by copies Printed by Tiskarna Slovenija, Ljubljana, marec 1980 of Slovenia be RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS, DECEMBER 1979, ST. 9—10 KAZALO Janko — CONTENTS Jeri: Edvard Kardelj — teoretik in državnik Theorist and Statesman) (Edvard Summary: Melanija UN Kardelj — 7—8 Edvard Kardelj — Sperans: On Theses Regarding (Ob tezah o narodnem vprašanju) Danilo Tiirk: Študija OZN LJUBLJANA, the National Ouestion 9—12 o pravicah pripadnikov manjšin Study On the Rights of Persons Belonging 13—30 30—32 to Minorities Mikeš — Albina Luk — Ferenc Junger: Upotreba maternjeg jezika i jezika društvene sredine kod školske omladine Rezume: Az anyanyelv es a kornyezetnyelv hasznalata a tanuldifjusag 33—37 38 korében Summary: The Use of the First and the Second the Schoolyouth Ferenc Legal Status of Nationalities In the Among 38—39 Hajos: A nemzetisegek jogi helyzete a Szloven Koztarsasagban Povzetek: Pravni položaj narodnosti v SR Sloveniji Summary: Ennio Language SR Szocialista 41—50 50—52 52—53 of Slovenia Opassi: Attivita ed esperienze delle comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola e Pirano 55—64 Povzetek: Dejavnost in izkušnje samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Kopra, Izole in Pirana Summary: of Interest Activity and for Experiences Education and Nationality In the Communes and Piran/Pirano of the Self-managing Culture of the Members of Koper/Capodistria, 64—65 Community of the Italian Izola/Isola 65—67 Stefan SoS: Stiki pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom 69—78 Priloga:, Izvleček iz programa kulturno-prosvetnega sodelovanja z LR Madžarsko v letih 1977—1979 (Annex: Abstract from the Programme of the Cooperation In the Field of Culture With the PR of Hungary in the Years 1977—1979) Reziimé: A magyar nemzetiség tagjai kapcsolatai az anyanemzettel Summary: Contacts of the Members of the Hungarian Nationality With Its Mother Nation Karel Šiškovič: Konferenca o etničnih in jezikovnih gruppi 1978) 81—96 etnico-linguistici nella provincia 97 Summary: The Conference on the Ethnical-linguistic Groups Province of Udine (Udine, from 5th to 6th of May, 1978) Miran In the Komac: Hrvaška jezikovna manjšina v italijanski pokrajini Molise Riassunto: || gruppo linguistico croato in Molise Summary: The Croat Linguistic Minority In the Italian Province Molise DuSan Neéak: Studijska komisija za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem Zusammenfassung: slowenischen »Studienkommission Volksgruppe im Karnten« 80 skupnostih v videmski pokrajini (Videm 5. in 6. maja 1978) Riassunto: La conferenza sui di Udine (Udine, 5—6 maggio 78—79 79 fir die Probleme 98 99—108 108 109 111—119 der 119—120 Summary: »Study Commission Group in Carinthia« Tone Janja for Problems of the Slovene National 120—121 Zorn: Leto dni avstrijskega zakona o narodnih skupnostih Zusammenfassung: Ein Jahr des Volksgruppen-Gesetzes Summary: One Year of the Act on Ethnic Groups Miklavc — Ludvik Olas: Socialnogeografska Porabja na Madžarskem Rezimé: 123—135 135—136 136 analiza slovenskega 137—146 Szocialis-geografial analizalas Rabavidék szlovénok magyarorszagban Summary: in Hungary Melanija 146—147 Socio-geographical analysis of the »Slovene Raab 147—148 Mikeš: Jezici i Evropska European Cooperation) saradnja (Languages Institute of hungarian and the 149—151 Ištvan Seli: O Institutu za hungarologiju u Novom The region« studies in Novi Sadu 153 Sad 153—154 Mirjana Domini: Zavod za migracije i narodnosti The '"". Dr. Lavo Institute for Migration Čermelj — and 155—157 Nationalities devetdesetletnik 157—160 (Dr. Lavo Čermelj — Nonagenarian) ***: Dr. lvo Juvancié 161—162 — osemdesetletnik (Dr. Ivo Juvančič — Octagenarian) 162—163 Janez Stergar: Tatjani Poberaj-Miklavčič v slovo (In Memory of Tatjana Poberaj-Miklavčič) Drago Druškovič: Sur zanimivih 163—164 guelgues livres actuels (O nekaterih novih knjigah) 165—177 Felix Ermacora, Menschenrechte in der sich wandelnden Welt Erich Fein, Die Steine reden Stefan Karner, Karntens Wirtschaft 1938—1945 Gerald Stourzh, Kleine Geschichte des Osterreichischen Staatsvertrages Lojze Ude, Boj za severno slovensko mejo 1918—1919 (Le combat pour la frontiére Francis slovéne L. Carsten, zu Hitler Hanns Haas — Karl septentrionale Faschismus Stuhipfarrer, 1918 Osterreich Tone Ferenc, Akcije organizacije spomladi 1940 (TIGR, les actions et en Italie au de in Osterreich. Ernest (Le und 169 Schonerer seine Tone Zorn: des Bibliografija člankov tisku v letih (Documents) narodnih par des 174 manjšin le droit vprašanju (Bibliography Ouestion 173—174 174—175 varstvo nationales o koroškem 1951—1954 on the Carinthian 1951—1954) Gradivo Siidkarnten minorites 169—172 172—173 Slowenen TIGR v Avstriji in Italiji de |'organisation en Autriche printemps de 1940) Petrič, Mednarodnopravno protection 168—169 a 1919) Von Milica Kacin-Wohinz, Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev 1921 do 1928 (Le mouvement de la defense nationale Slovenes de Primorje dans les annčes 1921—1928) Raumplanungsgesprach 165—166 166—167 167 of the in Periodicals international) 176—177 v periodičnem Articles in the Years 179—187 189—253 Zakonski načrt Slovenske skupnosti o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji (The Draft Law On the Total Protection of the Slovene National »Slovenska skupnost«) Minority in Italy — proposed by 189—192 Pismo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji ministrskemu predsedniku Giuliu Andreottiju (The Letter of the Representatives of the Slovene National Community To the Prime Minister Giulio Andreotti) Decreto del Presidente (Odlok predsednika del Consiglio ministrskega In Italy 193—195 dei ministri 24 dicembre 1977 sveta z dne 24. decembra 1977) Listina o pravicah Slovencev v Videmski pokrajini — diritti degli Sloveni della Provincia di Udine Carta dei Zakonski za osnutek Komunistične partije italijanskih državljanov slovenskega »Legal Standards Language« Disegno — for the Proposed di legge jezika« Protection by The »Norme Italije of 196—199 »Norme (The Italian zaščito Draft Law Citizens Italian Communist of Slovene Party) di tutela per i cittadini 200—203 italiani di lingua slovena« 203—221 Spomenica predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Haliji predsedniku republike Sandru Pertiniju (Tne Letter of the Representatives of the Slovene National Community In Italy To the President of the Republic Sandro Pertini) Dokument o pravicah (The Document slovenske narodnostne skupnosti on the Rights of the Slovene National v 221—223 Italiji Community in Italy) 223—227 Bundesgesetz Anbringung und 195 vom 1972, mit dem von zweisprachigen Aufschriften gemischter 6. Juli Bestimmungen topographischen in den Gebieten Karntens Bevolkerung getroffen werden mit Uber die Bezeichnungen slowenischer (Avstrijski zvezni o uvedbi dvojezičnih topografskih oznak in napisov krajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom) oder zakon v koroških 227—231 Regierungsvorlage: Bundesgesetz vom XXXXX, mit dem das Volkszahlungsgesetz gedndert wird (Vladni predlog avstrijskega zveznega zakona o spremembi zakona o ljudskih štetjih) 231—237 Bundesgesetz vom 7. Juli 1976 uber die Rechtsstellung von Volksgruppen in Osterreich (Volksgruppengesetz) (Zvezni zakon o pravnem položaju narodnostnih skupin v Avstriji) Bundesgesetz vom 7. Juli 1976, mit dem das Gehaltsiiberleitungsgesetz gedndert wird (Avstrijski o spremembi zakona o prevedbi plač) zvezni 238—242 zakon 243 Bundesgesetz vom 7. Juli 1976, mit dem das Volkszahlungsgesetz geandert wird (Avstrijski zvezni zakon o spremembi zakona o ljudskih štetjih) 243—246 Verordnung der Bundesregierung vom 18. Janner 1977 uber die Volksgruppenbeirate (Uredba avstrijske zvezne vlade o sosvetih narodnostnih skupin) Verordnung der Bundesregierung Bestimmung von Gebietsteilen Bezeichnungen sind (Uredba je treba jeziku) in deutscher in denen und Mai 1977 topografske oznake 246—247 uber die topographische slowenischer Sprache anzubringen področij, v katerih v nemškem in slovenskem 247 der Bundesregierung Bestimmung der Gerichte, Dienststellen, vor denen deutschen 31. avstrijske zvezne vlade o določitvi namestiti Verordnung vom Sprache vom 31. Mai Verwaltungsbehérden die slowenische als Amtssprache 1977 und Uber die sonstigen Sprache zusatzlich zur zugelassen wird (Uredba avstrijske zvezne vlade o določitvi sodišč, upravnih organov in drugih uradov, pred katerimi je slovenski jezik dovoljen kot uradni jezik dodatno k nemškemu jeziku) 248 Razprave in gradivo, Ljubljana, december EDVARD 1979, KARDELJ št. 9—10, s. 7—8 7 — TEORETIK IN DRŽAVNIK Komemorativne besede Janka Jerija na žalni seji delovne skupnosti Inštituta za narodnostna vprašanja 12. februarja 1979 smo Še vedno smo presunjeni, notranje globoko človeško prizadeti, po tem ko v soboto (10. februarja) popoldne izvedeli, da se je za vedno poslovil od nas bard, ljudski tribun, strateg naše revolucije in osvobodilnega boja in po zmago- viti vojni eden izmed glavnih oblikovalcev prvič v zgodovini svobodne, zedinjene, suverene slovenske republike, združene z drugimi bratskimi narodi in narodnostmi v novi, socialistični Jugoslaviji. Včeraj ste od njegovih najožjih sodelavcev in prijateljev veliko slišali (v mislih imam med drugim govor Vladimirja Bakariča in druga pričevanja) o zgodovinskem pomenu njegovega dela, o izjemni prodornosti njegove misli, o dialekti- čni ubranosti teorije in prakse njegovega delovanja kot državnika in enega izmed glavnih pobudnikov našega povojnega razvoja ter najtesnejšega sodelavca predsednika Tita. Mednarodni recenzenti so ob tem menili, da Edvard Kardelj sodi med največje marksistične mislece in teoretike današnjih dni, saj je s svojimi koncepti o samoupravni ureditvi naše socialistične skupnosti in o njeni neuvrščeni politiki izvirno odprl in razširil obzorja humanega socialističnega razvoja in to ne samo za narode in narodnosti Jugoslavije, marveč je splošno obogatil marksistično teorijo v današnjem svetu s svojim nedogmatskim pristopom in z globino svojih zamisli. Nemara se danes v teh grenkih urah slovesa še povsem ne zavedamo daljnosežnosti, celotnega vsebinskega dometa njegove misli. Toda ni dvoma, da bo po- menilo njegovo velikansko delo ne samo ustvarjalno inspiracijo za nas, bili njegovi sodobniki, marveč tudi za generacije, ki bodo sledile. Ko sem pred petintridesetimi leti kot šestošolec in partizan prvič ki smo prebiral Speransov »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, je to pomenilo zame edinstveno odkritje in doživetje. K tej knjigi sem se vračal tudi kasneje in črpal iz nje pobude za svoje delo na strokovnem področju. Rečem lahko, da so bila njegova izhodišča v tej knjigi tudi v mnogočem vodilo, ko sem pisal svojo študijo o diplomatskem boju za našo novo zahodno mejo po koncu druge svetovne vojne. Zgodovinska je med drugim resnica, da je bil Edvard Kardelj s svojim bogatim znanjem, tankim posluhom za takratno ravnovesje mednarodnih sil in za dejanske možnosti tisti, ki je odločilno prispeval, da je tudi za zeleno mizo mirovnih pogajanj padla krivična rapalska meja in da danes po mirovni konferenci (1946), po londonskemu sporazumu (1954) in po osimskem sporazumu (1975), po- teka naša zahodna meja vendarle tako, da več ali manj sovpada s slovenskim etničnim prostorom. Več v danih situacijah ni bilo mogoče doseči. S svojo genialno razčlenitvijo slovenskega narodnega vprašanja je postavil trajne temelje naših odnosov do tistih delov slovenskega naroda, ki so kljub vsem prej omenjenim prizadevanjem tudi po koncu zadnje vojne ostali izven matične države. Kardelj je namreč sodil, tako v predgovoru v drugi izdaji »Razvoja slovenske- ga narodnega vprašanja«, da slednje še ni izčrpno in da obstoji še naprej v pro- 8 J. Jeri: teoretik In državnik blemu slovenskih manjšin v zamejstvu. To vprašanje pa se po njegovem splošno postavlja odnosi, vendarle manj ostro kot prej, saj Edvard Kardelj so se spremenili — kvantitativni še zlasti zaradi vloge nove Jugoslavije kot progresivnega faktorja v tem delu sveta in v mednarodnem dogajanju sploh. Njegovi široki, v prihodnost uprti koncepti so namreč med drugim ustvarili pogoje, omogočili politiko odprte meje, povezovanja z demokratičnimi silami, kar vse naj bi olajšalo konstruktivno urejevanje tudi še odprtih vprašanj manjšinske zaščite. Po njegovem vrednotenju je bila manjšina subjekt, ki se le v organski povezanosti z matičnim narodom in z vsem naprednim lahko učinkovito bojuje za svojo dejansko enakopravnost ter proti vsem poizkusom hegemonizma in mani- pulacij. Prav v svojih zadnjih delih je očrtal nekatera fundamentalna stališča, kot na primer tudi v intervjuju za dunajski tednik »Profil«, v katerem med drugim zavrača možnost »naravne asimilacije« ali kakršnekoli spontanosti teh v kali nedemokratičnih vidnih procesov, ker je pač pritiskov ter raznih vidikov asimilacija odsev in posledica bolj podrejenosti in neenakopravnosti. ali manj Odločno je zavrnil tezo, da bi lahko manjšine — seveda, če so ustrezno zaščitene — pomenile kakršnokoli nevarnost za celovitost države, v katerih živijo. Zavoljo tega je pomenil za Kardelja absurd gih manjšin evropske Vsi še vedno dežele, tisti, probleme, ki se ki se tudi dejstvo, da je priznanje pravic narodnih problem tudi za nekatere visoko na zunaj in se še sicer bodo rade strokovno ponašajo z demokratično ali kakorkoli bodo v Kardeljevih analizah o nacionalnem in dru- civilizirane države oziroma ukvarjali, vprašanju tradicijo. proučevali te našli zakladnico idej, originalnih napotkov in trdno teoretično oporo za svoje nadaljnje delo. Prav zaradi vsega tega pa je njegov opus tako izjemnega pomena za teore- tično pravilno in ustvarjalno usmerjeno delo institucije, kakršna je naša. Naj samo opomnim na to, s koliko intimne zavzetosti je Kardelj spremljal položaj pri čemer velja naših manjšin in delo delavcev na tem področju raziskovanj. Smo še vedno pod vtisom nenadomestljive izgube, spomniti na iskreno spoštovanje našega delovnega človeka do dela, osebnih vrlin in ustvarjalnega poguma tega velikana, ki mu vsi toliko dolgujemo. Vendar pa lahko danes ugotovimo, da je bil naš inštitut pri svojih strokovnih prizadevanjih, vsebinski in programski usmerjenosti zvest izročilu tega velikega misleca. Zdaj se sicer ne bomo mogli več obračati nanj, da nam bi neposredno svetoval, nas učil, toda ostal bo med nami z vsem svojim vsestranskim snovanjem, katerega stalnica je bila iskrena, z globokim humanizmom prežeta skrb za delovnega njegovem človeka, za kritično neutrudljivem iskanju in svobodno novega, znanost, pravičnejšega, ki se bo navdihovala bolj človeškega. pri Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, Edvard ON THESES št. 9—10, Kardelj REGARDING s. 9—12 — THE 9 Sperans NATIONAL (Ob tezah o narodnem OUESTION vprašanju) V spomin na preminulega misleca, publicista, teoretika in politika, tov. Edvarda Kardelja, objavljamo angleški prevod dela predgovora k drugi izdaji knjige »Razvoj blish the English translation of the fragment from the Preface to the Second Edition of his work »Razvoj slovenskega narodnega vpraSanja« (‘Development of slovenskega je v kritični the Slovene National Question"), in which, by means of critical analysis of the Stalin's theory of the nation, he pointed out narodnega vprašanja«, kjer analizi Stalinove teorije o narodu opozoril ter zgodovinske na družbenoekonomske razsežnosti in vlogo te družbeno-zgodovinske Knjiga 1939 je pod prvič to the izšla v psevdonimom Ljubljani, leta Sperans, z socio-economic and historical mensions as well as to the socio-historical cathegory. kategorije. The na- work was published role of dithis for the first slovom s»Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« in je bila že ob izidu zaple- time in Ljubljana in donym Sperans and njena. venskega narodnega vprašanja". It was seized already at the time of its appearing. In the Slovene language appeared also the second accomplished edition in 1957 in Ljubljana as well as the third, re- V slovenščini dopolnjena je izšla še tretja, pregledana in dopolnjena Ljubljani leta 1970. Delo je bilo izdaja v prevede- no v srbohrvaški jezik — Razvoj kog nacionalnog pitanja (tri Beogradu druga, izdaja v Ljubljani leta 1957 ter leta 1958, 1960 in slovenačizdaje v 1973), v vised and accomplished edition in 1970 in Ljubljana. The work has been trans- ma- kedonski jezik — Razvoj na slovenečkoto nacionalno prašanje (v Skopju leta 1959). Leta 1961 je delo izšlo v madžarskem jeziku v Novem Sadu — A szloven nemzeti kérdés fejlédése ter leta 1971 v nemškem jeziku na Dunaju — Die Vierteilung; Nationale Frage der Slowenen (pri lated in the memory Kardelj, of theorist who First so as all impact of gels and historical economic and died not the great politician, long ago, Serbo-Croatian — Razvoj into Macedonian — Razvoj nečkoto nacionalno prašanje slo- in the year 1959). In 1961 na slove(in Skopje it was issued in the Hungarian language in Novi Sad — A szloven nemzeti kerdes fejlodese, and založbi in 1971 in the German language in Vienna — Die Vierteilung; Nationale Frage der Slowenen (Europa Verlag). The English translation of this fragment has been 1975. publicist, into venačkog nacionalnog pitanja (three editions in Belgrade: in 1958, 1860 and 1973), Europa Verlag). Pričujoči angleški prevod odlomka je vzet iz Kardeljeve knjige ''The Nation and International Relations", Beograd 1939 under the pseuthe title ‘‘Razvoj slo- thinker, Edvard taken and we 1975. pu- from Kardelj's book 'The Nation International Relations’, Beograd of all, | should like to refer to Stalin's theory of the nation, all the more Marxist thought in Yugoslavia, including Slovenia, was long under the that theory. Stalin, proceeding from the basic premises of Marx, EnLenin on the national question, rightfully observed that the nation is a phenomenon, the product of the capitalist epoch. He then sought the causes of nation building. For this purpose, he used the old Austro- Marxist definition of the nation, based on culture and language, and supplemented it with the element of economic linkage in a specific territory. Politically, it was certainly a progressive definition, for, deriving directly from it was the necesssity of recognizing the right of every nation to self-determination and the indispensability ments. of linking the workers' movement with But theoretically speaking, it merely skimmed national liberation move- the surface, explaining only what binds the nation together but not elucidating the social role of that histori- 10 E. Kardel]; cal phenomenon. It is clear, namely, On Theses Regarding the National that the nation did not emerge Question by chance, and once it was established, it must have had a social function. It is precisely through that function that it becomes an element of the objective social laws governing the epoch in which it exists. Stalin did not succeed in explaining the effects of »economic links«, that is, of the community of “economic interests” in a “compact territory’. And where he did make ternal an attempt to do so, he reduced manifestations of economic processes the concept (modern more trade, or less to ex- new means duction and transportation, and so on) calling for greater centralization. words, Stalin did not see the organic link between certain of pro- In other socio-economic struc- tures and the phenomenon of the nation; he failed to see that the nation is a component part of certain economic and social relations and not only the manifestation of a specific consciousness growing on the and economic links and community of interest, which The “economic linkage” to which grounds of technological are its consequence. Stalin referred is actually the direct result of the social division of labour typical of the epoch of capitalism. This process unified peoples internally within the frameworks of their language and cultural boundaries while simultaneously arousing economic and and cultural concentration bution of the assertion. of capital this was surplus product them to struggle for their independent In conditions as marked therefore would permit by capitalist also a struggle the economic competition for such and distri- consequently also the cultural affirmation of each nation. As long as surplus labour has existed, there has been not only class differentiation and internal social antagonisms but also fighting between tribes, peoples, nations exploitation, man for that surplus has always labour. In coditions of class antagonism and striven to retain it for himself, for that part of the world to which he belonged by dint of his social consciousness. The difference in the degree of the social division of labour determined the frameworks of that struggle, from tribes and the antique city-state through the medieval commune and feudal province to the modern nation. This struggle is also one of the mani- festations of unevenness in socio-economic development characteristic of all phases of mankind’s development. Like everything else that has come into being throughout history in the field of socio-economic forms have also their beginning and relations, their inevitable end, the aforementioned usually attended by the obstinate resistance of reactionary and conservative social forces and ideologies. But this does nothing to change from internal socio-economic the fact that all forms in history have emerged needs and that as such they characterize in a spe- cific manner various phases of social progress and within that progress also corresponding cultural advancement of mankind, or of its various parts. The struggle therefore for the not simply assertion a struggle of the nation in the for the democratic and epoch of capitalism cultural rights the was of man, for the right to one's own language and independent cultural affirmation, for better economic conditions; it was also a struggle for the social and cultural advancement of mankind generally. And that struggle will not cease as long as the nation objectively discharges the socio-economic function for which it emerged in history, that is, until the progress of productive forces and socialist relations outgrows that function. Stalin did not see these deeper roots of the historical appearance and role of the nation. His conception of the nation’s future therefore carried him to idealistic, pragmatic positions, to say nothing of his practical policies in this field. He mechanically determined what is ‘nationalistic’ and what "internationa- Razprave in gradivo, Ljubljana, listic", at the same december time he 1979, št. 9—10 frequently 11 identified tendencies toward bureaucratic centralism and hegemony with ‘‘socialistic internationalism”. He took the same view of the historical process by which nations come closer together and merge. Again he saw this only through the prism of certain external manifestations of the nation: in the merger of languages to form some sort of ‘‘zonal languages” (but first of all even a language), in growing centralization by way of administrative measures, in some sort of mechanical cultural fusion on the basis of propagating elements are only a By artificially forcing lity of creating new the strengthening of internationalistic thinking, and Languages, cultural divisions, all these existed in feudalism and with certain so on. However, all these part, and even not an essential characteristic of the nation. the merger of these elements, there is not only no possibi“zonal nations” but the opposite effect may be achieved: nationalism because of the nation's resistance to oppression. of these elements certain joint economic interests, and so on, in prefeudal epochs. Moreover, in connection a specific kind of patriotism or of ethnical con- sciousness developed among feudal and prefeudal peoples which is on occasion strongly reminiscent of the national consciousness or national patriotism of our epoch although we cannot say there were any nations at that time, nor was there any such consciousness. It is therefore senseless under present circumstances to associate the process of the withering away of the nation as a specific histo- rical category with the process of the merger of languages. People and not languages will merge into a higher universal community but the different languages in this community people generally will speak will not more present an impediment, all the more so as languages as their cultural level rises. That the languages of large nations will also become international languages is obvious. It is egually obvious that languages will influence each other to an even greater extent than they do today. But whether those influences will bring about a merger of languages or not is a question we can safely leave to future generations. In any case, the question of language merger has no connection with the process of rapprochement and merger of nations into a higher universal community. This process, which will be reflected and is already reflected today also in the form of various kinds of ‘‘zonal” cooperation and integration of nations, depends above all on the further development of the same socio-economic factors that brought forth the modern nation in the past. In other words, just as the nation emerged on the grounds of the specific social division of labour typical of the capitalist epoch, so will it gradually disappear from the historical scene as a specific historical social category with the development of new forms and ranges of the social division of labour to be levered by the socialist and the communist social system. That goal cannot therefore be achieved by any forced or artificial merger of languages and cultures, as Stalin believed, but only through the further development of productive forces and a higher level of human civilization, adjusted to the new productive forces ‘of mankind. These socio-economic and the associated socialist ideological forces, which are constantly advancing, will gradually transform the consciousness of people and thus transcend national boundaries — indeed they are doing so already today — and make man a citizen of the world, just as backward productive forces in their day made man a member of a family, tribe, local commu- nity, province and nation. | do most not mean progressive to imply segment that there of mankid. is no need for conscious That effort is needed effort by the but so that it might be successful the point of departure must be socio-economic processes and not the external manifestations of nations. For this precise reason, the principle of 12 E. Kardelj: On Theses Regarding the National Question self-determination and equality of nations cannot be a starting-point policy, a purely democratic principle, but the indispensable subjective and objective condition without which there can be no unhampered advancement jin the direction of socialism nor can the objective processes of the rapprochement and merger of nations develop normally otherwise. For the same reasons, Stalin failed to understand the essentials of the peasant's relationship to the nation. He saw that in many countries the peasants constituted the bulk of the armies of national liberation movements and that in modern times the peasants of an oppressed nation regarded their entire social and political position through the prism of national oppresison. Consequently, he proclaimed the national question “in essence a peasant question”. This assertion is correct only in one sense. In colonies and backward co- untries, the peasant remains the mainstay of the national liberation struggle irre- spective of the role the bourgeoisie might play cumstances. But as | said before, the peasant nomic demands liberation with is for the national peasant government. But in essence;-the demands. the national main in this respect under certain ciridentifies all his social and eco- In that sense, form question of struggle the struggle for national to gain is undoubtedly influence a question in the of all so- ciety. It is organically linked with the social relations of the capitalist epoch and also the transitional period from capitalism to socialism. For this very reason, the working class is not and cannot be indifferent to the way national relations are dealt with, either in capitalist countries or in those on the road to socialism. Traceable to the same theoretical error is Stalin's theory of “bourgeois” and "socialist" nations. Stalin sees the nation as a bourgeois construct and not as a construct of the socio-economic relations of the epoch of capitalism, of the degree of development of productive forces characteristic of that epoch. That is why he pits the "socialist nation" against the ''bourgeois nation" although the former is the pure and simple result of change in the character of government and ownership. Obviously this is an explicitly idealistic theoretical approach to the national guestion. That such theories do not help the leading socialist forces to deal correctly with the national guestion in the period of transition from capitalism to socialism is egually obvious. Razprave Ljubljana, in gradivo, ši. 9—10, 1979, december Danilo ŠTUDIJA OZN 13 s. 13—32 Turk O PRAVICAH PRIPADNIKOV MANJŠIN UVOD Dejavnost OZN na področju zaščite manjšin je v velikem delu študijske na- rave. Že od ustanovitve komisije za človekove pravice in njene podkomisije za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin in v času priprav splošne deklaracije človekovih pravic so se Združeni narodi srečali z nekaterimi problemi teoretične narave. Kot je znano, splošna deklaracija ne vsebuje določil o zaščiti manjšin. Resolucija generalne skupščine 217 (lll) C, imenovana »resolucija o usodi manjšin«, je prenesla predloge Jugoslavije, Danske in ZSSR, ki so bili zavrnjeni v razpravi o splošni deklaraciji človekovih pravic, pred komisijo in podkomisijo. Generalna skupščina je prek ekonomskega in socialnega sveta OZN zadolžila ta dva organa, da izdelata »temeljito študijo z namenom, da bi OZN lahko izdelali učinkovite te ukrepe resolucije je za zaščito podkomisija v letih 1948—1955 rasnih, nacionalnih za preprečevanje in verskih manjšin«, diskriminacije posvetila vrsto svojih razprav problematiki in Na osnovi zaščito manjšin manjšin. V obdobju 1948—1955 je podkomisija glavni del svoje pozornosti namenila nekaterim temeljnim konceptualnim vprašanjem zaščite manjšin, zlasti vprašanju definicije, razmejitve med prepovedjo diskriminacije in zaščito manjšin ter klasifikacije manjšin in klasifikacije vrst diskriminacije. Ugotovitve in sklepi, do katerih je podkomisija v tem procesu prišla, niso bili deležni naklonjenosti komisije za človekove pravice kot podkomisiji nadrejenega in političnega organa (komisijo za človekove pravice sestavljajo predstavniki držav, podkomisijo pa posamezniki — strokovnjaki). Komisija je predloge podkomisije bodisi zavrnila, bodisi ignorirala. Tako so rezultati dela podkomisije iz tega obdobja ostali samo teoretična dela brez politične potrditve. Vzporedno s študijskim delom je podkomisija v tem obdobju pripravila tudi tekst člena o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki je kasneje postal 27. člen mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravi- cah. Študijska redno. Po letu skriminacije. V tudi v pripravi je podkomisija in normativna dejavnost sta v tem obdobju torej potekali vzpo- 1955 se je podkomisija posvečala raznim aspektom problema ditem obdobju je nastala serija kvalitetnih študij iz te tematike, pa deklaracije in konvencije o odpravi vseh vrst rasne diskriminacije sodelovala. Sprejetje pakta o državljanskih in političnih pravicah (1966 skupaj s paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah) v generalni skupščini OZN je povečalo pomen razlage njegovega 27. člena, ki govori o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Zato je podkomisija na svojem 20. zasedanju (1967) sprejela načelen sklep o tem, da bo pripravila študijo o načelih, vsebovanih v 27. členu mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Na svojem 24. zasedanju (1971) je podkomisija konkretizirala svoj sklep iz leta 1967 in zadolžila svojega člana — znanega italijanskega izvedenca prof. dr. Francesca Capotortija, da kot posebni poročevalec podkomisije pripravi študijo o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin v luči 27. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki se glasi: 14 D. Tirk: »V državah, v katerih živijo etnične, verske ali jezikovne manjšine, pripad- takih manjšin rabljajo svoj povezanosti pakta o pravicah manjšin svoje skupine Spričo OZN pripadnikov nikom nega Študija ne bo uživajo svojo zanikana pravica, da v skupnosti kulturo, izpovedujejo z ostalimi in vršijo svojo vero člani in upo- jezik.« študije z razlago o državljanskih in političnih in izpolnjevanjem pravicah, problem 27. člena manjšin mednarod- ni obravnavan glede na svojo objektivno danost v današnjem svetu, ampak skozi prizmo citiranih določil 27. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. To pomeni določeno zožitev obravnavanja teme in opredeljuje metodo preučevanja. Ob teh specifičnostih pa je Capotortijeva študija do sedaj monografsko delo o problemu manjšin izdelano v okviru OZN. Priprava študije je potekala v treh fazah: a) zbiranje, liranje držav analiza priporočil. članic in verifikacije Gradivo, OZN, ki ga generalni materiala; je poročevalec sekretar OZN, b) priprava uporabljal, specializirane najobsežnejše poročila; so c) formu- posredovale agencije vlade in nevladne organizacije s konsultativnim statusom pri ECOSOC. Slaba stran te metode je, da so glavni vir informacij vlade, zaradi česar obstoja nevarnost, da poročevalec dobi v obdelavo že prikrojeno resnico. Po drugi strani pa je res, da je ta metoda pri delu mednarodnih organizacij in posebej še pri delu OZN edina možna. Na bazi tako dobljenih podatkov je poročevalec ob pomoči sekretariata OZN pripravil 76 monografij, ki prikazujejo položaj manjšin v 76 različnih državah. Med njimi je tudi monografija o položaju manjšin (narodnosti) v Jugoslaviji, pa tudi monografije o položaju manjšin v Avstriji, Bolgariji in Italiji." Delo posebnega poročevalca je trajalo 5 let — od času je predložil Podkomisiji naslednja poročila: a) 1972, začetno poročilo, doc.E/CN.4/Sub.2/L.564; leta 1972 do 1977. V tem b) 1973, vmesno poročilo, doc.E/CN.5/Sub.2/L.582; c) 1974, začasno poročilo, doc.E/CN.4/Sub.2/L.595; d) 1975, poročilo, doc.E/CN.4/Sub.2/L.821. V letu 1976 Podkomisija ni obravnavala študije o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, leta 1977 pa je bila Podkomisiji predložena končna verzija študije z oznako E/CN.4/Sub.2/384 and Add. 1—7, ki sintetizira rezultate poročevalčevega dela iz vseh petih let. V pričujoči analizi uporabljamo kot izhodišče končno verzijo študije. Na nekaterih mestih, kjer obstojajo razlike med končno verzijo in vmesnimi poročili in če so stališča iz vmesnih poročil zanimiva, bomo opozorili tudi nanje. I. POJEM MANJŠINE (Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.1) Problem definicije pojma manjšine je eden najtežjih in ga zato vse do danes niti doktrina niti organi mednarodnih organizacij niso uspeli rešiti. Capotorti najprej podaja prikaz dosedanjih poskusov: 1. Mnenje Stalno Stalnega mednarodno mednarodnega sodišče pravice sodišča pravice je poskušalo opredeliti pojem manjšine v posvetovalnem mnenju z dne 31. VII. 1930 v zvezi z izvrševanjem grško-bolgarske pogodbe o izseljevanju pripadnikov manjšin.? Sodišče je med drugim poudarilo, da je vprašanje obstoja manjšin ' Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.6, dejansko str. 6 in 24. ? GPJI, Serie B, No 17, strani 19, 21, 22, 33. (guestio facti) in ne pravno vpra- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 15 šanje (guestio iuris). V razlagi omenjene pogodbe je sodišče menilo, da je manjšina skupina oseb, ki živijo v določeni državi ali na določenem območju, ki imajo lastno rasno obeležje, vero, jezik in tradicije, ki jih združujejo identičnost rase, vere, jezika in tradicij v duhu solidarnosti. Cilj te solidarnosti manjšine je ohra- niti svoje tradicije in vero, zagotoviti pouk in izobraževanje svojih otrok v duhu svoje rase in si vzajemno pomagati. Z vidika te konvencije je po mnenju sodišča nepomembno, ali je skupina priznana po krajevnem pravu kot pravna oseba ali ne. 2. Definicija, Podkomisija III. zasedanju ki jo je predlagala je preprečevanje (po temeljitih Podkomisija na diskriminacije predhodnih lll., IV. in V. zasedanju in zaščito razpravah) manjšin sprejela je na svojem naslednjo definicijo: »|. Izraz manjšina vključuje samo tiste nedominantne skupine v neki populaciji, ki imajo in želijo ohraniti stabilne etnične, verske ali jezikovne značilnosti ali tradicije, opazno različne od tradicij in značilnosti ostalega prebivalstva; II. Take manjšine morajo vključevati nitev tradicij in značilnosti in II. Take manjšine morajo pripadniki.«* Poudariti velja (tega Capotorti biti število lojalne ne omenja), oseb, državi, ki zadostuje katere za ohra- državljani so njeni da te definicije Komisija za člo- vekove pravice ni sprejela, ravno tako pa so propadli vsi drugi poskusi izdelati definicijo, ki bi imela poleg teoretičnega pomena tudi karakter formule, sprejete s strani nekega političnega organa OZN (Podkomisijo sestavljajo strokovnjaki, njen nadrejeni »politični« organ stavljajo predstavniki držav)." 3. Definicija, Capotorti Za potrebe manjšina: je pa je Komisija kot jo za potrebe svoje študije študije je Capotorti za človekove predlaga predlagal posebni pravice ,ki jo se- poročevalec naslednjo definicijo pojma »Za potrebe študije je etnična, verska ali jezikovna manjšina skupina, ki številčno manjša od ostalega prebivalstva določene države in ki poseduje kulturne, fizične, ali zgodovinske značilnosti, ali značilnosti, vere ali jezika ostalega prebivalstva.«" vero ali jezik različen od Vidimo, da je Capotorti podal široko definicijo pojma manjšin, ki ni omejena ne s faktorjem številčne moči manjšine in ne s faktorjem subjektivne in izražene volje manjšine, da ohrani svoj manjšinski Citirano definicijo je poročevalec značaj. posredoval vlad so bila različna — od takih (Švedska, ZRN), loženo razkično definicijo, pa do niansiranih vladam v komentiranje. Mnenja ki so izrazila strinjanje s pred- restriktivnih pojmovanj. Tako je italijanska vlada poudarila pomen želje manjšine, da ohrani svoje značilnosti — »važno je, da obstoja vitalna in aktivna skupina, ki se zaveda svojih značilnosti in ki želi te svoje značilnosti ohraniti.«? Po drugi strani pa ima po mnenju italijanske vlade numerični faktor (številčna moč manjšine) zelo majhen pomen.® > Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.1, " Doc.E/CN.4/Sub.2/117, > Prim.Doc.E/2573. str. 3. str. 17. * Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.1, " Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add., " Op. cit., str. 19. str. 10. str. 16. D. Turk: StudiJa OZN o pravlcah pripadnikov manjšin 16 Podkomisija je glede problema definicije manjšine (v okviru razprav o Capotortijevih poročilih) poudarila, da to, da ni splošno sprejete definicije manjšine, ne sme ovirati uresničevanja 27. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Po drugi strani pa so člani Podkomisije razpravljajoč o Ca- potortijevi definiciji poudarjali take omejitve, kot sta faktor številčne moči in faktor subjektivne in izražene želje po ohranitvi značilnosti manjšine. Poudarjali so tudi specifične probleme dežel v razvoju. Ko pojma ima Capotorti manjšine določena sintetizira mnenja poudarja pomen skupina vlad, strokovnjakov povezanosti drugačne etnične, in organov objektivnega verske OZN elementa ali jezikovne glede (dejstva, da značilnosti) s sub- jektivnim elementom — tj. manjšina mora kazati voljo do ohranitve svojih posebnosti.? Faktor številčne moči manjšine je po Capotortiju pomemben v toliko, ker potreba po zaščiti manjšin izhaja iz šibkosti njenega položaja. Vprašanje mini- malnega števila, potrebnega za zaščito manjšine, pa je po Capotortiju bolj prak- tičnega kot teoretičnega pomena: »V načelu ima tudi najmanj številna skupina pravico, da zahteva zaščito predvideno po 27. členu, v okviru, v katerem se zdi razumno, da je pričakovati s strani države posebne ukrepe za zaščito manjšin.«'? Končno se zdi Capotortiju samo po sebi umevno, da ima vsak posameznik pra- vico, da se odloči ali bo pripadal manjšini ali pa se bo integriral z ostalim pre- bivalstvom. Opaziti je, da Capotorti v teh vprašanjih zavzema previdna stališča. pravljajoč o subjektivni izraženi volji po ohranitvi značilnosti ne omenja ko je manjšina pod pritiskom večine in ko dejansko ni pravega vzdušja žanje želje po ohranitvi lastnih značilnosti. Še več, povsem je spregledal izraženo na seminarju na katerem je bilo o večnacionalni poudarjeno, da Raz- situacij, za izrastališče družbi, ki je bil junija 1965 v Ljubljani in je vprašanje manjšine večine." Capotortijevo stališče do faktorja številčne moči v prvi vrsti problem je sprejemljivo, o vprašanju integracije pripadnikov manjšin z večinskim prebivalstvom pa bi morda lahko postavil razliko med integracijo kot dejanjem svobodne volje posameznikov asimilacijo, kot posledico nasilja večine nad manjšino. izin Med zanimive spadajo tudi tiste navedbe v študiji, ki se nanašajo na problem priznanja manjšine.'? Po Capotortiju lahko država prizna neko manjšino na različne načine: s priznanjem statusa pravne osebe, s sprejetjem posebnih ukrepov za zaščito njene identitete ali pa z parcialnim zagotavljanjem nekaterih pravic. Temeljnega pomena je to, da »mednarodna nega priznanja njihovega obstoja.«"? Seveda Problem pa uradno priznanja priznanje manjšine ima po mnenju zaščita manjšin v praksi Capotortija izboljša dva aspekta: ni odvisna položaj od urad- te manjšine. po eni strani gre za priznanje skupine kot manjšine, po drugi strani pa za ugotovitev pripadnosti posameznika manjšini. Capotorti ugotavlja, da je glede teh vprašanj odnos od države do države drugačen, pa tudi znotraj določene države so nekatere manjšine priznane, druge pa ne. Poudarja tudi, da načelnih ustavnih določil o nediskrimi- naciji na bazi rase, spola, jezika ali vere Podobno velja za jezikovnih kategorij znanja teh manjšin. uradne statistike. dokazujejo Te obstoj ne gre razlagati sicer " Doc.ST/TAO/HR/23, navedbo kot priznanje določenih manjšin, ne pomenijo * Op. cit., str. 31, Op. cit., str. 32. str. 10, pars. 32. " Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.1, " Op. cit., str. 33. z str. 33—46. manjšin. etničnih pa še uradnega ali pri- Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, ši. 9—10 17 Drugi aspekt problema priznavanja terja odgovor na vprašanje, kateri kriterij uporabiti, da bi ugotovili ali posameznik pripada manjšini ali ne. Če se uporablja subjektivni kriterij (posameznik varnost političnih pritiskov. meznik običajno uporablja, naj izjavi svojo pripadnost manjšini), obstoja ne- Uporaba objektivnih kriterijev (npr. jezik, ki ga posanjegovo poreklo itd.) je problematično takrat, ko npr. pripadnik manjšine uporablja jezik večine. Poleg teh dveh metod Capotorti omenja tudi primere, ko se pripadnost sameznika manjšini izraža ne na temelju definiranih kriterijev, ampak formalno izražene ne pa tudi dolžan volje posameznika,« tj. primere, ko je posameznik izraziti pripadnost določenim skupinam. Kot primer konsko ureditev v Romuniji, slavijo." med države s takim pristopom pa šteje II MEDNARODNA ZAŠČITA PRIPADNIKOV ETNIČNIH, IN JEZIKOVNIH MANJŠIN PO LETU 1919 (Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.2) Na začetku tega poglavja Capotorti v okviru sistema Društva narodov. vendar ne prinaša nič novega in rešitev ni neposredno začetnega poročila obširno analizira režim po- »na temelju upravičen, navaja za- tudi Jugo- VERSKIH zaščite manjšin Ta analiza (str. 1—42) je teoretično zanimiva, tudi za razlago sedanjih mednarodnopravnih relevantna. Vsebina tega dela je identična z vsebino 1. dela (E/CN.4/Sub.2/L.564). V nadaljevanju (str. 42—60) študija obravnava vprašanje zaščite manjšin po drugi svetovni vojni. V tem kontekstu je podan prikaz Ustanovne listine OZN; Splošne deklaracije človekovih pravic, prenehanja veljavnosti zaščite manjšin v okviru Društva narodov, dejavnosti organov OZN glede zaščite manjšin; splošnih mednarodnih pogodb sklenjenih pod okriljem OZN ter drugih mednarodnih instrumentov sprejetih po drugi svetovni vojni. To materijo narodne dejavnosti — obravnava tudi začetno vmesno poročilo (E/CN. 4/Sub. 2/L. 582). — poročilo prikaz normativne med- (E./CN.4/Sub.2/L.564) in Ti prikazi so teoretično zanimivi, med njimi pa najdemo tudi prikaz mednarodnopravne ureditve položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, podan v kontekstu prikazovanja mednarodnih rešitev izven sistema OZN. V končni verziji študije se glasi: »Posebni statut, ki ga je vseboval Memorandum o soglasju med vladami Italije, Združenega kraljestva, ZDA in Jugoslavije glede Svobodnega tržaškega ozemlja, podpisan v Londonu 5. 10. 1954, je določil zaščito etničnega značaja in neoviranega območju, ki ga upravlja upravlja Jugoslavija. rinem kulturnega razvoja »jugoslovanske Italija in »italijanske etnične skupine« etnične skupine« na ozemlju, v ki ga Posebej je določal, da obe skupini uživata pravico do lastnega tiska v matejeziku, da vzgojne, kulturne, socialne in športne organizacije obeh skupin lahko delujejo svobodno in da bo lahko osnovno, srednje in poklicno izobraževanje zagotovljeno skupinama v materinem jeziku. Memorandum o soglasju je tudi določal ustanovitev posebnega Mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora, ki je pomagal in dajal nasvete glede problemov povezanih z zaščito »jugoslovanske etnične skupine na območju pod italijansko upravo in »italijanske etnične skupine« na območju pod jugoslovansko upravo. S sprejetjem Osimske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, podpisane v letu 1976, je Londonski memorandum iz leta 1954 prenehal učinkovati, toda 8. člen pogodbe zagotavlja etničnim skupinam, na M Op. cit., str. 44, 45 18 D. Tdrk: Studlja OZN o pravicah pripadnikov manjšin katere se nanaša memorandum, ugodnih ukrepov, ki so Že na prvi pogled ga memoranduma kot sporazum nanaša le na ekvivalentno raven zaščite, vključujoč ne pa tudi na manjšine izven ozemlja bivšega Svobodnega tej razlagi randum osimski sporazum o soglasju zagotavlja oz. Specialni načelu največjega možnega torti sploh ne omenja. Na straneh o državljanskih ohranitev bili že sprejeti«.! je opazna razmeroma restriktivna razlaga tako Londonsketudi Osimskega sporazuma. Capotorti trdi, da se Osimski etnične skupine, o katerih govori memorandum o soglasju, 60—68 le tisti statut, varstva tržaškega ozemlja. Po zaščite, preambularnega ki ga določila državljanov-pripadnikov študija analizira in političnih nivo pravicah. priprave Vsebina 27. člena tega teksta pozna manjšin« pa Capo- mednarodnega pakta je identična z ustrezni- mi deli začetnega poročila (E/CN. 4/Sub. 2/L. 564). Oglejmo si sedaj tista mesta v Capotortijevi študiji, ki vsebujejo 27. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. a) Razmerje med To vprašanje je poudarja, Memo- o »privrženosti razlago pojmom »nediskriminacija« in pojmom »zaščita manjšin« obravnavano v začetnem poročilu (1972), ko Capotorti »da sta oba koncepta različna v tem smislu, da enakost in nediskrimi- nacija predpostavlja formalno zagotovilo enakega ravnanja z vsemi posamezniki — ki mora zagotoviti uživanje istih pravic in sprejemanje istih obveznosti — medtem ko zaščita manjšin implicira posebne ukrepe v prid članov pine. Vendar je namen teh ukrepov vzpostaviti dejansko enakost manjšinske skumed člani manj- šinske skupine in drugimi posamezniki. To potrjuje tezo, da sta preprečevanje diskriminacije na eni strani in posebni ukrepi za zaščito manjšin na drugi strani, samo dva aspekta istega problema, problema varovanja temeljnih človekovih pravic«."¢ V poročilu (1975) poročevalec meni, da je »splošno priznano, da učinkovito uresničevanje pravic pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin zahteva kot absolutni predpogoj trdno zasidranost načela enakopravnosti in nediskrimi- nacije v družbi, v kateri take osebe živijo«. To trditev osvetljuje z navajanjem določil raznih ustav in končno poudarja, da je »pomembno vodilno načelo to, da noben posameznik ne sme biti na slabšem samo zato, ker pripada določeni etnični, verski ali jezikovni skupini«.? V končni verziji študije je kot izhodišče vzeto znano posvetovalno mnenje Stalnega mednarodnega sodišča pravice o manjšinskih šolah v Albaniji," nato pa je podan prikaz mnenj o tem vprašanju v razpravah v raznih organih OZN." Prikaz je sklenjen z ugotovitvijo, da »sta ta dva pojma različna v tem smislu, da enakost in nediskriminacija implicira formalno garancijo za enako obravnavanje vseh posameznikov — katerim morajo biti zagotovljene iste pravice, in ki morajo sprejeti iste obveznosti v prid pripadnikov enakost med člani da sta préprecevanje pov za zaščito temeljnih zana«,? — medtem implicira posebne ukrepe diskriminacije na eni strani in izpolnjevanje posebnih manjšin človekovih samo pravic. dva aspekta Čeprav " Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.2, " ? " " $ ko zaščita manjšin manjšine. Vendar je namen teh ukrepov vzpostaviti dejansko manjšinske skupine in drugimi posamezniki. To potrjuje tezo, istega sta ta dva problema: pojma problema ukrezaščite različna, sta ozko pove- str. 56 in 57. Doc.E/CN.4/Sub.2/L.564, str. 16. Doc.E/CN.4/Sub.2/L.621, str. 29. Posvetovalno mnenje z dne 6. IV. 1935, P.C.I.J. publication, Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.2, str. 89—93. Op. cit., str. 93—94. series A—B, No. 64. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 19 Končno Capotorti ugotavlja, da ima problem manjšin dva aspekta: (a) upravičena zahteva vseh takih skupin, da uživajo enak tretma kot večina prebivalstva in (b) zahteva nekaterih skupin po posebnih zaščitnih ukrepih, dodatno k pravicam, ki jih ima celotno prebivalstvo. Zato 27. člen ne more biti obravnavan ločeno od 2. člena 1. odst. mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (op. ta določa prepoved vsake diskriminacije). 27. člen je treba razlagati kot dodatno določilo, ki zagotavlja pripadnikom manjšin pravico, da uživajo lastno kulturo, da izpovedujejo in vršijo svojo vero in da uporabljajo svoj jezik, poleg drugih pravic določenih v paktu. Capotorti ugotavlja, da »so na temelju dejstva, da so pripadniki manjšin upravičeni do človekovih pravic in temeljnih pripadnikom manjšin zagotovljene nitev njihovih značilnosti vis-a-vis na tem mestu sebnih manjšinskih posebnih pravic Capotorti najjasneje poudarja pravic. manjšinskih svoboščin, Njegova pravic brez diskriminacije, tem pravice 27. člena, posebej predvidene za ohrapripadnikom večinskih skupin«.?! Morda ravno razlaga pomeniti povezanost navaja istočasno človekovih na sklep, ogrožanje da pravic in po- utegne temeljnih zanikanje človekovih in svoboščin. b) Pravna narava določil 27. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah Za države, ki so pakt podpisale in ratificirale, predstavljajo določbe 27. člena pogodbeno obveznost, to je nedvomno pravno obveznost teh držav (pakt je v veljavi od marca 1976). Postavlja se vprašanje, kakšno pravno naravo imajo te določbe, ko gre za države, ki niso pogodbene stranke pakta. Glede tega Capotorti meni, da je »možno trditi, da je potrditev pakta v Generalni skupščini OZN (op. resolucije 2200 (XXI) z dne nost splošnih načel, racijah OZN. S tega etničnih, verskih 16. decembra 1966) dala določilom pakta vred- ne manj pomembnih od načel vsebovanih v svečanih deklastališča lahko pravice, ki jih zagotavlja 27. člen pripadnikom in jezikovnih manjšin, štejemo kot integralni del sistema zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vzpostavljenega po drugi svetovni vojni pod okriljem OZN in specializiranih agencij«."? Ta trditev je pomembna, ko gre za države, ki še niso ratificirala pakta. c) Termin »etnične manjšine« Za razliko od nekaterih prejšnjih dokumentov OZN »O usodi manjšinah. manjšin«) 27. člen V debatah ne govori o rasnih (npr. resolucija 217 C (1ll.) in nacionalnih, v pripravi 27. člena je bilo močno ampak prisotno o etničnih mnenje, da je pojem »etnične manjšine« primernejši, ker se nanaša na vse biološke, kulturne in zgodovinske karakteristike, medtem ko se pojem »rasne manjšine« nanaša le na podedovane fizične značilnosti. Po termina »etnične manjšine« v 27. člen manjšine« željo uporabiti najširši izraz Capotortijevem mnenju izraža vključitev namesto termina »rasne in nacionalne in da so torej rasne in nacionalne manj- šine vključene pod pojem etničnih manjšin." č) Besede »V državah, v katerih živijo etnične, verske ali jezikovne manjšine« Ta določba je bila vključena v 27. člen na zahtevo predstavnika Čila in ob podpori predstavnikov drugih držav Latinske Amerike. Njena nevarnost je v tem, da omogoča državam, da se z uradnim zanikanjem obstoja določene manjšine izognejo obveznostim iz 27. člena. % Op. cit., str. 94—95. 2 Doc.E/CN.4/Sub.2/L.621, str. 30. ? Doc, E/CN.4/Sub.2/384/Add.2, str. 71. Studija D. Turk: 20 o OZN pravicah pripadnikov manjšin V obravnavanju tega vprašanja Capotorti najprej poudarja, da uporaba 27. člena ne more biti podrejena priznanju manjšin v notranjem pravu.?" Če manjšina dejansko obstoja, je možno uresničevati 27. člen. Obstoj manjšin se ugotavlja po objektivnih kriterijih, uvajanje subjektivnih kriterijev pa ne more iti tako daleč, da torej bi povsem nadomestilo objektivni pristop, države nimajo v tej zadevi di- skrecijske pravice.?5 Te trditve so pomembne v vseh primerih, ko se države izogibajo glede zaščite manjšin z uradnim zanikanjem njihovega obstoja. obveznostim d) Nosilci pravic iz 27. člena: posamezniki ali skupine Določbe 27. člena govorijo o pravicah pripadnikov manjšin, pravice pa ti pripadniki manjšin uživajo skupaj z ostalimi člani skupine. Postavlja se vprašanje, kdo je nosilec pravic: ali posameznik ali skupina ali pa morda oba. Capotorti se v tem pogledu jasno opredeljuje za prvo možnost: Subjekt pravic je posameznik — pripadnik manjšine. Trditev dokazuje s tem, da je isto načelo veljalo že v sistemu Društva narodov (šele praksa je privedla do določene pravne sposobnosti manjšin kot skupin: organi Društva narodov so sprejemali peticije manjšinskih skupnosti). To dokazovanje nima posebne vrednosti, ker gre navsezadnje za mehanizem, ki je (tudi po Capotortijevem mnenju) prenehal obstojati. Drug razlog poročevalec vidi v tem, da so vse pravice v paktu o državljanskih in političnih pravicah ter v paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah — individualne pravice. Izjema je le pravica do samoodločbe, kar pa je po mnenju Capotortija izjema, saj pravica do samoodločbe temelji na Ustanovni listini OZN in je pogoj za uživanje vseh ostalih človekovih pravic.? Te trditve so nevzdržne, kajti večina temeljnih človekovih pravic je takih, da jih individualno ni. mogoče uživati. To velja tudi za t. im. »klasične« človekove pravice in svoboščine (pravica do zborovanja, pravica do združevanja, volilna pravica itd.). Še težje si je pred- stavljati uresničevanje npr. pravice do dela, pravice do izobraževanja v smislu individualnih pravic. Trditev, da so človekove pravice izključno individualne pravice, ocenjuje znani avstrijski strokovnjak Felix Ermacora takole: »Formalni argument, da Splošna deklaracija človekovih pravic ne vsebuje pravic skupin, ne drži ne pravno odvisnost niti logično. med V tej trditvi je prezrta posameznikom od Aristotela naprej priznana so- in skupnostjo«.? Končno Capotorti predloži argument, ki se zdi da pojasnjuje njegovo odklanjanje koncepta kolektivne zaščite. Po njegovem mnenju bi utegnilo priznanje pravne sposobnosti manjšin povečati napetost med manjšino in državo in bi ogro- zilo pravico posameznika, da svobodno izbira med prostovoljno asimilacijo in ohranitvijo posebnih manjšinskih značilnosti. Vodstvo manjšinske skupine bi v takih primerih lahko vršilo pritisk nad pripadniki skupine." e) Narava obveznosti držav 27. člen določa, da »pripadnikom manjšin ne bo zanikana pravica...« Postavlja se vprašanje, ali taka dikcija pomeni, da je edina dolžnost držav, da tolerirajo obstoj manjšin 27. člena dolžne (da jim ne zanikajo pravic), kaj storiti v korist manjšin. potorti ugotavlja, da in človeška sredstva ali pa Razpravljajoč so za npr. poln kulturni in da bi pravica manjšin, so države o tem na temelju vprašanju Ca- razvoj potrebna velika materialna da uživajo lastno kulturo, izgubila * Op. cit., str. 71. * Op. cit., str. 72. * Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.2, str. 73. ” Felix Ermacora, Der Minderheitenschutz Ethnos 2,Wien—Stuttgart; 1964, str. 37. % Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.2, str. 73. in der Arbeit der Vereinten Nationen, Razprave in gradivo, precej Ljubljana, svojega smisla, december če ne 1979, št. 9—10 bi pomenila, 21 da je vlada dolžna manjšini pomagati. Samo dejstvo, da manjšini kulturna dejavnost ni prepovedana oz. sam obstoj načelnih ustavnih določil o nediskriminaciji ne zadoščata za učinkovito izpolnjevanje pravice pripadnikov manjšin, V tej zvezi Capotorti ekonomskih, socialnih ter o pravici do ustreznimi države. ukrepi da ohranijo tudi opozarja in razvijajo in kulturnih pravicah, kulture. Pravico države, pa tudi »Nerazumljivo svojo kulturo.? na 13. in 15. člen Mednarodnega do izobraževanja pravica pakta o ki govorita o pravici do izobraževanja do bi bilo, če bi država je možno kulture po imela manj realizirati samo z teh določilih terja ukrepe obveznosti na področju kulture vis-a-vis manjšin, kot jih ima glede svojega prebivalstva nasploh.«? Po mnenju Capotortija so države odgovorne za primerno financiranje in pla- niranje kulturnih ustanov in programov. »27. člen je treba dati v pravi kontekst. Da bi omogočili doseganje ciljev tega člena je bistveno, da države sprejemajo zakonske in upravne ukrepe. Težko si je predstavljati ohranitev kulture in jezika skupine brez — npr. — posebne prilagoditve izobraževalnega sistema v državi. Pravice manjšin so zgolj teoretične, če ni ustreznih kulturnih ustanov. To velja tudi za področje jezika. Manjšinske skupine, ki bi same zmogle te naloge, so redke, če sploh so. Samo efektivno izvrševanje pravic določenih v 27. členu lahko zagotovi spoštovanje načela dejanske in ne zgolj formalne enakosti oseb, ki pripadajo manjšinskim skupinam. Izpolnjevanje teh pravic zahteva aktivno intervencijo (pomoč) držav. Pasiven odnos bi napravil te pravice neoperativne.«? Ta mesta študije so posebno pomembna, ker jasno in nedvoumno zavračajo razlago, po kateri država na podlagi 27. člena ni dolžna ukrepati v korist manjšin, ampak le tolerirati manjšine. Seveda je možno razpravljati o obsegu pomoči, ki naj jo država da manjšini za njen obstoj in razvoi. f) Opombe kulture glede pravice etničnih, verskih in jezikovnih manjšin do lastne Nobeden od organov OZN, ki so razpravljali o definiciji manjšin in o zaščiti manjšin, ni preciziral pojma kulture manjšine. Glede na to Caportorti navaja de- finicijo kulture, kot jo pojmuje publikacija UNESCO in mnenja »Rasa in kultura« iz leta 1951 izražena v poročilu seminarja o večnacionalni družbi, ki je bil v Ljubljani junija 1965. (ST/TAO/HR/23).3? g) Opombe glede pravice jezikovnih manjšin, da uporabljajo svoj jezik Uvodoma Capotorti ugotavlja, da je bilo že v razpravah v organih OZN, ki so pripravljali 27. člen, opozorjeno, da utegne ta pravica povzročiti težave v državah, kjer se uporablja več jezikov. V nadaljevanju cev omenjenega med seminarja jeziki, ki imajo med o večnacionalni pismeno navaja stališče nekaterih udeležendružbi, po katerih tradicijo in tistimi, ki je nimajo jezikom in dialekti. Problem nastane v večnacionalnih družbah, je treba razlikovati ter po drugi strani kadar je jezik določene skupine določen kot uradni jezik, kar v posameznih primerih privede do sporov med skupinami. Po drugi strani pa bi bilo popolnoma nepraktično priznati vse jezike neke večjezikovne skupnosti kot uradne jezike. Capotorti iz navedenega povzema sklep, da je »potrebno temeljno " % " * $ Op, Op. Op. Op. Op. pravico cit., cit., cit., cit., oit., str. str. str. str. str, najti pripadnikov 75. 76. 78. 78—83. 87. pravično jezikovnih ravnotežje manjšin med do interesi uporabe celotne lastnega nacije in jezika.«% D. Turk: 22 Studlja o OZN manjšin pripadnikov pravicah Analiza prejetih odgovorov vlad kaže na velike razlike v praksi držav. V posebnem položaju so bivše kolonialne dežele, kjer se uporablja jezik nekdanje kolonialne metropole. V deželah v razvoju je vprašanje enotnega, državnega je- zika strateško vprašanje. III. POLOŽAJ IN JEZIKOVNIH PRIPADNIKOV ETNIČNIH, VERSKIH MANJŠIN V DRUŽBI, V KATERI ŽIVIJO (Doc. E/CN. 4/Sub. 2/384/Add. 3) V tem delu študija obravnava štiri teme, ki so pomembne za razumevanje položaja manjšin. Prva teh tem se nanaša na občutek pripadnosti osebe manjšini; druga je posvečena odnosom med skupinami v posameznih državah; tretja vse- buje opis pristopov vlad nediskriminacije. k vprašanju manjšin; četrta pa analizira pomen načela a) Občutek pripadnosti manjšini Uvodoma Capotorti ugotavlja, da manjšinske skupine v glavnem kažejo željo po ohranitvi svojih značilnosti, neodvisno od tega, kako dolgo so živele pod neko drugo kulturo. Tam, kjer so manjšine uradno priznane, je takšno priznanje razlagati kot posledico želje manjšin, da ohranijo svoje značilnosti. uradno zanika obstoj neke manjšine, je možno uporabiti objektivne ugotovili ali manjšina želi ohraniti svoje značilnosti. Če pripadniki žajo pripadnost manjšini, četudi ta ni priznana, je logičen sklep, da nitvi manjšinskih značilnosti obstoja. Če se posamezni pripadniki manjšine želijo asimilirati, bi bilo siliti jih k drugačni odločitvi ostalih pripadnikov manjšine. To po možno Četudi država kriterije, da bi manjšin izraželja po ohranesprejemljivo Capotortijevem mnenju potrjuje pravilnost teze o individualni zaščiti." Med značilnostmi, ki opredeljujejo posebnost manjšine, Capotorti vero, običaje, jezik, način življenja, kulturo, specifičen družbeni sistem posameznih skupin, izolacionizem skupin in geografsko koncentracijo. Kadar etnične ali jezikovne manjšine živijo blizu svojega omenja znotraj etničnega centra, npr. če je sosednja država etnična matica, je bistveno, da se ta ne vmešava v notranje zadeve in da ne podvzema akcij, ki bi lahko ogrozile enotnost in integriteto sosednje države. Nekatere manjšine kažejo svojo voljo po ohranitvi značilnosti tako, da ustanavljajo lastne ustanove in organizacije. Med primeri Capotorti omenja tudi Slovence v Avstriji in Južne Tirolce, ne pa tudi Slovencev v Italiji.3% Skupine so manj uspešne v prizadevanju so številčno šibke, ali če živijo raztresene na Capotorti omenja Slovence na Štajerskem." b) Odnosi med za ohranitev svojih značilnosti, če večjem to ozemlju. Kot primer za skupinami: težave in zdravila Avtor študije ugotavlja, da podatki, dani v okviru obravnave točke a) jasno kažejo, da manjšine na splošno pripisujejo velik pomen ohranitvi svojih kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnosti. V točki b) razpravlja o problemih, ki nastanejo v odnosih med takimi skupinami in drugimi deli prebivalstva. V pogledu obravnavanega vprašanja je več vlad izjavilo, da je njihov cilj ustvariti kohezijo in enotnost * Op. cit., str. 5. * Op. cit., str. 11. * Op. cit., str. 11, 12. ? Op. cit., str. 13. svojega prebivalstva. Te vlade zmanjšujejo pomen Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 23 razlik med skupinami ali celo zanikajo obstoj so Egipt, Bolgarija, Madžarska in Švedska). posameznih skupin. (Med primeri Navajajoč primere konfliktnih situacij (Kurdistan, Biafra, Libanon) Capotorti ugotavlja, da se zdi, da so »harmonični odnosi med različnimi etničnimi, verskimi in jezikovnimi skupinami v veliki meri odvisni od stališča dominantnih političnih sil v družbi in od njihove pripravljenosti dovoliti pripadnikom vsake skupine, da se ekonomsko, socialno in kulturno razvija, v skladu s svojimi tradicijami in v atmosferi brez diskriminacije. Če so skupinam prebivalstva zagotovljene njihove pravice ... dosežejo občutek varnosti, ki je nujno potreben za odpravo med skupinami.«% Napetosti lacije, ali situacija, lahko povzroči ko je manjšina tudi podvržena državna politika diskriminaciji. napetosti nasilne Navajajoč asimi- tovrstne primere v svetu Capotorti omenja samo dve evropski situaciji: položaj Baskov v Španiji in položaj priseljencev v Združenem kraljestvu. V nadaljevanju študije je podan obsežen prikaz raznih primerov odnosov med skupinami. Med možnimi ukrepi za vzpostavitev harmoničnih odnosov med skupinami študija omenja tudi federalizem, avtonomijo in lokalno samoupravo. Sami kontakti med njimi. Potrebni skupinami še niso dovolj za vzpostavitev prijateljskih odnosov so »kontakti enakega statusa« ali še bolje, sodelovanje med za dosego skupnih ciljev, tako da je uspeh odvisen od sodelovanja.? Bilateralni sporazumi ali druge mednarodne obveznosti, ki jih sprejemajo države, lahko izboljšajo odnose med skupnostmi. Kot primer je naveden odnos med nemško in Nemci skupnostjo v ZRN. in Danci na Danskem ter odnos Ti odnosi so postali harmonični med dansko skupnostjo kot posledica doslednega izva- janja sporazuma, ki sta ga deželi sklenili leta 1955. Med ukrepi, ki jih sprejemajo vlade raznih držav za izboljšanje odnosov med skupinami, študija omenja zastopanost pripadnikov skupin v upravi, ustanavljanje izobraževalnih ustanov za razvoj manjšin, izboljšanje učnih programov z namenom okrepiti vzajemno razumevanje in prijateljstvo, kontaktov med etničnimi skupinami itd. organiziranje c) Cilji, ki jih zasledujejo vlade ob opredeljevanju do pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin V večnacionalnih, (večverskih, večjezikovnih) povečanega svoje državah števila politike so glavne možnosti politike do pripadnikov manjšin: pluralizem, integracija, asimilacija, segregacija. Značilnost pluralizma je ohranitev karakteristik in identitete manjšin, integracija pa je proces, ki teži k enotnosti raznih skupin ob tem, da jim istočasno dovoljuje ohranitev posebnih značilnosti. Pluralizem in integracija sta dve vrsti politike, ki ju lahko vlada vodi simultano. »GCilj politike asimilacije je vzpostavitev homogene družbe, pri čemer morajo pripadniki manjšin opustiti — četudi morda postopoma in nenasilno — svoje tradicije, kulturo in uporabo jezika v korist tradicij, kulture in jezika dominantne skupine. Četudi manjšinske skupine v primeru take politike niso nujno zavrnjene, so dolžne sprejeti primat kulturne dominantne skupine.«'? Politika segregacije teži k ločevanju skupin in k ohranitvi njihovega inferiornega položaja." Študija ugotavlja, da v nobeni od držav, ki so dale na razpolago informacije, segregacija ni sprejeta kot uradna politika. * Op. cit., str. 17. " Op. cit., str. 31, študija tu navaja Otto Klinberg. " Op. cit., str. 31—32. " Op. cit., str. 35. " Op. cit., str. 36. referat, ki ga je na seminarju v Ohridu 1974 podal 24 D. Turk: Studlja OZN o pravicah pripadnikov manjšin Problem so etnične in jezikovne manjšine, ki so izpostavljene različnim tipom ' politike — uradne in neuradne. Situacije so lahko različne tudi znotraj iste države: nekatere manjšine lahko uživajo zaščito, druge pa so izpostavljene asimilaciji itd. Zato je težko posploševati. Tiste države, ki manjšine priznavajo, vodijo bodisi politiko integracije, bodisi politiko pluralizma. »V Avstriji, ZRN in Italiji in deželah, kjer položaj manjšin določajo mednarodne obveznosti — je moč državno politiko opisati kot politiko, ki teži k temu, da bi bila pripadnikom etničnih in jezikovnih manjšin zagotovljena pravica do ohranitve lastnih karakteristik. Vrsta ukrepov, vključenih v njihove ustave in zakone, služi temu namenu.«'? Med primeri, ko je asimilacija uradna politika, študija omenja naslednje države: Tajska, Turčija, Etiopija, Indonezija, Tanzanija, države Latinske Amerike in Francija. Politika Sovjetske zveze je definirana kot pluralistična, istočasno pa SZ v določenih primerih »pospešuje procese prostovoljne asimilacije«. Posebne situacije nastanejo, če je država v vojnem stanju (npr. Izrael). Specifične probleme srečujejo dežele v razvoju, ki poudarjajo zlasti nacionalno enotnost, državno varnost in lojalnost državi. Po drugi strani ravno v teh državah živijo številne promisne asimilacije«, manjšine. druge pa Nekatere države zato vodijo politiko »brezkompolitiko integracije. Študija ugotavlja, da je za večino dežel v razvoju značilna politika asimilacije." Razprava o vprašanjih možnih vrst vladne politike glede manjšin se v študiji zaključuje z mislijo, da legitimna skrb vsake je potreba vlade po integriteti in preprečevanju in da je to tudi naravna meja vsake separatizma politike zaščite manjšin, celo če gre za politiko širokega pluralizma. Vendar pa je obžalovanja vredno, da skrb za integriteto in preprečevanje separatizma včasih pomeni oviro za sprejetje kakršnih koli ukrepov v korist pripadnikov manjšin." d) Nediskriminacija kot predpogoj posebnih ukrepov v korist pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin Capotorti v začetku te točke ponavlja stališča o pomenu načela nediskriminacije, prikazana zgoraj. Poudarja tudi, da »številna moč skupine ne more biti odločilni element v formuliranju politike do manjšine«." V nadaljevanju so ponovljene teze o potrebi po zakonskih ukrepih na področju preprečevanja diskriminacije, omenjeni pa so nekateri primeri de facto diskriminacije (domorodska plemena v Avstraliji, Indijanci v ZDA, Romi itd.). IV. URESNIČEVANJE MEDNARODNEGA PAKTA NAČEL, DOLOČENIH O DRŽAVLJANSKIH V 27. ČLENU IN POLITIČNIH PRAVICAH (Doc. E/CN. 4/Sub. 2/384/Add. 4) Ta del študije je posvečen prikazovanju dejanskega stanja uresničevanja določil 27. člena v raznih deželah (o pravni naravi določil 27. člena posebej glede držav, ki niso pogodbene stranke pakta gl. zgoraj). Izhajajoč iz razlage 27. člena pripada etničnim manjšinam pravica do kulture, verskim manjšinam pravica do vere in jezikovnim manjšinam pravica do uporabe jezika. Avtor študije opozarja, da so v stvarnosti meje med posameznimi kategorijami manjšin manj jasne, in da obstojajo manjšine, v katerih so kombinirane značilnosti dveh ali vseh treh kategorij. ' Op. cit., str. 38 in 39. " Op. cit., str. 50. © Op. cit., str. 51 " Op. cit., str. 54. Razprave in gradivo, Ljubijana, december 1979, št, 9—10 25 a) Pravica pripadnikov etničnih manjšin, da uživajo lastno kulturo Splošna politika:" Uvodoma študija opozarja na 13. in 15. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki govorita o pravici do izobraževanja in do kulture; na Konvencijo Unesca proti diskriminaciji v izobraževanju in navaja člene |, ll, IV in VII Deklaracije o mednarodnem kulturnem sodelovanju, ki jo je sprejela Generalna konferenca Unesca leta 1966. V nadaljevanju je podan prikaz politike na tem področju v raznih državah. Študija ugotavlja, da je v deželah, kjer so etnične manjšine priznane, splošno priznana pravica pripadnikov takih manjšin, da ohranjajo in razvijajo svojo kulturo. Politika na področju izobraževanja:'" Izobraževanje je ključnega pomena za uresničevanje pravice pripadnikov manjšin do kulture. Vlade skoraj vseh držav so poročevalcu zatrdile, da striktno uresničujejo načelo nediskriminacije v izobraževanju. V podrobnejši obdelavi uresničevanja tega načela študija prikazuje razne pristope kot so npr. zakonska prepoved diskriminacije v izobraževanju; pravica nekaterih manjšin, da ustanavljajo lastne šole in posebni sistemski ukrepi na področju izobraževanja pripadnikov manjšin, ki jih izvajajo v socialističnih državah. Študija poudarja pomen stopnje ekonomske in socialne razvitosti in opozarja na de facto segregacijo, ki so ji izpostavljene določene manjšine (domorodska plemena, Romi itd.). V nadaljevanju študija opisuje praktične primere in dejavnost raznih držav na področju pospeševanja literature in umetnosti, sredstev za razširjanje kulture in zaščite običajev in pravnih tradicij." b) Pravica vsaki pripadnikov jezikovnih manjšin, da uporabljajo svoj jezik Položaj manjšinskih jezikov:"? Problem izbire uradnega jezika se pojavlja v večjezikovni skupnosti. Faktorji, ki odločajo o izbiri uradnega jezika, so po- litične narave. Študija navaja razne primere rešitev (Švica, Finska, Belgija itd.). Eden tipov rešitve vprašanja je tudi ta, da je jeziku manjšine zagotovljen položaj uradnega jezika na regionalni ravni, ne pa tudi na ravni države. V ta tip uvršča študija ureditev avstrijske državne pogodbe in ureditev na »območju, ki ustreza bivšemu Tržaškemu ozemlju, kjer je zagotovljen enakopraven tretma italijanskega in slovenskega jezika«."! Uporaba jezika manjšine v neuradnih zadevah:"? Informacije, s katerimi je razpolagal poročevalec, ne kažejo primerov prepovedi ali omejevanja uporabe jezikov manjšin v neuradnih zadevah, vendar pa v nekaterih državah tudi take uporabe manjšinskega jezika ne vzpodbujajo preveč. Uporaba jezika manjšine v uradnih zadevah:'? Splošna ugotovitev študije je, da se v nekaterih državah jeziki manjšin široko uporabljajo v uradnih zadevah, v drugih državah pa je njihova uporaba omenjena na določene aktivnosti. V nadaljevanju so opisani primeri uporabe jezika manjšin pod zakonodajnimi organi (Švica, Belgija, Jugoslavija itd.) in pred upravnimi oblastmi — tu omenja tudi Italijo, kjer »na območju bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja pripadniki sloven- ske manjšine lahko svobodno sodnimi oblastmi«."' " Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.4, “ " S M % - ° * Op. Op. Op. Op. Op. Op. Op. cit., cit., cit., cit,, cit., cit., cit., str. str. str. str. str. str. str. 12—22. 22—40, 67—72. 71. 72—73. 73—91. 80. uporabljajo str. 3—12. svoj jezik v kontaktih z upravnimi ° in 26 D. Tark: Opisani in uporabe so tudi razni primeri jezika manjšine Uporaba Študija ureditve uporabe pri geografskem jezika manjšine v sredstvih OZN o pravicah pripadnikov jezika manjšine manjšin pred sodišči so razni primeri označevanju. komunikacij:"" uporabe jezika manjšine v tisku, radiu in televiziji. Uporaba jezika manjšine v šolskem sistemu:'" Opisani Uvodoma je poudarjen odlo- čilni pomen uporabe jezika manjšine v šolskem sistemu. Jezik manjšine je bistveni element kulture manjšine — če ta jezik ni prisoten v šolskem sistemu, so postavljeni omenja pod vprašaj ukrepi v korist nekatere splošne probleme manjšine na področju kulture. Študija uporabe jezika manjšine v izobraževanju kot: pomanjkanje učnih pripomočkov, pomanjkanje učiteljev, odpori večinskega prebivalstva itd. V nadaljevanju so podani opisi raznih pristopov v okviru raznih šolskih sistemov (privatnih in javnih) osnovnih šol. c) Postopki, določeni z namenom etničnih, verskih in jezikovnih manjšin Splošna opažanja:" pakta o državljanskih viti pravna sredstva, Uvodoma zagotoviti so omenjena spoštovanje pravic določila 2. člena pripadnikov mednarodnega in političnih pravicah, po katerih so države dolžne zagotoki so na voljo posameznikom za primere, ko so kršene njihove pravice, ki izhajajo iz pakta. Pravica do priziva in kazenske sankcije, ki ščitijo manjšine:"? V nobeni od držav, ki so poročevalcu posredovale podatke, niso predvideni sodni postopki posebej v zvezi s pravicami, ki jih vsebuje 27. člen, pač pa je v vseh državah prepovedana diskriminacija na temelju rase, jezika ali vere. Nekateri pravni sistemi poznajo take institute kot je pravica do peticije, ombudsmani itd. V nekaterih pravnih sistemih je izrecno prepovedano razpihovanje sovraštva na temelju etnične pripadnosti, v večini pravnih sistemov pa so dejanja genocida izrecno določena kot huda kazniva dejanja. Posebni ki so organi ustanovljeni vladne politike upravne ali politične v posameznih glede manjšin. narave:" državah (Med primeri Ta del z namenom so se nanaša pomagati tudi kontaktni pripadnikom manjšin na organe, v izpolnjevanju komiteji pri avstrij- ski vladi). Mednarodni Opisani so mehanizmi, postopki ki dajejo po 'Konvenciji o odpravi vseh oblik možnost rasne priziva:'? diskriminacije (čl. 14 te konvencije daje pravico do pritožbe osebam pod jurisdikcijo držav, ki izrecno priznajo pristojnost odbora za odpravo diskriminacije, da obravnava take pritožbe); Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (40. člen pakta določa obveznost držav do poročanja odboru za človekove pravice o izpolnjevanju pakta) ter Opcijskega protokola k mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah (osebe pod jurisdikcijo držav, ki so stranke protokola, imajo pravico do pritožbe odboru za človekove pravice, če so njihove pravice iz pakta kršene). V. SKLEPI IN PRIPOROČILA (Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.5) V tem zaključnem delih delu Capotorti študije. % ? ? % ? ? Op. Op. Op. Op. Op. Op. cit., cit., cit., cit., cit., cit., str. str. str. str. str. str. 91—96. 96—116. 116—118. 118—122. 122—131. 131—136. povzema ugotovitve izražene že v prejšnjih Razprave In gradivo, a) Pojem Bilo bi Ljubljana, december 1979, št. 9—10 27 manjšine"! iluzija pričakovati definicijo manjšine, ki bi bila sprejemljiva za vse vlade. Kljub nespornemu pomenu definicije za teorijo, po mnenju Capotortija definicija ni pogoj za izpolnjevanje načel 27. člena. Tudi Komisija za človekove pravice ni definirala pojma manjšina preden prečevanje diskriminacije in zaščito manjšin. pojma samoodločbe. Capotorti ugotavlja različnost terminov je ustanovila Podkomisijo za prePodobno je tudi npr. z definicijo za označitev manjšin, uporabljenih v raznih mednarodnih aktih. Med njimi omenja tudi dikcijo memoranduma o soglasju (etnična skupina). Še večja različnost je v terminologiji, ki jo uvajajo razni notranjepravni sistemi. Iz navedenega izvaja sklep, da uresničevanje 27. člena pakta ne more biti podrejeno univerzalni definiciji manjšine. V tej zvezi opozarja na zlorabe, vklju- čujoč uradno zanikanje manjšin. Če preučimo problem brez političnih predsod- kov, meni Capotorti, ugotovimo, da so bistveni elementi pojma manjšine dobro znani. V razpravah o definiciji pojma manjšina sta bila predlagana dva kriterija: objektivni in subjektivni. Objektivni kriteriji (Capotorti značilnosti manjšine, po katerih navaja štiri objektivne kriterije) se nanašajo na se ta razlikuje od ostalega prebivalstva in na dejstvo, da je manjšina številčno šibkejša od ostalega prebivalstva. V zvezi s številčno močjo poudarja, da naj se v primerih, ko obstoja več številčno enako močnih manjšin, zaščitni ukrepi nanašajo na vse. Če je manjšina tako majhna, da bi bila korist ukrepov nesorazmerno manjša od vloženih naporov vlade, ne bi bilo primerno zahtevati od vlade posebnih ukrepov. Tretji objektivni nanaša nedominanten na dejstvo, da ima manjšina v družbi položaj, kriterij se četrti pa na pravni status manjšine. Subjektivni kriterij — izražena želja po ohranitvi značilnosti manjšine — ni popolnoma »subjektiven« (ne gre le za izraženo voljo), saj bi v tem primeru vlade lahko enostavno trdile, da pripadniki manjšin ne želijo ohraniti svojih značilnosti. Subjektivni kriterij je impliciran že v prvem od objektivnih kriterijev — v objektivnem obstoju specifičnih značilnosti manjšine. (Torej: Če je manjšina uspela ohraniti lastne značilnosti, je s tem tudi izrazila voljo do obstoja kot manjšina). b) Vprašanje priznanja manjšin v pravnih sistemih držav"? Praksa držav se razlikuje: od ustavnega, mednarodnopravnega in zakonskega priznanja do uradnega zanikanja obstoja manjšin. Capotorti ponovno poudarja, da uresničevanje 27. člena Pakta ne more biti odvisno od notranje pravnih rešitev: te se morajo prilagoditi mednarodnopravnim obveznostim, ne pa obratno. Nepriznanje manjšine ne osvobaja države obveznosti iz 27. člena. c) Občutek Problem pripadnosti posameznika izražanja posameznikove manjšini" pripadnosti manjšini je posebno pereč, ko gre za nepriznane manjšine (tu gre za subjektivni kriterij ugotavljanja obstoja manjšine). V vseh primerih, ko se posameznik svobodno odloči za asimilacijo z večin- skimi prebivalci, ni dopustna intervencija v imenu solidarnostne skupine — to bi bila kršitev pravice do svobodne izbire. Kot ima posameznik pravico do uživanja ugodnosti " iz 27. člena, tako ima Doc.E/CN.4/Sub.2/384/Add.5, $ Op. cit., str. B—9. © Op. cit., str. 9—11. tudi pravico, str. 3—8. da se jim odpove. D. Tirk: 28 Študija manjšin o pravicah pripadnikov OZN Zanimivo je, da tu Capotorti sploh ne omenja nasilne asimilacije in raznih oblik tihe, prikrite asimilacije. Ta pomanjkljivost je prisotna v vsej končni verziji študije, d) ravno tako Odnosi pa med tudi v prehodnih skupinami: težave poročilih. in zdravila"' Ne glede na trditve vlad o harmoničnih odnosih med skupinami na njihovem ozemlju, analiza kaže, da obstojajo razni primeri napetosti. To se dogaja v primerih, ko vlada vodi politiko nasilne asimilacije ali v primerih diskriminatorskih postopkov, ekonomske podrejenosti skupin itd. Zdi se, da je harmoničnost odnosov med skupnostmi odvisna od politike prevladujočih političnih sil v družbi. Napetosti odpravlja tudi možnost participacije raznih skupin v političnem, ekonomskem in socialnem življenju dežele. Države so se dolžne boriti proti primerom antagonizmov med skupinami. e) Politika vlad do pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih Vlade vodijo bodisi pluralistično, bodisi asimilacijsko politiko. manjšin" Po Capotorti- jevem mnenju je dopustna le prostovoljna asimilacija. Seveda imajo vlade legitimno pravico ohraniti integriteto držav in se boriti proti separatizmu. To je na, ravna meja zaščite manjšin. f) Nediskriminacija Nediskriminacija nih ukrepov. niki manjšin. dejanske kot pogoj je absolutni za uresničevanje predpogoj posebnih učinkovitega ukrepov'' uresničevanja poseb- Diskriminacijskim postopkom so često izpostavljeni ravno pripadPosebni ukrepi v korist manjšin so zgolj sredstvo za vzpostavitev enakopravnosti. g) Narava obveznosti držav iz 27. člena pakta"? Capotorti zavrača razlago, po kateri 27. člen ne nalaga državam nobene druge obveznosti kot to, da ne ovirajo uživanja in izvajanja pravic predvidenih v korist manjšin in poudarja, da je taka razlaga preveč restriktivna. Na področju kulture npr. je potrebno, da država aktivno pomaga manjšini. h) Uresničevanje načel iz 27. člena"? Načela, ki jih vsebuje 27. člen, so sestavni del sistema človekovih pravic. Kategorije pravic, ki ustrezajo posameznim vrstam manjšin, v praksi ne poznajo tako ostre razmejitve kot izhaja iz logične razlage člena. Značilnosti posameznih kategorij se često pokrivajo. Pravica pripadnikov etničnih manjšin do lastne kulture: Študija je pokazala, da je veliko število držav, ki dopuščajo kulturno dejavnost manjšin, malo pa jih je, ki imajo razvito sistematično pomoč manjšinam na tem področju. Največkrat so ukrepi te vrste fragmentarni. Položaj manjšin, ki živijo kot položaj tistih, katerih pripadniki živijo raztreseno splošne ocene veljajo za področje literature, umetnosti koncentrirano, na velikem in sredstev kulture. Področje kulture je za manjšine izredno pomembno je boljši, območju. Te za razširjanje in zato so mu dolžne vlade posvetiti vso pozornost. Bistven element za dejansko uživanje pravice do kulture je izobraževalna politika. V tem pogledu so države dolžne dosledno spo- štovati Konvencijo Unesca Op. cit., str. 11—12. “ Op. cit., str. 12—14. " Op. cit., str. 14—16. " Op. cit., str. 16 ? Op. cit., str. 17—30. proti diskriminaciji v izobraževanju. : Razprave in gradivo, Pravica Ljubljana, pripadnikov jezika v večjezikovni december 1979, jezikovnih državi št. 9—10 29 manjšin je stvar do politične uporabe jezika: Izbira uradnega odločitve. Praksa glede tretiranja jezikov manjšin se od države do države razlikuje. Capotorti priporoča, da v primerih, ko jezik manjšine ni uradni jezik, države podvzamejo kar je potrebno, da posameznik ne pride v neugodnejši položaj samo zato, ker govori drugačen jezik kot večinsko prebivalstvo (npr. uradni sodni prevajalci, ki jih plačuje država). Uporaba jezika manjšine v šolstvu je temeljni manjšina možnost, da ohrani lahko dvomimo v učinkovitost Tudi v tem oziru in razvija svoje ukrepov v korist so pomembna določila kriterij v ugotavljanju, ali ima značilnosti. Če takih ukrepov ni, kulturnega življenja take skupine. konvencije Unesca proti diskriminaciji v izobraževanju. Posebno vprašanje je, ali naj bo ustanavljanje šol ali razredov za člane manjšinskih skupnosti odvisno od števila zainteresiranih otrok. Direktnega odgovora na to vprašanje Capotorti ne daje, češ da se šolski sistemi razlikujejo, na široko pa citira rešitve iz manjšinskih pogodb, sklenjenih v času Društva narodov, ki vsebujejo klavzulo znatnega števila (considerable proportion). Postopki, ki na ki naj zagotovijo spoštovanje pravic manjšin: Omenjeni mednarodni ravni, in Pakt o državljanskih Na ravni držav ki jih določata Konvencija o odpravi rasne so postop- diskriminacije in političnih pravicah. bi bilo zaželjeno, da bi se vzpostavili ustrezni mehanizmi za zagotovitev uresničevanja pravic iz 27. člena. Države, ki jih je Capotorti preučeval, so prepovedale ske pravice na Capotorti meni, diskriminacijo, ne dajejo pa možnosti »izsiliti« posebne manjšinsodni način. Vprašljivo je tudi ali je sodna pot najprimernejša. da so enako primerni upravni in politični organi, zadolženi za re- ševanje tovrstnih problemov. i) Predlagani Ob koncu ukrepi študije Opozarja tudi na različnost pravnih sistemov. na mednarodni Capotorti predlaga ravni" vrsto akcij na mednarodni ravni: razne oblike bilateralnega sodelovanja med državami, vključujoč sklepanje pogodb o pravicah manjšin, regionalne seminarje, štipendiranje v okviru svetovalnih služb OZN gove na področju človekovih pravic, študijsko delo Unesca in distribuiranje nještudije vladam držav članic OZN. Med predlaganimi ukrepi ima posebno mesto predlog za sprejetje deklaracije, ki bi podrobneje obdelala pravice pripadnikov manjšin v okviru načel 27. člena. Predlog je formuliran zelo previdno, tako da se zdi, da gre za deklaracijo interpretativne narave, ni pa izključena možnost, da bi taka deklaracija pomenila akt progresivnega razvoja mednarodnega prava. VI. NADALJEVANJE Podkomisija 30. zasedanju RAZPRAV za preprečevanje O PREDLOGIH diskriminacije (avgust 1977) obravnavala in zaščito Capotortijevo IZ ŠTUDIJE manjšin je na svojem študijo o pravicah pripad- nikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Študija je bila sprejeta, z resolucijo 5 (XXX) pa je podkomisija dne 31. avgusta 1977 priporočila komisiji za člo- vekove pravice »da obravnava izdelavo deklaracije o pravicah manjšin, v okviru 27. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah«."? Kot vidimo, podkomisija ni pobliže določila, kaj naj bi bila vsebina predlagane deklaracije. ? Op. cit., str. 30—393. ” Doc.E/CN.4/L.1381, str. 1. OZN D. Turk: Studija 30 o pravicah pripadnikov manjš!n Na 34. zasedanju komisije za človekove pravice (3. februar — 10. marec 1978) je bila na predlog Jugoslavije postavljena na dnevni red točka z naslovom »pravice pripadnikov nacionalnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin« (21. točka dnevnega reda). Jugoslavija je kot osnovo za razpravo predložila svoj osnutek deklaracije." Osnutek spoštovanje človekovih jateljsko sodelovanje tudi pogoje za izhaja iz enega pravic in v skladu uresničitev z načeli, preciziranje le-te pa bo stvar tj. »razvijati svoboščin« sprejetimi in spodbujanje nutek uvaja vzporedno z individualno Jugoslovanski osnutek podaja načela ščite, od ciljev OZN, temeljnih pravic in v OZN, manjšin. in spodbujati iz spoznanja, da ustvarja drugim med Pomembno je, da prios- zaščito tudi elemente kolektivne zaščite. in glavne obrise vsebine manjšinske za- nadaljnjega dela OZN. Komisija za človekove pravice je razpravo o vprašanju manjšin poverila delovni skupini, ki jo je ustanovila v ta namen. V tej razpravi ni bilo nasprotovanj osnutku deklaracije, dane pa so bile sugestije glede principov, ki naj jih dekla- racija vsebuje. Rezultat razprave je bil, da je komisija za človekove pravice skle nila zahtevati od generalnega sekretarja OZN, da dostavi relevantne dokumente (med njimi je tudi Capotortijeva študija in jugoslovanski osnutek deklaracije) vladam držav članic OZN, s prošnjo, da dajo svoje mnenje. Poleg tega je komi- sija za človekove pravice sklenila, da bo na svojem obravnavala točko dnevnega reda z naslovom etničnih, verskih in jezikovnih manjšin«. »pravice 35. zasedanju pripadnikov (leta 1979) nacionalnih, Tako se je zaključil ciklus proučevanja problema manjšin, ki je bil začet s sklepom podkomisije (1971), da izdela študije o pravicah pripadnikov manjšin v luči 27. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Težko bi trdili, da so teoretični problemi zaščite manjšin (problem definicije, problem odnosa med individualno in kolektivno zaščito itd.) rešeni. Ne glede na to pa lahko trdimo, da so normativno delo OZN ni dalo najboljših rezultati Capotortijeve študije solidna podlaga za nadaljnje na področju zaščite manjšin. Znano je, da to delo do sedaj rezultatov — ne toliko zaradi pomanjkanja teoretičnih osnov, kot zaradi pomanjkanja ustreznih političnih pogojev. Ko ugotavljamo, da je Capotortijeva študija izboljšala teoretične osnove mednarodnopravne zaščite manjšin, istočasno upamo, da urejanje tega vprašanja. je današnji politični trenutek primeren za normativno Summary UN work STUDY Studies in the ON THE RIGHTS OF PERSONS BELONGING prepared under the auspices of the UN field of the protection of minorities. In the TO MINORITIES are an important part of the UN period immediately after the adop- tion of the Universal Declaration of Human Rights which contains no specific provisions related to the rights of minorities, the UN Commission on Human Rights and its SubCommission on Protection of Minorities undertook a number of studies on certain fundamental questions regarding the protection of minorities. These efforts which took place in the period protection of when the from 1948 minorities. to 1955 are The second Sub-commission on important for the development of the theory of the period of studying these questions began in 1971 Prevention of Discrimination and Protection of Minorities mandated its member — professor Francesco Capotorti, to prepare a study on the rights of persons belonging to ethnic, religious and linguistic minorities in the light of article 27 of the International Covenant on Civil and Political Rights (the Covenant was adopted by the UN General Assembly in 1966 and entered into force in 1976). The study was finished in 1977 and issued as the UN document E/CN.4/Sub.2/384 and Add. 1—7. " Doc.E/CN.4/L.1367. Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 31 This article tries to make a critical presentation of the study. However, we bear in mind that the author's mandate was linked to the construction of article 27 of the International Covenant on Civil and Political Rights (from now on referred to as “article 27') and that reports submitted by the governments constitute the basis of the author's information, both having important bearing on the scope and method of the study. The first question dealt with in the study is the question of the definition of the concept of a minority. In theory this question is subject to controversial opinions, The study quotes the relevant opinions of the Permanent Court of International Justice and the definition submitted earlier by the Sub-Commission on Prevention of Discrimination and Protection term that, of Minorities. In addition 'minority" for the purpose of unlike some earlier definitions, of the members of a minority. On to this the author the study. An it contains no the other constructed important condition hand, we a definition of the feature of this definition is of “a considerable number” believe that it is a failure of the study that, while analysing the question of the minorities’ will to maintain their specific characteristics, the study makes no refference to numerous situations when a minority, due to the political pressure of the majority, cannot express such will freely. According to our opinion, another failure of the study is in that it does not distinguish clearly the individual's free decision to integrate with the majority population from the assimilation as a form of violence of the majority over the minority. In the context of the concept of a minority the study rightly emphasizes that the international protection should not be contingent upon the government's recognition of them. of minorities The first part of the study offers the conclusion that the question of the concept of a minority is a complex one and that differences in opinions are quite natural. At the same time we agree with the opinion expressed at one of the Sub-Commission's debates on the study that such differences should not hamper the implementation of article 27. The following part of the study analyses the international legal protection of persons belonging to minorities after 1919. At the beginning of this part there is a useful tation of bilateral and multilateral international legal instruments in this there is a brief interpretation of the agreement which Yugoslavia and 1976 (popularly referred to as “the Osimo Agreement’). We believe that is too restrictive, as it maintains that the Osimo Agreement refers only referred to by the previous Memorandum of Understanding Regarding ol Triest. Similarly restrictive is the opinion that the Osimo Agreement rities the level of protection not higher that the one ensured by the mentioned dum of Understanding, since it clearly overlooks the preambular Agreement stressing “the loyalty of the contracting parties to the possible protection of citizens — members of minorities’. presen- field. Among thern Italy concluded in this interpretation to those minorities the Free Territory ensures the mino- Memoran- provision of the Osimo principle of the highest Following the presentation of the international lega! instruments in the field of the protection of minorities, the second part of the study makes an exhaustive interpretation of article 27. In this context it rightly emphasizes the importance of special measures that governments undertake in favour of minorities. Such measures are crucial to the achievement of the goal of factual equality of persons belonging to minorities and the majority population. Therefore there is a natural connection between article 27 and article 2 (non- discrimination) ing of the discretionary formulation of the Covenant. article 27 right as should Considering ".., in We regards question where the question not jeopardize the also agree countries live..." of recognition the operation of the with the study they maintaining does not that the word- give the of minorities. Thus contained in article states a the quoted of article 27. subjects of the rights 27 (indi- viduals or groups) the study adopts the concept of individual protection. It is our belief that this approach does not give a proper consideration to the fact that minor:ties are groups in the sociological sense, which calls for collective protection. More of the that favourable governments’ under article to minorities obligations 27 the is the stemming governments position from have the article assumed study adopts 27. We agree positive therefore have the duty to actively assist the minorities. The third part of the study examines the position of regarding with the obligations persons belonging the nature study stating and to that they minorities in the societies where they live. Thus it notices that minorities as a rule tend to macntain their characteristics regardless of how long they have lived under the influence of a foreign culture. The study describes different types of policies followed by governments as well as various problems which arise in the relations between minority and majority groups. This part of the study is based almost exclusively on the reports submitted by the governments, The penultimate part of the study is dedicated to the question of the implementation of the provisions in practice the contained delimitation in article 27. While between various analysing categories this issue, of minorities the study (ethnic, notes religious that and 32 linguistic) D. Tdrk: is more difficult than in theory and that Studija OZN minorities o pravicah often pripadnikov combine the manjšin characte- ristics of two or all the three categories. This part of the study makes a number of useful remarks or the use of minority language and it gives a review of legal procedures established to ensure the implementation of the rights of minorities. Finally the study draws conclusions and formulates a number of proposals for future work, e.g. the conclusion of international treaties, the dissemination of information etc. In our opinion the most interesting among them is the proposal for the adoption of a declaration which would elaborate the rights of persons belonging to minorities within the framework of the principles set forth in article 27. This proposal is formulated in such a way that it permits the interpretation according to which this declaration would be an act of progressive development of international law in the field of the protection of minorities. Aware of the fact that the UN legislation in this field has up to now given rather modest results, we agree with the said interpretation of the proposal. Finally, while recognizing that Mr. Capotorti’s Study on the Rights of Persons Belonging to Ethnic, Religious and Linguistic Minorities has improved the theoretical basis of the international legal protection of minorities, we believe that it is time for further steps in the UN action for the international legal protection of minorities. Razprave in gradivo, Ljubljana, Melanija december Mikeš UPOTREBA 1979, — 51. 9—10, s. 33—39 Albina Luk 33 — Ferenc Junger MATERNJEG JEZIKA | JEZIKA DRUŠTVENE KOD ŠKOLSKE OMLADINE SREDINE Školska omladina koja se vaspitava u uslovima dvojezične sredine i na način koji treba da obezbedi uspešno integrisanje mladog čoveka u zajedništvo ravnopravnih naroda i narodnosti Jugoslavije pretstavlja centar pažnje istraživanja koja se vrše u Institutu za madarski jezik, književnost i hungarološka istraživanja Filo- zofskog fakulteta u Novom Sadu i u Institutu za narodnostna vprašanja u Ljub- ljani počev od 1973. godine. Podaci koji se prikupljaju na osnovu ankete odnose se na četiri govorne situacije: kod kuče, u školi, u društvu i na javnom mestu. Svaka govorna situacija sadrži varijable koje se tiču teme i sagovornika. Teme su: život u porodici, zbivanja u školi, kulturni dogadaji, intimni život i aktuelni dogadaji u svetu i u nas. Glavni kriteriji za klasifikaciju sagovornika su nacionalni identitet i stepen dvojezičnosti. Medutim, unutar ove klasifikacije uzeti su u obzir i kriteriji koji su specifični za pojedine govorne situacije. Tako se u govornoj situaciji u školi razlikuju sledeče kategorije sagovornika: drugovi iz istog odeljenja ili iz odeljenja sa nastavom ili druge nacionalnosti. U govornoj rija nepoznatog sagovornika. Polazeči tata naše zabavili od dosadašnjih analize, smo kao na iskustava i iskustava se problematikom nematernjem situaciji na jeziku, javnom u našim u ispitivanjima metodološkog mestu nastavnik javlja se njihove i katego- istraživanjima i parcijalnih ove vrste pristupa u nas rezul- i u svetu, u izučavanju po- upotrebe maternjeg jezika i jezika društvene sredine. U ovom radu želimo da prikažemo mogučnosti obrade, analize i sinteze podataka, i ilustrujemo svoje metodološkoteorijske postavke primerima koji se zasnivanju na parcijalnim rezultatima naših empirijskih istraživanja. Analizi podataka koje prikupljame.:na osnovu navedenih kriterija prilazimo na osnovu terija: tri koncepta. narodnost, Njihova društvena konstrukcija se temelji sredina Konstanta 1. koncept 2. koncept 3. koncept narodnost jezik društvena na tri elementarna kri- i jezik. Variable sredina društvena društvena narodnost sredina sredina jezik narodnost jezik 1.0. Analizirajuči naše podatke na osnovu 1. koncepta, možemo da dobijemo uvid u to kako se različiti uslovi u društvenim zajednicima ili sredinama odražavaju na upotrebu maternjeg jezika i jezika društvene sredine. Na primer, ovaj koncept nam omogučuje da postavimo pitanje — a u zavisnosti od podataka kojima razpolažemo i da damo odgovor — kako se školska omladina madarske narodnosti odnosi prema upotrebi svog jezika i jezika društvene visnosti od toga da li živi u Vojvodini, Baranji ili Prekmurju. 1.1. Poredenja a) Isti novništva sredine u za- smo vršili u dve relacije: tip vaspitno-obrazovnog procesa, različita etno-jezička struktura sta- ' Uzorak 1: grupa ispitanika: iz Subotice (kao predstavnika Vojvodine) Baranje koja proti nastavu na maternjem jeziku i grupa ispitanika iz Mu Mikeš-LiUk-Junger: Uzorak 2: grupa ispitanika iz Prekmurja i grupa ispitanika iz Baranje dva jezika b) koja malernjeg prati jezika nastavu na ; ista (slična) obrazovnog procesa Uzorak 1: grupa ispitanika Prekmurja Uzorak Upotreba etno-jezička iz Subotice struktura (kao stanovništva, predstavnika Vojvodine) različiti tip vaspitno- i grupa ispitanika iz 2: grupa ispitanika iz Baranje Rezultati iz Novog naše Sada analize (kao pokazali predstavnika su da upotreba Vojvodine) i grupa madarskog jezika ispitanika kao mater- njeg ne zavisi isključivo od razlika ili podudarnosti u etno-jezičkim strukturama društvene sredine i od različitih uslova školovanja u odnosu na nastavni jezik, a to potvrduje uticaj ostalih društvenih faktora, pre svega insitucionalnih tora subjektivnih snaga u našem društvu. (Detaljnjiji rezultati biče objavljeni u 34. broju Hungaroloških saopštenja.). 1.2. Ovaj koncept se takode izborom jezika prilikom promene primenjuje ambijenta, ovog i fak- istraživania kada se analizira šta se dešava sa tj. šta se dešava kada učenici pre- laze iz dvojezičnog područja u jednojezično ili obrnuto. Kao primer čemo navesti jednu takvu analizu koja je vršena na osnovu podataka dobivenih u okviru naših istraživanja u Sloveniji (Luk, 1977). U vreme našeg anketiranja (aprila 1976) na području opštine Lendava i Mur- ska Sobota u dvojezičnim školama se školovalo 1447 učenika, od kojih 60 °%/o pripadnika mažarske narodnosti. Za svoje ispitanike smo izabrali učenike sedmih i osmih razreda osnovne škole. Upitnik je popunilo 334 učenika, od kojih 120 (35,92 %) gih Slovenaca, 197 (58,98 °/o) Madara i 17 (5,08 %) učenika iz redova dru- nacionalnosti. Docnije smo (maja 1977) na području Prekmurja u srednjim školama anke: tirali sve učenike koji su završili dvojezičnu školu. Upitnik je popunilo 320 učenika, od kojih 144 (45 %0) Slovenaca, 158 (49,37 %0) Madara i 18 (5,62 %o) iz redova ostalih nacionalnosti. Koristeči se podacima koje smo dobili ovim anketiranjem da bismo ilustro- vali analizu prema 1.konceptu, ograničičemo se na podatke koji se odnose na školsku omladinu madarske narodnosti, a vrednovačemo samo one podatke koji se odnose na situaciju kada su ispitanici u društvu sa svojim prijateljima i poznanicima, dakle, u ambijentu u društvenom komuniciranju. S obzirom nja, očekivali na dve smo da u kojem su relativno slabo različite etno-jezičke sredine če doči do pomeranja u zastupljene formalnosti u kojima su vršena upotrebi madarskog ispitiva- jezika kao maternjeg. Medutim, smatrali smo da če baš u neformalnoj govornoj situaciji kakva je govorna situacija u društvu sa prijateljima i poznanicima to pomeranje biti najslabije izraženo, jer pravni i širi društveni status jezika u takvoj situaciji ne utiče neposredno na njegovu upotrebu, nego neposredan uticaj može da ima stepen poznavanja maternjeg jezika ili jezika društvene sredine naših ispitanika i njihovih sagovornika. Izmedu ljem tekstu: jezičnu 4,06 %o grupe ispitanika grupa M1) osnovnu u smislu iz osnovnih i grupe ispitanika škola na dvojezičnom i srednjih škola području koji su završili (u da- dvo- školu (u daljem tekstu: grupa M2) konstatovana je razlika od frekventnije upotrebe madarskog jezika u grupi M 2. Medutim, u istoj toj grupi porasla je i upotreba slovenačkog jezika za 8,44 %o. Frekventnija Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 35 upotreba madarskog i slovenačkog jezika u grupi M2 izvršena je na račun nediferencirane upotrebe oba jezika, koja je u odnosu na frekvenciju upotrebe u grupi M 1 opala za 14,94 %o. Tema razgovora — život u porodici, zbivanja u školi, kulturna zbivanja, intimni život i aktuelne teme u nas i u svetu — nemaju neki veči uticaj na izbor jezika ni u grupi M1 ni u grupi M2. Na primer, razlika izmedu upotrebe madarskog jezika kao maternjeg kada se govori o životu u porodici (najfrekventnija upotreba) i upotrebe madarskeg jezika kada se govori o kulturnim zbivanjima (najmanje frekventna upotreba) u grupi M 1 iznosi svega 3,17 %o. U grupi M2 ta razlika se čak i smanjuje. Naime, razlika izmedu upotrebe madarskog jezika kada se govori o aktuelnim dogadajima u nas i u svetu (najfrekventnija upotreba) i upotrebe madarskog jezika kada se govori o zbivanjima u školi (najmanje frekventne upo- trebe) iznosi svega 2,37 %o. Ovi rezultati upučuju na konstataciju da se kod naših ispitanika ne javlja diglosija u smislu društveno determinisane podele odredenih funkcija na pojedine jezike. Razlike koje nastaju u upotrebi čanije. koju U govornoj situaciji jezika u zavisnosti analiziramo od razlikujemo sagovornika četiri su zna- kategorije sago- vornika: sagovornik madarske narodnosti koji dobro govori madarski i slovenački (u daljem tekstu: m/dv), sagovornik madarsko narodnosti koji slabo govori slovenački (u daljem tekstu: m), sagovornik slovenačke narodnosti koji dobro govori oba jezika (u daljem tekstu: s/dv) i sagovornik govori madarski Zabeležene (u daljem tekstu: s). su sledeče razlike: slovenačke Kategorija narodnosti koji slabo sagovornika Jezik Grupa m/dv 9, madar. M, M; 46,70 60,63 87,00 88,35 20,30 23,67 4,16 1,77 +13,93 +1,35 +3,37 —2,39 3,04 8,48 45,44 3,45 5,19 +1,74 15,23 35,44 82,64 90,63 +20,21 +7,99 ar sloven. M, Mz neka Iz ovog m %/ s/dv %o s % pregleda se ujedno vidi i to da se redosled frekvencije upotrebe je- zika u odnosu jenta. na kategoriju sagovornika ne menja prilikom etno-jezičkog ambi- Sumirajuči dosad navedene podatke, dolazimo do sledečih zaključaka: — lIsključiva upotreba jednog od jezika u ispitivanoj govornoj situaciji frekventnija je prilikom zamene dvojezične makro-sredine za jednojezičnu rnakro sredinu nematernjeg jezika. — Tema razgovora nema veči uticaj na frekvenciju upotrebe jezika, dok je taj uticaj značajniji u odnosu na kategoriju sagovornika koji dobro govori oba jezika u korist upotrebe maternjeg jezika. Kod srednješkolaca obe narodnosti očit je porast isključive upotrebe ma- darskog odnosno slovenačkog jezika uz smanjenje nediferencirane upotrebe oba jezika. Dalje istraživanje če pokazati, da li leže uzroci za takvu promenu u pro- menjenoj osnovnih jezičkoj škola sredini spontanije ili do biraju takve jezik promene razgovora, dolazi dok zbog toga srednješkolci, što usled učenici sazre- vanja svesti o jeziku, svesnije uključuju jedan ili drugi u govornu interakciju. 2.0. Analiza na osnovu 2. koncepta omogučuje nam da upotrebu jednog od jezika u dvojezičnoj ili višejezičnoj zajednici ili sredini posmatramo u dvostrukoj funkciji, tj. u funkciji maternjeg jezika kada ga upotrebljavaju pripadnici one na- 36 Mike3-Lik-Junger: Upotreba maternjeg jezika cionalnosti čiji je to jezik i u funkciji jezika društvene sredine kada ga upotrebljavaju pripadnici one nacionalnosti kojima taj jezik nije maternji jezik. Upotreba tog jezika može takode da varira u zavisnosti od etno-jezičke strukture društvene zajednice ili sredine. Kao primere čemo dobivenih drugu u okviru na osnovu navesti dve analize: naših istraživanja podataka dobivenih jednu u Vojvodini u okviru smo vršili na osnovu (Mikeš, naših podataka 1974; Junger, istraživanja 1977), a u Sloveniji (Luk, 2.1. Zadržavajuči se i dalje u domenu govorne situacije U DRUŠTVU sa teljima i poznanicima, odabrali smo uzorak koji se nastoji od dve grupe nika. Svi ispitanici ovog uzorka su učenici završnih razreda srednje škole u a grupisani su u dve grupe prema tome da li im je madarski maternji (u daljem tekstu: grupa L 2). Upitnik je popunilo 252 ispitanika grupe L1 (u daljem tekstu: grupa B 2). Upitnik je popunilo 252 ispitanika grupe L1 ispitanika grupe L 2. prijaispitaSenti, jezik i 144 i 144 1977). Pregled upotrebe madarskog jezika dajemo za obe grupe (L1 i L2) prema kategoriji sagovornika: Sagovornik Grupa Madar koji slabo govori srpskohrvatski jezik Madar koji dobro govori oba jezika Srbin koji dobro govori oba jezika Srbin koji slabo govori madarski 85,63 82,86 46,43 17,06 L1 Grupa %o °/o °/o %o 67,73 27,20 19,13 13,05 L2 %/o %o %o %/o Obe grupe opredeljuju se za upotrebu madarskog jezika u relativno visokom procentu kada njihov sagovornik slabo poznaje srpskohrvatski jezik. Ono po čemu se razlikuje upotreba madarskog jezika kao maternjeg od njegove upotrebe kao nematernjeg je kriterij narodnosti. Naime, ispitanici čiji maternji jezik nije madar- ski (grupa L 2) upotrebljavaju ovaj jezik u govornim interakcijama sa sagovornicima madarske narodnosti koji slabo govore srpskohrvatski u prilično visokom procentu vore (67,73 %0), dok srpskohrvatski sa sagovornicima upotrebljavaju madarske madarski jezik (27,20 %0). Ispitanici čiji je maternji jezik madarski maternji rodnosti narodnosti u puno koji manjem dobro go- procentu (grupa L 1) upotrebljavaju svoj jezik u gotovo isto tako visokom procentu sa sagovornikom svoje nakoji dobro govori oba jezika (82,86 %) kao i sa onim koji slabo vlada srpskohrvatskim jezikom (85,63 °/o). 2. 2. Naš drugi uzorak broji 302 učenika srednje škole, koji su završili dvojezičnu osnovnu školu u Prekmurju od kojih 158 upotrebljava madarski jezik kao maternji (u daljem tekstu: grupa L 1), a 144 kao nematernji (u daljem tekstu: grupa L 2). U odnosu na kategoriju sagovornika, izbor madarskog jezika je na istom prin- cipu kao kod ispitnika iz Sente. Najčešče se upotrebljava maternji (88,35 °/o) i kao nematernji (52,78 %) u govornim madarski jezik i kao interakcijama sa sa- govornicima koji slabo govore madarski. Razlika na osnovu kriterija poznavanja jezika kod sagovornika madarske narodnosti je jasno izražena: u slučaju upotrebe madarskog jezika kao maternjeg ona iznosi 27,72 %o u korist sagovornika koji slabo poznaje slovenački jezik, a u slučaju upotrebe madarskog jezika kao nematernjeg ta razlika iznosi čak.42,23 /o. 3.0. Analiza na osnovu 3. koncepta naročito je podesna u slučajevima kada je društvena zajednica ili sredina višejezična. Ovakva analiza omogučuje da se preko jezičkog ponašanja pripadnika pojedinih nacionalnosti sagledaju obeležja meduetničke komunikacije u datoj dvojezičnoj ili višejezičnoj sredini. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 3.1.U okviru istraživanja jezika društvene sredine ovaj 1979, št. 9—10 37 upotrebe madarskog koncept je značajan jezika kao maternjeg i kao stoga što omogučuje sagle- davanje diferencijalnih obeležja upotrebe madarskog jezika u odnosu na upotrebu ostalih jezika naroda i narodnosti Vojvodine. Zasad čemo se zadovoljiti time da ukažemo na neke konstatacije u parcijalnoj obradi te problematike, na osnovu podataka dobivenih popunjavanjem istog upitnika kojim se i mi služimo u našim istraživanjima. Za upotrebu slovačkog jezika kao maternjeg se, na primer, kaže da govorna situacija nema večeg uticaja na izbor jezika komunikacije izuzev u onim slučajevim akada je srpskohrvatski jezik obrazovnog procesa. Tada se dešava da u govornoj situaciji u školi dolazi do znatno manje upotrebe slovačkog jezika u odnosu na ostale situacije. Zanimljiva prilikom su izbora i zapažanja jezika u u odnosu kontaktu sa na govornu nepoznatim situaciju na javnom sagovornikom. Ako se mestu rezultati istraživanja u okviru slovačkog jezika uporede sa rezultatima ispitivanja omladine rumunske i madarske narodnosti, može se uočiti da i kod Madara i kod Rumuna do izbora maternjeg jezika u ovoj situaciji dolazi dosta često u onim sredinama u kojima je on i jezik sredine, a u sredinama gre on nije jezik sredine, znatno rede (Turčan, 1976). Svakako je instruktivan kod učenika dine. U tom jezika komunikacije. predaju na u govornoj rezime rezultata se, medutim, jeziku znatno razgovora ni za školsku upotrebu kod koja su vršena ispitanikove rusinske madarske da se neki upotrebu srpskohrvatskog omladine omladinu da činjenica smanjuje situaciji u školi sa sogovornikom konstatovano ispitivanja u gimnaziji u Ruskom Krsturu marta 1975. gogovorna situacija nema večeg uticaja na izbor Napominje srpskohrvatskem utiče na gotovo isključivu druge narodnosti. Tema i kratak rusinske narodnosti rezimeu se kaže da narodnosti, jezika narodnosti i slovačke predmeti maternjeg sa jezika a isto tako sagovornicima — kao narodnosti što — je nema to uti- caja na izbor jezika komunikacije. Medutim pri izboru jezika, za učenike rusinske narodnosti je nacionalni identitet sagovornika značajniji od stepena njegove dvojezičnosti. Primečuje se ipak da u slučajevima jezika, relativno često dolazi do nesigurnosti znači da stepen dvojezičnosti u izboru jezika komunikacije, doši i Besermenji, 1977). sagovornika ali svakako Literatura Junger, Ferenc (1977), Prilog kada sagovornik u izboru jezika druge manji dobro govori oba komunikacije. To nacionalnosti od ima nacionalnog neki značaj identiteta (Me- (citirana) proučavanju upotrebe madarskog društvene sredine (Prvi kongres jugoslovenskih društava za primenjenu jezika kao jezika lingvistiku) Beograd Lik, Albina (1977), Nekateri vidiki rabe madžarskega jezika in slovenskega jezika med učenci v Prekmurju (Prvi kongres jugoslovenskih društava za primenjenu lingvistiku) Beograd Medeši, H., Besermenji, V. (1977), Upotreba maternjeg i nematernjeg jezika kod sred. nješkolske omladine rusinske narodnosti u SAP Vojvodini (Prvi kongres jugoslovenskih društava za primenjenu lingvistiku) Beograd Mikeš, M. (1974), Some patterns of language use in Hungarian-Serbocroatian bilinguals (VII| World Congress of Sociology) Toronto Turčan, Jaroslav (1976), Obrasci upotrebe maternjeg i nematernjeg jezika kod srednješkolske omladine slovačke narodnosti u SAP Vojvodini (Jezik u društvenoj sredini) Novi Sad 38 MikeS-Lik-Junger: Upotreba maternjeg jezika Rezumeč AZ ANYANYELV Az Ujvideki ES A KORNYEZETNYELV Egyetem HASZNALATA Bolcseszettudomanyi Kardnak A TANULOIFJUSAG Magyar Nyelv, KOREBEN Irodalom és Hun- garologiai Kutatasok Intezeteben, valamint a ljubljanai Nemzetisegi Intezetben (Inštitut za narodnostna vprašanja) 1973 ota folynak kutatasok a tanuldifjusag ket-es tobbnyelvu kšrnyzetekben valo nevelčsčvel, illetve azoknak a feltételeknek a tanulmanyozdésaval kapcsolatban, amelyek lehet6vé teszik az ifju nemzedéknek nemzeteink és nemzetiségeink egyenrangusagan alapulč tarsadalmunkba valo bečpuleset, A kerdčives felmeres az alabbi negy beszedhelyzettel kapcsolatban szolgaltatott adatokat: OTTHON, AZ ISKOLABAN, TARSASAGBAN és NYILVANOS HELYEN. A felsorolt beszedhelyzetek kereteben ket-ket valtozo pedig tenyezot kulon vizsgalunk: vizsgaltuk a teszédtémat a csaladdal, čs a az iskolaval, beszedpartnert, a muvelodesi a beszedtema esemenyekkel, kapcsan a magane- lettel és az idédszeri eseméryekkel kapcsolatos témakat. A beszédpartnerek osztalyozasanak fč kriteriumai: a nemzetisegi hovatartozas a ketnyelviiseg foka. Az osztalyozas soran azonban figyelembe vettunk néhany olyan mozzanatot is, amelyek csak egy-egy beszéd- helyzetre jellemzček. Igy példaul AZ ISKOLABAN megnevezéssel jelolt beszedhelyzetben a beszkdpartnereket egyebek kozott az alabbi kategoriakba soroltuk be: a beszél6 osztalytarsa, nem anyanyelvén tanulé diak, a beszéléével azonos vagy nem azonos nemzetiségii oktato. A NYILVANOS HELYEN megnevezésti’ beszédhelyzetben szem elčit tartottuk az ismeretlen beszedpartner kategoriajat is. A kutatasaink soran szerzett tapasztalatok, elemzéseink részieges eredményei, illetve a masok altal vegzett haosnolo jellegii kutatasok soran szerzett tapasztalatok figyelembe vetelevel a szerzOk az anyanyelv-es a kornyezetnyelv-hasznalat tanulmanyozasanak modszertani vonatkozasait taglaljak tanulmanyukban. Foglalkoznak az adatok feldolgozasanak, elemzésének es szintezisenek a lehetosčgevel, s az egyes elmeleti-modszertani az empirikus kutatasok adatain alapulo peldakkal illusztraljak. kerdeseket Az emlitett kritériumok alapjan gyijtott adatok feldolgozasat a szerzok harom elemzesi alapjan végzik. E mddszerek alapjaiba harom mozzanat čpul be: a nemzetiseg, a mod tarsadalmi kornyezet es a nyelv. Az elsO elemzési mod lényege az, hogy a nemzetiség alland0, a tarsadalmi kornyezet es a nyelv valtozo tenyezokent szerepel. E modszer segitsegevel arra kaphatunk valaszt, hogy a tarsadalmi kozossegekben, illetve kornyezetekben uralkodo kiulonbozo feltetelek hogyan befolyasoljak az anyanyelv, illetve a kornyezetnyelv hasznalatat. A mésodik elemzési méd a nyelvet veszi allando tenyezčnek, a tarsadalmi es a iletve nyelv pedig tobbnyelvii vadltozo tenyezčok. kornyezetben Ez a modszer hasznalatos nyelvet lehetoseget nyujt ket vonatkozasban, arra, kornyezet hogy a ket-, anyanyelvként és kornyezetnyelvkent vizsgaljuk. A nyelvhasznalat e modszer alapjan valo vizsgalata soran figyelembe kell venni a tarsadalmi kozosseg, illetve kornyezet etnikai-nyelvi sajatossagait is. A harmadik elemzesi mod, amely esetčben a tarsadalmi kornyezet allando, a nyelv es a nemzetiseg pedig valtozo tenyezč, mindenekeldtt arra adhat feleletet, hogyan alakul a nyelvhasznalat a ket-, illetve tobbnyelvi kornčezetekben. E modszer lehetoseget nyuijt arra, hogy a vizsgalt nemzetiségek nyelvi megallapitsuk, melyek az adott két-, illetve kozotti kommunikacionak a sajatossagai. magatartasanak tébbnyelvG a figyelembevétele kérnyezetben &!16 alapjan nemzetiségek Summary THE USE OF THE FIRST AND THE SECOND LANGUAGE AMONG THE SCHOOLYOUTH in the present paper attention is paid to the use of the mother tongue and the second language of the primary and the secondary school students educated and raised in bilin- gual environment in the spirit of full equality of the peoples of Yugoslavia which should promote their overall integration into the Yugoslav community of nations and nationalities. Since 1973 investigations into the speech behaviour of these pupils have been carried out at the Institute for Hungarian language and literature studies by the Faculty of Arts in Novi Sad and at the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana. Data. ilustrating four speech situations, namely AT HOME, IN SCHOOL, AMONG FRIENDS and IN A PUBLIC PLACE, have been gathered. Each speech situation comprizes variables concerning the topics of conversation and the interlocutors. The topics of conversations are as follows: the family life, the school events, the cultural events, one’s intimate affairs and everyday news at home and abroad. The interlocutors have been classified according to their national identity and according to their fluency in both laguages. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 39 Within the frame of this classification further criteria characteristic of the particular speech situation have been taken into account. Thus in the speech situation IN SCHOOL the following categories of interlocutors are present: the schoolmates from the same class and the schoolmates being thaught in the second language, teachers of the same nationality and teachers of different nationality. The cathegory of an unknown interlocutor has been introduced into the speech situation IN PUBLIC PLACE. Our own experiences and partial results as well as investigations and studies of simi- lai kind carried out in Yugoslavia and abroad have led us to the problem of methodo- logical approach appropriate to the research of the use of mother tongue and of the second language. In the present paper some alternatives for the treatment, the analysis and the sinthesis of data have been presented and the methodologicaly — theoretical assumptions have been illustrated by the examples taken from our research work. The analysis of data stems mentary criteria: nationality, to the three basic outlines outline should show and the second from three basic outlines social environment and comprizes the following 1 2 3 The and the following ele- analysis according variables: The first the influence of a different social environment on the use of the first language. constants outline outline outline comprizing language. constants variables nationality language social environment The second outline for languages in a bilingual or mother tongue and as the may also depend upon the ment. When the speech of a social environment social environment nationality nationality language language the analysis permits us to examine the use of one of the two a multilingual environment in twofold function, namely as the second language. The frequency of use of a given language ethno-linguistic structure of a social community or environbilingual or a multilingual social community is being observed the third outline may prove as especially appropriate. The analysis according to the third outline enables an insight into the features of interethnic communication in a given bilingual or multilingual community that members of different nationalities. can be observed in the speech behaviour of the 40 Razprave Inštitut za narodnostna 061/25 204 gradivo — in 21631) Treatises Razprave in gradivo, vprašanja ima and in gradivo, (YU-61000 Ljubljana, Ljubljana, december Cankarjeva na razpolago naslednje številke revije Documents« ter druge publikacije: št.1, 1960 . . . . 1979, št. 9—10 5; telefon »Razprave vo... 50 in din Prispevki: A. Bebler: Die Stellung der nedionaise: tlinrletbeiten in Jugoslawien. J. Jeri: Tržaško vprašanje od aprila 1948 do maja 1952. M. Markovič: Ujedinjene nacije i problem zaštite manjina u okviru ljudskih prava. |. Juvan- čič: Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije Razprave in gradivo, št.3, 1963 . Prispevki: J. Pleterski: Gospodarski . . . faktorji soc in spelličneja eoiliveja. 80 din usmer- janja kmečkega prebivalstva na F. Bezlaj: Kritische Bemerkungen Slovenskem Koroškem v letih 1848—1914. zum Ortsnamenbuch von Karnten. T. Zorn: Bibliografija vprašanju člankov Razprave in gradivo, (Seminar ZN o št. 4—5, o pravicah tuša: Complexity koroškem 1966 človeka of Problems (kmalu v periodičnem razprodano) v večnarodnih tisku s 8 skupnostih) in Multi-National Society. 1955—1960. ujm s 150:dib Prispevki: D. Druškovič: A. Vra- Les re- lations entre les nations en R.S.F.de Yougoslavie. J.Jeri: Quelques elements sur la situation du territoire nationalement mixte a la frontiere occiden- tale de la R.S.F.de Yougoslavie. E. Petrič: The Rights of National Minorities as Defined in the Statutes of the Communes. D. Zografski: Les problémes du développement national et social de la République Socialiste de Macedoine. J. Jeri: Quelques aspects de la constatation de |'appartenance linguistique au cours du recensement regulier de la population sur le territoire Triestin en octobre 1961. J. Pleterski: Die Volkszahlung vom 31. Marz 1961 in Kdrnten. A, Jager: Regionalna avtonomija Furlanije-Julijske krajine. A, Bor- me: La posizione del gruppo etnico italiano della Jugoslavia. B. Marušič. Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni meji SFRJ (1951—1962), T. Zorn: Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku 1961—19853. Razprave in gradivo, št.6, 1974 . . . . . Prispevki: D. Druškovič: Nekaj vprašanj koroških šej: Prvine pravnega položaja slovenske narodne J. Pleterski: Nekateri . . . 50 din lovenica J. Jeri — G. Kumanjšine v Italiji, T. Zorn — pravni vidiki položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. T. Zorn: Prispevek k problematiki sprememb v socialnih koroških Slovencev. J. Jeri: Manjšinska konferenca v Trstu. strukturah Razprave m in gradivo, št. 7—8, 1976 . . . . oo» os MOON Prispevki: B. Bohte: Specifičnost ureditve pravnega in dejanskega položaja naših narodnih manjšin v Avstriji. V. Benko: Nekateri mednarodnopravni vidiki avstrijskih obveznosti glede slovenske manjšine. B. Vukas: Pravila medunarodnog prava o pravnom položaju gradiščanskih Hrvata u Austriji, J. Pleterski: O teritorialni zasnovanosti manjšinske zaščite in o protipogodbenih in praksi Avstrije. D. Druškovič: O upoštevanju manjšine usode. V. Klemenčič: Kritika uradnih avstrijskih popisov 1951, jezik. 1961 in 1971 T. Zorn: glede na slovensko Manjšinska šolska manjšino problematika in slovenščino na stališčih kot subjekta lastne prebivalstva v letih kot občevalni avstrijskem Koroškem. D. Nečak: Manjšinsko varstvo v Avstriji po točki 3 člena 7 avstrijske državne pogodbe. J. Stergar: Kršitve določb točke 5 člena 7 avstrijske državne pogodbe. M. Domini: u Austriji Diskriminacija gradiščanskih Hrvata kao narodne manjine Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, Ferenc s. 41—53 41 Hajos A NEMZETISEGEK JOGI HELYZETE A SZLOVEN SZOCIALISTA KOZTARSASAGBAN A Jugoszlaviaban él6 nemzetek és nemzetisegek egyenjogusaga mar a felsza- badit6 harc és a népi forradalom idejében alakult ki. A Jugoszlav Népfelszabadité Antifasiszta Tanacs Il. ulesszakan 1943 november 29-én Jajcéban hozott hatarozatai mar megalapoztak a nemzetiségek egyenjogusagat, szoval még az uj allam megalakulasa idejében. E hatarozatok negyedik pontja értelmében »a jugoszlav nemzeti kisebbsegeknek az osszes nemzeti jogok biztositottak«. Nem véletlen, hogy az alakul6é uj allam els6 jogi rendelkezésében mar foglalkozik a nemzetiségek egvenjogusaganak és helyzetenek kerdesevel. A Jugo- szlav Komunista Part mér a vukovari kongresszusan 1920-ban allast foglalt a nemzetiségi kérdésben. A kongresszuson megallapitottak, hogy »labbal tiporjak az orszag polgarainak alapveto jogait es az allamban él6 nemzetiségeket megfosztottak valasztojogatol«. Kihangsulyoztak, hogy a part legfobb feladatai koze tartozik az Osszes nemzetisegek nemzeti egyenjogusaga eszmejenek megvalositasa es a jugoszlaviai nemzetisegek politikai es polgari jogai megsemmisitésének a meg- gatolasa. A Jugoszlav Kommunista Part tobbi kongresszusan és ertekezleten vetkezetesen foglalkozik a nemzetisegi kerdessel. A sok kozil e helyen emelni az 1948-ban megtartott V. kongresszust, amelyen elfogadtak is koki kell a Jugoszlav Part programjat. A nemzeti kerdessel kulon fejezet foglalkozik és a part feladatai koze sorolja a »nemzeti kisebbsegek fennailo jogainak megerositeset es biztositasat, hogy lehetévé valjék nemzeti kulturajuk zavartalan fejl6dése«. Ugyszintéen jelentos a VII. ljubljanai kongresszus 1958-ban. A part e kongresszusan uj programot fogadott el €s kilon szakaszban foglalkozott a nemzetiségekkel. A program elfogadasa utan folytatott elemzesek, vitak es ertekelesek tapasztalatai alapjan a Jugoszlav KSz Kozponti Bizottsag Vegrehajto Bizottsaga 1959-ben meghozta a nemzetiségi kisebbségekrdél szolo hatarozatait. E hatarozatoknak tum oly sokoldaluan kiulonleges politikai és részletesen es jogi jelentčosege dolgozza fel a nemzetiségi van. A dokumen- kérdésekben elgo- gadott allaspontokat, hogy sok kesobbi jogi szabaly elvi alapjaul szolgalt. A hatdrozatok értelmében »jugoszlavia legzetességeiket, mint annak a nemzetnek nemzeti kisebbsagei megtartjak jel- a része, amelyben etnikailag tartoznak, amelynek — f6képpen kulturalis — jellegzetessegeit magukban hordozzak és ezeket atszovik annak a kornyezetnek jellegzetessegeivel, amelyben elnek. Ezert a nemzeti kisebbsegek jelentos tenyezčk a kulonboz6 nemzetek kozeledeseben és kapcsolataiban. Azonban a nemzetiségi kisebbségek nemcsak annak a nem- zetnek a resze, amelybčl szarmaznak, hanem osszekapcsolodnak azzal az orszaggal is amelyben činek, annal inkabb, mine! biztosabb egyenjogu helyzetiik és minél zavartalanabb fejladesiik. Objektiv helyzetiikre čs a tarsadalmi onigazgatasi rendszer nyujtotta fejl6dési lehetosegukre valo tekintettel, a jugoszlaviai nemzeti kisebbsegek a jugoszlav szocialista kozosseg alkoto reszeve valtak«. A hatarozatok részletesebben foglalkoznak a kétnyelviség elvének megvalositasaval nem oktatasban csak a kil6nb6z6 is. Foglalkoznak szervek a nemzeti és intézetek kisebbegek elotti eljarasban hanem kulturaja čs muveszete az kčrde- F. Hajos: A nemzetisčgek jogi helyzete 42 seivel, a kisebbségi sajto problemdival és egyeb jelentos kerdessel. A dokumentum sokoldaluassaga es gazdag tartalma miatt meg ma is igen idoszerii a nemzetisegi jogok fejlodese čs megvalositasa teren. A part tovabbi dokumentumaiban is folyamatosan foglalkozik a nemzetisegi kerdesekkel az elfogadott elvi — politikai allaspontokbdi kiindulva. A Szloven hatarozatok is Komunistak Szovetsegenek utols0, VIII. kongresszusan reszletesebben foglalkoznak a nemzetisegi kerdessel. Komunistak Szovetsege kovetkezetesen elfogadott A Szloven tamagatja a nemzetisegi egyenjugusagot. Az olasz és magyar nemzetiségek alkotmanyos helyzetének megvalositasa altal a két nemzetiség mint tarsadalmunk gazdagodasanak és a szomszédos nemzetek és orszagok k6zétti joszomszédi kapcsolatok tényezdje erésddik. A tobbségi nemzet koteles biztositan sokoldalu fejlodesiuket es kulon jogaik megvalositasat, mint sajat fejlodesenek es szabadsaganak elvalaszthatatlan elemet. A Dolgoz6 Nép Szocialista Sz6vetsége K6ztarsasagi Valasztmanya is dokumentjaiban azonos elvi allaspontokbol kiindulva kovetkezetesen foglalkozik a nemzetiségi Az kérdéssel 1946 januar mentumaiban és és a nemzetisegi jogok 31-i els6 szévetsegi a Jugoslav lefeketetett allaspontokat meghatarozza, hogy sasagban kulturalis elvezik. megvalositasaval. alkotmany Nepfelszabadito a nemzetiségek megerositette Antifasiszta helyzetérdl. a part doku- Tanacs Il. ulesszakan Az alkotmany 13. szakasza a nemzeti kisebbsegek a Jugoszlav Szovetsegi Nepkoztarfejlodesuk es szabad nyelvnasznalatuk jogat es vedelmet Az 1963. evi szovetsegi alkotmany 41. es 43. szakaszaban mar bovebben foglalkozik a nemzetisegek helyzetevel. Az alkotmany eloszor hasznalja a »nemzetiseg« terminust az addigi »kisebbseg« helyett. Az emlitett alkotmanyos hatarozatok elsGsorban Aaltalanos rendelkezéseket tartalmaznak a nemzetisegek egyenjogusagarol, tovabba foglolkoznak a nemzetisegek iskolaztatasaval es uta- sitjak a koztarsasagokat, hogy alkotmanyaikban es torvenyeikben reszletesebben rendezzek az egyes koztarsasagokban elo nemzetisegek helyzetet és jogait. Az 1976-tčl 1971-ig elfogadott alkotmanyfuggelekekben is tovabb fejlodnek a nemzetisegi jogok. Ezek kozil ki kell emelni a XIX., XX., XXI., XXV. es XLI. fiiggelekeket. Az 1974. evi szovetsegi alkotmany nemzetisegekre vonatkozo rendelkezesei, kulonosen a 170. es 171. szakasza, meg reszletesebben foglalkoznak a jogok meghatarozasaval. Az alkotmanyos jogok serelme, a nemzetisegi jogegyenlotlenség hirdetése és érvenyesitése vagy nemzeti gyulolet es turelmetlenseg szitasa alkotmanyellenes zatast vegzo Tovabba és szervek minden biintetend6. elčiti A nemzetisegek eljarasban koztarsasag illetve tagjai anyanyelviket autonom az allami es irasukat tartomany es kozmegpbi- hasznalhatjak. teruleten anyanyelvu oktatashoz van joguk. A Szloven Nepkoztarsasag els6 elkotmanyat 1947-ben hoztak meg; az elso koztarsosagi alkotmany nemzetisegekre vonatkozo hatarozatai lenyegukben azonosak a szovetsegi alkotmany hatarozataival. Az alkotmany a mar eddig ismert čes hagyomanyos kisebbsegi jogi vedelem kereteben biztositja a Szlovén Nepkoztarsasag teruleten elo nemzeti kisebbsegek jogat kulturalis fejlodesukhoz és anyanyelvik hasznalatahoz. Az alkotmany kifejezetten elvi és altalanos rendel- kezéseket tartalmaz, amelyek mas, alacsonyabb rendu eléirasokban nem voltak reszletezve. A Szloven Szocialista Koztarsasag 1963. evi alkotmanya jelentos fordulatot jelent a koztarsasagban él6 nemzetiségek jogainak és helyzetének alkotmanyos és altalanos rendezésében. Az alkotmany hatarozataiban kovetkezetesen eleget Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 43 tesz a szovetsegi alkotmany a koztarsasag teruleten elo nemzetisegek helyzetenek reszletes rendelkezeseire vonatkoz0o utalasanak. A Szloven Szocialista Koztarsasag 1963. avi alkotmanya is eloszor hasznalja a »nemzetiség« terminust, az 1963. evi szovetsegi alkotmanyhoz hasonloan. A »nemzetiseg« terminus bevezetese ugy a szovetsegi, mint a koztarsasagi alkotmanyban nem csak formalis jellegi, hanem a gyakorlatban megvalosult nemzetisegi mar nem egyenjogusag felelt meg, fokanak, amelynek jogi terminusban valo az eddigi »kisebbség« megnyilvanulasa. terminus Az alkotmany 76-ik szakaszaban a szabad nyelvhasznalatot, a kultura fejleszteset es e célbdl intezmenyek alapitasat, valamint mas alkotmanyos jogok gyakorlasat csak azoknak a nemzetisegeknek biztositja, amelyek »nemzeti kisebbségek«. Hogy miért csak azoknak seg«, a nemzetisegeknek kitunik, az alkotmany biztositottak a kulon jogok, amely kovetkezo 77-ik szakaszabol, amely »nemzeti szerint kisebb- a Szloven SzK biztositja a Syloven SzK teruleten elo olasz illetve magyar nemzetisegnek az egyenjogusagat es a sokoldalu fejlodes es elorehaladas lehetoseget. A kilon jogok ezek szerint csak az oslakos nemzetisegi lakossag reszere biztositottak. Az alkotmany eloszor emliti meg nevszerint az olasz es magyar nemzetiséget. Az alkotmany alkotmanyos meghatarozza, rokon kivul 77. alapkove hogy olasz szakaszaban a Szloven »azokon illetve van lefektetve Szocialista a teruleteken, magyar a ketnyelvuseg Koztarsasagban. ahol nemzetisegu a szloven polgarok is Az alapjainak emlitett szakasz nemzetisegu elnek, az olasz polgaés a magyar : nyelv egyenrangu a szloven nyelvvel«. A ketnyelvuseg lenyege abban van, hogy nemcsak az olasz illetve a magyar nemzetiségu polgarnak van joga a koz — es tarsadalmi eletben anyanyelve hasznalatara, hanem hogy a ket nemzetisegi nyelv a nemzetisegileg vegyesen lakott terileteken egyenjogu a szloven nyelvvel, szdval a szloven nyelvvel parhuzamosan hivatalos nyelv. Ezen alkotmanyos rendelkezes reszletes feldolgozasa a koztarsasag torvenyeire es a kozsegi statutumokra volt bizva. Az alkotmany biztositja a nemzetiseg nyelven valo aktatast a nemzetisegi iskolakban. E hatarozat alapjan hozott kétnyelvi elemi iskolakrdi szolo torvennyel kapcsolatban indult az ismert alkotmanyos per a Szloven Szocialista Koztarsasag Alkotmanyvedo bovebben szo. Vegul az alkotmanyos Birosaganal, amelyrdl rendelkezesek a kesčbbiek értelmében a Szlovén soran lesz Szocialista Koztarsasag gondoskodik az olasz es a magyar sajto es radio, kulturalis-muveIodesi tevékenység fejlesztéséré! és e celra biztositja a szukseges segitseget. Lendva es Muraszombat kozsčgek 1964-ben elfogadott statutumai az alkotmanyos rendelkezčseknek eleget teve bovebben foglalkoznak a nemzetisegileg vegyes teriileteken é6l6 magyar nemzetiség jogainak és helyzetének szabalyozasaval. Annak ellenére, hogy a két kézségben él6 magyar nemzetiségnek lénye- gében ugyanazok a jogok vannak biztositva érdekes megemliteni, hogy a ket statutum kilénb6z6 modszerrel, szabalyozza a nemzetiségi jogokat. Mikézben a muraszombati statutum a nemzetisegi jogokat egy kulon fejezetben hatarozza meg, a lendvai statutum az egyes fejezetek vagyis szakaszok keretében teszi ezt. Mindkét statutum atvette az alkotmanyos hatarozatokat a magyar nyelv egyenjogusagarol. Kiilon szakaszokban hatarozzak meg a kézség nemzetisegileg vegyes (kétnyelvi) teriletet, mivel a nyelvi egyenjogusagrol sz0lo hatarozatok csak ezekre a teruletekre vonatkoznak. A ketnyelvi terillet meghatarozasanal nem jelentkeztek kilénleges nehézsegek. Az alkotmanyos elvek alapjan az egyedili dént6 szempont az déslakossaghoz valo hovatartozas volt. A nemzetisegi lakossaég szama és aranya az egyes telepulésekben egyaltalan nem volt donté korilmény. 44 F. Hajés: A lendvai statutumnak tobb ugykezelést, de mindkét statutum lyeken a dolgoz6k munkajuk szisztemizalni is kételez6. Tovabba včonyok hasznalatat, polgarokkal betdlteni, mindkét statutum a ketnyelvu jogi helyzete konkret hatarozata szabalyozza a kétnyelvU elrendeli, hogy azokat a munkahelyeket, ame- kézben és szabalyként A nemzetiségek hogy keriilnek érintkezésbe, a szlovén és a magyar elrendeli a kétnyelvi nyilvanos feliratok Urlapok alkalmazasat, ugy kell nyelv es tudasa és nyomtata kepviselo- testilet dltalanos aktusainak ket nyelven valo kozzštetelet. A muraszombati statutum kil6n hatarozataban foglalkozik a valaszt6k gylléseinek, Unnepségeknek, a tomeggyuleseknek a ketnyelvusegevel es a ketnyelvu pecsetek es belyegzok hasznalataval a ketnyelvii ugykezelčs soran, a lendvai statutum pedig elrendeli, hogy a kčpviselč-testiilet magyar nemzetisegu tagjai magyar nyelven kapjak az ilések anyagat, a szavazasi és a referendum — lapok ketnyelvuseget, a jogse- gély biztositasat magyar nyelven és az osszes hirdetmčny, kozlemeny, kiadvany kétnyelviségét. Igen jelent6s hatarozata a lendvai statutumnak, amely szerint biztositani kell mindkét nemzetiseg kepviseletet a kozsegi kepviselo-testuletben. A ketnyelvii oktatasrol a lendvai statutum sokkal bčvebben rendelkezik, mint a muraszombati. A statutum atvette a ketnyelvui iskolakrol szolo torveny tobb hatarozatat, mint peldaul a tantervekre vonatkozo hatarozatot, amely szerint a tantervekben figyelembe kell venni a magyar nep kulturajanak sajatossagait es nem szabad zavarni a tanulok nemzeti érzését, s hogy a kétnyelvu iskola megszuntetese eseteben a tanuloknak biztositani kell a ketnyelvu A ketnyelvi teruleten levo kozep-es szakiskolaban a magyar Az ezért egyeduli e kozep-es hatarozat nem szakiskola volt kielégit6, a ketnyelvu hiszen oktatas teruleten a ketnyelvii folytatasat. nyelv tantargy lehet. Lendvan iskolakbol volt a és legtobb tanulo a muraszombati kozsegben folytatta tanulmanyait. Amint a késoébbiekbol kideril, a muraszombati statutumnak erre vonatkozo hatarozatai nem voltak. A kozepiskolakban az 1976/77-es tanevben bevezettek a magyar nyelv oktarasat, a ketnyelvu teruleten kiviil levo kozepiskolakban is, amelyeket a ketnyelvu elemi iskolakat vegzett tanulok latogatnak, de a kozsegi statutumok e kérdést még nem szabalyoztak. A muraszombati statutum a ketnyelvu oktatassal kapcsolatban csak a megfelela torvenyre hivatkozva biztositja a ketnyelvii oktatast a torvenyben meghatarozott iskolakban. Az iskola elotti nevelessel kapcsolatban elrendeli az ovodak letesiteset a nemzetisegileg vegyes teruleteken és a lendvai statutummal hasonlo hatarozatot tartalmaz. A ketnyelvu ugykezelessel kapcsolatban statutumok elfogadasa elott mar nes utasitas. Az els6k kozott meg kell allapitani, hogy a kozsegi napvilagot latott néhany, erre vonatkozo ideiglea koztarsasagi koltsegvetesi es kozigazgatasi titkarsag bocsatott ki ideiglenes utasitast a ketnyelvu teruleteken mukodo es jarasi sasagi igazgatasi szervek tevekenysegerol (1963 dec. 9-en), valamint kozsegi a koztar- kihagasokat elbiralo tanacs a kihagasok elbiralasdr6l a ketnyelvii teriileten (1963 dec. 4-én), tovabba a koztarsasagi igazsagugyi titkarsag a birosagok elotti ketnyelvu eljarasrol. Mar az emlitett utasitasok tartalmaztak a kesobbi statutaris rendelkezést a munkahelyek mindket nyelvet beszčič dolgozokkal valo fokozatos betolteserči, ahol nyelv egyenrangu ez azonnal és ezért nem volna a nyomtatvanyok, lehetseges. Urlapok Az eljaras kétnyelviiek. soran mindket A felek nemze- tiségét az eljaras soran nem 4llapitjak meg, hanem az eljaras azon a nyelven folyik, amelyet a fel hasznal, es ezen a nyelven kesziilnek a jegyzakonyvek es adjak ki a végzéseket és egyéb hatarozatokat. Az eljaras szobeli és irasbeli resze kétnyelvu. A nemzetiségileg vegyes teriileten a feliratok, utjelz6 tablak és bélyegz6k szinten ketnyelviiek. A ketnyelvii eljaras miatt felmeriilt koitsečgek a felet nem terhelhetik. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, ši. 3—10 45 A kštnyelvu eljarast ezutan az 1965 februar 25-en kozzetett altalanos illetekessegu birosagokrol sz0lO torveny szabalyozza. A torveny 6. szakaszaban elrendeli, hogy azokan a nemzetisegileg vegyes teruleteken, amelyeken az olasz illetve a magyar nemzetiseg tagjai elnek, az olasz illetve a magyar nyelv a birosagi eljaras soran egyenrangu a szloven nyelvvel. A ketnyelvu eljarast reszletesebben a birosagi ugyrendi tervezetet, amelyben tasok szabalyzat rendezi. 1966 junius 2-an kiadtak e szabalyzat nehany modositassal atvettek a megfelel6 ideiglenes utasi- rendelkezeseit. Ezenkiviil az 1964-ben elfogadott szolo torveny 2. szakaszanak 3. bekezdeseben alkalmazasat vegyes a nemzetiségileg koztarsasagi elrendeli a pecsetekrčli ketnyelvu pecsetek teruleteken. Mivel sok volt a kétnyelvi eljarasra és altalaban a kétnyelvuség bevezetésére vonatkozo hatarozat, ezenkivul az ideiglenes utasitasok tartosabb ideig valo hasznalata miatt, mivel nemvoltak allando jellegii el6irasokkal felvalta, ez idoben merult fel az elképzelés, hogy mindezeket a kerdeseket egy egyseges koztarsasagi torvényben kellene szabalyozni. Az eddigi gyakoriat megcafolta az elképzelés megvalositasanak lehetosčget, hiszen az uj, 1974-ben elfogadott alkotmany meghozasa utan egyes jogi teruletet szabalyozo torvenyek is tartalmazzak a ketnyelvi eljarasra vonatkozo rendelkezeseket. A ketnyelvi eljaras gyakorlati megvalositasa teren igen jelentos čs črdekes a Szlovén Szocialista Koztarsasag Legfelsobb Birosaganak vegzese, amelyet a Szloven Szocialista Koztarsasag ugyeszenek torvenyessegi ovasa alapjan folytatott eljarasaban fogadott el. A végzés hatalyon kiviil helyezte a koperi es pirani birosagok donteseit, mivel az olasz nemzetisegu fel eseteben a birosagok nem tartottak be a ketnyelvu eljarasra vonatkozo hatalyos elčirasokat. Hivatkozva a Szovetsegi alkotmany 41. es 43. szakaszara, a koztarsasagi alkotmany 74-t6l 77-ig terjed6 szakaszaira, az Altalanos illetekessegu birosagokrol szolo torveny 6. szakaszara, az emlitett ideiglenes utasitasokra es a kozsegi statutumokra, a bi- rosag hatarozataban, megallapitotta, hogy ha a nemzetisegileg vegyes teriileteken a birosagi eljarasban olasz illetve magyar nemzetisčgu fel vesz reszt, az eljarast ket nyelven kell vezetni es a birosagi vegzeseket is ket nyelven kell kezbesiteni a feleknek, kivéve az esetet, ha a fel e jogarol kimondottan lemondott. Ezen elv sertese az a polgari eljaras lenyeges serelmet jelenti. A ketnyelvi oktatast Muravidek nemzetisčgileg vegyes teriletein fokozatosan, 1959/60-as tanevben kezdtek bevezetni. Addig kulonvalasztott szloven es magyar iskolakon folyt az oktatas ami az adott helyzetben igen meggyorsitotta a beolvadasi folyamatot. A magyar nemzetisegi tanulok mind nagyobb szamban iratkoztak szervezetek sevel be a szloven iskolakba. allasfoglalasai lehet eredmenyesen - tanulok kozeledeset, gadhatobb lesz, amely alapjan A kozsegi megakadalyozni, baratsagat szavatolja es e folyamatot csak egy tarsadalmi-politikai olyan iskola amely elésegiti a sziovén es testveriseget, a magyar koztarsasagi amely nemzetiseg mindenki letesite- és a magyar szamara eltfo- beolvadasi folyamatanak megakadalyozasat es amely teljes lehetoseget biztosit a nemzetiseg fejlodesehez. E kovetelmenyeknek Muravidéken csak a ketnyelvi iskola tehetett eleget. Az els6 évben az oktatas fokozatos bevezetese megfelelo torvenyes elčiras nelkil tortent. Az elsč ketnyelvu iskolakrol sz0ol0 torvenyt 1962-ben hoztak meg. A torvenyt 1965-ben modositottak és a mai szovegben 1972-ben fogadtak el. Az 1972. evi torvenymodositas a Szloven Alkotmanyvedč Birosag 1970. evi hatarozata alapjan tortent. 1969-ben Lendva kozseg 681 pogara alkotmanyos pert kezdemenyezett a Szloven Alkotmanyvedo Birosag elott, mivel velemenytik szerint a ketnyelvii iskolakrol sz0l6 térvény nem volt 6sszhangban a Szlovén Szocialista Koztarsasag alkotmanyaval. Az 1970. junius 30-an elfogadott hatdrozataban a 46 F. Hajos: A nemzetisegek jogi helyzete birésag megallapitotta, hogy az emlitett torveny nincs ellentetben a Szloven Szocialista K6ztarsasag alkotmanyaval és az eljarast megszintette. Az Alkotmanyvéd6 Birésag a Szlovén Szocialista Kéztarsasag Képviseléhazanak is kdzve- titette a ketnyelvii iskolakra vonatkozo velemenyet es javaslatait. A javaslatok kesobb a torvenymodositas es egyeb hatarozatok es torekvesek alapjaul szolgaltak. Szukseges kiemelni, hogy az Alkotmanyvedč Birosag a ketnyelvii ovodak es elemi-iskolak kader es javasolja a megfelel6 penzugyi kétnyelvi, problemak megoldasara illetve kisebbségi tett javaslatain kivil iskolak, azaz tagozatok mega- lakitasa lehetosegenek mielobbi tanulmanyozasat es a nemzetiségileg vegyes teriileten a magyar nyelv kotelezč oktatasat, a szloven szak-es kozepiskolakon. Az alkotmanyos per utan koztarsasagi szinten egy szakscoportot letesitettek, amely minden szempontbol tanulmanyozta a kétnyelvi oktatast. A tanul- manyozas eredményei alapjan megfelel6en atszervezték a ketnyelvu oktatast. Az 1972. evi torveny kimondottan ketnyelvu iskolakrol beszel es igy kizarja egy, az emlitett perhez hasonlo per inditvanyozasanak lehetoseget. A ketnyelvii oktatas celja az altalanos nevelesi-oktatasi cel mellett a torveny ertelmeben kiulonosen az olasz, illetve a magyar nemzetiség fejlesztese, nemzetisegi kulturajuk es anyanemzetuk kulturajanak megismerese, anyanyelvuk egyenjogu hasznalata a tobbi jugoszlav nepek és nemzetiségek nyelve mellett és a neveld-oktatasi intezetekben valo oly viszonyok kialakitasa, amelyekben az olasz, illetve a magyar nemzetiseg zčje a szomszedos es a nemzetkozi nepek egyiutteles es orszagok serkentčje. barati egyuttmukodesečnek A ketnyelvu iskolakban tenye- ezt az okta- tast ugy kell megszervezni, hogy a tanulok elsčsorban sajat anyanyelvuket ismerik meg és a masik torténelmének figyelembe nemzetisén nyelvét is megismerik, és kulturajanak kell venni lényegesebb a nemzetisegi kultura valamint hogy mindkét adatait is megismerjék. jellegzetessegeit čs nem nemzet A tantervben serthetok a tanulok nemzetisegi erzelmei. A torveny ezenkiviil rendelkezik a ketnyelvu iskolak penzeleserčl es biztositja a koztarsasag 50 szazalékos anyagi hozzajarulasat vagyis a tobblet kiadasok fedezeset mind ezen intezetek tevekenysegehez, mind beruhazasi koltsegeihez. Annak allenére, hogy lényegében az eddigi alkotmanyos rendelkezeseket is tartalmazza, az 1974-ben hozott Szlovén Szocialista Koztarsasag alkotmanya uj rendelkezeseivel ketsegkivul a legnagyobb lepest jelenti a Szloveniaban elo magyar, illetve olasz nemzetiség jogi helyzetének szabalyozasaban. Az alkotmany mar els6 szakaszaban a Szlovén Szocialista Koztarsasagot mint a szloven nep, az olasz es a magyar nemzetiseg szocialista onigazgatasu, demokratikus kozos- ségét hatarozza meg. A masodik szakasz felsorolja a koztarsasag fo feladatai kozott az olasz és a magyar nemzetiseg nemzetisegi jellegenek vedelmet, helyzete biztositasat és egyenjogusaganak megvalositasat, valamint sokoldalu fejl6- desik serkenteset. Az alkotmany 314-ik szakasza 2. bekezdesenek 9-ik pontja azonos szovegel tartalmaz. E szakasz meghatarozza, mely kérdéseket intéz a Szlovén Szocialista Koztarsasag alkotmanyban €s torvenyekben meghatarozott jogai es kotelessegei kereteben a koztarsasagi szervek altal. A Szloven SzK Kepviselčhaza az alkotmany 370-ik szakasza hatarozata ertelmeben uj szervet kap: Nemzetisčgi Bizottsagot, amely megtargyalja az olasz illetve magyar nemzetiség jellegével, helyzetével, jogaival és fejlodesi lehetosegeivel kapcsolatos kérdéseket. A bizottsag egyenlo szamu szlovén, olasz és magyar nemzetisegu tagbol all. A Nemzetiségi Bizottsag a Szlovén Socialista Koztarsasagban él6 galakitva. magyar Mindkét és olasz nemzetiség nemzetiség igen javaslatara aktivan volt az uj alkotmannyal me- reszt vett az alkotmanytervezetrči Razprave folyo In gradivo, Ljubljana, nyilvanos december vitaban volt. A Bizottsag 1979, št. 9—10 6s javaslataik kesčobbi 47 egyik munkajaval eredmenye e bizottsag 8s tevekenysegevel eleget megalakitasa tett a nemzeti- segek varakozasainak. Ahogy ez a Bizottsag beszammolojabol, amelyet a Képviselo-haz tanacsai is jovahagytak kitiinik, a Nemzetisegi Bizottsag megyvitatott és megtargyalt minden jelentosebb kerdest a ket nemzetiseget illet6en és megfeleld javaslatokat tett a Szloven SzK Képviseléhaza és mas illetékes szervek fele. Tébbek k6z6tt eldkészitette a beszamolojat amelynek alapjan a Képviseléhaz Tanacsai elfogadtak allaspontjait, javaslatait és hatarozatait a Szloven Szocialista Kéztarsasagban él6 olasz és magyar nemzetisegek kilon jogainak megvalosi-' tasarol. A 190-ik szakasz a E hasonlo Nemzetisegi Bizottsagok megalakitasat szabalyozza nemzetisegileg vegyes teruleteken mukdodo kozsegi kepviselč-testuleteknel. bizottsagok is megalakultak, de nem mindenutt vegeztek oly eredmenyesen alkotmanyos es statutaris tisegi Bizottsaga. feladataikat, mint a koztarsasagi Képvisel6haz Nemze- A nemzetisegileg vegyes teruleteken az alkotmany 157-ik szakaszanak 3. bekezdese ertelmeben, biztositani kell az olasz illetve magyar nemzetiseg megfelelč kepviseletet a kuldottsegekben. A valasztasokrol čs a kepviseld-testuletekbe valo delegalasrol szolo torveny 45. szakasza 2. bekezdese azonos hatarozatot tartalmaz. A kozsegi statutumok is atveszik a fenti alkotmanyos rendelkezest. Annak ellenére, nem hogy a valasztasokrol lat elo, amelynek alapjan seletet a kuldottsegekben, szolo torveny biztositani a szloveniai semmi formalis lehetne a nemzetiseg magyarok kulcs-rendszert megfelel6 a kuldottsegekben képvi- a ketszeres- valasztasok alkalmaval uz uj alkotmany meghozasa utan a lakossag aranyaval čoszhangban voltak kepviselve. Ez a teny a Dolgozo Nep Szocialista Szovetsége a torveny hatarozatai ertelmeben vegzett politikai akcija eredmenyekent értékelhetč a jelolesi eljarasban. A kozsegekben a magyar nemzetiseg tagjai legmagasabb vezeto tisztsegeket is toltenek be. Az 1974-ik evi koztarsasagi alkotmany legjelentčsebb ujdonsaga pedig ketsegen kivil a kulon fejezet, amelyben az alkotmany 250-ik es 251-ik szakaszaiban az olasz illetve magyar nemzetiseg es tagjai kulon jogaival foglalkozik. Mar e fejezet cime is megmondja, hogy az alkotmany a kilon jogokat es vedelmet a nemzetiségnek, mint csoportnak és tagjainak, mint egyéneknek biztositja. Az u. n. kulon jogok alatt pedig az alkotmany azokat a jogokat hatarozza meg ,amelyek a nem- zetiségeknek és tagjainak az altalanos, munkabol eredo jogokon kiviil, amelyek minden polgarnak es dolgozonak biztositottak, kulon vannak biztositva. Ezek kozul ki kel emelni a sajat anyanyelvik szabad hasznalatat, sajat nemzetiségi kulturajuk kifejezését és fejleszteset es e celbol szervezetek alapitasat čs nemzetisegi szimbolumaik szabad hasznalatat. A nyelvi egyenjogusagrol az alkotmany hasonlčan rendelkezik, mint az eze- lotti alkotmany. Az eddigi hatarozatoknal sokkal bévebbek és részletesebbek az anyanyelven valo nevelesre es oktatasra vonatkozo hatarozatok. Az alkotmany kil6n biztositja a Szloven SzK gondjat es tamagatasat a nemzetiségi kaderek képesitésénél. Tovabba tamagatja az olasz illetve magyar nem- zetiseg kozotti, és anyaorszagaikkal valo kapcsolatok fejleszteset. A nemzetisegi jogok reszletesebb feldolgozasat az alkotmany torvčnyekre, koszegi statutumokra és a tarsult munka szervezeteinek és mas Gnigazgatasi szervezet és kozosseg altalanos aktusaira bizza. Az alkotmany I. alapelvének megvalésitasa érdekében, amely szerint az olasz és magyar nemzetiségii dolgozok és polgarok alkotmanyos jogaikat olyképpen valositjak meg, hogy mindenttt a tobbi dolgozoval és polgarral egyenranguan 48 F, Hajés: kapcsolodnak be donteshozatalba, magyar az 6nigazgatasi szocialista tagjainak, hogy nemzetiségek viszonyokba az alkotmany 251-ik szakaszaban nemzetiseg A és lehetove a nemzetisegileg az jog! helyzete dnigazgatasi teszi az olasz illetve vegyes kozsegekben muve- lédési és kulturalis onigazgatasi črdekkozossegeket alakithatnak. Az erdekkozosseg a kulon jogok fejlesztésével es megvalositasaval foglalkozik. A Szloven Szocialista Koztarsasagban elo magyar nemzetisegnek az uj alkotmany meghoza- saig nem volt sajat szervezete. Ezert az onigazgatasi erdekkozosseg megalakitasanak lehetosege annal inkabb jelentos volt szamara. 1975. marciusaban megakozsegben. az Az črdekkozosčgek Onigazgatasi lehetovč tették a magyar dontéshozatalban kulon jogaikat nemzetiseg illetčen, mivel az reszvetelet alkotmany a nemzetisčgi črdekkozossčgek a kozsčgi statutum es az onigazgatasi erdekkozossegek onigazgatasi aktusai hatarozataival osszhangban a kozsegi kepviselo-testilet illetekes tanacsaval illetve a megfelelo onigazgatasi erdekkozossegekkel egyenjoguan dontenek. A kilon jogok kčzil ki kell emelni az anyanemzettel valo kulturalis kapesola- tok fejlesztésének biztositasat és tamogatasat és kiiléndésen a miivelédési és kulturalis Onigazgatasi erdekkozossegek alakitasanak lehetoseget a nemzetisegi kultura, az anyanyelven valo oktatas es nevelčs, a nemzetisegi sajto es nyilvanos tajékoztatas mas eszkozeinek, valamint a konyvkiadas čs az anyanemzettel valo kapcsolatok fejlesztése érdekében. Az 1974-ben elfogadott statutumok Lendava és Muraszombat kdzségekben szinten az eddiginel reszletesebben rendezik a magyar nemzetiség helyzetét és jogait. A ket kozsegi statutum kiilon fejezetebe foglalt, a nemzetisegi jogokra vonatkozo hatarozatai ez alkalommal majdnem teljesen azonossak azzal, hogy a lendvai statutum ezenkiviil meg egyes fejezeteiben is rendelkezik a nemzetisegi jogokrol mint példaul a tarsadalmi-politikai szervezetekrél, a nevelesrol es okta- tasrol, a kulturarol és mivelédésrél és a kézségkézi egylttmiikdédésrol szol6 fejezetekben. A kil6n jogokat szabalyozo fejezet elsosorban a nyelvi egyenjogusagrol rendelkezik a nemzetisegileg vegyes teruleten. ketnyelvii eljarasra vonatkozo hatarozat, mint az eddigi Tobb és részletesebb a statutumokban. A statu- tum biztositja a nemzetiségi képviseletet a kuldottsegekben, a vegrehajto tanaesban es a kepviselo-testuletben. A kozsegi nemzetisegi bizottsag osszetetelet kul6n szakasz szabalyozza. A statutum nem részletezi az alkotmany nemzetiségi Oonigazgatasi erdekkozossegekre vonatkozo hatarozatait, egyediil azokat a kerdeseket sorolja fel, amelyekrol az erdekkozosseg kozgyulese mint egyenjogu tanacs targyal és dont a kozsegi kepviselč-testiilettel. Utasitja a megfelelč onigazgatasi erdekkozessegeket, hogy alapszabalyaikban biztositsak a nemzetisegi črdekkosseggel valo kozremudodšsst. Szukseges megemliteni, hogy az eddigi gyakorlatban a lendvai čs muraszomcsak egy izben dontott a kozsegi kepviselo-testiilet negyedik tanacsakent, meg pedig a magyar nemzetiség alkotmanyos és statutaris joga es helyzete megvalositasarol. Mivel az altalanos jogokrol a nemzetisegnek, amely megfelelčen van kepviselve minden kildottsegben, lehetosege vam donteni minden forumon és az erdekkozosseg letben majd csak levo kozsegi meg a kiulon jogokrol statutumnak azokat a kerdeseket, dont, ez modositasai amelyekrčl az allapot pedig kozossen kielegito. reszletesebben Az elokeszu- hatarozzak kell donteni. A nemzetisegi črdekkozosseg programjat vegrehajto u. n. megfelelo erdekkozossegek dnigazgatasi aktusaiban nem tettek teljes mertekben eleget a kozsegi statutum utalasanak, hogy biztositjak a nemzetisegi erdekkozosseggel valo kozremiikodest. Szabaly-szerint egy altalanos hatarozattal rendezik e kozremukoa Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 49 dest, amely a kdzremukodes konkret formdinak felsorolasa hianyaban sokszor akadalyt jelent ezen elv megvalosulasanal. E teruleten az eddig szerzett tapasztalatok alapjan tobb es reszletesebb hatarozatot volna szukseges az u. n. megfelel6 donigazgatasi črdekkozossegek altalanos aktusaiba bevezetni. Az uj alkotmany meghozasa utan a nyelvi egyenjogusagrol tobb uj torveny rendelkezik. Az onigazgatasi birosagokrol sz6lO torveny elrendeli a kétnyelvi eljaras alkalmazasat a nemzetiségileg vegyes teriileteken. Hasonlé hatarozata van a rendes birosagokrol szolo torvénynek. A torvény elrendeli az eljaras szobeli es irasbeli ketnyelvuseget. illetve magyar ketnyelvu ugyrendi Ketnyelvii nyelvet hasznal. eljaras torvenves szabalyzatanak kell Erdekes megallapitani, is a Szloven akkor Az meghatarozni. A hogy az emlitett vezetni, ha kotelessege eljarast reszletesebben a a birosag szdl6 térvény meghatarozott nemzetisegileg kételes alkalmazni a magyar, torvenyek, Koztarsasag a fel olasz, gondoskodni kdziigyészségekré| vagy statummal az eljaras soran Szocialista kell elnokenek alkalmazasarol. is elrendeli, hogy a térvénnyel vegyes terileteken az ugyeszeg iletve az olasz nyelvet. szabalyzat eljarast A birosag es a birosagi nemzetisčgileg ugyrendi vegyes teriletein a birosagi eljarasban is eredeti ketnyelviiseget vezetnek be, amely meghaladja a biuntetč eljaras 5 tol 8-ig, polgari eljaras 102-t6l 105-ig es kozigazgatasi eljards 15-ik szakaszainak nyelvi egyenjogusagr6l sz6lo hatarozataiban biztositott jogokat. A birosagi ugyrendi szabalyzat az emlitett ideiglenes utasitasoknal sokkal reszletesebben es kovetkezetesebben szabalyozza a ketnyelviu eljarast. Tovabba az oktatasugyi kozossegekrčl szolo torveny 10. szakasza 2. bekezdese 18. pontja is szabalyozza a Szlovčen Szocialista Koztarsasagban elo magyar es olasz nemzetisečg oktatasugyi tevčkenysegenek serkenteset. A kulturkozossegekrol szolo torveny 8. szakaszanak 9-ik čs 10-ik pontja szerint e kozossegek is serkentik a magyar čs olasz nemzetiseg kulturtevekenyseget. A Szloven Szocialista Koztarsasag Kepviselohaza ugyrendi szabalyzata 12-ik, 176-ik és 177-ik szakasza szabalyozza a szlovéniaban él6 magyar és olasz nemzetiség kulddtteinek jogait a zetesen Képvisel6hazban, lehotoseguk van selohazban, Koztarsasag amelyek alapjan a nemzetisegi sajat anyanyelviikon felszolalni kuldotteknek kovetkea koztarsasagi Kepvi- és e lehetoseggel szabalyszerint élnek is. A Szlovén Szocialista Bunteto Torvenye 60-ik es 113-ik szakaszaban az egyenjogusag se- relmét és Jugoszlav ket hatarozza meg. népek és nemzetiségek szégyenitését mint bincselekménye- Az alkotmanyos s egyéb nemzetiségi jogokra vonatkozé hatarozatok megvalositasanal igen jelentos az 1976-os esztendč. A Dolgozo Nep Szocialista Szovetsége ebben az evben igen szeles vitat szervezett a helyi kozossegektol kezdve egészen a kéztarsasagi Koztarsasagi Elnoksege, forumokig, ahol a Dolgoz6 a Szloven Szocialista a Kéztarsasagi Képvisel6haznak dsszes tanacsa és helyzete megvalésitasarél. A vita alapjan a gadta az olasz, illetve a magyar nemzetiseg Nép Szocialista Szdvetsegenek Koztarsasag Elnoksege es vegil is targyalt a nemzetisegek Koztarsasagi Kepviselčhaz jogai elfo- tagjai kiilon jogaira vonatkozo alla- spontjait, javaslatait čs hatarozatait. Az emlitett okmany tartalmaba nem bocsatkoz- va ketsegkiviil megallapithato, hogy megfelelčen tikrozi a magyar es az olasz nemzetiseg jogai megvalositasanak mai helyzetet es utmutatčul szolgal a jovobeni munkahoz is. FORRASOK 1. Ustava FLRJ (Ur. list FLRJ 10/46) 2. Ustavni zakon o temeljih družbene 3. Ustava SFRJ (Ur. list SFRJ 14/63) — VIRI in politične ureditve FLRJ (Ur. list FLRJ 3/53) 50 F. Hajos: OOnANS . Ustavna dopolnila k zvezni ustavi št. I—VI, (Ur. list SFRJ . Ustavna . Ustavna dopolnila dopolnila . Ustava SFRJ . Ustava LRS k zvezni ustavi k zvezni ustavi (Ur. list SFRJ (Ur. list LRS . Ustava SRS (Ur. list SRS 10. 11. A nemzotisegek jogi helyzete 18/67) št. VII. —XIX. (Ur. list SFRJ št. XX.—XLI!I, (Ur. list SFRJ 55/68) 29/71) 3/74) 4/47) 10/63) Ustava SRS (Ur. list SRS 6/74) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakonika o kazenskem postopku (Ur. list SFRJ 50/67) 12. 13. 14. Zakon Zakon Zakon o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ 4/77) o upravnem postopku (Ur. list SFRJ 4/77) o dvojezičnih šolah z italijanskim in madžarskim učnim jezikom in o dvo- jezičnih šolah v SRS (Ur. list SRS 13/62, 7/65 in 31/72) ske 15. Zakon o pečatih v SRS (Ur. list SRS 8/64) 16. Zakon o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS 20/65) 17. Zakon o samoupravnih sodiščih (Ur. list SRS št. 10/77) 18. Zakon o rednih sodiščih (Ur. list št. 10/77) 19. Zakon o javnem tožilstvu (Ur. list SRS 10/77) 20. Stališča, priporočila in sklepi o uresničevanju posebnih pravic narodnosti in njunih pripadnikov v SRS (Ur. list št. 11/77) 21. 22. 23. 24. Zakon o Zakon o Zakon o Kazenski 25. Poslovnik volitvah in delegiranju v izobraževalnih skupnostih kulturnih skupnostih (Ur. zakon SRS (Ur. list SRS Skupščine 26. Odločba ustavnega 27. Mnenje in predlogi SR Slovenije sodišča SRS ustavnega italijanske in madžar- skupščine (Ur. list SRS 24/77) (Ur. list SRS št. 38/74) list SRS 38/74) 12/77) (Ur. list SRS 21/75) št. U 31/692 dne 30. 6. 1970 (Ur. list SRS sodišča SRS o dvojezičnih šolah 27/70) (U 31/69 z dne 30. 6. 1970) 28. Sklep vrhovnega sodišča SRS z dne 15.7.1966 št. Pzz 9/66 29. Statut občine Lendava (Uradni vestnik okraja Maribor 25/64) 30. Statut občine Murska Sobota (Uradni vestnik občine Maribor 22/64) 31. Statut občine Lendava (Uradne objave okraja Maribor 8/74) 32. Statut občine Murska Sobota (Uradne objave okraja Maribor 5/74) 33. Začasno navodilo republiškega senata za prekrške z dne 4. 12, 1963 34. Začasno navodilo republiškega sekretariata za proračun in občo upravo o dvojezičnem poslovanju upravnih organov na narodnostno mešanih območjih v SRS (9. 12. 1963 št. 03-4/63) 35. Začasno navodilo republiškega sekretariata za pravosodje o dvojezičnem vanju sodišč na narodnostno mešanih območjih v SRS (4. 2. 1964 št. Su .—L/64-1) 36. Sodni poslovnik za redna sodišča (Ur. |. SRS poslo- 26/78) Povzetek PRAVNI Pravna osnova POLOŽAJ enakopravnosti NARODNOSTI narodnosti V SR SLOVENIJI v Jugoslaviji je v sklepih ll. zasedanja AVNOJA, ki zagotavljajo narodnostnim manjšinam v Jugoslaviji vse pravice. KPJ je že od vukovarskega kongresa 1920. leta naprej dosledno stala na stališču, da je vsem narodnostnim manjšinam v Jugoslaviji potrebno zagotoviti enakopravnost in to stališče je izraženo tudi v kasnejših partijskih dokumentih. Med temi so posebno pomembni sklepi IK CK KPJ o narodnostnih manjšinah iz leta 1959. Ustava SR Slovenije iz leta 1947 podobno kakor prva zvezna ustava iz leta 1946 zagotavlja tradicionalno pravno zaščito manjšin. Ustava SR Slovenije iz 1963 leta pa pomeni že znaten napredek pri ureditvi pravnega položaja manjšin. Ta ustava prvič uporablja termin »narodnost«, kar ni le formalnega pomena, ampak je tudi odraz stopnje uveljavljanja enakopravnosti narodnosti v vsakdanji praksi. Iz določila 76. člena ustave sledi v zvezi z določilom 77. člena, da so narodnostne pravice zagotovljene italijanski in madžarski narodnosti, ki živita na področju SR Slovenije kot avtohtono prebivalstvo. V tej ustavi so položeni tudi temelji dvojezičnosti v SR Sloveniji. Ustava določa enakopravnost slovenskega jezika in jezika narodnosti na narodnostno mešanih območjih ter napotuje občinske statute, da to vprašanje podrobneje uredijo. Ustava ima tudi podrobnejša določila o izobraževanju v jeziku narodnosti ter o skrbi za kulturno dejavnost ter informiranje narodnosti. Statuti občin Lendava in Murska Sobota iz leta 1974 podrobneje urejajo položaj madžarske narodnosti v navedenih občinah. Mursko-soboški statut ureja pravice in položaj madžarske narodnosti v posebnem poglavju, lendavski statut pa v posameznih ustreznih Razprave in poglavjih gradivo, in členih, Pri določanju število Ljubljana, podrobneje Statuta dvojezičnih in razmerje december določata območij prebivalstva urejata 1979, dvojezično št. 9—10 si narodnostno ni bilo sploh težav, ni bilo poslovanje mešano ker upoštevano, ter (dvojezično) je bil edini načine in kriterij Statuta oblike območje občin. avtohtonost, sledeč napotilu zagotovitve dočim ustave enakopravnosti obeh jezikov v javnem družbenem življenju. Oba statuta imata tudi več določil o dvojezičnih osnovnih šolah, lendavski statut pa o pouku madžarskega jezika v edini šoli na narodnostno mešanem območju, ki se nahaja v Lendavi. Občini srednji strokovni tudi v sedaj ve- ljavnih statutih nimata določil o pouku madžarskega jezika na srednjih in strokovnih šolah izven dvojezičnega območja, ki jih obiskujejo učenci dvojezičnih osnovnih šol, čeprav je v šolskem letu 1976/1977 na teh šolah uveden pouk madžarskega jezika. Še pred sprejetjem zgoraj omenjenih občinskih statutov pa so republiški sekretariat za proračun in občo upravo, republiški sekretariat za pravosodje in republiški senat za prekrške izdali začasna navodila o dvojezičnem poslovanju na narodnostno mešanih območjih. Ta navodila že vsebujejo kasnejša statutarna določila o zasedbi delovnih mest z dvojezičnimi kadri, o dvojezičnih tiskovinah, napisih in pečatih ter o dvojezičnosti zapisnikov ter odločb. Po navodilih dodatni stroški dvojezičnega poslovanja strank ne bremenijo. Zakon o sodiščih splošne pristojnosti iz leta 1965 v 6. členu določa enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika v sodnih postopkih na narodnostno mešanem območju. Sodni poslovnik, ki naj bi po določilih zakona podrobneje uredil dvojezično poslovanje, povzema določila začasnih navodil. Tudi zakon o pečatih v SRS iz leta 1964 določa uporabo dvojezičnih pečatov na narodnostno mešanem območju. Za izvajanje dvojezičnega poslovanja v praksi je pomemben sklep Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1966 v postopku za varstvo zakonitosti, s katerim so bile razveljavljene odločbe koprskega in piranskega sodišča zaradi bistvene kršitve določil pravdnega postopka, ker postopek ni bil voden dvojezično. Dvojezični pouk se je v Prekmurju pričel postopoma uvajati v letih 1959/60. Prvi zakon o dvojezičnih šolah je bil sprjet leta 1962, zakon je bil spremenjen leta 1965, v sedaj veljavnem besedilu pa je zakon sprejet leta 1972. V zvezi z dvojezičnim poukom je leta 1969 pred Ustavnim sodiščem SRS tekel ustavni spor o vprašanju ustavnosti dvojezičnih šol. Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o dvojezičnih šolah ni v nasprotju z ustavo SR Slovenije, ustavno sodišče pa je pripravilo tudi vrsto predlogov za nadaljnjo ureditev šolstva narodnosti. Brez dvoma ustava SR Slovenije iz leta 1974 pomeni največji korak pri ureditvi pravic in položaja narodnosti. Ustava že v 1. členu definira SR Slovenijo kot socialistično samoupravno demokratično skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti, svoje ustavne pravice pa občani italijanske in madžarske narodnosti uresničujejo po prvem temeljnem načelu ustave tako, da se povsod enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje. Ustava določa ustanovitev komisij za narodnosti pri republiški skupščini in pri občinskih skupščinah. Nadalje določa enako kakor zakon o volitvah in delegiranju v skupščine ter občinski statuti ustrezno zastopstvo narodnosti v delegacijah, kar se v praksi uresničuje. Posebne pravice narodnosti pa ustava določa v posebnem poglavju v 250. in 251. členu. Že iz naslova tega poglavja sledi, da so te pravice zagotovljene narodnosti kot celoti in tudi njenim pripadnikom. Med posebnimi pravicami so najpomembnejše enakopravnost jezika narodnosti na narodnostno mešanem območju, vzgoja in izobraževanje v materinem jeziku oziroma prosvetne dejavnosti, tiska, založništva, zacij, pravica do uporabe narodnostnih Najpomembnejša novost pa je možnost na dvojezičnih v ta namen simbolov in ustanavljanja šolah, razvijanje kulturno- možnost ustanavljanja lastnih organirazvijanje stikov z matičnim narodom. samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo, ki skrbijo za razvijanje in uveljavitev posebnih pravic narodnosti in ki o teh vprašanjih v skladu z določili statuta občin in samoupravnih aktov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi Statuta občin Lendava in Murska Sobota določil dosedaj odločajo s pristojnim interesnimi skupnostmi. iz leta 1974 podrobneje veljavnega statuta urejata položaj zborom in občinske natančneje od in pravice narodnosti. Po sprejetju nove ustave vrsta zakonov določa dvojezično poslovanje. Tako zakon o samoupravnih sodiščih, zakon o rednih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu določajo dvojezični postopek na narodnostno mešanih območjih. V skladu z določilom zakona o rednih sodiščih način dvojezičnega poslovanja ureja sodni poslovnik. Novi sodni poslovnik v skladu z določili citiranega zakona in smislom določil ustave SRS uvaja na dvojezičnem območju dvojezično poslovanje, v katerem imajo pripadniki narodnosti glede uporabe materinega jezika in vodenje postopka v njihovem jeziku znatno širše pravice kot so pa zagotovljene v zakonu o pravdnem postopku, v zakonu o kazenskem postopku ter zakonu o upravnem postopku. s2 F. Hajés: A nemzetiségek jogi helyzete Nadalje urejajo pravice narodnosti tudi zakon o izobraževalni skupnosti in zakon o kulturni skupnosti, vsak na svojem področju. Kazenski zakon SR Slovenije določa kazniva dejanja kršitve enakopravnosti in sramotitve narodov in narodnosti Jugoslavije z ustreznimi sankcijami. Na podlagi široke javne razprave v letu 1976 so zbori skupščine SRS 1977 leta sprejeli stališča, priporočila in sklepe o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v SRS. Ta stališča, priporočila in sklepi so odraz dejanskega stanja na področju na tem področju. uveljavljanja pravic narodnosti v SRS in seznam bodočih nalog Summary The legal LEGAL STATUS OF NATIONALITIES IN THE SR OF SLOVENIA basis of the equality of rights of the nationalities living in Yugoslavia is comprised in the Conclusions of the Il. AVNOJ-Session (AVNOJ-AFCNLY =the Antifascist Council of the National Liberation of Yugoslavia). They guarantee all the rights to the national minorities living in Yugoslavia. nist Party of has to be guaranteed pressed in Yugoslavia all of 1959). the Party of IK CK KPJ Communist Since consistently to all national subsequent the Conclusions mittee has Documents. of up minorities (EC CC Party the Vukovar taken a that in Yugoslavia. Among CPY Congress position — them This are the Executive Yugoslavia) concerning in 1920 the Commuthe of equality point particular Council the of of view rights is ex- importance of the Central national minorities Co(from The Constitution of the SR of Slovenia of 1947 guarantees — similarly to the first federal Constitution of 1946 — the traditional legal protection of minorities. The Constitu- tion of the SR of Slovenia of 1963 means a significant progress as regards the regulation of the legal status of minorities. For the first time it uses the term ‘‘nationality”. This fact is not only of just formal meaning, but is also a reflexion of the degree of assertion of the equality of rights in everyday praxis. From the stipulation of the Article 76 — in con- nection with the Article 77 — it is emanating that the national rights are guaranteed to the Italian and Hungarian nationalities living in the territory of the SR of Siovenia as the autochtonous population. In the Constitution the grounds for implementation of bilingualism in SR of Slovenia bave been set up as well. The Constitution provides for the equality of rights of the Slovene language and the language of the nationality inhabited in the ethnically mixed in greater regarding territory. detail the in It gives their education Statutes. in the directions The to the Communes Constitution language of the also to regulate comprises nationality, the this precise development question stipulations of cultural activities as well as of the information media in the nationality's mother tongue. The Statutes of the Communes of Murska Sobota and Lendava of 1974 regulate the status of the Hungarian nationality living on their territory in a more precise way. The Statute of the Commune of Murska Sobota regulates the rights and the status of the Hungarian nationality in special chapters, whereas the Statute of the Lendava Commune both in special chapters and articles. The Statutes define the nationally mixed (bilingual) territory. The Statutes, following the directions of the Constitution, regulate more accurately the bilingual administration as well as the ways and forms of security of eguality of rights in the public social life. Both Statutes contain a number of stipulations concerning the bilingual elementary schools whereas the Statute of the Commune of Lendava includes also the provisons on the classes in the Hungarian language in the secondary professional school in the ethnically mixed territory (the school is namely in Lendava). The legal Statutes of both Communes Hungarian language tory which are comprise however in the secondary attended by pupils who and no stipulations professional finished the as regards schools bilingual outside elementary the lessons of the the bilingual terrischools, although the lessons of the Hungarian ‘language have been introduced in this kind of schools in the school-year 1976/77. Before the above mentioned Statutes were passed the Republic Secretariat for Budget and Common Administration, the Republic Secretariat For Law Affairs and the Republic Senate for Transgressions had passed the provisional instructions concerning the bilingual administration in the area with mixed population. Those instructions have already included the present statutory stipulations as regards the occupation of the posts with bilingual staff, bilingual prints, inscriptions and seals, as well as bilingual registers and decrees. According to the instructions the citizens are to bilingual administration. The bill on the Law-Courts of common 6 the equality of rights of both the Italian legal procedures on the territory according to the law-provisions, not charged with additional expenses due competence of 1965 stipulates in its Article and Hungarian languages in the course of with mixed population. The legal working-order, which, should regulate the bilingual administration more pro- Razprave in foundly, SR of gradivo, sums up Slovenia with mixed Ljubljana, the of december provisions 1964 also population.. 1979, št. 9—10 of the 53 temporary stipulates the instructions. implementation The of Law on bilingual Seals seals in in the the area For implementation of bilingual administration in praxis is of great importance the decree given by the Supreme Court of the SR of Slovenia in 1966. The decree vitiated the decisions of the Law-Courts of Koper and Piran. The legal procedures had namely not been conducted bilingually and that meant an essential violation of the provisions of the legal procedures. The bilingual classes in Prekmurje were introduced gradually in the years 1959/60. The first Law on Bilingual Schools was passed in 1962, revised in 1965 and passed in final form in 1972. In 1970 the Constitutional Court of the SR of Slovenia after a constitutional litigation concerning the problem of bilingual schools made a decision that the Law on Bilingual Schools was not in opposition with the Constitution of the SR of Slovenia, and prepared There greatest Article is no step a series doubt as that regards of the the 1 of the Constitution suggestions for Constitution of the regulation defines of the further the SR with the first fundamental of of Slovenia rights and of Slovenia mocratic community of the Slovene nation and the the citizens of the Italian and Hungarian nationality in accordance regulation SR bilingual of status 1974 of schools. means the nationalities. The selfmanaging de- as a socialist Italian and Hungarian nationalities; carry out their constitutional rights article of the Constitution. With the equal rights as the Slovene working people and citizens they take part in selfmanaging decisionmaking. The Constitution provides for the establishing of the Commissions for nationalities at the Republic Assembly as well as at the Assemblies of Communes. Furtheron, it stipulates-likewise the Law on Elections and Delegating Into the Assemblies and the Community-Statutes — an adequate representation in the delegations — all this is carried out in praxis. The Constitution defines the special rights of a nationality in the special chapter — Articles 250 and 251. Already from the title of the chapters follows that these rights are guaranteed to the nationality as a whole as well as io its members. Among the special rights are the most important the equality of the language of the nationalities on the districts with mixed population, education in the mother tongue in bilingual schools, development of the cultural activity, press, publishing, in this connection the possibility of establishing own organizations, the right of using the symbols of a nationality, the right of developing the relations with the mother nation. The most important novelty, however, is the possibility to establish the Self-managing Communities of Interest For Culture and Education of the Members of Nationalities. They take care this context for the development Chamber they of make the Communities of Statutes of and and decisions, assertion of the on of Commune-Assembly Interest the — all this terms special equality, rights of the together the respectively with the corresponding in accordance with the stipulations selfmanagement acts of the corresponding nationality. with In competent Self-managing of the Commune- Self-managing Commu- nities of Interest. The gulate Statutes the status of the Communes of Lendava and nationalities rights of the and Murska more Sobota, accurately passed and in 1974, re- profoundly. After 1974 a series of laws regulate the bilingual administration: Law on the Selfmanagement Courts, Law on Regular Courts, Law on Public Prosecution. They all determine the bilingual procedure in the nationally mixed territory. In accordance with the Stipulation of the Law on Regular Courts the bilingual administration is regulated by the judicial spirit working-order. of the languages, In Constitution the Slovenian accordance of the and SR with the stipulations of Slovenia Hungarian, the as means new of the cited Law working-order of communication on and in the introduces both institutional level in the nationally mixed territory. It gives the members of the nationality far broader rights as they are guaranteed by the Code on Judicial Procedure, the Code on Penal Procedure as well as by the Law on Administrative Procedure. The rights nity of Interest Culture. Adequate of For nationalities are also Education and the sanctions for criminal of rights and asulting the Yugoslav Law of the SR of Slovenia. On the basis of a wide public Assembly (in 1977) passed regulated Law on activities nations by Law concerning and discussion Recommandations the on Self-managing and the nationalities in 1976 the Conclusions Self-managing Community violation are of defined Chambers concerning tation of the special rights of the Italian and Hungarian nationalities in the SR of Slovenia. They reflect the actual situation as regards of the rights of the nationalities in the SR of Slovenia and indicate this field. Commu- of Interest of the by the the For equality the Penal Republic implemen- and their members the implementation the future tasks in Razprave 54 inštitut za narodnostna tel. 061/21 631 in 25 204, vprašanja v In Ljubljani, gradivo, Ljubljana, YU-61000 december Ljubljana, 1979, št. 9—1) Cankarjeva 5, želi omogočiti raziskovalcem narodnostne problematike nabavo kompleta inštitutskih publikacij (primerjaj seznam na strani 40!) in v doglednem času ponatisniti razprodane Razprave knjige. Zato sprejema in gradivo, št.2, prednaročila Ljubljana 1960, 264 Prispevki: J. Pleterski: Manjšinska zakonodaja V. Klemenčič: Kritični turo na Koroškem. etnične skupine pretres J. Umek: zanj avstrijskega Zakon in poskusi za ponatis naslednjih publikacij: strani. na Koroškem popisa 1951 po drugi svetovni z ozirom na za slovensko šolstvo v Italiji — vlade dveh in političnih strank lHalije, da jezikovno borba vojni, struk- slovenske se to vprašanje uredi. Obširno gradivo Drago Druškovič: Ljubljana, Inštitut Ouelgues za guestions narodnostna des Slovenes vprašanja 1972. de Carinthie. (Etude et documents), 44 pages. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, Ennio s. 55—67 55 Opassi ATTIVITA ED ESPERIENZE DELLE COMUNITA D'INTERESSE AUTOGESTITE PER L'ISTRUZIONE E LA CULTURA DEGLI APPARTENENTI ALLA NAZIONALITA ITALIANA DI CAPODISTRIA, ISOLA E PIRANO Tra le novita piu rilevanti dell'ultima Costituzione della Repubblica socialista di Slovenia per l'ulteriore valorizzazione delle particolarita nazionali delle Comunita italiana e ungherese, che vivono in questa Repubblica, c’é la formazione delle Comunita d'interesse autogestite per |'istruzione e la cultura degli apparte- nenti alla nazionalita italiana e ungherese. Ci limiteremo, nel trattare la problematica in merito alle finalita, alle esperienze e alle prospettive di queste particolari Comunita, al territorio comprendente i Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, dove vive il gruppo nazionale italiano della Repubblica Socialista di Slovenia. Nel capitolo IV-Titolo I! della Costituzione della Slovenia, riservato ai diritti particolari delle nazionalita Repubblica Socialista l’articolo 250 rileva: di »Alla nazionalita italiana, rispettivamente ungherese, č garantito il diritto di usare liberamente la propria lingua, di esprimere e sviluppare la propria cultura nazionale e di costituire a guesto fine organizzazioni, di usare i proprj simboli na- zionali e di realizzare gli altri diritti stabiliti dalla Costituzione. Nei territori in cui accanto alla nazione slovena vivono anche appartenenti alla nazionalita italiana, rispettivamente ungherese, la lingua italiana o ungherese č eguiparata a guella slovena. Nei territori in cui accanto alla nazione slovena vivono anche appartenenti alla nazionalita italiana, rispettivamente ungherese, vengono a questj garantite |'educazione e l'istruzione nella propria lingua. Con legge si possono introdurre |'edu- cazione e scuole, rispettivamente scuole l'istruzione e nelle bilingui nelle organizzazionj |'insegnamento organizzazioni educativo-assistenziali obbligatorio educativo-assistenziali della delle lingua slovena nazionalita, e nelle nelle congiunta- mente all'insegnamento obbligatorio della lingua della nazionalita nelle scuole e nelle organizzazioni educativo-assistenziali slovene. La Repubblica Socialista di Slovenia provvede allo sviluppo dell'educazione e dell'istruzione, della stampa e degli altri mezzi di pubblica informazione e allo sviluppo delle altre forme d'attivita culturale-educativa della nazionalita italiana, rispettivamente ungherese, nonchč alla preparazione dei guadri di importanza per la realizzazione della posizione e dei diritti delle nazionalita e a tale fine assicura Vassistenza necessaria. La Repubblica Socialista di Slovenia sostiene lo sviluppo dei rapporti fra le nazionalita italiana, rispettivamente ungherese e le relative nazioni-madre aj fini dell'arricchimento dello sviluppo culturale-linguistico della nazionalita. La Legge, lo Statuto del Comune e gli atti d'autogestione delle organizzazioni del lavoro associato e delle altre organizzazioni e comunita autogestite definiscono il modo di realizzazione dei diritti della nazionalita italiana rispettivamente ungherese.« L'articolo 251 dice testualmente: pria »Per sviluppare la loro cultura nazionale, l'educazione e l'istruzione nella prolingua, la stampa, gli altri mezzi di pubblica informazione e l'editoria della na- zionalita, come pure per incrementare i contatti con la nazione-madre aj fini dello sviluppo culturale linguistico, gli appartenenti alle nazionalita italiana, rispettivamente ungherese, possono costituire nei Comuni, se autogestite per l'istruzione e la cultura. Con atti di autogestione guestioni in materia delle Comunita d'interesse d'istruzione e cultura, delle in cui vivono, Comunita d’intereslo Statuto del Comune e con gli autogestite vengono definite le guali gueste Comunita decidono 56 E. Opassi: Attivita a parita dj diritti la corrispondente Gli articoli 250 ed esperlenze delle comunita d'intaresse autogestite con la competente Camera dell'Assemblea Comunita d'interesse autogestita.« e 251 venia e puntualizzano della Costituzione e istituzionalizzano della per |'istruzione ... Comunale, Repubblica ovvero Socialista con di Slo- le funzioni di gueste specifiche Comu- nita, che consentono agli appartenenti alla nazionalita italiana, rispettivamente ungherese, della Republica Socialista di Slovenia, d'inserirsi direttamente nel sistema assembleare a parita di diritti e doveri con le altre Comunita d'interesse autogestite del popolo istituzionalizzata nel di maggioranza. trattamento dei Si tratta di una nuova gruppi nazionali, che gualita finora, legislativa non trova ri- scontro in nessun’altra Costituzione in ambito mondiale e, percio, rappresententa un'innovazione normativa unica e genuina. Partendo da guesti presupposti possiamo constatare che con la formazione delle Comunita d'interesse autogestite le nazionalita divengono un vero soggetto dell'autogestione, si concretizza, praticamente, guanto Edvard Kardelj aveva anticipato nel discorso pronunciato a Umago nel 1969, nell'ambito delle celebra- zioni del 25° anniversario di Fiume. della formazione In guell'occasione Edvard dell'Unione degli Italiani dell'Istria e Kardelj, tra l'altro, rilevo: »L'Unione degli Italiani dell'Istria e di Fiume non č piu soltanto un'organizzazione culturale, ma rappresenta sempre in maggiore misura anche una forma di organizzazione d'autogestione della nazionalita italiana e alla guale gli organi statali -a livello sia comunale sia repubblicano dovranno, probabilmente, trasferire le loro determinate competenze relative alla soluzione di singole guestioni riguardanti la vita della nazionalita italiana.« I| discorso riguarda |'Unione degli Italiani dell'Istria e di Fiume, ma č chiaro che va esteso anche alle Comunita degli Italiani in Slovenia. Prima di passare al concreto raggio di attivita esplicato nei quattro anni lasciati alle spalle dalle Comunita d’interesse autogestite per l’istruzione e la cul- tura degli appartenenti alla nazionalita italiana dei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, esperienze complessivamente positive e proficue, che costituiscono una solida piattaforma per I'ulteriore attivita, per approfondire maggiormente questa specifica tematica e comprendere meglio |'essenza dello sviluppo dei nostri rapporti sociali socialisti d'autogestione, che coinvolgono anche la Comunita na- zionale italiana, la guale vive e opera e si prefiggono citermo alcuni soprattutto un articoli-basilari nei Comuni ulteriore di Capodistria, progresso delle Costituzioni gualitativo della Isola e Pirano della Repubblica derativa di Jugoslavia e della Repubblica Socialista di Slovenia. L'articolo 170 della Costituzione della Republica Socialista goslavia rileva: nazionalita, Socialista Federativa Fe- di Ju- »Al cittadino si garantiscono la liberta di esternare la propria appartenenza etnica, rispettivamente nazionale, la liberta di esprimere la propria cultura nazionale e la liberta di uso della propria lingua nelle forme parlata e scritta. Il cittadino non č tenuto nazionale appartenga, o ad uno dei gruppi a dichiarare a guale o attuazione di discriminazioni nazionali come tolleranza nazionale, razziale o religiosa.« L'articolo »Gli 171 popolo rispettivamente gruppo nč č tenuto ad optare per l'appartenenza ad uno dei popoli nazionali, E anticostituzionale e punibile ogni propagazione pure ogni istigazione all'odio o all'in- precisa: appartenenti ai gruppi etnici, conformemente a guanto sancito dalla Co- stituzione e dalla legge, hanno diritto all'uso della propria lingua nelle forme parlata e scritta durante l'esercizio dei propri diritti e-doveri, nonché nel corso del procedimentj dinanzi blici incarichi. agli organi statali e alle organizzazioni che espletano pub- Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Gli appartenenti ai popoli ed ritorio di ciascuna Repubblica o dalle norme 57 ai gruppi Provincia di legge-all'istruzione nella nazionali della Jugoslavia, entro il terAutonoma, hanno diritto-come stabilito propria lingua.« E interessante il capitolo della Costituzione della Repubblica Socialista Slovenia che tratta la posizione e i diritti delle nazionalita autoctone: di »La posizione e i diritti delle nazionalita autoctone italiana e ungherese e dei loro appartenent; sono regolati dalla Costituzione della Repubblica Socialista di Slovenia nei principi fondamentali, nelle disposizioni generali sulle liberta, sui diritti e sui doveri dell'uomo e del cittadino, a prescindere dalla particolarita della loro appartenenza nazionale, nelle norme sui diritti particolari delle nazionalita italiana e ungherese e dei loro appartenenti e in alcune altre disposizioni.« La Costituzione della RS di Slovenia fissa sostanzialmente due punti di par- tenza fondamentali, che scaturiscono dai principi dell'internazionalismo socialista, dai principi e dalla prassi politica della Lega dei comunisti della Jugoslavia in materia di rapporti nazionali e dalle basi socio-economiche e socio-politiche del nuovo ordinamente costituzionale: a) la posizione d'eguaglianza e la realizzazione dei diritti delle nazionalita e dei loro appartenenti sono garantite dai lavoratori che si trovano in posizione d'eguaglianza per guanto concerne il rapporto produttivo fondamentale nell'intera struttura d'autogestione e politica della nostra societa. b) il riconoscimento dei diritti particolari delle nazionalita e dei loro appartenenti e i relativi obblighi della Repubblica al fine di garantire un'effettiva eguaglianza delle nazionalita e tutelarne il loro particolare carattere nazionale.« Altre norme della Costituzione della Repubblica Socialista della Slovenia, relative alla posizione delle nazionalita, sono contemplate nel capitolo Il che tratta i fondamenti del sistema politico-sociale. Citiamo l'articolo 157: »Nei territori in cui, accanto alla nazione slovena, vivono anche appartenenti alle nazionalita italiana o ungherese, le due nazionalita devono essere adeguatamente rappresentate nelle delegazioni.« L'articolo 190 s'intrattiene su altre norme: »Nei territori in cui, accanto nazionalita italiana o ungherese, alla nazione slovena, vivono appartenenti viene costituito, nell'ambito delle assemblee nali, un corpo di lavoro permanente per la trattazione delle questioni dano le caratteristiche nazionali, la posizione, i diritti e le possibilita alla comu- che riguardi sviluppo delle nazionalita italiana e ungherese. nenti Il corpo di lavoro permanente € composto di un numero eguale alla nazione slovena e alle nazionalita italiana e ungherese.« degli apparte- Per l’'attuazione nella prassi quotidiana dei diritti particolari della nazionalita italiana č rilevante la traslocazione degli articoli contemplati dalla Costituzione della RS di Slovenia, guale massimo documento legislativo, negli statuti comunali, ovvero nelle »Costituzioni in miniatura«. Gli Statuti dei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano sono per guanto concerne le norme relative alla posizione delle quindi, dei suoi appartenenti. Per riconfermazione riportiamo gli estratti piu rilevanti pressochč nazionalita dello identici italiana Statuto del e, Co- mune di Capodistria: Premesso: ...che suo territorio i] Comune vivono, di Capodistria accanto agli č situato appartenenti al confine al popolo di stato sloveno e che, anche entro il gli apparte- nenti al gruppo nazionale italiano, i quali godono una totale parita di diritti e costituiscono ij] ponte d'unione tra i due stati e i due popoli vicini... 58 E. Opassi: L'articolo Atilvita ed esperlenze delle Ha d'int togestite per I'lstr 185 rileva: »Al gruppo nazionale italiano č garantito, dal Comune di Capodistria, il diritto di usare liberamente la propria lingua, di esprimere e sviluppare la propria cultura nazionale e di istituire a guesto fine organizzazioni, di usare i propri simboli nazionali e di realizzare altri diritti stabiliti dalla legge e dal presente statuto.« Riportiamo anche l'articolo 186 dello statuto del Comune di Capodistria: »| diritti e i doveri di particolare importanza per il gruppo nazionale vengono realizzati dagli appartenenti al gruppo nazionale italiano in conformita con la Costituzione, con la legge e con il presente statuto: 1. mediante l'istituzione della Comunita d'interesse autogestita per l'istruzione e la cultura in seno alla guale: a) promuovono e curano lo sviluppo della propria cultura nazionale. b) promuovono e curano il settore dell'educazione, dell'assistenza all'infanzia e dell'istruzione nella propria lingua. c) promuovono e curano lo sviluppo della stampa nazionale e di altri mezzi d'informazione pubblica e di attivita editoriale. d) collaborano con le comunita nazionali negli altri Comuni, repubbliche e regioni autonome. e) seguono ed esaminano tutte le altre guestioni importanti ai fini dell'esistenza e dello sviluppo generale del gruppo nazionale italiano. 2. assieme agli altrj lavoratori e aj cittadini nel territorio a nazionalita mista regolano le guestioni di fondamentale importanza per la realizzazione dei loro diritti costituzionali e statutari...« Passiamo, infine, all'articolo »L'Assemblea po nazionale della italiano 187 Comunita che c'interessa d'interesse dell'istruzione specificatamente: autogestita e della cultura degli delibera appartenenti a parita al grup- di diritto con le competenti Camere dell'Assemblaa comunale, ossia con le Assemblee delle rispettive Comunita d'interesse autogestite, su guestioni stabilite ne! presente statuto e delega i propri rappresentanti nella commissione per le guestioni attinenti al gruppo nazionale italiano del! Assemblea comunale. Nello statuto della Comunita d'interesse autogestita degli appartenenti al gruppo nazionale italiano per l'istruzione e la cultura e negli statuti delle altre Comunita d'interesse autogestite vengono stabilite le questioni sulle quali |'assemblea della Comunita d'interesse autogestita degli appartenenti al gruppo nazionale italiano per Vistruzione e la cultura delibera a parita di diritto con le assemblee delle rispettive Comunita d'interesse autogestite.« Questo articolo praticamente stabilisce che I'Assemblea della Comunita d'interesse autogestita per |'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana si costituisce in guarta Camera dell'Assemblea comunale, accanto alle tre Camere esistenti (Camera socio-politica, Camera del lavoro associato e Camera delle Comunita locali) guando si tratta di prendere delle decisioni su guestioni basilari della nazionalita italiana. Per guanto concerne, poi, le competenze delle Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana, certamente bisogna evidenziare sinteticamente i rapporti con la nazione d'origine, rapporti indispensabili per una sicura crescita di ogni gruppo minoritario della Comunita italiana. Lo stesso vale per i mezzi d'informazione. Una nazionalita č condannata all'impoverimento se non intrattenga fattivi e permanenti rapporti con la nazione-madre, dalla guale si č divisa statualmente, ma alla guale č legata linguisticamente e culturalmente. A piu riprese, specie nelle riunioni delle commissioni per le guestioni delle nazionalita della Repubblica Socialista di Slovenia e in guella delle Presidenze dell'Unione degli Italiani dell'Istria e di Fiume e delle Comunita d'interesse autogestite per H'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 59 Capodistria, Isola e Pirano, č stata sottolineata la giusta impostazione, data a guesta specifica guestione, che dovrebbe essenzialmente difendere le nazionalita da eventuali pericoli, derivanti da peggioramenti dei rapporti tra lo stato in cui vivono e la nazione d'origine. Un capitolo specifico e occupato dai mezzi d'informazione presi nel suo complesso, ovvero stampa, radio e televisione della Comunita italiana in Jugo- slavia, i guali non debbono servire esclusivamente ad un'informazione, ma deb- bono, invece, esplicare sostanzialmente una funzione piu approfondita e di mabono, invece, esplicare sostanzialmente una funzione piu approfondita e di maggiore portata soprattutto per guanto riguarda la formazione degli appartenenti alla nazionalita italiana stimolando in modo particolare l'attivita creativa. | mezzi d'informazione, che godono ormai una lunga e collaudata esperienza, quali le pubblicazioni dell'EDIT di Fiume e pit specificatamente il quotidiano »La Voce del popolo«, fondato durante la Lotta popolare di Liberazione e Radio Capodistria, con 13 ore di programma giornaliero in lingua italiana, che nel maggio del 1979 festeggiera il 30° anniversario della fondazione, costituiscono un con- sistente fattore della vita culturale, politica e sociale della nazionalita italiana in Jugoslavia e, su queste direttrici, questi mezzi e gli altri esistenti devono pro- grammare la loro futura attivita. Le Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione partenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola stiera, 'organismo che coordina l'attivita di gueste e la cultura degli e Pirano e guella tre Comunita, apco- in guesti primi guattro anni di mandato ha, piu volte, evidenziato che un'informazione obiettiva, concreta, rapida non č soltanto indispensabile, ma costituisce la piattaforma per l'ineremento di ogni Comunita nazionale e, dungue, anche per il gruppo nazionale italiano che vive in Jugoslavia. Per armonizzare meglio guesto particolare e delicato campo di attivita, gia all'Assemble dell'Unione degli Italiani dell’lstria e di Fiume, svoltasi nel maggio del 1971 a Parenzo (Poreč), č stata costituita, nell'ambito dell'Unione degli Italjani, un'Associazione per i mezzi d'informazione con il compito d'incrementare e indirizzare guesto settore specifico. Un altro organismo č stato formato, guattro anni fa, nel Capodistriano, ia commissione per i mezzi d'informazione presso la Comunita d'interesse autogestita costiera per |'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana. Lo scopo di guesti due organismi, oltre che curare in particolare i mass media del gruppo nazionale italiano, č anche guello d'invogliare i mezzi d'informazione del popolo di maggioranza a volgere una maggiore attenzione alla specifica problematica della Comunita nazionale italiana. Nel Capodistriano, a cura della Comunita d'interesse autogestita costiera per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana, viene pubblicato un »Informatore« bilingue per illustrare i problemi, i risultati e far conoscere ,non soltanto ai connazionali, ma anche alla popolazione di maggioranza, con la quale convive, i successi, le carenze, le iniziative da intraprendere per assicurare, nella prassi quotidiana, un trattamento paritetico alla nazionalita italiana e, nel contempo, fornire un'immagine quanto pit completa e realistica dell'attivita e della vita della Comunita italiana. Affinché |l'informazione sia completa @ necessario che anche i mass media del popolo di maggioranza dedichino lo spazio alla problematica del gruppo nazionale italiano. Per quanto riguarda il Capodistriano, sulla scorta di una dettagliata analisi, compiuta recentemente dalla commissione per i mezzi d'in- formazione della degli appartenenti Comunita d'interesse autogestita per l'istruzione e la cultura alla nazionalita italiana, č stato rilevato che, negli ultimi guattro 60 E. Opassi: Attivita ed esperlenze delle comunita d'interesse autogestite per |'istruzlone... anni, si nota un miglioramento soprattutto quantitativo non sempre accompagnato da migliorie qualitative. | mass media del popolo di maggioranza dedicano, certamente, maggiore spazio, che non in passato, ai problemi della Comunita nazionale italiana. Nella grande maggioranza pero si tratta di notizie frammen- tarie, che incentrano soprattutto singoli avvenimenti o episodi della vita della Comunita italiana. Ora č indispensabile compiere un ulteriore balzo gualitativo, cercando che i mass media del popolo di maggioranza trattino con piu freguenza i temi di fondo e propongano anche delle soluzioni ai nostri problemi. Passando all'altra, consistente concreta problematica, trattata piu freguentemente negli ultimi guattro anni dalle Comunita d'interesse autogestite per Vistruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola e Pirano e da guella costiera, possiamo rilevare che in guesto lasso di tempo hanno volto la loro attenzione, con proficui risultati, specificatamente a due settori di particolare importanza per l'ulterior ecrescita della Comunita italiana di questa zona. La flessione del numero degli alunni nelle scuole del gruppo nazionale italiano @ stato uno dei temi pid frequenti ,incentrati nel corso di oltre un centinaio di riunioni e consultazioni da parte degli Esecutivi e delle commissioni scolastiche delle tre Comunita d'interesse autogestite per |’istruzione e la cul- tura degli appartenenti alla nazionalita italiana e di guella costiera. Questa tematica č stata dibattuta dettagliatamente nella primavera del 1977 dalle Assemblee comunali di Capodistria, Isola e Pirano che, nell'occasione, applicando l'articolo 251 della Costituzione della Repubblica Socialista di Slovenia, hanno convocato la guarta Camera, formata dall'Assemblea delle Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana. Particolarmente sostanziosa č stata la discussione awviata il 14 marzo del 1977 nella riunione congiunta delle guattro Camere dell'Assemblea comunale di Pirano. AllW'ordine del giorno: dibattito e delibera sull'analisi della posizione e dell'attuazione dei diritti particolari della nazionalita italiana nel Comune di Pirano. Dopo un'ampia introduzione, svolta dal presidente della commissione paritetica dell'Assemblea per le guestioni della nazionalita italiana, il dibattito ha visto la partecipazione di otto delegati e del presidente della commissione per le guestioni della nazionalita italiana presso la Conferenza costiera dell'Alleanza socialista del popolo lavoratore. Tra le delibere di maggiore rilievo: La Comunita locale di Sicciole viene incaricata di svolgere una particolare analisi sulla situazione della locale scuola elementare di lingua italiana, che vede un preoccupante calo delle iscrizioni. Dei risultati dell'accertamento deve essere informata tutta la popolazione con la lettera bilingue e con la specificazione delle possibilita di freguenza che si aprono ai bimbi appartenenti alla nazionalita italiana nelle scuole di lingua italiana e di successivo inserimento nelle varie professioni e accesso agli studi superiori. Nei bandi di concorso per l’occupazione dei posti di lavoro vacanti e necessario, tra le condizioni, includere anche quella della conoscenza della lingua italiana. La richiesta agli organi repubblicani dei mezzi didattici mancanti per un insegnamento pit proficuo della lingua italiana, sia nelle scuole slovene sia nelle scuole con lingua d'Insegnamento italiana. In tutti i testi dedicati agli alunnini č necessaria una chiara spiegazione dei fatti della Lotta popolare di liberazione, ponendo in rilievo anche la partecipazione degli appartenenti alla nazionalita italiana. Razprave gua in gradivo, Ljubljana, december 1979, &t. 9—10 Bisogna migliorare la preparazione italiana nelle scuole slovene. Negli statuti delle organizzazioni 61 dei guadri per l'insegnamento del lavoro associato devono della lin- essere inserite le disposizioni che si riferiscano ai diritti e ai doveri degli appartenenti alla nazionalita italiana. Infine @ stato proposto che alcune altre piazze e vie delle Comunita locali, che fanno parte del Comune di Pirano, siano dedicate ai caduti per la liberta, di nazionalita italiana. La Comunita d'interesse autogestita per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana del Comune di Pirano ha, inoltre, partecipato, in posizione di parita, alla quarta seduta della Camera delle Comunita locali dell'Assemblea comunale, per dare la sua approvazione all'intitolazione di una via di Pirano con il nome del rivoluzionario Ivan Regent. Per un breve ragioni cenno di spazio e data delle sedute l'analogia congiunte della delle problematica Comunita ci limiteremo d'interesse ad autogestite per l'istruzione e la cultura di Capodistria e Isola con le altre tre Camere delle rispettive Assemblee comunali. Nei documenti approvati si rileva, tra l'altro, che in conformita alle disposizioni costituzionali e statutarie e nell'interesse di un'azione piu concreta dei cittadini della nazionalita italiana nel sistema delegatario č necessario assicurare, con maggiore continuita, la traduzione in lingua italiana della documentazione fondamentale per le sedute delle Camere delle assemblee comunali, delle comunita locali e dell eassemblee delle Comunita d'interesse. E stata pure prospettata l'opportunita di costituire un organismo comune per curare l'informazione degli appartenenti alla nazionalita italiana su tutto il territorio bilingue dei tre Comuni. | preposti organismi amministrativi del tre Comuni devono avere, inoltre, la cura permanente dell'applicazione delle disposizioni statutarie affinché pubbliche insegne, giornali murali, manifestini, volantini e altri mezzi d'informazione sul territorio bilingue vengano pubblicati nelle due lingue con caratteri di eguale dimensione. Nel settore dell'educazione e dell'istruzione 8 stato proposto il riadattamento e il restauro di alcuni locali adibiti alla tutela dell'infanzia prescolare ed č stato chiesto che vengano assicurati i mezzi finan- ziari a guelle istituzioni scolastiche di lingua italiana che hanno la possibilita di passare all'orario a tempo pieno. Va rilevato che tutto il materiale preso in esame dalle assemblee comunali di Capodistria, Isola e Pirano, č stato preparato, dopo ampio dibattito, nelle Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana e dalle commissioni paritetiche delle rispettive Assemblee. Elencando irisultati concreti piu importanti conseguiti dalle Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana dei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano nel primo mandato, citeremo, dapprima, quelli della Comunita d’interesse autogestita per l’istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, la quale in collaborazione con la locale Assemblea comunale e le Comunita d'interesse autogestite analoghe del popolo di maggioranza, ha inaugurato, nell'ottobre del 1977, un moderno asilo con lingua d'insegnamento italiana nel rione residenziale di Semedella. L'asilo che, sulla scorta delle reali necessita, grazie alle razionali soluzioni logistiche dell'edificio, potra, in futuro, aprire anche le prime guattro classi della scuola elementare. La nazionalita italiana del Capodistriano dispone di una rete scolastica comprendente nove scuole elementari (Capodistria, Bertocchi, Colombano, Seme- della, Isola, Pirano, a Capodistria Lucia, Strugnano e Pirano, e Sicciole) e guattro scuole medie scuole economica e professionale a Isola). (ginnasi 62 E. Opassi: Attivila ed esperienze delle comunita d'interesse autogestite per |'istruzlone... All'inizio di ogni anno scolastico le scuole segnalano una diminuzione del numero degli iscritti. Tra le azioni concertate dalle tre Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana della zona, per owiare al problema, manca una capillare informazione dei genitori e soprattutto l’'ampliamento delle istituzioni prescolari. A Isola, ad esempio, sono state costituite le due sezioni dei giardini d'infanzia per separare bito dei i piu piccoli da guelli lavori di adattamento in eta prescolare. dell'edificio In guesta scolastico, sono localita, stati nell'am- ottenuti due vani funzionali, arredati secondo le moderne concezioni didattico-pedagogiche. Per guanto riguarda Pirano e Lucia non si dovrebbero incontrare difficolta in quanto gli organi responsabili al livello comunale stanno gia rinvenendo le soluzioni adeguate. Anche a Strugnano si presenta la necessita di aprire una sezione per l'assistenza prescolare ai bambini di nazionalita italiana, come del resto č stato freguentemente rilevato dalla commissione scolastica della Comunita d'interesse autogestita costiera per W'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana. Il prof. Giuseppe Debernardi, l'attuale direttore della scuola ottennale italiana di Isola, che per alcuni anni ha esplicato la funzione di consigliere pedagogico per le scuole con lingua d'insegnamento italiana del Capodistriano, vista, concessa nel settembre dell'anno scorso alla redazione guotildiano »La Voce del Popolo«, di Fiume, ha dichiarato: in un'inter- capodistriana del »Soltanto rendendo efficiente guesta rete di assistenza che comprenda la totalita della popolazione prescolastica di lingua italiana si creeranno i presupposti per una migliore preparazione dei bambini alla freguenza delle scuole elementari, si apporteranno miglioramenti gualitativi al lavoro della scuola stessa e, nel contempo, si garantira l'afflusso alle nostre istituzioni scolastiche. La situazione č in continuo miglioramente per guanto concerne il guadro insegnante. Molti degli insegnanti stanno per completare gli studi, altri li hanno gia portati a termine in periodi di tempo relativamente brevi e con ottimo profitto. lastico ben cinque hanno sostenuto l'esame professionale. cerca di ultimi anni, sforzo per cantiere.« ll delicato ovwviare alle temporanee comunque, supplire e a la casa questa primario deficienze editrice carenza problema e delle con EDIT, l'importazione di Fiume, attualmente scuole Nello scorso anno scoCirca i libri di testo si ha diversi del dall'Italia. profuso libri gruppo di Negli il massimo testo nazionale sono in italiano del Capodistriano, che č stata la tematica piti freguentemente dibattuta, nei guattro anni trascorsi, dalle Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola e Pirano, č stato incentrato anche da Mitja Ribičič, presidente della Conferenza dell'Alleanza socialista del popolo lavoratore di Slovenia, in una dichiarazione rilasciata alla fine del '77 allo studio televisivo di Capodistria nella trasmissione »Una scuola da salvare«. Data |'attualita dell'argomento e il nesso con guesta ricerca riportiamo l'auto- revole dichiarazione del presidente Mitja Ribičič: »Ogni gualvolta esaminiamo la posizione di un'istituzione della minoranza, di un giardino d'infanzia, di una scuola o di gualsiasi altra istituzione che dobbiamo tutelare e curare con mezzi speciali perchč possa adeguatamente svilupparsi, dobbiamo sempre accertare le cause principali guando le cose non vanno bene o non si sviluppano secondo le disposizioni e il proposito degli statuti comunali, secondo gli intendimenti della nostra Costituzione e di tutti gli altri concreti fattori soggettivi. La scuola della minoranza, per quanto attentamente curata, per quanti siano | mezzi a disposizione, per quanto buone siano le condizioni di lavoro, non potra svilupparsi bene se nella locale Comunita autogestita, se nell'intera zona bilingue, na- Razprave in gradivo, zionalmente Ljubljana, december mista, non 1979, št. 9—10 troveranno 63 realizzazione le condizioni o non sara realizzato il clima di piena convivenza tra il popolo di maggioranza e quello di minoranza. La minoranza, con tutta la sua cultura, con il suo impegno economico e con la sua lingua deve sentirsi a casa sua, con il popolo di maggioranza deve sentire di abitare nella stessa casa. Cid significa che il popolo di maggioranza, in primo luogo, deve far proprio in tutta la pienezza il principio della gestione il bilinguismo integrale a creare il clima di piena convivenza e minoranza. Ritengo che riguardo in una posizione bilingue. E proprio tra la maggioranza la maggioranza nel settore del Capodistriano eccezionalmente favorevole. Eccezionalmente si trovi al favorevole perché č nel suo interesse essere padrona della lingua italiana, perché I'italiano rappresenta un ponte verso la sviluppata economia italiana, verso la cultura italiana eccezionalmente elevata e, perchč, rappresenta ache la possibilita guotidiana di progresso economico e culturale dello stesso popolo di maggioranza. Sono del Vawiso, e d'altronde č chiarissimo, che č necessario opporsi fortemente ad una certa tesi di cosiddetta assimilazione naturale, come se si trattasse di una legge di natura, di una specie di corso naturale. Questo non @ un quadro reale, non si pud parlare di un'assimilazione naturale, ogni assimilazione ha origine in rapporti d'ineguaglianza che si generano, volenti o no, dalla situazione nel singolo settore. Mi sembra, percid, che la guestione delle minoranze sia, in primo luogo, guestione della maggioranza, che cioč da noi, in guesto caso, la maggioranza slovena debba battersi contro il proprio nazionalismo e le proprie tendenze all'assimilazione ed altre forme del genere e debba stabilire, qui, dove convive con la popolazione italiana, un clima di completa fiducia, di piena eguaglianza, di bilinguismo integrale nella vita culturale, pubblica, economico-sociale, e di conseguenza la scuola, che pud essere considerata |'istituzione centrale, l'istituzione che educa la giovane generazione del popolo di minoranza, dovra, in tale clima, necessariamente progredire. In un certo senso questa scuola della minoranza verrebbe sempre pil a trasformarsi in quella forma d'istruzione che abbiamo gia nel Pomurje, in alcune altre nostre repubbliche, cioé in scuola bilingue, dove gli alunni dell'uno e dell'altro popolo apprenderanno, in misura eguale, entrambe le lingue, delle guali poi saranno padroni nella vita e nel lavoro.« Sulla tro anni scorta delle interessanti di attivita delle Comunita e originali esperienze d'interesse maturate autogestite per nei primi l'istruzione guat- e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola e Pirano e di guella costiera, che nel dicembre di guest'anno rinnoveranno le proprie dirigenze e delegazioni, alcune sono le guestioni basilari, alle guali ,nel secondo mandato, dovranno volgere la propria attenzione. I| problema centrale rimane quello del potenziamento delle istituzioni prescolastiche e scolastiche, la piattaforma essenziale per l'avanzamento della Comunita italiana di questa zona. Si dovranno aprire giardini d'infanzia per fare convogliare i bambini di nazionalita italiana in ancor tenera eta, rafforzare e migliorare la rete degli asili gia esistenti. Per guanto concerne le scuole d'obbligo con lingua d'insegnamento italiana, si dovra attuare gradatamente, dopo ponderati e accurati preparativi, la scuola a tempo pieno. Un'istituzione capace di sviluppare oltre alle cognizioni nozionistiche, una ricca gamma di attivita complementari, con l'alunno impegnato praticamente dalla prima mattinata fino al tardo pomeriggio, costituira un'attrattiva per i connazionali e potra invogliarli a far freguentare i propri figli le istituzioni scolastiche italiane. Per guanto riguarda le scuole medie č indispensabile introdurre la scuola indirizzata per consentire anche agli studenti del gruppo nazionale italiano di scegliere I'orientamento adeguato alle loro specifiche capacita e qualita. In futuro si dovra formulare una piu oculata politica nell'assegnazione delle borse di studio, volgendo una specifica attenzione a certi rami di rilevante importanza per V'ulteriore incremento del gruppo nazionale italiano e anche per la concretizzazione nella prassi giornaliera dei veri rapporti di eguaglianza tra la Comunita italiana e il popolo di maggioranza, guadri indispensabili per le istituzioni scola- 64 E. Opassi: Attivita ed esperienze delle comunita d'interesse autogestite per H'istruzlone ... stiche italiane, radio, televisione, giornali, case editrici, organismi amministrativi, enti pubblici, dov'č necessaria la conoscenza delle lingue italiana e slovena. Un altro compito da attuare nei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, anche in previsione del rinnovo delle dirigenze e delle delegazioni delle Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana, quello di istituzionalizzare le delegazioni di queste specifiche Comunita nell’ambito delle comunita locali. Questo compito bisognera attuarlo in stretta collaborazione con |'Alleanza socialista. In futuro sara indispensabile costituire, a seconda dell'ordine del giorno, la guarta Camera anche nell'ambito dell'Assemblea della Comunita costiera, cioč l'organismo che coordina lo svi- luppo socio-economico, culturale e politico dei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano e convocare, piu freguentemente che non in passato, le guarte Camere delle Assemblee comunali di Capodistria, Isola e Pirano con la partecipazione delle Assemblee delle rispettive Comunita d'interesse autogestite per l'isiruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana. Per affermare a pieno le Comunita d'interesse autogestite per |'istruzione e la cultura degli appartenenti alla nazionalita italiana di Capodistria, Isola e Pirano e guella costiera, in futuro, sara indispensabile esaminare, assieme alle analoghe Comunita d'interesse autogestite per l'istruzione, la cultura, la tutela dell'infanzia del popolo di maggioranza, i singoli programmi di lavoro, vagliarli e, dopo un confronto su basi di parita, concordare congiuntamente vita, stabilendo soprattutto i compiti prioritari da realizzare. BIBLIOGRAFIA »L'Informatore« — »Informator« -Anno | -Numero i piani 1-Capodistria-novembre di atti- 1977. Manlio Vidovich: »Posizione costituzionale della nazionalita italiana in Slovenia« (Primorska srečanja — Antologija Svobode 78 (9—10—11) — september 1978. Dichiarazione di Mitja Ribičič allo studio televisivo Koper-Capodistria nella transmissione »Una scuola da salvare«, autore Dušan Fortič, trasmessa il 28. XI, 78. Quotidiano »La Voce del Popolo« -Fiume, pag. 4 Articolo: »Situazione nelle scuole italiane del Capodistriano« — 14 settembre 1977 — Autore Ennio Opassi. Povzetek DEJAVNOST IN IZKUŠNJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA IN KULTURO PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPRA, IZOLE PROSVETO IN PIRANA Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti so bile ustanovljene leta 1975 na osnovi člena 251 slovenske ustave in statutov občin Koper, Izola in Piran. Prek delegatskega sistema opravljajo svojo glavno nalogo — skrbe za uresničevanje interesov pripadnikov italijanske narodnosti na kulturnem in izobraževalnem področju. Pri opravljanju svojih nalog sodelujemo z občinskimi interesnimi skupnostmi in obalno skupnostjo in s skupnostjo za otroško varstvo. V vseh teh splošnih interesnih skupnostih so navzoče s svojimi delegati v izvršnih odborih in skupščinah. Tako prispevajo tudi same svoj delež specifičnih področjih. svojstvu povsem so pri urejanju Poleg raznih tega enakopravne problemov, sodelujejo z drugimi ki se pojavljajo kot četrti zbor tremi zbori. Nastopajo na zgoraj občinskih kot omenjenih skupščin. četrti zbor V tem takrat, ko so na njihovem dnevnem redu vprašanja, ki na kakršenkoli način tako ali drugače zadevajo tudi interese pripadnikov italijanske narodnosti. V prvem mandatnem obdobju so občinske in obalna SIS odigrale izredno pomembno vlogo v družbenopolitičnem in kulturnem življenju pripadnikov italijanske skupnosti, če- tudi so se pojavile določene težave ob uvajanju v nov način dela in v novo izkušnjo samoupravljanja in delegatskega sistema, ker ni bilo dovolj časa za vso potrebno pripravo izvoljenih kadrov in ker je vse delo slonelo na bolj volonterskem, aktivističnem načinu. V svojem delovanju so se usmerile predvsem v naslednja področja: odnose z občinskimi in republiškimi družbenopolitičnimi skupnostmi in SIS za vzgojo, izobraževanje in kulturo, Razprave v in gradivo, sodelovanju z Ljubljana, december 1979, družbenopolitičnimi št. 9—10 65 organizacijami, v kulturno-umetniško dejavnost, v dejavnost ter v slike z matičnim narodom. v področje izobraževanja v sredstvih javnega obveščanja . in vzgoje, in založništva, Kar zadeva prvo področje so SIS predvsem zasledovale delo komisij za vprašanja narodnosti s posebnim poudarkom na izvajanju ustavnih in statutarnih norm o italijanski skupnosti v praksi (posebno še glede dvojezičnosti), kot tudi delo ob spremembah in dodatkih občinskih statutov. Sodelujejo kot četrti zbor pri delu občinskih skupnosti, imajo plodne stike s komisijo za narodnosti pri slovenski skupščini in tvorno prispevajo k delu paritetnih komisij. Pri sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami posvečajo pozornost potrebi, da družbenopolilične organizacije vodijo stalno politično akcijo na vseh nivojih na dvojezičnem ozemlju za bolj dosledno uveljavljanje novih družbenih odnosov in tudi kar zadeva vlogo in razvoj narodnosti. S tem bi preprečili vsakršno tendenco asimilacije in bi zagotovili pripadnikom italijanske narodnosti polno zaupanje in nemoten razvoj njihovih ustanov, predvsem šolskih in predšolskih. Na področju izobraževanja in vzgoje so SIS prispevale in še prispevajo k analizi in reševanju različnih problemov v zvezi s šolskimi in predšolskimi ustanovami na koprskem območju (novi oddelki pri vrtcih v Semedeli, Piranu in Luciji, obnova zgradbe v Kopru, celodnevna šola v Izoli, začete priprave za uvedbo usmerjenega izobraževanja), zasledile in rešile so nekatere probleme štipendiranja in nadaljevanja šolanja na pedagoških akademijah in univerzah; sledile ali načele so probleme v zvezi z vodstvom šol in Zavoda za pedagoško Sektor šlužbo (pedagoški svetovalec). vzgoje skupnosti. in izobraževanja Upadanje je osnovnega števila vpisanih pomena v osnovne šole, za razvoj ki smo italijanske ga zabeležili narodnostne v zadnjih letih (približno 30% v zadnjih 5 letih), je skrb vzbujajoč podatek, posebno še v piranski občini. Od tod izvira nuja po posebni pozornosti predšolskim ustanovam s primerno politiko vpisa (dogovor s šolami večinskega naroda in dvejezična vabila za vse starše), modernizacija stavb in povečanje didaktičnih pripomočkov, priprave za prehod na celodnevno šolo in na usmerjeno izobraževanje. V posameznih sedežih skupnosti so se razvile v teh letih različne oblike kulturnoumetniške dejavnosti: zbori, dramske skupine, tamburaši, lahka glasba, folklora, razstave, knjižnice, čitalnice, predavanja in seminarji kulturna srečanja, družabni večeri itd. V tej dejavnosti, ne glede na več kot velike uspehe, se pojavljajo določene pomanjkljivosti, posebno kar zadeva kakovost predstav, manjkajo vodje in kvalificirani instruktorji za skoraj vse veje dejavnosti. Pri dejavnosti v sredstvih javnega obveščanja skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov in založništva so Samoupravne italijanske narodnostne skupnosti interesne zelo uspe- šne. Tvorno sodelujejo v oblikovanju splošnih črt programov Radia in TV Koper preko svojih delegatov, vključenih v sosvete. Tesno je tudi sodelovanje z založniško hišo EDIT z Reke, najti še medtem ko najprimernejše z večjo se bo oblike, pozornostjo potrebno zato da zasledovala še bolj bi sredstva specifično poglobiti v problematiko javnega obveščanja problematiko italijanske INDOK centrov večinskega ter naroda narodnostne skup- nosti. Za nemoten kulturni razvoj pa so seveda zelo pomembni tudi stiki z matičnim narodom preko različnih oblik, opirajoč se na dobre izkušnje, ki jih je rodilo sodelovanje med Unijo Italijanov za Istro in Reko in Ljudsko univerzo iz Trsta tudi na osnovi programa kulturnega lovanja med sodelovanja med pobratenimi Jugoslavijo mesti obalnih in Italijo. SIS so se vključile občin in italijanskimi mesti. sodelovanja z nekaterimi območji Furlanije Julijske Krajine ob komunističnega tiska »Unita«, ob drugih kulturnih manifestacijah, tudi Plodne v oblike so tudi sodeoblike tradicionalnih festivalih kakor tudi z nekaterimi didaktičnimi centri obmejnih predelov, ter z ustanovami slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji. Na osnovi bogatih izkušenj prvega mandatnega obdobja so SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske skupnosti dobile koristne napotke za nove smernice, ki bodo prav gotovo pripomogle k še popolnejšemu uveljavljanju specfičnih potreb pripadnikov italijanske narodnosti na obalnem območju. Summary z ACTIVITY AND EXPERIENCES OF THE SELF-MANAGING COMMUNITY OF INTEREST FOR EDUCATION AND CULTURE OF THE MEMBERS OF THE ITALIAN NATIONALITY IN THE COMMUNES OF KOPER/CAPODISTRIA, IZOLA/ISOLA AND PIRAN/PIRANO The Selfmanaging Culture of the Members basis of the Article 251 Communities of Interest (further in the text SCI) of the Italian Nationality have of the Constitution of the SR For Education and been established in 1975 — on the of Slovenia and of the Statutes of . 66 E. Opassi: Attivita ed esperienze delle comunita d'interesse aulogestite per |'Istruzione ... the Communes of Koper/Capodistria, Piran/Pirano and Izola/lsola. Their most important task is the care for assertion of interests of the members of the Italian nationality in the field of culture and education. They delegate their representatives to the Communal Assemblies, where they participate as the fourth Chamber (on equal terms as the other three Chambers of the Communal Assemblies) whenever the order of the day includes the problems, the The Communities so called Coastal concerning presentatives to the the interests of the members of the Italian nationality as well. cooperate with the SCI of the Communes (already mentioned), with SCI and the SCI for childrenguardianship. They delegate their re- Executive Committees and Assemblies of the above mentioned SCI. During the first mandatory period the SCI of the Communes in question and the Coastal SCI played a very important role in the sociopolitical and cultural life of the members of the Italian nationality. Though some beginer's troubles occurred, it was mostly because of lack of time for the necessary education of the elected staff and because the whole activity rested on the voluntary. They directed their activity to the relations with the communal and republic socio-political communities and SCI for education and culture, to the cooperation with the socio-political organizations, to the field of education, cultural-artistic activity, to the activity in the public information-media and edi- torship as well as to the contacts with their national of origin. The missions Selfmanaging Communities For Problems of Nationalities, especially as regards the practical of Interest pajd attention to the activity of the Com- implementation of the constitutional and statutory stipulations concerning the Italian nationality (particularly the bilinguism). They also contributed to the amendments to the Communal Statutes. As already mentioned they participate in the activity of the Communal Assemblies (as the fourth Chamber) and of the parity-commissions, keep successful contacts with the Commission For Problems of Nationalities at the Assembly of the SR of Slovenia. They pay attention to the activity of the socio-political organizations concerning the consequent assertion of the new social relations at all levels in the ethnically mixed territory, as well as to the activity concerning the role and the development of the nationality. Herewith any kind of assimilation tendencies would be prevented, full confidence would be guaranteed to the members of the Italian nationality and untrobled development of their educational institutions and kindergartens. In the field of education the Selfmanaging Comunities of Interest participated and are still participating in the analysis and solution of various problems concerning the educational institutions and kindergartens in the Commune of Koper/Capodistria (new sections in the kindergartens in Semedela/Semedella, Piran/Pirano and Lucija/Lucia, restoration of the kindergarten-buildings in Koper/Capodistria, the so-called all-day schoo! in !zola/Isola, of preparations for the reformed educational system); they solved some problems concerning the scholarship and further education at the Pedagogic Academies and Universities; they raised the questions regarding the head-mastership of the schools and the Institution For Pedagogic Matters (the pedagogic adviser). The educational sector is of fundamental importance for the development of the Italian nationality. Therefore alarms the fact that the number of registered children has been decreasing in the past years (for about 30°%/o within the 5 years), especially in the Commune of Piran/Pirano. The situation calls for special attention which should be paid to the I¥ndergartens — adequate politics of registering ships of the majority nation and bilingual invitations (agreement with the school-masterfor parents); modernisation of buil- dings, for and greater reformed variety of didactic aids, preparations transition to the all-day school education. Individual sections of the community different kinds of the cultural-artistic activities developed: choruses, theatreensembles, tamburitza-players, light music, folklore, cultural meetings, entertaining evenings etc. In spite of important successes certain deficiences emerge in this sphere, especially as regards the quality of performances and deficiency of managers and qualified instructors for nearly all sectors of the discussed activity. As regards the activity in the sphere of public information-media and editorship the Selfmanaging Communities of Interest For Education and Culture of the Members of the Italian Nationality have been very successful. They participate in shaping the general outline of the Programmes of the Radio and Television Koper/Capodistria (they have their delegates in the advisory committees). They also cooperate very closely with the publi- shing-house EDIT in Reka. On the other hand, however, the most appropriate form has to be found in order to stimulate the public information-media of the majority nation to follow with even greater attention the specific problems of the Italian national group. Besides the problems of the so-called INDOK-Centres (abb. for Information-Documentation-Centres) call for even greater attention likewise. For the untroubled cultural development of the nationality, naturally, of great importance are also the contacts with its own nation of origin. In this context are of great help Razprave the in gradivo, Ljubljana, december experineces, Istra and of Reka cultural Coastal with from the Folk cooperation Communes cooperation occasion resulting and 1979, 81. 9—10 the cooperation University between 67 the between of Triest — so-called the also on the fraternized Union of the Italians For basis of the Programme towns in the territory of the on one side and the Italian towns on the other. Fruitful is likewise the some of traditional parts of the festivals Autonomous of the communist Region press of Friuli-Venezia »Unita« and Giulia — on other cultural festations; further — cooperation with some didactic centres in the frontier cooperation with the institutions of the Slovene national community in Italy. districts the maniand Rich experiences of the first mandatory period of the Selfmanaging Communities of Interest For Education and Culture of the Members of the Italian Nationality are very useful for shaping the new directives, which shall certainly be of great help for even more complete assertion of the specific particularities living in the coastal territory of SR of Slovenia. of the members of the Italian nationality, Razprave »Razprave bo in gradivo«, v prihodnji Ernest Petrič: Albina Luk: Vera Klopčič: Janez Stergar: revija Inštituta za narodnostna številki med Predlogi Sredstva Pravni Jugoslavije položaj Koroški Klemenčič: drugim javnega objavila za narodnosti Ljubljana, vprašanja naslednje in december in v Vojvodini varstvo Izid nove številke revije prispevke: manjšin in na in volitve v sedemdesetih Kosovu letih šole v Albaniji Razvoj južnotirolskega vprašanja sodelavcev št. 9—10 manjšine od leta 1915 do leta 1945 Jan Šotta: Lužiški Srbi — narodna manjšina v Nemški demokratični Biobibliografije 1979, v Ljubljani, razprave mednarodnopravno obveščanja Slovenci Dragi Stefanija: Makedonske Matjaž in gradivo, Inštituta za »Razprave in narodnostna gradivo« je vprašanja predviden republiki (za leta za pomlad 1959—1979) leta 1980. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 69—80 Štefan STIKI PRIPADNIKOV MADŽARSKE 69 Šoš NARODNOSTI Z MATIČNIM NARODOM |. UVOD V pričujočem prispevku bomo nekatere posamezne oblike stikov pripadnikov madžarske narodnosti (z narodnostno mešanega območja občine Lendava in Murska Sobota) z matičnim narodom prikazali v nekoliko bolj opisno razširjeni in razčlenjeni obliki; s strjenostjo podatkov o različnih oblikah stikov oz. sodelovanja pripadnikov narodnosti z matičnim narodom, naj bi prispevek bralcu omogočil ustvariti si o teh stikih vsaj deloma celovito sliko. Predmet obravnave je potemtakem problematika povsem praktične narave. izognili se bomo torej tako tistim (imenujmo jih tako) dilemam teoretične narave, ki se pojavljajo in navezujejo na opredelitev vsebine stikov pripadnikov narodnosti z matičnim narodom kot tudi tistim, ki običajno spremljajo razmišljanja o kulturno posredniški funkciji narodnosti. Vsekakor kaže že uvodoma opozoriti, a) da glede na skopost podatkov, ki so nam bili na razpolago, verjetno nismo uspeli zajeti problematike v celoti in b) da smo zaradi celovitejšega prikaza v sklop tovrstnih stikov uvrstili tudi nekatere, ki se običajno območji dveh ture...). štejejo že za stike sosednjih Kljub takšni držav njihovi »druge vrste« med šolami, (stiki običajni in obče oziroma stike stiki področju na sprejeti med opredelitvi da je tudi te takoimenovane stike »druge vrste« oziroma stike območji, v določeni meri in posredno, mogoče predstaviti v tem Nekatera določila pravno-normativnega značaja: obmejnimi telesne kul- se zdi, nam med obmejnimi okviru. Predstavitev vprašanja stikov narodnosti z matičnim narodom gotovo ne bi bila zadostna, če se vsaj bežno ne bi dotaknili vsaj nekaterih določil pravnonormativnega značaja. Gotovo da deskriptivna predstavitev posameznih določil, ki jih bomo predstavili, ne bo mogla nuditi takšnega vpogleda v kvaliteto in značaj tako posameznih določil kot tudi njih v celoti, kot pravna analiza le-teh — kljub temu pa tudi izbrani pristop ne bi smel predstavljati metodološkega »instru- menta«, katerega uporaba onemogoča kakršnokoli ugotovitev. Predstavitev ustavnih, statutarnih in vsaj nekaterih programskih določil, ki se neposredno ali posredno navezujejo na predmet obravnave, se nam zdi smiselna predvsem iz naslednjih razlogov: 1. omogoča 2. vsaj natančnejšo identifikacijo predmeta obravnave bežno nas seznanja s pravno-normativno urejenostjo vprašanja stikov narodnosti z matičnim narodom. Določila, katerih vsebina se — bolj ali manj neposredno — nanaša na predmet obravnave, mogoče bi bilo bolje reči samo predmet opazovanja, v naslednjih dokumentih: v Ustavi SRS, statutih občin Lendava lahko zasledimo in Murska Sobota in Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti (občine Lendava in M. Sobota). Iz sklopa določil ustave SRS kaže omeniti 250., 251. in 317. člen. Besedila omenjenih členov ustave SRS se glasijo: 5. odstavek 250. člena »Socialistična republika Slovenija podpira razvoj stikov med oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma speševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti,« 1. odstavek 251. člena italijansko zaradi po- 70 $. Sod: Stiki pripadnikov Za razvijanje svoje nacionalne jeziku, narodnostnega tiska madžarske "narodnosti kulture, vzgoje in drugih sredstev štva in za razvijanje stikov z matičnim in izobraževanja javnega narodom z matičnim v lastnem obveščanja zaradi narodom ter založni- kulturnega in jezikov- nega razvoja lahko pripadniki italijanske in madžarske narodnosti ustanovijo v občinah, kjer ti narodnosti živita, samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo. 3. in 4. odstavek 317. člena »Socialistična republika Slovenija razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki so pomembni za položaj in razvoj slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in skrbi za pravice in interese delovnih ljudi na začasnem delu v tujini in iz- seljence s svojega območja. Občine, organizacije združenega dela in druge organizacije sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru sprejete zunanje politike, SFRJ in mednarodnih pogodb.« Določila, iz katerih je razvidna podpora tovrstnih stikov, so prisotna tudi v statutih občin Lendava in Murska Sobota. Tako na primer v Statutu občine Lendava v poglavju pod naslovom občinsko sodelovanje« v 144. členu zasledimo naslednje besedilo: »V SRS skadu in z SFRJ, miroljubno občina zunanjo Lendava politiko navezuje in politiko občasne in aktivne trajne »Med- koeksistence prijateljske voz s posameznimi občinami ali organizacijami in mesti v tujini. Občina Lendava posebno pospešuje te vezi z obmejnimi kraji. rnest' in županijami v LR Madžarski zaradi uresničitve ustavne pravice občanov madžarske narodnosti v občini Lendava, da zaradi svojega kulturnega in jezikovnega razvoja razvijajo stike z matičnim narodom. V ta namen navezuje stike z občinami narodnosti. V med okviru v drugih teh vezi republikah občina in SAPV, pospešuje kjer žive pripadniki krepitev prijateljstva, madžarske spoznavanja prebivalci, izmenjavo informacij in izkušenj na področjih delovanja občin, mesta in družbenih organizacij, počitniške izmenjave rejanje skupnih kulturnih prireditev in razstave, športna strokovnjakov, štipendistov in podobno.« Iz istega Statuta kaže omeniti še narodnosti in njihovih pripadnikov«): člen 165. (»Položaj otrok in mladine, pritexrmovanja, izmenjave in pravice madžarske »Občina posveča posebno skrb kulturnemu in jezikovnemu razvoju občanov madžarske narodnosti z ustanavljanjem knjižnic, s podpiranjem kuiturno prosvetne dejavnosti, z razvojem tiska, radia in založništva ter s podpiranjem stikov z matičnim narodom.« Določilo identično z besedilom 165. člena Statuta demo M. Sobota — Doslednost zapisano nam tudi v Statutu narekuje občine omeniti še 169. člen 107 občine Lendava, Statuta občine Lendava 111. člen Statuta občine M. Sobota. Besedili omenjenih členov sta vsebinsko vetni in v bistvu povzemata besedila venije. Zaradi vsebinske občin bomo navedli »Za samo vsebino istovetnosti 1. odstavek razvijanje svoje jeziku, narodnostnega 1. odstavka 251. člena Ustave 169. in 111. člena Statutov zgoraj 169. člena nacionalne Statuta kulture, vzgoje naj- člen. občine in izobraževanja SR Slo- omenjenih Lendava, tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in isto- ki pravi: v lastnem ter založni- štva in za razvijanje stikov z matičnim narodom, zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja, lahko pripadniki madžarske narodnosti ustanovijo samoupravno interesno skupnost, za prosveto jn kulturo.« Čeprav besedilo člena, ki ga bomo navedli kot naslednjega, navidezno ne prinaša vsebinskih razširitev oziroma pojasnitev glede obravnavane problematike, Razprave in gradivo, ga kaže Ljubljana, predstaviti december predvsem 1979, št. 9—10 zaradi 71 tega, ker je sestavni del besedila Samo- upravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. Razvoj stikov z matičnim narodom na jezikovnem in kulturnem področju nastopa kot ena izmed oblik dejavnosti in nalog SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. S tem v zvezi 2. člen! omenjenega samoupravnega sporazuma pravi: »Skupnost se ustanovi za uresničevanje pravic pripadnikov madžarske narodnosti, določenih v Ustavi SR Slovenije in v Statutu občine Lendava in sicer za razvijanje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku ter dvojezičnega šolstva in otroškega varstva, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega z matičnim V sklopu tega narodom poglavja in sklepov o uresničevanju in njunih pripadnikov zaradi gotovo obveščanja ter založništva ter za razvijanje stikov kulturnega in jezikovnega razvoja.« ne posebnih v Socialistični bi kazalo prezreti tudi Stališč, priporočil pravic italijanske in madžarske republiki Sloveniji. (Uradni narodnosti list SR Slovenije štev. 11/1977) V zvezi s stiki narodnosti v SR Sloveniji z njunima matičnima narodoma najdemo v točki a. Stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v Socialistični republiki Sloveniji, ki jih je sprejela dela, Zbora naslednje: občin in Skupščina SR Slovenije Družbenopolitičnega zbora na sejah dne Zbora 28. aprila združenega 1977, zapisano »Zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja obeh narodnosti je teba nadalje krepiti in razvijati stike italijanske in madžarske narodnosti z njunima matičnima narodoma ter pri tem uveljavljati nadaljnje povezave na dosedanjih uspehih in izkušnjah, predvsem na področju kulturnih izmenjav in izpopolnjevanja kadrov. Pri tem so pomembni: naša politika razvijanja dobrih sosedskih odnosov in odprtih meja, vsestranskega sodelovanja s sosednjimi državami, zlasti na obmejnih območjih, in mesto narodnosti v teh procesih. Kadar gre za dogovore o kulturno-prosvetnem sodelovanju, je treba v meddržavne organe vključevati tudi pripadnike narodnosti.« Po pregledu znotraj državne pravno-normativne ureditve vprašanja stikov pripadnikov narodnosti z matičnim narodom velja vsekakor navesti še Konvencije med vlado SFRJ in LR Madžarsko o znanstvenem, prosvetnem in kulturnem sode- lovanju iz leta 1963 in Program sodelovanja med SFRJ in LR Madžarsko na znanstvenem, kulturnem in prosvetnem področju za leta 1977, 1978 in 1979. V besedilu Konvencije med vlado SFRJ in LR Madžarsko o znanstvenem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju, ki je osnova Programa o kulturno prosvetnem sodelovanju, narodnosti sicer niso nikjer izrecno omenjene; zato pa jih navaja besedilo Programa o kulturno prosvetnem sodelovanju. V preambuli le-tega najdemo zapisano, da se obe državi sporazumevata o programu s ciljem, »da podpreta učinkovitost sodelovanja na vseh področjih znanosti, prosvete in kulture, da razvijata in pogljabljata neposredne odnose med svojimi inštitucijami in organizacijami, da vzajemno spoznavata in razvijata kulturo narodov obeh držav, da še nadalje vzajemno nudita pomoč narodnostim, ki živijo na teritoriju druge države pri njihovem izobraževanju v materinem jeziku in zadovoljevanju njihovih kulturnih potreb«. ' Samoupravni ske narodnosti upravnega — sporazum občina sporazuma o o ustanovitvi Lendava. ustanovitvi narodnosti občina Murska Sobota. SIS Identično SIS za za prosveto besedilo prosveto in kulturo je zapisano in kulturo pripadnikov tudi v 2. členu pripadnikov madžar- Samo- madžarske 72 $. šoš: Stiki pripadnikov madžarske narodnosti ll. URESNIČEVANJE STIKOV PRIPADNIKOV MADŽARSKE Z MATIČNIM NARODOM V PRAKSI z matičnim narodom NARODNOSTI 1. Identifikacija nekaterih nedorečenosti Kulturni in jezikovni razvoj narodnosti predstavlja enega elementov, ki pripadnikom narodnosti ne samo omogoča izmed tistih bistvenih ohranitev temelja njihove narodnostne identitete, temveč nastopa tudi kot nujni pogoj, ki omogoča enakopravno uporabo njihovega materinega jezika v sklopu aktivnega enakopravnega samoupravnega Zavedajoč odločanja v družbenem življenju okolja v katerem živijo in delajo. se značaja, večfunkcionalnega ki ga ima kulturni in jezikovni razvoj narodnosti in posebnega pomena, ki ga imajo v zvezi s tem stiki narodnosti z matičnim narodom na področju kulturnega in jezikovnega razvoja, Ustava SRS v 5. odstavku 250. člena ne izraža samo možnosti njihove vzpostavitve, temveč podpira tovrstne stike. Podpora SRS razvoju stikov narodnosti z matičnim narodom izhaja tudi iz navedenega 3. odstavka 317. člena Ustave SRS. Kljub vsej zavzetosti in podpori, ki je izražena tako v ustavnih, občinskih, statutarnih in načelnih stališčih družbeno-političnih organizacij kot tudi državno reguliranih stikih med LR Madžarsko in SFRJ na tem področju po mednarodnih konvencijah in sporazumih (glej navedeno besedilo iz preambule »Programa saradnje izmedu SFRJ i NR Madžarske u oblasti nauke, kulture, obrazovanja za godine 1977, 1978 in 1979.), pa lahko ugotovimo še vedno neke vrste nedoreče- nost. Nedorečenosti oziroma nejasnosti se pojavljajo v zvezi z nepriciznostjo do- sedanjih opredelitev, kaj vse šteti v sklop stikov narodnosti z matičnim narodom, kako vzpostaviti takšne stike, ki bodo narodnosti omogočili, da v polni meri upraviči značaj subjekta stikov in končno tudi, kako se naj ti stiki določneje insti- tucionalizirajo. SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti so namreč z ustanovitvijo postale izhodiščna točka za vzpostavitev stikov, za identifikacijo potreb, za oblikovanje predlogov, za sprejemanje pobud za organizacijo tovrstne dejavnosti, ki jo vsklajujejo z delovanjem medobčinskih svetov, občinskimi konfe- rencami SZDL ter drugimi družbenopolitičnimi dejavniki. Kljub »sistemskim« rešitvam pa še vedno obstajajo takšne nejasnosti kot na- primer »kdaj in v kakšni obliki SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti vzdržuje in razvija stike samostojno in kdaj z različnimi institucijami skupaj«.? Poleg nekaterih že omenjenih odprtih vprašanj oziroma nedorečnosti, velja omeniti prisotnost tudi takih vprašanj, katerih rešitev sega čez okvir državnih meja, saj gre med drugim za vprašanja kot na primer: institucionalizacija neposrednih stikov narodnosti z državnimi organi in institucijami matičnega naroda, ki so pooblaščene za stike na področju jezika, izobraževanja in kulture. Pri tem pa seveda ne gre podcenjevati prizadevanj in doseženih rezultatov kot tudi ne objektivnih težav, ki se s tem v zvezi pojavljajo. V zvezi z vprašanjem dejanske uresničitve statusa narodnosti kot subjekta in preseganjem nekaterih do zdaj prisotnih pomanjkljivosti na tem področju, go- tovo kaže omeniti tretji stavek 9. točke »Stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju posebnih pravic...« Skupščine SRS, ki dobesedno pravi: »Kadar gre za dogovore o kulturno-prosvetnem sodelovanju, je treba v meddržavne organe vključevati tudi pripadnike narodnosti«. Navedenega stavka torej ne gre jemati le za stavek katerega vsebina samo identificira določeno stanje temveč, za stavek katerega značaj in vsebina zahte- vata njegovo uresničitev. ' Nepujsag, munkajarol«, 16.3.1978, priloga: »Ertekeles a nemzetisegi erdekkozossegek eddigi Razprave in gradivo, 2. Oblike Stiki Ljubljana, december 1979, št. 9—10 73 stikov pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim vse intenzivneje razvijajo. Prav zato ker, področja narodom se od leta 1963 tovrstnih stikov običajno ozna- čujemo samo s terminom kulturno-jezikovno sodelovanje oziroma s terminom katerega občost ne omogoča, ne nudi vpogleda v vso pestrost, smo dolžni natanéne- . je predstaviti konkretne oblike medsebojnih stikov med narodnostjo oziroma njenimi pripadniki in matičnim narodom. a) Stiki Na z matičnim osnovi šolstvo — narodom podatkov, Organizacijska na področju ki nam (INV) enota Murska jih je vzgoje in izobraževanja posredoval Sobota, lahko Zavod SR Slovenije ugotovimo, da za na osnovi dogovora o meddržavnem sodelovanju z jugoslovanske in madžarske strani sodelujejo naslednje šole: a) dvojezična osnovna šola »Drago Lugarič« — Lendava in osnovna šola v Monoštru b) dvojezična osnovna šola Dobrovnik in osnovna šola Lenti c) osnovna šola Šalovci in osnovna šola Gornji Senik d) gimnazija »Juš Kramar« Murska Sobota in gimnazija Monošter Sodelovanje med omenjenimi šolami se je začelo okrog leta 1970. Ysebina stikov med omenjenimi šolami obsega: spoznavanje sistema šolstva in izmenjavo mnenj, strokovna srečanja učiteljskih zborov, izmenjavo kulturnih programov — folklora, pevski zbori, športna srečanja in medsebojni obiski učencev. Stiki na področju vzgoje in izodraževanja zajemajo tudi vsakoletno izmenjavo pedagoških kadrov. V sklopu te oblike sodelovanja se učitelji iz Porabja udele- žujejo strokovnih in jezikovnih izpopolnjevanj v SR Sloveniji, pedagoški delavci iz naših dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacij pa se udeležujejo 20 dnevnih strokovnih izpopolnjevanj v Budimpešti. Poleg tega poteka strokovno in jezikovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev tudi na osnovi povezave Zavoda SRS za šolstvo — organizacijska enota Murska Sobota in Prosvetnim odde!kom pri občinskem svetu v Lentiju. V okviru tega vsako leto potekajočega izpopolnjevanja imajo pedagoški delavci iz naših dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacij hospitacijske nastope, krajša predavanja in krajše ekskurzije po LR Madžarski. Tovrstni stiki omogočajo ob jezikovnem izpopolnjevanju in spoznavanju metod in oblik dela v madžarskem šolskem sistemu gotovo tudi obogatitev izkušenj pri delu v dvojezični šoli ter stik pedagoških deiavcev madžarske naroonosti s pri- padniki matičnega naroda. Med oblikami sodelovanja z LR Madžarsko na področju vzgoje in izobraževanja velja omeniti še letovanje otrok iz naših vzgojno- izobraževalnih zavodov v LR Madžarski (letno okrog 20 otrok) in krajše seminarje. ki jih pripravlja madžarski koreograf iz Zalaegeszega za pedagoške deiavce dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacij, kjer se le-ti učijo madžarske foikiorne plese. V tej zvezi se nam zdi, da ne bo odveč omemba, da na podlagi Programa o kulturno prosvetnem sodelovanju med SFRJ in LR Madžarsko, na področju pedagoškega in znanstvenega sodelovanja sodelujeta Pedagoška akademija v Mariboru in Višja pedagoška šola v Szombathelyu. V obeh omenjenih ustanovah deluje lektor za madžarski oziroma slovenski jezik. b) Knjižničarstvo Do tesnejših stikov med megyei Kanyvtar) je prišlo Lendave in županije Zala knjižnico Lendava in knjižnico Zala Megye po razgovoru 26.11.1976 med kulturnimi (Zala Megye). V sklopu tega sodelovanja (Zalamdelavci Knjižnica Zala Megye pošlje vsako leto knjižnici Lendava knjige, katerih vrednost se gibje okrog 10.000 dinarjev. S posredovanjem te madžarske knjižnice dobiva lendavska knjiž- Stiki S. Soš: 74 pripadnikov madžarske narodom z matičnim narodnosti nica od 1. januarja 1978 od Ddržavne Szčchenyi knjižnice (Orszagos Széchenyi Konyvtar) iz Budimpešte 13 naslovo periodike kot darilo, za kar ji lendavska knjižnica poklanja dvojezične edicije. Stiki med omenjenima knjižnicama (Knjižni- ca Lendava in Knjižnica Zala Megye) segajo tudi na področje strokovnega izpopolnjevanja. S tem namenom povabijo letno enega do dva knjižničarja na Madžarsko, z madžarske strani pa je bila izražena tudi želja, da vodja knjižnice Lendava prebije nekaj dni v županiji Zala. V mesecu maju leta 1977 si je knjižnico Lendava ogledala skupina dijakov iz Monoštra (Szentgottharda), julija pa jo je obiskal tudi madžarski ambasador. V okviru obiskov, knjižnica Lendava, kaže omeniti tudi obisk, ki sicer ne sodi v vrsto stikov z matičnim narodom, a na razvejano dejavnost te knjižnice, skupina Madžarov z Gradiščanskega.? ki jih je bila v preteklem kaže Prvi stiki Pokrajinske letu deležna in študijske knjižnice v Murski Soboti z LR Madžarsko oziroma s tamkajšnjimi knjižnicami sodijo v 60. leta ali natančneje rečeno v leto 1961. Tega leta je takrat še Študijska knjižnica na pobudo Komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL, vzpostavila prve stike s knjižnico — Berzsenyi Daniel Megyei Konyvtar — iz Szombathelya. Z izmenjavo slovenskih in madžarskih edicij so ti prvi stiki knjižnica začeli dobivati prvič poslala vse širši delovni na Madžarsko nekaj značaj. Še slovenskih istega leta je Študijska knjig. Za Porabje in analogno za knjižnice na dvojezičnem območju Prekmurja sta ustanovi zamenjali 260 slovenskih knjig za knjižnico v Gornjem Seniku, lendavska knjižnica pa je prejela prav toliko madžarskih zvezkov. Po sporazumu iz oktobra 1970, sklenjenem med predstavniki IS SRS in predstavniki Železne županije sta postali uradni nosilki zamenjave za knjižnice na dvojezičnem obrnočju Študijska knjižnica v Murski Soboti in Berzsenyi Daniel Megei Konyvtar iz Sombathelya. V skladu s tem, je Študijska knjižnica poslala v letu 1971 za knjižnice v Porabju 440 slovenskih, večinoma mladinskih, leposlovnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki so jih prejele: Berzsenyi Daniel, Szombathely, Zupanijska knjižnica Szentgotthard-Monošter, Okrajna knjižnica (od tega je 30 odstopila podružnični knjižnici v Rabatotfalu — Slovenska vas) Alsoszolnok — Spodnji Senik, občinska knjižnica Apdatistvanfalva — Števanovci, občinska knjižnica Felsoszolnok Ketvolgy — Szakonyfalu — Gornji Senik, občinska knjižnica zvezkov zvezkov 50 70 zvezkov zvezkov " 90 zvezkov Verice, občinska knjižnica — Sakalovci, občinska knjižnica 54 65 Skupaj Leta 1972 je Študijska 20 91 knjižnica poslala za knjižnice v Porabju zvezkov zvezkov 440 zvezkov že 500 zvezkov, leta 1973 (tokrat že kot Pokrajinska in študijska knjižnica) je število poslanih zvezkov doseglo že število 630. V letih od 1974 do 1976 je bilo vsako leto poslanih 600 zvezkov, v preteklem Dogovor o zamenjavi za nakup letu (1977) pa že 721. knjig šteje po 600 zvezkov teh knjig krije knjižnica v Murski Soboti letno za obe strani. Sredstva iz namenskih dotacij, ki jih dobi od Republiške kulturne skupnosti, deloma pa krije stroške iz lastnega proračuna. Knjige, ki jih prejme (v enakem številu kot jih je poslala za Porabske knjižnice) Pokrajinska Szombathelya, razdeli in študijska knjižnicam knjižnica od na: dvojezičnem Berzsenyi območju Daniel knjižnice in sicer v Lendavo, Genterovce, Dobrovnik (v občini Lendava) in v Prosenjakovce, ševce (v občini M. Sobota). Nekaj zvezkov pa obdrži tudi sama. Hodoš, iz Domanj- Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, &t. 9—10 75 Izmenjava med knjižnicami pa sega tudi na druga področja. Tako na primer knjižnica v Murski Soboti zamenjuje s knjižnico Berzsenyi Daniel tudi revije in časnike. Na Madžarsko pošilja 11 naslovov slovenskega časopisja, za povračilo prejema 16 naslovov madžarskega časopisja. Med oblikami sodelovanja kaže omeniti še: — posredovanje seta logizacijo knjig — bibliotečno — centralne katalogizacije slovenskega tiska za kata- izposojo izmenjava knjižničarskih delavcev (Leta 1965 je prišlo do izmenjave dveh knjižničarskih delavcev iz Murske Sobote in Szombathelya, ki sta si ogledala knjižnice v Železni županij iin Szombathelyu, oziroma slovenske kraje in naše knjižnice) — udeležbo na proslavah (1976 leta sta se delavca iz Pokrajinske in študijske knjižnice udeležila proslave ob obletnici smrti dr. A. Pavla v Szombathelyu v knjižnici Berzsenyi Daniel.) — Priprave razstav (Pokrajinska in študijska knjižnica je v letu 1977 pripravila razstavo knjig starejše prekmurske književnosti za učitelje iz Porabja.) i Pokrajinska Orszagos in študijska Szechenyi knjižnica Konyvtar — vzdržuje stike iz Budimpešte. tudi z Državno Sodelovanje poteka predvsem na področju izmenjave knjig in revij. knjig lahko rečemo, da zaenkrat poteka še občasno in pa v sklopu sodelovanja na področju revij Pokrajinska jema kar 20 naslovov madžarskega časopisja, Državna biblioteko med — ustanovama Medtem ko za izmenjavo v dokaj skromnih mejah, in študijska knjižnica prebiblioteka pa 6 naslovov slovenskega časopisja. Ob zaključku predstavitve teh bogatih in pestrih oblik sodelovanja naj dodamo še, da je Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote v letu 1977 navezala stike Zalaegerszega,' kar gotovo pomeni kov med madžarsko in slovensko tudi s knjižnico Zalamegyei še korak več k nadaljni narodnostjo in njunima konyvtar — iz krepitvi kulturnih stimatičnima narodoma. C) Sodelovanje na področju založništva Pomurska EUROPA." na osnovi založba že več Založniško spontanih kot 10 let uspešno sodelovanje vsakoletnih z omenjeno rednih sodeluje z budimpeštansko madžarsko prevodov hišo založbo, se je razvilo madžarskih literarnih del. Red- no in sistematično prevajanje del, je spodbudilo tudi madžarske prevajalce k prevajanju in predstavitvi slovenskih literarnih del madžarskim bralcem, ki so do takrat imeli možnost seznanjati se predvsem z literarnimi deli v srbohrvaškem jeziku. Sodelovanje med Pomursko založbo in založbo Europa Kčanyvkiadč je z letom 1970 začelo dobivati vedno bolj premišljen značaj. Kmalu po tem je bilo obojestransko prizadevanje institucionalizirano s Sporazumom o sodelovanju. Doslej sta bila podpisana že dva tovrstna sporazuma, do podpisa tretjega pa bo prišlo najverjetneje sodelovanja, letos predvsem dela izdati dela odkupiti v skupni madžarski (predvsem gati z recenzenti, na pomlad." izmenjavo za naše Omenjena predlogov izdaji (ki so dvojezično lektorji, korektorji dogovora o tem, kaj velikokrat področje) idr. Potrebno vse oblike naj naštevata kdo prevaja, katera tudi dvojezična), katera in tudi je omeniti to, kako si poma- tudi dejstvo, da PZ posebej skrbi za svoje narodnostno mešano področje, saj mu vsako leto namenja poseben program. Glede na to, ker so na Madžarskem založbe natančno pro' Vsi podatki so črpani ska knjižnica iz Murske iz informacije, Sobote (informacijo ki jo je INV posredovala je pripravila tov. Nikica Pokrajinska in študij- Brumen) ? Iz informacije o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti ska Sobota, — »Vestnik« 3. februar 1977 " Pričujoči prispevek je bil izdelan marca 1978 (»letos« 1978) v občini Mur- 76 s $. Soš: Stiki pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom filsko omejene oziroma determinirane in ker budimpeštanska založba Europa sodi v vrsto založb — posredovalk prevedene literature, le-ta nima posebnega programa namenjenega za bralce živeče na narodnostno mešanem področju. Njen program zajema celotno madžarsko jezikovno področje ter sprejema le ti- sto, kar lahko posreduje vsemu življu živečem na Madžarskem, torej tudi Porabskim Slovencem. Naj predstavimo založbi: vsaj pregled za OonpnaouBUunNL- . Matej pomembnejših Bor, Šel je popotnik skozi del, ki sta atomski vek, jih pripravili dvojezična, . Teli 6j, izbor sodobnih slovenskih novel, E, 1974 . Csillagok es szivek, izbor sodobne slovenske poezije, Seznam seveda s pomočjo PZ obe in E, 72 E, 1975 . Preseren versei, Izbor poezije, Josip Vidmar, E in PZ, 1975 Kri v plamenih, dvojezični izbor partizanske poezije, PZ-E, 1976 . Prešeren: Sonetni venec, dvojezično, PZ in E, 1971 Szlovén irodalom kistukre (Antologija slovenske književnosti), E, 1973 . Ivan Cankar, Szegčnysoron, Hlapec Jernej in Na klancu, E-PZ, 1977 . Madžarska lirika 20. stoletja, PZ-DZS, 1977 . Kri in zlato, Izbor poezije ne omenja E. Adyja, PZ, 1977 številnih del, ki so izšla na Madžarskem ali pri nas recenzentskih nasvetov ene in druge založbe." d) Telesna kultura Čeprav sodelovanje na področju telesne kulture neposredno ne sodi v najožji okvir stikov med narodnostjo in matičnim narodom na področju kulture in jezika na dvojezičnem teritoriju Prekmurja, saj presega »meje« dvojezičnega območja, ne kaže spregledati tudi tovrstnega sodelovanja oziroma stikov in njiho- vega večpomenskega značaja. Mednarodno sodelovanje na področju telesne kulture zajema v lendavski občini dvoje področij: a) športna srečanja b) športna srečanja V tem primeru Sodelovanje Lendava na začasno zaposlenih delavcev v tujini in s športnimi klubi iz sosednje Madžarske. nas vsekakor zanima področju telesne z ustreznimi forumi sodelovanje kulture programira županije Zala omenjeno Telesno na vsakoletnih pod točko kulturna b). skupnost pogovorih v začetku leta. Na teh srečanjih ponudijo eden drugemu predloge programov in se dogovorijo o njihovi realizaciji. Športna srečanja potekajo običajno v naslednjih športnih panogah: nogo- met, rokomet, okrog Tako 10. V odbojka in namizni tenis. Število letu lahko preteklem je bilo na področju srečanje in namiznega (1977) nogometa tenisa srečanj zabeležimo 10 srečanj, 1 srečanje se od povečanje rokometa oziroma vseh leta 1966 števila 3 srečanja, skupaj giblje srečanj. odbojke 15 srečanj, 1 ki se bodo v okviru te številke najverjetneje ponovila tudi v letu 1978." V sklopu tega številčnega prikaza, gotovo ne bo odveč tudi podatek, da se je od ustanovitve Telesno kulturne skupnosti Lendava na tem področju zvrstilo že več kot 100 sre- ne Podatkov, na osnovi katerih bi lahko predstavili športna srečanja pred letom ee oe ae a BO ako pie ustanovitvijo Telesno kulturne skupnosti Lendava nismo uspeli na osnovi ci - zbranih zavzetost za tovrstna in predstavljenih srečanja. podatkov lahko preso- S tem v zvezi velja omeniti, arska stran kot tudi športni klubi na naši strani ponujajo razširitev ' Informacij Europa Konyvkiado iz Budim nau med Pomursko založbo iz Murske Sobote in založbo stna vprašanja. € je posredovala Pomurska založba Inštitutu za narodno" Kar je razvi Je i i razvidno iz okvirnega programa deja za športna srečanja s tujino. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 77 in povečanje števila športnih srečanj, do česar pa najverjetneje, vse do takrat, dokler Telesno-kulturna skupnost Lendava ne bo rešila vprašanja finančnih omejenosti, ne bo prišlo. Na koncu te kratke predstavitve, pa moramo opozoriti, da so zajeta samo tista športna srečanja, katerih nosilec je že imenovana Telesnokulturna skupnost in da tovrstne stike neposredno organizirajo tudi dvojezične šole, ki vzdržujejo stike s šolami na Madžarskem. e) Stiki na področju ostalih kulturnih dejavnosti V sklopu predstavitev stikov pripadnikov madžarske narodnosti, živečih na narodnostno mešanem območju dveh prekmurskih občin, z matičnim narodom na področju kulturnih dejavnosti, ki jih doslej v prikazu še nismo zajeli, velja omeniti gostovanja gledališč in drugih kulturno-umetniških ansamblov. V občini Lendava je že več kot 15 let ustaljena praksa, da se vsako leto organizira nekaj gostovanj gledališč in drugih kulturno-umetniških ansamblov z deli v madžarskem jeziku. Da gre dejansko že za tradicionalna gostovanja priča tudi uvedba abonmaja pred nekaj leti, v okviru katerega se letno predstavi okrog 7 prireditev v madžarskem jeziku. Omenjena številka sicer ne zajema samo gostovanj gledališč in kulturno-umetniških ansamblov iz LR Madžarske, ampak tudi gostovanja gledališč in kulturno-umetniških ansamblov iz Vojvodine. Glede na to, ker nam iz objektivnih razlogov ni uspelo zbrati natančnejših podatkov na osnovi katerih bi lahko natančneje in celoviteje predstavili gostovanja kulturno-umetniških an- samblov iz LR Madžarske, V sklopu bomo v prikazu le-te skušali vsaj deloma kulturno-umetniških prireditev velja gotovo omeniti prikazati. vsakoletno tako- rekoč že tradicionalno gostovanje Državnega gledališča Dernye (Allami Dernye Szinhaz) iz Budimpešte. Omenjeno gledališče gostuje enkrat letno z dvema deloma. Vsako posamezno delo predstavi v času gostovanja običajno trikrat. Število vseh že izvedenih predstav se najverjetneje giblje okrog števila 150. Vseh gledaliških predstav, ki so jih bili deležni pripadniki madžarske narodnosti pa s tem številom seveda nismo zajeli, kajti poleg vsakoletnih gostovanj, je potrebno omeniti organizirane obiske gledaliških predstav, ki se jih pripadniki madžarske narodnosti udeležijo na Madžarskem v Kaposvaru in Pčcsu.? Ogled gledaliških pred- stav je običajno združen tudi z ogledom kulturno-zgodovinskih znamenitosti Ma- džarske. S tem v zvezi moramo opozoriti na vlogo, ki jo je imela SIS pripadnikov madžarske narodnosti za prosveto in kulturo obeh že večkrat omenjenih prekmurskih občin. Ta je namreč konkretno prav na področju vzpostavljanja tovrstnih stikov z matičnim narodom oziroma natančneje rečeno z ustreznimi institucijami nastopila kot samostojni organizator omenjenih kulturno-umetniških prireditev. V primerjavi z gledališkimi gostovanji, so gostovanja drugih kulturno-umetniških ansamblov nekoliko skromneje prisotna. Vsekakor pa kaže omeniti gostovanje znanega pevskega zbora »Vasas« iz Budimpešte (1972) in gostovanje folklorne skupine »Zalai tanc egyiuttes« (1977) iz Zalaegerszega. V okviru vzpostav- ljenih stikov na področju ležbe dveh naših letoma.'"? Omeniti kulturno umetniške aktivnosti plesalcev na folklornem pa velja tudi gostovanje seminarju pop ne kaže prezreti tudi udežupanije ansambla GT Zala pred dvema Lokomotiv iz Bu- dimpešte. Mednarodne likovne kolonije v Lendavi sicer res ne kaže jemati kot prireditve niti izrecno niti predvsem narodnostnega značaja. Prav zaradi dejstva, ker presega omenjeni okvir, se postavlja vprašanje njene navedbe v tem prikazu. Prireditev omenjamo v tem okviru predvsem iz dveh razlogov: " Obisk gledališke predstave v Pecsu je bil lani organiziran prvič. " Navedeni podatki so deloma črpani iz poročil Temeljne kulture skupnosti Lendava, poročil SIS pripadnikov madžarske narodnosti za prosveto in kulturo ter pogovorov z R. Struparjem (tajnik ZKO Lendava) z 78 $. Šoš: Stikl pripadnikov a) omenjena prireditev je prisotna tako delu SIS pripadnikov madžarske narodnosti torej ni razloga, da je ne bi omenili) in b) mednarodna narodnosti likovna tudi spremljanje kolonija med sodobnih madžarske narodnosti narodom v programih kot tudi v poročilih o za prosveto in kulturo (po tej plati drugim omogoča občanom likovnih stvaritev v okviru lll. NAMESTO z matičnim madžarske matičnega naroda. ZAKLJUČKA Namesto običajnega zaključka, v katerem bi opravili neke vrste »inventuro« že prej povedanega bomo tokrat priložili izvleček iz »Programa kulturno-prosvetnega sodelovanja z LR Madžarsko 1977—1979«., Menimo, da je priloženi izvleček iz programa tako odraz že prehojene poti kot tudi najboljši kažipot razvoja stikov pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom v bližnji prihodnosti. Priloga IZVLEČEK IZ PROGRAMA KULTURNO-PROSVETNEGA SODELOVANJA V LETIH 1977—1979 Z LR MADŽARSKO Prosveta 1. SFRJ podeli 27 štipendij madžarskim študentom slovenskega, srbohrvaškega, hrva- škosrbskega jezika za sodelovanje na letnih seminarjih. Prednost imajo pripadniki jugoslovanskih narodnosti na Madžarskem (Il — Prosveta, člen 7). 2. Madžarsko ministrstvo za izobrazbo podeli vsako leto 20 štipendij pripadnikom madžarske narodnosti pri nas za šolanje na višji stopnji in 3 štipendije za študij madžarskega jezika (člen 15). 3. SFRJ podeli 9 novih štipendij pripadnikom jugoslovanske narodnosti na Madžarskem za štu dijpri nas, ter 5 štipendij za specializacijo na področju SR Srbije (člen 16). 4. Obe strani zagotavljata bodočim pedagogom, pripadnikom narodnosti dopolnilni študij pri kraju študija (člen 20). 5. Odgovorne institutcije obeh držav bodo pozvale predavatelje madžarskega jezika iz SFRJ in predavatelje slovenskega, srbohrvaškega in hrvaškosebskega jezika iz LR Madžarske na letne seminarje (člen 21). 6. Izmenjava knjig in didaktičnega materijala namenjenega področjih, kjer žive pripadniki manjšin (člen 22). 7. Obe strani podpirata neposredno sodelovanje ustreznih ustreznim institucijam izobraževalnih institucij na in šol na teritoriju, kjer živijo narodnosti (člen 23). 8. Aktivnost mešane jugoslovansko-madžarske komisije za učbenike (člen 24). Kultura 1. Obe strani organizirata niki narodnosti (do 2-letno — 2. Obe strani zagotovita nosti s ciljem obiskati kulture 3. Prevajanje in izdajanje 4. V obeh liške predstave državah se (člen 43). 5. Nastopanje strani — srečanje pisateljev s čitalci na področjih, kjer živijo pripadčlen 29). študijsko potovanje za enega književnika, pripadnika narodinstitucije druge države (člen 30). del iz literature druge države (člen 37). na področju, profesionalnih kjer žive pripadniki umetnikov na področjih manjšin, organizirajo manjšin (po 3 predstave gleda- na vsaki člen 48). 6. Jugoslovanska stran želi, da otroci, pripadniki jugoslovanskih manjšin na Madžarskem, dvakrat letno obiščejo predstavo otroškega gledališča »Ognjen Prica« v Osijeku (skupno 250 otrok — člen 57). 7. Izmenjava treh strokovnjakov z vsake strani, poznavalcev slovenske, srbske oziroma hrvatske narodnosti iz Madžarske in madžarske narodnosti iz Jugoslavije, za sodelovanje na folklornih festivalih (člen 75). . 8. Vzajemna gostovanja amaterskih umetniških ansamblov narodnosti obeh strani (člen 76). 9. Obe strani bosta podpirali naroda na področju izobraževanja, sodelovanje narodnostnih manjšin kulture in znanosti (člen 80). z državo matičnega Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 79 10. Obojestransko bo omogočeno sodelovanje treh predavateljev druge strani na strokovnih seminarjih za izobraževanje pripadnikov narodnosti (člen 81). 11. Izmenjava del nacionalnega in kulturno-zgodovinskega značaja, del na materinem jeziku narodnosti (člen 82). 12. Obojestransko posvetovanje knjižničarjev s področij, naseljenih z manjšinami (člen 86). 13, Obe strani zagotavljata 14 dni obiska letno odgovornim institucijam, ki se ukvarjajo s problematiko narodnosti (člen 97). 14, Obe strani podpirata neposredno sodelovanje obmejnih področij (člen 98). Reziimé A A dalu MAGYAR NEMZETISEG TAGJAI KAPCSOLATAI AZ ANYANEMZETTEL nemzetiségek tagjai kapcsolatainak az anyanemzettel sokoldalu értelme ertelmuket bizonyos mdrtekben kozvetitetten egymaskozti kapcsolataik van. Sokolkulombozo formai is bizonyitjak. A nemzetiségek kapsolatait (ezen esetben konkrétan a magyar nemzetiség ket murantuli kozsegb6) az anyanemzette! valamivel vazlatosabban kibovitett és tagjai a részlete- sebb formaban mutattuk be, az anyanemzettel valo kapsolatok koze soroltuk az adatok (az adatok és nem a kapcsolatok) hianya miatt az Ugynevezett »egyéb« kapcsolatot illetve a ket szomszedos orszag hatarmenti videkei kozotti kaposolatokat. Nehany jogi-normativ jellegii hatarozat ismertetesevel: Nehany jogi--normativ jellegii hatarozat ismertetčsevel: a) reszletesebben azonositottuk ezen irds targyat, b) az olvasot ismertettuk az (ras targyat kepezč problematika jogi-normativ rendezesével. A magyar nemzetiseg tagjai anyanemzettel valo kapcsolatai orszagon belili joginormativ rendszerebdl ismertettuk a Szloven SzK alkotmanyat, Lendva čs Muraszombat kozségek statutumait, s Lendva és Muraszombat kézségek magyar nemzetiségi mivelédési — oktatastgyi onigazgatasi črdekkozossegek megalakitasardl sz6l6 Onigazgatasi megegyezes hatarozatait. Az [ras targyat kepezč problematika orszagok-kozotti rendezése teriletér6! megemlitettuk a Jugoszlav SzSzK és a Magyar NK kormanyai kozott kotott megallapodast a tudomanyos, oktatdsi es kulturdlis egyiuttmiukodesrči, valamint a Kulturalisoktatasi egyuttmukodes programjat. A »Magyar nemzetiseg latban« cimii iras masodik tagjai anyanemzettel! valo kapcsolatai megvalositasa a gyakorfejezete ket alfejezetre osztodik. Az elsoben »Nehany hianyo- ssag azonositasa« cim alatt megallapitjuk, hogy ezen kapcsolatok iranti érdek és tamogatas ellenére Ugy az orszagon belili mint az orszagok kozotti jogi-normativ szabalyozas terén, még mindig hianyossagokra illetve tisztazatlan kérdésekre talalunk, amelyek az eddig elégteleniil részietes meghatarozd4sok kévetkeztében hatunk az anyanemzettel valé kapcsolatok k6zé, kat, amelyek a nemzetisegnek lehetove teszik, szubjektum szerepét az anyanemzettel meriilnek vagy miként hogy teljes vald kapcsolatokban fel mint pédaul: mit szamit- létesiteni olyan kapcsolatomértékben megvaldsithatja stb. A masodik fejezetben (A kapcsolatok formai) a kapcsolatok konkret formai kerilnek bemutatasra és néhany szemlélteté jellegi adat. A kapcsolatok formai kézétt bemutattuk a nevelés (szinhazak 6s és oktatas, a konovtarak, konyvkiadas, testnevelčs és mas kultur-tevékenység mas mikedvelé csoportok vendégszereplése és rendezvényeik megtekintése Magyarorszagon, egyittmiikodes a neptanc apolasa teren, kepzomiveszeti telep...) teren. Az anyanemzettel valé kapcsolatok ismertetése keretében a nevelés čs oktatas teren névszerint bemutattuk azokat az altalanos és k6zép- iskolakat a hatar mindket oldalardl, amelyek egyittmikodnek es az egoiuttmiikodesiik tobbé-kevésbé allandé formait (az iskolarendszer ismertetese, a pedagogusok szakmai talalkozoja, az egyes iskolak neptanceso- portjai és korusai taldlkoz6i, sporttaldlkoz0k). A k6nyvtarak k6z6tt els6sorban a muraszombati tanulmanyi kényvtaéar és a lendvai konyvtdr valamint a szombathelyi megyei konyvtdr čs a budapesti Széchnyi konyvtar kozott alakult ki egyiuttmukodes. Konyvek, folyoiratok es ujsagok cserejen kivil kiallitasokat keszitenek, konyvtdrosok kozotti tapasztalatcserelatogatasokat szerveznek stb. A konyvkiadds teren mar tobb mint tiz éve folyik a budapesti Europa es Pomurska založba kozotti egyittmiikodes. Az egyiittmukédés eredményeként egesz sor szloven és magyar irdé jelentés miive kerilt kiaddasra. A sport teriiletén fejl6d6 kapcsolatokat sem lehet mell6zni. Mar maga az adat, hogy csak a lendvai testnevelčsi kozosseg megalakulasa utan tobb mint 100 sporttalalkozasra kerUlt sor kiulombozč sportteriileteken, az eddigi eredmenyes egyiuttmukodes legjobb Befejezés egyittmukodes helystt az programjat irashoz mellčkeljik 1977—1979-ik evre. a Magyar NK-gal valo kulturalis-oktatasi 80 $. Šoš: Stiki pripadnikov madžarske narodnosti z matičnim narodom Summary CONTACTS There nation is no have OF doubt THE that MEMBERS OF THE HUNGARIAN WITH ITS MOTHER NATION the a multifunctional contacts meaning. of the adherents NATIONALITY of a nationality To a certain extent with its is this characteristic mother indirectly confirmed also by different forms of their mutual contacts. The contacts of the adherents of a nationality (concretely in this contribution: of the adherents of the Hungarian nationality, living in both Communes of Prekmurje) with its mother nation have been presented in the contribution in a little more descriptively extended and analysed form; we have reckoned to the contacts of a nationality with its mother nation, as result of scanty datas (datas, not contacts), also the contacts “of other kind" (as we call them in the contribution) respectively the contacts between the frontier districts of the two neighbouring countries. With the presentation of some stipulations of legal-normative character we a) more in detail identified and defined the object of the discussion and b) acquainted the reader with the legal-normative regulation of the discussed problems. In the presentation within the its of as Yugoslav legal- normative regulation of the contacts of the Hungarian nationality with mother nation we have in this context described the stipulations of the Constitution the SR of Slovenia, the Statutes of the Communes of Lendava and Murska Sobota, well as the stipulations of the Self-management agreements concerning the establish- ment of the adherents Self-managing of the Communities Hungarian of nationality, Interest living in the for Culture Communes and Education of Lendava of and the Murska Sobota. From the sphere of international regulation of the discussed problems we have mentioned the Convention between the governements of the SFR of Yugoslavia and the People's Republic of Hungary on the scientific, cultural and educational cooperation as well as the Program in the field of the Cultural-Educational Cooperation. The second chapter of the contribution “Implementation of the Contacts rents of the Hungarian subchapters. s tacts Nationality With Its Mother Nation In the first one it is said that in spite of endeavours in the field of both internal and international legal in Praxis” the second subchapter ("Ways of Contacts") are into two and support given to the connormative regulation there still exists a certain indistinctness and vagueness because the variety and tionalities’ contacts with their mother nation is not clearly identified. In of the Adhe- is devided presented complexity the concrete of na- ways of contacts and certain data of illustrative character. Within the forms of contacts are presented the contacts in the field of education, librarianship, publishing, physical culture and other cultural activities (performances of theatres and other cultural-artistic groups in both Yugoslavia resp, Slovenia and Hungary, cooperation in the field of folklore, the so Called colony of plastic art. ..). in tion we the frame named of description of contacts the elementary and with secondary the mother schools from nation both in the sides field of educa- of the boundary which cooperate with each other, as well as more or less settled ways of contacts betwean the schools (making acguainted with the school system, professional meetings of teachers, the contacts between individual schools in the field of folklore and choral singing, sporting meetings). The cooperation in the field of librarianship exists especially between the Pokrajinska in študijska knjižnica (Regional and Study Library) in Murska Sobota and the library in Lendava on one side and District Library in Szombathely and the State Szechenyi Library in Budapest on the other. Along with the exchange of books, magazines and newspapers, this cooperation includes also preparation of exhibitions, exchange of librarians etc. In the field of publishing the Budapest zalozba (Pomurje publishing house) have result of this cooperation is the issue of vene and Hungarian We can not, publishing house Europa been cooperating for a series of important and the Pomurska more than ten years. works written by the The Slo- physical best authors. however, overlook indicator of prevailing cooperation the contacts is most in the probably field of culture. The the data that since the establishment of the Self-managing Community of Interest for Physical one hundred competitions in various sports took place. Culture Instead of conclusion we enclose the Program of the Culture With the PR of Hungary In the Years 1977—1979, of Lendava Cooperation more in the than Field of Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, Karel KONFERENCA Videmska s. 81—98 Šiškovič O ETNIČNIH IN JEZIKOVNIH V VIDEMSKI POKRAJINI (Videm 5. in 6. maja 1978) pokrajinska uprava je 5. in 6. maja etničnih in jezikovnih skupnostih« videmskega ob sklepu pokrajinskega sveta, ki je nalagal »etničnih in jezikovnih« 81 skupnosti SKUPNOSTIH 1978 priredila konferenco »o območja. Konferenca je nastala upravi, naj preuči položaj treh na Videmskem: slovenske, furlanske in nem- ške. Dejansko pa so jo priredili takšno, kot je bila, na podlagi zahteve slovenskega pokrajinskega svetovalca iz vrst KPI Pavla Petriciga, ki je predlagal, naj bi vendarle prišlo na dnevni red videmske pokrajine tudi slovensko-beneško in kanalsko vprašanje, do katerega so uradni krogi imeli v glavnem negativno sta- lišče. Vodilni pokrajinski krogi so se verjetno hoteli izogniti konference, ki bi preučevala zgolj slovensko vprašanje, in so zato razširili problematiko konference še na furlansko vprašanje, ki je v zadnjih letih postajalo žgoče, in na probleme nemške narodnostne skupnosti iz Kanalske doline in nemškega etničnega otoka v Saurisu. Pokrajinska uprava je svoji konferenci dala svojevrsten naziv, ker se je hotela izogniti točno določeni definiciji manjšinskega pojava. Nastal je za to priliko čuden pojem o »etničnih in jezikovnih skupnostih«, da bi se izognili pojmu »narodnosti« in pojmu »narodne manjšine«, saj so vodilni krogi izrazili bojazen, da bi operiranje z bolj natančnimi definicijami vnaprej določalo tudi morebitno po- litiko do treh skupnosti, ki so različne od nastajajo kot različne (furlanska). italijanske (slovenska in nemška), ali Priprave na konferenco so potekale poldrugo leto. Pokrajinska uprava je imenovala posebno komisijo za pripravo konference. V komisiji je bil tudi slovenski pokrajinski svetovalec Pavel Petricig, kot strokovnjaka pa sta bila med drugimi imenovana tudi dva Slovenca: prof. Viljem Černo in dr. Karel Šiškovič. Na konferenco so bila povabljena strokovna in kulturna društva, ustanove in organizacije, ki se zanimajo za tovrstno problematiko. Med beneškimi in kanalskimi Slovenci pa so bile povabljene vse kulturne jejo v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Med povabila tudi večje število slovenskih političnih, stvenih delavcev, ki delujejo v okviru Slovenske njenih članih in ustanov, je pokrajinska uprava Slovenske povabila gibanja vsedržavnega značaja, nike strank ustavnega loka. Konferenca jezikovne v Vidmu skupnosti« da in sorodnih stranke ki delujejo je torej dobile, skupnosti politične na svoj ustanove, organizacij. in organizacije Videmskem, bila na eni strani razložijo in druge ki delu- drugim je videmska pokrajina kulturnih, strokovnih in znankulturne gospodarske zveze, položaj prilika, Prav tako ter sindikalna ter izvoljene predstav- ki so jo »etnične in svoje zahteve, na in drugi strani pa je bila tudi prilika za politično soočenje o teh problemih. V tem smislu je bila torej heterogena po tematiki in po udeležbi. Ni imela značaja iskanja poti za nerešene probleme, marveč je omogočila, da vsakdo pove svoje mnenje in podaja lastne poglede. Bila pa je prva takšna manifestacija na Videmskem, ker je na javni in dejansko na oblastveni ravni kljub vsem mentalnim rezervam vzela na znanje obstoječe probleme in tako podrla stavbo nejasnosti, odpora in zanikanja večnarodnostne stvarnosti v videmski pokrajini. 82 K. Pokrajinska janskim Siškovič: uprava strokovnjakom Konferenca je prek o etničnih svoje in jezik ih pripravljalne in znanstvenikom, skupnostih komisije naj pripravijo v Videmski naročila uvodna pokrajini petim poročila, itali- ki naj bi služila za podlago razpravi. Zanimivo je, da je pri načelni izbiri nosilcev uvodnih poročil prevladal še vedno prisoten protimanjšinski paternalizem: »zna- nost je objektivna skega naroda«. in nepristranska Sumničenje njakov in znanstvenikov na edinole, škodo če z njo operirajo »pristranosti« iz vrst narodne in pripadniki »subjektivizma« večinstrokov- manjšine je tudi tokrat obveljalo, čeprav je dovolj znano, da v Italiji ni globokih poznavalcev italijanske manjšinske problematike in da so znanstveniki iz vrst večinskega naroda pogojeni od večinske miselnosti. V praksi pa se je v Vidmu pokazalo, da si tudi v Italiji postopoma utira pot zavest o obstoječih znanstveniki, ki so napisali stališč, saj so le previdno problemih, uvodna čeprav je bilo opaziti, da so skoraj poročila, načeli prevladujočo izhajali iz določenih vsi apriorističnih miselnost o potencialni nevarnosti centrifugalnega procesa v primeru odkritega in pogumnega priznanja krivic, ki so jim podvržene manjšinske skupnosti, ter preciziranja konkretnih rešitev za odpravo diskriminacij in utemeljitev vsebinske in formalne enakopravnosti s po- sebnimi zaščitnimi določbami. Edino S. Salvi je v svojem poročilu izhajal iz neprikrite naklonjenosti do na- rodnih manjšin in je problematiko obravnaval v polemiki z obstoječo prakso italijanske države, ki nima pravega odnosa do manjšinskega vprašanja, in obstoječimi teorijami italijanske znanosti, ki izhaja iz neprikritega podcenjevanja manjšinskega subjekta in njegovih zahtev. Uvodna poročila na videmski konferenci so bila naslednja: A. Pizzorusso »Etnične in jezikovne skupnosti v zvezi z njihovim pravnim priznanjem v italijanski državi«, P. Leon »Socio-ekonomski problemi etničnih in jezikovnih skupin Videmske pokrajine«, S. Salvi »Etnične in jezikovne skupnosti v zvezi z njihovo zgo- dovinsko politično identifikacijo«, G. B. Pellegrini »Jezikovne individualnosti deželi Furlanija-Julijska krajina«, G. Barbina »Etnične in jezikovne skupnosti zvezi z njihovim ozemljem«. Dva izmed uvodnih poročevalcev — G. Barbina in S. Salvi — sta se med v v. dru- gim lotila teoretičnih izodišč o naciji, narodnosti, narodni manjšini, etniji, etnični skupnosti in jezikovni skupnosti. Ostali poročevalci so dejansko izhajali iz predpostavke, da so Slovenci v videmski pokrajini narodna ali jezikovna manjšina (v smislu 6. člena italijanske ustave). G. Barbina je v svojem poročilu na podlagi načelnih izhodišč francoske šole, predvsem pa F. Chaboda, italijanskega zgodovinarja iz doline Aosta, zapisal, da »sta pojma o naciji in etniji popolnoma različna: nacija je človeška skupina, ki ima svojo zgodovino in zasleduje določene politične cilje (in ker ima neko skupno kulturno podlago, lahko iz tega dobi razlog za enotnost); etnija je človeška skupnost, ki se čuti združena okrog in s skupno kulturo ter s specifičnim skupnim jezikom (iz te duševne vzajemnosti lahko dobi razlog zato, da postane aktiven subjekt zgodovine). Prvi termin ima torej družbenopolitičen, drugi pa družbenokulturen pomen; oba pomena se ne ujemata, pač pa se lahko pomešata, čeprav v mejah, ko je lahko politično obenem tudi kulturno dejstvo. Iz tega izhaja, da so tudi različni pojmi o narodni manjšini in o etnični manjšini, oziroma bolje o etnični skupnosti. Narodna manjšina je družbena skupina, ki je vključena v državo, ki jo vodi druga nacija: ker se meje držav ne ujemajo z etnijami in nacijami, imamo lahko pogostoma primer nacije, ki se razprostira preko meja lastne države, na ta način nastanejo manjšine v okviru sosednih držav. Etnična skupnost pa je človeška skupina, ki se razlikuje po kulturni (jezikovni) značilnosti, nima pa dru- gačne zgodovine od drugih etnij na ozemlju, kjer živi. Če so torej narodne manjšine in etnične skupnosti dve različni družbenogeografski enoti morajo biti raz- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 83 lična tudi sredstva, ki jih uporablja politika zaščite njihovih pravic in njihovega obstoja.« G. Barbina odkrito govori na podlagi teh teorij o slovenski »etnični skupnosti« v videmski »nižjo« pokrajini, kategorijo, kar pomeni, ker jim odreka da ima značaj Slovence »narodne v omenjeni manjšine«. pokrajini za S tem pa se tudi zavzema za »drugačno« zaščito njihovih pravic v primerjavi s Slovenci riškem in Tržaškem, ki jih označuje kot pravo »narodno manjšino«. na Go- Popolnoma drugačnega mnenja je S. Salvi, ki izhaja iz predpostavke, da so Slovenci v videmski pokrajini del slovenske nacije, ki v Italiji živi tudi v tržaški in goriški v Porabju pokrajini, v SR Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter na Madžarskem. Za Salvija ne gre za identifikacijo Slovencev in Nem- cev v videmski pokrajini, marveč gre za identifikacijo značilnosti Furlanov, ki jim posveča večji del uvodnega poročila. V daljši obravnavi se sklicuje na dvoumen pomen »etnije«, na zema za uporabo stvarno neodgovarjajoč samostalnika izraz »narodnost«, »jezikovna manjšina« in se zav- ki se je uveljavil v nekaterih evrop- skih državah tetizirati tudi namesto »narodne manjšine«. S. Salvi skuša v svojem poročilu sinpomen »narodnosti«, ko pravi: »Kako je moč opredeliti narodnost? Z določeno previdnostjo je narodnost človeška skupina, živeča na določenem ozemlju in različna od drugih skupin zaradi skupka značilnosti, ki se lahko izražajo na jezikovnem, kulturnem (v širšem smislu), zgodovinskem in socioekonomskem področju in ki zajemajo v pripadnikih zavest o posebni četudi ne eksplicitni identiteti, v kateri se uresničuje tendenca k avtonomni organizaciji lastnega političnega, kulturnega in celo upravnega prostora (čemur ob nekaterih prilikah pravimo »država«). Narodnosti so kolektivna kategorija in ne seštevek posameznikov.« Za S. Salvija so narodnosti družbene skupine in globalne družbene skupnosti. Narodnosti so sociološke, prav tako pa tudi zgodovinske kategorije »ne v smislu metafizičnih, stalnih in trajnih vrednot, ki naj bi se celo podedovale, pač pa v smislu skupinskih formacij, ki se pojavljajo v določenem obdobju pod vplivom splošnih zgodovinsko družbenih dejavnikov in so podvržene zaradi nadaljnega učinkovanja omenjenih dejavnikov, v katerih so vključene, posebni zgo- dovini, ki jih lahko celo odpravi, pogostoma zaradi absorbcije v drugo narodnost. Zgodi pa se tudi, da doživljajo preporod ali da nastajajo.« Zelo zanimivo stališče pa izhaja v tej zvezi iz prispevka P. Petriciga na konferenci (»Osnove in kulturni smotri slovenskega izobraževanja v Beneški Sloveniji«). Avtor precizira v tem prispevku, v katerem izhaja iz ustavnega izraza (»jezikovne manjšine«), da »se še dandanes teži ob razpravljanju o tem vprašanju k uveljavljanju neke miselne sheme, po kateri naj bi ozka struga Idrijce, kot uprav- na meja med videmsko in goriško pokrajino na področju med občinama Praprotno in Dolenje, mogla dejansko ločiti s pravnega stališča, v zavesti in v etnični ter jezikovni pripadnosti Slovence, ki živijo na enem bregu, od tistih, ki živijo na drugem! Ko razpravljamo o vprašanju slovenskega izobraževanja, se nam zdi bistveno upoštevati, kako močno ta miselna shema pogojuje pozitiven razvoj razprave, če smo pač priča poskusom »znanstvenih« izvajanj, ki naj opravičujejo politične smernice o ločitvi Slovencev videmske pokrajine od tistih iz Gorice in Trsta. Takim smernicam je treba dodati še stališča, ki se pojavljajo in vztrajajo na tem, da je treba razlikovati tudi med tistimi, ki živijo v sami videmski pokrajini, glede na narečje, ki ga uporabljajo. Politična gledanja videmskih funkcionarjev težijo pogosto k poudarjanju nekaterih elementov: a) Kulturna različnost Slovencev, ki živijo v deželi (na eni strani Videm, na drugi Gorica in Trst). b) Kulturna različnost med Slovenci v videmski pokrajini, ki jih obravnavajo po ozkih zemlje- pisnih okoliših. c) Različne stopnje etnične zavesti, ki naj bi bila nizka za Slovence v videmski pokrajini in visoka za ostale. d) Posebnosti prebivalstva, ki na 84 K. Šiškovič: tem ozemlju sprejema izhajati iz a) predpostavke P. Patricig Konferenca o osveščenost.« etničnih in jezikovnih Za konkretno ustavne enakosti vseh italijanskih osebnih izbir tako posameznikov poudarja, da »pri razčlenjevanju skupnostih v Videmski izhodišče vprašanja pokrajini moramo državljanov, b) iz svobode kot kot skupnosti.« V tem smislu jezikovnih stvarnosti znotraj neke upravnopolitične enote ne moremo mimo uporabe nekaterih opredelitvenih izrazov — ob upoštevanju dejstva, da vsaka »opredelitev« pomeni tudi »omejitev« — oziroma moramo določiti »dogovor«, ki bo sprejemljiv ali vsaj razumljiv. Obstaja vrsta označb za te različne jezikovne stvarnosti, ki jih ustava opredeljuje kot »jezikovne manjšine.« In nadaljuje: »Dandanes obstajajo skupine, posamezniki, pravniki itd., ki nekaterim označbam zoperstavljajo druge in ustvarjajo negotov sistem izrazoslovja, Furlaniji-Julijski ker ni vsesplošno krajini se sklicuje veljaven. na dejstvo, Slovenska »manjšina« da je slovensko v ljudstvo deželi »narod« in zato zahteva zase označbo »narodna manjšina« tako kot je splošno priznana označba »narodna skupnost« za Italijane v Istri, kajti očitno je, da so tudi Italijani pripadniki nekega »jezikovne manjšine« »naroda«. S formalnega (jasno pa je, da se stališča — nanaša na ustava namreč »manjšine«, v rabi tudi preko meja) — vprašanje nima velike važnosti; vsekakor vanje na narod vsebinske »manjšino« in »narodom«. važnosti, ker Vsekakor se predpostavlja kulturno kaj radi pridružujemo omenja katerih jezik le je pa je sklice- pretakanje med priznanju, da je jezikoslovna opredelitev manjšin in tudi jezikov zanimiva s političnega in raziskovalnega stališča, ne pa s stališča smernic izvajanja ustavnih pravic. Samo po sebi je umevno, da mislimo vsekakor sprejeti v razpravi kakršnokoli označbo želi kdo uporabiti za slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini pod pogojem, da uporablja za Slovence isto označbo in da priznava njihovo popolno enakost s pravnega stališča.« Izhajajoč iz splošnih načel, na katera se sklicujeta, se G. Barbina in P. Pe- tricig spuščata v konkretno razglabljanje, da bi identificirala slovenski subjekt. Na drugi strani pa S. Salvi, A. Pizzorusso, P. Leon in G.B. Pellegrini izhajajo iz predpostavljene danosti, da je slovenski subjekt že identificiran. G. Barbina identificira na podlagi splošnih načel, ki jih je razvrstil na prvih straneh svojega poročila, dve skupini v okviru »slovenske skupnosti videmske pokrajine: skupino Beneške Slovenije in skupino Kanalske doline«. Trdi, da je »obe skupini jemati kot dve različni skupnosti«. V Beneški Sloveniji razlikuje v okviru slovenske skupnosti štiri »geomorfološke enote«: furlanska Brda, Nadiške doline, Tersko dolino in Rezijo. V tej zvezi pravi: »Zgodovinski dogodki štirih enot so prispevali skupno s fizičnim pogojevanjem, čeprav zelo ostro samo za Rezijo, k diferenciranju krajevne govorice«. G. Barbina poudarja, da »štirim omorfološkim enotam odgovarjajo štiri slovanofonske skupine, ki zaradi ločitve ozemlja, na katerem živijo, niso nikoli imele med seboj kulturnih ge- fizične in go- spodarskih stikov ter so se, diferencirane tudi po dialektu, na lasten način in po lastni poti udeleževale zgodovinskega in družbenega dogajanja v Furlaniji, ne da bi imele skupno urbano središče h kateremu težiti.« Glede Kanalske doline avtor pravi, da se kanalski Slovenci razlikujejo od beneških Slovencev »ne le zaradi različnega zgodovinskega dogajanja, ki jih je sililo k večjemu stiku z Nemci (Kanalska dolina gravitira k Trbižu) kot pa s Furlani, marveč tudi zaradi dia- lekta, ki je koroški.« P. Petricig ne obravnava v svojem prispevku vprašanja statično, sklicujoč se na upravno politične ali geomorfološke ločitve. V prvi vrsti izhaja iz ugotovitve, da išče »poskus, ki usmerja napor, da bi razlikovali slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji — Julijski krajini, opore v zgodovini, terega objektivnost je treba v vsakem primeru zagovarjati aprioristično izoblikovane politične tj. v vzvodu, ka- in trenutku preverjati, kadar hoče teze«. Predvsem ni res, da je do Razprave in gradivo, Ljubljana, 1918 zgodovinska ' december 1979, pot Slovencev ši. 9—10 o 85 v Trstu, Gorici in Kanalski dolini različna. Zato je treba Kanalsko dolino obravnavati skupno z škem in na Goriškem. Kar pa zadeva Benečijo tične meje z Brdi, zato je prevladala enotnost dokazujejo tudi pisani dokumenti v slovenščini zgodovinskim razvojem na Tržaza časa patrijarhata, ni bilo poliin permeabilnost. To je res, kar iz Černjeje in iz Stare gore. Za časa Beneške republike nosilna os stikov med Beneško Slovenijo in habsburškimi deželami se je naslanjala na smer Čedad-Škofja Loka. Kar danes imenujemo »učinek odprte meje«, se je tedaj očitno dogajalo v zvezi s trgovino, potovanji in kulturnimi in drugimi stiki med Benečijo in zaledjem. Za časa Avstrije do leta 1866 je bila meja še bolj odprta. Edinole med 1866 in 1915 je meja postala relativno toga, čeprav se kulturni stiki nadaljujejo in povečujejo. Da ne govorimo o obdobju med 1918 in 1945, ko je del Slovencev pripadel Italiji s priključitvijo Primorske. Zato, pravi Petricig, »je razlikovanje Slovencev videmske pokrajine (kaj šele tistih iz Kanalske doline!) od tistih iz Gorice in Trsta precej samosvoje, kajti je le posledica pojava, tičnih izvajanj le-teh«. Med odvisnega od italijanskih političnih izbir in od prak- Slovenci v deželi Furlaniji — Julijski krajini se opaža »obsežna zgodovinsko-politična povezava. Če si problem ogledamo še z drugačnega zornega kota, je manjkalo — to je res — neko mestno središče, v ka- terem bi našle svoje mesto gospodarske, socialne in kulturne ustanove, skupne vsem Slovencem, ki sedaj živijo v Italiji. Odločujoči učinek tega dejstva je bilo utrjevanje tistih značilnosti različne vsebine, ki pa jih nikakor ne smemo upo- števati v negativnem smislu, temveč pozitivno in konstruktivno«. Tudi G. Barbina se v svojem uvodnem poročilu pogostoma sklicuje na »govorico« in na »dialekte«. Zato bo zanimivo, če se bomo vprašanja dotaknili na podlagi uvodnega poročila G. B. Pellegrinija ter prispevkov B. Zuanelle in P. Petriciga. Po mnenju G.B. Pellegrinija, uglednega znanstvenika in jezikoslovca, »se dandanes v vzhodnem delu Furlanije uporabljajo skoraj vedno skupno s furlanščino in državnim jezikom nekatere različne slovenske dialektalne oblike, ki imajo ponekod neko popolnoma posebno fiziognomijo (vendar je znano, da je slo- venščina med talnosti)«. slovanskimi G. B. Pellegrini jeziki se v najbolj svoji diferencirana splošni pod zornim klasifikaciji drži kotom dialek- naslednjih skupin: 1. Kanalska dolina in dolina Bele, kjer se govorijo dialekti ziljskega izvora, ki se vključujejo v slovenski koroški dialekt; 2. Prek občin Donja in Kluže, kjer se še vedno ohranjajo nekateri slovenski relikti v toponomastiki in govorici, prihajamo na področje rezijanščine, ki jo lahko delimo na tri podoblike. Nekaj časa je ve- ljala teorija hrvaščino (J. Boudouin de Courtenay), in se celo sklicevala odpovedal proti niki«, ki hočejo na turanske ki je približevala jezike. rezijanščino Tej teoriji s srbo- pa se je sam avtor koncu svojega življenja (te teorije se držijo nekateri »znanstvedokazati neslovenski značaj rezijanščine, in delno celo prispe- vek L. Palettija na sami videmski konferenci, op. avt.). 3. Terski dialekti, ki so močno občutili vpliv furlanščine. 4. Nadiški dialekti. 5. Briški dialekti, ki segajo do občine Praprotno in so značilni za del Goriške. G. B. Pellegrini pravi v zaključku svojega poročila: »Zdi se mi na podlagi naglega pregleda najnovejših (krajevnih) publikacij, ki so včasih dobre ravni, da sta se v številnih občanih Be- neške Slovenije ponovno porodila bolj prepričana želja in ponos po zaščiti last- nega izvora, čeprav geografsko vine in je na največji vključeni v prostor, kakšen način del »italijanskih Slovencev« predobro ve, da so udeležuje deželne zgodo- Italijo. Prilike za potrditev lastnega izvora, ki se stoletja naravno povezan z lastnega ethnosa, za uporabo lastnega jezika so predvsem šola, mirne medob- činske manifestacije malih skupnosti, tisk, ki mora ponuditi več prostora krajevnim slovenskim govoricam... Vendar pa bo, ponavljam, koristno povzpeti se — brez kakršnega koli pritiska, ki bi tu lahko povzročil nasprotne učinke — K »urad- 86 K. šiškovič: nemu« jeziku s pomočjo Konferenca o etničnih izkušenih In jezikovnih učiteljev, skupnostih ki bi jih lahko v Videmski teoretsko pokrajini pripravili univerzi v Vidmu in v Trstu... Slovenci v Furlaniji so prav gotovo srečnejši, ker poznajo jezik, ki jim omogoča, da se učijo ali da razumejo z večjo lahkoto skupino jezikov milijonov Evropejcev, med temi pa so tudi jeziki z velikim prestižem in zelo koristni na praktičnem in znanstvenem področju. To je prilika, ki jo ne smejo izgubiti poleg ponosa, da ovekovečijo posebno tradicijo različnosti... dovolj je, da se otresejo občutka manjvrednosti, ki je bila nekdaj tipična za etnične manjšine«. Prispevek B. Zuanelle ugotavlja, da je Beneška Slovenija »zahodna veja slo- vanskega jezikovnega sveta, ki obsega enajst jezikov«. Beneška Slovenija »ni nič drugega kot slovenski 'polotok' na italijanskem politično-upravnem ozemlju«. Na podlagi citatov znanstvenih del označuje dialekt kot »sredstvo jezikovne Komunikacije, ki ima v primerjavi z jezikom bolj omejen demografski obseg in uporabo...; na splošno so narečja zgodovinsko v sorodu s knjižnim ali uradnim jezikom, saj imajo skupen izvor in genetski razvoj... in drugič, vsako drugačno razlikovanje med jezikom in narečjem je tipično socialnega in ne jezikoslovnega značaja«... Prav tako B. Zuanella trdi da: »... je družbeno zgodovinsko tudi dejstvo, da jezik navadno ni nič drugega kot narečje, ki je na določeni točki svojega razvoja pridobilo tako pomembnost in »dostojanstvo«, da se je kulturno povzdignilo ali bilo nasilno povzdignjeno v uradni jezik nekega naroda.« V zvezi z jezikovnim repertoarjem Beneške Slovenije navaja B. Zuanella »slovenske krajevne govore«, »slovenski pogovorni jezik«, »slovenski standardni je- zik«, »italijanski standardni jezik«, »furlanske krajevne govore« tujih jezikov«. Slovenski krajevni govor je gotovo najbolj in »različne vrste uporabljena vrsta jezika, medtem ko raste število oseb, ki se uče spoznavanja standardne slovenščine, čeprav šola ne omogoča učenja slovenščine. Avtor trdi, »da je poznavanje standardnega jezika, hkrati z vse pogostejšimi stiki med različnimi predeli Benečije porodilo tudi deželno koine, ki spada v okvir drugih slovenskih pokrajinskih pogovornih jezikov«. B. Zuanella piše, da na osnovi najnovejših jezikoslovnih preučevanj »spadajo govori Beneške Slovenije v zahodnoslovensko narečno skupi- no, kamor spadajo tudi govori Soške doline in Brd, delno pa tudi kraški govori«. Znotraj te skupne podlage »lahko razdelimo narečja Beneške Slovenije v tri manjše skupine: nadiško, tersko in rezijansko narečje — glede slednjega moramo pripomniti, da je za starejša obdobja moč ugotoviti v jezikovnem razvoju skupne poteze s koroškimi narečji, medtem ko so novejši pojavi povezani s tistimi, ki jih srečujemo pri terskem in obsoškem narečju... Narečje naših dolin je povezano s točno določeno socialno strukturo, ki jo predstavlja kmečki svet«. Glede preteklosti najdeni ugotavlja avtor, da v župnijski arhivih Beneške neški Sloveniji v prvi polovici drugih slovenskih pokrajinah. manskih (furlanskih »lahko prejšnjega Kvečjemu in italijanskih) ugotovimo Slovenije — — in to dokazujejo da se jezikovna spisi, situacija v Be- stoletja še ni razlikovala od situacije v lahko ugotovimo večje število neo-ro- in manjše število nemških interferenc. Tudi glede razmerja jezik — narečje ni bilo pomembnih razlik: prebivalci so v glavnem govorili v narečju, standardni jezik pa je poznalo le omejeno število izobra- žencev, republiki ki so ga uporabljali z večjimi ali manjšimi težavami. Pripadnost k Beneški torej ni povzročila jezikovnega prepada med Slovenci v Benečiji in ti- stimi v drugih pokrajinah«, Veliko bolj negativno je bilo dejstvo, da »je Beneška Slovenija ostala brez normalnih in stalnih stikov z ostalimi slovenskimi pokrajinami prav v obdobju, ko so v Sloveniji premostili partikularizme, podedovane iz fevdalizma... Izoliranost v tem zadnjem zgodovinskem obdobju je preprečila Slovencem iz Benečije spoznati slovenski knjižni jezik in jih prisilila, da so neologizme, potrebne za moderno komuniciranje, morali zajemati iz sosednjih Razprave in gradivo, neo-romanskih skega Ljubljana, december govorov... sveta nasploh, 1979, št. 9—10 Dejstvo, da se 87 nahaja je imelo za Beneško na robu Slovenijo slovenskega dve jezikovni in slovan- posledici: po eni strani je omogočalo interference, posebno še besedne izposojenke, po drugi pa prispevalo k ohranitvi mnogih dragocenih arhaizmov, ki so izginili iz drugih slovanskih jezikov in tudi iz drugih slovenskih narečij«. Proti koncu »dialektologija teoretičnega uči, da sta dela bila svojega razvoj prispevka v današnja slovenska narečja na vsem ozemlju, precej enotna in zgodovinsko dokazljiva. V to tilizacijo se vključuje tudi beneško pravi in preobrazba narečje B. Zuanella, slovenščine da nas alpskega tipa ki ga danes naseljujejo Slovenci, jezikovno preobrazbo ali dialek- in sledi korak za korakom razvoju vseh ostalih slovenskih narečij, ohranjujoč včasih značilne krajevne posebnosti.« Dialekti slovenskega prostora se delijo na severozahodne in jugovzhodne. Beneški dialekti spadajo med prve. B. Zuanella poudarja, da je Beneška Slovenija prispevala k samemu nastajanju slovenskega literarnih spomenikov: najstarejših slovenskih bratovščine Sv. Marije v Černjeji starogorskim rokopisom'iz pri Nemah knjižnega s iz leta 1497 leta 1492—1498. Po jezika čedajskim z dvema rokopisom ter z nedavno zgodovinskem izmed z zapiski prikazu odkritim slovenske- ga jezika in slovenskih narečij od srednjega veka do danes prihaja B. Zuanella do zaključka, da je »skupni slovenski izvor našega dialekta« dokazan. P. Petricig, prodoren preučevalec beneške kulture in jezika, precizira v svojem posegu, da se nahajamo pred številnimi poskusi nadaljnjega razlikovanja med Slovenci v deželi Furlaniji — Julijski krajini in zavoljo tega tudi razlikovanja med samimi Slovenci v videmski pokrajini na podlagi poudarjanja jezikovnih razlik. Idrijco postavljajo kot pravo jezikovno mejo, nekakšen miniaturni Tilment, »ki naj služi trditvi, da je na drugi strani slovenščina, slovenski jezik in da so na tej strani številna narečja oziroma 'govorice', stare, arhaične, nedoločenih in nespoznavnih značilnosti... Po znanstvenih podatkih... ta meja ne obstaja! Moramo precej daleč stran, da lahko najdemo pravo in resnično mejo med dvema slovenskima in Kanalsko narečnima dolino: na 'osnovama'. Tako mejo najdemo prav gotovo tej strani tiste 'meje' do Krasa in še naprej venska zapadna narečja (primorska osnova) — med Rezijo imamo slo- navzgor prek avstrijske meje ima- mo slovenska severna narečja (koroška osnova)... Ob domnevni meji Idrijci je razlika komaj zaznavna. .. Končno pa trditev s stališča narečne da obstajajo razlike, ne more biti nekaj, kar lahko uporabimo v namen na reki analize, politične- ga razlikovanja; slovensko narečno govorico Beneške Slovenije namreč lahko mirno smatramo toliko sorodno slovenskemu jeziku kolikor tržaško slovensko na- rečno govorico... Slednjič pa pravilna jezikovna analiza more in mora upoštevati istočasno tako tisto, kar loči, kot tisto, kar združuje govornike.« V zvezi dejstvo, s Kanalsko da so na Koroškem dolino bili tamkajšnji prispevka Slovenci S. Venosija v stalni , in M. Gariupa povezavi s slovensko osvetljujeta skupnostjo in tudi z Gorenjsko. Zato do 1918 ni bilo razlike na narodnem, kul- turnem skusov. in jezikovnem področju razen nekaterih masovnih germanizacijskih poEdinole 1918 so zaradi novo nastale politično upravne stvarnosti skušali izolirati kanalske svojo Slovence, ki jih pritiskajo na vse načine, čeprav so ohranili identiteto vse do danes. P. Petricig opozarja skupno z B. Zuanello na vprašanje kulturne podlage. Izhaja iz predpostavke, da »se moderna kultura naslanja na celo vrsto šolskih ustanov in organizacij ter na kroženje in razširjanje miselnih tokov in kulturnega materiala«. V tem smislu je »očitna razlika v škodo Slovencev videmske pokrajine glede na Slovence iz Gorice in Trsta, ki razpolagajo s kulturnimi sredstvi najboljše vrste... Samo del tega kulturnega bogastva je na razpolago, in to le v zadnjem razdobju, tudi v videmski pokrajini, kjer pa lahko opažamo precejšen 88 K. Sl3kovié: Konferenca o etničnih In jezikovnih skupnostih v Videmski pokrajini samostojni napor, bi kulturi zgradili ki pa gotovo ne uživa nobene deželne ali državne pomoči, da nekakšno strukturo. Kaj zlahka bi napravili obračun smešno nizkih denarnih sredstev, ki jih dajejo na razpolago javne ustanove z namenom, da bi nekaj doprinesle k izgradnji teh struktur! Vendar se nam zdi važneje opozoriti na vsem pa šole. Zato se je na kulturnem pomanjkanje ustreznega načrta posegov področju s strani javnih povezava organov, s Slovenci pred- iz Trsta in Gorice iz organizacijskega vidika izkazala kot odločujoči faktor. Poskus, da bi to povezavo, katere značilnosti je pristno spoštovanje organizacijske samostojnosti slovenskih društev videmske pokrajine, skušali danes prekiniti, bi predstavljal grob poskus upočastnitve kulturnega razvoja Beneške Slovenije in bi pomenil pahniti Slovence tega ozemlja v osamljeno in še bolj neenako borbo, kot je sedanja, za dosego polne kulture ni mogoče uresničitve mehansko lastnih prenašati hotenj. iz enega Strinjamo se z dejstvom..., kraja v drugega: vsaka da majhna skupnost ima namreč lastne pristne in neodtujljive vrednote, ki lahko najdejo svoj prvobiten in edinstven izraz samo v lastni sredini. Istočasno se nam zdi potrebno uresničiti tiste kulturne infrastrukture, ki bodo dovoljevale in pospeševale naj- večje možno izkoriščanje kulturnega bogastva: gledališča, društva, knjižnice, časopisi in šole, radio, televizija, itd... Zaradi bratskega sožitja med Slovenci treh pokrajin obstaja v Beneški Sloveniji dobra mreža osnovnih kulturnih infrastruktur.« Zaradi tega P. Petricig in B. Zuanella omenjata v lastnih prispevkih organizirano kulturno prisotnost Slovencev v Ukvah, Reziji, Bardu, Tipani, Čedadu, Špetru, Podbonescu, Sv. Lenartu, Ljesah, Sovodnjah in v Srednji. Po drugi strani omenjata tudi kulturno dejavnost na področju literature, gledališča, raziskovanja, vzgoje in izobraževanja, v politiki, v urbanistiki in popotresni obnovi, v upravi, izseljenstvu in socialnem varstvu, v informatiki in v tisku. V tem okviru se širi med Slovenci ločuje v videmski vrsta faktorjev, pokrajini raba ki jih lahko jezikovnega ugotovimo. Ta sistema, ki ga sistem se jasno od vseh razlikuje ostalih »tako od italijanščine kot od furlanščine, ker ne spada v romansko jezikovno področje, temveč v slovansko... Ker se vsak jezik, ki ga obravnavamo v njegovi zemljepisni celovitosti, in vsak jezikovni okoliš znotraj le-te, razčlenjuje tako navpično po socialnih vrstah jezika kot vodoravno po narečnih skupinah in krajevnih govorih, lahko rečemo, da kdor govori slovensko narečje katerekoli doline Beneške Slovenije, govori narečno obliko slovenskega jezika, tudi če uporablja in ne pozna formalnega koda slovenskega jezika.« V zadnjih letih, pravi P. Petricig skupno z B. Zuanello »smo priča postopni uporabi slovenščine v javnosti, tako v narečni kot v knjižni obliki, pa tudi v vmesnih vrstah jezika, kar je sad napora, da bi se dokopali do višjih jezikovnih vrst. To dejstvo je treba pripisati predvsem no- tranjim silam Slovencev... Mirno lahko trdimo, da je javna uporaba slovenščine, ki so jo še pred nekaj leti uporabljali izključno pri verskih obredih, v naglem vzponu in se kaže že kot usmerjeni pojav...« Zavoljo tega P. Petricig in B. Zuanella pripisujeta publikacijam večjo pomembnost za prehod med govorjenim in javno uporabljenim jezikom, raznim kulturnim in političnim manifestacijam, avtohtoni dramaturgiji, dobremu čtivu za otroke in odrasle, narečni in knjižni poeziji, javnim občilom in članskim sestankom ipd. za prehod od zasebne k javni upo- rabi slovenskega jezika. »Zato omenjena uporaba slovenščine ne zavisi od pomanjkanja zavesti ali volje, temveč od pomanjkanja ustreznih izraznih sredstev, kar izhaja iz dejstva, da ni možnosti slovenskega izobraževanja«. V zvezi s svojo zadnjo trditvijo se P. Petricig z veliko resnostjo loteva vprašanja slovenske Klodiča (občina alfabetizacije. Grmek) Izhaja uprizorili iz ugotovitve, silno da nacionalistično so leta 1971 kampanjo ob primeru proti krožku . »Rečan« iz Ljes in proti slovenskim duhovnikom. Do tedaj in še danes morajo Slovenci, ki se hočejo alfabetizirati v materinem jeziku v slovenske, tržaške in go-' Razprave In gradlvo, Ljubljana, december 1979, St. 9—10 89 riške šole. Trdi, da se je približno 200 deklic in mladeničev iz Beneške Slovenije in Kanalske doline šolalo v Trstu in Gorici. S pobudami različnih kulturnih dru- štev Beneške Slovenije in Kanalske doline se je učilo slovenščine, začenši z 1974, od 10 do 15 %s šolske populacije. To pa na podlagi pobud »na popolnoma prostovoljni in zasebni podlagi ter s komaj zaznavno javno podporo ...« Zato je prišel čas, da se reši vprašanje izobraževanja Slovencev v videmski pokrajini, da bi se tudi na tem področju počutili kot skupnost. V tem smislu je treba položiti temelje javnega izobraževanja, ki naj se pridruži tudi drugim pobudam v trikotniku država-šola-državljan. V tem okviru je treba imeti zelo jasne pojme o vlogi dialekta kot neobhodno potrebnega izhodišča za slovensko izobraževanje v knjižnem jeziku. »Preveč so nekateri vztrajali — piše P. Petricig — na nekem domnevnem pomanjkanju volje po slovenski šoli pri slovensko govorečih italijanskih državljanih videmske pokrajine in so trdili, da bi odprtje enega samega raz- reda dejansko dokazalo odklonilno stališče. To pa vsekakor ni sama na sebi umevna ugotovitev. Nasprotno, zelo verjetno je, da se skuša nasilno onemogočiti tak poskus (ki ne bi kot tak stal toliko, kolikor stanejo skromne hribovske italijanske šole s tremi ali štirimi učenci), ker obstaja slutnja, da bi se prav s tem mogla utrditi nasprotna težnja«. Kot pravi G. Barbina v svojem uvodnem poročilu, deformira izključno jezikovno-kulturno-šolska vizija problema resnični okvir družbene skupnosti, zlasti pa še narodno ali etnično manjšinske skupnosti. Zato je zanimivo ugotavljati, da so družbeni in gospodarski problemi Slovencev v videmski pokrajini zelo prisotni v prispevkih na videmski konferenci. S temi problemi se bavijo uvodno poročilo P, Leona, prispevki F, Clavore, D. Del Medica, L. Feletiga, E. Marcona, večji del prispevka S. Venosija in M. Gariupa (za Kanalsko dolino), L. Palettija za Rezijo, E. Berre za Tipano, Izhodišča G. Banchiga P. Leona so za zelo Nadiške zanimiva. doline (krožek »Vprašanje Rečan). slovenske manjšine v vi- demski pokrajini — pravi P. Leon v svojem poročilu — je zanimivo, ker je klasičen primer nacionalističnega zatiranja... Preprečili so, da bi se ustvarilo urbano središče, da bi na ki naj bi združeval različne skupnosti s slovensko večino; preprečili so, krajevni ravni nastal okvir profita in varčevanja za ponovno investicijo na območju; istem niso nastale javne ustanove, ki bi združevale manjšino kot tako; razpršili so javne storitve, vključujoč tudi ekonomske storitve, kot je trgovina; prišlo je do močnega razlastitvenega procesa v zvezi z vojaškimi služnostmi; so popolnoma pozabili na krajevno kulturo. Poleg te politike tipični pojavi gri- čevnatih in hribovitih območij sti, ostarelost prebivalstva — Italije — niso izseljevanje, opustitev edinole povzročili kmetijske dejavno- gospodarske in kulturne preobrazbe, marveč so spodjedli agregacijske temelje slovenske manjšine... Izkoriščanje izhaja tudi od zatiralne politike. Ta namreč, ker teži k preziranju obstoja manjšinske kulture, obenem ne priznava obstoja manjšinske družbe. Na ta način je lahko poplitviti delovno silo (v izseljenstvu predvsem, vendar tudi v marginalnem kmetijstvu), zavirajoč razredno diferenciacijo in otežujoč nastanek krajevnega vodilnega razreda, ki je sedež ali tolmač razvoja lastnega krajevnega bogastva.... Ker se na tem istem območju ni nikoli prekinila kapitalistična kontinuiteta, moramo voditi analizo v kapitalističnem kontekstu... Med drugim ne smemo pozabiti, da bi bila zatiralna politika že zdavnaj opravila s slovensko kulturno identiteto v Italiji, če to prebivalstvo ne bi živelo na meji z Jugoslavijo. Prav bližina, kulture, zatiralni ki omogoča obstoj krajevne je povzročila, da je postal ta proces tako dolg in boleč v stalnem ponavljanju, ki je, zgleda, le v zadnjem času postal manj oster... Če potegnemo iz teh prilik določeno hipotezo, je moč morda trditi, da je treba neuspel razvoj kulture in prebivalstva slovenskega jezika naprtiti zatiralnemu in kolonizacijskemu procesu, še bolj pa dejstvu, da ni nastala 90 K. v notranjosti Šiškovič: skupine Konferenca s homogeno o etničnih kulturo In jezikovnih razredno skupnostih deljena v Videmski družba: pokrajini dominantni razred se namreč postavlja zunaj prebivalstva slovenske kulture (gre za italijanski buržoazni razred). Napačno bi bilo trditi, da ni razrednih razlik med Slovenci v Italiji, vendar so te razredne razlike bolj odsev razlik med italijanskimi razredi kot pa izraz proizvodnih odnosov znotraj slovenskega prebivalstva«. ‘ Za odpravo tega položaja predlaga P. Leon »politiko dekolonizacije« z »vrnitvijo dostojanstva slovenskemu prebivalstvu«. Zato je treba politike strukturalnih in institucionalnih posegov ne pa konjunkturnega značaja. V tej smeri »je bolj nujno nuditi večjo avtonomijo krajevnim organom oblasti na območju s slovenskim obeležjem kot pa nuditi finančno pomoč manj avtonomnim ustanovam. Veliko bolj pomembno je legitimirati pouk slovenskega jezika kot pa takoj zagotoviti višjo sholarizacijo prebivalstva. Bolj nujno je dopuščati razvoj krajevnega okvira varčevanja in investiranja, kot pa širiti javne izdatke. Bolj nujna je kme- tijska preureditev, ki naj omogoči učinkovito izrabo prostora za kmetijske potrebe, kot pa zagotovitev višjih dohodkov tistim, ki živijo na ramenih kmetijstva«. Prispevek F. Clavore-D. Del Medica-L. Feletiga izhaja iz poskusa »določiti objektivno in kolikor toliko popolno diagnozo stanja narodnostno-jezikovne skupnosti v videmski pokrajini«, kar nujno privede do analize »enega najbolj pomenljivih simptomov njenih sedanjih razmer, t.j. že hudega stanja psihofizičnega razkrajanja skupnosti, ki ga označujejo že patološki pojav izseljeništva«. V okviru videmske pokrajine je ena izmed najmanj razvitih con Beneška Slovenija, »ki zajema povsem slovenske občine Dreka, Grmek, Podbonesec, Sv. Lenart, Sovodnje, Špeter in Srednje, ki sestavljajo porečje srednjega toka Nadiže, dalje občina Bardo in Tipana v Terski dolini ter občino Rezija. Tem občinam gre prišteti neka- tere občine v Kanalski obravnavanih takrat, občinah dolini... 31. decembra znašalo 12.665 ko je število prebivalstva enot na tem 1977 je rezidentno proti 28.858 področju enotam doseglo prebivalstvo v letu svoj 1911, višek. Tem v to je šte- vilom pa gre prišteti še relevantno število Slovencev, ki živijo v mešanih občinah: v Fojdi, Nemah, Praprotnem, Tavorjani itd., kjer živijo od vedno, ter na novo naseljene Slovence v Manzanu, San Giovanni al Natisone, Cornu di Rosazzo itd.« Avtorji prispevka iščejo vzroke za sedanjo krizo v nekaterih strukturnih razlogih in tudi »v točno določeni politično-institucionalni volji, ki je organsko nastala in se izvaja zato, da se izbrišejo narodnostne in jezikovne značilnosti te skupnosti ali pa celo zato, da se izniči skupnost Po mnenju avtorjev prispevka sama«. se je število prebivalstva začelo zmanjševati leta 1921, čeprav je bilo zmanjšanje omejeno. To stanje se je poslabšalo s poostritvijo »raznarodovalne politike v času fašističnega režima, ki je v bistvu postavljal izven zakona vsako slovensko manifestacijo in tako povzročil stanje razširjene negotovosti, kar je imelo hude posledice tudi iz drugačnih vidikov. K nadaljnji otežitvi položaja je prispevala druga svetovna vojna, pa čeprav ni prinesla s seboj tako hudega razdejanja kot prva. Kljub kopičenju vseh teh negativnih faktorjev in v dokaz setletju 1931—1951 Po drugi navezanosti Slovencev na lastno število prebivalstva znižalo »samo« svetovni vojni je izseljevanje postalo zemljo se je v dvaj- za 7,5 %o«. v Italiji instrument vsedržavne ekonomske politike in so zato Slovenci postali rezervna delovna sila v službi kapitalistične koncentracije, ki služi kot kritje za likvidacijo podjarmljene manjšine, ki je pripravljena žrtvovati se na oltarju tujega razvoja, saj je bila tudi težko prizadeta v lastni zavesti. »V gospodarskem smislu — pravijo avtorji — je slovenska skupnost ostala jetnik svojega načrtnega nerazvoja: trgovina s kmetijskimi pridelki je dokončno propadla, saj ti pridelki na ravninskih trgih niso bili več kompetitivni in iz njih izhajajoči zaslužek je bil vsekakor nezadosten. IKer ni bilo druge zaposlitvene alternative v drugih sektorjih in to zaradi pomanjkanja Razprave In gradivo, vsakršnega Ljubljana, december gospodarskega 1979, &t. 9—10 91 programiranja, je bila edina pot za obstanek emi- gracija, ki jo je vlada pospeševala, ali pa utrudljiva izkušnja vozaštva, ki pomeni vsekakor prvo stopnjo v procesu, ki privede do dokončne zapustitve lastne zemlje.« Od 1951 prave drame. je izseljevanje postalo alarmantno. .Med 1961 in 1971 prihaja do V teh letih se je število prisotnega prebivalstva zmanjšalo za 19,7 %o, rezidentno pa za 32,4 %o, Od 1971 do 1977 se je izselilo nadaljnjih 8 %o. V zadnjem Času se opaža večje izseljevanje v ravninski del Italije kot pa v tujino. »Šte- vilčni obseg migracijskega procesa ni mogel ostati brez posledic na kvalitetno strukturo ostalega prebivalstva«, pravijo avtorji. Zato opažamo močno senilizacijo prebivalstva, izgubo kvalificirane delovne sile, dekvalifikacijo preostalih delovnih ljudi. V zadnjih letih se je pospešil pojav vozaštva. Takšna socioekonomska de- gradacija prinaša s seboj tudi določeno kar povzroča »Problemi, tudi visoke indekse patološko sliko psihosocialnega značaja, psihičnih ki se postavljajo v Beneški bolezni. Sloveniji — trdijo avtorji prispevka — so problemi gospodarsko zaostalih področij, ki so ob robu kapitalistične koncentracije in ki jih uporabljajo kot področja, kjer se vzgaja delovna sila, ki jo bodo pozneje uporabili v centrih evropskega razvoja. Te probleme otežuje še dejstvo, da je to področje gorsko oziroma gričevnato, kar je zaradi zgrešene vsedržavne kmetijske politike povzročilo hud proces obubožanja. »Poleg teh splošnih razlogov je treba resno proučiti — nadaljujejo avtorji — tudi odločilni vpliv raznarodovalne politike, ki jo je izvajala država v odnosu do slovenskega prebivalstva v tem delu pokrajine. Ta raznarodovalna politika se je konkretizirala z nasilno akcijo na šolski in kulturni ravni, pa tudi na političnoupravni in družbeno-gospodarski.: Menimo, da lahko trdimo, da so bili stalni pritiski na narodnostno potisnili v položaj zdaj bliža svojemu dovolj težkim zavest slovenskega prebivalstva, ki so skupnost postopoma anomije, odločilni element v dramatičnem dogajanju, koncu, če ne pride do hitre rešitve osnovnih vprašanj. razmeram je slovenska skupnost ostala kompaktna ki se Kljub in se je razvijala, vse dokler je lahko sama upravljala svojo usodo v skladu s svojim narodnostnim in kulturnim bistvom. Negativna plat njene zgodovine se namreč v bistvu začenja z ukinitvijo njene upravne avtonomije.« Dosedanje ovire niso onemogočile gojenja materinega jezika. Vendar izse- ljenstvo, t. j. izgon z njenega prostora je bil težak element v raznarodovalni politiki, ker je njena kompaktnost bila prevelika ovira za to politiko. Do sedaj ni bilo politike, ki bi dovoljevala gospodarski razvoj. Ni bilo in ni politike za varstvo okolja. Glede vsega tega se avtorji pogostoma sklicujejo na osimske sporazume, ki naj bi tudi za ta del prebivalstva omogočili harmonični družbeno-gospodarski razvoj v okviru prenovitve in novega gospodarskega ravnotežja v Furlaniji. E. Marcon je postalo je v svojem akutno okrog prispevku leta 1970. Po poglobil vprašanje podrobni delavskega vozaštva, razčlenitvi demografskega ki padca od 1951 do 1971 (—39 %) poudarja, da se občine v Nadiški dolini zabeležile padec 46,4% aktivnega prebivalstva. Od obstoječega aktivnega prebivalstva je 40 %o na delovnih mestih izven Vidma, Buttria, Tavagnacca spevku, da imajo delovno Nadiških in Reane silo Nadiških dolin del na Roiale. dolin območju E. Marcon za ceneno, Čedada, Manzana, pravi v svojem kar izhaja iz nizke pricene za njeno produkcijo in reprodukcijo. Na podlagi zelo točnih podaktov poudarja avtor zelo slabo stanje stanovanjske lastnine in njeno pomanjkljivo izkoriščanje: 60 % stanovanjskih hiš so zgradili pred 1919. Avtor se zavzema za inovacijsko načrtovanje kot možno smer gospodarskega in družbenega razvoja, nasprotuje pa načrtovanju, ki bi se postavljalo na raven učinkovitega izkoriščanja obstoječih virov, ker takšna politika ne bi bistveno spremenila dosedanjih tendenc. 92 K. Šiškovič: Prispevka S. Venosija Konferenca o etničnih in M. Gariupa in jezikovnih o Kanalski skupnostih v dolini nam Videmski nudita pokrajini jasno sliko narodnostnega in jezikovnega sestava območja in analizo družbeno-gospodarskega položaja. Avtorja zaključujeta, da so kanalski Slovenci diskriminirani nacionalno, kulturno in šolsko, poleg tega pa predstavljajo iz družbeno-gospodarskega vidika nižjo delovno silo z določenimi izjemami, če se upoštevajo nekatere kmetijske dejavnosti, ki pa postopoma propadajo. L. Paletti je za Rezijo opravil izhaja, da je Rezija skoraj analizo izpraznjena demografskega (leta 1911 4671 položaja. prebivalcev, Iz analize leta 1977 pa 1627). Rezija je še vedno geografsko izolirana, izseljevanje je odločilno prispevalo k njeni vsestranski degradaciji, k slabemu razvoju obrtništva in trgovine ter njenih kulturnih značilnosti. Zaradi vsega tega »bi bilo« treba... »ugotoviti, da se v Reziji skuša načrtno zamoriti pričakovanja neke manjšine z zelo enostavnim, a vedno učinkovitim orožjem, ki se izraža v popolnem nezanimanju tistih, ki bi morali ukrepati v njeno korist«. L. Paletti najbolje osvetljuje težak položaj Rezije, ko ugotavlja, da je danes v njenih šolah 131 šolarjev, medtem ko sta bila 1951 502. E. Berra postavlja v svojem prispevku o občini Tipana iste probleme, ki so splošni za vso Beneško Slovenijo. V tej občini se je prebivalstvo v zadnjih 25 letih znižalo za 59 %0, ni produktivnih z ostalimi člani slovenske nega zatiralnega režima. narodne dejavnosti, manjšine so živi stiki bili zelo prebivalstva težki zaradi občine zelo uspeš- G. Banchig je v svojem prispevku orisal predvsem položaj v Nadiški dolini in sintetizira elemente človeškega in družbeno-gospodarskega razslojevanja, ki so ga opisali tudi drugi avtorji. Zanimiv je del prispevka, ki govori o položaju na cerkvenem področju: tudi na slovensko duhovščino so izvajali zato, ker je nekaj časa slovenska duhovščina ostala učenje slovenskega jezika in je skušala alfabetizirati Avtor poudarja zgodovinski tero je mosg. Alfredo Prispevek pomen Battisti kulturnega nadškofovske sprostil društva uporabo »Rečan« pritiske vseh odredbe z dne 23.3. 1976, s ka- slovenščine iz Ljese v liturgiji. (občina Grmek) se prav bavi s položajem v Nadiških dolinah, osvetljuje katastrofalen demografski izseljenske trgovine, podatke, slabega razslojevanje razvoja na turistične vrst edina moč, ki je razvijala prebivalstvo v slovenščini. kmetijskem dejavnosti, področju, izoliranost propadanje obrtništva, tako položaj, vaške pretirano vozaštvo, izginotje zadrug, poslabšanje ekoloških razmer. Poleg tega pa prispevek poudarja preporod slovenske kulture, močnega in pozitivnega vpliva slovenske du- hovščine in razčlenjuje bogastvo avtohtonega se tudi ta prispevek zavzema za načrtovan strijske cone v Ažli in Sv. Lenartu Vsekakor pa prispevek ocenjuje, in jezik z vključitvijo slovenskega Prispevka čno W. Černa pravnimi rega problemi prihajata oba in s podporo in E. Cenciga po se bavita narodne zanimivem ustvarjanja. Prav zato razvoj obrtništvu, da je nujno potrebno jezika v otroške vrtce slovenske avtorja umetniškega gospodarski indu- in turizmu. krepiti slovensko kulturo in v vse šolske ustanove. z zgodovinsko manjšine z okrepitvijo kmetijstvu pravnimi ali izklju- v Italiji. Zaključek, zgodovinskem prikazu, do je kate- naslednji: slovensko prebivalstvo v videmski pokrajini nima pozitivnih pravnih določb, s katerimi bi lahko brez ovir razvijalo lasten individualen in kolektiven subjekt. Poskus, da bi identificirali na podlagi uvodnih poročil in prispevkov na videmski konferenci predloge za pozitiven pravni red v korist slovenske narodnostne skupnosti, ne more mimo uvodnega poročila A. Pizzorussa, rednega univerzitetnega profesorja za ustavno pravo v Pisi. Skoraj vsa uvodna poročila postavljajo v ospredje kakšne konkretne predloge. Pizzorussovo poročilo, ki temelji na pravni metaliteti, na trdi, da so pred »izjemen, odstop od drugo načela svetovno absolutne vojno premoči na zaščito nacionalne manjšin gledali države... V kot logiki Razprave In gradivo, Ljubljana, čanskih pravic, kar naj december 1979, 31. 9—10 bi pomenilo 93 samostojen razvoj glede na sprejetje načela ukrepov po drugi svetovni vojni pa je manjšinska zaščita redno uresničenje človeo nacionalnosti ... V podrobnosti predstavljajo manjšinsko zaščito kot uveljavitev načela enakopravnosti in pluralizma, iz katerega izhaja dolžnost države, da tolerira oziroma zaščiti razlike v mišljenju, v navadah itd. Na ta način je moč govoriti o etničnem ali jezikovnem poleg idejnega, političnega, verskega pluralizma ipd. v okviru splošnejšega kulturnega pluralizma... Na podlagi tega novega načina postavljanja so postale bilateralne pogodbe ali pogodbe, vezane na posamezne manjšinske situacije relativno izjemnega značaja, medtem ko se izjave o manj- šinskih pravicah vključujejo v mednarodne dokumente, ki težijo h kodifikaciji osnovnih pravic posameznikov in skupnosti, ter v ustave držav, ki jih navdihuje politična demokracija.« A. Pizzorusso poudarja, da se uveljavitev teh načel ponazoruje v 6. členu italijanske ustave, medtem ko »sta spadala dva pakta o manjšinski zaščiti« iz leta 1946 z Avstrijo in iz leta 1954 z Jugoslavijo v predvojno logiko. Avtor trdi, da je bila manjšinska zaščita »dezinternacionalizirana« na po- dlagi osimske pogodbe, ki zaupa obema državama, da ima vsaka posebej dolžnost, da uresniči v lastnem okviru in na podlagi splošnih načel mednarodnih izjav ter lastnih ustav primerno zaščito na obeh straneh meje obstoječih manjšin. A. Pizzorusso ugotavlja, da se opaža velik notranji odpor proti takšni zaščiti, prav posebno pa z najbolj restriktivnimi interpretacijami zaščitnih norm in »z nezaupanjem, ki so ga celo pokazali do pobud za preučevanje in razpravljanje o tem sklopu vprašanj. Hudo je tudi vsebinsko nepriznavanje posebnega pomena za- ščitnih ukrepov, ki ga vsebuje njih ustavnega razsodbah načelo manjšinske zaščite, v nekaterih celo seda- sodišča« v Italiji. Po mnenju A. Pizzorussa slediti načelom o zaščiti manjšin ne le »na ravni posameznikov, vajo njih uveljavitev, temveč tudi na ravni je to načelo prisotno tudi v italijanskem je treba ki občasno zahte- manjšine kot družbene skupnosti«. Ker pozitivnem pravu (glej primer Bozna), bi morale slediti nekatere posledice: »manjšini je moč priznati, da je naslovnik pravic in moči (poleg dolžnosti), ki jih je moč pravno uresničiti, kar pomeni, da dobi manjšina neko obliko kolektivnega subjekta... in da je moč identificirati nekatere fizične osebe, ki lahko delujejo v imenu manjšine; druga posledica je v tem, da se lahko primeri nujnost identifikacije kriterijev, po katerih naj se določi osebni in prostorski okvir za uveljavitev določb o manjšinski zaščiti«. Avtor poročila opredeljuje dva osnovna kriterija: »guaestio tis«, Osebno se opredeljuje za »guaestio voluntatis«, On opredeljuje za »svobodno se torej izbiro«, facti« in »guaestio volunta- kot je tudi primer G. Barbine. ki naj se omili oziroma razvije z ukrepi za odpravo »dejanskih ovir« za uresničenje izbire. Po drugi strani pa se A. Pizzorusso zavzema za »stopnjevanje« zaščite v zvezi s situacijami, ki so »vredne zaščite« na podlagi »specifične skupnostne zavesti, ki naj prihaja na dan z jasnimi in spontanimi zahtevami, konzistentnega jedra prebivalstva na podlagi resnično občutene potrebe«. Če bi tega ne bilo, »se zaščita — za Pizzorussa — ne bo uresničila na podlagi instrumentov manjšinske dlagi razvoja v okviru splošnejših oblik pospeševanja zaščite... marveč na porazvoja kulture, kar spada pod 9. člen ustave in zadeva kakršnokoli kulturno dobrino (v to kategorijo spadajo tudi različne govorice in različne etnične posebnosti)«. Vendar A. Pizzorusso poudarja, da se to vprašanje postavlja le za »jezikovne skupine, ki so danes še vedno brez kakšnekoli zaščite (začenši s Furlani, Sardinjci, Katalani, Grki, Albanci, Nemci izven bozenske pokrajine, Okcitanci, Hrvati, Pravansalci ipd.)«. Iz te kategorije izključuje Slovence, za katere pravi, da »je odobritev nove normative« v njihovo korist »za popolno uresničenje 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta Furlanije—Julijske krajine nujna posledica osimske pogodbe, vendar zgleda, da je pot, ki jo bo treba prehoditi v tem smislu, še vedno dolga in težavna«. K. Siškovič: Mo Konferenca o etničnih In jezikovnih skupnostih pokrajini v Videmski A. Pizzorusso je torej na strani tistih, ki pravijo, da so Slovenci Furlanije— Julijske krajine, tudi Slovenci v videmski pokrajini (on jih ne izključuje) »subjekt, ki ga je treba zaščititi« na podlagi 6. člena ustave. Ko pa gre za konkretno uresničevanje se jasno ne izraža in se izogiba, da bi povedal svoje mnenje, kakšna naj bi bila pot do zaščite, čeprav govori o rednem zakonu ali o reviziji ustave. Poročevalec G. Barbina se ne spušča v pravno problematiko, govori pa v svojih uvodnih besedah, da »je treba ponovno uresničiti v moderni obliki pogoje, da bi odnos med človekom in okoljem ponovno postal veljaven tudi v malih obrobnih površinah v primerjavi s prostorom razvite ekonomije ter je treba najti funkcijo za vse male produktivne sisteme, ki bodo izginili, če bodo prepuščeni podporni ekonomiji«. Zato predlaga ponovno vrednotenje nekaterih produktivnih načinov, zlasti v primarnem sektorju, zadružništvu, načrtih gorskih skupnosti itd. V zaključku svojega poročila pravi, da mora biti »zaščita manjšinskih skupnosti dolžnost demokratične države, ker se rešuje duh demokracije, ko se reši pred kulturnim izničenjem skupnost, čeprav je majhna«. P. Leon je v svojem poročilu predlagal, kot je bilo že poudarjeno, lastno za-' ščitno shemo družbeno-gospodarskega značaja. G. B. Pellegrini se zavzema zato, da bi se slovensko prebivalstvo povzpelo iz dialekta h knjižnemu oziroma »uradnemu« jeziku, kot se sam izraža. Enajst prispevkov Slovencev v videmski pokrajini postavlja precizne zahteve. Dejansko so Slovenci v videmski pokrajini lastne zahteve sintetizirali v skupnem dokumentu, ki so ga »Slovenska kulturna in izseljeniška društva v videmski pokrajini« predstavila javnemu mnenju pokrajine in dežele pred konferenco o etničnih in jezikovnih skupnostih. V tem dokumentu predlagajo društva, po analizi dejanskega stanja in zgodovinskega dogajanja, naj velja osnovno načelo, da »je treba pospešiti vračanje slovenske narodnostne skupnosti k svojemu narodno- stnemu našla izvoru tudi s tem, da jo država zavest same jega preporoda«, sebe in ob kot tako prizna. Na ta način bo ponovno solidarnosti Sklicujoč se na ustavo, drugih Slovencev »zahtevajo postala uresničenje subjekt svo- še neuveljavlje- nega določila in demokratičnih svoboščin, ki zagotavljajo posameznikom in skupnostim pravico do lastnega humanega razvoja, do svobode v pluralizmu spodbud v političnih, verskih in sindikalnih združevanjih, do izražanja misli v izvirni obliki, ki je vezana na materin jezik, do gospodarske svobode, ki naj jo zagotovi delo kot osnovna pravica«. V dokumentu citirajo sodelovanje med Furlanijo in Slovenijo in se zavzemajo, da bi se še pospešilo »v skladu z duhom osimskega sporazuma... S to pogodbo, ki je porok za stabilnost meja in za željeno prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, je neopravičljiv kakršenkoli političen izgovor proti priznanju pravic slovenske skupnosti v videmski pokrajini, pravic, ki so po ustavi enake pravicam tržaških in goriških Slovencev. Slovenci v videmski pokrajini odločno odklanjajo vsakršno razlikovanje med njimi in drugimi deli slovenske skupnosti, ker je to jasen poskus nadaljevanja politike, ki jih je doslej izolirala in potiskala na raven krajevne posebnosti. Nasprotno, poudarjajo nujnost ukrepov, ki naj popravijo sedanje stanje kulturnega razkroja, v katerem so se znašli zaradi dolgotrajnega izvajanja take politike. »Slovenska skupnost v videmski pokrajini — se nadaljuje dokument — danes porazdeljena v narečne skupine, se bo lahko v polnosti izražala, kadar bo njena dragocena skupna jezikovna in kulturna dediščina rešena sedanje uničujoče brezbrižnosti in bo v slovenskem izobraževanju, torej v plodnem stiku s slovenskim knjižnim jezikom, našla naravni združujoči okvir za svoj specifični, sodoben, ustvarjalen in prispevku vseh Slovencev odprt razvoj. Slovensko izobraževanje, ki naj se organizira na šolah različnih stopenj v okviru avtonomnega slovenskega Razprave in gradivo, Ljubljana, december 979, št. 9—10 95 šolskega okraja, se bo moralo opreti na vsemu prebivalstvu odprte ustanove in službe, kot so knjižnice, gledališče, muzej, prostori za društveno delovanje, televizijska služba, tisk. Za slovensko izobrazbo učiteljev in kulturnih delavcev naj bi skrbela fakulteta za vzhodno evropske jezike pri novoustanovljeni videmski uni- verzi, ki naj bi dala Furlaniji evropsko vlogo. »Vendar moramo izvornih duhovnih poudariti — pravi listina — in ustvarjalnih možnosti da bo lahko ponovna povsem pridobitev učinkovita le, če bo skupnost ponovno pridobila tudi svoje človeške sile, ki jih je izgubila najprej zaradi prisilnega izseljevanja, potem še zaradi množičnega odhajanja prebivalstva po potresu. Na slovenskem ozemlju je zato treba smernico državnega zakona o obnovi Furlanije ... izvajati tako, da bo v okviru obnove osnovni cilj vrnitev izseljene delovne smislu sile in njena bodo morale ponovna odigrati vključitev posebno v proizvodno vlogo gorske dejavnost skupnosti, daljnji prostor za njihovo delo bo treba iskati v perspektivah delovanja razuma pokrajinah, in ki še posebej videmski Do v obmejnih zadevajo o katerih govori gorske poseben skupnosti, doma«. medtem V tem ko »na- gospodarskega člen osimskega sospo- v katerih živijo Slovenci pokrajini«, uvodna v pokrajini«. tu »Listina o pravicah Slovencev in prispevki beneških in kanalskih nih skupnostih v Vidmu. v videmski Slovencev na konferenci o etničnih poročila in jezikov- Iz podanega se da razbrati, da lahko delimo gradivo na tri osnovne misli: 1. Uvodno poročilo G. Barbine ne zanika »slovenskosti« beneških Slovencev, vendar zanika njihovo pripadnost slovenski naciji in njihovo organsko povezavo s tržaškimi in goriškimi Slovenci. Zato jih imenuje »etnična skupnost« z nekaterimi pododdelki ter se zavzema za njihovo zaščito kot skupka manjših etničnih skupnosti. 2. Uvodno poročilo A. Pizzorussa in G. BB. Pellegrinija sta navdana z veliko mero previdnosti, ki je verjetno politično pogojena, saj se ni lahko otresti »prastrahu« pred vidnimi in nevidnimi pritiski vsedržavnega političnega, kulturnega in znanstvenega značaja. Vendar priznata, da spadajo Slovenci v videmski pokrajini v okvir slovenske nacije in indirektno potrjujeta, da jim pripada posebna pravna zaščita skupno s tržaškimi in goriškimi Slovenci. 3. Uvodna poročila P. Leona, S. Salvija ter 11 posegov beneških in kanalskih Slovencev so z veliko natančnostjo opredelili problematiko Slovencev v videmski pokrajini, so jim priznali neko specifičnost zaradi posebnih pogojev, ki jih je ustvarila italijanska država, da bi jim odvzela določene karakteristike, vendar so dokazali ali priznali (P. Leon in S. Salvi) njihovo pripadnost slovenskemu narodu in s tem izključili vsak poskus diskriminacije. Prav tako so osvetlili političen pomen vsakršnega razlikovanja Slovencev v videmski s Slovenci v goriški in tržaški pokrajini. Videmska konferenca maja lani je torej osvetlila politično pogojenost teorij o »posebni« posebnosti beneških in kanalskih Slovencev ter s tem obračunala z navidezno znanstvenostjo vztrajnih poskusov po njihovem diskriminiranju. Slovenci v videmski pokrajini pa so s svojimi nastopi, s svojimi dobro pri- pravljenimi in znanstveno utemeljenimi posegi postali subjekt konference in si tako priborili prostor v javnosti pokrajine in dežele. Ne glede na to, kako se bo odvijal boj za priznanje njihovih pravic, je videmska konferenca dokazala, da imajo beneški in kanalski Slovenci močno intelektualno strukturo, ki bo prav gotovo kos vsem morebitnim oviram. Priznati je treba, da je videmska pokrajinska uprava s tem, da je organizirala konferenco o etničnih in jezikovnih skupnostih pokazala velik čut odgovornosti, ki je morda naletel na grajo v nazadnjaških krogih, vendar dokazuje, da sloven- 96 K. Siškovič: Konferenca o etničnih in jezik ih sk tih ip v Vid ki pokrajini sko vprašanje v videmski pokrajini ni več tabu za vse sile, ki se zavedajo pomembnosti narodno manjšinskega vprašanja kot dejavnika sodelovanja in konstruktivnosti ali pa kot element sporov in konfliktov. Videmska konferenca kljub narodnostne vsemu, skupnosti v videmski kar se je zgodilo pokrajini. pozneje zaradi ponovnih da bi zanetile požar spopadov med Slovenci vek k pomiritvi in k izboljšanju objektivnega Prispevek Uvodna maja je napisan poročila na podlagi naslednjih poskusov sil, del: na konferenci: G. BARBINA, 1978. Le comunita-linguistiche in rapporto al loro P. LEON, Relazione (ciklostil), Udine, maja 1978. G. B. PELLEGRINI, Le individualita linguistiche della (ciklostil), nacionalističnih in Italijani, predstavlja velik prispespoznavanja problemov slovenske Udine maja A. PIZZORUSSO, territorio Regione (ciklostil), Friuli — Udine, Venezia Giulia 1978. Le comunita etnico-linguistiche in rapporto al loro riconoscimento giuridico nello Stato italiano (ciklostil), Udine, maja 1978. S. SALVI, Le comunita etnico-linguistiche politica (ciklostil), Udine, maja 1978. Prispevki Slovencev G. BANCHIG, v videmski in rapporto alla loro e i problemi storico- pokrajini: Zgodovinski-politični položaj Nadiških dolin — Situazione nelle Valli del Natisone, SLORI, |, Trinko, Čedad, maja 1978. E. BERRA, Socialno-ekonomski položaj in problemi občine socio-economica individuazione del Comune di Taipana, SLORI Tipana — Naše vasi, — storico-politica La situazione Čedad, maja 1978. E. CENCIG, Pravni aspekti slovenske manjšine v Italiji — ranza slovena in Italia, SLORI, Čedad, maja 1978. Aspetto giuridico della mino- V. ČERNO, Zgodovinsko-pravni vidiki Slovencev v videmski pokrajini — Aspetti giuridici degli Sloveni nella Provincia di Udine, SLORI — Centro ricerche culturali ra e Micottis, Čedad, maja 1978. F. CLAVORA, D. DEL MEDICO, merah v Beneški Sloveniji s L. FELETIG, posebnim sulle condizioni socio-economiche ozirom Razmišljanja na proces o socio-ekonomskih izseljevanja della Slavia Friulana con storicoLuseve- — particolare raz- Considerazioni riferimento al pro- cesso migratorio, SLORI — Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije, Čedad, maja 1978. M. GARIUP, Slovenci v okviru etnične, socialne in ekonomske strukture prebivalstva Kanalske doline na primeru Ukev, Ovčje vasi in Žabnic — Gli Sloveni nel contesto della struttura etnica, sociale ed economica della Van Canale con particolare riguardo ad Ugo- vizza, Valbruna e Camporosso, SLORI — Kulturno društvo Lepi E. MARCON, Analiza delovne sile v občinah Dreka, Grmek, vrh, Čedad, maja 1978. Praprotno, Podbonesec, Sv. Lenart, Špeter, Sovodnje, Srednje, Tavorjana, Čedad s posebnim ozirom na pojav vozaštva in na stanovanjske pogoje — Analisi della forza lavoro presente nei comuni di Drenchia, Grimacco, Prepotto, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Torreano, Cividale con particolare riguardo al fenomeno della pendolarita e della condizione abitativa, SLORI L. PALETTI, Rezija — — Zveza Resia, izseljencev iz Beneške SLORI — Gruppo Slovenije, folkloristico di Čedad, Resia, maja 1978, Čedad, maja 1978. P. PETRICIG, Osnove in kulturni smotri slovenskega — Le basi e le finalita culturali dell'istruzione slovena Beneški študijski center »Nediža«, Čedad, maja 1978. REČAN (Kulturni krožek), Comunicazione per la izobraževanja nella Slavia Conferenza suj v Beneški SLORI — ... gruppi etnico-lin- guistici della Provincia di Udine, Grmek, maja 1978. S. VENOSI, Slovenci v Kanalski dolini v luči Sloveniji italiana, . poselitve od 7. stol. dalje ter njihovega boja za obstoj — Gli Sloveni della Val Canale dal loro insediamento nel VII secolo 2 la loro lotta per la sopravvivenza, SLORI — Kulturno društvo Lepi vrh, Čedad, maja 1978. N. ZUANELLA, Informacija o jezikovnem položaju v Beneški Sloveniji — Informazione sulla realta linguistica della Slavia Veneta, SLORI, Čedad, maja 1978. : . LISTINA o pravicah Slovencev v videmski pokrajini — Carta dei diritti degli Sloveni della Provincia di Udine, Lipa/Tiglio 15. 9. 1977 — Udine 7. 4. 1978, Del Bianco 1978. (Slovenska kulturna in izseljeniška društva v videmski pokrajini — Associazioni culturali e degli emigranti sloveni della Provincia di Udine). Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 97 Riassunto LA CONFERENZA L'Autore, che in SUI GRUPPI ETNICO-LINGUISTICI NELLA PROVINCIA DI UDINE (Udine, 5—6 maggio 1978) esaminando le 5 relazioni di bise (G. Barbina, Le comunita etnico-linguisti- rapporto al loro territorio; P. Leon, Relazione sulle condizioni socio-economiche delle tre comunita etnico-linguistiche della Provincia di Udine; G.B. Pellegrini, Le individualita linguistiche della Regione Friuli-Venezia Giulia; A. Pizzorusso, Le comunita etnico- linguistiche in rapporto al loro riconoscimento giuridico nello Stato italiano; S. Salvi, Le comunita etnico-linguistiche in rapporto alla loro individuazione storico-politica), le 12 comunicazioni di singoli studiosi sloveni della Provincia di Udine, nonché dj asso- ciazonj e cCircolj culturali sloveni della stessa provincia, ed un documento collettivo delle associazioni e dei circoli culturali ed altri della Slavia italiana, della Val di Resia e della Val Canale, traccia il quadro sostanziale di cid che di concreto da un punto di vista teorico, politico e scientifico-culturale @€ emerso dalla Conferenza stessa in merito al problema della parte della comunita nazionale slovena che vive nella Provincia di Udine. Da guesto esame emerge che ancora e sempre certi studiosi, peraltro seri e coscien- ziosi, partono aprioristicamente e schematicamente da certe convinzioni radicate nella politica dello Stato italiano verso le minoranze nazionalj e cercano di trovare, partendo da presupposti teorici, anche nella pratica risposte che convalidino le loro tesi su una presupposta »particolarita« degli Sloveni della Provincia di Udine per addivenire alla conclusione che essi sono un gruppo a parte da non mettere in relazione con gli Sloveni di Trieste e di Gorizia, men che meno con gli Sloveni della RS di Slovenia. Alcuni autori, invece, arrivano a conclusioni completamente opposte, poichč esaminano piu spassionatamente gli elementi concreti proposti al loro vaglio, addivenendo, esplicitamente od implicitamente, alla conclusione che non si pud assolutamente fare degli Sloveni della Provincia di Udine gualcosa di completamente diverso dagli altri Slo- veni, anche se bisogna prendere in considerazione le loro specifiche caratteristiche, le loro peculiarita sociali, economiche, culturali, linguistiche. Oueste peculiarita e specitficita sono un portato della storia e di condizioni soggettive ed oggettive diverse, che tuttavia non possono portare a conclusioni forzate sulla loro inidoneita a considerarsi parte della nazione slovena. D'altra parte, esaminando le comucazioni degli Sloveni della Provincia di Udine, Vautore, mettendole a confronto con le relazioni di base e con le pid svariate teorie che in Questo senso avevano preso piede perfino in certi ambienti scientifici in merito al problema della »slovenita« o meno degli Sloveni della Provincia di Udine, giunge alla conclusione che esse hanno ampiamente dimostrato da un punto di vista scientifico Vappartenenza degli Sloveni alla nazione slovena e quindli sorge la necessita di considerarli assime agli Sloveni di Trieste e di Gorizia nell'approntare gli strumenti giuridici per risolvere in la loro precaria guanto sino ad ora situazione privi di linguistica, gualsiasi nazionale, salvaguardia sociale, concreta economica pur dettata e culturale, dalla Costitu- zione della Republica italiana nei suoi articoli 3 e 8. Dalla Conferenza di Udine un lettore attento e scrupoloso dei materiali a disposizione non puo che giungere alla conclusione non esservi pid bisogno di dimostrare la »slovenita« degli Sloveni della Provincia di Udine, »slovenita« messa in dubbio politicamente e da uno scientismo al servizio della politica di negazione (di un dato di fatto), oggettivo che non ha potuto estrinsecarsi con un pieno sviluppo soggettivo perchč direttamente o indirettamente represso per un lungo arco di tempo (oltre un secolo). Un esame spassionato della situazione reale deve ormai uscire dall'annoso problema portato avanti da un'oziosa discussione sulla »slovenita« o meno degli Sloveni della. Provincia di Udine, e deve invece incanalarsi verso una discussione su quelli che dovranno essere gli strumenti adatti per »decolonizzare«, come afferma P.Leon nella sua relazione di base, la popolazione slovena, per renderla oggeltivamente e soggettivamente pij libera nelle sue piu varie espressioni (sociale, economica, linguistica, culturale, scolastica), poichč sola- mete un atteggiamento aperto, democratico, profondamente umano, libero da pregiudizi nazionalistici, burocratici, centralistici potra aprire la via verso la vera eguiparazione e la vera libera volonta tratti e non La Conferenza Amministrazione di una che oggi per gli Sloveni si pone, purtroppo, solamente in termini as- pratici. sui gruppi provinciale, realta esistente. etnico-!inguistici @ stata || secondo certamente passo dovra della Provincia un venir primo di Udine, passo verso fatto dallo Stato organizzata il dalla riconoscimento italiano attraverso una normativa giuridica che incida positivamente in questa realta non nel senso di una politica dj ulteriore disconoscimento, ma invece sulla via della tutela nel quadro degli impegni costituzionali, internazioli e parlamentari in merito alla sistemazione dei problemi aperti di tutti gli Sloveni del Friuli-Venezia Giulia. 93 K. Šliškovič: Konferenca o etničnih in jezikovnih skupnostih v Videmski pokrajini Summary THE CONFERENCE ON THE ETHNICAL — LINGUISTIC OF UDINE (Udine, from GROUPS 5th to 6th of May, IN THE PROVINCE 1978) In the present paper the author gives an information on the issues from the Conferen- cc concerning the Slovene national community, living and working in the Province of Udine. He puts special emphasis on theoretical, political and scientifically-cultural points. For that purpose he has analysed the five background papers (G. Barbina, The connection of the ethnical-linguistic communities with their territory; P. Leon, The background paper on the social-economical conditions of the three ethnical-linguistic communities in the Province of Udine; G. B. Pellegrini, The linguistic individuality of the region Frioul — Ju- lian March; A.Pizzorusso, The connection of the ethnical-linguistic communities with their legal recognitions in Italy; S. Salvi, The connection of the ethnical-linguistic communities with their historical-political individuality) as well as the twelve communications of the single Slovene scientists from the Province of Udine and the Slovene associations and cultural circles in the same Province together with a common document of that associations and cultural circles and others from the Venetian Slovenia, The Resia Valley and The Canal Valley. This examination points out that some scientists ,jthough serious and conscientious, are still proceeding a priori and schematically from some appointed convictions, established in the Italian policy on the national minorities. On the basis of the theoretical presumptions they try te discover also in practice the answers confirming their theses on the presumed »particularity« of the Slovenes in the Province of Udine and thus to conclude that they are a special group which cannot be related to the Slovenes of Trieste or Gorizia, nor to the Slovenes of the Socialist Republic of Slovenia. On the contrary some other authors come to completely opposite conclusions. They examine more impartially the concrete elements, left to their judgement, and finally they conclude that it is impossible to consider the Slovenes of the Province of Udine as com- pletely different from other Slovenes, although it is necessary to take into consideration their specific characteristics, their social, economical, cultural and linguistic peculiarities. Those peculiarities and particularities are the fruit of the history and different subjective and objective conditions which, however, cannot lead to forced conclusions that it is improper to consider them as a part of the Slovene nation. On the other hand having examined communications of the Slovene authors of the Province of Udine and having cenfronted them with the background papers and with various theories concerning the problem of the »Slovenity« or at least of the Slovenes in the Province of Udine, deep-rooted even in some scientific circles, the author concludes that the documents largely and scientifically confirm the adherence of these Slovenes to the Slovene nation. Therefor it is necessary for them to be treated on the equa! basis as ihe Slovenes of Trieste and Gorizia. Legal instruments should be preparated in order to resolve their linguistic, national, social, economic and cultural problems, even more so, because up to the preseni, although determined by the Constitution of the Republic of Italy in the articles no. 3 and 6, they had enyojed no protectio nat al!. Surveying there precisely is no more need and scrupulously to demonstrate all available the »Slovenity« materials, we can of the Slovenes conclude that in the Province of Udine, the »Slovenity« doubted at politically and by the science in order to deny the objective features of a people which was unable to demonstrate its subjective development because it was directly or indirectly repressed during more than a century. The impartial research of the real situation must find the way to overcome that ancient problem »Slovenity« or at !east of the Slovenes in the Province of Udine we are arguing of the about and turn to the discussion on the instruments for the »decolonization« of the Slovene inhabitants, as affirms P.Leon in his background paper. Only such an approach offers them the possibility to realize them selves, objectively and subjectively, in different fields of life (social, cratic ,deeply economical, human linguistic, cultural, scholastic). Therefore attitude free of nationalistic, bureaucratic can lead to the real equality and expressed only by abstract and nct to the real free will by practical words. of the and only an open, demo- centralistic prejudices Slovenes, in the present The Confrence on the ethnical-linguistic groups in the Province of Udine, organised by the provincial administration, was undoubtedly the first step to the recognition of the existent reality. which will cut of the all The Italian positively Slovenes in State into the Frioul constitutional, international further ‘acknowledgement. — and will have to reality. What Julian March parliamentary make the second the systematization demands obligations is namely and not step with of the the the a legislation open problems protection policy of the of the pure Razprave in gradivo, HRVAŠKA Ljubljana, december JEZIKOVNA 1979, št. 9—10, s. 99—109 Miran Komac MANJŠINA 99 V ITALIJANSKI POKRAJINI MOLISE Ko govorimo o narodnostnih skupinah v Italiji, si navadno pod tem okvirom predstavljamo predvsem tri obsežne skupine: Francoze v dolini Aosta, Nemce v pokrajini Bolzano ter Slovence v Furlaniji-Julijski krajini. Pri tem pa pozabljamo, da je potrebno za izpopolnitev karte o etničnih manjšinah v Italiji dodati še nadaljnjih devet narodnostnih enot. In med slednjimi privlači posebno pozornost specifična enklava hrvaškega ljudi," živečih v treh zaselkih življa v pokrajini Molise, ki šteje od 3500 do 4000 ob vzhodnem vznožju Apeninov: Acguaviva Colle- croce (hrvaško: Kruč), San Felice del Molise (Filič) in Montemitro (Mundimitar). Seveda je potrebno izrecno poudariti, da ta hrvaški živelj ne predstavlja v »celoti razvite« narodnostne manjšine. Ker se člani te skupnosti tega dejstva v celoti zavedajo, se opredeljujejo kot jezikovna manjšina. Vse na od |. ZGODOVINSKI EKSKURZ ko je hrvaški književnik Medo Pucič tedaj, svojem popotovanju zanimanje zanje po Italiji naletel na hrvaški nikoli splahnelo. Vedno znova sredi živelj in znova prejšnjega stoletja v pokrajini Molise, ni so prihajali proučevalci vseh profilov, da bi potešili svojo znanstveno radovednost.? In prvo vprašanje, ki se je bolj ali manj vsem najprej zastavilo, je bilo: kdaj in od kod se je ta hrvaška populacija naselila? Če želimo odgovoriti na to vprašanje, se moramo povrniti za skoraj petsto let nazaj, to je v obdobje, slavno hrvaško kraljestvo ko so Turki ob na ostanke koncu 15. stoletja zreducirali ostankov« (Ante »nekoč Ujevič). Turški vdor iz Azije na Balkanski polotok, ki je prinesel toliko posledic v poznejši zgodovini naših narodov, je potekal v glavnem v treh smereh: glavnina je napredovala prek Srbije, Beograda in Panonske nižine proti Budimpešti (pozneje tudi proti Dunaju), desno krilo je napredovalo prek Vlaške nižine in Erdelja, levo krilo pa prek Bosne in Hrvaške. Medtem, ko je desno krilo zaostajalo, je glavnina 29. 8. 1521 zavzela Beograd, s čimer je bila odprta pot turškemu prodoru prek ogerskih ravnin vse do Budima. Pomembno vlogo je igralo tudi turško levo krilo, ki naj bi se Ogerski. Hrvatom prek hrvaških ni pač Krbavskih v tem obdobju klancev in Like, preostalo nič spojilo drugega, z glavnino kot da v Južni poskušajo, s svojimi šibkimi silami, zaustaviti napredovanje turškega levega krila ter da pomagajo krušiti moč glavnine. Hrvaška, po fevdalnem principu urejena vojska, je to svojo nalogo v bitkah za izpolnjevala Šabac (1521), pač Beograd v skladu (1521), z njenimi Mohač možnostmi. (1526) in Siget ' Število je seveda zgolj približna ocena, kajti italija ni nikoli stva, ki bi zajemal tudi rubriko o »narodnostni pripadnosti«. izvedla Sodelovali so (1566). Vendar popisa prebival- ? Omenim naj, da so strokovna dela s tega področja kar številna. Bralcu, ki bi se hotel podrobneje poglobiti v ta problem, bo gotovo v pomoč bibliografija o moližanskih Hrvatih, ki jo hrani knjižnica lnštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (signatura C 610). Mogoče bi veljalo ob tem nekoliko podrobneje analizirati problem migracij med obe- ma obalama Jadranskega morja. Zainteresirani bralec lahko seže po dognanjih 7. zasedanja jugoslovansko-italijanske historične komisije, ki je potekalo v Ljubljani leta 1978, pod nasiovom »Migracije Slovanov v italijo«. Materiale tega zasedanja hrani tudi knjižnica Inštituta za narodnostna vprašanja pod signaturo C 618. Hrvaška jezikovna manjšina v italijanski pokrajini Molise M. Komac: "oe je prvenstvena obrambna linija slonela na obrambi južnega dela Hrvaške, kjer so gospodovali najmočnejši hrvaški velikaši: Karloviči, Frankopani in Zrinjski. Položaj teh eminentnih »oblastnikov« ni bil nič kaj rožnat ter se je še slabšal zaradi nesposobnosti boru tedanjega zahodnih, ogrskega ogrskega »krščanskih« vladarja, kralja državic. ki je bil poleg Ljudevita Od tega svojega obkrožen Il. in obče voditelja, neenotnosti mnogo s korumpirano v ta- premladega dvorsko kliko, ni bilo pričakovati obilne pomoči. Zato je tedanji hrvaški ban Petar Berislavič, predhodnik bana Karloviča, naslovil prek skadarskega biskupa Toma Nigra, na svetega očeta in takratne vodilne krščanske sile prošnjo za obilnejšo gmotno podporo. Vendar je bila pomoč bolj v obliki kot pa v obliki potrebne vojaške moralnih pomoči. naukov in obilice praznih Berislavič raje odločil za otiplivejšo možnost: krepitev enotnosti med hrvaško gospodo — knezi Blagajski, Frankopani, Zrinjski in Karloviči — svobodnimi plemiči za skupno obrambo pred turškim prodiranjem. V tem času se je glavnina obljub, Jasno je bilo torej, da se je ban turške vojske pod vodstvom Petar takratno mesti ter Mustajbega Bosan- skega namerila v osvajanje sedanjih bosanskih mest, še posebno trdnjave Jajce. Banu Berislaviču je sicer uspelo nekajkrat poraziti Turke (leta 1518), vendar so le-ti kljub temu nezadržno prodirali proti Krbavi, posestvu Ivana Torkvata kneza Karloviča. Zadnji poskus Hrvatov, da bi si uspeli poiskati zaveznike na zahodu je bil oblikovan v obliki prošenj, ki jih je Bernardin Frankopan izrekel na cesarskem zboru v Niirnbergu. Takrat je svojo prošnjo utemeljil takole: »Jaz sem prišel, presvetli varnost knezi in slavni gospodje, preti pred uničenjem da vam od Turkov z živo najprej besedo Hrvaški napovem, in potem kolikšna ne- tudi vašim de- želam, sosedam Hrvaške; še posebno vas moram spomniti, da je Hrvaška vrata krščanstva!... Naš presvetli vladar Ljudevit nas od tedaj, ko je svoje najbolj trdno mesto Biograd, ne more več ščititi ne pomagati«. ščit in izgubil Niti knezov vzklik »Et tua res agitur, paries guum proximus ardet« (tudi tvoja hiša je ogrožena, ko gori pri sosedu), niti sklicevanje na predstražo krščanstva ni vzbudil pri zahodni gospodi velikega zanimanja. Hrvaški narod je bil šiban sam. Koliko trpljenja je moral takrat prestati hrvaški živelj ni težko uvideti. Ogromno trpljenje je postavljalo pred množice dve alternativi: ali se boriti in umirati do popolnega uničenja ali zapustiti rodno grudo. Razum je pri mnogih prevladal nad »patriotičnimi« emocijami in gon po samoohranitvi je silil ljudi, da so se odločali za pot v neznano. To se je še posebno dogajalo potem, ko so se med ljudstvom razširile govorice o strahotah življenja pod Turki. Pa tudi spomin na pokol hrva- ške vojske v bitki na Krbavem polju 9. septembra 1493 je bil še vedno močan. V tem boju so Turki pobili ali zajeli 13.000 hrvaških bojevnikov. Ujet je bil tudi ban Derenčin in njegov sin, kateremu so pred očetovimi očmi odsekali glavo. Da mizo bi prisilili bana da tudi sinovo glavo. Dejali smo, da se se poturči, so mu vsak Duševno strt je ban je hrvaški živelj dan kmalu pričel postavili obenem s hrano na umrl v suženjstvu. seliti v neznano. Možno je, da so tem selitvam v določeni meri botrovali tudi takratni fevdalni odnosi na posestvih hrvaških velikašev, vendar je neizpodbitno dejstvo, da je primarni vzrok teh nenaravnih in prisilnih selitev strah pred turško nadvlado. Takšnih selitev je bilo na območju Hrvaške več. Le-te so se vrstile' od 15. stoletja naprej ter so potekale v glavnem v dveh smereh: proti notranjosti in proti morju. Skupine, ki so se selile v notranjost so bile močnejše, so se ohranile v obliki večjih narodnostnih enklav v Avstriji, kompaktnejše ter Madžarski, Romuniji, na Slovaškem in na obmejnih področjih hrvaškega jezikovnega ozemlja. Našo pozornost pa privlači tista smer selitve, ki je potekala proti morju. Ta Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 hrvaški živelj je bil prvenstveno iz zahodne 101 Hercegovine in Dalmacije; dalmatin- ska mesta, ki so bila »deležna« največjega turškega pritiska — Imotski, Makarska in Sinj z zaledjem — so predstavljala izvor tiste populacije, ki predstavlja pred- met našega opazovanja; moližanskih Hrvatov. Res je sicer, da se o moližanskih Hrvatih še marsikaj raziskuje, vendar je neizpodbitno res, da je potrebno njihovo prvotno domovino iskati v krajih imotsko-makarskega področja. Tudi čas selitve je možno dokaj natančno določiti, čeprav, na žalost, ni ostalo o tej selitvi zapisanega ničesar. Toda koga bi tedaj prevzela misel o »ohranjevanju zgodovinskih« resnic, ko je bilo potrebno dila v začetku reševati 16. stoletja, ko lastno se je na kožo. ozkem Selitev se je nedvomno področju okoli Makarske, dogostisnje- nim med Biokovom in morjem, nagnetlo toliko beguncev, da jih skopa kraška zemlja ni mogla več prehranjevati. Odločitev je bila neizbežna: nadaljevanje poti na otoke ter naposled Ko ne najdemo prek morja v Italijo. dovolj trdnih dokazov v prid zgoraj zapisani trditvi na naši strani Jadrana, se moramo napotiti na italijansko obalo. Potrditev našega zapisa nam nudijo prenekateri zgodovinski dokazi, ki so jih bolj ali manj že navedli drugi proučevalci življenja moližanskih Hrvatov. Te bomo seveda kazi pa so sad naših spoznanj. V prid trditvi, da se je selitev dogodila v začetku na cerkvi v Palati, mestu ob italijanski obali ob progi obnovili, drugi do- 16. stoletja govori napis Termoli—Campobasso— Benevento. Le-ta se glasi: »Hoc primum Dalmatiae gentis incoluere castrum ac fundamentis erexere templum anno 1531« (Dalmatinci so prvi naselili to mesto ter iz temeljev zgradil cerkev leta 1531). Čeprav sam napis datira iz leta 1531, nedvomno postavlja selitev na začetek 16. stoletja, kajti od prihoda Hrvatov na to ozemlje pa do izgradnje cerkve je moralo sigurno preteči kakih deset ali več let. Milan Rešetar v svojem delu »Slovenske kolonije v Italiji« navaja kot dokaz zapisanega obdobja selitve kovanec, ki je imel v tem času na sebi znak herme- lina in so ga zato priseljenci poimenovali s prenesenim izrazom iz stare domo- vine, »puh«. Čeprav je ta kovanec že zdavnaj izgubil plačilno vrednost, se je med ljudmi še naprej ohranilo ime puh, ki ga moližanski Hrvati uporabljajo za opisovanje stvari z majhno vrednostjo. Najtrdnejši dokaz, ki potrjuje trditev o priselitvi Hrvatov ob začetku letja, pa je njihov jezik. Ker bomo vprašanje jezika obravnavali navedimo na tem mestu zanimivo dejstvo: jezik priseljencev 16. sto- nekoliko pozneje, ne pozna turških besed kar potrjuje, da je bila ta populacija zelo malo ali pa sploh nič v dotiku s Turki. Škofijski arhiv v Termoliju trdi, da so Hrvati naselili Filič leta 1518; podobne številke je možno najti tudi v drugih rokopisih. II. SLEDOVI Prebujajoče lastno iskanja lastne predvsem tem kljub se etnične samobitnost dva področju in skušajo specifičnost?; »identifikacije elementa: eden izvora »avtohtonemu« na izmed v preteklosti«. poudarjanje ter hrvaškega 500-letnemu skupine PRETEKLOSTI razvoju načine prav izvora današnje na je V tej luči se nam hrvaškega njihove različne le-teh zdita geografskih govorice, italijanskih »dokazovati« gotovo poskus pomembna nazivov na ki se je ohranila tleh. Prav izredna relevantnost obeh elementov nas obvezuje, da jih opredelimo nekoliko bolj podrobno. Celoten sklop geografskih nazivov bi veljalo razčleniti v sledeče kategorije: ? Prav zanimivo je, kako se sami moližanski sicer Italijani, vendar tudi nekaj »več«, Hrvati opredeljujejo: zase pravijo, da so 102 M. Komac: Hrvaška jezikovna manjšina v italljanski pokrajini Mollse a) glede oblike zemljišča: Glavizza (Glavica), Ravniz (Ravnica) in Gora; b) glede rastlin, ki jih prebivalstvo goji: Marasca (Maraska); C) glede vodnih površin: Logua (Lokva); d) glede naselij: Gradina, Palata (mesto, ki so ga sicer ustanovili Hrvati, vendar se dandanes tu ne sliši več hrvaške besede), Zara (italijansko za Zadar) in Maracani (antiteza od Makarani); e) po narodni pripadnosti: Valle Schiavoniera (Dolina Slovanov), San Felice degli Sloveni menjeno (stari italijanski naziv za Filič. V času v San Felice del Littorio. Po drugi Mussolinija je bilo ime spre- svetovni vojni je uradni naziv mesta San Felice del Molise. V zadnjem času pa je didaktično osebje tega kraja vložilo pri pristojnih organih prošnjo, da se mesto zopet preimenuje v prvotno obliko); f) po priimkih: Fonte dei Ronci (izvor Rančič), Martini (Martinič), Mirko (zelo pogost priimek, ki ga srečamo v Gradcu pri Makarski). Če si nekoliko podrobneje ogledamo nazive v vseh treh zaselkih, v katerih danes še biva hrvaška populacija, ugotovimo nekatere zanimive hrvaške izvore: Mundimitar, vas ob samem vznožju hriba, ki ga Hrvati imenujejo Munat, je po- hrvateno ime za Monte-Planina. V tej vasi srečamo predele, imena: Glavica, Strane, Ždrila, Draga, Pot Smokvina, Gradina ki nosijo sledeča in Tri Križa. Tudi predeli, ki obkrožajo vas, imajo še vedno Vrklina, Brdo, neitalijanska imena: Po- tok veliki, Dolac, Potok mali, Kučki kanap, Dubrava, Ničarka (verjetno od besede nicati). Filič je, kakor smo že zapisali, kroatizirano ime za San Felice. Tudi v tej vasi še obstojajo predeli, katerih imena so hrvaškega — majhna cerkev) in Brig. V okolici vasi pa so Ravno do Blaženič, Na paljare, Na zabrdi, Dola, izvora: Kaštelerče (Kaštel ti izrazi sledeči: Ravna zarina, San balun (na okrogli glavici), Korite (predel, kjer je precej potokov), Jezer veliki, Jezer mali (verjetno je bilo na tem področju mnogo vode), Lokva, Brda paprena, Kutičan, Mišnjevica, Gazmudraga, Blitvina, Rulta brda, Jezerina, Brig in Runjavica (vrsta rastline). V tretjem zaselku, Živivodi-Kruču (kroatiziran naziv za Acguaviva Collecroce) se je za razliko od ostalih vasi (mimogrede, Hrvati imenujejo Kruč »naš grad«) ohranilo najmanj toponimov. Takšna imena so: Brd, Brd Balumič, Balun in Červar. trdna Zdi se nam, da je ta zgodovinski ekskurz, podan v točkah l. in Il. dovolj podlaga za prerez sedanjega trenutka v življenju moližanskih Hrvatov, ki bo sledil v nadaljevanju. Ill, »NAS Dejali smo, JEZIK« da je njihova specifična govorica najtrdnejši pokazatelj obstoja in bivanja hrvaške enklave v Italiji. Zato je o tem problemu potrebno najprej spregovoriti. »Naš jezik«, kot navadno imenujejo svojo govorico, je v bistvu kon- glomerat »podedovanega« ikavskega (z elementi štokavskega) narečja (z glasovi i namesto e in sklopi št, žd, za, šč in žž; aktivnimi glagolskimi pridevniki brez končnega o; brez končnega i pri infinitivu), ter italijanskega jezika (oziroma bolje, moližanskega narečja), oblikovanje sedanjega Jezik moližanskih ki so se ohranile zgolj ki je v 500-letih moral v ustnem izročilu. pisati ne brati. To pa seveda ne pomeni, v pisani vemo, obliki. Še več, nujno vplivati, v določeni pogovornega jezika moližanskih Hrvatov. Hrvatov ima v izvirni obliki ohranjenih okoli danes da Nihče ne zna na »našem da ni bilo poskusov obstoja tako »slovar«, meri, 2000 kot besed, jeziku« ohranitve tudi na ne narečja slovnica moližanske govorice, katerih avtor je duhovnik Božidar Vidov. V svojem sedemletnem bogoslužju v Kruču je oče Vidov (po poreklu Hrvat)" skozi intenzivno pro* Padre Vidov, kakor so svojega duhovnika imenovali prebivalci Kruča, je pred nekaj leti odšel v Kanado. Od tam je sporočil, da omenjeno slovnico lahko naročijo pri njemu, po 2000 lir izvod, Razprave In gradivo, učevanje uspel prebujanje dejstvo, da Ljubljana, december zapisati tisto, 1979, kar št. 9—10 bi lahko osveščenosti .moližanskih ne obstoja med 103 postala Hrvatov. prebivalci dobra osnova za Svojevrstno tragiko pa predstavlja hrvaških zaselkov niti en pospešeno izvod tega dela. Če si »naš čejade«, kot navadno imenujejo vse tiste, ki so prišli »s one bane mora«, poteka ki najbolj muka, prva faza medsebojnega potrjujejo kuzarec njihov hrvaški bukir (izraza za spoznavanja izvor. Tako steklenico prek izmenjave tistih izrazov, prišlek izve, da se moka niso nikoli poznali, pač imenuje pa poznajo izraz za posodo, podobno naši majolki, ki jo imenujejo vrč), likalnik imenujejo gozde, cigareto-dimica, vžigalico-lumin, tkanino-blago. Njihov jezik pozna izraze zgolj za konkretne stvari, abstraktni pojmi so mu tuji. Tako poimenujejo vse tisto kar je prijazno, lepo, simpatično z enim samim izrazom — lijep, oziroma grub, če je neka stvar grda ali če je nekdo hudoben. Ničesar pa jim ne pove na primer pojem lepota. Nadalje, vino imenujejo s staroslovanskim izrazom žerdj (izraz za pivo so si morali sposoditi iz italijanščine), štejejo samo do deset, itd. Še bolj pa so zanimivi nekateri izrazi za pojme in predmete, ki jih v teh krajih sploh ne poznajo. Gre za nekatere dele narodnih noš, tkalsko orodje in običaje. Sicer pa rečejo ponedeljku — prvi trišnjem dan, otroški igri — šala, imajo izraze za pojutrišnjem, popoju- in popopojutrišnjem. Hiši rečejo hiža, delu — teg, vprašanje »kaj pa zastavijo s »kaj rabiš«, ali »što činiš«. Že zgoraj smo na nekaterih mestih nakazali, da lahko s pomočjo delaš« proučeva- nja narečja moližanskih Hrvatov, relativno zelo natančno ugotovimo čas njihovega prihoda iz stare domovine. Kako? V jeziku moližanskih Hrvatov namreč ne zasledimo tistih »sočnih« kletvic, ki so jih balkanski narodi, po prepričanju mnogih kompetentnih znanstvenikov, prevzeli od Turkov. Prav tako ni mogoče zaznati slovanskih izrazov za tiste kulture, ki so prišle v Evropo po odkritju Amerike: na primer paradižnik in krompir. Zanimivo je, da so tehnični izrazi izpeljani iz italijanskega jezika, kar je pojav v vseh sektorjih prizvodnje, razen kmetijstva seveda. To se je moralo dogoditi, kajti popolna izolacija od prvotne domovine je zavrla razvoj in bogatenje izrazoslovja. Vendar obstoja velika nevarnost, da se bo jezik, najtrdnejši pokazatelj spe- cifično hrvaškega narodnostnega življa, v relativno kratkem času »porazgubil«. Bistveni vzroki so sledeči: vse večje število »narodnostno« mešanih zakonov, v katerih postaja italijanščina edini medij komunikacije v procesu socializacije otrok; moližanski Hrvati samo parcijalno obvladajo svojo govorico, to je, v svo- jem jeziku ne znajo niti pisati, niti brati; in ne nazadnje, gre omeniti pomanjkanje šol, ki bi s primernim, specifičnim učnim programom uspešno ohranjala njihovo govorico. Pravimo ohranjala, kajti moližanski Hrvati ne želijo, da bi na primer njihov pogovorni jezik postal srbohrvaščina, saj jim je književna srbohrvaščina bolj ali manj tuja. Moližani se namreč želijo v prvi vrsti »popolnoma naučiti« tistega jezika, prek katerega danes izražajo lastno samobitnost. Kljub intenzivnemu delovanju vseh teh nevarnosti, se boj za ohranitev njihovega pogovornega jezika in kulturne dediščine nadaljuje. V tej zvezi beležimo pisanje revije »Naš jezik«," ki je izhajala med leti 1967—1970 ter so jo v Rimu izdajali intelektualci, ki so izšli iz vrst moližanskih Hrvatov. Sami izdajatelji so sicer trdili, da revija nima političnega (!?) značaja, vendar je res, da je bilo v obdobju " Mnogi menijo, da predstavlja naslednico revije »Naš jezik« revija »ltaljug«, ki prav lako izhaja v Rimu. Vendar to ni točno, saj, kakor zatrjuje sam Mario Spadanuda (bil je član uredniškega odbora revije »Naš jezik«, sedaj pa je odgovorni urednik »Italjuga«), ima »ialjug« popolnoma brezpredmetno. drugačno programsko orientacijo in je zatorej vzporejanje obeh revij 104 M. Komac: Hrvaška jezikovna manjšina v italijanski pokrajini Molise njenega izhajanja napisanega mnogo o tem zgodovinskem in etničnem problemu, razmeroma skromnih dimenzij. Prav njim gre nedvomno zasluga, da so bile zabeležene mnoge stvari, ki bi bile sicer pozabljene in izgubljene. Ponovno je bilo postavljeno pred javnost vprašanje eksistence moližanskih Hrvatov, in to v njihovi stari domovini, pred mednarodno in italijansko javnostjo ter znanstveniki mnogih nacionalnosti. V letih, ko je revija izhajala so hrvaške zaselke v Molisah obiskale mnoge skupine hrvaških katolikov iz Dalmacije, s kardinalom Šeperjem na čelu. V nasprotju s tem, pa se je Jugoslavija kot država vedno vedla zelo zadržano. Medtem, ko je pričela resnica o življenju moližanskih Hrvatov vse bolj prodirati v svet, so se pojavile kritične pripombe na račun izdajateljev lista, najprej iz vrst hrvaške emigracije, pozneje pa tudi iz italijanske strani. V tej luči beležimo kritiko, ki jo je priobčil list »Hrvatska revija« (list izhaja v Munchenu). Bistvo tega kritičnega posega je v tem, da prikazuje oživljanje govora in tradicij moližanskih Hrvatov kot poskus individualne afirmacije tistih, ki delujejo v tej reviji. Ta mne- nja ne gre sprejemati, kajti veliki večini, ki je ta list izdajala, posebna ni potrebna: redakcija verzitetnih docentov. je bila namreč sestavljena iz učiteljev, uveljavitev profesorjev in uni- Zelo podobno kritiko navaja, morda celo bolj ostro in z nič kaj prijetno komponento, list »L'Esule«, ki izhaja v Milanu. V članku pod naslovom »Gli Slavi del Molise — Una scoperta — Tutta da ridere« (Slovani v Molisah — smešno odkritje). Izpod peresa Nicole Liburnica, govori o hrvaški manjšini približno takole: v vaseh, kjer živijo moližanski Hrvati ne obstoja nič omembe so se priselili v te kraje zaradi turškega prodiranja popolnoma vrednega. Hrvaški koloni, ki na Balkan, so se s časoma asimilirali, pridobili so italijanski nacionalni lijanske šole, zgrajene z italijanskim državnim značaj, obiskovali denarjem. Kljub temu so ita- so ostali bolj ali manj na primitivni stopnji razvoja, saj jih zanima zgolj vsakdanje življenje in so zato daleč »od kakršnega koli arhajičnega nacionalizma«. Mladi so zaradi ekonomskih razlogov emigrirali ter jih stari kraji nič več ne zanimajo. Kljub takšnemu stanju so se nekateri spomnili, da bi prebudili nacionalne občutke. V tem smislu se v Rimu tiska neka revija »na slovanskem jeziku pod naslovom Naš jezik, ki ga v Molisah nihče ne bere, saj so le redki, ki znajo brati, pa še ti ne razumejo smisla celotne akcije«.% Niso nam poznani vzroki, ki so vodili pisca k navajanju teh trditev, ki jih je zaradi njihove netočnosti lahko izpodbijati: res je sicer, da le peščica moližanskih Hrvatov obvlada veščino pisanja in branja v »domačem« jeziku (kar ne velja za italijanski vine«, jezik), vendar ki jih je odrinila to vsekakor ni njihova na periferijo družbenega krivda, temveč dogajanja. Če »nove domo- bi bila finančna pomoč obilnejša na področju potrebnih komunikacij, šol, itd., potem se ne bi srečevali s takšnim stanjem, kot ga opisuje pisec navedenega članka. Tudi trditev, da je mladina emigrirala je točna. Vendar pa je netočen tisti del, ki govori o zatajitvi rodne grude. Že številna pisma časopisu »Naš jezik« potrjujejo dejstvo, da je mladina s temi kraji še vedno močno povezana ter jo še vedno zanimajo njene tegobe in potrebe. Naslednje dejanje v sklopu boja za priznanje in s tem za zaščito etnične skupine je bila nota, ki jo je delegacija moližanskih Hrvatov prebrala na drugem kongresu A.I.D.L.C.M. (Assosiation internationale pour la defense des langues et des cultures menacčes) — kongres je zasedal v Issimeju, v dolini Aosta, 31. julija in 1. avgusta 1967. Nota, ki so jo podali na tem zboru predstavniki hrvaške jezi- kovne manjšine se je glasila takole: stran " Ernest 6 Bauer: Bitnost i značaj molizanjskih Hrvata, Naš jezik, letnik Ill, julij 1969, Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 105 »Z ozirom na to, da v Molizah že več kot pet stoletij živijo kolonije (dijalekt štokavsko-ikavski), ki so danes zreducirane a Collecroce, Montemitro in San Felice, v katerih hrvaško govoreče samo na občine se omenjeni jezik še govori; glede na to, da je jezikovno bogastvo integralni del neke družbe, zasluži v luči zgodovinskih ciljev isti obseg varstva, kot ostala kulturna dediščina; glede govorne na lo, da se je takšna besede in ker v tem dediščina trenutku vse do dandanes ni v nobeni ohranjevala obliki zaščitena samo prek prek zakonskih norm ali z ustreznimi ukrepi, ki bi bolje ohranjali to specifično manifestacijo ljudske kulture; glede na ta, da morajo biti jezikovne manjšine, poleg šestega člena ustave, zaščitene z ustreznimi normami ne glede na število pripadnikov in obseg teritorija; se obračamo: poslanski zbornici in senatu italijanske republike, vladi republike, upravi province Molise, povincialni družbi za Turizem v Campobassu, občinskim upravam v Acguavivi Collecroce-ju, Montemitru, San Felicu, predstavnikom političnih strank; da bi vsi, po lastnih močeh, prispevali k uresničitvi zgoraj omenjene ustavne norme in še posebej: njene občine, jezika; olajšati, v ljev, ki bi bili ustanoviti, kami učne srednje bi obvezno državnih in privatnih sposobni komunicirati v vseh treh občinah, in kulturne pomoči, državne poučevali šole, skupni srbohrvaški za vse tri zgoraj jezik, namesto enega ometujega šolah v teh treh občinah, izobraževanje učitetudi v srbohrvaškem jeziku; kulturne centre s knjižnicami in ostalimi obli- da se očuva vrednost starih tradicij; postavitev dvojezičnih administrativnih," gospodarskih in turističnih napisov ter se favorizira razpečevanje propagandnega turističnega materijala z namenom, se pritegne pozornost domačih in tujih znanstvenikov; da da da strugi se končno Biferna Nekakšen krajini Izgradnji v kateri vrh Molise, boja ceste, za dosego predstavlja 1976 sta namreč odlok, v katerem ustanovitev uredijo ki so zanimive zadnje celovite triletno zaščite obdobje. vse vseh tri občine, manjšin, 1. avgusta občinski svet in izvršni odbor občine so zahtevali od vlade v Rimu, oziroma avtonomne državne srednje šole, katero treh hrvaških občin in v kateri bi poučevali tudi To zahtevo so občinski možje oblikovali takole: »Glede za ter regulirata in Tringa.« na to, da je populatija v občinah ki bivajo v po- 1975 in 16. junija Živavoda-Kruč sprejela pristojnega ministrstva, bi obiskovali »slovanski jezik« Živavoda-Kruč, dijaki iz vseh (lingua slava). Filič in Mundimitar slovanskega izvora ter je potrebno, v skladu s členom 6 Republiške ustave, jezik, kulturo, tradicijo, običaje in navade etnično-lingvističnih manjšin; glede na ne dediščine, deželami; to, da že dalj omenjene časa občine, vzdržujejo v luči ohranitve informativne celovite in kulturne jezikovne in ščititi kultur- stike s slovanskimi glede nato, da je potrebno, v luči potenciranja teh iniciativ, nujno razvijati, in še posebno med mladimi, to tendenco o varstvu kulture in jezika je jasno, da naj se ta akcija odrazi v okviru šole in to v okviru obvezne državne srednje šole.«' Žal je ta pobuda ostala samo mrtva črka na papirju, kajti italijansko kolesje administracije in upravljanja si poleg tega, da melje izredno počasi, prilašča tudi izključno napis, pravico, da v celoti odloča " Prebivalci Živevode-Kruča so vendar so ga morali kaj hitro o vseh vprašanjih, ki »rušijo« nacionalno res da samoinicijativno postavili dvojezični krajevni odstraniti, kajti policijske oblasti so jim zagrozile, da jih bodo predale sodišču. Kljub temu pa so v Živivodi-Kruču še danes vidni nekateri sledovi te samoinicijative: tako nosi prva hiša napis »Acguaviva Collecroce — dobrodošli u Kruč«, nad vhodom v mesnico je lastnik napisal »Macelleria — Mesniz«, medtem ko se župan Italo Mirco še vedno prereka z višjimi oblastmi zaradi napisa na občinski zgradbi »Municipio — kancelarija«. " Citirano iz: Verbale di deliberazione Collecroce, 16. junija 1976. V dokumentaciji INV. del Consiglio Comunale, Comune di Acgaviva 106 M. čistost italijanskega naroda. Komac: To Hrvaška dejstvo Jezik jst je prišlo v italijanski v celoti do izraza pokrajini leta Molise 1977, ko je italijanska vlada zavrnila deželni predlog zakona o »Varstvu zgodovinske jezikovne kulturne dediščine etničnih manjšin v Molizah«. Za kaj pravzaprav gre? Deželna uprava je že leta 1970 vključila v deželni statut predpis (gre za člen 4 Statuta), po katerem dežela ščiti jezikovno in zgodovinsko bogastvo ter ljudsko izročilo etničnih skupin, ki prebivajo na njenem ozemlju (poleg Hrvatov živijo v Molisah še Albanci, Bolgari in Romi). Konkretizacija tega člena 4 pa je nastopila v luči predloga deželnega zakona, ki ga je pokrajinska uprava odobrila 28. 7. 1977. Vsebino tega zakonskega predloga (predlog zajema le sedem členov) bi lahko razdelili na dva dela. Na del, v katerem se v dveh členih govori o akcijah. ki bi jih bilo potrebno realizirati šin, živečih v pokrajini Molise, gotavlja finančna sredstva v luči zaščite ter na del za realizacijo zgodovinske (ostalih tega dediščine pet členov), programa. vseh v katerem Oziroma, osnutek manj- se zadežel- nega zakona je predvideval dodeljevanje finančne pomoči tistim občinam, družbam, inštitutom in komitejem, ki delajo na področju proučevanja, ohranjanja in nadaljnega razvoja lokalne kulture. Konkretne akcije, ki naj bi se izvrševale v luči realizacije teh splošnih programskih izhodišč, pa so zajete v drugem členu zakonskega predloga. Tako naj bi se, med drugim, organizirali seminarji, študij- ski tečaji in kulturna ustanavljali naj bi se srečanja; kulturni pričelo centri, naj bi se poučevanje knjižnice lokalnega in specializirani muzeji; jezika; publicirala naj bi se dela, ki obravnavajo jezik, zgodovino in ljudsko tradicijo etničnih skupin v Molisah.? splošnim Kakor in nič smo že omenili, kaj zahtevnim se italijanska predlogom. vlada Zavrnitev, ni strinjala ki je prišla niti s tem presenetljivo hitro (že 1. avgusta 1977), je vsebovala tipično »demokrščansko argumentacijo«: »(...) vlada meni, da dotični zakon presega (travalica) regionalne kompetence, saj spada priznanje in zaščita manjšin v okvir kompetenc države« (sono di riserva statale).'° Ta zavrnitev je pomenila obenem tudi konec iniciativ za zakonsko zaščito hrvaške jezikovne enklave v Molisah, čeprav najvidnejši predstavniki te skupnosti zagotavljajo, da izgubljena bitka ne pomeni obenem tudi izgubljene vojne. IV. MOŽNE SMERI BODOČEGA RAZVOJA Vse do sedaj nismo govorili o oblikah diskriminacije, katero naj bi na pripadnike manjšine izvajali člani večinskega naroda. O tem namreč nismo uspeli zaslediti nobenega podatka (razen spremembe imena San Felice degli Slavi v času fašizma), če seveda ne upoštevamo zanemarjanje pokrajine kot celote. Edini vir iz katerega bi bila diskriminacijska politika razvidna bi bile cerkvene knjige, ki pa so jih župniki teh krajev, ob odhodu v osebno lastnino. Iz časa fašizma je ohranjen celotno fašistično raznorodovalno politiko pokoj, vedno jemali s seboj kot dogodek, ki predstavlja v zvezi s pravi paradoks: svojih šol niso imeli vse do leta 1928, je to skušal ker moližanski vsaj nekoliko popraviti Hrvati vaški učitelj, ki je pričel vaške otroke učiti v hrvaškem jeziku. Naravnost neverjetno se zdi, da je bil ta pedagog (poskus je kmalu propadel) zagrizen pripadnik fašistične stranke. Kakor izhaja iz zapiskov nekaterih proučevalcev razmer na tem področju, ni prihajalo med " Natančnejšo del patrimonio »Schiavi« in domačimi vsebino zakonskega storico linguistico V dokumentaciji INV. nikoli do trenj, ki bi se kazala predloga glej: »Proposta di legge e culturale V dokumentaciji INV. " Glej podrobneje: Commisariato Foglio del 1. agosta 1977, N. 2201. prebivalci del delle minoranze Governo per etniche la Regione del regionale. Tutela Molise«. Molise. Risposta z al Razprave in gradivo, v obliki revščini Ljubljana, december 1979, št. 9—10 107 etničnih nestrpnosti. Mogoče je temu vzrok tudi to, da »uravnilovka« v ne vzbuja zavisti in s tem potrebe kanaliziranja le-te v struge nacional- nosti; pa tudi zato, ker se moližani niso nikoli počutili kot narodnostna manjšina in ker niso nikoli zahtevali svojih šol, kulturnih ustanov ali zakonske zaščite. Seveda je pri tej ugotovitvi izvzeto zadnje desetletje. Večkrat smo omenili besedo »Schiavi«, ki jo Italijani uporabljajo za opisovanje hrvaške skupnosti v Italiji. Zato se nam zdi relevantno, da o.tej besedi spregovorimo nekoliko več, preden opišemo nekatere možne alternative razvoja hrvaške skupnosti v Italiji. Pretežni del Italijanov, pa tudi velika večina Jugoslo- vanov meni, da izhaja beseda iz latinskega izraza »suženj«, kar je, vsaj v kontekstu našega proučevanja, napačno. Že papež Janez X je pod imenom »Slavi« in »Schiavonia« mislil predvsem na Hrvaško in Hrvate. Sploh pa so Italijani mnoga stoletja imenovali Hrvate »Schiavoni« ali »Schiavi«. Menimo, da v teh besedah ne obstoja nikakršna tendenca pejorativnega označevanja Hrvatov, ampak je to izraz dejstva, da so bili Hrvati prvi Slovani, ki so prišli v stik z Italijani ter so jih zatorej enačili s celotno slovansko populacijo. Ta nesporazum ali neznanje bi zatorej pomenil Hrvatom prej kompliment, kot pa podcenjevanje ali zanemarjanje njihovema imena. Interesantno je, da še dandanes obstojajo avtorji, ki jim izraz Hrvati pomeni v bistvu sinonim za celotno slovansko populacijo, medtem ko si pod imeni za ostale slovanske narode zamišljajo nekaj ožjega in manjšega. Vsi ti zgoraj zapisani poskusi pravne zaščite moližanskih Hrvatov bi bili seveda brezpredmetni, če se ne bi prvenstveno zgodili nekateri bistveni premiki na »mikrolokacijskem« planu. In med te gre v prvi vrsti šteti spremembe na eko- nomskem področju. Vse do nedavnega so bili celotni Apenini revni, medtem ko so bili moližanski Hrvati še posebno revni, kajti kmetijstvo je predstavljalo moližanom edini vir zaslužka. Sicer pa kaj več kot bedo hudo razparcelirana, brez kmetijske mehanizacije obdelovana zemlja, tudi ni mogla dajati. Takšna produkcija je nujno ohranjala »začaran krog revščine«, brez možnosti rešitve v bližnji prihodnosti. Emigracija mlade delovne sile je bil zato pojav, ki je bil vse do nekaj let nazaj povezan obsegu z usodo moližanskih in intenzivnosti Hrvatov. presegal celo Obseg emigracije Sicilijo in Beneško je bil takšen, Slovenijo, da je po ki še dan- danes slovita kot izvora delovne sile za industrijsko razvite države. Čeprav so prav dohodki emigrantov omiljevali posledice mačehovskega odnosa oblasti do teh področij ob vznožju Apeninov, je bilo potrebno v luči kompleksnejše rešitve, pristopiti k realizaciji bolj sistematičnih rešitev. Ker traja v Italiji že dalj časa gospodarska da bo rešitev nastopila v okviru ustanavljanja kriza, je bilo absurdno pričakovati, večjega števila industrijskih delov- nih mest. Zato je bilo potrebno kvantitativno in kvalitativno izboljšati obstoječe — kmetijstvo. Iz teh spoznanj se je rodila ideja o formiranju kmetijske zadruge, ki naj ne tegnila bi samo zaposlila marsikaterega uresničljivi, so postali vse tiste, emigranta. iz dneva ki so Kakor v dan ostali na domači grudi, so se cilji na samem realnost. Zadruga »Naša ampak začetku zemlja«"! tudi pri- zdeli ne- ni samo zaustavila večletnega toka emigracije, ampak celo pritegnila nekatere emigrante. Prav ti pozitivni rezultati zadruge v Filiču so spodbudili tudi sosednjo občino, Kruč, da je pričela resno razmišljati o ustanovitvi podobne asociacije. Druga perspektiva, ki jo moližanski Hrvati, v luči ohranitve in okrepitve ekonomske baze narodnosti, vse raje poudarjajo, se kaže v razvoju turizma. Le-ta naj bi se še posebej razvijal v luči sodelovanja med zahodnim in vzhodnim delom " Zadruga »Naša ljišč ter jih preurediti nizacijo. zemlja« je uspela združiti okrog 160 hektarjev razparceliranih zemv enoten vinograd, ki ga obdelujejo s sodobno kmetijsko meha- 108 M. Komac: jadranske obale. Seveda nastopiti prevrednotenje etničnega problema. je Hrvaška potrebno dosedanjega pri jezikovna tern manjšina poudariti, odnosa v italljanski pokrajini da bo jugoslovanskih morala Molise najprej oblasti do tega V. SKLEP Kaj naj po vsem tem zapišemo na koncu? Nedvomno najprej to, da so napori manjšine obrodili pomembne sadove. Vendar se s tem delovanje predstavnikov manjšine ni končalo. Nasprotno, zastavili so si zelo ambiciozen načrt, katerega uresničevanje naj še bolj poglobi občutke specifične etnične pripadnosti med moližanskimi Hrvati. V tem oziru beležimo sledeče načrte in dogodke: zadruga »Naša zemlja« namerava postaviti svojo radijsko postajo (po vzgledu Albancev, ki takšno postajo že imajo) ter preko nje oddajati program v lastnem jeziku; nadalje beležimo uspešno delovanje učitelja Angela Genove, ki poučuje v Filiču ter že dolga leta skrbi, da se otroci spoznavajo z materinim jezikom. Učenci izdajajo list z naslovom »Modre lastavice« s številnimi sestavki v domačem jeziku; in na koncu naj omenimo zasedanje Zveznega odbora za etničnojezikovne skupnosti v Italiji (sekcija A.l. D. L. C. M.), ki je potekalo 23. in 24. julija 1977 ter je nedvomno mnogo prispevalo k popularizaciji problema moližanskih Hrvatov. Riassunto IL GRUPPO LINGUISTICO CROATO IN MOLISE Quando parliamo del gruppo linguistico in Molise, allora pensiamo all'enclave specifica dell'elemento croato, cioč un gruppo di 35C0 a 4000 uomini, viventi in tre colonie aj piedi orientali del! Appenino: Acguaviva Collecroce (nel croato Kruč), San Felice del Molise (Filič) e Montemitro (Mundimitar). Bisogna sotiolineare pero che guest'elemento croato non rappresenti una minoranza nazionale «sviluppata» in pieno. | suoi appartenenti se ne rendono conto e percio si definiscono come gruppo linguistico. | luoghi della regione dj Imot e Makarska, lasciati all'inizio del Cinguecento, cioč al colmo dell'avanzata turca sulla penisola balcanica, vengono considerati la loro patria d'origine. Che il trasferimento sia avvenuto in guell'epoca, lo dimostrano almeno due cose: l'iscrizione nella chiesa a Palata, una citta sulla costa italiana, lungo la linea ferroviaria Termoli — Campobasso — Benevento, sulla quale possiamo leggere: «Hoc primum Dalmatiae gentis mati ebbero una chiesa.) incoluere colonizzato Una miglior castrum ac fundamentis erexere templum anno 1531». (| Da!- questa citta e nel 1531 fecero costruire sulle sue fondamenta prova dell'affermazione che i Croati si siano veramente stabiliti in guesti luoghi, all'inizio del Cinguecento, č la loro lingua. La lingua degli immigrati non conosce le parole turche, il ché conferma che la popolazione non era, oppure č stata solo brevemenie in contatto con j Turchi. Questa parlata specifica é, nello stesso tempo, la pil’ forte testimonianza dell'esistere dell'enclave croata in Italia. «Naš jezik» (come di solito chiamano la loro lingua) @, in sostanza, un miscuglio dell'ereditato dialetto «ikavski» (con gli elementi del dialetlo «štokavski»): che mette il suono i al posto del e, i dittonghi št, žd per šč, žž; che usa V'aggettivo verbale attivo senza la o finale, come anche |'infinito senza la i finale, e dell' italiano ebbe (precisamente una certa del influenza dialetto sulla di Molise) formazione che, nel dell'odierna periodo lingua di 500 parlata anni, dei sicuramente Croati. Ouando il gruppo etnico commincia ad esser conscio della propria specifica, vuole, di seguito, anche conservarla, non nella sua forma di «folclore», ma attraverso una tale tutela della legge che le permetti uno sviluppo generale. Lo stesso volevano e vogliono fare anche € e i Croati di Molise. La loro arrivata al suo culmine negli ultimi il Comitato esecutivo della Comune con il quale esigono dal governo di lotta per la tutela si svolge tre di gia parecchi anni. In questo periodo il Consiglio Acquaviva — Krué hanno accettato Roma, rispettivamente dall'adeguato anni ed comunale il decreto ministero, la fondazione di una scuola media statale autonoma per gli alunni di tutte e tre comunita croate, nella quale avrebbero insegnato anche la lingua slava («slovanski jezik»). Purtroppo la loro iniziativa non č che una lettera morta su un pezzo di carta bianca. ll meccanismo amministrativo italiano funziona molto lentamente e sj appropria perfino il diritto di decidere pienamente in tutte le questioni che «annientano» |'integrita nazionale del popolo italiano. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 103 Summary THE CROAT LINGUISTIC MINORITY IN THE ITALIAN PROVINCE MOLISE When speaking of the linguistic minority in the Italian province Molise we have in mind the specific enclave of the Croat population of 35C0—40C0 persons, living in three hamlets at the east foot of the Apenini mountain chain: Acquaviva Collecroce (in Croatian Kruč), San Felice del Molise (Filié) and Montemitro (Mundimitar), Naturally jt has to be underlined explicitely that this Croat population does not present a completely “developed” national minority. As the adherents of this define themselves as linguistic minority. Their country of origin is the district beginning of advancing on the the 16th century; Balkan the community of Imot emigration peninsula. The thus and are wholly aware Makarska. coincides fact the emigration They of this fact, emigrated with culmination took place of during they at the Turkish the men- tioned period can be made out of at least two proofs: there is a certain inscription on the church in Palata, a town at the Italian seaside, along the line Termoli-Campobaso-Benevento, which reads as follows: “Hoc primum Dalmatiae gentis incoluere castrum ac fundamentis erexere templum anno 1531" (The Dalmatians are the first who settled this place and built the church on the foundations in the year 1531); their language is an even better proof which confirms the statement that Croats settled there at the beginning of the 16th century. There are, namely, no Turkish words in their language, which is the most evident proof of the fact that this population had very few or even no contacts with the Turks. Generally, however, it is their specific speech which is the most firm indicator of exiStance of the Croat enclave in Italy. “Our language" (as they usually call their speech) is in fact a conglomeration the pronunciation of sound of "inherited" ikavski dialect) with the elements i instead of e and the joints št, žd for šč and of štokavski; žž; with the active verbal adjectives without the final o; the omission of final i with the infinitive) and the Italian language (in fact the Molisian dialect), which, in course of 500 years must have influenced — to a certain extent — the formation of the modern colloquial language of tne Croats. Each ethnic community which begins to be aware of its specific characteristics, also wants to keep them, not in the form of "folklore", but by means of such legal protection, which would permit its overall development. That's what the Molisidn Croats tried to do. Although the struggle for protection has been going on for some years, the last three years signify a sort of its climax. During this period namely, the comune-council and the executive council of the comune of Zivavoda-Krué have passed a decree, in which they demanded from the governement in Rome resp. from the competent Ministry the estabiishment of the autonomous state secondary school, which the pupils of all three Croat communes would attend, and in which also the “Slavonic language” (lingua slava) would be taught. Unfortunately this initiative remained just a dead letter on the paper, as along with the fact that they grind extraordinarily slowly, the wheels of Italian administration, appropriate the exclusive competence to decide upon all the questions, which “disturb” the ethnic purity of the Italian nation. 110 Razprave ZGODOVINSKI ČASOPIS — HISTORICAL glasilo Zgodovinskega In gradivo, REVIEW društva Ljubljana, — december 1979, ISTORIČESKIJ št. 9—10 ŽURNAL za Slovenijo V letu 1979 izhaja že 33. letnik osrednje slovenske historične revije, ki pogosto objavlja tudi prispevke, ki obravnavajo razvoj narodnostne problematike in položaj Slovencev v zamejstvu. Tako najdemo v posameznih številkah med drugimi še na- slednje tekste: Zgodovinski časopis 32, 1978, št. 1—2: Ferdo Gestrin — Migracije Slovanov v Italijo. Rezultati jugoslovanske Janez Koroški Stergar — Zgodovinski kulturni dnevi historiografije; (1969—1978) časopis 32, 1978, št. 3: Ferdo Gestrin — Migracije Slovanov v Fanu v 15. stoletju, njihova poselitev v mestu in družbena struktura; Milica Kacin-Wohinz — Nacionalno vprašanje Slovencev in Hrvatov v Haliji v politiki italijanske komunistične stranke (1921—1940); Dušan Nečak — Volitve v koroško kmetijsko zbornico 21. novembra 1976 Zgodovinski časopis 32, 1978, št. 4: Sergio Anselmi — Gospodarski vzroki balkanske migracije v srednjevzhodno Italijo v 15. stoletju; Bandino G. Zenobi — Družbena razporeditev slovanskih priseljencev v Ancono od 15. do 17. stoletja; Anton Svetina — Prispevki k zgodovini Šentruperta pri Beljaku; Andrej Vovko — Organizacije jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine do leta 1933; Dušan Biber — Britansko-jugoslovanski nesporazumi okrog Koroške 1944—1945 Zgodovinski časopis 33, 1979, št. 1: Vančo Boškov — Jasna Šamič — Turski dokumenti o slovenačkom roblju u jevu u 16, vijeku; Vasilij Melik — Slovenci v državnem zboru 1893—1904; Vovko — Delovanje »Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine« 1933—1940; William Deakin — Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 — maj Dušan Biber — Jugoslovanska in britanska politika o koroškem vprašanju SaraAndrej v letih 1945); 1941— 1945; Fran v druge svetovne Zwitter Zgodovinski Avguštin Gombač časopis Malle — — problem politične politika zgodovine v Trstu koroških v desetletju meje dobi Slovencev pred prvo 1905—1914; svetovno vojno; Boris Karel Beneška Slovenija 1866—1918 Naslov uredništva in uprave Zgodovinskega »Zgodovinski jugoslovansko-avstrijske 33, 1979, št. 2: Iz — Slovenska Šiškovič — Diplomatski vojne časopis«, YU-61000 Ljubljana, časopisa je: Aškerčeva 12, tel. (061) 22121 int. 209 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, ši. 9—10, Dušan ŠTUDIJSKA KOMISIJA ZA s. 111—121 111 Nečak PROBLEME SLOVENSKE NA KOROŠKEM NARODNOSTNE SKUPINE Zakon o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov na Koroškem, ki ga je avstrijski parlament, samo z glasovi socialističnih poslancev, sprejel 6. julija 1972, ni razburkal le nemško nacionalističnih duhov v deželi in ni samo pripeljal ko- roško SPO v resno politično krizo, temveč je bil tudi vzrok, da so avstrijske po- litične strukture začele razmišljati o ustanovitvi telesa, ki naj bi na državni ravni in v širši sestavi razpravljalo o koroški manjšinski problematiki. Tako telo naj bi pomirilo nemške nacionaliste, za Slovence pa pomenilo gesto dobre volje. Kanclerju Kreiskemu je, kot se je pokazalo pozneje, komisija služila za izgovor, s katerim je zavlačeval reševanje manjšinskovarstvenih določil! člena 7. Že 2. novembra 1972, ko je avstrijski zvezni kancler Kreisky na Dunaju sprejel delegacijo 36 županov iz občin, ki jih je »prizadel« zakon o dvojezičnih topografskih napisih, zasledimo prve zahteve po takem telesu. Opozicijska ljudska stranka (OVP) je na tem posvetovanju zahtevala, njena zahteva pa je bila sprejeta kot sklep, da naj se ustanovi komisija za novelizacijo zakona. Kaže pa, da je bil podan tudi predlog, naj se ustanovi komisija, ki naj bi se ukvarjala z izpol- nitvijo prizadetega člena večinskega bo 7, sestavljena iz zastopnikov in manjšinskega naroda, političnih strank prebivalstva, predstavnikov in strokovnjakov.! Čeprav je šlo pravzaprav za dva predloga, pa se je zelo kmalu pokazalo, da ustanovljena samo ena komisija, katere delokrog in uradni naziv še dolgo ni bil znan. Časopisje je 7. novembra vala vprašanja novelizacije bi sodelovalo pet županov sporočilo sestavo komisije, ki naj bi obdelo- zakona o dvojezičnih topografskih napisih. V njej naj prizadetih občin, trije predstavniki manjšine (dva od slovenskih organizacij in en župan), trije predstavniki v parlamentu zastopanih strank in štirje strokovnjaki, ki naj bi jih imenoval zvezni kancler.? istočasno so nekatere stranke že imenovale svoje člane vanjo. Avstrijska ljudska stranka je v komisijo imenovala župane Deutschmana (Grabštajn) in Plashniga (Šmarjeta v Rožu), stranko pa naj bi zastopal drugi predsednik deželnega zbora dr. Mayr- hofer. Obe drugi stranki sta objavili le po enega člana komisije. FPO (Svobodnjaška stranka Avstrije) naj bi zastopal dr. Scrinzi (8. novembra ga je zamenjala s Sillo),? socialiste pa župan iz Železne Kaple, Lubas." Začetek novembra 1972 pa je tudi čas začetka igre okoli članstva takoimenovanih predstavnikov »vindišarjev« in organizacij večinskega naroda (Karntner Heimatdiensta op. p.) v nastajajoči komisiji. Kancler Kreisky je sicer že 6. novembra odgovoril na tozadevno zahtevo OVP in dejal, da je prosil koroškega deželnega glavarja Simo, naj v komisijo povabi tudi organizacijo »vindišarjev« in organizacije večinskega naroda," vendar je na sestanku s predstavniki KHD 15. novembra na Dunaju njeno udeležbo v komisiji zavrnil." Avstrijska ljudska stranka pa je uporabila dokaj enostaven trik, da bi dosegla svoj cilj. Že 7. novembra ' Dušan Nečak, Kronologija važnejših dogodkov na južnem Koroškem od septembra 1972 do avgusta 1973, Ljubljana 1973, izdal Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 24. ? IBID, str. 27, > IBID, str. 29, ' IBID. " IBID, str. 28. " IBID, str. 32. 2 D. Nečak: Študijska komisija za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem je njena koroška frakcija poslala kanclerju Kreiskemu pismo ,v katerem je predlagala za člana komisije svojega poslanca dr. Valentina Einspielerja, predsednika »Zveze vindišarjev« (Bund der Windischen) in podpredsednika KHD.' Obe slovenski osrednji organizaciji sta na to reagirali. V pismu zveznemu kanclerju z dne 13. novembra 1972 sta sporočili, da ne bosta sodelovali v komisiji, če bo v njej zastopana tudi »Zveza vindišarjev«.? Protesti koroških Slovencev niso zalegli in dr. Einspieler je ostal v komisiji, Tako je lahko kancler Kreisky 28. novembra uradno napovedal, da se bo v kratkem konstituirala komisija, ki bo obravnavala koroški spor okoli dvojezičnih krajevnih napisov, v njej pa bodo poleg zastopnikov vseh treh parlamentarnih strank in manjšine sodelovali tudi zgodovinarji, strokovnjaki za državno in mednarodno pravo in strokovnjaki za manjšinska vprašanja. Med zadnjimi naj bi bil tudi tuji strokovnjak za manjšinska vprašanja npr. Danec. Danci naj bi bili po mnenju kanclerja primerni zato, ker imajo v Nemčiji svojo na Danskem pa nemško manj- šino in se trudijo za miroljubno tudi, da se bo o sodelovanju koeksistenco obeh. Kancler Kreisky je napovedal v komisiji pogovarjal tudi s predstavniki sinode in protestantske cerkve? valo Istega dne se je koroško glasilo OVP »Volkszeitung« presenečeno sprašezakaj zvezni kancler ni ponovno povabil k sodelovanju v komisiji organiza- cije »vindišarjev«.!? Ljudska stranka tudi ni bila zadovoljna s pojasnilom zvezne- ga kanclerja o delovanju komisije. Ko je 4. decembra 1972 koroško vprašanje prišlo na dnevni red zasedanja zveznega parlamenta, je predsednik OVP Schleinzer zahteval pojasnilo od vlade o sestavi komisije, kdaj bo začela delovati in kaj bo delala.'! Odgovoril mu je vicekancler Hauser, ki je nekoliko popravil izjavo zveznega kanclerja in sporočil, da bo komisija za reševanje spora okoli krajevnih tabel sestavljena iz zastopnikov SPO, OVP, FPO, slovenske manjšine, »vindišarjev«, obeh cerkva, kakor tudi iz izvedencev in prizadetih županov. O času konstituiranja komisije ni povedal ničesar, uradno pa je torej izjavil, da bodo člani komisije tudi predstavniki »vindišarjev« in s tem sprejel že kot sleurapno dejstvo« — predlog OVP za imenovanje dr. Valentina Einspielerja v komisijo." Prav zato je bolj kot posmeh izvenelo obžalovanje poslanca OVP Walterja Suppana, da ne bo v komisiji nobenega zastopnika KHD in Abverkampferbunda." Časopisje je 20. decembra 1972 objavilo listo s člani študijske komisije, kot je je javnosti sporočil zvezni kancler dr. Bruno Kreisky: 1. Kot predstavniki v deželnem zboru zastopanih strank: Jose! Guttenbrunner, deželni poslanec, predsednik deželnega šolskega sveta Dr. Wolfgang Mayerhofer, drugi predsednik koroškega deželnega zbora Erich Silla, deželni poslanec (FPO) (bivši funkcionar KHD) 2. Kot predstavniki županov prizadetega območja: Josef Lubas, župan občine Železna Kapla, deželni poslanec (SPO) Thomas Sorgo, župan občine Borovlje, višji šolski svetnik (SPO) Josef Nessman, župan občine Podklošter (SPO) (OVP) Koroško Herman Velik, župan občine Sele (SPO) Valentin Deutschmann, župan občine Josef Plashnig, župan občine Šmarjeta Johann 3. Kot ‘ IBID, IBID, > IBID, 9 IBID, oe ts državnozborski v Rožu (OVP) Stoif, župan občine Loga vas (FPO) predstavniki str. str. str. str. za (SPO) 28. 31, 34/34. 35. " IBID, str. 36. > IBID, str. 37. > IBID. slovenske manjšine: poslanec (OVP) Razprave in gradivo, Ljubljana, Dr. Reginald december Vospernik, 1979, št. 9—10 113 NSKS Dr. Franci Zwitter, ZSO dipl. iur. Filip Warasch, kot namestnik dr. Vospernika, NSKS Dr. Pavle Apovnik, kot namestnik dr. Zwittra, ZSO 4. Kot strokovnjaki: Univ, prof, dr. Stephan Univ, prof. dr. Karel Verosta Zemanek (pravnik) (pravnik) Univ, prof, dr. Ludwig Jedlicka (zgodovinar) visokošolski profesor dr, Andreas Issatschenko (slavist) Univ, Univ. Univ. Univ. Povl asistent dr. Otto Kronsteiner (slavist) prof, dr. Friderich Koja, prorektor univerze v Salzburgu (pravnik) prof. dr. Felix Ermacora (pravnik) prof. dr. Franz Matscher (strokovnjak za manjšinska vprašanja Južne Tirolske) Skadegard (strokovnjak za manjšinski problem v nemško-danskem prostoru)" Predstavniki obeh cerkva so bili znani šele 18. januarja, ko je celovški škofijski ordinariat potrdil, da je za člana komisije imenoval Slovenca dr. Valentina Inzka in dr. Waldsteina, evengelijska cerkev pa je v komisijo delegirala superiten- danta Pellarja." Po dolgotrajnih ugibanjih in napovedovanjih je bila torej komisija sestavljena. Med člani pa ni bilo predlaganega predstavnika »vindišarjev« in koroškega Heimatdiensta, dr. Einspielerja, ki ga je v komisijo predlagala koroška OVP. Zato je KHD že 21. decembra poslala zveznemu kanclerju protestni telegram, v katerem ostro protestira, ker v komisiji ni nobenega njihovega in »vindi- šarskega« predstavnika." sali ugodila ljudska misiji imenovala Slovenci ko so na šinski komisiji in 10. januarja že prej predlaganega so vanju, Protestu je, kot je bilo pričakovati stranka na imenovanje uradnem zveznega 1973, dr. Valentina Einspielerja obisku v SRS kanclerja, ker reagirali izjavili, da je in kot smo že zapi- kot svojega OVP drugega člana v ko- Einspielerja." le dan po ne bodo vanjo njegovem sodelovali delegirala imeno- v manj- predstavnika »vindiSarjev«.'® Izjava predstavnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev je razburkala koroško-avstrijsko politično javnost, tako da je celo zvezni kancler na seji vlade poudaril, da si ne bo pustil od nobene strani predpisovati, s kakšnimi osebami se bo posvetoval in zatrdil, da se bo komisija sestala tudi brez pred- stavnikov Slovencev." Svoje stališče do sodelovanja v komisiji so koroški Slovenci izoblikovali v posebni resoluciji obeh osrednjih organizacij. Dne 29. januarja 1973 so se v Celovcu zbrali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij (300 do 500 ljudi iz vsega dvojezičnega dela Koroške), da bi razpravljali delovanja o resoluciji, dr. Einspielerja. s katero so odklonili sodelovanje v komisiji, Resolucija, v kateri pa je bila izražena zaradi so- tudi pripravlje- nost koroških Slovencev, da so se o manjšinski problematiki zajeti v členu 7 vsak čas pripravljeni pogovarjati tako z zvezno kot tudi z deželno vlado, je bila z enim vzdržanim glasom sprejeta. Vzdržal se je dr. Valentin Inzko, zastopnik celovškega ordinarijata in sinode v komisiji. Menil je, da naj bi Slovenci kljub vsemu sodelovali v delu komisije in bi iz nje izstopili šele po šestih mesecih, če bi v tem času ne prišlo do konkretne da naj bi Jugoslavija " IBID, str. 42/43. " IBID, " IBID, " IBID, " IBID, ? IBID, " IBID, str. str. str. str. str. str. 48. 43. 45 47. 47. 52. rešitve. za toliko časa S tem počakala v zvezi je dr. Inzko tudi z internacionalizacijo.? predlagal, 114 D. Nečak: Študijska komisija za probleme slovenske narodnostne skuplne na Koroškem Na odločitev koroških Slovencev je reagiral avstrijski zvezni kancler Kreisky po seji ministrskega sveta 30. januarja 1973. Izjavil je, da bo komisija zasedala tudi brez sedanja. predstavnikov Slovencev Komisija se bo sestala Dunaju.? Koroško in potrdil že prej znani neuradni začetek 9. februarja 1973 v palači Dietrichstein časopisje je bilo bolj zgovorno. zana Misli, ki jih je ob odločitvi zapisala celovška »Kleine Zeitung« nekako povzemajo mnenje tudi drugih koroških javnih občil. Odločitev koroških Slovencev je označila kot osupljivo, še posebej zato, ker bi naj bila oba namestnika članov s strani koroških Slovencev polnopravna člana komisije in bi tako imeli Slovenci od 24 članov komisije kar 6 glasov. Še posebej nerazumljiva se jim je zdela odločitev koroških Slovencev tudi zato, ker komisija ne bo v ničemer odločala, temveč bo dajala samo predloge za rešitev problemov. Sploh pa se jim je zdela odločitev Slovencev nedemokratična, saj v demokratični državi nihče ne bi smel odkloniti pogovora v naprej, čeprav gre za pogovor s nasprotnikom.?? Dne 9. februarja 1973 se je torej sestala slovenske fur Probleme manjšine« (Studienkomission »Študijska komisija slowenischen za probleme Volksgruppe), katere uradno ime je bilo javnosti sporočeno 1. februarja istega leta. Posredoval ji je sam zvezni kancler, ustanovljena pa je bila tudi takoimenovana podkomisija, ki naj bi razpravljala vsi člani glavne o točno komisije." določenih problemih, Iz poznejšega njeni delovanja člani pa naj bi bili lahko Študijske komisije za pro- bleme slovenske manjšine na Koroškem je razvidno, da se je delo komisije in podkomisije (oblikovane kot skupine strokovnjakov) močno pokrivalo, tako da lahko delovanje obeh prej imenovanih gremijev strnemo v celoto. Kot prvo nalogo si je komisija na prvi seji postavila obrazložitev pojma »slovensko ali mešano prebivalstvo« (slowenische oder gemischte Bevolkerung), ki ga vsebuje 3. odstavek 7. člena pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in odgovoriti na vprašanje, na podlagi katerih kriterijev je mogoče ugotoviti oziroma pripadnost k temu prebivalstvu." To nalogo so naložili podkomisiji strokovnjakom. Strokovnjaki podkomisije so 3. marca 1973 izdelali tozadevno ekspertizo, ki so jo predložili komisiji na njeni seji 5. marca 1973. Strokovnjaki podkomisije so soglasno ugotovili: a) b) Pojem »slovensko prebivalstvo« je enak pojmu »slovenska manjšina«, Poleg tega označuje slovenski del »mešanega prebivalstva«. Za določitev pripadnosti k slovenskemu prebivalstvu niso odločilni le jezikovni, temveč tudi drugi objektivni in subjektivni kriteriji, c) d) Pri uporabi odločilnih določil državne pogodbe je treba upoštevati njihovo usmeritev k ohranitvi manjšine. Postopek za ugotavljanje kriterijev, ki so pomembni za določitev pripadnosti k manjšini, je treba razširiti na vse kriterije, ki prihajajo v poštev, in imeti pred očmi prej omenjeno usmeritev državne pogodbe." Člani podkomisije pa niso bili enotni pri vprašanju ali je treba postopek za ugotavljanje kriterijev za določitev pripadnosti k manjšini povezovati z osebnim priznavanjem k manjšini in pri vprašanju ali je lahko katero od povojnih uradnih " IBID. ” IBID, str. 53. * IBID, str. 56. “ Zapisnik seje Studijske komisije Koroškem, z dne 9. februarja 1973. za probleme slovenske narodnostne skupine na * IBID. * Zapisnik 5. marca 1873. seje Študijske komisije za probleme slovenske narodnostne skupine z dne Razprave in gradivo, Ljubljana, štetij prebivalstva bivalstva. Tisti, december uporabnih ki so 1979, št. 9—10 115 za določitev pogojnega odrekali tako uporabnost odstotka uradnim manjšinskega štetjem pre- prebivalstva, so svoje stališče utemeljevali z dejstvom, da ta štetja niso bila tajna in da anketiranci niso bili poučeni o namenu uporabe podatkov, ki so jih dajali." Pri dveh naslednjih vprašanjih, ki so jih obravnavali na podkomisiji so strokovnjaki spet našli skupni jezik. Kot najmanjšo ozemeljsko enoto, na katero se nanašajo določila 3. odstavka 7. člena so označili občino in se dogovorili, da mora biti pogojni odstotek slovenskega prebivalstva potreben za uveljavitev imenovanih določb državne pogodbe tem manjši čim večja je ozemeljska enota, ki pride v poštev.?? V tej ekspertizi se strokovnjaki podkomisije niso odločili za višino pogojnega odstotka, pač pa so ugotovili, da se ne bi bilo smiselno zgledo- vati po tujih vzorih.? Seje udeležil komisije, ki je trajala tudi zvezni kancler dva dni, Kreisky. 4. in 5. aprila Ta je skupini 1973, se je drugega strokovnjakov — dne podkomisiji naložil drugo nalogo — izdelati tehnične kriterije za izvedbo štetja posebne vrste, pri čemer je izrecno poudaril, da čistega ugotavljanja manjšine ni mogoče opravičevati pred mednarodno javnostjo in da ne sme biti nihče proti svoji volji pri- štet k določeni skupini prebivalstva. Na tej seji je predstavnik sinode dr. Waldstein podal tudi predlog, da naj bi na eni strani manjšina, na drugi strani pa politične stranke izdelale vsaka svoj predlog o tem kje naj bi dvojezični topografski napisi. S tem bi po njegovem mnenju na vsak način stali morda celo za dve tretjini občin našli skupni jezik, o ostanku pa naj bi razpravljali v komisiji. Poudaril je, da bi bila manjšini naklonjena rešitev, če bi več kot polovica »spornih« občin dobila dvojezične topografske napise.'! Predlog dr. Waldsteina ni bil reali- ziran. Skupina strokovnjakov je na treh sejah izdelala model štetja posebne vrste,?? pri čemer se, kot so zapisali v poročilu, niso spraševali ali je štetje posebne vrste edina pravno dopuščena in stvarno najboljša rešitev. Na sejah študijske komisije 24. septembra 1973 in 22. oktobra 1973 so člani komisije podrobno raz- pravljali o poročilu skupine strokovnjakov, v katerem je bil predložen model štetja posebne vrste. Rezultati teh razpravljanj so bili v grobem naslednji: 1. Večina članov komisije je bila zato, da se štetje posebne vrste izvede na vsem Koroškem. 2. Skupina strokovnjakov se je v poročilu izrekla za tako poimenovanje števne akcije, ki se naj ne bi razumela v smislu terminologije zvezne ustave o ljudskem štetju. Največ članov komisije je predlagalo poimenovanje akcije z imenom »Jezikovno štetje« (Sprachzahluno). Bilo pa je tudi nekaj drugačnih predlogov kot »Ugotavljanje jezika« (Sprachermittlung) in »Upravno Stetje« (Verwaltungszahlung). 3. Komisija nu je bila mnenja, akcije in da 4. Povpraševali Glasovalna mora da mora imeti naj bi samo pravica naj akcija biti prizadeto zakonsko prebivalstvo obveščeno avstrijske državljane s stalnim bivališčem bi bila — razen o name- podlago. starosti — urejena po na Koroškem. določbah, ki ve- ljajo za deželnozborske volitve. Pravica do izjave in kraj oddaje izjave, naj bi bila vezana v zvezi na rok (Stichtag; dan do katerega morajo biti urejene vse formalnosti z volitvami ali v našem primeru v zvezi s štetjem op.p.), ki naj bi veljal " Vmesno poročilo Študijske komisije za probleme slovenske narodnostne skupine Zwischenberischt der Studienkomission fur Probleme der slowenischen Volksgruppe Karnten uber ihre bisherige Tatigkeit (dalje »Vmesno poročilo«). * IBID. ” IBID. » Zapisnik — in | seje Študijske komisije za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem, z dne 4./5. aprila 1973. " IBID. " Podrobnosti skupine. glej: Gradivo Študijske komisije za probleme slovenske narodnostne 116 D, Neéak: Studijska komisija za probleme slovenske za nazaj, da bi se tako izognili manipulacijam. narodnosine Večina članov skupine na komisije Koroskem pa je bila tudi zato, da naj bo potrebna starost za oddajo izjave izpolnjeno 14. leto. 5. Glede na to, da se nihče ni zoperstavil tezi strokovnjakov, po kateri naj bi zaradi pomanjkanja drugih kriterijev, ki bi se jih dalo vrednotiti, spraševali po jeziku, se je 6 članov komisije odločilo zato, da naj se sprašuje po »jeziku, ki ga pretežno govorijo« (uberwiegend gesprochenen Sprache), 9 članov po »jeziku, ki ga pretežno govorijo v družini« (Uberwiegend gesprochenen Familiensprache), 1 član po »jeziku« in 2 člana po »družinskem jeziku« (Familiensprache). Vsi člani komisije pa so bili zato, da je treba vprašalnik sestaviti tudi v slovenskem jeziku. 6. Večina članov komisije se je odločila, da je treba izjavo oddati na oddajnih me- stih (an Ort und Stelle) pred posebno komisijo. bi se pismena izjava oddajala pri neki osrednji 7. Pri vprašanju »vindišarjev« in »vindišarskega sije izrekla za navedbo samo nemškega in Oba slavista (dr. Einspieler in dr. Issatschenko) šarskem jeziku« samo za slovenski dialekt in šalnik tudi »vindišarske alternative«. Ob koncu navajanja nekaterih najvažnejših Nekateri pa so predlagali, naj ustanovi. jezika« se je večina članov komislovenskega jezika v vprašalniku. sta poudarila, da gre pri »vindida zato ni potrebe uvajati v vpra- sklepov študijske komisije ob vprašanju štetja posebne vrste, naj omenimo še posebno opozorilo skupine strokovnjakov, ki so ga zapisali v poročilu. Poudarili so, da pri izdelovanju modela štetja posebne vrste niso poskušali odgovoriti na načelno vprašanje ali je tako ljudsko štetje primerna podlaga za izvedbo določil 3. odstavka 7. člena ADP. To po njihovem mnenju ni njihova stvar. Načelni odnos članov študijske komisije do štetja posebne vrste kakor se je pokazal predvsem na seji 16. 11. 1973 je bil zelo različen. Predsednik koroškega šolskega sveta Guttenbrunner je bil na primer mnenja, posebno jezikovno tj. s pogovori med da bi bilo potreba izvesti štetje šele potem, ko bi ne bila mogoča politična rešitev oblastmi in slovensko manjšino določiti ozemlje, na katerem naj se postavijo dvojezični topografski napisi. Vztrajanje nem načelu je imel sicer za zgodovinsko utemeljeno, dvojezičnih topografskih napisov pa za ekstremno. Slovencev pri na teritorial- vprašanju postavitve Predsednik koroškega deželnega zbora dr. Mayrhofer in poslanec FPO Silla sta zastopala stališče, da bi se bilo sicer za politične pogovore vredno truditi, da pa je lahko podlaga za rešitev tega vprašanja tudi model jezikovnega štetja po modelu, ki ga je izdelala komisija. Predsednik sinode in koroški Slovenec trebno pri reševanju vprašanja dvojezičnih dr. Inzko je zatrjeval, da bi bilo potopografskih napisov upoštevati ob- činsko strukturo iz leta 1955, kot osnovo za postavitev takih napisov pa 20 odstotkov slovenskega prebivalstva v občini po ljudskem štetju 1951. Posebej je poudaril, da se bo slovenska manjšina postavila zoper jezikovno štetje. Drugi predstavnik sinode dr. Waldstein pa je podrobneje razčlenil svoj pred- log o postavitvi dvojezičnih topografskih napisov, ki ga je sporočil na seji komisije 4. in 5. aprila 1973. Pomembnejša dopolnitev prejšnjega predloga je v tem, da se na »spornem« ozemlju izvede tajno povpraševanje, če v teh občinah hoO VU, topografske napise. V kolikor bi se določen odstotek (od 5 do 20 odstotkov) občanov izrekel za postavitev dvojezičnega napisa naj bi se le ta postavil.?" Zanimivi sta tudi stališči prof. dr. Zemaneka in veleposlanika dr. Nettla. Prvi je trdil, da jezikovno štetje, ki so ga predlagali, po državni pogodbi dano drugi »teritorialno medtem, > »Vmesno * IBID. ko je poroCilo«. odločno zavrnil takoimenovano ni prepovenačelo« Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 117 pri reševanju slovenskega vprašanja češ, da ga ustvarjalci državne pogodbe imeli pred očmi, saj bi drugače izdelali zemljevide tega ozemlja, kot so niso jih npr. izdelali za naftna polaja.? V razpravi kakor znano, so strokovnjaki izvedeno načeli tudi vprašanje z veljavnostjo od združevanja 1. januarja 1973. občin, ki je bilo, Opozarjali so pred- vsem na dejstvo, da so velikokrat občine z relativno visokim odstotkom slovenskega prebivalstva združili z večjimi občinami, v katerih je predvladovalo nemškogovoreče prebivalstvo. Da bi preprečili morebitne manipulacije so predlagali, da je treba akcijo štetja posebne vrste izvesti na osnovi stanja občin pred omenjeno reformo. Prav tako so opozorili, da bi bilo treba iskati določen odstotek slovenskega prebivalstva v posamezni ločil pogodbe o vzpostavitvi bodo rednega rezultati občini, neodvisne ljudskega ki bi bil odločilen in demokratične štetja leta 1971 za Avstrije preračunani izvajanje šele na stanje do- takrat ko nove ob- činske strukture. Ko je študijska komisija za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem poročala schenbericht), se o svojem delu v takoimenovanem »Vmesnem poročilu« (Zwije dotaknila tudi vprašanja vloge slovenske narodne manjšine v delu komisije. Ugotovili so, da so bili predstavniki Slovencev povabljeni seje komisije vendar se jih niso udeležili. Zdelo pa se jim je tudi na vse potrebno, da zapišejo zakaj v »Vmesnem poročilu« niso upoštevali edine pismene pripombe s strani manjšine, ki jo je k predlogu »Vmesnega poročila« koimisiji poslal dr. Franci Zwitter. Zatrdili so, da se njegove pripombe niso nanašale na vsebini »Vmesnega Na poročila«.? koncu »Vmesnega poročila« pa so člani študijske komisije opredelili še naloge za bodoče delo, ki bo trajalo še dobro leto dni. Kot odprta vprašanja so opredelili določitev potrebnega odstotka manjšinskega prebivalstva, ki bi bil pogoj za izpolnitev državne pogodbe, omejitev ozemlja, na katerega se nanašajo določila te pogodbe, končno na vprašanja oblikovanje urednega dvojezičnih in sodnega Čeprav je študijska komisija Koroškem razpravljala o dokaj topografskih bodo služili za reč lahko izpeljavo razlagamo dejstvo, in oznak in za probleme slovenske narodnostne skupine široki paleti problemov manjšinske zaščite, se je vendarle pokazalo, da je ustanovitelj od nje zahteval mu napisov jezika.? nameravane manjšinske da je zvezni kancler le konkretne politike. Kreisky, Samo po podatke, ki tako si nam- medstrankarskih pogovorih 26. februarja 1975, zahteval od komisije, da določi takoimenovani pogojni odstotek. Ta je na svoji seji z dne 17. marca 1975 razpravljala o tej problematiki, razprave pa so se udeležili predvsem strokovnjaki, ki so svoje ugotovitve sporočili v takoimenovanem »Delnem poročilu« (Teilbericht). Komisija, oz. njeni strokovnjaki so se že na začetku poročila omejili in zapisali, da gre pri njihovih izjavah o tem problemu le za osebna mnenja, ne pa za kakršnokoli znanstveno izjavo. Vsi pa so bili med drugim mnenja: 1. Mednarodno 2. V mednarodni obveznih praksi pravil o pogojnem je poznan 3. Prevzemanje tuje tozadevne določajo danosti posameznih držav. 4. Avstrija spodkopavanje " " ” * IBID. IBID. IBID. IBID. pogojni prakse ne sme določiti takega državne pogodbe. je odstotku odstotek ni. od 5 do nemogoče, pogojnega odstotka, ker da 25 odstotkov. pogojni odstotek bi ji lahko očitali 118 D. Nečak: Studijska komislja za probleme slovenske narodnostne skupine 5. Enota, ki prihaja v poštev, je načelno občina.? Posamezniki pa so se o pogojnem odstotku opredeljevali Netti, Matscher, Koja in Stourzh: 10 odstotkov za občino, na Koroškem takole: 20 odstotkov za del ob- čine. Svojo odločitev so utemeljevali z dejstvom, da bi tako zajeli 90 odstotkov koroških Slovencev, pa tudi mednarodno bi se dalo tako stališče zagovarjati. Kronsteiner: 5 odstotkov šini prijazne ureditve. za občino, da ne bi s tem poslabšali vseh že obstoječe manj- Veiter: 5 odstotkov, ker bi s štetjem posebne vrste ne dobili prave slike etničnega položaja na Koroškem in bi ureditev zajela premalo občin; sicer bi se odločil za 10 odstotkov. Inzko, Skadegard in Issatschenko: odklonili izjavo o pogojnem odstotku, ker so bili načelno zoper jezikovno štetje. Inzko je še dodal, da bi bilo to vpraašnje treba rešiti v pogovorih med zvezno vlado in političnimi strankami ter slovensko manjšino. Waldsteln: se je vzdržal. Ferrari: 25 odstotkov za občine, ker tako in tako ni mogoče zajeti vseh Slovencev, po njegovih ocenah pa bi z njegovim predlogom zajeli 10.000 od 17.000 Slovencev. Mayrhoter: 30 odstotkov, zaradi tega, ker bi bila taka ureditev uporabna tudi na Gradiščanskem. Sicer pa naj bi odstotek določili v pogovoru z manjšino." Študijska komisija za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem je svoje delo končala na seji 8. julija 1975, ko so dokončno sprejeli sklepno poročilo in ga predali ustanovitelju, zveznemu kanclerju dr. Brunu Kreiskem. Sklep- no poročilo, kratek ki je bilo v skrajšani pregled (celo je dolge verziji objavljeno v dnevnem nepolne štiri strani tipkopisa časopisju," daje op. p.) delovanja ko- misije. Iz njega razberemo, da se je komisija poleg cele vrste obrobnih teoretičnih, primerjalnih in protokolarnih vprašanj ukvarjala predvsem z vprašanji ugotavljanja manjšine, problemom slovenščine kot uradnega jezika v upravi in sodstvu ter zadevno novo ali že obstoječo zakonodajo, pa še z vprašanjem minimalnega odstotka manjšinskega napisov in označb. Vsako od navedenih prebivalstva ugotavljanja manjšine in »Delnem poročilu«. jeziku, ki je temeljilo na manjšinskem na vladnem predlogu zakona dobilo končno obliko v dveh ziku v upravi skupina besedilu dokončno in pogojnega Razpravljanje sodnem zakonu topografskih obli- odstotka je o upravnem iz leta 1959 in o upravnem jeziku na Koroškem iz leta 1960, pa je zakonskih predlogih o slovenščini kot uradnem je- (nekoliko se dotikata tudi sodnega ložila na eni strani dvojezičnih vprašanj je dobilo v sklepnem ko. Dokončna oblika vprašanj bila zapisana že v »Vmesnem« in sodnem ter problemom jezika), ki sta ju komisiji Inzko-Veiter-Waldstein, na drugi strani pred- pa predstavnik FPO Gero Ferrari-Brunnenfeld. Večina članov komisije je bila mnenja, da naj pri upravnih oblasteh sloven- ščina načelno velja kot drugi uradni jezik, če se pristojnost teh oblasti razteza na občine, ki bodo po štetju posebne vrste in po določitvi pogojnega odstotka, veljale kot dvojezične. Sodišča naj bi uporabljala slovenski jezik kot drugi uradni jezik le takrat kadar bi v njihovo pristojnost sodila 1 do 3 dvojezične občine." Postavitev dvojezičnih topografskih napisov naj bi bila po mnenju komisije odvisna od vsebine predlogov zakona o uporabi slovenskega jezika pred upravnimi oblastmi in sodišči. Napise naj bi dobile občine, ki bi jih prej omenjeni zakon navajal kot dvojezične. V poštev za napis naj bi prišli tudi deli takih občin, " Delno Koroškem — poročilo Študijske Teilbericht — Der par. 3 des Staatsvertrages heitengehorigen. von komisije za probleme slovenske fiir minderheitrechtliche Wien © IBID. “ Kleine Zeitung, 18. 7. 1975, str. 2. " IBID. erforderlichen narodnostne Regelungen pronzentuellen skupine im Sinne Anteile von der na Art.7 Minder- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 119 medtem ko naj bi bili dvojezični le tisti kažipoti, ki kažejo v kraj, ki je tudi določen kot dvojezičen. V nobenem primeru naj bi ureditev dvojezičnih topografskih napisov ne prizadela zasebnih napisov." Študijska komisija za probleme slovenske narodnostne skupine na škem, ki je bila ustanovljena zato, da bi pomagala čim bolj širokogrudno, šini prijazno, predvsem pa v skladu z določili 7. člena pogodbe Koromanj- o Avstriji, rešiti nekatera vprašanja manjšinske zaščite, je končala svoje delo prav z nasprotnim rezultatom. Vsaj dvoje njenih stališč in priporočil je v neposrednem nasprotju z določili pogodbe o Avstriji. Komisija se je namreč odločila, da sta edina možna podlaga za izpolnitev člena 7 točke »ugotavljanje manjšine« in pogojni odstotek manjšinskega prebivalstva. Člani komisije so se sicer velikokrat poskušali skriti za paravan znanosti in niso dajali dokončnih odgovorov. Prelagali so odgovornost za posledice na politike, kancler Kreisky in avstrijska politika sta komisijo proglasila za posvetovalni organ, toda rezultati njenega delovanja so bili neposredno uporabljeni v dnevni manjšinski politiki. Skoraj natančno leto dni po zaključni seji študijske komisije je namreč avstrijski parlament soglasno izglasoval t. i. paket manjšinskih zakonov, ki jih običajno imenujemo »sedmojulijska zakonodaja«. V njej so bile ne samo prevzete sugestije Študijske komisije za probleme slovenske narodnostne skupine na Koroškem, temveč v marsičem še poslabšane. To pa je že druga tema avstrijske manjšinske politike. Zusammentfassung »STUDIENKOMMISSION FUR DIE PROBLEME DER VOLKSGRUPPE IM KARNTEN« Die gans, Abhandlung das nalisten befasst Bundeskanzler zu beruhigen Beides hielt er fur sehr aufgeregt war sich mit der Griindung, Dr. Bruno und den Kreisky Karntner um die eine und Tatigkeit jenes deutschsprechenden Geste guten Willens zu Or- Natio- zeigen. notwendig, da die deutsche als auch die slowenische Offentlichkeit — die ersten wegen der Aufstellung der zweisprachigen topographi- schen Aufzeichnungen (in wegen des »Ortstafelsturms«, dem Entwicklung formierte, Slowenen SLOWENISCHEN bertihmten Karntner Heimatdienst Ubereinstimmung mit den dem die Gesetz vom Juli 6, 1972), deutschsprechenden letztere Nationalisten mit an der Spitze veranstalteten. Der erste Vorschlag zur Griindung eines Organs, das das Gesetz Uber die zweisprachigen topographischen Aufzeichnungen zum Schaden der Karntner Slowenen revidieren sollte, kam aus den Reihen der oppositionellen Volkspartei (OVP). Die spatere Formierung der Kommission prinzipiell mit ist daher eigentlich der Durchfihrung des auf diesen Artikels schaftigen, doch stelite sich heraus, dass menhang mit diesem Artikel befasste. Vorschlag 7 des zurickzufihren. Osterreichischen sie sich nur mit einigen Sie sollte sich Staatsvertrages Problemen be- im Zusam- Die Karntner Slowenen lehnten eine Mitarbeit in der Kommission ab, da sie hauptsachlich als eine Art Expertenkommission tatig war. Sie begrindeten ihre negative Stellungnahme damit, dass in der Kommission auch der Vertreter der »Windischen« und des Karntner Heimatdienstes, Or. Valentin Einspieler, sas. Sonst setzten sich die Kommission- mitglieder nischen aus den Minderheit, Vertreter der der beiden Parteien, Karntner SPO, Kirchen, OVP und sowie FPU, den den Vertreter Experten und der slowe- Biurgermeister der Gemeinden, in denen die zweisprachigen topographischen Aufzeichnungen aufgestellt werden sollten, zusammen- Unter den Mitgliedern war auch der auslandische Minderheitenexperte, den Dane Povl Skadegard . Die Kommission begann ihre Tatigkeit am 9. Februar 1973, im Palast Dietrichstein in Wien, mit Bundeskanzler Kreisky als Vorsitzenden. Ihre erste Aufgabe war die Klarnung des Begriffes »die slowenische oder gemischte Bevdélkerung« kleinsten territorialen Einheit, worauf sich die Bestimmungen ziehen. Im weiteren stimmungen Bevolkerung " IBID. des sollte auch geklart werden, ésterreichischen notwendig ist. Es ob fiir die Staatsvertrages wurde ein festgestelit, sowie die Feststellung des Artikels 7, Abs. 3, Durchfuhrung der erwahnten verhaltnismassiger dass die Begriffe Prozentsatz der be- Beder »die slowenische 120 D. Bevolkerung« und slowenischen Studijska »die komisija slowenische Teil der gemischten die Gemeinde obwohl Nečak: man bestimmt, man za probleme slovenske Minderheit« Bevolkerung entschloss sich skuplne na Koroškem identisch seien, da sie eigentlich bezeichnen, auch Als die kleinste flr den den Einheit wurde verhaltnismassigen Prozentsatz, ihn nicht endgiltig definierte. Die folgende und sicher die wichtigste Aufgabe war die Zahlung besonderer Art, die die Kommission in fur narodnostne die der Ausarbeitung der Grundlagen Form der sogenannten »Zwi- schenberichtes« dem Kanzler vorgelegt hatte. Die letzte Aufgabe war die Festlegung des verhaltnismassigen Prozentsatzes. Dieser wurde nicht bestimmt, wenigstens nicht einheitlich, die grosse Mehrheit der Mitglieder war aber daft. Dagegen waren Valentin Inzko, Povl Skadegard, Aleksander Issatschenko und Waldstein. Die anderen sprachen sich fir den verhaltnismassigen Prozentsatz in den Grenzen zwischen 5 und 30 Prozent aus. Wahrend ihrer ein wenig mehr als zweijahrigen Tatigkeit befasste sich die Kommission auch mit der Regelung der slowenischen Sprache als zweiter Amtsprache vor den Gerichten und Verwaltungsbehorden. Es wurden zwei gesetzliche Entwurfe ausgearbeitet- die sogenannten Die Inzko-Veiter-Waldstein Studienkommission die mit der Absicht glichst die gegrundet weitherzig, Bestimmungen fir bzw. Ferrari-Brunnenfeld Probleme wurde, um der einige minderheitenfreundlich, vor Entwiirfe. slowenischen Fragen allem des Artikels 7 des Osterreichischen Volksgruppe des aber in im Karnten, Minderheitenschutzes mo- Ubereinstimmung den Staatsvertrages, mit lésen zu helfen, been- dete ihre Arbeit mit dem gegenteil. Mindestens zwei ihrer Stellungnahmen sind im unmittelbaren Widerspruch mit den Bestimmungen des Osterreichischen Staatsvertrags. Die Kommission beschloss namlich, dass die Minderheitenfeststellung und der verhaltnis- massige Prozentsatz Durchfihrung des der hinter die Wissenschaft die Minderheitenbevolkerung Artikels Verantwortlichkeit 7, zu Abs.3, sei. verbergen fur die Die und die einzige Kommission gab Konsequenzen keine an mogliche versuchte endultigen die Politiker, Unterlage sich zwar Antworten. Kanzler fur die manchmal Sie verschob Kreisky und die Osterreichische Politik erklarten die Kommission als Beratungsorgan, doch die Ergebnisse ihrer Tatigkeit wurden unmittelbar in der taglichen Minderheitenpolitik angewendet. Summary “STUDY The was COMMISSION author formed German He describes by the speaking found that FOR the establishment, Austrian Federal nationalists necessary, PROBLEMS OF THE IN CARINTHIA" as for both development Chancellor well as the SLOVENE to show German and dr. Bruno the and NATIONAL activity Kreisky Slovenes the of this organ in order a Slovene GROUP to gesture of speaking which calm good the will. population in Carinthia was very upset: the first because of setting up the bilingual topographical signs as result of the law, passed in July 6, 1972, the latter because of the »famous« attack on those signs (Ortstafelsturm), performed by the German speaking nationalists under the leadership of the Carinthian Heimatdienst. The first suggestion to establish an organ which should revise the law on bilingual topographical signs to the detriment of the Carinthian Slovenes was given by the opponent Volkspartei should, (OVP). As result of that suggestion fundamentally, be occupied State Treaty, but it proved with the later on a commission implementation that it discussed only some was of the Article of the problems formed which 7 of the Austrian in connection with that article. The Slovenes did not cooperate in the work of the Commission which was mostly active as a sort-of subcommission of experts. They founded their negative point of view with the also the fact that one of the representative members of the so called dienst. The members of the Commission parties SPO, OVP, FPO, of the Slovene mayors of the communes, in which the bers of the Commission there was also Dane Povl Skadegard. The Commission in Vienna task was smallest to and find to began was clear with presided up the by the implementation Commission the "Slovene necessity of the ascertained minority", its activity on the for the above that Federal besides as well February dr. Valentin as of the the stipulations considerable it denotes or in the Kreisky. mixed Einspieler, Carinthian proportion "Slovene the Slovene Palace The was Heimat- of of the definition 7, Par.3 the minority Austrian population” Dietrichstein Commission's population", of the Article stipulations conception 9, 1973 Chancellor “Slovene mentioned the Commission, were otherwise the representatives of the Austrian minority, of both Carinthian churches, experts and bilingual signs should be set up. Among the meman expert for minority problems from abroad, the . conceptions territorial unit, to which out of the "Windischers'" part of the mixed the refer, as well as population for State equals first of the Treaty, The conception population. The Razpravo in gradivo, Commission Ljubljana, defined proportion, though The next and december commune 1979, št. 9—10 121 the smallest unity and also decided it did not fix it. certainly the most important task, however, upon was the considerable elaboration of the grounds for the census of a special kind, which the Commission transmitted in the so called “Intermediate Account". The last task was the establishment of the considerable proportion. The members did not arrive to any decision, at least not a unitary one, but the majority was for it. Valentin Inzko, Povl Skadegard, Aleksander Issatschenko and Waldstein were against the considerable proportion. The others proposed that the consi- derable proportion should be somewhere in between 5 to 30 %o. During a little more than two years’ of its activity the Commission also discussed the regulation concerning the Slovene language as second official language at law-courts and administrative authorities. There were two drafts worked out, the first one called InzkoVeiter-Waldstein draft, the other Ferrari-Brunnenfeld draft. The Study Commission for the problems of the Slovene national group in Carinthia, which was founded to help to the solution of some problems of the minority protection in accordance with the Article 7 of the Austrian State Treaty, a solution as benevolent and friendly towards the minority as possible, finished its work exactly with the contrary result. At last two of its points of view and recommandations are in direct opposition with the stipulations of the Austrian State Treaty. The Commission namely decided that the assertion of the minority and the considerable proportion of the minority population are the only possible basis for the implementation of the Article 7, Par.3. The members of the Commission often tried, however, to hide themselves behind science and did not give the final answers. They shifted their responsibility for the consequences on the politicians; Chancellor Kreisky and the Austrian politics, on the other hand, declared the Commission the consult organ. But, the results of its activity were directly used in the daily minority politics. Razprave 122 Inštitut za narodnostna vprašanja In gradivo, (YU-61000 Ljubljana, december Ljubljana, Cankarjeva 1979, št. 9—19 5; telefon 061/25 204 in 21 631) ima na razpolago poleg starejših številk revije »Razprave in gradivo — Treatises and Documents« še naslednje publikacije: Luka Sienčnik — Bogo Grafenauer: Slovenska Koroška. Seznam poliitčno-upravna razdelitev. Ljubljana 1945. (kmalu razprodano) . krajev in . 20 din Lavo Čermelj: il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle dlocesi di Fiume e Trieste— Capodistria. Ljubljana 1953, (kmalu razprodano) . 50 din Lavo Čermelj: 4958... 3; Tržaško one Čermelj z wi ozemlje Rome Lavo: O ljudskem He ter goriška Kae in videmska wee se eae pokrajina. Mm štetju v Trstu l.1910. Zagreb ew 1958. Ljubljana = . . z 20 din . 20 din Drago Druškovič: Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty. Ljubljana 1973. . . . 40 din Janko Jeri — Gorazd Kušej — Svetozar Polič: The Special Statute (annex to the London Memorandum of Understanding) and some elements of the legal situation of the Slovenian ethnic group in Italy and slavia, Ljubljana 1974. . . . . ..... . of the eye Italian in Yugoee. 6100 din Twenty Years Overdue. Slovene and Croat Minorities in Austria. Ljubljana 1976. ,.......... . . a a a a a a a a, 10 din Sodobna vprašanja slovenske Ljubljana 1976. . . . . Gradivo s »Posvetovanja ne v Avstriji« Actual Ouestions 1976; Soa Aktuelle relch. 28. maja wm Fragen Problem Beograd manjšin 1977: : o skrudinih o der 1976. vorežanjik sloveraes vo... 10 din in hrvaške manjši- 1976 v Ljubljani, of the Slovene vni Ljubljana in hrvaške manjšine v Avstriji. we moči and dl mon slowenischen und Croat m Minorities god MU der kroatischen .......'...... v jugoslovansko-avstrijskih sce es Rose eee in Austria. dl SU z z Ljubljana ue Minderheit z «x. . 30din in Oster. 30 din odnosih. Članki in dokumenti. RH eT oR ee oom dih Le probléme des minorités dans les rapports yougoslavo-autrichiens. Recueil d'articles et de documents. Beograd 1977... ..... . . . 50 din Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, šl. 9—10, s. 123—136 Tone LETO DNI AVSTRIJSKEGA 123 Zorn ZAKONA O NARODNIH SKUPNOSTIH I. Vsebina in ozadje povezanih zakonskih obdelana v publikaciji — Savremena Gre za zakona določil o narodnih Sodobna katere ugotovitve in hrvaške mestoma ter ostalih s tem je bila do sedaj vprašanja slovenske pitanja slovenske analizo, skupnostih z dne 7. julija 1976, in hrvaške manjšine potrjuje manjšine v Avstriji u Austriji, tudi del zakonom najtemeljiteje Ljubljana avstrijske 1976. strokovne literature." Analiza je predvsem pokazala, da so izhodišča te zakonodaje izključno restriktivne narave, ter da nimajo za cilj zaščito obeh manjšin, niti njuno pospeševanje na vseh področjih družbenega življenja, ampak, nasprotno, zaščito večinskega, nemško govorečega prebivalstva pred prizadeto manjšino. Pokazalo se je tudi, da pri zakonodaji ne gre za popravljanje škode, ki je nastala v Avstriji zaradi genocidne politike nacistične oblasti do obeh manjšin, ampak da julijska zakonodaja z ugotavljanjem manjšin (»štetjem posebne vrste«) to politiko samo nadaljuje. Zakonodaja izraža dalje načelen dvom v obstoj slovenske in hrvaške manjšine, saj pogojuje ugotavljanje istovetnosti obeh manjšin z vladno odredbo, ter je s tem ne le v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe, ampak pomeni nadaljnje poslabšanje pravnega položaja slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem.? Ko se Theodor Veiter dotika julijske zakonodaje sicer omenja, da ta vsebuje tudi pozitivne elemente, k temu pa dodaja vrsto kritičnih opozoril. Tako podčrtuje, da so koroški Slovenci proti ugotavljanju manjšine, predvsem pa poudarja, da predstavlja zakon »diktat večine« ter ob tem povzema ugovore slovenske skupnosti proti zakonu. Dalje zavrača uradno avstrijsko stališče, da gre pri zakonu za »pospeševalno« manjšinsko pravo ter ga tudi nadrobneje opredeljuje, med drugim z ugotovitvami, podanimi v knjigi Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji... Nadaljnja Veitrova ost je uperjena proti zakonodajalčevi 25 %o klavzuli kot pogoju za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Kritični pogled so tudi naletela določila o uporabi slovenščine pred sodiščem, o predvidenih narodnih sosvetih (ki jih v načelu sicer pozitivno vrednoti) pa zakonodaja omogoča vključiti vanje tudi »smrtne sovražnike« podobno kot se je to zgodilo z znano Kreiskyjevo komisijo, pravi, da obstoječa narodnih skupnosti, namenjeno proble- mom slovenske koroške skupnosti (običajno imenovano Orstafelkommission; tu ima Veiter v mislih vključitev v to komisijo podpredsednika Karntner Heimatdiensta dr. Valentina Einspielerja). Ob citirani razpravi se je Veiter dotikal julijske manjšinske vrsti prispevkov, objavljenih v dunajskem tedniku Die primer pisal, da se gotovo lahko pritrdi »mnogočem, nih strani skupnostih«, dejansko po predstavlja drugi »uradno pa opozarja ugotovitev na tisti manjšine« zakonodaje Furche. 3. julija 1976 še v je na kar vsebuje zakon o naroddel julijske ter mora kot zakonodaje, taka imeti ki za | Theodor Veiter, Volksgruppenrecht und Volksgruppenproblematik. Der Donauraum, Wien, zv. 1/2, 1976, 54—69. ? Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji — Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji. Ljubljana 1976, 61 124 ; T. Zorn: Zakon o narodnih skupnostih posledico »naravnost strahotno decimiranje zavednih pripadnikov manjšin predVsem na Koroškem« pa tudi na Gradiščanskem. Ko govori o 25% klavzuli kot pogoju za uveljavitev dvojezičnih krajevnih (»topografskih«) pogoju daje značaj etnocida? ter se s tem pridružuje sodobnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v je Veiter ponovil še julija 1977. Za razumevanje julijske zakonodaje je vsekakor v graškem listu Siidost Tagespost 1. julija 1976, po zakonskega osnutka v ustavnem odboru dunajskega koroški poslanci iz strahu pred domačo napisov Veiter temu opozorilom citirane knjige o Avstriji. Opozorilo o etnocidu poučno poročilo, objavljeno katerem so ob sprejemanju parlamenta pričeli predvsem (nacionalistično) reakcijo postavljati nove (protislovenske) zahteve. Koroška ljudska stranka je na primer »v načelu« sicer sprejemala osnutek, vendar pa je ob tem postavila vrsto novih pogojev glede izvedbe predvidenega »štetja posebne vrste«. Poleg tega so nekateri poslanci socialistične stranke, skupaj s predstavnikom FPO Scrinzijem, zahtevali nadrobnejša »pogajanja o zakonu«, češ da so »ostali mnogi žgoči detajli zakona nerazjasnjeni«. Značilno je še, da je v tem času predsednik avstrijskih sindikatov ter avstrijskega parlamenta Anton Benya označil »koroški konflikt« za »izrazito politično vprašanje«," ter s tem plastično označil način njegovega urejevanja na strani treh avstrijskih parlamentarnih strank. V teh dneh so se stranke dogovorile še za naslednje »manjše spremembe (manjšinskega) paketa«: vsako leto naj se predloži dunajskemu parlamentu poročilo o položaju koroških Slovencev, dalje sklep, da se pri štetju posebne vrste »vse ki navedejo o manjšinskem jeziku še kak drugi jezik« prišteje k manjšini, gospodarsko podpiranje koroškega obmejnega prostora naj se izvaja tako kot drugod v Avstriji, pač pa je socialistična večina zavrnila predlog ljudske zakona o narodnih parlamenta." stranke po katerem skupnostih enoglasno bi morale sprejete Zakonodajni dogovor treh strank o zakonu biti izvedbene v glavnem o narodnih odbor odredbe dunajskega skupnostih je 7. julija potrdil dunajski parlament. Značilno je, da so se odgovorni politiki vendarle zavedali diskriminacijske narave tega zakona in ostalih v tem času sprejetih ukrepov na manjšinskem področju. Tako je kancler Kreisky že predvideval slovenski bojkot »štetja posebne vrste« ter poudaril, da bo ugotavljanje manjšine kljub temu izvedeno, ter dodal, da se bo šele potem videlo »kaj bo iz tega nastalo«." Tisk je tudi objavil dogovor treh strank o urejevanju manjšinskega vprašanja. Ta med drugim določa še vnaprejšnje soglasje parlamentarnih strank na področju manjšinske zaščite. Dogovor tudi govori o pripravah za »štetje posebne vrste« ter določa, da je treba podatke tega štetja obdelati na podlagi občinske ureditve iz leta 1955. Po dogovoru je treba pravočasno pripraviti ustrezne akte namenjene ustanovitvi narodnih sosvetov. Značilno je določilo, da bo vprašanje prepustitve hrvaščine kot dodatnega uradnega jezika urejeno šele s prihodnjem strank. Ob koncu dogovor treh strank pravi, da se v sedanjem videva nova manjšinska šolska uveljavitvi zakona o narodnostnih ureditev, kar pa skupnostih do ne pomeni pogajanj dogovorom trenutku da ne bo treh ne predprišlo po tudi o tem vprašanju.š Razumljivo je, da je tisk parlamentarnih strank julijsko zakonodajo pozdravil. Socialistični je celo prinesel kanclerjevo zagotovilo, da bo na podlagi zakona o narodnih skupnostih »člen 7 državne pogodbe mogoče po črki in duhu v celoti > Die Furche, Wien, 28. februar 1976, št. 9. ; pay lani, 17. julij 1977, št. 29. eine Zeitung, Klagenfurt, 2. julij 1976, št. 151. d Salzburger Nachrichten, Salzburg, 2. julij 1976, št. 151. Po povzetku v Kaarntner Tageszeitung, i Bate. Klagenfurt, 7. julijia 5 1977, št. 152. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 125 izpolniti. Parlamentarno obravnavanje te materije — je še dodal — pa je dokaz, da resno misli storiti (na tem področju) mnogo več kot to zahteva državna pogodba.«? Iz tega je še poučna izjava dr. Felixa Ermacore, avstrijskega manjšinskega izvdenca ter poslanca ljudske stranke, da pomeni zakon o narodnostnih skupnostih »skorajda« model za urejanje evropskih manjšinskih vprašanj. Dejal je tudi, da bi se moglo ob julijski zakonodaji govoriti o reviziji državne pogodbe, v kolikor bi izvedba te zakonodaje zavisela od posebnega ljudskega štetja. To pa v tem primeru ne drži, saj zakonodaja predvideva le »tajno povpraševanje« prizadetega prebivalstva, ki ga je mogoče označiti (upoštevajoč vse pomisleke) le kot »orientacijska pomoč«. Podobno kot Kreisky je tudi Ermacora menil, da je normativni dolg Avstrije na področju izpolnjevanja obvez državne pogodbe z zakonorn o na- rodnostnih skupnostih »več kot izpolnjen«."? Poglede SPO hodnjih dneh dal kot vodilne politične stranke tudi koroški deželni glavar kakšen naj bo »zgodovinski kompromis« na Koroškem, je dal vedeti, da med bi bil tak na slovensko vprašanje je v priLeopold Wagner. Na vprašanje, obema narodnostnima skupnostima »kompromis« mogoč s pristankom slo- venske manjšine na julijsko zakonondajo z vsemi njenimi posledicami, se pravi tudi na »štetje posebne vrste«. K opozorilu manjšine, da bo bojkotirala ta nedemokratični postopek je Wagner ponovno zatrdil, »da mnogi Slovenci ne pristajajo na grožnje z bojkotom«. Govoril je še o Karntner Heimatdienstu ter poudaril, da prepoved te protimanjšinske organizacije ne pride v poštev," ali drugače rečeno: za avstrijskega zakonodajalca ne velja zadevno določilo člena državne pogodbe, Še več. treba ki prepoveduje Le nekaj Slovencem dni zatem »instalirati« delovanje je glasilo novo protimanjšinskih koroških vodstvo, se organizacij. socialistov pravi, da je vsiliti take voditelje, ki se bodo v vsem uklanjali nemškemu poskusi te vrste pomeni tudi ustanovitev takoimenovanega Karntner Volksgruppen povojnega priseljenca na Koroško zapisalo, da je treba Slovencem nacionalizmu. Med Dachverbanda der Helmuta Paradeisa. Tisk je tudi objavil, da je namen Dachverbanda »pospeševanje varstva in ohranitev koroških jezikovnih manjšin« med katere bi po koroški logiki utegnili spadati tudi »vindiSarji«. Najavljeno je bilo ustanavljanje krajevnih organizacij Dachverbanda, pa tudi prevzem obstoječih organizacij slovenske skupnosti (!). Predvsem pa naj bi Dachverband skrbel za »krepitev domovinske povezanosti (Slovencev) v skupni Koroški sprejeli in avstrijski domovini«. Paradeisa predstavniki Značilno je, da so ob najavi nove organizacije vseh treh v dunajskem parlamentu zastopanih političnih strank, ter celo predsednik Kljub temu, da bi poskus Paradeisovo šine ni uspel, se poskusi republike Avstrije Rudolf Kirchschlager."? pomočjo razbiti enotnost slovenske manj- diskritirati vodstvo obeh osrednjih slovenskih organiza- cij niso polegli. Med njimi naj še zlasti omenimo trditev avstrijskega zunanjega ministra W. Pahra, da predstavnikom slovenske skupnosti manjka vsaka demokratična legitimacija predstavljati slovensko manjšino." Ob tem je značilno, da je Pahr še pred imenovanjem za zunanjega ministra poudarjal, da ima vsak Slovenec pravico se asimilirati v večinski narod ter, da se asimilacija te vrste ne more »prepovedati«.'S V celoti gre pri tej izjavi za stališče, ki " " ' ? " Karntner Tageszeitung, 8. julij 1976, St. 153. Arbeiter Zeitung, Wien in Karntner Tageszeitung z dne 18. julija 1976, št. 178 in 162. Karntner Tageszeitung, 20. julij 1976, št. 163. Prav tam, 24. julij 1976, št. 193. Volkszeitung, Klagenfurt, 17. november 1976, št. 310. € Neue Zeit, Graz, 6. maj 1977, št. 104; Vokszeitung, " Karntner Tageszeitung, 28. avgust 1976, št. 229. 6. maj, 1977, št. 104. 126 ga T. Zorn: Zakon zagovarjajo vse tri parlamentarne stranke; tako znana o narodnih izjava enega skupnostih od pred- stavnikov koroške ljudske stranke, da prostovoljno asimilacija ne pomeni nesreče za pripadnike prizadete manjšine.! Še zlasti zanimiva je ocena, ki jo je o avstrijski manjšinski zakonodaji dal bivši deželni glavar Hans Sima. Na vprašanje o letu 1972. je dejal: »Politika, na kateri je bil 1972 zasnovan tudi zakon o postavljanju dvojezičnih napisov na Južnem Koroškem je po mojem mnenju pomenila zavesten napor za iskanje stranske poti, v katero bi privolili tudi koroški Slovenci in ki bi bila sprejemljiva tudi za naši sosedi, Slovenijo in Jugoslavijo ... Sicer pa smo se za tako politiko dogovorili vsi na čelu s kanclerjem Kreiskim in s tedanjim zunanjim ministrom, današnjim predsednikom Kirchsehlagerjem in z vodstvom socialistične stranke na Koroškem«. Na vprašanje o usklajenem nastopanju vseh treh parlamentarnih strank kar zaželena sprejeli se tiče manjšinske le, če ima namen tudi slovenska zaščite je Sima manjšina. Če pa čili cilje, za katere se že leta borijo skušajo izogniti sprejemljivi rešitvi«.? skih odgovoril, »usklajevanje v smeri iščejo iskanja enotnost da je taka linija lahko rešitev, ki bi jih enako samo zato, ljudje iz Heimatdiensta, da bi uresni- pomeni to, da se V takem ozračju, ki ga še posebej označuje znani septembrski napad avstrijorožnikov na slovenske mladince ob odkritju spomenika koroškem abver- kemferjem v Škocjanu dne 8. avgusta 1976 so se pričele priprave za »štetje posebne vrste«. Med prvimi glasovi namenjenimi štetju je omeniti izjavo koroškega deželnega glavarja Leopolda stopila s propagandno Wagnerja, dejavnostjo da njegova stranka ob štetju in da se socialistična stranka ne bo ne bo na- priključila pobudi ljudske stranke o skupni »pojasnjevalni kampanji« parlamentarnih strank. Dalje izvemo, da so na strankarskih pogajanjih na Dunaju poudarili, da za razvoj koroškega vprašanja ne bi bilo koristno, kolikor bi bilo jezikovno štetje preplavljeno z »agitacijskim valom«. Pač pa je bil Wagner prepričan, da bodo masovna komunikacijska sredstva opravila svojo dolžnost." Značilna je bila dalje napoved ljudske stranke, da se bo stranka v primeru socialistične zavrnitve skupnega nastopa prizadevala za »stike« s Karntner Heimatdienstom in Abweherkamfer- bundom."? Enako kot deželni glavar, je zavrnil skupno cler. Pojasnil je, da podobnega sklepa ter dejal, da so izhodišča manjšinske pojasnjevanje tudi avstrijski kan- niso parlamentarne stranke nikoli sprejele, politike pri vsakih od treh parlamentarnih strank različne in da je edino skupno načelo treh strank: »sodelujte pri izpolnitvi zakona«. Kancler je med drugim menil, da bi skupna akcija utegnila dobiti »dra- matične akcente« ter bila enaka »nacionalni stiski«. Dalje je opozoril, da bo pričela vlada za obsežno objektivno pojasnjevalno kampanijo, med katero bo tudi sam dvakrat obiskal Koroško.? Opozoriti je še na kanclerjevo misel, da pomeni najavljeno »tajno ugotavljanje jezika« enega kompromisov, ali po povzetku v koroškem tisku »pri prizadevanjih za konsenz treh strank so bili sklenjeni kompromisi. Eden teh je po kanclerju tudi takoimenovano tajno jezikovno ugotavlja© Kleine Zeitung, 1. junij 1977, št. 123. " Delo, Ljubljana, 8. september 1976, St.210; Salzburger št. 9. " Kleine Zeitung, 1. september 1977, št. 203. * Salzburger Nachrichten, 17. september 1977, št. 217. $ Neue Zeit, 22. september 1977, St. 264. Nachrichten z istega dne, Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, ši. 9—10 127 nje«.? Značilno je, da je avstrijska politika ob poskusu, da bi tudi Slovenci pristali na tak kompromis, skušala v to vpreči južnotirolskega deželnega glavarja Silviusa Magnagna.?? Videti je, da je bila Wagnerjeva izjava le taktične narave, saj je SPO pričela že v prihodnjih dneh z lastno pojasnjevalno kampanijo imenovano. »socialistična stranka drži besedo«? in je socialistični tisk označeval zakon o narodnih skupnostih »po eni strani za izpolnitev še preostalih drugi pa za moderni zakon, ki urejuje katerikoli drugi evropski deželi«.?4 Znana je tudi daje daleč dične preko trditve izjava kanclerja obveznosti avstrijske Kreiskega, državne vladne obveznosti manjšinsko da državne zaščito gredo določila pogodbe.?" Vzporedne stranke, po katerih vodstvi pogodbe, po v Avstriji bolje kot v julijske zakono- so bile dalje spora- obeh slovenskih osred- njih organizacij na Koroškem, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev ne predstavljata manjšine; koroški tisk te stranke pa je celo predlagal kanclerju, naj si med manjšino poišče nove »partnerje«.?% Znana je dalje izjava takrat designiranega zunanjega ministra W. Pahra, da gre pri avstrijskem manjšinskem problemom (mišljeni so bili koroški Slovenci) v prvi vrsti za notranjo avstrijsko zadevo.? V začetku posebne Javnost vrste« oktobra je tisk sporočil, da se bo vsedržavno pričelo je izvedela, 10. oktobra, da bo med se pravi drugim na obletnico izšla posebna pojasnjevanje koroškega propagandna »štetje plebiscita. brošura (stro- ški zanjo naj bi znašali vsaj pet milijonov šilingov), vsi stroški za predvideno štetje pa naj bi znašali 20 do 25 milijonov šilingov (v primerjavo: dosedanje subvencije manjšinam za tisočakov). kulturno Sklenili dejavnost so tudi, da so bodo v najboljšem predvidena primeru štetja znašale le nekaj parlamentarne sto stranke pojasnjevale ločeno. Medtem, ko je kancler konec septembra označil julijsko zakonodajo kot akt, ki gre preko okvira obveznosti državne pogodbe, pa jo je imel med pojasnjevalno kampanijo v Velikovcu za nekakšen kompromis pogojen s soglasjem parlamentarnih strank. Dejal je, da se ugotavljanju manjšine ni dalo odpovedati, kajti manjšinsko vprašanje je mogoče rešiti le ob sodelovanju vseh političnih faktorjev v državi (torej brez sodelovanja neposredno prizadete manjšine in proti njeni volji), ter poudaril, da sta opozicijski ljudska in svobodnjaška stranka pokazali močno »kooperativnost« pri urejevanju manjšinskega vprašanja. — Iz Arbeiter Zeitung izvemo, da po kanclerjevem mnenju obstoječa koroška šolska ureditev popolnoma odgovarja državni pogodbi, medtem ko naj zakon o narodnostnih skupnostih pomeni primerno osnovo za izpolnitev člena 7 po »besedi in duhu«. Kancler se je tudi postavil v bran napovedanega štetja posebne vrste. Štetje je označil za interes države, da dobi »s tajnim in neuplivanim ugotavljanjem podobo o demografski sestavi prebivalstva«, ker slovenski voditelji odločno zavračajo podatke dosedanjih ljudskih štetij, ali drugače rečeno: kancler se je ob tej priložnosti postavil v bran diskriminacijskih jezikovnih podatkov avstrijskih ljudskih štetjih v prvi in drugi avstrijski republiki.?? Kancler je tudi podčrtal, da bo »tajno ugotavljanje materinščine služilo kot »orientacijska pomoč« ter dodal, da »uporaba Karntner Tageszeitung, 24. september 1976, št. 220. ” Kleine Zeitung, 25. september 1976, št. 224. Karntner Tageszeitung, 28. september 1976, St. 220. Prav tam. * Neue Zeit, 30. september 1976, št. 252. Karntner Tageszeitung, 30. september 1976, St. 225. ” Prav tam, 2. oktober 1976, št. 227. Austriji. Vladimir Problem Klemenčič, Manipulacija sa statističkim podacima na štetu manjine v manjina u jugoslovansko-austrijskim odnosima, Beograd 1977, str. 106—122. 128 T. Zorn: določil zasidranih v zakonu o narodnostnih skupnosti« Zakon ne bo o narodnih odvisna skupnostih od najav- ljenega štetja. Istočasno pa je zagrozil, da v kolikor štetje ne bo uspelo, bo treba najti drugačne »orientacijska pomagala« pri ugotavljanju številčnosti manjšine ter njene teritorialne razporejenosti.? Skupaj z grožnjami je bilo opaziti poskuse vladne stranke, da bi manjšina vendarle pristala na julijsko zakonodajo. Tako je koroški deželni glavar nekaj dni pred »štetjem posebne vrste« najavil ponovne »pragmatične pogovore« s pred- stavniki slovenskih organizacij, se pravi s tistimi, ki jim je po drugi strani socialistična stranka odrekala zakonito predstavljati manjšino. Vendar je ostalo le pri pobudi, saj je Wagnerjev napor naletel na takojšnjo zavrnitev ljudske stranke.?? Ob političnih strankah se je v »pojasnjevalno kampanijo« vključila tudi vlada z objavo vrsto časopisnih in televizijskih oglasov. roškem tisku pojavili tudi slovenski oglasi, vendar strani pa je znano, da je plačani Prvič so se v večinskem kov slabi slovenščini. Po drugi oglas objavil tudi koroški fašistični list Unser Karnten. Zlasti je podčrtati, da so tik pred obletnico koroškega plebiscita tri koroške parlamentarne stranke izdale skupen poziv Korošcem, naj se udeleže »tajnega ugotavljanja materinščine«. Za stališče treh strank je značilno, da poziv izhaja iz subjektivnega principa pripadnosti posameznika k določeni narodnosti ter pri tem vzporeja strankarsko pripadnost s pripadnostjo posameznika k »narodnostni ali jezikovni skupini«. Poziv pravi, da bodo rezultati štetja poslužili za »podlago pri izpolnitvi ukrepov, predvidenih člena 7 državne pogodbe«. Med drugim v po- zivu beremo, da je »vsak demokratično misleč Avstrijec pozvan, da se udeleži tajnega ugotavljanja materinščine«, ali drugače rečeno: napovedani bojkot manjšine naj bi pomeni! akt nedemokratičnosti in ne morda obrambe manjšine pred nedemokratičnim Potem, avstrijskem postopkom ko je manjšina tisku pojavljati darle ne uspel. Spremljalo avstrijskih oblasti." napovedala bojkot »štetja«, so se pričeli v večinskem spekulativni zapisi o »pomagalih«, če bi bojkot ven- jih je obsežno prepričevanje Korošcev, naj se ven- dar udeležijo napovedanega štetja (»volitev«) ter s tem izpolnijo svojo državljansko dolžnost. Nacionalistični tisk in organizacije pa so pričele pozivati prizadete, naj se ob tej priložnosti odpovejo slovenskemu jeziku v korist nemške »materinščine«. Neodvisni avstrijski tisk je to zahtevo takole označil: »trditi, da je napoved nemščine kot maternjega jezika pri ljudskem štetju odločitev za Av- strijo, je zgodovinska 1920 ne bi bila možna laž...« brez ter dodajal, da bi znana »znatnega števila glasov plebiscitna slovenske odločitev narodne leta skup- nosti«.?? Svoje je ob 10. oktobru prispeval tudi Karntner Haimatdienst z vrsto prireditev in nastopov (na primer v Velikovcu), v očitni težnji ponoviti plebiscitno protislovensko vzdušje iz leta 1920.? K pozitivnejšim glasom pred 14. novembrom se je tokrat pridružil tudi južnotirolski deželni glavar Magnago; po njegovem naj bi bil 25% delež ugotavljenega jezikovno slovenskega prebivalstva kot pogoj za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov vendarle previsok. Po njegovem ta spodnja meja lahko znaša 15 %0, nikakor pa ne bi mogla biti pod 1090." K vprašanju se je oglasil tudi Leopold Wagner ter v intervjuju za avstrijski radio o 25 %o dejal: »Petindvajset odstotkov ni mogoče določiti do pičice natančno. Nihanja rojstev lahko prine” > ” * > Arbeiter Zeitung, 25. oktober 1976, št. 286. Kleine Zeitung, 6. november 1976, št. 258. Karntner Tageszeitung in Volkszeitung, 7. oktober 1976, St. 271. Salzburger Nachrichten, 12. oktober 1976, št. 228. Arbeiter Zeitung, 13. oktober 1976, št. 274. * Siidost Tagespost, Graz, 17. oktober 1976, St. 242. Razpravo in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 129 sejo tu malo več, tam malo manj«, kar bi se moglo razlagati s fleksibilnim glavarjevim pristopom do tega vprašanja. Vendar pa je še isti dan pribil, da bo topografska dvojezičnost uvedena le tam, kjer bo zapisalo najmanj 25% ljudi slovenščino za materinski jezik ter dodal »14. novembra bodo šteli 'windisch' ločeno in (tega govora) ne bodo prišteli ne k nemščini ne k slovenščini«. Štajersko socialistično glasilo Neue Zeit je ob Wagnerjevih izjavah ugotavljalo, da gre pri njih za »odklon od raznih poprejšnjih izjav, v katerih je bilo jasneje poudarjeno, da gre pri štetju le za orientacijsko pomagalo«.?" Kljub temu je z izjavo povedal več, kot je želel povedati, predvsem pa je skušal zbuditi prepričanje o nesmiselnosti napovedanega slovenskega bojkota, saj je po njegovem nesmiselno se prepirati o tem, ali je zakon o narodnih skupnostih dober ali slab, ter je grozeče zažugal, da v Avstriji velja to, kar sklene parlament. O prizadevanju socialistične stranke leta 1972 o ureditvi vprašanja dvojezičnih topografskih napisov je dejal: »Priznam, da je socialistična stranka s poskusom, da sama uredi vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov storila težko napako. Iz tega smo se naučili in danes nosijo vse (parlamentarne) stranke odgovornost«, zakon narodnih skupnostih pa je ob tej priložnosti označil kot primer, ki naj velja za vso Evropo.?" V »pojasnje- valno« kampanijo se je med Rudolf Kirchscehlager. Avstrije obiskom Po Koroške njegovem vključil tudi predsednik naj bi bil zakon republike o narodnostnih skupnostih izraz »pozitivnega osnovnega stališča do manjšine«, pa tudi to da je julijska zakonodaja obe naši manjšini »zaščitila« in »zavarovala«." Da bi pokazal upravičenost »štetja posebne vrste« je Leopold Wagner med »pojasnjevalno« kampanijo tudi poudarjal, da za tremi parlamentarnimi vsega koroškega prebivalstva, ali drugače rečeno: 94 %0 strankami stoji 949% vseh prebivalcev, torej tudi večina Slovencev, podpira julijsko zakonodajo ter njene posledice. Stališče deželnega glavarja je seveda imelo kritično odmevnost med socialistično usmerjenimi Slovenci." Wagner je v tem času zavračal dalje kritična opozorila, da Karntner Heimatdienst »diktira strankam« v manjšinskem vprašanju," vendar pa je njegov tisk — kar je še posebej značilno — poudarjeno povzemal protimanjšinska stališča te organizacije. Med njimi tudi trditev, da je »po desetletnih prizadevanjih tako daleč, da bo vsem Korošcem — seveda tudi Slovencem — priznan svoboden priznavalen princip«. In naprej: »ugotavljanje jezika je akt demokracije ter v nobenem primeru nima 'diskriminacijskega' (značaja) kot to na- pačno postavljajo dienstovem zapisu slovenski beremo, voditelji«« da je O napovedanem »popolnoma bojkotu nesmiselen«. pa v heimat- Značilno je, da je osrednje glasilo koroških socialistov ponatisnilo tudi trditev, po kateri so narodno zavedni Slovenci »nacionalni komunisti«."? Čeprav so socialisti zavrnili skupen propagandni nastop treh parlamentarnih strank, je vendarle prišlo v občini Škocijan do dogovora krajevnih vodstev treh parlamentarnih strank o skupnih »pojasnjevalnih« nastopih. Poročilo o dogovoru pravi, da »tri stranke upajo, da bo primer škocijanske občine našel posnemanje«."! Pač pa je sedaj postala znana izjava designiranega avstrijskega zunanjega ministra W. Pahra, dana 22. julija predstavnikom slovenske skupnosti o značaju avstrijske manjšinske politike. Ob tej priložnosti je Pahr priznal popolno zavoženost avstrijske manjšinske politike ter opozoril, da je lahko edinole bojkot na* * ” * * Prim. Delo, 21. oktober 1976, št. 247. Karntner Tageszeitung, 19. oktober 1976, št. 241. Prim. Delo, 19. oktober 1976, št. 245. Prim. Karntner Tageszeitung, 21. oktober 1976, St. 243. Prav tam, 23. oktober 1976, št. 245. Prav tam. % Karntner Tageszeitung, 28. oktober 1976, št. 248 in Kleine Zeitung z istega dne, 130 T. Zorn: Zakon povedanega »štetja posebne do (s Slovenci) pogajanj je v javnosti vrste« ne Pahr zaigral dalo vrste« izhod o pragmatični uporabnih na ostrejše podatkov iz zagate, rešitvi je tako skupnostih saj bi na tej podlagi manjšinskega strune. o narodnih V primeru, napovedal vprašanja." da bi »štetje pritegnitev prišlo Pač pa posebne drugih »orien- tacijskih sredstev«, kot na primer jezikovnih podatkov štetja leta 1971, istemu namenu pa bi lahko služili tudi podatki o številu slovenskih učencev (prijavljencev k dvojezičnemu pouku), število naročnikov slovenskih listov, članstvo sloven- skih kulturnih organizacij ter moč slovenskih zadrug." Pahr je v razgovoru s časnikarji v tem času priznal, da je postalo vprašanje zaščite slovenske in hrvaške manjšine eno osrednjih avstrijskih notranjepolitičnih vprašanj, strank, dejstvo, da ki pojasnjuje bi vsaj v določeni med drugim tudi z pritiskom ter na njena določila. »Pojasnjevalna« vladne organe, vrsta siceršnjih čajem (na sočasna meri na manjšino, kampanija ampak ANR, uspele da bi ni bila omejena se je ob Karntner nemškonacionalnih primer prizadevanja vendarle Aktion pristala Rechte). in parlamentarnih na posebne vrste«, julijsko zakonodajo le na parlamentarne stranke ter Heimatdienstu organizacij, Neue oblasti s »štetjem vanje tudi tudi takih z neonacističnim zna- Ostalo vključevala pa ni le pri prepričevanju Slovencev, da bi se dali prešteti, ali še bolje, da bi se odpovedali svojemu jeziku, ampak so, podobno kot že večkrat dvigale temperaturo tudi bombe. V noči med 30. in 31. oktobrom je bil razstreljen partizanski spomenik na Komlju, tik pred 14. novembrom pa je počila bomba na železniški progi Celovec—Sinča vas." Dokumentacija tudi opozarja, da so uradne oblasti skušale pred 14. novembrom zamegliti pravi značaj protimanjšinskega ukrepa. Še zlasti bi pokazali na izjavo W. Pahra, po kateri izvedba zakona o narodnostnih skupnosti ni odvisna od danega štetja. Slednje po njegovem tudi ne predstavlja »ugotavljanja« manjšine, ampak je le eno od več »orientacijskih pomagal«. Zatrdil je celo, da so predstavniki manjšine na predhodnih razgovorih sprejeli 95 %o vseh določil zakona o narodnostnih jevnih napisov Samo »štetja posebne skupnostih povezana pa »z znatno vrste« tudi to, da večino« je le postavitev (četrtino) pa je tisk vrednotil dvojezičnih pripadnikov kot »mešanico med kra- manjšine." volitvami in štetjem«, ali drugače rečeno: pri napovedanem štetju ne gre za ugotavljanje jezikovne pripadnosti južnokoroškega prebivalstva, ampak za »volilno« (subjektivno) odločanje prizadetih k tej ali drugi narodnosti. S tem pa postane razumljiva »pojasnjevalna« kampanija parlamentarnih strank, ki je na Koroškem vodila k prizadevanju, da bi se Slovenci odrekli materinščini na račun večinskega naroda. To dalje pojasnjuje »volilno« koroško vzdušje, med katerim je koroškonemški nacionalizem postavil zahtevo po vpisovanju nemščine kot izključnega maternega jezika pri »štetju posebne vrste« 14. novembra. S tem postajajo razumljivi tudi bombni atentati, saj je bil njihov namen podžigati protislovensko vzdušje v deželi. Potek »štetja posebne vrste« in njegovi rezultati so znani." V nasprotju z napovedmi predstavnikov parlamentarnih strank se je to pot pokazala strnitev slovenske manjšine okrog obeh njenih osrednjih organizacij, Zveze slovenskih ? “© “ “ Prim. Naš tednik, Celovec, 28. oktober 1976, št. 44. Stdost Tagespost, 6. november 1976, St. 257. Karntner Tageszeitung, 12. november 1976, št. 26. Salzburger Nachrichten ter Kleine Zeitung 12. novembra “ Voikszeitung, 12. november 1976, St. 305. 4 Vladimir Klemenčič, podatki in štetje posebne cit. d. vrste, Podpisani 14. novembra podatki so »štetja bili naslednji: 1976. posebne vrste«, Podpisani H Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 131 organizacij ter Narodnega sveta koroških Slovencev, kar je moral priznati tudi avstrijski tisk. Predvsem pa je ob te mtako manjšini kot večinskemu narodu uspelo z bojkotom ter abstinenco pokazati ne le absurdnost julijske manjšinske zakonodaje, ampak tudi diskriminacijski značaj medstrankarskega dogovarjanja na račun in mimo neposredno prizadete manjšine. Nelagodnost, ki jo je na strani odgovornih zbudil potek v»štetja posebne vrste«, je že v prihodnjih nakazala vest o skorajšnjem sestanku parlamentarnih strank, na katerem naj bi razpravljali o nastalem položaju." Značilno je, da je bil Kreisky sedaj znova pripravljen sestati se s Slovenci. Na vprašanje, kako bodo odgovorni obravnavali lista dejal, govem da imajo osebe z »vindišarsko« »profesorji bo Avstrija z zakonom tri strankarske materinščino, za o narodnostnih državne pogodbe. O uspelem pred štetjem, po kateri bi poziv slovenskega jezika." Omenimo nesebičnega sodelovanja« pri odlikoval 'windisch' različico skupinah bojkotu »štetja« priča k bojkotu spodletel, če naj še, da je kancler uresničevanju zakona izvedence Ralfa Unkarta je Kreisky po slovenščine«." izpolnila pisanju Po določila nje- člena 7 Kreiskijeva izjava dana še bi našteli vsaj 10.000 oseb dva dni pred štetjem »radi o narodnostnih skupnostih (SPO), Felixa Ermacoro (OVP) in Heinricha Oratorja (FPO). Kljub polomu vlada vendarle ni odstopila od začrtane poti. O tem priča kanclerjeva napoved, dana na medstrankarskem sestanku 19. novembra. Po njej bi se formirali manjšinski sosveti na podlagi spodletele »jezikovne poizvedbe«, v kolikor pa bi ti podatki ne nudili zadostne podlage, pa bi bilo treba pritegniti podatke do tedanjih ljudskih štetij, in to kot »orientacijsko pomoč«."? Tisk je tudi poročal o dogovoru manjšine z več kot treh 5000 strank, po pripadniki."! katerem Na naj bi se postavili sestanku je tudi prišlo sosveti do spora le za med Kreiskim in predsednikom koroške FPO dr. Ferrari-Brunnfeldom, ki je skušal pri uveljavljanju zakona o narodnostnih skupnostih upoštevati popisni rezultat, po Materin jezik ge Et 86 x x ._. 5 S s Uo ch € $ 3 3 379.494 332.947 245.409 305.126 47.287 451.178 75.616 72.969 13.199 1,923.225 377.409 331.746 244.660 304.050 47.106 444.858 75.391 72,642 13.168 1,911.030 Volilnih Zvezna dežela Dunaj Nizja Avstrijska Zg. Avstrijska Štajerska Tirolska Koroška Salzburška Gradiščanska Predarlska Avstrija Izid popisa Ss upravičencev 1,475.254 1,371.646 1,198.305 1,178.773 534.394 522.172 406.974 266.429 260.858 7,212.796 na južnem oa >8 7 z 360.970 327.977 241.620 299.931 46.267 438.542 74.265 67.642 12.802 1,870.016 E 1630 739 641 762 88 626 156 2.946 31 7.619 Koroškem: o % E 4.747 2329 921 705 860 413 1.831 481 258 124 3.941 336 499 136 87 8 1.838 139 76 13.283 6.438 za 9 5 7.733 1.404 1.126 1.045 369 1.413 335 129 120 13.674 s Volilnih upravičencev 107.678, oddanih popisnic 100.727, neveljavnih popisnic 4.833, materin jezik: nemški 92.369, hrvaški 208, slovenski 2.535, madžarski 149, drugi 633. " " " » " Kleine Zeitung, 12. november 1976, št. 263. Neue Zeit, z istega dne. Salzburger Nachrichten z istega dne. Karntner Tageszeitung, 20. november 1976, št. 267. Arbeiter Zeitung; Siidost Tagespost 20. novembra 1176, St. 311 in 269. 132 T. Zorn: katerem če naj bi bilo na Koroškem rečeno: za Koroško tevo je kancler o vsega 2600 oseb slovenskega narodnostni zavrnil Zakon sosvet ter dal vedeti, sploh ne da bi mu bi prišel pri izvedbi narodnih skupnostih jezika, ali drugav poštev. To manjšinske zah- zakono- daje zadostovalo soglasje ljudske stranke kot druge najmočnejše politične stranke, kar pomeni, da bi bil v določenem smislu pripravljen odstopiti od trojnega konsenza." Značilno ske stranke." pa je, da je Kreiskyjeva izjava naletela na odklonitev ljud- IV. Na pobudo manjsine je po daljSem oklevanju odgovornih devetega decembra vendarle prišlo do sestanka kontaktnega komiteja," na katerem je manjšina pojasnila svoja stališča do odprtih vprašanj manjšinskega varstva. Čeprav je po kanclerjevi izjavi potekel razgovor »zelo dobro«, sestanek ni rodil sadu. Značilna je kanclerjeva pripomba, da je sestanek potekal »v avstrijski klimi« ta pa je bila, kot je videti, usmerjena predvsem v poskus spraviti manjšino v sosvet in s tem doseči njen pristanek na julijsko zakonodajo. Kljub vsemu so se Slovenci zavzeli za nadaljnje delovanje kontaktnega komiteja." Prigovarjanju vlade so v prihodnjih tednih sledila prizadevanja koroških oblasti, da bi diskreditirale vodstvo slovenske manjšine ter po tej poti dosegle pristanek koroških Slovencev na ukrepe, sloneče na julijski zakonodaji. men so na dan ponovnega sestanka parlamentarnih strank januarja tirale tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warascha obtožbo, da je pred transformatorske schevo aretacijo odvzela stavnike. 14. postaje. sprejela koroškim novembrom je tudi da in gradiščanskim je vanja sosvetov tudi v primeru, Vzporedno s tem razstrelitev osrednje celovške Najbrže ni naključno, da je vlada v dneh pred Waraodredbo o narodnih sosvetih, se pravi organov, ki bi Slovencem Značilno načrtoval V ta na- meseca ares prozorno Kreisky Hrvatom v tem času če bi jih manjšina je javnost izvedela, da njihove razmišljal o zakonite pred- možnosti delo- bojkotirala.*” bodo dvojezični krajevni »topograf- ski«) napisi postavljeni v vsega 9—12 nekdanjih južnokoroških občinah (od 62!), medtem ko bi bila slovenščina kot drugi uradni jezik dopuščena le v 15 takih občinah."? Poučno je v tej zvezi stališče koroške FPO, ki bi bila pripravljena postaviti dvojezične napise v največ štirih do petih nekdanjih občinah. Pri tem se je stranka sklicevala na svoje »stike s Karntner Heimatdienstom, ki se zavzema za minimalno rešitev«."? Poleg tega je posebno »obmejno konferenco« v rodnostnih skupnostih, udeležili pa tarji stranke iz jezikovno mešanega da »del nja mladih predloženo nekateri svobodnjakarjev (manjšinsko) funkcionarji dr. Ferrari-Brunnfeld za 26. februar napovedal Velikovcu, namenjeno obravnavi zakona o nanaj bi se je predvsem funkcionarji in mandadela Koroške. Poučno je bilo še pisanje tiska, pripada 'Karntner ureditev«.? Poleg Heimatdiensta ukvarjajo Heimatdienstu' tega z mislijo, želnih volitvah nastopili na lastni listi. Po mnenju * ° “ % je javnost da bi na ter javno odkla- izvedela, da de- Kleine Zeitung bi pri takem na- Gi. Salzburger Nachrichten, 24. november 1976, St. 273. Volkszeitung in Salzburger Nachrichten 25, novembra 1976, St. 318 in 274. Salzburger Nachrichten, 25. november 1976. Prim. Kleine Zeitung, 10.december 1976, St. 286; Vecer, 11.december 1976, %. Več o »zadevi Warasch« gl.v geszeitungen, izd. Klub Mladje, 1977. Robert Saxer, Der ? Kleine Zeitung, 19. januar 1977, št. 14. * Kleine Zeitung, 30. januar 1977, št. 23. * Po Salzburger Nachrichten, 1. februar 1977, št. 25. > Neue Zeit, 4. februar 1977, št. 27. se prihodnjih Fall Warasch in den St. 288 Karntner Ta- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 stopu utegnili dobiti dva do tri mandate, 133 od tega enega ali dva od svobodnjaške stranke; posledica bi bil izpad te stranke iz koroške deželne vlade." Napovedana »obmejna konferenca« je bila torej posledica navedene Heimatdienstove grožnje. Dalje je bilo opazno prizadevanje dunajskih oblasti in še zlasti deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, da bi nemška nacionalna opozicija pristala na ukrepe, sloneče na zakonu o narodnostnih skupnostih. Temu naj bi prispeval tudi obisk posebnega odbora strankarskih izvedencev v Celovcu. Čeprav so se izve- denci ob namen tej bil priložnosti doseči sestali tudi s slovenskimi pristanek Karntner predstavniki, Heimatdiensta ter je očiten njegovih njihov organizacij Karntner Abwehrkampferbunda in Karntner Landsmannschaft na predvideno manjšinsko ureditev."? Vendar v tem zaenkrat niso uspeli. Ferrari-Brunnfeld je ob obisku izjavil, da mu deželno vodstvo stranke še ni dalo pristanka na trostrankarski sporazum, naprej nastopa skliceval pa se je tudi proti predvideni Ko je Kreisky v prihodnjih nostih, je omenjal načelno na dejstvo, manjšinski dneh da Karntner Heimatdienst še ureditvi.* ocenjeval izvajanje soglasje treh strank zakona k temu o narodnih skup- Istočasno pa je zakonu. moral priznati, da je naprej odprto vprašanje obsega predvidenih ukrepov. Vidna je bila še kanclerjeva težnja, da bi odgovornost za predvidene ukrepe prevrgel na koroške politične stranke, s tem pa posredno tudi na Karntner Heimatdienst. Ob tem stranke! tudi, če leženci pristali vsega je dejal, da je vlada voljna sprejeti vsako rešitev, ki bi jo sprejele te Koroškim Slovencem pa je predlagal, naj vstopijo v predvideni sosvet se ne strinjajo z zakonom o narodnih skupnostih." Dejstvo, da so ude»obmejne konference« — udeležilo se jo je tudi deželno vodstvo FPO — na predlog, po katerem naj bi postavili dvojezične krajevne napise na devetih dokazuje, nekdanjih da je na tako občinah ter dopustili rešitev posredno slovenščino pristal tudi še v petih Heimatdienst. nadaljnjih, Socialistični tisk je velikovški sklep pospremil z ojačanjem, češ, sedaj je »odprta pot za ploden dogovor treh strank v manjšinskem vprašanju«." Prvega marca je sledilo skupno sporočilo predsednikov treh v deželnem zboru zastopanih strank kanclerju, da so dosegle soglasje o tem, kje naj se postavijo dvojezični krajevni napisi, ter v katerih občinah bodi slovenščina drugi dodatni uradni jezik. Sporočilo pravi, da so koroški predlogi prilagojeni koroški »realnosti«, ter poudarja, da stranke zagovarjajo uporabo dobljenih jezikovnih podatkov štetja z dne 14. no- vembra. dneh Pismo predsednikov treh koroških parlamentarnih strank je že v prihodnjih pospremila eksplozija bombe, položene na železniško progo v bližini Svetne vasi. Namen atentatorjev nedvomno kaže takojšen napad Karntner Heimatdiensta na manjšino, češ da je krivec za atentat," ali drugače rečeno: eksplozija naj bi pripomogla k zožitvi še tistih pravic, ki so jih bile parlamentarne stranke pripravljene dati slovenski manjšini. Da so šla v to smer dokazuje skoraj sočasno stališče po kateri naj se uvede slovenščina strankarska razpravljanja še naprej koroškega vodstva ljudske stranke, kot dodatni uradni jezik v vsega devetih in ne kot je bilo predvideno v 14 občinah." Med sočasne pritiske na manjšino spada dalje stališče Leopolda Wagnerja, po katerem z uvedbo sedmojulijske zakonodaje preneha z delovanjem kontaktni komite. Po njegovem naj bi bil predviden % Kleine Zeitung, 5. februar 1977, št. 29. " Neue Zeit in Kleine Zeitung 11. februarja 1977, št. 33 in 34. % Prav tam; Delo, 12. februar 1977, št. 35. % Prim. Arbeiter Zeitung in Neue Zeit, 22. februarja 1977, št. 42. Karntner Tageszeitung, 22. februar 1977, št. 42. * Karntner Tageszeitung in Volkszeitung 2. marca ? Prim. Volkszeitung, 10. marec 1977, št. 65. " Gl. Salzburger Nachrichten, 5. april 1977, št. 79. 1977, št. 49. 134 T. Zorn: sosvet polom Zakon o narodnih skupnostih celo višja inštitucija od tega vladnega organa." Da bi vendarle prekrili vladine manjšinske politike je Dunaj konec marca sklical nov sosvet z manjšino, tokrat pod okriljem ustavne službe pri uradu avstrijskega kanclerja. Sestanek je bil formuliran kot razgovor za pripravo in izdajo slovenskega pravnega besednjaka. Iz razumljivih vzrokov je manjšina povabilo zavrnila, saj je po- menilo degradacijo Zavrnitev kontaktnega pa je na komiteja.?? Koroškem naletelo tudi iskanje tistih sedmih članov manj- šinskega sosveta, ki naj bi jih imenovale parlamentarne stranke. Po prvotni zamisli koroških politikov naj bi bili to občinski odborniki, »ki se priznavajo k slovenski narodnosti«, da morali so sosvete ne dejstvo, odgovorni zavračajo da so odstopiti povabljenci od le Slovenci, tega odklonili pogoja"! ampak tudi udeležbo Izvedelo dunajski Čehi je pa bil vzrok, se je tudi, in gradiščanski da Hr- vati. Edini, ki bi bili pripravljeni stopiti v sosvet so bili Madžari na Gradiščanskem, vendar se je tudi katerih nekatere Z namenom, pokazala težava — to pot na strani parlamentarnih strank, od (po tisku) »ne morejo najti v svojih vrstah pravih Madžarov«.?? da bi se izmotali iz nastalega položaja sta kancler Kreisky ter Leopold Wagner prišla na dan s predlogom, da mednarodna komisija. Ta naj bi po vzoru znane bi obiskala Koroško posebna misije Amerikanca Shermana Milesa iz leta 1919 proučevala razmere na Koroškem ter v SR Sloveniji. Zamisel sta pozdravili tudi avstrijski meščanski stranki, namen Kreiskyjevega predloga je bil zbuditi vtis o boljših življenjskih pogojih koroških Slovencev v primerjavi s sorojaki onkraj Karavank."? Poučen pokazatelj tega položaja pa je bila vsekakor skoraj istočasno izjava avstrijskega zunanjega ministra W. Pahra, s katero je odrekel zakonitim predstavnikom slovenske manjšine vsako demokratično legitimacijo. Istočasno je ponovil zamisel o ustanovitvi novih slovenskih organizacij, ki bi v nasprotju z obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev pristale na avstrijsko manjšinsko zakonodajo. Pahrovo stališče je našlo takojšnjo podporo pri koroškem deželnem glavarju." pred stih. Kljub polomu manjšinske politike pa je javnost kmalu izvedela, da so tik sprejemom še ostale odredbe, sloneče na zakonu o narodnostnih skupnoIzvedelo se je tudi, da bodo sprejete odredbe imele v primerjavi s pred- hodnimi osnutki »določene omejitve«, ki pa v »praksi« ne bodo prišle do izraza (!)." Še bolj poučno pa je bilo poročilo o sprejemu predvidenih odredb o oficiozni Wiener Zeitung. Iz sporočila je videti, da je bilo pri »predelavi« prvotnega osnutka odredb »še zlasti odločilno stališče koroške deželne vlade«, ali bolje rečeno v vladi zastopanih parlamentarnih strank. List je poročal, da se je zakonodajalec pri odredbi o uveljavitvi dvojezičnih krajevnih napisov naslonil na jezikovne šen podatke, bojkot molče manjšin »štetja obšel posebne s tem, da prešel dejstvo, da so Slovenci vrste«. vse, Videti je, da je zakonodajalec ki se štetja niso pričakajoč tak postopek jezike ne le nemškega in slovenskega. Tako dobljene konodajalec označil za »orientacijsko pomoč«,?% Kar pa se tiče slovenskih krajevnih da te ne bodo prilagojene slovenski jezikovni vw Prim. Karntner Tageszeitung, 22. januar 1977, oznak pa Zeitung, Wien, 1. junij 1977, št. 125. uspe- istočasno pa »volili« tudi druge jezikovne podatke, je večinski normi ampak tisk je za- opozoril, rabi iz časa habsbur- št. 16. * Salzburger Nachrichten, 24. marec 1977, št. 69. Prim. izjavo Leopolda Wagnerja, Karntner Tageszeitung, ” Die Presse, Wien, 3. maj 1977, št. 3731. Karntner Tageszeitung, 19. april 1977, št. 88. * Neue Zeit, t. maj 1977, St. 104. * Salzburger Nachrichten, 24. maj 1977, št. 119. ? Wiener udeležili, 29. marec 1977, št. 72 Razprave ške in gradivo, Ljubljana, monarhije? salo koroškemu december avtorstvo teh 1979, št, 9—10 imen 135 je omenjeno poročilo Wiener Zeitung pripi- deželnemu arhivu. Ob teh sporočilih je slovenska manjšina najavila pritožbo proti predvideni sedmojulijski zakonodaji pred ustavnim sodiščem. Značilno je bilo ob najavi pi- sanje dela avstrijskega lista po katerem »poučeni krogi označujejo možnost Slovencev, da uspejo s tožbo, za nikakor slabo«,?% Nedvomno je treba prav skozi to perspektivo ocenjevati več izjav kanclerja Kreiskega, ki so drugače v ostrem nasprotju z vrsto njegovih izjav, prilagojenim stališčem večinskih koroških strank. Tako je znana pesimistična kanclerjeva izjava o trostrankarski rešitvi manjšinskega vprašanja, češ, da ni nič bolj uporabna »kot svoj čas spodleteli zakon o krajevnih napisih« (iz leta 1972)."? Omenimo naj tudi Kreiskyjevo izjavo, da gre pri zakonu o narodnostnih skupinah za minimalno, pa tudi nezadovoljivo rešitev, sprejeto brez slovenskega Zusammenfassung EIN JAHR Politik zum ' DES VOLKSGRUPPEN-GESETZES Der Aufsatz verweist auf eine osterreichischen pristanka.? Reihe der Aussagen Gesetz Uber die and Stellungnahmen Rechtsstellung von der offiziellen Volksgruppen in oster- reich, das am 7. Juli 1976 erlassen wurde (die sogenannte »7. Juli-Gesetzgebung«). Der Autor auch betont, dass anladsslich des Erlassens des Gesetzes die Osterreichischen Politiker des diskriminatorischen Charakters des Gesetzes, wie auch anderer in dieser Zeit erlassenen Massnahmen im Minderheitenbereich bewusst waren. Andererseits begrisste die Presse aller drei im Parlament vertretenen Parteien (SPO, OVP unf FPO) den Erlass des Gesetzes. Die Presse veroffentlichte sogar die Erklarung des Bundeskanzlers Dr. Bruno Kreisky, dass dieses Gesetz den Artikel vollkommen durchfiihren ermoglichen Karntner Landeshauptmanns Leopold Kompromiss betont, dass zwischen den es zu diesem telbar betroffenen Druck der des des Osterreichischen Staatsvertrags von 1955 ist auch der Hinweis des wonach das Gesetz den drei im Parlament vertretenen Parteien vorstelle. Der Aufsatz »Kompromiss« ohne Beiwirkung und zum Schaden der unmit- slowenischen Machte 7 werde. Charakteristiseh Wagner zu dieser Zeit, und Karntner kroatischen Minderheiten, Deutschnationa:ismus, vor allem gekommen ist. aber Dabei unter dem zeigt sich auch die Absicht Osterreichs, nicht nur die Minderheitenbestimmungen des Staatsvertrags (Artikel 7) zu revidieren und sie wesentlich einzuschranken, sondern auch um dem Karntner Slowenen eine neue, den Behčrden gehorsame Fiuhrung cinzudringen (es ist charakteristisch, dass Presse zu dieser Zeit uber die Anstrengungen nach der »Installation« einer neuen Fihrung der slowenischen Minderheiten mitteilte). Wie bekannt, haben diese Anstrengungen keinen Erfolg hervorgebracht, und auch nicht die sogenannte »Zahlung besonderer Art« (tatsahlich die »Minderheitenfeststellung«) im November 1976, die die »7. JuliGesetzgebung« unter dem Druck des Deutschnationalismus als Bedingung fur die Durch- fuhrung einer Reihe der Bestimmungen des Gesetzes uber die Volksgruppen eingefiihrt hat. Es ist auch bekannt, dass die slowenische und kroatische Minderheiten die »Minderheitenfeststellung« erfolgreich boykottiert haben und dass sie dabei von den demokratisch orientierten Osterreicher drei parlamentarischen der slowenischen unterstitzt Minderheit zu ihrer der Karntner Im Gegensatz Zentralorganisationen — Verband slowenischer Organisationen rat wurden. zu den Voraussagen der Parteien zeigte sich im November 1976, und auch spater, die Treue Slowenen). Vor allem (Zveza slovenskih und Narodni svet koroških Slovencev — aber zeigte der Boykott nicht nur die organizacij NationalAbsurditat der »7. Juli-Gesetzgebung«, sondern auch den diskriminatorischen Charakter der interparteilichen Verabredung ohne Beiwirkung und zum Schaden der unmittelbar Betroffenen. Nach dem Misserfolg im November 1976 setzten die dsterreichischen parlamentarischen Parteien und die Regierung die Politik des Beugens dem Deutschnationa'ismus fort. Es kam zu wiederholten Druck auf die Karntner Slowenen einerseits, und zur wiederholten Verabredung der drei parlamentarischen Parteien hinsichtlich der Durchfihrung einiger von diskriminatorischen Bestimmungen der »7. Juli-Gesetzgebung” andererseits. ” Prim. Kleine Zeitung, 22. marec 1977, &t. 76. Salzburger Nachrichten, 5. junij 1977, št. 128. " Prav tam. * Prim. Kleine Zeitung, 14. julij 1977, št. 159. 136 T. Zorn: Abschliessend kanzlers namlich, verweist Dr. Kreisky dass das der Autor anlasslich Gesetz uber Losung vorstelle, die ohne heit erlassen wurde. unter des anderem »ersten die Volksgruppen Beiwirkung der auch auf Jahrestages« eine die der minimale unmittelbar Zakon o narodnih Erklarung des skupnostin Bundes- »7. Juli-Gesetzgebung«, und betroffenen auch unbefriedigende slowenischen Minder- Summary ONE YEAR The Austrian OF THE ACT ON ETHNIC GROUPS contribution points out to a series of statements and standpoints of the official politics regarding the Act on Ethnic Groups, passed on July 7, 1976 (the so cal- led “July the Seventh-Legislation’’). The author also underlines that the Austrian politicians were aware of the discriminatory character of the Act as well as of other measures concerning the minority protection they passed in the same period. On the other side, however, the press of the three parliamentary parties (the Socialist Party of Austria — SPO, the People’s Party of Austria — OVP and the Liberal Party of Austria) greeted the so called "July the Seventh-Legislation". The press also published the declaration of the Austrian Federal Chancellor dr. Bruno Kreisky, according to which the Act would enable the complete implementation of the Article 7 of the Austrian State Treaty of 1955. Instructive is also the notice of the Carinthian Landeshauptmann Leopold Wagner, according to which the July the Seventh-Legislation means a compromise among the three parliamentary parties. The contribution emphasizes that it came to the so called ''compromise” without cooperation and on the account of the Slovene and Croat minorities that were directly concerned, above all, however, under pressure of the German nationalist powers in Carinthia. Thereby also the intention of Austria was obvious: not only to revise the minority provisions of the State Treaty (the Article 7) and to reduce them, but also to intrude to the Carinthian Slovenes a new leadership, obedient to the authorities (it is characteristic that the press reported about endevours for “installation'’ of a new leadership of the Slovene minority). As it is known, this attempt was not successful, and neither was the so called “census of a special kind" (in fact “the assessment of the minority’) in November 1976. The ‘July the Seventh-Legislation” defined it namely under pressure of the German nationalism as a condition for implementation of a series of stipulations of the Act on Ethnic Groups. It is known as well that the Slovene and Croat minorities successfully boycotted the so called “assessment of the minority’, whereby they were supported by the democratically orientated Austrians. Contrary to predictions of the three parliamentary parties in November 1976 and later on the Slovene minority manifested to the highest degree its confidence to both central organizations (the Union of Slovene Organizations and the National Council of Carinthian Slovenes). Above all the boycolt itself proved not only the absurdity of the “July the Seventh-Legislation”, but also ths discriminatory character of negotiations among the parliamentary parties on the account of the minorities directly concerned. After failure in November 1976 the Austrian parliamentary parties and the governe- ment still submitted thian Slovenes implementation to the German nationalism. On one side the pressure on;the Carin- continued, on the other, however, the three parties discussed again of discriminatory stipulations of the "July the Seventh-Legislation". the In conclusion the author of the contribution points out to the statement of the Chancellor dr. Kreisky on the “anniversary” of the "July the Seventh-Legislation”. He namely stated which then that had been the Act on Ethnic Groups meant a minimal and unsatisfactory solution, passed without cooperation of the directly affected Slovene minorily. Razprave in gradivo, Ljubljana, december Janja 1979, št. 9—10, Miklavc s. 137—148 in 137 Ludvik Olas SOCIALNOGEOGRAFSKA ANALIZA SLOVENSKEGA NA MADŽARSKEM PORABJA |. UVOD K slovenskemu pogodbo po Porabju prvi svetovni avstrijski in madžarski prištevamo vojni 8 vasi', ki so bile s trianonsko priključene k Madžarski. državni meji na Madžarskem. mirovno Ležijo ob jugoslovansko- Vse razen Farkašovec imajo slovensko večino. Po madžarski regionalizaciji (upravni in geografski) spadajo pod posebno enoto z nazivom Vendvidek. Slovensko Porabje in Vendvidek nista popolnoma identična geografska pojma. Slovenci prištevamo k slovenskemu Porabju sedem prej omenjenih, pretežno slovenskih vasi, Farkašovce kot nacionalno mešano vas z madžarsko večino in Monošter. Monošter, valstva Madžari Monoštra (Szentgottharda) ne prištevajo k Vendvideku. Mesto ki leži ob ugodni prometni legi v dolini Rabe, šteje po popisu prebi- leta 1970 šane vasi skupaj prebivalstvo več prebivalcev (5837), kot vse slovenske in narodnostno me- (4515). Monošter je urbansko središče širše okolice in priteguje s Slovenci poseljenega Porabja in prebivalstvo iz doline Rabe na vzhodu in severu do avstrijske meje (Vasi Hegyhat). Slovensko Porabje tvori tako le dobro tretjino gravitacijskega območja Monoštra. Mesto ima danes madžarsko večino. Kam ga torej prišteti? Nedvomno je, da vse slovenske vasi gravitirajo vanj. Ni pa to zadosten dokaz, da tudi Monošter geografsko prištevamo k slovenskemu Porabju. Če obravnavamo Monošter v sklopu slovenskega Porabja, nam gospodarska in populacijska analiza daje zelo ugodne rezultate. Kaže na nadpovprečno razvitost, na relativno visoko gostoto, na ugodno poklicno strukturo in še bi lahko naštevali. Na s Slovenci poseljenem območju slovenske- ga Porabja, pa je slika drugačna. V naši analizi smo se temu skušali izogniti tako, da smo navajali podatke za celotno slovensko Porabje (z Monoštrem), za slo- venske vasi in posebej za mesto. Zamisliti bi se morali tudi ob izrazu Vend. Pomeni isto kot v Avstriji »win- diseh«, Vendvidek je tako pokrajina Vendov ali Vindišarjev. Pri tem je dobro, če dodamo še pojem Porabja v madžarskem smislu. Zavzema svet ob reki Rabi do njenega izliva v Donavo. Če bi oboji skušali najti skupen izraz, bi bil verjetno najbolj prikladen Slovensko Porabje. S tem bi prostor točno opredelili. Po po- pisu prebivalstva iz leta 1970 živijo v Porabju poleg Vendov in Slovencev še Madžari in nekaj Nemcev. V naši analizi bomo ovrednotili populacijski razvoj med obema zadnjima popisoma prebivalstva v letih 1960 in 1970. Pri razlagi nekaterih dejstev bomo morali poseči nazaj, saj imajo sedanji procesi svoje korenine tudi v daljši preteklosti. Dotaknili se bomo tudi naravnih pogojev za gospodarski razvoj ter ne nazadnje pori tudi perspektive razvoja, ki ga madžarski znanstveniki in planerji nakazu- * Raziskava opravljena na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani ob finančni podRaziskovalne skupnosti Slovenije. |. Gornji Senik — Felsoszolnok, Dolnji Senik — Alsoszolnok, Števanovci — Apalistvan- falva, Andovci — Orfalu, Sakalovci — — Ketvolgy, Farkašovci — Farkasfa. Szakonyfalu, Slovenska ves — Rabatotfalu, Verice 138 J. Miklavc — L. Olas: Soclalnogeografska analiza slovenskega Porabja na jejo za srednjeročno obdobje. Da bi bila naša analiza čim bolj realna stojna, bomo skušali izvršiti tudi primerjavo s sosednjim madžarskim Slovensko Porabje in sosednja manjša regija na vzhodu — Madžarskem in verodoozemljem. Orseg, ki je zla- sti zgodovinsko? in etnografsko jasno opredeljena, sta bili v zadnjem desetletju deležni večjih raziskav. V slovenskem Porabju smo proučevali sodelavci Inštituta za geografijo! in madžarski geografi, Orseg in Porabje pa so proučevali samo madžarski geografi. Za to območje je izdelal doktorsko disertacijo Miholics Jozsef?, Vse študije kažejo, da sta navedeni pokrajini po prirodnih pogojih in po gospodarski razvitosti med revnejšimi na Madžarskem. Gričevnati svet, s pretežno ilovnato podlago in kislo, slabo rodovitno prstjo, ne nudi pogojev za intenzivno širokopotezno družbeno kmetijstvo. Zato se je v Slovenskem Porabju ohranila individualna posest, ki je na Madžarskem skorajda izjemna in kot taka ni deležna enake družbene podpore, kot jo prejema 90 odstotkov madžarskih obdelovalnih površin. Zaradi tega se je le tu ohranila že drugod preživela oblika samoskrbovalnega kmetijstva. V osmih slovenskih porabskih vaseh (brez površine in z 4.515 prebivalci ter z gostoto 48,1 ljudi na stara, izseljuje in številčno nazaduje. Za sedaj, Monoštra) z 9.380 ha km?, se prebivalstvo pa tudi v bližnji perspektivi, ni znakov, da bi se lahko tak razvoj zaustavil. K relativni zaostalosti prispevajo tudi neurejene prometne razmere. Razdalje do obrobnih urbanih središč (Szentgotthard, Kormend) sicer niso tako velike, večji problem je z dostopnostjo nekaterih naselij do njih in prilagoditvijo prometnih zvez za vsakodnevne potrebe prebivalstva. Rast prebivalstva med zadnjima popisoma, ki ga podrobneje obravnavamo v analizi, je le desetletni izsek iz skoraj že sto letnega podobnega populacijskega razvoja. Od leta 1870 do zadnjega popisa leta 1970 se je prebivalstvo Madžarske podvojilo, v Železni županiji, kamor spada slovensko Porabje, se je ena in pol krat povečalo, Porabju v sosednjem pa madžarskem nazadovalo obmejnem za 2 %o. Takšna je slika Orsegu brez je naraslo Monoštra za 15,4 %o, v in je realna za s Slovenci poseljeni teritorij. Prebivalstvo slovenskega Porabja kot celote je doseglo svojo kulminacijo leta 1900 (5.934 — brez Monoštra), nakar stalno nazaduje. Sosednji Orseg je še do leta 1930 številčno napredoval, od tega časa naprej pa nazaduje. V obeh obmejnih regijah je prebivalstvo močno nazadovalo po letu 1948 (Orseg za 20 %o, slovensko Porabje za 22,3 %o). K temu so pripomogli umetni posegi v gibanje prebivalstva tega obmejnega območja in ne kolektivizacija kmetijske posesti. Poudariti moramo, da depopulacija ni v neposredni zvezi s prirodnim giba- njem prebivalstva. Znano nam je, da so imeli Madžari v zadnjem desetletju pred popisom prebivalstva leta 1970 za evropske razmere relativno nizek prirodni prirastek prebivalstva. Z zakoni so uvajali ukrepe (pri mladih družinah), da bi povečali število otrok v družini. Prirodni prirastek prebivalstva je bil v slovenskem Porabju v istem obdobju 6,7 %o. Ta rast je podobna našim slovenskim razmeram; v sosednjem Orsegu je bila znatno nižja in je znašala 1,1%. Kljub temu pa je prebivalstvo Porabja enako nazadovalo. Iz tega sledi, da so bili odseljevalni tokovi prebivalstva iz Porabja močnejši, ali z drugo besedo, pogoji za življenje, ki bi vezali mlade na dom, so bili v njem manj ugodni. Po popisu prebivalstva leta 1970 je v slovenskem Porabju (brez Monoštra) rodilo 100 žena 282 otrok, na sosednjem madžarskem v Orsegu, pa le 222 otrok. Relativno ugodna prirodna rast vpliva tudi na sorazmerno zdravo starostno strukturo prebivalstva. V Železni županiji je bilo leta 1970 22% otrok do štirinajstega leta starosti, približno toliko otrok te starosti je bilo v Orsegu, znatno več, ? Orseg — stražno ozemlje Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 139 (25 °%/o), pa v slovenskem Porabju. Delež nad 60 let starega prebivalstva znaša v slovenskem Porabju 17 %, v sosednjem Orsegu pa (20%). Pri tem smo upoštevali samo s Slovenci naseljene vasi, ne pa tudi nam porajajo misel, da za sedaj ni nevarnosti, da večja nevarnost je, da se bodo izselili. Ne smemo ranje prebivalstva začne že takrat, ko je odstotek večji od 12 %0. Če izvzamemo Farkašovce, ki imajo ostalih naseljih slovenskega Porabja migracijski cih, Andovcih in Vericah pa je odseljevanje tri do prirastka. Izseljujejo se predvsem tudi v bodoče ne moremo mladi Monoštra. Navedene ljudje in ob tako intenzivnem več dolgo številke bi Slovenci v Porabju izumrli, pa prezreti dejstva, da se stanad 60 let starih prebivalcev madžarsko večino, je v vseh saldo negativen. V Števanovštirikrat večje od prirodnega računati z današnjo, izseljevanju še kar ugodno sta- rostno strukturo porabskega prebivalstva. Primerjava strukture zaposlenih med obema regijama je težko primerljiva. V Porabju močno prevladuje individualna kmečka posest, v Orsčgu pa je poleg privatne kmečke posesti močneje zastopan tudi družbeni sektor. Privatne kmete tretirajo kot celoletno zaposlene, v družbeni posesti (državna in zadružna posestva) pa je prebivalstvo vezano na sezonsko delo le v času kmetijskih opravil. Tako lahko razumemo podatke, ki pravijo, da je v Orsegu v kmetijstvu celoletno zaposlenih 33% aktivnih, v Porabju pa skoraj dva krat toliko (58 %o). Če upoštevamo vse aktivno zaposlene pa je razmerje drugačno; v tem primeru je v Orsegu 65 %o prebivalcev aktivnih v kmetijstvu. V celoti je ob popisu prebivalstva 1970 živelo od kmetijstva še vedno polovica ljudi. Vidimo torej, da kmečko bivalstvo počasi nazaduje, s tem pa je zavrt tudi hitrejši socialni razvoj. Delež zaposlenih v industriji je zlasti, če ga primerjamo s sosednjo slovansko stranjo, sorazmerno v industriji zaposlenih vaseh slovenskega velik. V slovenskem 31,4 %, v Orsegu Porabja ni pa 15,4% nobenega Porabju (brez prebivalcev. industrijskega leta pre- jugo- Monoštra) Res podjetja. je pa je, da v To so torej dnevni migranti, ki najdejo svoj »industrijski« kruh v Monoštru. Tja se pogosto tudi preselijo in sčasoma asimilirajo z madžarsko večino. Ta proces bi se lahko zaustavil samo z lokacijo in izgradnjo neagrarnega obrata na slovenskem etničnem ozemlju, ki bi lahko sprejemal odvečno delovno moč s kmetov. Odstotek zaposlenih v industriji v Orsegu je sicer manjši, toda delo najdejo v štirih domačih lokalnih obratih. Zelo zgovorna je tudi merjamo slovensko izobrazbena Porabje brez struktura Monoštra prebivalstva, še z Orsegom. in to zlasti, če pri- Obe pokrajini sta ob meji, prometno odročni in zaostali. Loči ju le nacionalna sestava. Odstotek prebivalstva s popolno osnovno šolo je zelo nizek. V Orsčgu znaša 31 %, v sloven- skem Porabju pa 29,4 %0. Enako bi lahko trdili za prebivalstvo s srednješolsko izobrazbo, ki znaša 3,7 %o v Orsegu in 2,2 %0 v slovenskem Porabju. Razlika je še očitnejša, če primerjamo prebivalstvo z visokošolsko izobrazbo (v Orsegu 1,2%, v slovenskem Porabju 0,6 %). Delež nepismenih pa je v sloven- skem Porabju skoraj dva krat večji (3,1 %o) kot v Orsegu (1,7 %6). V poznejši podrobni analizi nam bo naše ugotovitve pordila tudi primerjava z madžarskim povprečjem. Ob teh podatkih bi se morali zamisliti. V naši primerjavi ne gre za dve različni pokrajini. Obe sta obmejni, nerazviti in s slabimi prirodnimi pogoji. Če potem je slovensko in šolanje. bi že nekateri od imenovanih pokrajin morali dati prednost, Porabje bližje Monoštru in ima večjo možnost za urbanizacijo 140 J. Miklavc — L. Olas: Soclalnogeografska analiza slovenskega ll. DEMOGRAFSKA Porabja na Madžarskem ANALIZA 1. Gibanje števila prebivalstva Slovensko Porabje obsega relativno gosto obljudena območja skrajnega za- hodnega dela Socialistične republike Madžarske. Povprečna gostota ozemlja slovenskih vasi z Monoštrem znaša 89 ljudi na km?, v celotni Madžarski pa 111 ljudi na km?, Najgosteje je poseljen v središču slovenskega Porabja Monošter. V obdobju 1960—1970 se je gostota dvignila od 329 na 366 ljudi na km?. Povprečna gostota Porabja brez Monoštra pa znaša 48,1 ljudi na km?. Vasi v dolinskem delu slovenskega Porabja imajo večjo gostoto kot obrobne hribovske vasi, ki so odmaknjene od centra zaposlitve in so prometno slabo po- vezane v sosednjimi giblje gostota med kraji. V dolinskem 48—21; delu ob cesti Gornji Senik—Monošter v Števanovcih 48, Sakalovcih 47, Ritkarovcih 46, se Far- kašovcih 37 in Andovcih 21 ljudi na km?. V primerjavi z letom 1960 se je gostota v vseh odmaknjenih hribovskih vaseh slovenskega Porabja zmanjšala, kar si lahko razlagamo z odseljevanjem ljudi v dolino, bliže industrijskemu središču, najde primerno zaposlitev. Med popisi prebivalstva prebivalstva v slovenskem kjer si lahko odvečna v letih Porabju 1869 in 1970 je kmečka naraslo od 6248 na 10352. delovna sila absolutno število To je za 65,6 %o. V drugi polovici 19. stoletja je število prebivalstva postopoma naraščalo, indeksi rasti prebivalstva so se gibali med 108 in 205. Naraščanju sledimo tudi leta 1910, vendar se že v nekaterih bivalstva. vaseh Zmanjšanje nazadovalo pojavijo znaki števila stagnacije oziroma prebivalstva pa je tudi v obdobju med pisoma 1960 in 1970 je prebivalstvo v vseh ostalih vaseh pa nazadovalo. se je intenzivno zadnjima naraščalo popisoma upadanje začelo števila prepo letu prebivalstva. le v Monoštru in 1949, Med Slovenski povasi, V slovenskem Porabju je v tem obdobju naraslo število prebivalstva od 10228 na 10352 ali za 1,2 %. V slovenskem Porabju brez Monoštra se je v istem obdobju zmanjšalo število prebivalstva za 6,1 %o (glej tabelo na str. 141). Povsem drugačne so bile razmere na podeželju slovenskega Porabja. Po- deželske katastrske občine imajo skupne značilnosti v gibanju števila prebivalstva. V vseh se je v obdobju od leta 1809 do leta 1910 povečalo število prebivalstva. Podeželje je bilo povsem od razvitejših pokrajin. agrarno, zaostalo, prometno ter gospodarsko izolirano V prvih desetletjih tega stoletja se je začelo prebivalstvo slovenskega Porabja množično izseljevati v industrijsko razvite države zahodne Evrope in v Ameriko. Selitve so vplivale tudi na demografska gibanja v slovenskem Porabju. Madžarsko je po prvi svetovni vojni zajela industrializacija, ki je Monoštru manjše obrate in odprla prosta delovna mesta za kmečko prinesla prebivalstvo iz prenaseljenega agrarnega zaledja, zlasti iz vasi v bližini Monoštra. V obdobju 1920—1941 je naraščalo prebivalstvo v katastrskih občinah Gornji in Dolnji Senik ter Slovenska vas, nazadovalo oziroma stagniralo pa je v hribovskih predelih. Druga svetovna vojna in doba po njej sta močno vplivali na gibanje števila prebivalstva. Nazadovanje je zajelo tudi dolinske katastrske občine Slovenska vas, Dolnji in Gornji Senik. V Monoštru se je povečalo absolutno število prebivalstva, vendar je bila relativna rast prebivalstva v letih 1941—1949 nižja od rasti prebi- valstva v preteklem desetletju. nah. Med letoma 1949 in 1960 je nazadovalo prebivalstvo v vseh katastrskih občiIzjema je le Monošter, ki se je pospešeno razvijal in s tem omogočil dose- ljevanje ljudi bistvenih razlik. iz slovenskega Porabja. Prebivalstvo se je povsod Med hribovskimi zmanjšalo in dolinskimi vasmi ni za več kot 15 %0, v Andovcih Slovensko Porabje brez Monoštra Okraj Kormend Madžarska 1869 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1941 1949 1960 1970 štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. štev. 292 1.533 349 501 573 1.169 564 830 437 311 2.064 398 631 681 1.178 460 766 442 340 21419 423 727 726 1283 630 833 517 364 3.150 431 870 723 1398 680 898 570 288 4014 599 798 687 1.56 558 753 597 281 4.337 400 764 711 1.476 579 777 548 259 4.630 390 790 713 1.497 579 779 598 263 4964 385 812 726 1.612 642 779 691 253 5.060 369 762 717 1603 655 794 667 189 5.421 316 617 567 1.319 532 662 605 6.248 6.931 7.598 9.084 9.550 10.166 10.235 10.874 16.790 10.228 10.352 165,6 4.615 41.881 4.867 45.814 6.479 51.657 5934 56.233 5.536 60.358 5.829 61.268 5,605 63.085 2910 63.897 5.920 62.224 4.807 57.236 4515 54.967 97,8 131.2 5,011.310 5,329,191 6,009.351 9,316.074 9,204.799 9,961.044 10,302.099 205,9 6,854.415 7,612.114 7,986.875 8,685.109 Mea 1869) 149. 50,0 5.834 380,8 286 81,9 675 134,7 569 99,3 1.154 98,7 525 93,1 615 | 74,1 545 124,7 ‘eueliqn(] ‘oajpes6 uy oagsdzey Slovensko Porabje 1869—1970 '1$ ‘6Z6L seqwesdep Andovci Monošter Ritkarovci Slovenska vas Dolnji Senik Gornji Senik Sakalovci Števanovci Farkašovci v obdobju 01—e Neobljščje a: števila prebivalstva to Gibanje 142 J. Miklavec — L. Olas: Soclalnogeografska analiza slovenskega Porabja na Madžarskem celo za 25,3%, v Dolnjem Seniku pa za 20,1 %o. Odseljevanje ni zajelo samo dolinskih, temveč tudi hribovske vasi. Vzroke za močno nazadovanje prebivalstva moramo iskati v nasilnih izselitvah slovenskega prebivalstva po resoluciji informbiroja leta 1948. V zadnjih desetih letih so se razmere nekoliko izboljšale. Nazadovanje ni tako močno kot med letoma 1949 in 1960, vendar nazaduje absolutno število prebivalstvo v večjem delu katastrskih občin. Še močneje stopa v ospredje vloga lokalnega centra Monoštra, kjer se je od leta 1949 do leta 1970 povečalo število prebivalcev za 15,4%). Prebivalstvo je postopno naraščalo v vaseh, ki so pod gravitacijskim vplivom Monoštra. V Slovenski vasi se je povečalo za 9,4 %o, stagniralo oziroma rahlo se je povečalo le v Dolnjem Seniku. V vseh hribovskih vaseh upada absolutno število prebivalstva, vendar je nazadovanje prebivalstva v pri- merjavi s popisom v letih 1949 in 1960 manj intenzivno. Najslabše je stanje v Andovcih, kjer se je zmanjšalo število prebivalstva v sto letih za polovico, v zadnjih desetih letih pa za 22,7 %s. Osnovni vzrok upadanja števila prebivalstva v slovenskem Porabju so mi- gracije. Število emigrantov presega prirodni prirastek v vseh naseljih z izjemo Slovenske vasi in Monoštra. V vseh naseljih je nataliteta višja od mortalitete. Negativni prirodni prirastek imajo le Andovci (—7) in Monošter (—255). Najvišji prirodni prirastek imata pa 3% se giblje med Dolnji Senik 10,8 %o in Sakalovci in 9%. migracijski saldo. V obdobju in 1970 je izgubilo Vsa naselja desetih slovensko slovenskega let med Porabje popisoma s stalnimi 10,3, v ostalih Porabja naseljih imajo negativen prebivalstva v letih 1960 migracijami 710 ljudi, začasno pa se je izselilo 293 ljudi. Monošter ima nasprotne migracijske tokove. V obdobju 1960—1970 se je vanj priselilo 660 ljudi in je edino naselje s pozitivnim migracijskim saldom (12,1 %o), Kljub negativnemu prirodnemu prirastku, število prebivalcev narašča na račun migracij in ne po prirodni poti. V Monošter se doseljuje prebivalstvo iz slovenskega Porabja ter z ostalih krajev Madžarske, priteguje pa tudi dnevne migrante s porabskega podeželja. Ožja gravitacijska cona dnevne migracije delovne sile sega po dolini Rabe do Dolnjega Senika, širše gravitacijsko območje pa sega v gričevnato obrobje katastrskih občin Sakalovci in Števanovci. Izven gravitacijskega območja Monoštra, so ostala bolj oddaljena hribovska naselja Andovci, Ritkarovci in Gornji Senik. Migracije in prirodni prirastek v letih 1960—1970 Naselje Navzoče Prirodni prebivalstvo prirastek 1960 1970 štev. Dolnji Senik 567 568 61 10,8 Sakalovci 526 523 54 10,3 322 189 1319 5437 285 148 1160 5842 12 —7 100 —255 3,7 —37 7,6 —4,7 605 547 27 617 669 61 55098 55096 1005 Števanovci Ritkarovci Andovci Gornji Senik Monošter Farkašovci Slovenska Okraj vas Kormend Na podlagi 662 610 razmerja popisoma prebivalstva Porabja v tri skupine. med v letih 28 prirodnim 1960—1970 9% Razlika v Rast selitvah % štev. 9%, —60 —10,6 1 0,2 —57 —10,9 —40 —34 —259 660 4,5 9,9 1,8 —3145 4,2 štev. ali upadanje —3 —0,6 —15,2 —18,0 —19,7 12,1 —37 —41 —159 405 —11,5 —217 —12,1 7,4 —85 —14,1 —58 —9,6 —9 —1,5 —5,5 52 —2140 8,4 —3,7 —80 prirastkom lahko —12,1 in migracijskim razdelimo naselja —52 saldom —7,9 med slovenskega Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 143 a) Monošter in Slovenska vas pripadata tipu stagnacije oziroma zmerne rasti prebivalstva. Tip ima že značilnosti pasivne rasti prebivalstva. Za Monošter sta značilna negativen prirodni prirastek in pozitiven migracijski saldo (—4,7 : 12,1). Zaradi visokega doseljevanja je vpliv negativnega prirodnega prirastka izničen in tako prispeva imigracija k pozitivni rasti prebivalstva. Podobne značilnosti v gibanju prebivalstva ima Slovenska da je prirodni prirastek pozitiven, negativen pa je migracijski Število prebivalstva narašča zaradi pozitivne prirodne rasti, Tip zmerne rasti prebivalstva obsega 21,9% ozemlja in 62,9 % od celotnega prebivalstva v slovenskem Porabju. b) Največ naselij slovenskega Porabja lahko vas, s to razliko, saldo (9,9 : 1,5). slovenskega uvrstimo Porabja v depopulacijski tip rasti prebivalstva. Prirodni prirastek je pozitiven in se giblje od 3% do 10%. Selitveni saldo je negativen in po vrednosti višji od prirodnega prirastka. V ta tip uvrščamo naselja Sakalovci, Dolnji Senik, Ritkarovci, Farkašovci in Gornji Senik. Najslabše populacijske razmere so v Ritkarovcih (3,5 : 15,2), kjer presega emigracija skoraj za štirikrat prirodni prirastek. Depopulacija se pojavlja na 71,8 % površine katastrskih občin slovenskega Porabja in zajema 35,7 %s prebivalcev od celotnega prebivalstva v slovenskem Porabju. C) V tip izrazite depopulacije in izumiranja prebivalstva uvrščamo hribovito katastrsko občino Andovci. Vrednosti prirodnega prirastka in migracijskega salda sta negativni (—3,7 :—10,0). Andovci so hribovita katastrska občina z visokim deležem aktivnega kmečke- ga prebivalstva (67,0 %). Emigracija štirikrat presega prirodni prirastek. Depopulacija in izumiranje potrjuje že petdesetletno nazadovanje števila prebivalstva in intenzivno izseljevanje. Zaključimo lahko, da prebivalstva na prirodne rasti in močnemu bivalci se odseljujejo v Monošter in ostale kraje Slovenci, s tem se povečuje število Slovencev etničnega ozemlja. Madžarske. v Monoštru Vzroke 2. moramo iskati število v upadanju porabskem podeželju nazaduje. izseljevanju. Pre- Izseljujejo se tudi in v krajih izven Starostna struktura prebivalstva Starostna struktura prebivalstva slovenskega Porabja je kljub znakom stararanja prebivalstva in odseljevanju mladega aktivnega prebivalstva še sorazmerno ugodna. Med popisoma prebivalstva v letih 1960 in 1970 se je v povprečju povečalo Število ljudi, starih nad 60 let, zmanjšalo pa se je število ljudi do 20. leta starosti. k z s i s 60 . Indeks staranja prebivalstva, ki smo ga računali po formuli | < čo x 100, je najvišji v Slovenski vasi 64, Gornjem Seniku 61, Ritkarovcih 59. Med letoma 1960 in 1970 so se indeksi staranja povsod zvišali in presegajo kritično mejo 40. Leta 1960 proces staranja prebivalstva še ni bil tako intenziven; nad kritično mejo je bil le v Ritkarovcih in Monoštru. Zanimiv pokazatelj starostne strukture prebivalstva je delež ljudi, starih nad 60 let. Delež ljudi, starih nad 60 let presega v vseh naseljih 12 % mejo, ki se smatra kot indikator pričetka staranja prebivalstva. Največji delež starejših ljudi ima Slovenska vas 21,3% in Gornji Senik 20,1 %0, v sosednjih porabskih vaseh pa se giblje med 13 % in 19 %o. V večjem številu porabskih vasi je delež otrok, starih do S let, nižji od deleža otrok starostne skupine 5 do 10 let. Nazadovanje je posledica postopnega upadanja prirodne rasti ter odseljevanja mladega aktivnega prebivalstva. Vasi Andov- 144 J. Miklavc — L. Olas: Soclalnogeografska liza slovenskega Porabja na Madžarskem Ci in Farkaševci imata zelo majhen delež otrok do 5 let sarosti, saj se iz hribovskih vasi večinoma izseljuje prebivalstvo, s katerim odhajajo tudi otroci, prirodni prirastek pa upada, ali pa je celo negativen. Starostna struktura in indeks staranja prebivalstva Starostne Naselje 0—14 skupine prebivalstva 15—39 40—59 leta 1970 Slovenska rabja 29,2 27,4 25,4 262 226 25,5 220 226 367 #373 37,7 30,1 329 32,0 369 338 209 187 234 245 301 224 238 #249 13,2 166 13,5 19,2 14,4 20,1 #173 187 237 225 278 105 73 482 1773 25,0 34,2 19,6 21,2 189 vas Delež višji O0—20 nad 60 0—20 nad 60 število, indeks število sanja 38 16 23 «10 41 — 14 49 46 25 — 34 159 32 880 49 74 217 191 225 92 49 377 1779 177 75 87 83 55 21 232 1010 102 34 45 36 59 42 61 | 56 57 223 143 64 39 ljudi v starostni skupini 15—39 let je v vseh vaseh slovenskega Pood starostne skupine 0—14 let; delež prebivalstva v starostni skupini 40—59 let pa je nižji od starostne skupine likujejo od nega 1970 nad 60 delež Dolnji Senik Sakalovci Števanovci Ritkarovci Andovci Gornji Senik Monošter Farkašovci 1960 krajev, ki so podvrženi 15—39 urbanizaciji let. Hribovska v tem, da jimajo naselja se raz- večji delež aktiv- prebivalstva. 3. Struktura aktivnega prebivalstva po dejavnostih V strukturi prebivalstva po gospodarskih dejavnostih izstopa Monošter, kot manjši industrijski center. Vpliv Monoštra se je razširil na bližnje kraje, od koder prihajajo prebivalci na delo. V slovenskem Porabju je bilo leta 1970 5273 aktivnega prebivalstva ali 50,9 % od celotnega števila populacije. V primerjavi z letom 1960 se je delež in število aktivnega prebivalstva zmanjšalo. V desetih letih se je število aktivnega prebival- stva znižalo za 1 %. V istem obdobju se je število aktivnih žensk dvignilo za 1 %o, število aktivnih moških pa zmanjšalo za 3,1 %o. Danes je v slovenskem Porabju zaposlenih 44,95 % žensk in 55,05 %o moških, kar je približno enako madžarskemu povprečju. Monošter je za slovensko Porabje pomemben imel 2716 aktivnih prebivalcev, leta 1960 pa 2921. industrijski kraj. Leta 1970 je V slovenskem Porabju se po- večuje število aktivnih prebivalcev (indeks 106), v Monoštru pa pada; povečuje se število vzdrževanih. Monošter se razlikuje od ostalih krajev slovenskega Porabja. V industriji je zaposleno 55,7 % aktivnega prebivalstva, kar je znatno več kot je madžarsko povprečje s 36,5 % zaposlenimi v industriji. Razmeroma visok je delež aktivnih kmetov z 9,6 %/0. Gradbeništvo, promet in trgovina pa zaostajata za povprečjem celotne države. število aktivnih V obdobju med v gradbeništvu popisoma (indeks prebivalstva je najmočneje 181), sledi promet (indeks 178) naraščalo in indu- strija (indeks 131). Druga naselja slovenskega Porabja so še pretežno agrarna. V ožjem gravitacijskem zaledju Monoštra se giblje delež aktivnega kmečkega prebivalstva med 24% in 40 %0. V vseh naseljih je delež v kmetijstvu zaposlenih aktivnih žensk večji od deleža aktivno zaposlenih moških. V zadnjem desetletju je zajelo slovensko Porabje močno upadanje deleža kmečkega prebivalstva, ki je intenzivno Razpravo in gradivo, v dolinskih Ljubljana, vaseh december (Slovenska 1979, vas, št, 3—10 indeks UH 35), 145 kakor tudi v hribovskih vaseh (An- dovci, indeks 64). . Število aktivnih prebivalcev, zaposlenih v industriji, se povečuje v vseh vaseh slovenskega Porabja. V industrijskih obratih se zaposluje tudi vse večje število žensk. Na Madžarskem je v industriji zaposlenih 36,7 %o aktivnih žensk, v slovenskem Porabju (z Monoštrem) kar 41,5 %0, v slovenskem Porabju brez Monoštra le 26,1 %/o. Naselja slovenskega Porabja lahko razdelimo po strukturi aktivnega prebivalstva po panogah zaposlitve v več skupin. a) V prvo skupino uvrščamo centralni kraj Monošter z visokim odstotkom aktivnih prebivalcev, zaposlenih v industriji (55,7) ter kulturi, šolstvu in upravi (19,7). Gradbeništvo in promet sta povprečno razviti zaposlitveni panogi, nad po- rabskim povprečjem izstopa le trgovina s 6,9 % zaposlenimi. b) V drugo skupino uvrščamo Slovensko vas, ki pripada ožjemu gravitacij- skemu zaledju Monoštra. V industriji je zaposlenih 59,3 %o, s kmetijstvom še vedno preživlja skoraj četrtina aktivnih prebivalcev. c) V tretjo skupino lahko uvrstimo naselja v širšem gravitacijskem pa se zaledju Monoštra: Dolnji Senik, Sakalovci in Števanovci. Karakterizira jih še vedno visok delež aktivnega kmečkega prebivalstva (med 40 in 45 %). Delež zaposlenih v industriji se povečuje in giblje med 31,8% v Dolnjem Seniku ter 39,2 % v Števanovcih. Vsa našteta naselja imajo relativno visok odstotek zaposlenih v gradbeništvu. d) V četrti skupini so naselja Andovci, Gornji Senik in Ritkarovci. Vasi so izven močnejšega gravitacijskega vpliva Monoštra. V vaseh je še vedno 65 % aktivnega v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva; v industriji pa je zaposlenih od 11 % do 18% prebivalcev. Promet, trgovina in druge dejavnosti so slabo razvite in so pod povprečjem slovenskega Porabja. 4. Struktura prebivalstva po šolski izobrazbi V Porabju je šolska izobrazba prebivalstva relativno na nizki ravni.' Čeprav so se razmere v zadnjih desetih letih med popisoma prebivalstva izboljšale, je za vasi slovenskega Porabja značilen visok delež nepismenih in ljudi z nedokončano osnovno šolo. 1971 Od 9307 prebivalcev 3,34 %o nepismenih, slovenskega Porabja, starih več kot 7 let, je bilo leta kar je nad povprečjem nepismenih Madžarske (2,39). Največ nepismenih je v naseljih Sakalovci 7,9% in Ritkarovci 6,6 %o; Slovenska vas pa je zmanjšuje. imela le 0,69%o ; nepismenih. Število nepismenih se postopoma Il. ZAKLJUČEK Podrobna zadnjima analiza popisoma gibanja (1960—1970) prebivalstva kaže, da v slovenskem so močno Porabju v ospredju med obema depopulacijski procesi. Te procese pogojujejo: — posebna obmejna in zakotna lega ob madžarsko-jugoslovansko-avstrijski meji, — svojstvena gospodarska situacija, ki je na Madžarskem prej izjemna kot splošna. Na izrazito slabih prirodnih pogojih se je ohranila individualna posest s polikulturnim kmetijstvom, ki ni deležna enake družbene podpore, kot ostala madžarska družbena kmetijska posest. Gozdne površine, ki so v prevladi in so nekoč reševale pasivno posest, so zaščitene in ne dajejo več enakega dohodka privatni posesti. Ogromno prirodne rezervate in je še škode naredi divjad, ki ima v teh obmejnih posebej zaščitena; uničuje predvsem delih svoje posevke, 146 J. Miklave — L. Olas; Soclalnogeografska analiza slovenskega Porabja na Madzarskem — Porabje močno gravitira v Monošter. V njega se odteka mlada delovna sila, ki pa se hkrati tudi asimilira v madžarski večini. V nekaterih naseljih je odtok v tej smeri tudi po dva do trikrat večji od prirodnega prirastka. Odtok prebivalstva je očiten zlasti po letu 1948. Relativno močna prirodna rast je v preteklih desetletjih nadoknadila emigracijske tokove. V obdobju med zadnjima popisoma pre- bivalstva pa že opažamo situaciji kot je danes Zaskrbljujoča močnejše znake staranja prebivalstva. Ta proces bo ob še bolj prisoten v prihodnosti. je zlasti izobrazbena struktura prebivalstva. Niti ena tretina, nad štirinajst let starih ljudi (ob popisu 1970), ne konča osnovne šole. Delež nepismenih je dvakrat večji kot v drugih madžarskih pokrajinah, ljudi z visoko šolo pa je manj kot en odstotek. V Porabju novno šolo. V večjem preseneča delu vasi podatek o visokem slovenskega odstotku Porabja ima le ljudi z nedokončano približno dokončano osnovno šolo. Visok je tudi odstotek ljudi šole. Srednjo šolo ima 3,6 % prebivalcev slovenskega srednješolsko izobrazbo od 5286 ljudi, starih nad 7 let, naseljih slovenskega Porabja je ta odstotek še znatno ena tretjina osljudi z 1—3 razredov osnovne Porabja. V Monoštru ima le 274 ali 5,1 %o. V ostalih nižji in se giblje med 1 % in 3%. Visokošolsko izobrazbo ima v Porabju 160 ali 1,7 % prebivalcev, od tega odpade na Monošter 137 diplomantov (2,5 %o), v podeželskih porabskih vaseh pa znaša ta delez pod 1 %o. LITERATURA IN VIRI 1. Klemenčič Vladimir: Geografsko proučevanje Porabja na Madžarskem, nekateri elementi socialno-geografskega razvoja in strukture slovenskega Porabja, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1969 2. Miholics Jozsef: Orség es Vendvinek geomorfologiai zepe es termeszeti eroforzasai, Budapest 1970, 3. Miklavc Janja; Olas Ludvik: Informacijske študije o gospodarskih rah na s Slovenci poseljenih območjih slovenskega Porabja na in socialnih Madžarskem razme- (Socialno- geografska analiza slovenskega Porabja na Madžarskem) 28 str. Klemenčič Vladimir Informacijske študije o gospodarskih in socialnih razmerah na s Slovenci poseljenih območjih Radgonskega kota v Avstriji, slovenskega Porabja na Madžarskem ter Kanalske doline v Italiji, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1978. 4. Natek Milan: Osnovni tipi rasti prebivalstva v SR Sloveniji stu), Geografski vestnik XLVII, Ljubljana 1975, str. 55—74, 5. Olas Ludvik: Slovensko 6. Nepszamlas : Vas Megye adatai Zala Megye adatai 7. Nepszamlas, Vas Megye adatai Zala 4, 42, adatok obzornik XX, Ljubljana skicama v tek- 1973, str. 15—21, evi 1960 evi Megye adatai 8. Evi nepszamlas Demografiai Porabje, Geografski 1, 1970 (z dvema 23, 1970. |. Reziimé SZOCIALIS-GEOGRAFIAI Raba vidék Kornyéke ANALIZALAS teriiletileg nem RABAVIDEK egeszen SZLOVENOK azonos MAGYARORSZAGBAN a magyarorszagi Vendvidekkel. A Rabavidék Szlovén teriiletéhez 7 szlovén falu tartozik, Farkaševci falu magar es gravitas kozpontjaval Monosterel, ahova tartozik — oszpontosul Szloven Tobsegevel Rab-videk. Maguk a magyarok Vendvidékhez nem tartjak Monostert, varosatu szlovčn kisebseghez. Kiilonlegesen elrendezesiik kilonseget nyujt ugy a sztatisztika Zobletčben es a lakosaganal valamint egynehany fejlodese teruleten. Razprave In gradivo, Szlovean Ljubljana, Rabvidek december 1979, ugy gazdasag št. 9—10 valamint elhagyatotl teruletehez tartozik, Ehez jaromuvek — forgalom tavolsag €s kulonosen 147 elnézésében tartozik a rosz magyar terulte keret vagyis Hattere a multnak, a Koziil egyike hatarmen:i Gazdasagban az terilet, meg mag- maradot privat vagyon, a mi dszeegyestetve tarsodalommal masiut Magyarorszagom nem egyen jognak. ljen fellodes hozzajart a depopolazoshosz, ami kuldonossen a Szlovčnokkal bevandor- Idkkal es a teruleti Kenčl erossen megjelemik. E resz gravitirozza Manosterben, VArosban kulonossen ekoitozik az ifju ero es egyben aszimiliraz a magyar tobseghez. Elkoitozes n6hany ne 1948 terUletekbol ota. A lakossag 10 év hatjuk 4 x nagyobb szamaerdssen alatt kiegyenlitette a lakossag kozott letszasmra oe vegiul rovekendelt jobban letszamnnal mind es megengedett a magyar Kulonossen bel erileten és a ut6bi emigracios. A legutobbi oszeirosnal (lokossag) erosen észreveaz Oregedest, ami bizonvara hatassal lesz jovoben alacsonyabb is a lakossag tevékenység a sziuletendo letszamahoz. Szlovénokkal Ez bevénolozoltak črelevehez tartozik helyiségében, ami a meggatolas jévében nem nincsern Ki- latasban. A szloven Raba videken fo volt a szlowčnos paraszt csalad. Ez a letszam utobbi idoben esésben van. Hatarmenti teriileteken (falvakban: Gornji Senik, Verica, Andovci) meg mindeg a lakossag fela féldmiiveléssel foglalkozik és foleg kulonossen a nok foglalkozdsa. Monoster kozeleben a lakosag szama csokkent 1/4 resze, viszont emelkedoben van a 9ydri ipar (Slovenska ves 59 %0). Kulonossen a szloven hattčrben a paraszt lakossag 40 % es 45 % kozott van a gyari iparban felhalodja 30—39 °/o. Magas fokom van a épitkezés — ben levo letszam. Megkell Hangsulyarni az aktiv magass polgarok szamat a gyari iparban ami korubelo 1/3, A mi hatarunkon ezinnen Pomurjeban ez a letzsan nem halladjameg 5 %s. Szomoru kepet nyujt a lakossag iskolazasa, 1970 osszeiras utan egy harmada 14 év utan meg nem fejezteb ebe az elemi iskolat. Az iratlansag letszama 2x magassab mind masut Magyarorszagon, Magas iskolai vegresu.pedig szinten 2x kevesebb mindmasut nemkulturt terileteken Magyarorszagon. Summary SOCIO-GEOGRAPHICAL ANALYSIS OF THE "SLOVENE RAAB REGION" IN HUNGARY The "Slovene Raab Region” is, as regards the territorial dimensions, not completely identical with the Hungarian “Vendvidék". The Slovene Raab Region comprises seven villages with the Slovene majority, the village FarkaSovci with mainly Hungarian population and the gravitation centre Monoster. The Hungarians, however, do not consider this town with Slovene minority as part of Vendvidek. Therefore it comes to differences in statistical averages as regards the density and structure of the population as well as the development of individual districts. The Slovene Raab Region is socially and economically one of ped regions in Hungary. This is consequence of scant natural position, bad traffic-connections and obvious negligence aside iin there still exists the private property which is not partaking of equal the most underdeveloconditions, the frontier the past. In agriculture support as the socialy- owned property in other Hungarian regions. Such development contributed to the depopulation, which was of particularly high rate in the territories with mostly Slovene population. It is especially the young working power that migrates to the gravitation centre Monošter. At the same time they assimilate with the Hungarian majority. In some hamlets the fluctuation is even four times higher than the natural increase in population and has been intensified especially after 1948. Relatively high natural increase in population, being even considerabely stronger than in the neighbouring Hungarian regions, compensated the emigration during the last decades. In the period between the last two population censuses, however, the percentage of older population is increasing. This situation will without doubt result in lower natural increase in population and in the decreasing vented by the non-agrarian are real perspectives no number of population. Such a process could be pre- activity in the territory, inhabited with the Slovenes. Yet, there for such an activity in near iuture. The Slovene nationality in the Slovene Raab Region is represented by the farmerfamily. The proportion of the country-population however, has been decreasing. In the frontier villages more than half of the active population is still occupied with agriculture, among them mostly women. In the hamlets, situated within the gravitation zone of MonoSter the proportion of the population occupied by agriculture fell on one quarter, whereas the proportion of the population, active in industry, has been increasing (in Slovenska ves 59 %). In wider, mostly Slovene, hinterland of MonoSter the percentage of the peasant population runs up to 40—45 %, whereas the proportion of population, active in industry, comes to 30—39 %. The proportion of the population active in building, however, is over 148 J. Miklavc average. Thus, the — L. Olas: proportion of Soclalnogeografska the active liza population, sl kega working in Porabja na industry, is high (on the average of about one third). On the Slovene side of the frontier — this percentage does not exceed 5 %. Alarming, however, is the educational structure of the population Madžarskem relatively in Pomurje, .According to the population census in 1970 not even one third of the youth over 14 finishes the elementaryschool. The proportion of illiterate population is twice higher than gions, whereas the proportion of population having high education than in other neighbouring underdeveloped Hungarian regions. in other Hungarian is twice lower re- here Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 149—151 Melanija JEZICI Postavljajuči Evropu, i kakva 149 Mikeš | EVROPSKA SARADNJA pitanje: »Da li mnoštvo jezika predstavlja šansu budučnost očekuje evropske jezike?«, ili hendikep za Informativni i istraživački centar za nastavu i upotrebu jezika (CIREEL), čije je sedište u Parizu, pozvao je nadležne organe svih zemalja učesnica u Evropi i potpisnica završnog dokumenta Konferencije o bezbednosti i saradnji u Helsinkiju, kao i stručnjake za pita- nja jezika iz tih zemalja, da uzmu u radu konferencije učešče pod nazivom »Je- zici | evropska saradnja«. Konferencija je održana od 17. do 21. aprila 1979. godine u Strasburu, u Palati Evrope. U organizaciji Konferencije su, pored navedenog centra, učestvovali i Evropski savet, Komisija evropskih zajednica, Evropska fondacija za kulturu i UNESKO. Največi deo rada Konferencije odvijao se u plenarnim sednicama. ljalo se o budučnosti Evrope i evropskih jezika, o prihvatanju zične situacije, o svrsishodnosti učenja jezika, o institucionalnim ktima Rasprav- izazova višejei pravnim aspe- problematike jezika, o iskustvima na osnovu jezičkih istraživanja. Pored toga, radilo se u šest komisija, koje su razmatrale sledeča pitanja: 1. Budučnost Evrope i evropskih jezika: istorijski, sociološki, pravni i politički aspekti 2. Prihvatanje izazova višejezičnosti: unapredenje učenja jezika? prihvatanje jednog zajedničkog jezika? 3. Istraživanja i iskustva na području nastave jezika izvan univerziteta Evropi 4, Lingvistika, audio-vizuelne metode i obrazovanje nastavnika 5. Jezičke potrebe u industriji i trgovini. Nastava jezika za odrasle u 6. Prevodenje i stručni jezici. Pitanja koja su tretirana u 80 referata podnesenih na ovom skupu i diskusiji koja je vodena na plenarnim sednicama odražavala su, pre svega, preokupacije u vezi sa rivalstvom »velikih« jezika (engleskog, francuskog, nemačkog i ita- lijanskog). U prvi plan je stavljena problematika evropske zajednice i Evropskog saveta, a ne Evrope u celini. Široka problematika tretirana je neujednačeno. Taku su, na primer, pitanja manjinskih jezika bila relativno slabo zastupljena, a nije posvečeno dovoljno pažnje ni jezičkoj strani ekonomskih migracija u Evropi. Broj učesnika iz pojedinih zemalja članica Evropskog saveta uveliko je prevazilazio broj svih ostalih učesnika, pa je i ta činjenica uslovljavala tok diskusije. izrečene su mnoge humane ideje, ali su one često ostajale na nivou utopije. Od jugoslovenskih lingvista, sa referatima i u diskusiji, učestvovale su Olga Tomič-Mišeska (Univerzitet »Kiril i Metodij«, Skopje) i Melanija Mikeš (Filozofski fakultet u Novom Sadu). U diskusiji je uzeo učešča i Branko Vuletič (Filozofski fakultet u Zagrebu). Pored njih, skupu su prisustvavale: Mira Pihler (Maribor), Danka Dokič (Beograd) i Inka Štrukelj (Ljubljana). Medutim, iako izlaganja i diskusije nisu pružili ono što se s pravom moglo očekivati od skupa sa takvom tematikom, rad komisije bio je konstruktivan, i finalizovan je nizom preporuka, koje su pročitane na završnoj plenarnoj sednici. 150 M. Mikeš: Jezici | evropska saradnja Učesnici Konferencije koji su učestvovali u radu komisije u kojoj je razmatrano pitanje budučnosti evropskih jezika apelovali su na sve zemlje potpisnice Akta o bezbednosti i saradnji u Evropi da u okviru obaveznog školovanja obezbede svim učenicima da uče bar još dva živa jezika, pored maternjeg, i da taj izbor bude što slobodniji i širi. Posebno su naglasili da jedan od primarnih ciljeva obrazovanja mladih treba da bude ukidanje svih predrasuda izmedu naroda i na- cija i bilo kakve jezičke hegemonije. Date su i konkretne sugestije kako da se nastava stranih jezika učini efikasnijom i preporučeno je da učenje nematernjeg jezika otpočne na ranom U preporukama uzrastu. ove komisije ističe se potreba organizovanog istraživačkog rada i medusobnog informisanja na evropskom nivou. Posebno se ukazuje značajni potencijal evropskih radio-televizijskih mreža u razvijanju evropske radnje preko na tih području medija kulture masovne i jezika. Izražava komunikacije na sa- se želja da se stranim radnicima neophodne informacije u vezi pruže sa jezikom zemlje u kojoj rade i mogučnost da usvoje taj jezik. U ovoj komisiji zauzet je stav i u odnosu na budučnost manjinskih jezika u Evropi. Zahteva se izričito priznavanje prava jezičkih manjina da čuvaju, razvijaju i šire svoj jezik i svoju kulturu, jer se smatra da su svi evropski jezici, bez obzira na brojnost Preporuke višejezična njihovih komisije stvarnost govornika, Evropi (Da baština odgovor li prihvatiti svih Evropljana. na alternativu jedan zajednički koju postavlja jezik ili unapre- divati učenje stranih jezika?) u potpunoj su saglasnosti sa pomenutim stavovima i preporukama u izvornih u kojoj je tražen prve komisije. U njima se izražava mišljenje da sve evropske jezike treba izučavati kao strane jezike, ne ograničavajuči izbor. Podvlači se potreba suzbijanja etnocentrizma i negativnih stereotipa u obrazovnom procesu, značaj podsticanja interesovanja učenika za stvarnost izvan njihove domovine, i ukazuje na značaj učenja stranih jezika za lični razvoj učenika. Ova komisija se opredeljuje za višejezičnost kao jedini realistički put vremenoj Evropi, kako u odnosu na zemlje tako i u odnosu na pojedince. u sa- Od preporuka ove komisije značajna je i ona koja se odnosi na ulogu maternjeg jezika u intelektualnom i afektivnom razvoju deteta. Skreče se pažnja vaspitno-obrazovnim ustanovama da daju prednost obrazovanju na maternjem jeziku, bez obzira na to da li se radi o nacionalnom jeziku, ili o regionalnom, pa i stranom jeziku. Komisija koja je razmatrala pitanja nastave jezika izvan univerziteta dala je niz sugestija o načinu saradnje i razmeni iskustava na evropskom nivou. Medu preporukama te komisije nalazi se i jedna koja se odnosi na jezičke probleme ekonomske migracije. Podvlači se da je potrebno izraditi didaktičku gradu u adaptiranu inostranstvu nastava jezika za nastavu maternjeg i uključiti tu nastavu i kulture zemlje jezika dece u redovni porekla treba radnika obrazovni da se prošini na privremenom sistem. Smatra i na same radu se da radnike na privremenom radu u inostranstvu, jer če obrazovanje roditelja pozitivno uticati na obrazovanje dece. Isto tako je potrebno da nastavnici jezika i kulture budu specijalizovani za tu vrstu nastave. Ova poslednja preporuka uklapa se inače u niz preporuka koje je dala komisija koja se bavila problematikom obrazovanja nastavnika. Učesnici u radu te . komisije smatraju da buduči profesori živih jezika treba da steknu obrazovanje koje če im omogučiti poznavanje obrazovnih sistema, stvarnu kompetenciju, teorijsku i primenjenu, u datom jeziku, didaktičku kvalifikaciju, opštu i posebnu, umenje da se koriste didaktičkim sredstvima i poznavanje tehnike audio-vizuelnih sredstava. Razpravo In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 151 Upotreba jezika u profesionalnoj delatnosti bila je predmet razmatranja posebne komisije. Preporuke te komisije su prilično uopštene, ali treba istači mišljenje da za uspešno koriščenje stranim jezikom u profesionalnoj delatnosti nije dovoljno poznavanje stručnih izraza i gramatičkih klišea, nego jezičkog sistema u celini, u kojem se odražava socio-kulturna stvarnost. lnače, problematika stručnih jezika, zajedno sa problematikom prevodenja, bila je razmatrana u posebnoj komisiji. Razumljivo je da ta problematika, od ključnog značaja za uspešnu mogla, za samo nekoliko saradnju i sporazumevanje časova rada komisije, biti na evropskom nivou, nije razmotrena u svoj njenoj širini i dubini, pa su i preporuke komisije nedorečene. Konstatovana je anarhija u terminologiji i istaknuto je da je potrebno urgen- tno formirati sistem podataka na tom području. S obzirom da u Beču več postoji, pod pokroviteljstvom UNESKO, jedna organizacija koja se bavi terminologijom (Infoterm), učesnici smatraju da nema potrebe da se oformi novi medunarodni centar, nego da rad tog centra u Beču treba intenzivirati. | u ovoj komisiji je izraženo mišljenje da jezik stručnjaka ne predstavlja odelit sistem, nego da je deo sistema jezika date društvene zajednici, pa se i njegovom izučavanju mora pristupiti sa tog stanovništa. Ova komisija je i predložila dilaca i nastavnika, da se organizuje radi celovitog sagledavanja zajednički problema skup tumača, prevo- sa kojima se susreču u svojoj profesionalnoj delatnosti simultani i ostali prevodioci. Na kraju, treba istači da ovaj skup predstavlja značajan korak u jačanju sve- sti o zajedničkoj istoriji Evrope i prožimanju njenih kulturnih tradicija. On takode predstavlja vredan doprinos poštovanja kulturnog pluralizma u Evropi. Osvetljeni su različiti aspekti i sagledavane razne na osnovu elemenata koji su zajednički uz puno uvažavanje različitosti. mogučnosti razvijanja evropske saradnje kulturnim tradicajama evropskih zemalja, p ave Razazpr 4 in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 EH ————— AVE IN njem vrste »RAZPR u je pričel z izdaja nska literatura na Koroovc Cel v itut inst i ove Obidove Slovenski znanstven j izšli razpravi »Sl tej vrsti sta doseda Literatur in Karnten seit 1945) Vide je SloDISERTACIJE«. V ji he aci isc lik wen pub slo (Die Frana Zwittra. Obe ge) jski Fra tri škem po letu 1945« avs er ntn eni Kar enj e vrsti nam nje« (Di ter »Koroško vpraša itut objavi! v nemščini, ker sta V prvi uština Malleja »Slovenski Avg inst i va ven pra ). venski znanst e v isti vrsti raz Karnten 1848—1900 em letu 1980 izid ische Presse in javnosti. Ob Nov ne in politične 1900« (Die slowen tur kul do 8 ske 184 ven od slo ve S področja tisk na Koroškem dile še druge razpra Leta 1980 bodo sle zgodovine. institut v Celovcu Poleg vrste »Razprave in disertacije« acije in gradivo«. se vrsto »Dokument načrtuje Slovenski znanstveni Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 153—154 O INSTITUTU ZA HUNGAROLOGIJU 153 U NOVOM SADU Pre više od deset godina, 21, juna 1968. godine, Filozofski fakultet u Novom Sadu, posle osnivanja Instituta za istoriju Vojvodine ; Instituta za lingvistiku, doneo je odluku | o osnivanju Instituta za hungarologiju. Akt o osnivanju utvrduje zadatke Instituta ovako: »Da radi na izučavanju jezika, književnosti i kulture Madara u Jugoslaviji; da naučnim istraživanjem obuhvati pitanja koja proizlaze iz dvojezičnosti, medusobnih uticaja književnosti i kultura naroda i narodnosti na teritoriji Jugoslavije, kao i madarsko-jugosloven- skih kulturnih, književnih i jezičkih veza uopšte; da, uz saradnju sa ostalim naučnim i kulturnim ustanovama, doprinese unapredenju naučno-istraživačkog rada j rešavanju pitanja od opšteg značaja za širu društvenu zajednicu u gornjim disciplinama«. Institut je počeo sa radom 1. februara 1969. godine u pet oblasti: madarski jezik u Jugoslaviji; domača madarska književnost; madarsko-srpskohrvatska kontrastivna istraživanja; madarsko-jugoslovenska komparatistika; i Srpskohrvatsko-madarski enciklopedijski rečnik. Folklorna istraživanja su zbog nedostatka kadrova počela kasnije, kao i istraživanja iz kulturne istorije. Ova istraživanja čine i danas sadržaj tekuče aktivnosti Instituta, koji se iz godine u godinu popunjava novim temama i stručnim saradnicima, a obogačuju se i forme njegove aktivnosti: seminari, naučni skupovi, izdavačka radovi, saradnja sa drugim naučnim i kulturnim ustanovama. delatnost, bibliografski U skladu sa prihvačenim načelima o integraciji naučnog i obrazovnog rada u našoj pokrajini, došlo je do integracije Instituta za hungarologiju sa Katedrom za madarski jezik i književnost Filozofskog i hungarološka ustanova radi fakulteta istraživanja pod tim u Novom Filozofskog nazivom Sadu u Institut za fakulteta u Novom Sadu. od 1. januara 1976. godine madarski i u njoj Ova jezik, književnost naučno-obrazovna zajednički obavljaju na- »Naučna saopštenja In- koji od stavne i naučno-istraživačke zadatke 17 nastavnika i 12 istraživača. Život Slituta za i delatnost Instituta hungarologiju« najsvestranije prikazuje tj. »Hungarološka tromesečnik saopštenja« (od 1976. godine) izlazi 1969. godine, Dosad su obavljene 32 sveske na oko 5.000 stranica. Pored ove edicije, izdavačka delatnost Instituta obuhvata serije — Bibliografske sveske madarske književnosti u Jugoslaviji (dosad objavljeno 9 svezaka) — Kontrastivna gramatika srpskohrvatskog i madarskog jezika (dosad objavljeno po 4 sveske na madarskom i srpskohrvatskom jeziku). — Geografska imena mesta u Vojvodini (dosad su objavljene 3 sveske). Jedan od največih poduhvata je izdavanje Srpskohrvatsko-madarskog enciklopedijskog rečnika sa oko 120.000 odrednica. U toku je izrada madarsko-srpskohrvatskog rečnika u istom obimu, čiji se pripremni radovi vrše pomoču kompjuterske tehnike. U ediciji Instituta objavljen je niz monografija iz oblasti istraživanja kulturne istorije, folklornih i dijalektoloških istraživanja. Celokupna delatnost Instituta koncipirana je tako da je u nju prirodno ugradeno ostvarivanje ravnopravnosti jezika ; pisama naroda i narodnosti. U okviru važnog zadataka došlo je do tesne i plodne saradnje sa Inštitutom šanja u Ljubljani. realizacije tog veoma za narodnostna vpra- Najznačijniji oblik ove saradnje predstavljaju istraživanja madarsko-slovenačke dvojezičnosti u Pomurju. Cilj ovih istraživanja je da se uz saradnju zainteresovanih institucija na terenu, pre svega Zavoda za školstvo i Samoupravne zajednice za obrazovanje i kulturu madarske narodnosti, prouče jezički i društveni faktori od značaja za ostvarivanje funkcionalne i dvosmerne dvojezičnosti na svim nivoima zajedničkog življenja Madara i Slovenaca u Pomurju. Dosadašnji rezultati ovih istraživanja, koja traju več tri godine, objavljeni su delimično u časopisima Instituta za hungarologiju i Inštituta za narodnostna vprašanja, a do kraja petogodišnjeg plana istraživanja predvida se i objavljivanje jedne posebne monografije. Novi Sad, 9. oktobra 1978. dr. |Ištvan Seli direktor THE After having INSTITUTE established the OF HUNGARIAN Institute of the STUDIES History IN NOVI of Vojvodina Instituta SAD and the Institute of Linguistics, the Faculty of Philosophy in Novi Sad made a decision to establish the InStitute of Hungarian Studies as well (June 21, 1968). The act of the establishment defines the tasks as follows: 154 l. Sell: “Studying of the language, means of scientific approach ciprocal slavia, influence as well of the as literature literatures from the and to establish and O culture institutu of the questions cultures the hungarologlju Hungarlans u Novom Sadu in Yugoslavia; By resulting from the bilingualism, re- of the Hungarian-Yugoslav za nations cultural, and literary nationalities and in Yugo- linguistic links in general; with collaboration of other scientific and cultural institutions to contribute to the development of the scientific-research work as well as to the solution of the questions in this sphere, which are of importance for the society In wider sense. The institute began with its activity on February 1, 1969, in five sections: the Hungarian Language in Yugoslavia; the Native Hungarian Literature; Hungarian-Serbocroatian contrastiveresearches; the Serbocroatian-Hungarian Encyclopedian Dictionary. The researches concerning the folklore and cultural history began later because of the staff-defficiency. The mentioned researches are part of the activity of the Institute also nowadays. Otherwise the number of its activities increases from year to year and so does the number of its professional collaborators. Also the forms of its activity are more diverse from year to year: seminaries, scientific meetings, publishing, bibliographies, cooperation with the other research and cultural institutions. According to the accepted principles as regards the integration of the scientific and educational work in our province it came to the integration of the Institute of Hungarian Studies with the Department of the Hungarian Language and Literature at the Faculty of Philosophy in Novi Sad into the Institute of the Hungarian Language, Literature and Hunga- rologian institution Researches has been at the Faculty of Philosophy active in the described form in Novi Sad. since January This soientific-educational 1, 1976. It has 17 professors and 12 researchers employed at the time. The activity of the institute is completely presented in the publication “Nau¢na saopštenja Instituta za hungarologiju” (“Scientific Reports of the Institute of Hungarian Studies’), titled “HungaroloSka saopStenja” (‘‘Hungarologian Reports’) since the year 1976, which otherwise appears every three months from 1969 onwards. So far there have been published 32 volumes on about 5000 pages. Along with this publication the Institute also issues: — — Bibliografske sveske madarske knjizevnosti u Jugoslaviji Literature in Yugoslavia) — so far 9 volumes; Kontrastivna gramatika the Serbocroatian and and Serbocroatian srpskohrvatskog Hungarian i madarskog Language) — (Bibliography jezika of the (Contrastive so far 4 volumes in both Hungarian Grammar the of Hungarian language; — Geografska imena mesta u Vojvodini (Geografic Names of Places in Vojvodina) — so far 3 volumes. One of the greatest achievements, however, was the publishing of the Serbocroatian — Hungarian Encyclopedic Dictionary with about 120.000 entries. The institute has also been working on the Hungarian — Serbocroatian Dictionary of the same extent. The preparations are going on by means of the computer-technique. The Institute has also published a series of monographies (in its publication) dealing with the research of the cultural history, folklore and dialectological researches. The concept of the entire activity of the Institute is such that the implementation of the equality of the languages and alphabets of the nations and nationalities is something natural. In order to fulfil this very important task the Institute cooperates closely and successfully with the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana. The most important form of this collaboration is the research of the Hungarian-Slovene bilingualism in Prekmurje. The aim of these researches is, with collaboration of the interested institutions, above all of the Institution for Educational System and the Selfmanag- ing Community for Education and Culture of the Hungarian nationality, to establish the linguistic and social factors, being of importance for the implementation of the functional bilingualism as well as of the bilingualism in both directions (Hungarian-Slovene, Slovene- Hungarian) on all levels of the common life of the Hungarians and Slovenes in Prekmurje. The results of these researches, which have been going on for three years already, were partly published in the publications of the Institute of Hungarian for Ethnic Problems in Ljubljana. The five-year research of a special monography. Novi Sad, October 9, 1978 Studies plan foresees and the Institute also the publishing Dr. Ištvan Seli Director of the Institute Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 155—160 155 ZAVOD ZA MIGRACIJE | NARODNOSTI Trnjanska cesta bb, 41000 Zagreb, Jugoslavija Uvod Udio hrvatskog naroda u migracionoj povijesti Evrope — od agrarne kolonizacije u XVI st. koju su uz krizu feudalnog sistema snažno poticala turska osvjanja, a čiji su ostaci zapravo današnji Gradiščanski Hrvati, Ugarski Hrvati kao i druge hrvatske narodne manjine u Slovačkoj, Romunjskoj i na Apeninskom poluotoku — zauzima istaknuto mjesto. Na agrarnu kolonizaciju kao proces iseljavanja naslanja se udio stanovništva Hrvatske u industrijskoj kolonizaciji od druge polovice XIX stolječa. Živi svjedoci tog jednog izvanredno teškog razdoblja u našoj povijesti — gruba eksploatacija hrvatskog sela i kriza financijskog kapitala — danas su brojne veče i manje hrvatske kolonije, osobito u Sjevernoj i Latinskoj Americi. Pokretljivost radničke klase SR Hrvatske nakon oslobodenja bila je veoma intenzivna osobito na relaciji selo—grad. Nakon popunjavanja gradskog i industrijskog prostora okreče se ona, često puta i stihijski, u pravcu zapošljavanja u inozemstvu. Premda su migracije utisnule snažan pečat povijesnom razvoju Hrvatske, nije se ovoj značajnoj društvenoj pojavi pristupalo analitički i studiozno sve do oslobodenja, a institucionalno tek od 1965. godine. Osnivanje i rad Zavoda za migracije i narodnosti Osnivanjem Zavoda za migracije i narodnosti kao zasebne ciljem da postane nosilac znanstvenog rada na jednom politički znanstvene ustanove s veoma osjetljivom i do kraja zanemarenom području željelo se, do kraja ozbiljno, pristupiti problematici našeg iseljeništva, suvremene ekonomske migracije i hrvatskih narodnih manjina .Osnivanjem Zavoda 1965, ojačana je i organizaciona podlaga istraživačkog rada u nas, buduči da je osnivanjem te radne organizacije 'ispunjena jedna velika praznina koju do 1965, nisu pokrivali historičari i drugi znanstveni radnici SR Hrvatske. Riječ je o instituciji koja osnovnu ij, dakako, specifičnu nije izrasla djelatnost, na tradicijama pa prema tome nije, za svoju mogla naslijediti kadar, literaturu i odredenu metodologiju, Kao što je več rečeno, Zavod za migracije i narodnosti je samostalna ustanova od posebnog društvenog interesa. Prema odluci o osnivanju djelatnost Zavoda je usmjerena na znanstveno istraživanje i analizu svih padnici hrvatske narodnosti u susjednim radu u inozemstvu) migracionih kretanja zemljama, iseljenici, s područja Hrvatske (prigradani na prviremenom kao i na prikupljanje bibliotečne, arhivske i druge izvorne grade. Znanstveno istraživački rad institucije u ovom periodu odvija se na dva osnovna kolosjeka: a) monografskoj obradi hrvatskih manjina u susjednim zemljama i Čehoslovačkoj i b) izradi sinteze »lseljeništvo Hrvatske«. a) Monografsko zemljama zeči od te spoznaje u bi kojoj istraživanje i Čehoslovačkoj se našli i uvažavajuči svi problematike postavlja osnovni se več čitav hrvatskih niz društveno-političku problemi b) U posijeratnom razdobju imamo tek ljeništva. Prema tome i dalje ostaju mnoge kao i praktičnu i suvremena narodnih manjina u susjednim zemljama Zavod Hrvati de jure i de facto« i »Hrvatska narodna (vidi dole). — narodnih godina kretanja manjina značajan u susjednim zadatak. Pola- korist jedne takve serije iz okvira razvoja naših je dosada izradio studiju »Gradiščanski manjina u Madarskoj« i još neke druge nekoliko znanstvenih radova s područja iseistraživačke praznine u ovoj tematici. Pravu dimenziju našeg zaostajanja možemo najbolje spoznati ako se usporedimo s onim zemljama koje su kao i mi opterečene istim koeficjentima iseljeništva i pokretljivosti radničke klase, a koje su svoja istraživanja ovih problema prenijele več na univerzitete. S druge strane, velik broj iseljenika iz Hrvatske, koncentriran u veči broj geografskih likaliteta, sa svojom štampom, periodikom i organizacijama pretstavlja i odredeni politički faktor koji bi mogao jače djelovati na pozitivnu afirmaciju naše zemlje u svijetu. Prema tome, sinteza »Iseljeništvo Hrvatske« može više zanemarivati. pretstavlja kako znanstvenu, tako i društvenu potrebu koja se ne . Svoj znanstveni rad na području istraživanja problematike narodnih manjina i iseljeništva, Zavod koordinira s radom srodnih institucija u ostalim našim republikama i pokrajinama. Značajan vid te koordinacije su i skupovi, čiji je organizator ili suorganizator bio Zavod za migracije i narodnosti, na kojima su saradnici Zavoda sudjelovali kao re- 156 M. Domini: Zavod za migracije | narodnosti ferenti. Godine 1976. Zavod je organizirao Prvi jugoslavenski simpozij »Iseljeništvo naroda | narodnosti Jugoslavije i njegove uzajamne veze s domovinom«, Bio je i suorganizator Savjetovanja »Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji«, Dakle, dva na- značajnija znanstvena skupa u našoj zemlji, u prošloj godini, a koja u središte svog interesa stavljaju manjine i iseljeništvo, vezana su uz ovaj Zavod. Drugi značajan oblik djelovanja ove znanstvene institucije je prikupljanje i sredivanje bibliotečne, arhivske i dokumentarne grade, kao i različite periodike s područja narodnih manjina, iseljeništva i ekonomske emigracije. Grada koju Zavod posjeduje posebno arhivska, predstavlja neprocjenjivu vrijednost za svakog istraživača fenomena iseljeništva. Ona je po sadržaju jedinstvena u Jugoslaviji i jedna od rijetkih u svijetu. U Odjelu arhiva i biblioteke nalazi se ogroman bibliotečni fond raznovrsne periodike (preko 10.000 različitih primjera novina, više od 2000 specijaliziranih brošura i knjiga, 2500 fotografija, 1500 raznih biltena i revija izdatih u inozemstvu), te arhivski fond koji okuplja najrazličitiji izvorni materijah — oko 900.000 spisa s područja iseljeništva, 12.000 pisama naših gradana zaposlenih u inozemstvu itd. Okosnicu najvrijednijih fondova čine: — Arhiv iseljeničkog komesarijata Jugoslavije, djelovao od 1923—1940. god. ; okupio gotovo svu dokumentaciju koja se odnosi na rad s iseljenicima iz tog vremena; — Arhiv »Jugoslavenske narodne obrane« iz Južne Amerike, osnovane 1915. godine u Antofagasti — Chile, sadrži raznovrsnu dokumentaciju o radu te organizacije (dopisivanje s Jugoslavenskim odborom u Londonu, Parizu, Ženevi, korespondenciju sa srpskom vladom, arhiv redakcija glasila JNO, grada o jugoslavenskom dobrovoljačkom pokretu, o radu Jugoslavenskog iz narodnog viječa u SAD itd.); — Fond »Iseljenički arhiv« pretstavlja posebnu vrstu materijala, uglavnom isječci iseljeničkih novina izdavanih širom svijeta, obuhvačaju opču problematiku iseljeništva, političko-nacionalni život i rad iseljenika, cijalne prilike u iseljeništvu i drugo; kulturno-prosvjetnu djelatnost, ekonomsko-so- — Arhiv udruženja pomoraca iz New Yorka, — Arhiv Artura Benka Grada, — Arhiv Saveza organizacija iseljenika, — Arhiv odjela za socijalnu politiku banske vlasti Banovine Hrvatske. Uz ove fondove u arhivu Zavoda za migracije i narodnosti nalazi se i grada o hrvatskim narodnim manjinama u susjednim zemljama, prikupljena uglavnom posljednjih nekoliko godina. Bibliotečni ničkih novina fond je vrlo velik (10.000 primjeraka kost čak i u svijetu, jer sadrži SAD i nekim drugim zemljama. i raznovrstan. sa preko novine 170 naših Posebno naslova). iseljenika, je vrijedan Ovaj koje fond ne fond knijga pretstavlja posjeduju i iselje- pravu rijet- ni biblioteke u Na kraju ovako sumarnog prikaza rada Zavoda za migracije i narodnosti široj svjetskoj javnosti prilažemo pregled najznačajnijih radova ove institucije od njenog osnutka do danas (radovi koji če biti završeni do kraja godine naznačeni su kao — u radu). PREGLED | Na RADOVA području 1. SFRJ 2. suvremene u evropskim Ekonomska i inozemstvu; 3. privredi 4. 5. 6. ZAVODA osnova ZA MIGRACIJE ekonomske migracijama školovanja | NARODNOSTI OD 1966 DO 1979. GODINE emigracije rada; 1967. radnika . vanjskih migranata i njihove djece u zemlji 1972. Položaj, uloga, zapošljavanje i fluktuacija strojarskih i brodogradevnih inžinjera u SRH ; inozemstvu; 1972., 1975. Društveno ekonomski i psihološki aspekti zapošljavanja u inozemstvu; 1966. Informacije o zapošljavanju naših radnika u svijetu; 1970. Financijski aspekt inozemne štednje grčkih radnika sa posebnim osvrtom za na- mjensku štednju za stambene 7. Dojmovi iz razgovora padne Evrope; 1970. ll Na području problematike zgrade; s našim hrvatskih 1967. radnicima narodnih privremeno manjina zaposlenim u susjednim u zemljama za- zemljama 1. Kratki pregled povijesti i današnjih prilika pripadnika hrvatske narodnosti u Madarskoj; 1966. 2. Informacija o pripadnicima hrvatske narodnosti u susjednim zemljama; 1969. 3. O bunjevačkoj i šokačkoj književnosti; 4. Hrvati u Italiji — Hrvatske oaze u južnoj Italiji; 1969. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 157 5. vanja Novinstvo gradiščanskih Hrvata kao informativno i dokumentarno njihova života i djelovanja; 1973. 6. Gradiščanski Hrvati de jure i de facto; 1975. 7. Suvremena pitanja hrvatske narodne manjine u Austriji; 1976. sredstvo upozna- 8. Hrvatska narodna manjina u Madarskoj; 1977. 9. Manjinsko pitanje i jugoslavensko-austrijski odnosi; 1978. 10. Suvremena teoretska razmatrivanja problematike narodnih 11. Hrvatska narodna 12, Hrvatska narodna manjina; 1979. manjina u Rumunskoj (| dio); 1978. manjina u Slovačkoj (u radu). lil Na području klasičnog iseljeništva 1. Iseljeništvo i suvremena 1974. 2. 3. 4. zvane 5. 6. 7, rata (u 8. Društveno Prisutnost ekonomska poltitički položaj naših iseljenika emigracija s područja Karlovca, 1970. i rad naših iseljenika u SAD od 1893—1938, 1970. i njihovih potomaka u kulturno-prosvjetnom životu Čilea, Osvrt na gospodarsko-društvene posljedice drastične promjene režima u Čileu izavojnim udarom u rujnu 1973. odnos naših iseljenika prema tim promjenama, 1974 Iseljavanje Hrvata iz Istre i Hrvatskog primorja u Italiju poslije 1945, 1969. Američki Hrvati na kongresu američkih Slavena u Detroitu 1942, 1969. Osnovne karakteristike strukture iseljeništva iz Jugoslavije izmedu dva svjetska radu) Australija — kretanje broja imigranata iz Hrvatske i njihova prostorna rasprostra- njenost (u radu). 9, Iseljeništvo 10. Analiza 1900—1940; Hrvatske Americi pokazatelja (u radu). iseljavanja iz Hrvatske u Australiju u razdobju 1978. 11. Novinstvo 12, u Južnoj kvantitativnih Zbornik hrvatskih radova iseljenika u SAD »lseljeništvo naroda od 1883 do 1945; 1979. i narodnosti Jugoslavije i njegove uzajemne veze s domovinom«, IV Bibliografije 1. Bibliografija knjiga, 1975. 2. Bibliotečni fond — Iseljeništvo, 1976. 3. Bibliografski pregled hrvatskih iseljeničkih novina u SAD, Novom Zelandu, Europi i Africi od 1859. do 1940. godine; 1978. 4, Iseljenička fotomonografija južnoj Americi, Australiji, (u radu). Mirjana THE Domini INSTITUTE FOR MIGRATION AND NATIONALITIES, Trnjanska cesta bb, 41000 Zagreb, Yugoslavia Introduction The Croatian people had an outstanding share in the histroy of Eurpean migration — from agrarian resettlement in the 16th century, which, in addition to the crisis of the feudal system, was greatly stimulated by Turkish invasion, and whose remains are in fact present-day Burgenland Croats, Hungarian Croats and other Croatian ethnic minorities in Slovakia, Rumania and Italy. The agrarian resettlement as a process of emigration was followed by industrial resettlement of a segment of the Croatian population in the second half of the 18 th century. Living witnesses of this extraordinarily difficult era of our historybrutal exploitation of the Croatian countryside and the crisis of financial capital — are present-day America. bigger After the or smaller liberation, Croatian the mobility colonies of the abroad, working especially class of the in North Social-ist and Latin Republic of Croatia was very intensive, especially in terms of village-town migration. After urban and industrial capacity was exhausted, this mobility took the form of a mass, frequently uncontrolled, outflow of manpower abroad. kda. Me ; Although migration movements have left a strong imprint on Croatia's historical development, this significant social phenomenon had not been seriously studied before the lineration, and an institutional approach to the problem was taken only as late as 1965. 158 M. Establishment Domini: Zavod za migracije | narodnosti and Work of the Institute for Migration and Nationalitles The intention underlying the establishment of the Institute for Migration and Nationalities as a special research institution concerned with a politically very sensitive and utterly neglected sphere, was to take a serious approach to the problem of our emigration, contemporary economic migration, and Croatian national minorities. The establishment of the Institute provided a strong organizational basis for research in this country, and filled in a great gap which had until as late as 1965 been almost completely by historians and other scholars in the Socialist Republic of Croatia. Having no traditions to rely on, the Institute did not inherit any ture or specific methodology Croatian nationality rarily employed in abroad), staff, titera- for its basic and specific activities. The Institute for Migration and Nationalities is an independent social concern. According to its founding act, its primary concern analysis of all migration movements originat'ing in the territory of the trained neglected neighbouring and the countries, collection of emigrants, relevant institution of special is research into and Croatia (members of Croatian library, archival nationals and other tempooriginal materials. Since its establishment, the Institute has been engaged in research along two basic lines: a) a monographic study of Croatian minorities in neighbouring countries and Czechoslovakia, and b) tho elaboration of a synthetic study on the theme »Croatian Emigration«. a) Monographic investigation into the problems of Croatian national minorities in neighbouring countries and Chechoslovakia has for many years been a major task. In view of this and being aware of the socio-political and practical utility of such a series dealing with all basic problems of and contemporary developments concerning our na- tional minorities in neighbouring countries, the Institute has until now prepared two stu- dies: »Burgenland Croats de jure and de facto«, and »Croatian National Minority in Hungary« (see below). b) In the postwar period only a few research works in the sphere of emigration have been produced. Consequently, there are still many research gaps in this field. The real dimension of our lag in this respect can best be seen if we compare ourselves with those countries which are, like ours, burdened with the same coefficients of emigration and working class mobility, but which have raised the investigation of such problems to university level. On the other hand, large numbers of emigrants from croatia are concentra- ted in a major and organizations number of geographical represent a certain localities, political and factor with their which can own press, potentially impact on the possitive our country's standing in the world. Consequently, work, »Croatian Emigration«, is both a scholarly and social need which can neglected. The with Institute the work coordinates of related its research institutions in the field of minority in other Yugoslav and republics periodicals have emigration and a major the synthetic no longer be provinces. problems A signi- ficant aspect of this coordination are gatherings sponsored or cosponsored by the Institute at which its associates present their papers. In 1976, the Institute organized the first Yugoslav symposium on the theme »Emigration of the Nations and Nationalities of Yugoslavia and Their Links with the Homeland«. The Institute was co-sponsor of the Slovene and Croatian Minorities in Australia«. Consequently, two most significant scholarly gatherings held in our country last year, at which minorities and emigration were central tho: mes, were Staged by or in cooperation with this Institute. Another library, significant archival and aspect of the documentary Institute's materials work and of is collection various and periodicals classification dealing with of na- tional minorities, emigration in general and economic emigration. The possessed by the Institute, especially archival, is of priceless value to every researcher into migration phe nomena. In content, this material is unique in Yugoslavia and ranks among the rare col- lections of their kind in the world. The Archives and Library riodicals (over 10.000 copies Department of various has an newspapers, enormaus library stock over 2,000 specialized of various pe- brochures and books, 2,500 photos, 1,500 various bulletins and reviews published abroad) and a records group containing the most varied original materials — about 900,000 records from the sphere of emigration, 12,000 letters of our citizens employed abroad, etc. The — 1940, most valuable collections are: Archives of the Yugoslav Emigration and which had collected almost the emigrants founded in that period; in Antofagasta, »Jugoslovanska Chile, in 1915; Commessariat, which entire documentation narodna obrana« it contains varied Archives operated from 1923 to relating to work with from documentation South on America, the work of Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 159 this organization (correspondence with the Yugoslav Genova, correspondence with tha Serbian Government, venska narodna obrana«, material on the Yugoslav Yugoslav National Council in the USA, etc.); — »lseljeniéki arhive — these archives Committee in London, Paris and archives of the organ of »Jugosla- volunteers’ contain movement, a special kind the work of the of material, mainly Clippings from emigrants’ newspapers published the world over and covering general emigration problems, the political-national life of emigrants, their cultural and educational activity, socio-economic condutions, etc.; — Archives of the Yugoslav Seamen's — Artur Benko Grado Archives, — Archives of the Association Association of New York, of Emigrants’ Organizations, — Archives of the Department of Social Welfare of the Banovina of Croatia. In addition to these records groups, the Archives of the Institute for Migration and Nationalities also contain materials relating to Croatian national minorities in neighbouring countries, mainly collected in the course of the last few years. The library stock is very big and varied. Especially valuable is the stock of emigrants’ books and newspapers (10,000 copies with over 170 titles). This stock is a real rarity, even in world dimensions, because it contains newspapers of found in libraries in the USA and some other countries. As the end of this report on the our Institute for Migration emigrants and which cannot Nationalities we be enclose a survey of the most significant works prepared by it since its establishment (works be completed up to the and of this year are designated as being in preparation). PREPARED |, Concerning 1, BY THE INSTITUTE Contemporary SFRY and Eurapean 2. Economic aspect SURVEY OF WORKS FOR MIGRATION AND Economic labour and 1967 of external fluctuations migrant of workers mechanical Croatia and abroad, 1972; 1975 4. Socio-economic and psychological aspects of employment 5. Information 6, Financial on the employment aspect of savings 1966—1976 Emigration migration, of the schooling in Yugoslavia and abroad; 1972 3. Position, role, employment NATIONALITIES, to of our workers kept abroad to housing-related savings, 1967 7. Impressions gained in conversations with and engineers in 1966 1970 workers our workers their children naval abroad, in the world, by Greek and with special temporarily reference employed in West European countries, 1970 ll, Concerning Problems of Croatian National 1. Short survey of the history and Minorities in Neighbouring present-day conditions nationality in Hungary, 1966 2. Information on members of the croatian nationality 3. Literature of the Croatian Nationality in Hungary in of members neighbouring 4. Croats in Italy — Croatian oases in Southern Italy, 1969 5. Newspapers published by Burgenland Croats as a source information on their life and activity, 1973 6. 1976 Burgenland Croats 7. Contemporary 8. 9. 10. 11. 12, de jure and de facto, questions concerning Countries of the Croatian countries, 1969 of documentation and 1975 the Croatian and Slovene Croatian national minority in Hungary, 1977 Minority problems and Yugoslav-Austrian relations; 1978 Contemporary theoretical consideration of national minorities’ Croatian national minority in Rumania (Part |); 1978 Croatian national minority in Slovakia (in preparation) minorities in Austria, problems; 1979 Ill. Concerning Classical Emigration 1. Emigration and contemporary economic emigration 2. Socio-political position and work of our emigrants 1970 Š 3. Role played life of Chile, 1974 by our emigrants and their descendents from the Karlovac area, 1970 in the USA from 1893—1938, in the cultural and educational 160 M. 4. Caused these Reference to the socio-economic effects by the military coup d'etat in September of the Domini: drastic Zavod za migracije changes in the 1973, and our emigrants' | narodnosti Chile regime attitude towards changes, 1974 5. Emigration of Croats from Istria and hte Croatian Coast to Italy arfter 1945, 6. American Croats at the Congress of American Slavs in Detroit, 1942, 1969 7. Basic characteristics of Yugoslav emigration between paration) 8. Australia — number of immigrants from Croatia and the two World their regional Wars 1969 (in pre- distribution (in preparation) 9. Croatian emigrants in South America (in preparation) 10. Analyses of indices regarding the emigration from Croatia to Australia period 1900—1940; 1978 11. Newspapers published by Croatian emigrants in the USA from 12. Collection of papers on the theme »Emigration of the Nations of Yugoslavia and their Relations with the Homeland« (in preparation) during the 1883—1945; 1979 and Nationalities IV. Bibliographies 1. Bibliography 2. Emigration of books, 1975 library stock, 1976 3. Bibliographical survey of Croatian emigrant newspapers in USA, Australia, New Zealand, Europe and Africa from 1859 to 1940; 1978 4. Photomonograph on emigration Southern America, (in preparation) Mirjana Domini . Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 Inštitut za kem 161 DR. LAVO ČERMELJ — DEVETDESETLETNIK narodnostna vprašanja ima prav življenjskem jubileju spomni posebno dolžnost, slavljenca s svojimi čestitkami da se ob viso- ter prijateljskimi pozdravi. To zaradi tesnih delovnih in človeških vezi, ki so dr. Lava dolga leta povezovala z inštitutom. Naš Tržačan je bil med ustanovitelji predvojnega Manjšinskega Čermelja inštituta v Ljubljani; leta 1933 je prevzel tudi njegovo vodstvo. Bil je med najbolj delavnimi zbiralci gradiva o naših zamejcih. Žal je dragoceni material uničila vojna vihra že leta 1941; pač pa pomena in aktualnosti del, napisanih na njegovi podlagi, še ni načel zob časa. Spomnimo naj le na sedem izdaj (v petih jezikih) knjige »Life and Death Struggle of a National Minority« iz leta 1936. Dr. Čermelj je bil nato med onimi, ki so delali pri Znanstvenem inštitutu SNOS, ko je po vrnitvi iz italijanskih zaporov, kjer je bil zapisan smrti, v avgustu leta 1944 prišel med partizane v Belo Krajino. Od leta 1947 pa vse do upokojitve leta 1959 direktorja pa je bil Inštituta načelnik za zahodnega narodnostna oddelka, vprašanja, ob koncu ki je eden tudi od vršilec dolžnosti naslednikov parti- zanskega Znanstvenega inštituta. Lavo Čermelj ni samo znanstveni delavec, ampak mož velikih širin. Po svojem doktoratu iz fizike (1914) je deloval kot vzgojitelj — profesor matematike in fizike ter pisec lepega števila šolskih knjig, kot prosvetar ljudskih množic na polju naravoslovja — o čemer pričajo revija »Luč« in »Biblioteka za pouk in zabavo« v Trstu, še danes izhajajoči »Proteus« v Ljubljani ter številne samostojne poljudnoznanstvene poblikacije izpod jubilantovega peresa, kot organizator — brez števila je vrsta njegovih odborniških in predsedniških funkcij v različnih slovenskih organizacijah in društvih, Objavljene publicističnega ter kot znanstvenik — bibliografije dr. Lava Čermelja dela. Do danes že kar predvsem kažejo številne fizik in astronom. razpon biografije in obseg podrobno njegovega opisujejo in razčlenjujejo jubilantovo življenjsko pot (med zapisi okoli letošnjega 10. oktobra, ko je učakal devetdeseti rojstni dan, naj posebej opozorimo le na onega izpod peresa dr. Rada Bordona v »Naših razgledih«). Za nas, njegove nekdanje sodelavce na Inštitutu in sedanje delavce Inštituta, pa je gotovo najpomembnejše njegovo proučevanje razvoja narodnostnih razmer ob slovenski zahodni jezikovni meji. V letih med obema vojnama, v času diplomatskega boja za pravično mejo z Italijo in še v petdesetih letih je dr. Čermelj pripravil — poleg že omenjene knjige iz leta 1936 — vrsto demografskih pregle- dov in splošnih orisov narodnostnega razvoja Slovenskega Primorja in Istre; poleg desetine člankov in razprav je tu vrsta objav v samostojnih publikacijah. Mnogo bralcev so pritegnile tri Čermeljeve memoarske knjige. Mirno, preprosto tečejo njegove ugotovitve o življenju in trpljenju njegovih Tržačanov, sosedov Goričanov, Benečanov in Istranov. So obtožba italijanskega šovinizma, ki je v fašizmu pognal v naduti imperialistični vrh. Ni pa v Čermeljevih delih sovraštva janskega naroda, ni maščevalnosti zaradi krivic, ki jih je moral narod in zaradi gorja, ki ga je preživel sam. Posebej o cerkvenih razmerah v Julijski krajini je pisal že prestajati leta 1931 do itali- njegov in dal osnovo za pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o preganjanju materinščine tudi v cerkvi s sirani fašističnih oblasti in ob molku italijanskih škofov in Vatikana. Med voljnimi sodelavci italijanskih nacionalistov je bil tudi reški in pozneje tržaško-koprski škof Santin. Čermeljeva knjiga »I| vescovo Antonio Santin e gli 162 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste-Capodistria« je dokumentirano razgalila Santinovo delovanje. Ob izidu leta 1953 so jo dobili vsi kardinali Rima, ležala je na mizah vatikanskega državnega tajništva, Tudi s to knjigo je Čermelj že nakazoval kev možni pozitivni razvoj, ki sta ga pozneje sprejela za katoliško cer- drugi vatikanski koncil, za italijansko državo pa »osimska« politika. Jubilantu naj med voščili še zlasti zaželimo trdnega zdravja! Da bi še dolgo z zadovoljstvom in ponosom gledal na svojo prehojeno pot in na plodove svojega dela! Nekdanji DR. IVO JUVANČIČ 6. decembra Juvančiča. 1979 Življenjsko smo praznovali — sodelavci in sedanji delavci INV OSEMDESETLETNIK življenjski pot je jubilant pričel pred jubilej našega sodelavca osemdesetimi dr. Iva leti kot eden od sedmih otrok bovškega čevljarja, v družini, ki ji življenje ni prizanašalo. Vendar to ni odvrnilo mladega Iva od tega, da je iz rodnega Bovca odšel v Gorico, na tamkajšnjo govem gimnazijo. življenju. Pustiti Pričetek vojne je moral študij z Italijo leta 1915 je bil nov ter se v koroškem Beljaku mejnik v nje- posvetiti trgov- skemu poklicu. Vendar je bila volja do študija močnejša. Uspel je priti na slovensko privatno gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano. Radi nesoglasij je leto pred maturo iz gimnazije izstopil ter prestopil na prvo državno gimnazijo v Ljubljani; tu je tudi maturiral. Po vrnitvi v domače kraje se je vpisal daljnji študijski postaji pa sta bili še Rim in teti doktoriral v letu 1927. Ko se je za stalno vrnil v Gorico, je dr. življenjepisca v »razmerah, ki jih je v prvi mnogo pobud za vzgojno delo, ki je preseglo ugled med mladim rodom, ohraniti občutek narodne na goriško bogoslovje, njegovi naInnsbruck, kjer je na teološki fakulJuvančič našel po besedah svojega vrsti označeval fašistični režim... poklicne obveznosti. Dosegel ni le ki mu je skušal zlasti v goriški nadškofijski gimnaziji pripadnosti, marveč tudi povsod tam, kjer je mogel v togosti svojega vsakdana vpletati misli o vztrajanju, kar je bilo za čas med obema svetovnima vojnama poglavitno obrambno geslo. Med goriškim slovenskim dijaštvom je je zapustil močne Dr. Juvančič sam štvom predvsem literature, Juvančičev vpliv tedaj prerasel skoraj v gibanje, vsekakor pa sledi« (Branko Marušič v Jadranskem koledarju za leto 1979). pripoveduje, da je bila smer njegovega delovanja med dijakulturno-narodna. Tako je podpiral študij slovenskega jezika, zgodovine ter tujih jezikov, zlasti slovanskih. Ob počitnicah je imel nešteto sestankov (»grmovanja«) po Vipavski dolini, v Brdih in v okolici Gorice; tem in podobnim sestankom so se ob počitnicah pridruževali sestanki v hribih (zlasti na Višarjah). Druga jubilantova usmeritev pa je bilo narodno delo med slovenskimi duhovniki, ki jim je kljub fašističnemu pritisku vendarle uspelo ohraniti slovenščino v slovenskih župnijah, enako tudi pouk slovenščine na goriški škofovski gimnaziji (tu bi še zlasti podčrtali zasluge dr. Juvančiča) ter preprečiti poitalijančenje cerkvenopravnega reda v goriški nadškofiji. Ta stran dr. Juvanči- čevega dela pa se je še zlasti pokazala v času narodnoosvobodilnega boja v letih 1941—1945, ko se je jubilant z vsem srcem postavil na stran osvobodilnega gibanja. Odločno klubovanje fašističnemu nasilju ter njegova odločitev za novo Jugoslavijo sta bila vzrok spora z goriškim nadškofom Margottijem in gonje proti dr. Juvančiču. Še kot duhovnik se je dr. Juvančič v tem času udeležil diplomatskega boja za Slovensko Primorje kot izvedenec jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 3—10 163 Po podpisu mirovne pogodbe se je dr. Juvančič odločil za posvetno življenje. Kot arhivski delavec se je sedaj zaposlil v ljubljanskem Muzeju ljudske revolucije, kjer je deloval dobrih deset let. Tu se je tudi lotil urejevanja arhivskega gradiva iz časa narodnoosvobodilnega boja in poudarili bi, da njegova ureditev tega gradiva velja še danes. Tedaj se je razmahnilo tudi jubilantovo siceršnje znanstveno delovanje; o tem še posebej priča njegova bibliografija, ki obsega nad 170 del, vsebinsko vezanih na narodnoosvobodilni boj ter na problematiko Slovenskega Primorja pred drugo svetovno vojno in med njo. Tako je še zlasti v zadnjih obema vančič letih objavil več razprav iz preteklosti goriških Slovencev v času med svetovnima vojnama, ki v marsičem nosijo avtobiografske poteze. Dr. Juje tudi prvi, ki je podal sintetičen prikaz narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem Primorju (gl. zbornik Slovensko Primorje in Istra, Beograd 1953). Omenjena razprava ima še danes veljavo osnovnega dela za spoznavanje pri- morske zgodovine v času NOB. Prav tako je dr. Juvančič prvi pokazal na politično ozadje drugega tržaškega procesa v letih 1940—1941 (razprava je izšla v Jadranskem zborniku 1959/60). Podčrtati pa velja tudi njegovo nadrobno delo o italijanskem okupatorju v Ljubljani 1941—1943 (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1962). Pregled jubilantovega znanstvenega snovanja s tem seveda še zdaleč ni končan (opozorimo naj na jubilantovi bibliografiji v letošnjem »Goriškem letniku« in v prihodnji številki skega iredentizma, rolske naše revije), italijanskega saj to med drugim zgodovinopisja, pa (še v rokopisu). Ta stran dr. Juvančičevega vim delom na Inštitutu za narodnostna kjer, čeprav v pokoju, deluje še danes. vprašanja zaobsega še študij italijantudi problematike južne Ti- dela je že povezana v Ljubljani (od z njego- leta 1957 dalje), In kaj naj mu sodelavci zaželimo ob dopolnjenem osemdesetem letu, ob tem visokem življenjskem jubileju? Predvsem trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva v krogu njegove družine, še veliko izletov v ljubljansko in bovško okolico z željo, da bi nas v inštitutskem kolektivu še naprej oplajal s svojim znanjem ter življenjskimi izkušnjami. Sodelavci TATJANI POBERAJ-MIKLAVČIČ V SLOVO (11. 4. 1926—20. 5. 1978) Žalne besede Janeza Stergarja v Šmartnem ob Dreti 23. maja 1978 mo Draga Tatjana! Ko se za vedno vračaš v rojstno Savinjsko dolino, se moraposloviti od tebe tudi sodelavci z Inštituta. Čeprav tvoj nenadni odhod do- življamo drugače kot tvoji v teh dneh težko preizkušani svojci, nam je težko — tu pred tabo — obujati tvojo prehojeno življenjsko pot. Čeprav tega nisi nikoli sama poudarjala, si bila nanjo lahko resnično ponosna. In zato je prav, da si jo prikličemo v spomin, takšno pač, kot jo lahko vidimo v tem nasilnem trenutku tvoji delovni tovariši zadnjih let. Rojena si bila tu v Šmartnem ob Dreti 11. aprila 1926 v narodno zavedni in za ljudsko prosveto izredno zaslužni učiteljski družini. Po starših, ki ju je vihra prve svetovne vojne zanesla z Goriške, si poleg drugih lastnosti podedovala tudi svojo marljivost, zadržanost in čut za razumevanje sočloveka. Tak značaj se ti je utrdil ob materi, ki je od tvojega petega leta kot vdova sama preživljala in šolala tri otroke. 164 Razprave Že leta 1941 vas je nacistični okupator in gradivo, nasilno Ljubljana, december izselil v Bosno. 1979, Ko št. 9—10 ste se po štirih letih trpljenja vrnili, vas je dočakala požgana domačija in vse težave pomanjkanja povojnega časa. Vsemu navkljub si leta 1956 dosegla svoj prvi življenjski cilj, ko si po maturi na gimnaziji in po študiju na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala na priljubljenost med oddelku za etnologijo. znanci mladostnih Tudi če ne let, bi nas o tem bi že nov ter sošolcev in sošolk, ki so te danes prišli pospremit. Življenjsko pot si nadaljevala v Piranu, kjer si v letih od v Mestnem in prej vedeli za tvojo prepričalo število domači1957 do 1973 delala arhivu. Tedanji sodelavci se te spominjajo po vestnem, sistematičnem vztrajnem boju za rešitev kulturne dediščine našega Primorja. Kot delavka arhiva in nato kot njegova ravnateljica si sodelovala pri urejanju in zaščiti mnogih dragocenih fondov, tako ribiškega, ladjedelskega, rudniškega in nekaterih drugih, ki danes predstavljajo osnovo sodobne arhivske ustanove, iz katere črpajo spoznanja številni naši raziskovalci. Sodelovala si nadalje pri urejanju zbirk v Pomorskem muzeju; z velikim strokovnim znanjem in navdušenostjo si opravljala tudi etnološke raziskave. Tu je etnološka obdelava istrske vasi Padne, soavtorstvo pri knjigi o piranskih solinah, razprave o piranskem mestnem statutu in še vrsta drugih trajnih rezultatov tvojega delovanja v Piranu. Ko si pred štirimi leti prišla v Ljubljano in se zaposlila na Inštitutu za narodnostna vprašanja, te je tu pričakala gora novega strokovnega dela. Bilo je sicer manj dinamično in odgovorno, pa vendarle pomembno tako za našo kulturno zgodovino tvojih že kot za boj tvojih primorskih omenjenih kalne organizacije, lastnostih ni čudno, pred nedavnim rojakov, ki žive izven matične države. Ob da smo ti kmalu še inštitutske delegacije. zaupali vodstvo Še včeraj sindi- bi morala skupaj na sejo republiškega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva, kjer si zastopala naš inštitut zadnja tri leta. Draga Tatjana! Zaradi naglice v našem vsakdanjiku, zaradi različnih delovnih obvez in zaradi zavezanosti lastnim družinam se v inštitutskem okolju le poredko človeško globje zbližamo. Vseeno pa smo v kratkem času, ki nas je družil, po- stali dobri delovni tovariši, povezani v številnih skupnih prizadevanjih, in načrtih. Bila si eden izmed članov kolektiva, bila si naša. Zato se ne moremo sprijazniti s slovesom. Zato so besede Zato tvojim dragim le stisk roke, tebi pa zadnji — Srečno! skope interesih in okorne. Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 165—177 Drago 165 Druškovič SUR QUELQUES LIVRES ACTUELS (O nekaterih novih zanimivih knjigah) Avtor je slovenska besedila pričujočih L'auteur knjiznih ocen objavijal v Stirinajstdnevniku »Naši razgledi« (Ljubljana). Felix ERMACORA: Menschenrechte publiait en slovéne ces comp- tes rendus des livres actuels dans la revue bimensuelle »Naši razgledi« (Ljubljana). in der sich wandelnden Wien, Osterreichische Akademie der Wissenschaften, Welt. 1974; 629 p. Le titre fort ambitieux promet au lecteur de présenter toutes les dimensions du probléme mais, au moins, dans la premiére partie que nous avons parcourue, l’auteur n'aborde que les commencements historiques du probleme. Il s’agit plut6t d'un manuel du droit international, écrit par un juriste viennois qui est en méme temps représentant diploma- tique et membre de la Commission de I'O. N. U. sur les droits de l'homme. Comme député du Parti populaire de |'Autriche il prend intérét a tous les problémes politiques actuels (lui aussi, comme tout son parti a insisté sur la nécessité du recensement exact de la population slovéne en Carinthie). Bien sir, notre article ne peut pas présenter précisément plutot le domaine Je droit d'un expert du droit son vaste oeuvre. Ce serait international. peux juger des parties de l'ouvrage surtout celles qui dépassent les cadres du international. Je peux les juger a l'egard des faits historigues actuels et en consi- dérant les problemes des minorités nationales, en me servant dans un sens aussi de mesures politologiques. L'auteur, lui méme, en alinéa de conclusion (609) constate et reconnait que !a notion des droits de l'homme n'a pas seulement de dimensions normatives mais qu'il s'agit aussi d'une conception »socio-juridique et politologique« et que la conception humanistiguescientifique des droits de I'homme touche aussi la sphére d'action politique. (»Der humanwissenschaftliche Begriff des Menschenrechts reicht aber auch in die Sphdre der politischen claration "homme mixtes des Aktion.«) I! faut avouer qu'il a raison. Telle semble aussi par exemple la dé- de M. Ermacora prononcée a la séance de la Commission sur les droits de (Genéve 2—6 mars, 1976) ov il prétend qu’en Carinthie il y a des populations depuis des éléments du siécles et qu'il y a des éléments dialecte mixte: »The southern de part of la langue this slovene, province allemande (Carinthia, D.D.) et is inhabited since centuries by mixed population (german speaking — slovene speaking, and a mixed dialect speaking elements)«. Il me surprend beaucoup la certitude par laquelle un professeur du droit international descend dans les détails de la science linguistique. — Je me souviens des écrits des dialectes carinthiens du professeur Tine Logar publiés dans un livre paru récemment sous le titre de »Dialectes slovénes« Kondor, Ljubljana 1975; 119 p.). Cette simplification de la situation faite par le prof. Ermacora geste avouer une tout a honnéte. Mais lecture tras intéressante. “ee de fait et il récapitule il faut que L'auteur s'occupe ce sujet encore la premiére (Mladinska ne me partie semble de fois a la fin de pas |'ouvrage de l'histoire de la codification une knijiga, l'ouvrage un offre des droits (chapitre VI, Du reste, il ne serait pas de trop faire un apercu superficie! de sa vue philosophique la formation des droits de |'homme. En lisant ses idées du développement des lois, je me dit »Alle Ehre«. dépendant, d'un cote La du marche au jeu des lois est pour lui un développement autonome, inréciproque d'existence humaine et d'existence de la société et d'autre cote du a la force et au besoin demeurants sur cette existence. Ensuite l’auteur essaie de donner un apercu des périodes de la codification droits de l'homme (200 ans). Les hommes passérent de la conception métaphysique des chre- tlenne de l'univers et de I'homme (en ce cas il serait plus conforme de donner des extensions plus considérables, non seulement une vue générale des difficultés actuelles de l'Europe) aux idées bourgeois libérales de la liberté et de la position d'un individu ou de la société jusgu'aux nouveux résultats et jusqu’a l'incorporation de l'homme total. 165 D. Druškovič: Sur guelgues livres actuels Ensuite l'auteur mentionne |'aliénation d'homme due aux antagonismes des classes (Hegel, Marx, Feuerbach, Lassalle; 603) et passe a l'internationalisation actuelle des droits de Vhomme et cite une definition trés bien formée: »Le processus du développement de la base des droits de I‘homme est toujours un écho dialectique expliquant des antagonismes concrets«, Cependant il faut dire que l'auteur aurait pu estimer un peu plus le trésor théorique listes se du mouvement ouvrier manifestent seulement l'homme, me un du monde Tiers semble ne peu moderne. La constatation de la négation des moyens exagérée. Il ajoute une idée s'adaptent par que formalement aux l'auteur, que classigues trop résultats généralisée de pays des l'Ouest socia- libertes que de les pays (603-4). Il est évident que telles généralisations sont incomplétes. Mais il serait plus utile de critiquer Carinthie. Cependant, il faut avouer la maniére unilatérale de présenter le plébiscite qu'on ne dispose pas d'un ouvrage qui puisse éclaircir aussi l'autre cété du probléme. et en méme temps en disproportion a Cette partie de l'ouvrage me semble surchargée l’'égard des autres questions. L'auteur conserve en et reprit beaucoup de stéréotypes de ses ancétres. Par exemple il prétend que le nationalisme italien fut unificatif tandis que celui des Slaves fut destructif (218) étant donne qu'il avait détruit la monarchie Autriche-Hongrie. Probablement cette logique n'a pas besoin d'étre expliquée. Selon l'auteur le plébiscite et les votations populaires aprés la 1é@re guerre mondiale sont des modéles de la démocratie et de |'autodetermination des peuples (encore une fois il s'agit d'une sagesse déja connue ou simplement d'un cliché). Il fournit son ouvrage méme des réimpressions des tracts de l'agitation pour le plébiscite. Prof. Ermacora devrait, au moins, parcourir le recueil »Plébiscite Carinthien« (Slovenska matica, Ljubljana 1970; 562 p.) Ce recueil fut représenté aux lecteurs autrichiens par Dr. Th. Veiter. Encore une fois le jugement la literature du droit international sous la forme déja biscite en Carinthie n'est pas le resultat de l'aclion le résultat de l'autodétérmination méme des questions qui puissent, de quelque i! propage, (344). Le maniére, de cet evénement se presente dans connue. Selon Dr. Th. Veiter le plepangermanigue, au contraire, c'est professeur traite d'une fagon sceptique, favoriser les minorités dans le pays ou nous le savons bien, ex-catedra ses faux vérités depuis des années., La question si les minorités sont protégées par le droit international collectivement, selon lui, n'est pas encore résolue. Il parle aussi de l’autonomie territoriale et de |'autonomie personnelle. Tout est encore »discutable« et dépend du passage des traites d'Etat au ressort du droit interne — positif, c’est-a-dire les stipulations du droit international (354—358). Cette partie de ses apercus est trés vague. et des organisations || y parle que du les traites d'Etat deviendront déclin du droit internationai internationales etc. A la fin il reconnait que la codification du traité d'Etat de 1955 fit un seul petit pas progressif par rapport a St. Germain. Cette codification reconnait une vraie »autonomie de la langue et du systeme d’éducation« (506) et elle protége, avant tout, le caractere national de la minorité. Par rapport a ses ouvrages précédents cette oeuvre repréesente une restriction. Erich FEIN: Die Steine reden. Gedenkstatten des osterreichischen Freiheitskampfes. Mahnmale fur Opfer des Faschismus. Eine Dokumentation. Wien, Europaverlag, 1975; 398 p. Les trois associations de persécutés politiques et de combattants antifascistes d’Autriche s'unirent pour publier ce livre. Les paroles d'introduction sont écrites par le président fédéral, par le chancelier et par le ministre de l'instruction publique. Probablement les mots du chancelier Kreisky ont une signification plus profonde et symbolique, »Les combattants antifascistes sacrifierent beaucoup pour sauver I'honneur de !'Autriche. Ils meritent d'čtre consideres les grands Autrichiens plut6t que beaucoup d'autres qu'aujourd'hui, dans le temps de la paix et du bien-étre commun, recoivent cet attribut sans gu'ils le meritent.« Sans doute ces paroles se rapportent aux Slovenes carinthiens. C'est une publication luxueuse du grand format (21,5X26,5). Sa riche matičre nous présente les monuments čleves a l'honneur des victimes du fascisme, les margues rappelant l|'histoire des autres pays et méme quelques monuments situés en dehors de VAutriche, Dans la preface l'auteur nous cite les sources des documents, des photos et d'autres informations, les indications des lieues et des villes ainsi que les régistres des camps de concentration, quelques descriptions biographiques, la liste des auteurs el Vindex des noms. On peut y lire méme quelques fraguements de la lyrique de résistance, parmi les plus connus sont H. Broche, F.T. Csokor, P. Preradovié, F. Torberg, F. Werfl, G. Zernatto, St. Zweig et d'autres. Il est facile 4 comprendre que je m’arrétai en Carinthie: KARNTEN (126—161). Dans cet apercu je ne présentrai pas tous ceux qui participérent a la résistance en Autriche. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 3—10 167 La note qui présente Ivan Županc-Johan, écrite par Karel Prušnik-Gašper fut publiée d'abord dans le recueil »La Carinthie combattante« (Koroška v borbi, 1951). En regardant la photo de la troupe des partisans carinthiens (128) je me rappelle gu'alors les Slovanes carinthiens pouvaient librement élever leur drapeau. Sur la page suivante il y a la copie du journal du mouvement autrichien pour la libération: Osterreichischer Freiheitskampfer, Anfang Dezember 1944. Ce numéro annonce la formation d’un bataillon autrichien en Slovénie, Les pages suivantes apportent les photos des pierres tombales des combattants, p.ex.: hova les tombeaux pec. Ensuite truit et ensuite a Sentjakob/St. Jakob j'arrive aux restauré. Nous photos du pouvons i.R. ot sont monument a enterrés les combattants Velikovec/Vélkermarkt qui d'Arifut dé- le voir dans sa forme originale, puis ses ruines et finalement le monument restauré qui est par rapport a la forme originale beaucoup plus modeste (138). L'auteur de l'album spécifie les détails sur la construction et la démolition du monument en ajoutant que jusgu'au present les coupables ne sont pas encore trouvés. Ensuite je regarde les copies des annonces de la mort des antifascistes, fusillés ou décapités, et j'y trouve beaucoup de noms connus. La déscription de »Bandenkampfgebiet« (F. Wieser, 152) et la note qui présente un autre des héros partisans Franc PasterkLenart me font penser que la collaboration de Karel PruSnik avec l'auteur du livre dont je parle, fut fructueuse. Je termine le résumé en espérant que ce livre trouvera beaucoup de lecteurs car sa matiére, bien documentée, peut contribuer a une meilleure connaissance des événements historiques. Le livre n'est pas écrit pour rester sur l'étagére d'une bibliothéque comme un objet de luxe avec lequelle on se vante d’avoir participé au combat mais pour 6tre diffusé parmi les gens. Stefan KARNER: Speer. Klagenfurt, 1976; 384 p. L'oeuvre de Kidrntens Wirtschaft Wissenschaftliche Karner nous 1938—1945. Mit Veroffentlichungen concerne directement, einem der dans Nachwort von Albert Landeshauptstadt Klagenfurt, le L'auteur sens multiple. y traite aussi les parties de la Slovénie qui, aprés l'occupation, furent directement rattachées au territoire politique et administratif de la Carintihe (Reichsgau Karnten, 1941). Il parle aussi de notre occupation de la Carinthie au mois de mai (1945), il presente la maniére dont les partisans étouffaient les efforts de l'économie du Reich pendant la guerre, p.e. ence qui concerne |'exploitation projetée du bois. Tout un chapitre est consacré a |'émigration forcée des Slovénes carinthiens, beaucoup d’entr ‘eux devinrent prisonniers de deux succursales des camps de concentration en Carinthie (KZ Mauthausen). Quant a la méthode du traité, l'oeuvre apparait variée et donne I|'impression d'insutfi- sance bien qu’a la fin de chaque chapitre nous nous rendions compte que I'auteur dit, de sa maničre, tout ce qu'il avait a dire sur la question. || discute calmement, réellement en employant la science; ii cite méme quelque oeuvre slovéne dont il se servait. ll nous présente surtout comment la Carinthie, aprés |’ «Anschluss», prospérait dans tous les domaines; l'économie participait au versement des fonds financiers d’accommodement du Reich méme. Ce n’était pas seulement un grand progrés de l'économie, c’était l'avancement de toutes les bases sur lesquelles est fondée l'économie actuelle de la Carinthie — et c’étaient surtout les secteurs de la prévoyance sociale, de la santé publique, etc. qui en tirérent le profit. Il faut y mentionner aussi les prisonniers qui recurent Vindemnité adéquate au travail, c’est-a-dire une indemnité plus grande pour le travail plus exigéant, comme p.e. celui a Ljubelj/Loibl: de 0,50 a 1 mark du Reich — et c'est en argent comptant. Bref, le pays ressentait une vraie prosperite sociale, la pauvrete Ouvriére et celle du village furent supprimées, les entreprises se renforcérent, la capitale de la province Klagenfurt se retablit grace a l'aide tinancičre du Reich, on construisait des logements sociaux — tout prospérait le mieux possible et selon le «nouveau régime». Les émigrations partisans — voila ce forcées, les ouvriers-prisonniers, les camps de concentration, qui représente la minorité dans l'univers carinthien a l'époque les du nazisme — les détails désagréables dans un tableau bien fait. C'est aussi A. Speer, l’organisateur principal et l'opérateur de l'économie de guerre d'Hitler, qui loua l’oeuvre de Karner. Son éloge porte le titre: «La Carinthie — l'image de la politique allemande d'armement». || caractérisa et il termina avec les mots: l'industrie centralement, de tenir compte des l'oeuvre de Karner comme «une «Voila la legon de cette oeuvre: sans regard iniciatives aux locales». frontičres Mais image surprenente et precise» Il est indispensable d'arranger administratives. pour nous, il ne Il est important s'agit que d'un aussi geste actuel qui cherche a légaliser, pour ce territoire, tout ce que les nations unies condamnérent avec leur résistance. Le pays voisin, au cours de son histoire, ne tardait jamais a faire valoir les tendances rétrogrades. 168 D. Druskovié: Gerald STOURZH: kumententeil. Kleine Geschichte Graz—Wien—Koin, Styria, des 1975; Sur Osterreichischen 255 quelques livres Staatsvertrages. actuels Mit Do- p. Tout au commencement du livre la question carinthienne vient d'čtre definie comme le premier probleme que les Autrichiens durent affronter en renouvellant leur République (30), I parait que l'auteur essaie de montrer les traits élémentaires de cet événement bien qu’on s’attende de lui d’estimer plus ce qui fut écrit chez nous sur la question des exigences territoriales yougoslaves et bien qu'il préte p. ex. plus d'attention A nos change- ments des exigences initiales. Je m'arréte sur sa pensée, écrite par paranthése, que les Autrichiens attendaient depuis longtemps les exigences yougoslaves. Cette constatation nous étonna beaucoup puisqu'elle se rapporte aux documentes yougoslaves de 1946—47. Bien str nous connaissons des memoires carinthiens (1945) ou sont expliquées les exi- gences autrichiennes de conserver les frontičres anciennes. Dans le premier mémoire on peut lire, ce que mentionne aussi l'auteur que nous traitons, que le gouvernemet de la province de la Carinthie fit son mieux pour «réparer le dommage causé par le régime naziste a la population du Banat yougoslave, de la Slovénie et aux Slovénes carinthiens» (Denkschrift 12. 9. 1947; ‘oeuvre traitée, 32). La citation, étant isolée, est insuffisante. Voila la maniére autrichienne, caractéristique, d'informer insuffisamment le public international de la question carinthienne. A propos de cette insuffisance du livre «la courte histoire» on peut constater que la question de la culpabilité ou de la non-culpabilité des Autrichiens, de leur participation ou non- participation au terrorisme naziste est traitée insuffisamment aussi a l'egard de la genčse du Traité d’Etat de |'Autriche et de méme a l'egard de certains articles gui obligent VAutriche. L’auteur, parlant de la conférence de Londre et de la question autrichienne, nous raconte une petite episode de deux memebres de la délégation autrichienne, un social-démocrate et l'autre communiste. La situation d'alors les forga de partager une chambre a deux lits, ce qui fit naitre beaucoup de blagues au compte de deux politiques. Nous savons bien que le préfet de La Carinthie (Landes hauptmann) M. Pisch quitta Londre avant la fin de la conférence. Sa démission, qu'il donna peu aprés, et son départ précoce furent provoqués par la continuité de l'attachement du premier gouvernement carinthien a l’ex-régime naziste. L'auteur aurait pu trouver quelques renseignements sur cette matičre dans les ouvrages mémoriaux de deux memebres de l|'ex-delegation autrichienne (Gruber et Fischer), ensuite dans |'écrit de Prof.dr.Fran Zwitter: Gaulajter Reiner... (Trideset dana, Belgrade 1947, No. 17) etc. Ce n'est pas l'čpisode du depart de M. Pisch qui est important mais c'est la continuité d'une orientation idélogique, politique, Gui se manifeste méme actuellement dans quelques milieux influents en Carinthie. Parmi les chapitres illustratifs il faut mentionner surtout celui qui figure sous le titre de »Der Kompromis in Paris« (54—56) od l'auteur nous présente les traits principaux des événements et des décisions liés a la Carinthie, de méme les décisions des grandes puis- sances, négatives pour nous. L'auteur fit une bonne présentation des oscillations causées gar les vents de la guerre froide. Il accentua la question des biens allemands et la question de neutralité de |'Autriche. L'auteur traca les lignes principales de toutes les trois conférences-celle de Moscou, de Londre et de Paris. Les indications des censures sont satisfaisantes bien qu'on préfere gu'elles soient complétées surtout par des argumentations autrichiennes. On peut noter le meme pour le chapitre Die Entstehung des Minderheitenschutzartikels (La formation de l'article sur la protection des minorités nationales), qui nous interesse parliculierement (56—59). D'une facon claire et solide l'auteur expligue les differences essentielles entre les deux versions de l'article 7 (sovietigue et anglaise) en ce qui concerne la désignation fondamentale. Le point de controverse réside en question s'il fallait parler des minorités nationales ou des minorités linguistiques, ensuite s'il s'agissait de la quantité considérable ou d’une autre détermination precise de la protection des minorités contre la dénationalisation. Le texte final désigne les minorites directement avec les denominations ethnigues nationales: p. ex. la population slovčne, la population croate ou bien les minorités également dénommés. Ensuite on élimina le terme — la guantite considerable (considérable proportion) a l'exception du cas des écoles se- condaires; de méme on conserva la défense d'existence des organisations qui visent a enlever a la minorité son caractére national et ses droits. Tous ces actes soutiennent les pretextes et les doutes actuels sur la quantité, l'identité des minorités et s'opposent a indulgence envers un nombre assez considérable des organisations qui, d'une maničre quelconque, agissent contre les minorités nationales. ll faut noter que nos voisins du nord, les experts y compris, en présentant I'historie de l'article de protection, c'est-a-dire de l'article 7, furent en retard. Prof. Dr. Janko Ple- terski deja »I mit en en 1960 fit remarguer evidence les éléments qui dans son étude actuellement les éléments puissent de genése servir A nos voisins de l'article 7. de s'orienter fazprave en In gradivo, réalisant Ljubljana, št. 9—10 169 La legislation ethniques, l'ouvrage, d'Etat de VAutriche question 1979, des minorités en Carinthie aprés la lle guerre mondiale, Institut de recherches Razprave in gradivo, Ljubljana 1960, No 2). Tandis gue Prof. Ermacora dans deja traité, dit gu'on ne disposait pas de documents concernant le Traite connait l'article en december (502), aujoud'hui une partie de (publication de I'étude du Prof, Pleterski, on peut dire gue cette situation est en partie deja sauveé. ces documents p.ex. les deux versions du projet de On I'article 7, conservées dans les archives du Secretariat Federal des Affaires Etrangéres de la République Socialiste Fédérative de Yougoslavie. On fit aussi beaucoup d'analyses et d'études concernant ces événemets. C'est probablement la maniére dont on prépare historie élargie qui complétera |'essai assez correct, fait par Gerald Stourzh. A la fin je citerais une opinion, tirée d'une critique autrichienne la voie a une ;»Le lecteur autri- chien puisse 6tre irrite et méme se sentir humilié particulierement par les paroles de Slourzh, que le part autrichien, avant l'année 1949, avait proposé d’accepter le catalogue Ges droits des minorités et que le but de cette proposition fut, avant tout, de convaincre les forces de l'Ouest, RATA qui aprés beaucoup a la |'interruption Yougoslavie, des gue liaisons les yougoslaves attitudes avec autrichiennes Moscou, honnetes«, On peut dire gue la discussion du critigue A. Pelinka (publiče dans la revue Die Republik, 4/1978) de nouveau appelle attention sur l'ancienne orientation qui est encore actuelle en Autriche. De méme il fait attention aux interdependances plus larges, qui accompagnerent la constitution du Traité d'Etat de l'Autriche. Lojze UDE: Boj za severno slovensko mejo 1918—1919 (Le combat slovéne septentrionale de 1918 a 1919). Maribor, Obzorja, 1977; 294 p. Dans ce livre Lojze Ude se presente comme le chroniste des fussent pour combats la pour frontiére la fron- tičre septentrionale aux temps de |’écroulment de la monarchie Autriche-Hongrie. L'article qui traite le combat du genčral Maister pour Maribor et le Podravje styrien figure au premier plan. recherches Ce « Zgodovinski de plus, «| y a časopis» une des s'imaginer traite ethnigues fut d'abord a Ljubljana (Journal confrontation avec hommes une autre voie au socialisme. sa historiens politique forme complete Ljubljana). certains de dans et ensuite d'histoire, historiens ou repandu, (1960) I| provogua — marxistes. qui, Ils tiennent originale, et publič tout a en quelques France simplement, la consolidation l'Institut 1961 scrupules Klopčič ne le — écrivit: peuvent bourgeoise de dans pas pour la seule possible et convenable» (Kritično o slovenskem zgodovinopisju — Les critigues sur Vhistoriographie slovene. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1977, 41 p.) Ce serait, sans doute, un conflit public. Dr. J. Pleterski avait bien dit dans l'introduction de «Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo» (La premičre decision des Slovčnes pour la Yougoslavie, Slovenska matica, Ljubljana 1971) gue l'autodetermination nationale gui aurait ete lige a la libération de l'homme et du travail, n'etait pas encore nečcessaire. C'est bien clair aujourd'hui gue la social-democratie avec son orientation du marxisme autrichien dominait aussi parmi les ouvriers styriens a Maribor. Nous ne pouvons pas entrer dans les details, il faut cependant ecrire gue, grace a Ude, nous fimes connaissance d'une partie de notre histoire gui est, sans doute, importante pour nous tous encore aujourd'hui. De trois traités, publiés dans ce livre, le premier dont nous parlames déja et le dernier: «Le combat pour la frontiére septentrionale slovčne de 1918 a 1919 & Prekmurje» apparaissent plus complets. L'auteur y analyse et réflechit sur les causes de la défaite momentanée (de 19-4-1919 a 6-5-1919) dans le combat carinthien. Il s'arréte sur l'importance de l'agitation autrichienne — les tracts que les adversaires répendaient parmi les soldats slovenes (211—214). Pourtant, nous voyons bien que les deux cotes combattant devaient, a ce temps-la, affronter un probleme commun, le probleme de la disposition antibelligueuse et antimilitaire des habitants. Francis W. Fink, tant L. CARSTEN: 1977; 373 Faschismus in Osterreich. Von Schénerer zu Hitler. Munchen, p. C'est l'auteur méme qui précise la naissance du livre: il doit combler du fait que, normalement, on examinait seulement le phénoméne et fascisme en Italie et en Allemagne. une suite Ce livre, dont particuličres, est de son oeuvre 1973, 334p.). L'auteur y soutien une thése ne furent qu'une réaction directe des D. D.), Mais ces mouvements ne furent les racines et les caracteristigues Revolution assez le vide, résulle modčle du in Mitteleuropa intéressante: 1918—1919 «les mouvements sont (Kčin fascistes événements révolutionnaires de ce temps» (1918, pas une simple contre-révolution, ils comportaient, 170 D. Druskovié: Sur quelques livres actuols eux-mémes, déja certains traits révolutionnaires et ils y puisaient leur force motrice. Une force qui ne peut pas étre propre a un mouvement purement réactionnaire. Voila ce que Vauteur voulait surtout mettre en relief avec son oeuvre. Sa pensée pénétrante lui permet de déterminer les prédécesseurs du fascisme: G. Schonerer et le parti d’ «All deutsche» (chapitre |), puis les syndicats allemands et le parti des ouvriers allemands dans le second chapitre (Die deutschnationalen Gewerk- schaften und die Deutsche Arbeiterpartei) et ensuite les premiers landwehrs (Heimwehren) et les réunions populistes (Das volkische Lager). Il constate que: «Les Autrichiens se distinguent des Tchecs, Hongrois et les Slaves du Sud par le fait de ne pas avoir leur propre nation. Ils servaient fidélement l'empereur autrichien en jouant toujours le rdle principal en ce qui concerne les services de la monarchie. Tout de méme, ils ne se sentaient pas les Autrichiens dans le sens national du mot.» (9) Dans la monarchie autrichienne le nationalisme allemand se forma a part. Probable- ment aussi a cause de la situation particuličre des Autrichiens allemands nombre, formaient une minorité. L'auteur le determine comme «une réaction vraix ou immaginaires» ciations, parmi les (10). Il s'étendit sociétés premiérement gymnastigues. || trouva parmi son les étudiants fondement Vantisemitisme et la tendance de reunir tous les Allemands. Le noble Georg Schonerer, chevalier, fils d'un ingenieur de fer, se chiens présente allemands. Il propageait ll militait comme Hitler fit son l'antisemitisme pour idéologue bien des — protagoniste organisation et mettait organisations en du idéologique evidence d'aprés pour et leurs assodans de pousse |'exemple des chemins des Autri- de Schonerer. liberaux la liberte par leur dangers, idéologique et constructeur nationalisme le programme progressistes, qui, aux de allemands. la presse et du groupement, pour les majeurs droits des sociétés de coopération et des syndicats, pour la surveillance publique de l'eglise catholique, la nationalisation des chemins de fer, pour une nouvelle loi qui aurait limité la journée et pour une autre qui aurait intérdit le travail des enfants... L'antisémitisme, l'anticlericalisme et une espece d'idolatrie pour tout ce qui est germanique — voila les éléments idéologiques qui prédominaient a son epogue. Sch6nerer trouva ses adhérents surtout parmi les bourgeois et les provinciaux. Les premiers adhérents du national-sociatisme provenaient de la méme classe et couche sociale. C'étaient des groupes qui se sentaient, au temps de I'industrialisation rapide, menaceés par la concurence juive, et qui contrastaient |’ «establishment». Il n'y avait donc pas seulement continuité une continuité sociale. Peu a idéologique peu, parmi figurer |’antislavisme. Hitler reprochait a son modele entre les les autres deux mouvements, éléments mais idéologiques, ideologigue de ne pas connaitre assez aussi une commenca bien a les gens, ni de comprendre les classes inférieures, bien que Schonerer eUt pense aussi aux demandes des ouvriers. Cependant, il n'čtait pas un rčaliste politique. Le but de Schonerer ne fut pas totalement negatif ni destructif bien gu'il voulit detruire la monarchie et former |'Allemagne. Méme s'il avait été différent, seulement un autre facteur aurait pu lui aider — conclue Carsten: «la destruction du XIX‘ siécle.» (29) Les appartenants aux classes tuation des producteurs, individuel Strialisation rapide, était instable; totale du monde, relativement stable, de la fin moyennes tombaient d'une impasse 4 l'autre: la siou industriel, dans la société qui tendait a une indu- Ils ne tenaient pas dans leurs mains ni le commerce ni les finances (les Juifs). Il y avait une certaine concurence sur les territoires mixtes oU vivaient ou se rencontraient les ouvriers, appartenants aux diverses nations; la concurence qui provoquait une nouvelle orientation dans le cadre des groupes nationaux (p.e.les demandes des ouvriers Tchecs étaient moins exigéantes des autres). Nous trouvons le méme probleme aprés chute la la de dans monarchie. les groupes Ce des ouvriers «mouvement ouvrier» immigrés, p.e.les protégeait cheminots franchement les droits des ouvriers spécialistes (de nationalité allemande); tandis qu'il négligeait ceux des ouvriers non-spécialistes du second ordre (les Tchecs). II porta, avant sa décadence, a une nombreuse union des groupes locaux (611), il propageait surtout |'antimarxisme comme |'élément idéologique de base. II signifie, a la fois, un supplément idéologique ultérieur, apporté par R. Jung (p.e.il porta dans son livre la difference entre «le capital national créateur» et «le capital financier» (35) etc. Il parait que le troisieme chapitre soit en particulier symptomatique pour la com- préhension ainsi des événements aprés actuelle les qui a cause et rapports politiques de la situation des Slovčnes la II* guerre nous touchent carinthiens, mondiale, comme directement: mais aussi ce aussi n'est a cause pas |'orientation seulement de notre recon- naissance que certains réglements idéologiques puissent étre opinatres, ils puissent meme produire des conflits dans les situations éventuelles. Dans ce chapitre l’auteur cherche A trouver une connexion avec les événements en Allemagne, en Autriche et en Carinthie, a l'issue de la lére guerre mondiale. |] aborda la méme question déja dans son oeuvre Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 précédemment revolution de mentionnée, 1918 est — d'ou est tire comme bien 11 aussi la pensče finale: «.,. gue l'histoire de la des choses dans l'histoire allemande — une occasion manquée» (269). «Déja les premiers landwehrs s'élévérent contre la révolution rouge», chapitre Il (Heimwehr). C'est au Sud de l'Autriche que les officiers les organisérent pour le combat contre les Yougoslaves, tandis que les tentatives des communistes a Vienne furent oloulfčes par les social-démocrates. Les landwehrs commencaient a paraitre dans les autres parties du pays. Quelque part ils étaient étroitement tiés a la potice, ailleurs on se servait d’eux pe avec ils se liérent la social-démocratie partie parmi cercles de pour réprimer les gréves des ouvriers agricoles. occidentale les voisine allemande (46, 64). Ces groupes armés, recrutés organisčs a par les industriels, se liérent a la Bavičre leurs chefs), Dans leur etudiants, directement L'idéologie de ces soldats parmi professionnels (qui devait davantage groupes n’était les pays de |'Euro- et entrérent pas la et conflit finances s'occuper méme. en les paysans Ils et en par les des querelles étaient, d'un cote, attachés a |'Allemagne et antimarxistes et, d'autre cote, ils étaient conservateurs catholigues. C'etaient impossible de créer une idéologie valable pour tous les groupes, méme plus tard, quand on voulait former un modéle propre du fascisme autrichien (66). ll est bien probable que pour la compréhension du Heimatdienst carinthien, son activité, ainsi que pour le jugement possible de la valeur et de la puissance — qui puisent évidemment surtout dans l'intolérance nationale en Carinthie — soit nécessaire une connaissance plus large des réunions populistes (chapitre V, Das VOolkische Lager). Il y a d'abord le parti de «Grossdeutsche» (Grossdeutsche Partei — c'est le successeur des libéraux et nationatistes allemands des temps de la monarchie) dont les appartenants voulaient collaborer avec les national-socialistes qui, pourtant, n’en étaient pas toujours intéresses. son signe C'est un bien intéressant svastika. Le cours que de p.e.l'union l'histoire de provinciale l’orientation carinthienne nationaliste tenait ou bien pour l'accep- tation des éléments idéologiques particuliers de diverses organisations est graduel. Méme le Deutscher Schulverein mit, assez tard, dans son statut «le paragraphe aryen», c'est le paragraphe gui organisations sportives ex-combattants: exclue les les Juifs. L'orientation (Alpenverein, frontaliers, nationaliste Turnverein) tandis gue les et dans predominait les associations diverses surtout dans associations antisemites furent les des formčes a part. Les sur résultats des recherches, le commencement et présentés dans le développement du ce livre, comportent national-socialisme aussi: en un apercu Autriche; ensuite foutes les oscillations, c'est-a-dire a partir des chefs incapables jusqu’a l'intervention directe d'Hitler et sa fagon de tout conduire de son centre de Munich et méme les déclinations aprés son coup de force manqué. Bref, c’est le bilan du développement et de la croissance du mouvement qui prouve son étroite dependance de |'évolution alle- mande. C'est bien instruisant de suivre le changement des organisations qui devinrent les premiers lieux de culture du socialisme nationatiste (208). geait de remplir les landwehrs avec l'idčologie du fascisme autrichien et les modéle et politique fascistes italiens. Parmi les curiosités, qui nous sont proches, il faut s’arréter aussi sur nationalistes On se charadapter aux la Carinthie qui, sans doute, doit, dans cette fresque historique, figurer au premier plan. Ni Celovec/Klagenfurt ni Velikovec/Volkermarkt ne différent pas de Graz, méme quant au nombre des membres du parti (en 1933). La Carinthie (6 %o des abitants et 15,4 % des membres du parti) et la Styrie ont un nombre des membres relativement élevé. Au cours de cette année le consul allemand de Klagenfurt rapportait sur l'avancement inattendu des national-socialistes qui s'étaient formés Carinthie, «noire» méme de belles positions dans p. e. dans et de plus, dans des chemin autres dirigeants intermédiaire aspirations socialistes fascistes autrichiens les vallées dolina/Lavanttal les lieux linguistiquement Pour ne pas reprendre et Labotska de mixtes les plus éloignées les socialistes au Sud toutes les péripethies des landwehrs, et les tentatives l'orientation italiennes; — que ou les de Dolfuss et socio-chrétienne, ascentions, leur engagement les aux temps pays et les (193). par de passer le Vatican; incapacites d’ «Anschluss» — des tionons seulement la grande dépendance autrichienne de |’Allemagne. II faut cété la constatation de l’auteur (peut-étre son excuse) que «ni l'un ni n'avaient pas une vive tradition démocratique» Le defaut du livre, selon nous, consiste (298). dans la haute de leur chef Starhnberg Suschnigg imposée maux du de considéraient par un puis les national- nous men- y mettre de l'autre pays . le fait que l'auteur n'eut pas donnč assez d'intention a éclaircir le rapport entre le fascisme et les minorités nationales; il se limite a mentionner seulement l'accord fait entre les représentants de la minorite slovéne et les national-socialistes en ce qui concerne la situation des mandataires provinciaux (237). Des orientations touchant la voisine de sud-est pourraient étre trouvées méme parmi les national-socialistes autrichiens: |'antiyougoslavisme ne joue pas un grand réle 172 D. DruSkovit: Sur quelques livres actuels dans cette presentation; l’'auteur ne s'arréte pas sur notre littérature. || nous effleure seulement quand il parle des combats en Carinthie. Tout en parlant de ces combats il S'arrčte surtout sur la disposition des soldats revolutionnaires autrichiens — les conseils militaires — pour la résistance. Au contraire, il présente fort bien les poussées personnelles, de concurrence, parmi les nationalistes eux-mémes (Heimwehr — Heimatschitz) comme aussi parmi leurs chefs. L'auteur averte que les premiers n'ont pas de base idéologique, ensuite il previent gue pour les seconds est typigue une formation graduelle, p.e. l'activité et la signification de la forme méme du «fiihrerisme» percent comme une nou- veauté a part. Il présente le «Heimat Front» autrichien avec tous ses défectuosités, i! mentionne son insuccés parmi les masses, sa défensive et sa non-concurrence a |'égard de la mis-en-evidence de |'elitisme des national-socialistes. Aprés avoir épluchée les divers éléments de l'idéologie nationaliste (l'antisémitisme, |'antislavisme, la peur des groups du second ordre, la valeur de supériorité du group allemand, |'antimarxisme: Vanticommunisme, le fuhrerisme, l'espace vital, etc.) l'auteur un moyen convenable pour l'emploi quotidien, certes, ce qui donne au livre sa valeur d'usage immédiate. Hanns HAAS, Karl STUHLPFARRER: Locker & Wogenstein, 1977, 139 p. Certainement livre de deux ce matičre gue |'epogue en question dans l'introduction). C'est le fruit Vhonnéteté, nalement vers la réalité sans intolerante, si jeunes dans réussit le sens Osterreich savants und autrichiens a faire de le plus seine son livre du mot. vaste Slowenen. ne comprend pas Wien, toute offre et exige (ce sont eux-memes qui en avertent d'un grand effort qui témoigne de leur aspiration préjugés, fréquente en clichés ou bien Autriche. Les idéologie themes se pro-allemande, suivent du la deja vers natio- chapitre en chapitre: la monarchie d'Habsbourg — l'assimilation a l'aide de l'ecole, le recensement de 1920, l'idéologie d’antislovénisme, les pourparlers pour l'autonomie culturelle, les Slovčnes dans lEtat national-socialistes, autoritaire, de les Slovénes la libération au carinthiens traité d'Etat a l'époque et sa du gouvernement non-réalisatoin, les des annexes, les cartes présentant la disposition nationale des habitants aprés les dénombrements de la population (de 1910, 1923) et la loi concernant les groupes nationaux (1976). C'est une présentation originelle des Slovénes carinthiens et en méme temps une importante contribution de deux auteurs a la connaissance de leur histoire moderne sans que nous regardions s’ils avaient complétement réussi a saisir le développement complex et tout l'ensemble de problémes des Slovenes carinthiens — parfois seulement forme du génocide culturel, autrefois sous celle du génocide provenant du_ sous la contrat. Permettez-nous de nous arréter sur le chapitre de l'ideologie d'antislovenisme gue deux auteurs décomposent en: pratique d'économie, politique scolaire, augmentation Vactivite des organisations regardant la position des appelées villageois les de populistes, usage prémédité des moyens financiers dependant, p.e. l'usage du fond a l'occasion du dixiéme anniversaire du plebiscite, ensuite politigue personnelle universelle et capillaire, attention de conserver l'apparence d'un proces d'assimilation «naturelle», attraction du capital du Reich allemand, colonisation (pour l'čpogue d'entre deux guerres les auteurs citent le numéro de 33388 colonisations des Allemands), action de la science (M. Wutte et ses collaborateurs), usage de la position de I'élitisme tout en soulignant le passage au niveau culture! supérieur (c'est-a-dire allemand) et surtout création de toute sorte de lignes de séparation par rapport au gros de la communauté nationale slovéne: p.e. les théories du slovéne carinthien qui, d'aprés ces théories, différe tant du nouveau slovene carniolien que le Windischer carinthien ne le comprenne plus. Il faut y mettre aussi le phénoméne du groupe méme du national «Windischer» slovéne par et surtout rapport a sa atteindre loyauté une civile. continuité Nous de pourrions differenciation compléeter ces régiements par l’antiyougoslavisme et lagitation dissociče de classe par rapport aux divers degrés du développement de deux sociétés limitrophes. Ce sont les auteurs mémes qui les mentionnent quand ils déterminent l’orientation de la social-democratie. La forme méme du résumé ne nous permet qu'une sélection de themes avec quelaues exemples. Donc, arrétons-nous encore sur le chapitre qui traite les événements de l'époque du gouvernement naziste. II nous semble juste de dire qu'on parle des premiéres arrestations deja aux jours d’ «Anschluss» — c'est-a-dire avant le vote ce qui donne des autres vues sur la défensive de la direction politique de la minorité d'alors. Je crois gue les memoires du dr. Franc Petek expliguent et complčtent bien la politique d'entre deux guerres et aussi la politigue moderne, les deux auteurs pourraient en tirer guelgues explications (helas, c'est seulement un texte dactylographič; Slovenska matica — Ljubljana le pubiera en 1979/80). lis aborderent beaucoup de questions et ainsi ils demontrčrent que p.e.les partisans n’étaient qu'une espéce de résistance qui donnait beaucoup Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 173 a faire aux nazistes (p.79). Tout en completant la constatation douteuse de S. Karner que les héros partisans donnérent leur vie pour la libération de la Carinthie slovčne, donc yougoslave, avec la constatation que chaque résistance au régime naziste signifiait un avec ne pas vers I'établissement cette constatation — soulignaient pas de la république elle nous semble assez les possibilités autrichienne — nous sommes d’accord pourtant insuffisante car Haas et Stuhipfarrer créées par les partisans slovénes en Carinthie, surtout a la résistance antifasciste autrichienne. dant !| faut y mentionner ces jours du mois a Celovec/Klagenfurt, que justement de mai (1945) les associations des antifascistes, au moins penquand les troupes de l'armée yougoslave étaient menérent a la réunion du PNOO (Le Comité provincial de Libération nationale), probablement pour le moment la seule réunion vraiment démocratique, a laquelle participérent nombreux représentants des ouvriers (méme les social- démocrates) de Villach — mais le développement intérnational permit la restauration deja connue dont préviennent les deux auteurs. Sans doute tout ce que les jeunes savants disent pour la premiére fois au public autrichien de la langue allemande sera utile — soit qu'il s’agisse des premiéres oppressions des autorites d'occupation britaniques, du destin des émigrés ou bien de la formation d’article n° 7 qui se rapporte a la minorité et dont la genése témoigne que les explications de I'Autriche officielle d'aujourd'hui, concernant le dernier développement de la question, sont mal fondées. événements jusqu’é la moitié de connaisse bien complétée. la question Il serait, sans Les deux auteurs 1977 ce qui rend aurait doute, peut-étre utile de voulu terminent leur oeuvre présentant le livre plus actuel. Un lecteur que la traduire l’oeuvre fat plus et lui ouvrir les qui unifiée et surtout ainsi la voie parmi les lecteurs slovanes, Tone FERENC: Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Itallji spomladi 1940 (TIGR, les actions de H'organisation en Autriche et en Italie au printemps de 1940). Ljubljana, Borec, 1977; 280 p. Des le début l'auteur' nous averte gue son intention d'histoire de l'organisation TIGR, une recherche qui n'etait pas de faire une recherche durerait plusieures années, non, parce qu'il ne pouvait pas et il ne voulait pas le faire. Il confia cette tache a ses collégues. Il commenga son oeuvre en se servant des matériaux de deux archives étrangéres. A ceux qui s'‘intéressent aux themes et aux textes semblables, le livre peut paraitre un roman policier ou d'aventure: il s'agit d'une description precise des recherches des actions de diversion, d’abord en Autriche, ensuite en Italie. L’auteur puise beaucoup du dossier des informateurs allemands «Sabotage und Terrororganisation in der Ostmark»: les @vénements de 1940 en deux provinces autrichiennes — en Carinthie et en Styrie, ainsi que les événements qui se passérent sur le territoire frontalier italien. Les ex-antifascistes carinthiens et autrichiens: les communistes, les paysans, les ouvriers, les cheminots préparérent quelques attentats au réseau de chemins de fer avec l'explosif qui eut été introduit de la Yougoslavie par contrebande. Selon les rechercheurs policiers allemands ce fut le service secret anglais qui avait fait porter l'explosif et l'argent en Yougoslavie. Nous apprenons fort peu, dans une note sur les pages 89 et 90, sur le vrai arriére-plan de tous ces événements. Particuličrement curieuse est la connexion des organisations et des associations slovénes des émigrés avec les auteurs des attentats, de méme la connexion avec le contre-service secret yougoslave et son centre a Belgrade, ensuite le changement de |'orientation de ce service et sa connexion avec le service secret naziste. L'auteur suivait les destins de certains acteurs jusqu’a leur fin soit devant le tribunal ou ils furent condamnes a mort, soit au camp de concentration ou leur passage parmi les combattants et leur destin dans la guerre de libération natio- nale. Le dernier chapitre est consacré surtout 4 un des organisateurs actifs de TIGR, a Ferdo Kravanja. ; Dans ce livre l'auteur distingue considérablement les individus dans leur travail des liaisons et des connexions entre les nationalistes, méme les gens qui sont, a condition d'étre payés, préts 4 se lier avec les combattants de libération nationale, méme avec les communistes, et faire avec eux n'importe quelle action anti-nationaliste. _Quelqu un pourrait avoir des scrupules voyant qu'un si gros livre fut écrit pour des actions si insignifiantes; de méme il pourrait en éprouver prenant en considération Vhypothčse gu'a ce temps-la c'etait naires supérieurs peut 6tre, connus de selon notre "extrait d'une le seul attague des nous, une contribution antifascistes duguel s'occupaient du service secret fascistes et nazistes et leurs organes. histoire utile a la connaissance récente, éclairés aussi par des lettre de 1—7—1935, envoyée par Prežihov Voranc des recherches les Un fonction- tel livre elements moins ultérieures. a Ivan Regent Voila (les deux 174 D. Druškovič: notables émigrés la question communistes); elle conditions traitées et des nous parait dans cet significative article: Sur pour «Les guelgues la membres livres compréhension de KACIN-WOHINZ: Narodnoobrambno do 1928. (Le mouvement de la défense nčes 1921—1928). Koper—Trst, Lipa — gibanje primorskih de |'organisation TIGR sont maintenants dans une unione officielle. C'est, selon moi, un grand Surtout parce que ce ne sont pas «les notres», au contraire, ce sont les gens qui veulent travailler avec nous pour un but concret.» Milica actuels succés. propres Slovencev nationale des Slovénes de Primorje dans Založništvo tržaškega tiska, 1977; 570 p. 1921 les an- L'oeuvre base sur une recherche approfondie de nos matériaux ainsi que ceux des institutions italiennes, La femme auteur decrit le periode de 8 ans avec une exactitude scientifique. Elle présente critiquement I'attitude de la bourgeoisie slovéne, ses dilemmes el ses conflits, bref, elle présente tout, méme la concurrence interne entre les deux orientations: celle de Trst/Trieste et l'autre de Gorica/Gorizia. Milica Kacin-Wohinz savait bien montrer, sans trop de glorificaton, aussi les social-démocrates de Gorica/Gorizia le cété négatif de cet événement, p. e. comment reprochaient au représentant slovéne de Trieste de ne pas vouloir intervenir au cours des pourparlers pour l'čehange des couronnes aux associations et non aux banques a Génes (p. 305). Les chapitres XII, Le parti communiste, et XVI, Le parti communiste et la question nationale (501—526) puissent čtre intéressants au lecteur. Nous apprenons de cette présentation que les points de vue du parti communiste sur la question nationale de la mi- norité ne furent pas précisés jusqu'a 1926. Ce ne fut gu'en 1930 gu'il les précisa. Cette partie du mouvement ouvrier tirait ses origines du marxisme autrichien par rapport a son passé idéologique; cet élément pourtant n’était pas créatif a |'égard du dernier développement. On y commengait a former des points de vue par rapport a la question des paysans et a la question nationale. Au 3° congrés, en janvier 1926, la question fut discutée et posče sur les bases léninistes. Tous ces points de vue, nouvellement formés, selon la femme auteur, n'arrivérent pas jusqu'aux communistes slovénes ou italiens, et ce fut justement a |'époque quand beaucoup de dirigeants communistes tombaient dans les mains de la police ou émigraient — une telle situation et de telles conditions n'štaient pas favorables a un developpement rapide (523—524). Ce chapitre se termine avec la constatation que les nouvelles connaissances présentaient un point décisif pour la solution de la question des Slovénes et des Croates en Italie. Dans le dernier chapitre (XVII) la femme de auteur décrit la politique le déclin des bourgeoise slovéne organisations légales slovénes, a l'époque fascisme. Raumplanungsgesprach Siidkarnten. Redigiert sches wissenschaffliches Institut — Klagenfurt, Dans la discussion de la conférence du von Wolfgang 1977; 197 p. sur |'établissement ainsi que Brunbaner. des plans |'effort perdu Wien, pour Sloweni- la Carinthie de Sud prirent part: A. Moritsch — Le développement social et économique de la Carinthie de Sud, H. Haas — La genése et la fonction de la politique qui s'oppose a la rninorite en Carinthie, L. Flaschberger — L'évolution des habitants de la Carinthie de Sud, E. Gehmacher — Les observations sur la situation au marché des places du travail en Carinthie et surtout en Carinthie de Sud. J. Krammer — Les problemes de |'agriculture des territoires frontaliers, spécialement par rapport a la Carinthie de Sud. K. Graf — La fonction de I'artisanat et de l'industrie dans le développement provincial des territoires frontaliers, F. Velik — La substance économique du territoire frontalier sud-carinthien et son commerce, A. Reiterer: La situation économique de la minorite slovene sur le terri- toire linguistiguement Sud, H. Brandt — Le reseau — Le mixte de la Carinthie, service routier du du transport territoire K. Traar — public sud-carinthien, des Le tourisme territoires dans provinciaux, W. Brunbauer — la Carinthie de H. Knoflacher La construction des villes et I'établissement des plans municipaux dans la Carinthie de Sud, H. Wintersberger — Les problémes du service sanitaire sur le territoire frontalier, B. Elsner — Le sport et Vetablissement des plans, H. Ogris — La situation culturelle, les tendances et les exi- gences. a cété Les principes de I'organisation des lieux et les buts autrichiens. A la conference, des participants mentionnés ci-dessus, participérent aussi: J. F. Bister, K. Stuhipfarrer, V. Vremec et F. Wedenig. La conférence fut organisée par le comité d'organisation (Brunbauer, Velik), le matériau fut arrangé et corrige par W. Brunbauer. La publication A. Malle, Flaschberger, comporte 72 illustrations: les photos. Il y a des tableaux statistiques et des présentations qui basent sur les fondements cartographiques. C'est le fruit des efforts d'une génération de jeunes savants autrichiens, parmi eux il y a aussi des Slovénes carinthiens. Le faveur de principe Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 175 pour le sujet de recherche dont les participants de la confgrence traitent le probleme — a savoir les Slovénes carinthiens et l'usage de nouveaux points de départ analitigues dans le sens le plus vaste: les débuts et les méthodes sociologiques de recherche soit la disposition des habitants et le probleme de leurs places de travail, la question de l'agri- culture, de l'artisanat et de l'industrie, les communications soit les activités tertiaires et surtout les apercus qui sont faits d'aprés la métodologie de I’établissement des plans des lieux — tout est a louer, aussi parce que la facon dont une matiére pareille fut explorée et publiče jusqu'a présent en Autriche, est nouvelle, différente. Le schéma historique et la liste des communes du territoire bilingue (en 1945 et en 1971) de Moritsch figurent au premier plan du livre et l'encadrent en méme temps La carte de la disposition des circonscriptions électorales de 1907 ne fait qu'une impression symbolique, la disposition qui assura en Carinthie, au début du siécle, grace a la géometrie électorale, la domination des habitants allemands sur les Slovénes, a ce temps-la encore assez nombreux. Le rapport de H. Haas: La genése et la fonction de la politique qui s'oppose a la minorite en Carinthie, apporte des vues synthétiques, fraiches et surtout la compréhension des faits sociaux, c'est-a-dire que la couche sociale supérieure allemande empécha la formation de la bourgeoisie slovéne, depuis ce temps-la elle domine la marche com- pléte de la modernisation sociale, elle devint donc un instrument de la germanisation. L'auteur constate gu'il ne s'agit pas d’une assimilation naturelle. I] permet un regard sur la micro-pratique des cercles nationaux allemands — pour la sphére des instituteurs en procurant quelque document intéressant du legs de Schumy. Nous nous rendions compte que les connaissances autrichienne, que p.e.la surtout du jeune savant autrichien seront utiles, a l'intérieur de la société a ceux auxquels social-démocratie accepta elles se rapportent le modéle directement. économique La allemand, connaissance c'est-a-dire l'ex- ploitation du territoire et de |'élément slovénes par le capital allemand, ce qui est, cette fois — ci, écrit avec plus de iermeteé. Le lecteur devient attentif en lisant l'apercu de L. Flaschberger du développement des habitants, || constate que p.e.les petits-fils et l'arriére-petits-enfants qui reviennent des centres au territoire bilingue, parlent allemand. Cette orientation peut étre considérée comme une autre forme de la germanisation. Mais, nous connaissons aussi des situations contre-productives parce qu'une partie de ceux qui ne sont pas germanisés s'enferment, dans leur propre défense, en eux-mémes. Dans l'avenir le développemnet des habitants provoguera des impasses — il faudra trouver p. e. 30 000 postes de travail supplémentaires. Notre présentation ne peut pas récapituler ni tous les sujets, ni les entretiens et encore moins toute la matiére d'appui de chaque auteur. Les ouvriers carinthiens sont par rapport aux ouvriers des autres provinces autrichiennes dans une situation materielle moins favorable. Nous trouvons le plus grand nombre de désoccupés justement sur les deux districts o¥ vit la minorité: Velikovec/V6lkermarkt et Smohor/Hermagor (Gehmacher, 56). Les deux derniéres constatations sont moins connues en Carinthie, dehors de la province. De méme, la situation de |'agriculture n'est pas Nous ne pouvons pas encore parler d'une amélioration du climat, de des barriéres idéologiques qui les séparent de la Yougoslavie et de développement d'un «bon sens» basant sur l'aptitude bilingue des dont on aurait tiré un profit universel du développement du pays (p. progrés qui est, sans doute, die a l'expérience de jeunes rechercheurs mais aussi autrichiens soit ceux parlent allemand, soit ceux de la langue slovéne (Velik, Reiterer et les autres). Ces avis sont intéressants, utiles et avantageux pour la majorité et comme le savons, le probléme de la minorité est, d'ailleurs, le probleme en a envier (Krammer), l'omission graduelle la Slovénie, ni du concitoyens (Graf), 89). Cette forme de de la majorité, nous de son humanité. De méme sont utiles les avis pratiques: du tourisme, de la migration journaliére des ouvriers, du traffic (Brandt, Knoflacher), de la construction des villes et d'etablissement des plans des communes, de l'organisation de la santé, de la fonction du sport. L'image de la culture est trop modeste. (Il faudrait y mettre aussi les avis sur les mediums de la culture de masse, les formes de la sub-culture, la culture et sa fonction de la dénationali- sation ou bien les influences indirectes sur une partie des ouvriers-ambulants et sur la migration journaliére des ouvriers). Au fond, la conférence fut utile, les discours furent intéressants, frais et autochtones. A cote des analyses assez completes des problčmes d'economie, nous voudrions aussi une élaboration plus détaillée du chapitre de la politique financičre, de la politigue des fonds (le fonds de Marshall, le fonds pour les sous-développés fondé a l'occasion du cinquantiéme anniversaire du plébiscite), ensuite un aper¢u des rapports entre les secteurs économique, social et privé ou bien un apercu de la construction et de la formation centres touristiques. L'Institut scientifique Slovéne de Celovec/Klagenfurt fit un travail. des des bon Dans I'annex de la publication nous pouvons lire «les prinoipes d'etablissement des lieux et leurs buts pour I'Autriche». On s'y charge de toute I'čcologie — plans tandis qu'on y touche 4 peine indirectement les problémes de la minorité. 176 D. Druškovič: Ernest minorites PETRIČ: nationales Mednarodnopravno varstvo par le droit international). narodnih Maribor, Sur manjšin Obzorja, guelgues (La livres actuels protection des 1977; 426 p. Cette oeuvre, avec des prétentions monographiques, est par son sujet, qui est précisé déja dans le titre, l'unique de son genre chez nous. Le fait lui-méme en parle assez. L'oeuvre est divisée en 9 parties. La premiére, |'introduction historique jusqu'a 1945 nous intéresse moins bien qu'il ait nécessaire et utile, parliculigrement a cause de certains profits dans le cadre de la protection des minorités nationales par le droit international que, hélas, les pays, méme dans la pratique d'’aujourd’hui, négligent parfois. Cette partie de l'introduction est utile aussi parce que l'auteur, probablemen\, pensait a faire un manuel. C'est bien évident que de tels sujets manquent pour |'époque d'entre deux guerres. L'auteur fait connaitre au lecteur les attitudes de Lenin en ce qui concerne |'autodetermi- nation des nations. C'est, selon nous, trés utile; il faudrait y ajouter que la question de la séparation, en cas de la Finlande, fut résolue. Le jugement de la Haye se rapportant a l'éducation de la Haute Silésie, est encore aujourd'hui actuel: le pouvoir public n'a pas de droit de vérifier les déclarations de l'appartenance nationale. || serait peut étre utile d'elargir les marques de la subordination des minorités nationales a la politique de |'Etat ou vit la mére nation-le réle de la cinguičme colonne des minorites allemandes (46). Dans la deuxiéme partie l'auteur précise la situation de la question nationale dans le cadre de |'ONU. Le dernier développement est marqué surtout par un intérét spécial pour les droits de l'homme, pour les cotes social, d'economie et culturel de l'homme et non seulement par l'intérét de la politique d’Etat, bien que |'Etat reste encore ferme sur ses propres positions. L'auteur s'arréte surtout sur la Sous-commission de l'empechemenl de la discrimination des minorités et de leur protection, sur le Comité de la suppression de la discrimination de race (la convention de 1969). On porrait y ajouter que nous suivions les rapports autrichiens déja a partir de 1969. Nous les trouvames d’abord au cadre des rapports du sécretaire général, ils ne vinrent au premier plan des confrontations, mentionnées par l'auteur dans une note a la page 63, qu'au dernier temps. Nous ne le mentinnerions pas si cela ne signifiait pas une forme de I’ «internationalisation de la question des Slovenes carinthiens». Une organisation internationale, assez compliquée, fut créée au cadre de M'ONU, dont le devoir est de surveiller la protection de |'identité de |'individu et du groupe, bien qu'il ne prouve pas toujours de meilleurs résultats. En méme temps I'auteur examine les résultats yougoslaves et nos formes de la protection des minorités, comme aussi le réglement de la question nationale en Europe et ailleurs; ensuite les prévisions professionnelles et scientifiques, au cadre de I'ONU, meme des consultations internationales spéciales (Ljubljana, 1965; Ohrid, 1978). Son apergu arrive jusgu'aux efforts faits dans les derniers temps — c'est-a-dire au travail du reporteur special de !'ONU, aux initiatives yougoslaves de préparer un document universel des minorités. Il y a des autres aper¢us trés utiles, parmi eux l'apergu des signataires des conventions particuliéres ou bien celui qui présente la facon dont certains pays réalisent les différentes formes de protection. Tout de méme, cette partie devrait étre encore complétée. Si l’auteur mentionne l’Alliance féedéraliste européenne, il devrait mentionner, parmi les organisations non-gouvernementales des minorités (75) aussi |'AIDLCM (L'Association Internationale pour la Défense des Langues et Cultures Menacées). Il nous semble utile que |'auteur, en traitant les problémes particuliers, presente aussi son propre opinion et sa critique. Je lui conseillerai, dans le chapitre ou il s'occupe en detail de la determination meme de la conception de la minorite, sans regard a son drudition, je lui conseillerai donc, un petit pas dans la sphere de la sociologie du groupe social bien gue ce ne soit pas la tache d'un juriste de droit international. L'emploi des methodes et des mesures d'une autre science nous parait non seulement utile, mais aussi obbligatoire; l'auteur passe souvent p.e.dans la sphčre de la politologie ce gui est tres utile, il accepte p.e.les connaissances de Kardelj. Il pourrait bien s'arréter aussi sur les forces intérieures de la connexion d'un groupe social, c’est-a-dire d'une minorite aussi et de cette maniere, il pourrait éclairer la conception méme de la minorité. || y manque, selon nous, une designation supplementaire de l'Etat moderne gui, pourtant, reste encore un régulateur trés important du droit international et du destin des minorités. La formation de la conception est, comme nous venons d'apprendre, encore aujourd'hui une question non résolue. La conception doit étre, sans doute, déterminée car nous étions déja temoins et nous le sommes encore, de !'exploitation de la question carinthienne sous pretexte gu'il s'agit d'une minorite linguistigue. La division des minorités en «minorités typigues» nous parait admissible dans ce tas de variations terminologiques. Toutefois, c'est juse que l'auteur met cette division entre les guillements. L'auteur développe ses propres vues en tenant présents les nouveaux evčnements et le destin concret de nos minorités qui vivent en dehors des frontieres yougoslaves. ll definit les problémes particuliers en bon connaisseur: le probleme du Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 177 nombre, la non-connaissance des minorités, la protection spéciale des minorités, la protection de I'indivdu ou du groupe, la rectification de la minorité etc. Il se sert de nos connaissances ainsi que de la littérature moderne, écrite en plusieures langues. Peut étre, a premiére vue, sa méthode initlales au cadre tails; il touche donné aussi de présentation et il pénétre la question de parait fatigante plus a fond dans la langue, de car il revient des désignations les particularités et dans |'instruction, de la culture; les déet arrive jusqu’aux sources des contrats des conventions multilatérales; tions employées jadis a I'égard des minorités; et il termine avec les possibilités intérieures des pays. ll traite les conventions parlant de la discrimination et de I'assimilation, il traite les droits et & toutes les déformales résultats bilatéraux et de |'UNESCO et tout en des parents; il rend son (976) la plus actuelle en ajoutant les analyses des résultats de conférence 1975). Avec un égard particulier il traite le Traité d’Etat autrichien et il examine de la minorité slovéne en Italie jusqu'a Osimo. Une théoricien serait bienvenue, p.e. avec F.Ermacora. d'Helsinki la situation confrontation plus acre avec quelque Il serait intéressant de comparer la fagon dont ce collégue autrichen voit les droits de l'homme (Wien, 1974) ou bien faire une critique des oeuvre, dont résultats de l'oeuvre de F.Capotorti. I! faut avouer pourtant nous parlons, est fait avec beaucoup d’enthousiasme. que ce vaste 178 Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, izdaja v založbi Partizanske knjige iz Ljubljane revijo »PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA«, ki je sicer glasilo inštituta, vendar v njej poleg njegovih sodelavcev objavlja precej širok krog drugih sodelavcev. Revija prinaša razprave in historično dokumentacijo iz slovenske zgodovine delavskega gibanja v devetnajstem stoletju, za čas po prvi svetovni vojni pa je koncept širši in se razteza na vso slo- vensko zgodovino. Vse bolj lahko govorimo, da to niso več samo prispevki, ampak da je to časopis za sodobno slovensko zgodovino. Pred kratkim sta izšla dva zvezka revije, tako da jih je doslej izšlo že šestnajst, dvojni letnik 17/18 je pred izidom, pripravlja pa se jubilejna dvajseta Bralce »Razprav in gradiva« T. Ferenca »Osnutek uredbe številka. bo v zadnjih dveh številkah gotovo zanimala razprava o ukinitvi slovenskih organizacij na Koroškem in We- stfalskem«, pa materiali srečanja »Italijanski in slovenski socialisti v dobi Henrika Tume (1905—1918)«, ki je bilo maja 1977 v Trstu in na katerem so sodelovali vidni slovenski (Zwitter, Pleterski, Pirjevec) in italijanski zgodovinarji (Apih, Agnelli). Na- dalje je zanimivo v številki za leto 1974 razpravljanje T. Zorna o Karntner Heimatbundu. V dvojnem letniku 1978/79, ki je pred izidom, pa naj zlasti opozorimo na diskusijo, ki je bila decembra 1978 na Marksističnem centru v Ljubljani o Kermavnerjevi knjigi »Temeljni problemi primorske zgodovine«. drugim objavila zanimiv članek o pojmovanju Številka, ki je v pripravi pa bo med Vlada Martelanca o nacionalnem vpra- šanju, razpravo ob tridesetletnici samoupravljanja in ne nazadnje naj opozorimo na bibliografijo revije, ki bo objavljena ob dvajsetem zvezku. Na revijo se lahko naročite neposredno pri založbi Partizanska knjiga, YU-51000 Ljubljana, Trg osvoboditve 12, kjer dobite tudi vse doslej izišle letnike. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10, Tone BIBLIOGRAFIJA ČLANKOV s. 179—187 179 Zorn O KOROŠKEM VPRAŠANJU V LETIH 1951—1954 V PERIODIČNEM TISKU O koroškem vprašanju po drugi svetovni vojni je izšlo do danes več slovenskih bibliografij, ki so zajele čas od leta 1945—1951 in od leta 1955 dalje. Te bibliografije so: Bogo Grafenauer in Lojze Ude, Bibliografija o vprašanju Slovenske Koroške 1945—1948, Zgodovinski časopis, raturi o Koroški, venske Koroške, Ljubljana, leto II—Ill, 1948/49; Franjo Baš (ps. F.J. Mrčinik), K lite- Nova obzorja, Maribor, leto Ili, 1948/1949; Lojze Ude, Bibliografija sloZgodovinski časopis, leto V, 1950; Tone Zorn, Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku 1955—1960, Razprave in gradivo INV, 1963, št.3 ter bibliografija istega avtorja za leto 1961—1963 v isti publikaciji, št. 4/5, leta 1966. Prispevek k bibliografiji za leto 1951—1954, ki ga v naslednjem podajamo, skuša izpolnili ta časovni presledek v bibliografijah. Za natis je pripravljena tudi Bibliografija člankov o koroškem vprašanju v periodičnem tisku v letih 1964—1972«, medtem ko je podobna bibliografija, ki naj bi zajela čas od leta 1973 dalje, v grobem tudi že urejena. Pri redakciji pričujoče bibliografije je sodelovala Marjeta Čelovič, bibliotekarka na Inštitutu za narodnostna Aichholzer Franc: Pravni št. 3/4, str. 44—50 O zgodovini slovenskega šolstvu z dne 31, 10, 1945 vprašanja položaj pouka na v Ljubljani. šolstva koroških koroških šolah Slovencev. in o izkušnjah Arnejc F.: Perspektive austrijsko-jugoslovenske grad) 1954, št. 12, str. 9—10 saradnje. A. S.: Slovenci poročevalec ne pa »vindišarji«. — Avstrija — vzgled reševanja 11. 9, 1952, št. 37 Slovenski narodnostnih vprašanj. Povzetek članka iz lista Die Osterreichische krogov na Koroškem proti dvojezični šoli. Bartoš Milan: Pravni odnosi Jugoslavije Furche — — pri — Svoboda izvajanju Medunarodna Naš — 1951, o dvojezičnem politika (Beo- (Ljubljana) 22. 6. 1951, št. 145 tednik 30. 8. 1952 št. 38 o i Austrijee (Celovec) uredbe — Kronika (Celovec) nemško nacionalnih politika (Beograd) akcijah Medunarodna 16. 5. 1954, St. 99 — Normalizacija pravnih odnosa izmedu Austrije i Jugoslavije, — Medunarodna politika (Beograd) 1.1. 1955, št. 114 Baš Franjo: Koroški str. 449—459 plebiscit Prikaz in oris diplomatskega problematike — K literaturi o Koroški, — (ob tridesetletnici). Nova — Nova obzorja (Maribor) 1950, št. 9/10, 234—236 (Podpis dogajanja obzorja (Maribor) 1950, št. 9/10, str. F. J. Mrčinik) Dopolnitev Zgodovinski Benko bibliografije časopis 1948 D[ušan]: Ob Gratenauer-Ude: nedeljskih Bibliografija volitvah na o vprašanju Koroškem. — slovenske Ljudska Koroške pravica 1945—1948, (Ljubljana) 29. 9. 1951, št. 174 Bezič Jerko: (Ljubljana) Borba Slovenska za demokratizacijo Butej Tone: wee Koroška — domovina bukovnikov in samorastnikov. — Obzornik 1951, št. 6, str. 387—391 Dvema mladih Kmetijske tovarišema slovenskih zbornice. v spomin. pesnikih — — Hanziju Weissu Svoboda Svoboda in Maksu (Celovec) (Celovec) Sorgi, 1950, št. 3, str. 76—78 1951, št. 5/6, str. 86—89 ki sta padla med drugo svetovno vojno Campelin O Ivan: »Pojdam turneji Canjkar pevskega Stanko: zbora u Škuf'če«, CMD — katoliških Zima v Korotanu. — Nova pot (Ljubljana) duhovnikov Nova februarja 1953 pot (Ljubljana) 1953, St. 4/6, str. 106—114 po južni 1953, Koroški št. 4/6, str. 81—84 180 — T. Zorn: Misli o naši Koroški. — Nova pot (Ljubljana) Cefarin Rudolf: Beitrage zur Geschichte (Klagenfurt) 1952, str. 540—609 Razprava o celotni Cilji in smotri Povzetek Delo Koroški S. P. Z. zajema [Slovenske iz spremenjenih in uspehi Poročilo tako SPZ pravil zboru kot slovenski zveze] sprejetih na občnem treh SPZ nemški letih. — o koroškem št. 11/12, des kartnerischen prosvetne SPZ, v zadnjih na občnem 1952, Članki — str. Slovenski Carinthia | tisk Svoboda 25, (Celovec) marca (Celovec) 1954, št.1, str.2 1954 1954, št. 1, str. 3—8 vojni, — Koledar Druškovič Drago: Izhodišča (Nekaj vidikov o današnjem položaju Naši razgledi (Ljubljana) 19. 6. 1954, št. 12 (Podpis dd) Most. — — 25. 3. 1954 (dro.): Slovenska knjiga v Celovcu po prvi svetovni v Celovcu za leto 1953, str. 39—40 — 1951—1954 221—226 Tagesschriftums. zboru Svoboda vprašanju poročevalec (Ljubljana) 9. 10. 1955, Družbe koroških sv. Mohorja Slovencev). — št. 236 Dve obletnici pisatelja »Miklove Zale«. — Tovariš (Ljubljana) 1952, št. 22 Življenje Jakoba Sketa, 15. 6. 1952, št. 140 Der Entwurf zeitung Erjavec zum Gl. tudi neuen (Klagenfurt) Franc: Slovenski Kdrntner (Celovec) Schulgesetz 18. 12. 1953, Koroški vestnik 26. 4. 1952, Slovenci. — Naš Felaher Julij: boda Življenjska (Celovec) Objavlja Zakaj tudi; smo — Ziljska 1950, Nova Koledar Košatov rod. — Ob — Karntner tednik-Kronika (Celovec) 19. 8. 1954 — 2. 10. 7C-letnici in delo stol, Delo ljudskega je Družba duhovnika sv. Mohorja Jurija M. v Celovcu po- Trunka. — Svo- str. 294—305. — Tovariš (Ljubljana) Slovenske slika iz 19. gradivo Koroške 1953 26. 10. 1950, št. 36 (Podpis (Celovec), er-) str. 67—86 stoletja iz 19. stoletja na Koroškem na (tudi o taboru delu. — pri Zopračah Slovenski 18, 9. 1870) poročevalec (Ljubljana) 30. 8. 1953, -er) dr. Josipa Šašla. — Svoboda (Celovec) 1954, št. 1, str. 26—29 dr. J. Sasla F. K.: Jaka Reichman. — Nekrolog naprednemu koroškemu Nmav 20. Koledar Slovenske Koroške 1953 (Celovec), str. 92—104 mržnje Življenje — Landes- poročilo). 1950 in socialna št. 178 (Podpis — (Maribor) (Motivno do koroškega izgubili Koroško? Kulturno-zgodovinsko Netilci pot št. 11/12, pot dolina. — Narodnostna — Vestnik ; Zgodovina koroških Slovencev od naselitve natisnila v |, 1955—1962 v osmih zvezkih — ter št. 49 1960 — št. 29 čriz jizaro. — Koledar Družbe sv. Mohorja v Celju za leto 1954, str. 48 Slovencu Koledar-zbornik svobodne Slovenije (Buenos Aires) 1954, str. 99— 102 Fresacher Walter: Die Herrschaft Hollenburg. — I, 1962, str. 65—78 Nastanek in razvoj humperškega Golob Srečko: Slovenska (Podpis -ob) Gospod minister gospostva srednja je odgovoril. — od 12. do Beigabe zum 152. Jahrgang der Carinthia 16. stoletja šola na Koroškem. Naš tednik-Kronika — Vestnik (Celovec) (Maribor) 14. 3. 6. 1951, 1. št. 1951, št. 5 11 Pismeni odgovor avstrijskega prosvetnega ministra na interpelacijo poslancev VdU v parlamentu go dvojezične šole na Koroškem (navedeni so najvažnejši odstavki). Po tem mnenju je ureditev olskega vprašanja na Koroškem izredne politične važnosti in se ga mora rešiti sporazumno s predstavniki manjšine, dežele in države Grafenauer št. 1—6; France: 1952, Grafenauer Ivan: str. 74—81 Gustinčič Jurij: Moja leta. Zbral in uredil Julij Felaher. — Svoboda (Celovec) 1951, Koroške (Celovec) 1952, št. 2, str. 116—125 Matija Koruška Majar na Ziljski. raskršču. — — Koledar Politika Slovenske (Beograd) 18. 2. 1953, št. 14.429 Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Hansley Hugo: Das Bodenproblem. št. 9, str. 146—152 Gibanje prebivalstva Hartman Milka. občine Milka Kriva — vrba Hartmanova 161 Karntner Gemeindeblatt (Klagenfurt) 31. 10. 1953, v |, 1934—1951 — pesnica Slovenskega Korotana. — Soča (Gorica) priloga Vestnika, Maribor) 16. 8. 1952, št. 262 ingolič Anton: 7 dni križem 5. 7. 1952, št. 26—27 Inzko Valentin: 952 l. V.: Celovška Izidi volitev po Koroškem. Iz koroške odločitev. v državni prosvetne — in 7 dni kronike, Ljudska deželni — pravica zbor. — — (tedenska Koledar (Ljubljana) Slovenski Družbe 31. 1. vestnik sv. Mohorja 1953, v Celovcu št. 4 (Celovec) 25. 2. 1953, št. 12 in Naš tednik-Kronika 26. 2. 1953, št. 12 Janežič Rado: 1953, O Veseli utrinki iz gornjega Roža. — Koledar Slovenske Koroške (Celovec) str, 53—66 narodnem Jezernik pesniku Tone: Janezu Koroška Kajžniku (1837—1914) Slovenija. — Koledar svobodne Slovenije (Buenos Aires) 1951, str. 138—141 — Slovenska Koroška 1952, str. 87—91 Ka jačanju po letu 1945, — Koledar-zbornik austrijsko-jugoslovenskih odnosa. — svobodne Medunarodna Slovenije (Buenos politika (Beograd) Aires) 1. 7. 1952, št. 13 Komentar Kako ob obisku avstrijskega zunanjega ministra rešujejo naše šolsko vprašanje. — Številčni in drugi podatki o stanju dr. Gruberja Slovenski dvojezičnega prikaz nose avstrijsko-jugoslovanskih odnosov (Celovec) 5. 7. 1952, št. 45 šolstva Kako SSSR gleda na austrijsko-jugoslovensko grad) 1.9. 1952, št. 17 penta: v Jugoslaviji vestnik zbliženje. od konca |. — Medunarodna 1950 dalje ter politika sovjetsko (Beo- gledanje na te Kancler je govoril. — Naš tednik-Kronika (Celovec) 25. 9. 1952, št. 39 Faksimile sebne odgovora dunajske Narodnostne predlo renega . 4. 1951, vlade komisije vladi 22, št. 15 12. Narodnemu in Narodnoslnega 1950. GI. tudi svetu koroških urada uvodnika in o v Klemenčič Vladimir: Rast prebivalstva na Slovenskem Geografski vestnik (Ljubljana) 1952, str, 115—134 S francoskim povzetkom. Študija o rasti prebivalstva Koroškem, primerjava z rastjo v Sloveniji med so uradni podatki rezultatov volitev v deželno odbore na področju dvojezičnih šol. Izvleček 22. 12. 1950 ide on oe 1, (LGBI, ne 9.7.1951) in 25. — Pismo s Koroške. — Ustvarjalci novih O vindišarstvu — Ob velikovškem (Podpis tudi št. 59, vestnik Volilni — Slovenski zločinu. — 84 Slovenski 7. po vprašanja 3. št. v obdobju štetjema 1934 zastopnikov ustanovitvi po- šolskega 1931, 10 1934—1951. in 1951 njegovih na in — južnem zahtev. — in v okrajne kmetijske zbornice in v krajevne zakona o volitvah v kmetijske zbornice z dne skupne št. 49. slovenske kmetijsko zbornico. — Naša žena (Ljubljana) plemen. Koroškem 14.7.1950, proglas želje Gl. tudi liste Slovenski gl. Slovenski Slovenski vestnik vestnik poročevalec, 31. 10. 1952, št. 7, str. 198—199 (Podpis K. S.) poročevalec poročevalec 4.6. 1952, št. 131 (Ljubljana) (Podpis 12. 9. 1953, K. S.) št. 215 K. S.) Slovenski Kčrner Erich: schenrecht, Koroša gl.: Slovenski 1951, Pred volitvami v koroško št. 256 — Gi. 8. na slovenskega tedniku-Kroniki ljudskima Kmečka gospodarska zveza je priborila našemu kmetu Slovenski vestnik (Celovec) 28. 11. 1951, št. 84 Povzeti kmečke Slovencev ureditvi Našem sma poročevalec 13. 9. 1953, Mehr Achtung von dem Offizielles Organ politika na stari št. 216 Minderheitsrechtum der Liga fiir Menschenrechte poti. — Koledar Slovenske in Osterreich. — (Wien) 1950, St. 6 Koroške (Celovec) Das Men1954, str. 182 T. Zorn: Koroške občine 1954, Po št. 11 uradnih se odločajo podatkih za izdelan napredno pregled politiko. volilnih — rezultatov Naša — Dolžnosti Dolžnost Kotnik ljubezen naroda naroda Fran: do naroda. do samega je, da Podjuna ljubi — — Nova sebe. — svojo zemljo; narodopisna pot Nova tudi pot (Ljubljana) — Koledar vprašanju vestnik volitev (Ljubljana) o »vindišarskem skica, o koroškem Slovenski občinskih Prim. tudi Naš tednik-Kroniko z dne 18, 3. 1954, št. 11 Korotanec: Članki na (Celovec) področju 1953, 1954, št. 1951—1954 19. 3. dvojezičnih šol. 7/8, str. 228—231 št. 10/12, str. 406—408 vprašanju« Slovenske Koroške (Celovec) 1951, str. 90—94 — Profesor Ob — Janez stoletnici Šajnik, — Koledar Slovenske Koroške Franc Grundtner. Kratek življenjepis — Koledar slovenskega Slovenske preporoditelja Koroške na enotnost bo v bodoče Rezultati občinskih uspeh kmečke št. 21 Lep 1952, str. 82—85 (Celovec) rodila volitev po uspehe. občinah gospodarske zveze. Rezultati volitev v kmetijsko zbornico nice na področju dvojezičnega šolstva Lipičnik France: Na Koroškem — in da jim Slovenski na območju št. 48 str. Naš imena' šol. 110—112 škodo. (Celovec) Prim. slovenskih — vestnik, (Celovec) v 11. okrajne in velikovško O navodilu zastopnika termin »vindiš« Lončar Janko: okrajno okrajnega Koroška glavarstvo. glavarstva Kronika. — v Velikovcu, — Koledar kronika je tudi Naš da tednik-Kronika naj se svobodne v 1951, zbor- 1953, št. 4/6, str. 90—102 Doživetja ob obisku južne Koroške in odnos celovškega ordinariata do slovenskih duhovnikov, obiskali Koroško (gl. tudi cit. članek Stanka Canjkarja «Zima v Korotanu« v isti številki) Ljudsko štetje 1951, št. 23 št. 20 18, 3. 1959, 28. predstavnikov pot (Ljubljana) Slovenski 15.3.1950, Slovenski tednik-Kronika izvoljenih Nova povrnejo vestnik dvojezičnih — je fletno. — 1953, Koroškem K. Š.: izseljeni koroški Slovenci še vedno čakajo, poročevalec (Ljubljana) 12. 1. 1952, št. 10 Le (Celovec) rojstva rubriko Slovenije (Celovec) »občevalni (Buenos jezik« Aires) ki so 6. 5. vnaša 1950, str. 198—200 Zaslužen za izid tednika Koroška Valentin Podgorc. Orientacija Lorenz Emil: Das Verhaltniss des Deutschen zu den Windischen chische Monatshefte (Wien) 1953, St. 3, str. 145—153 Prikaz vindišarske — Po Primorski koroških vestnik volitvah. (Trst) — v boju 5. 1. 1952, Ljudska za enakopravnost. Trideset let koroške (Podpis L.B.) L. V.: Nekaj — Osterrei- Združene komentarja k pravica zveze. volitvam v — Ljudska pravica (Ljubljana) št. 5 (Ljubljana) 22. — Pred desetimi leti so izseljevali koroške Slovence. — 1952, št. 15 (Podpis B.L.) — Karnten. teorije Lubej Bojan: Koroški Slovenci 29. 12. 1951, št. 178 Ponatis: lista in — Primorski koroški deželni 12. 1951, Ljudska dnevnik zbor 22. št. 177 (Podpis pravica (Ljubljana) (Trst) 2. 11. 1953. 1. — 1952, Naši L.) 12. 4. št. 10 razgledi (Ljubljana) 11. 4. 1953, št. 7 Mahnič Joža: Po koroških 1. 3. 1952, št. 53 Messner Janko: Oče Spomini Miklavčič Miler Ferdo: Rožu. naš. — na preganjanje Maks: — Nastanek in dolinah. — Primorski dnevnik (Trst) Koroški fužinar (Ravne na Koroškem) slovenskih Koroška Koledar gorah dijakov na celovški gimnaziji bolečina. in razvoj Slovenske — Nova železarske, Koroške pot (Ljubljana) jeklarske (Celovec) 27. 2., št. 50 — 1953, št. 1/3, str. 139—15 leta 1934—1935 1953, št. 4/6, in puškarske 1954, str. 63—72 str. 84—86 industrije v Spodnjem Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Načelne ugotovitve k protislovenski (Celovec) 1950, št. 1, str. 2—6 politiki 183 knezoškofijskega Naša pot je prava pot. — Naš tednik-Kronika (Golovec) ordinariata. Iz referata Nemški in naloge dr. F. Zwiltra šovinisti na na naše občnem Koroškem kulturne zboru — SPZ prosvete. 25, skrunilci 3. Svoboda 29. 1. 1953, št. 4 V predvolilni kampaniji tega leta so pričeli nemško nacionalni krogi na pa kami Soglasna resolucja učiteljev dvojezičnih šol z dne 8. 9. 1950, rili to šolo Nekateri problemi str. 8—10 — — Koroškem groziti s šolskimi s katero so enoglasno odo- Svoboda (Celovec) 1954, št. 1, Slovenski poročevalec 1954 slovenskih grobov. — (Ljubljana) 9. 8. 1953, št. 186 Novšak France: našega Onkraj sodelavca Karavank. z O prosvetnih dr. Francijem problemih Zwittrom, — koroških Ljudska Slovencev. pravica — Razgovor Borba (Ljubljana) 31. 7. 1954, št. 181 — Protiimperialistični značaj borbe koroških Slovencev, — Nova obzorja (Maribor) 1948, št. 1/2, str. 52—57 Ob razrušitvi spomenika padlim partizanom na Koroškem. — Ljudska pravica — Borba (Ljubljana) 12. 9. 1953, št. 229 Ob velikovškem atentatu. — Slovenski vestnik (Celovec) Uvodnik ob razstrelitvi spomenika padlim partizanom javljeni v izvlečku odmevi tega dogodka v koroškem pisal ves avstrijski tisk Odnos Nemcev do Slovencev na Koroškem. 18. 9. 1953, v Št. Rupertu tisku dan po — Slovenski št. 44 pri Velikovcu. Na 2. str, so obzločinu dne 10. 9. O zločinu je vestnik (Celovec) 24. 4. 1953, št. 23 Polemika s cit. člankom dr. Emila Lorenza, v Osterr. Monatshefte 1953, Ofner Robert: Die Abwanderung aus der Landwirtschaft (na meindeblatt (Klagenfurt) 29. 7. 1953, Stuck 7, str. 104—109 — Wie die Karntner Stuck wachsen. — Karntner stanja Franjo: lovec) |. 1934 Pot 1954, Odlomki in Gemeindeblatt — Karntner (Klagenfurt) Ge- 30. 5. 1953, fronte je pravilna. iz referata popotnih Perkonig Josef str. 130. Slovenski raat Koledar Slovenske Koroške (Ce- na 4. občnem zboru DFDL po Friedrich: Der — Koledar Kdrntner je izšel v Svobodi koroškega Janko: Koroški. v Št. Jakobu Družbe v Rožu. — sv. Mohorja Koledar v Celju Slovenske za leto 1953, št, 9/10, 7. 3. 1953, vtisov prevod vidnega — str. 43—47 Paternu Boris: S poti str. 166—175 Esej KoroSkem). 1951 Demokratične Osemdesetletnica Hranilnice in posojilnice Koroške (Celovec) 1952, str. 88—92 Nekaj 145—153 5, str. 76—79 Primerjava Ogris Stadte str. Črtice pisatelja, Slovene. — Svoboda (Celovec) 1951, 1951, št. 7/10, str. 129—136 ponatis s potovanja po na — iz revije Austria Koroški. — Ljudska pravica (Ljubljana) t.9 — Jugoslovanski (Podpis J.P.) obisk Dunaju. Naši razgledi Podgorc Valentin: Nemec o koroških Slovencih. cu za leto 1953, str. 88 (Podpis V.P.) Povzetek Porazen iz članka rezultat Ozadje slikarja ljudskega zmešnjave ob Wernerja Berga štetja. — vprašanju Pritožba Slovenskega šolskega društva lovec) 1951, št. 7/10, str. 164—169 Odgovor ustavnega sodišča gl. v Svobod v Carinthii Slovenski jezikovnih — kategorij Koledar | 1952, vestnik pri v Celovcu 1951, (Ljubljana) št. 11/12, Družbe 9. sv. 1953, št. 23 Mohorja v Celov- str. 699 (Celovec) ljudskem na 21. štetju ustavno str. 206—212 23. 8. 1952, št. 58 1951 sodišče. — Svoboda (Ce- 184 T. Zorn: Članki o koroškem vprašanju 1951—1954 Protest SPZ venski [Slovenske vestnik prosvetne (Celovec) Randbemerkungen zur zveze] 14. 2. 1953, Woche. O gonji proti dvojezičnemu Prim. tudi Die Osterr. Furche — Die pouku na 39. 8. 1952, Samo socialdemokrati zagovarjajo nik (Trst) 22. 5. 1953, št. 46 Schlapper Tonči: Naše vaške (Siebenundzwanzigste] vom Na 8. Mai, — 27. — — in knjižnice. — o občevalnem pravice jeziku: Furche koristnosti pouku. koroških (Wien) znanja — Slo- deželnih — Primorski št, 1/2, Slovencev, (Celovec) 18.7.1951, št. 34 obeh 1951, Volkszahlung am 1. Juni 1951. (Klagenfurt) 17. 5. 1951, Stuck 6 deutsch, problematika v našem proti slovenskemu Svoboda na slowenisch, Koroškem. Agrarna politika v službi raznarodovanja. — str, 39—48 Lastninske o enakopravnost Gemeindeblatt Singer Blaž: Gospodarska 1953, št. 2, str. 105—113 gonje osterreischische Koroškem št. 35 Ordentliche Karntner sir. 76 so določila zaradi št. 10 pašništvu. Koledar dnev- str. 37—39 ZI.6981 — 2/1951 windisch — Ekonomska Koledar Slovenske — jezikov. Slovenske revija (Ljubljana) Koroške (Celovec) 1952, Koroške (Celovec) 1953, str. 37 —44 — Razvoj koroškega 1953, št. 50 — —- Iz življenja gospodarstva v luči statistike. koroških Slovencev. — Koledar Iz pliberške Koroške (Celovec) S. W.: Posle izbora Šašel Josip: Kako u Austrijii pišemo pravilnem zapisovanju — Spomini na dr. Jakoba str. 105—109 Naša Izvor na osebna Narod Humperku. imena. priimkov in Prvi imen krajevna — — slovenskih Slovenske — Svoboda Koledar topografiji. imena na naših specialkah. — jugoslovanski Stanko: — in naša Mi Predavanje — — O — Koledar — del Koroška. — Novi kulturnih 10. str. 93—96 (Ljubljana) — Koledar imen Koroške 1953, 1952, Slovenske št. 5 (Celovec) 1951, na ljudskega podlagi (Celovec) Koroške 1952, (Celovec) št, str. 1—10, izgovora 104—110 1953, št. 2, str. 33—43 — Trideset Polemika s tržaškim listom Corriere in berlinska (Celovec) (Ljubljana) 1954, 1954, delavcev (Beograd) str. 55—59 str. 46—50 1952, str. 2—10 doline Koruške. svet (Ljubljana) dana Koroške Planinski vestnik (Ljubljana) in Kanalske in znanstvenih problem. Koroška 1954, vestnik karakteru Koroški Slovenska Svoboda krajevnih Slovenske Planinski Koroške slovenačkom v klubu 1954, pedagogika (Beograd) Slovenske (Celovec) v naši str. 43—53 23. Koroškem — Koroška Škerlj — koroških Sketa. na politika Koledar — tudi (Celovec) (Ljubljana) notar v Pliberku. imena? govoru. Vsebuje knjige Sodobna slovenski o svojem Koroška — Medunarodna naša Razprava Zadnji — — 144—148 — — kronike — 94—105, o vestnik 1954, str. 73—78. str. 5—13, grof Slovenski kmečke Slovenske šole za mejami FLR Jugoslavije. št. 1—6, str. 34—43, 124—130, 175—183 Svetina Anton: — 11. 12. 1953, št, 57 (Podpis B. S.) — Trideset dana (Beograd) 1964, št. 3, 1951, št. 1, str. 77—87 v Ljubljani 1952, 26. 10, 1905 št. 74, str. 213—216 di Trieste konferenca. — Naši razgledi (Ljubljana) 20. 2. 1954, št. 4 Ob berlinski konferenci štirih velesil in vprašanju sklenitve Šuštaršič Jernej: Paberki iz Koroškega narodopisja. — Tovariš (Ljubljana) 1954, št. 44, str. 960 državne pogodbe Ljubljanski z Avstrijo študentje na Koroškem. Razprave Tako in gradivo, Ljubljana, si zamišljajo št. 2 — 29, december 1979, št. 9—10 rešitev šolskega 1. 1954, 185 vprašanja. — Slovenski vestnik Prevod osnutka motivnega poročila in zakonskega osnutka koroškega ditvi dvojezičnega pouka na ljudskih, glavnih in srednjih šolah. Prim. 1954, št. 49 in Naš lodnik — Kroniko 7. 1. 1954, št. 1 Tako so šteli — zanimive podrobnosti vestnik (Celovec) 13. 6. 1951, št. 40 Nepravilnosti pri popisu prebivalstva Tischler Joško: Šolske prilike leto 1951, str. 40—45 Karntner — Die — Šolske razmere str. 98—102 Frage. — Janez Starc — kakor leto 1954, str. 78—80 na (Celovec) 14. 1. 1954, št. 4 — na Die lega o ljudskem — Koledar Osterreichische sem — ga 1. junija 1951, — Slovenski leta Koroškem. Koroškem. štetju deželnega zbora o novi uretudi Slovenski vestnik 10. 12. Koledar doživel, Nation sv. Mohorja (Salzburg) Družbe — Družbe sv. Koledar 1952, Mohorja Družbe v Celovcu St. 1, str. v Celovcu sv. za Mohorja za 6—8 leto 1953, v Celovcu za Tropper Albert: Von Wahrrecht zu Gerechrigkeit. Schlussworte zur Diskussion uber Karntner Sprachenfrage. — Die Osterreichische Furche (Wien) 9, 10. 1954, št. 41 Ude Lojze: Roman o KoroSki. Josef Friedrich Perkonig: Patrioten, 1950. — Novi svet (Ljubljana) 1951, St. 3, str. 286—276 Graz—Salzburg—Wien, Ocena — Ob 30-letnici koroškega plebiscita. — Svoboda (Celovec) 1950, št. 10 — Vojne akcije u Koruškoj 1918/19. Obradio potpukovnik Sručar 1950. — Zgodovinski časopis (Ljubljana) 1951, str. 382—402 Zdravko..., Beograd Ocena — Ob 31-letnici — Nekaj — Na Koroškem hočejo odpraviti dvojezično šolstvo po uredbi z dne venski poročevalec (Ljubljana) 14. 8., št, 189 — 16. 8. 1951, St. 191 — Ob obletnici 20. junija 1949. — Novi svet (Ljubljana) 1950, str. 741—744 misli koroškega o plebiscita. dvojezičnosti, — Avstrijski notranjepolitični str. 861 —864 — Statistični program za — Borec Svoboda razvoj koroške — (Ljubljana) (Celovec) in Slovenska Slovence? št. št. 11/12, 1951, Koroška. — 1951, — Slovenski Novi 10, str, str, 3. 289—291 183—184 10, 1945. — Slo- svet (Ljubljana) 1950, poročevalec (Ljubljana) 26. 8. (Ljubljana) 10. 5. 1951, št. 200 — Pravica staršev v šolski politiki na Koroškem. — Ljubljanski dnevnik 1952, št. 110 (Podpis UL) — Kako se godi Informativni — Osnutek koroškim članek Slovencem. o povojnih novega zakona — Jadranski koledar (Trst) 1952, str. 138—141 razmerah o dvojezičnih šolah na Koroškem. — Naši razgledi (Ljubljana) 20. 6. 1953, št. 12 Kritična — obdelava K anketi »majskega načrta« o dvojezičnem z dne šolstvu na 12. 5. 1953 Koroškem. — Naši razgledi (Ljubljana) 24. 10. 1953, št. 21 — Pripombe in dopolnitve k članku »Zamujena priložnost« (Nova 209—211). — Nova pot (Ljubljana) 1953, št. 7/9, str. 211—216 O — pot 1953, št. 7/9, str. plebiscitu Poglavje iz zgodovine ljudske šole na slovenskem Koroškem. — Nova pot (Ljubljana) 1953, St. 4/6, str. 87 —90 — Nekaj komentarja gledi (Ljubljana) k volitvam v koroški deželni —- Motivno poročilo, ki ne obeta nič dobrega. — Ob poročilu k zbor (22. februarja 1953). — Naši raz- 11, 4. 1953, št. 7 (Podpis L.U.) načrtu novega 1953, in 15. 1. 1954, št. 2.) zakona o dvojezičnih Naši razgledi (Ljubljana) 23. 1. 1954, št.2 šolah na Koroškem (gl. K. Landeszeitung 18. 12. 186 T. Zorn: Članki — Pripombe k novemu načrtu ljana) 9, 1, 1954, št. 1 Pri ocenjevanju tega zavratnih zased« — Karntner — Sedmi načrta L. U. ugotavlja, Bildungswerk člen načrta o dvojezičnih (KB). — da šolah na Koroškem. je ta »stvarno Koledar Slovenske avstrijske državne pogodbe. o koroškem zelo slab, Koroške — — Naši vprašanju Naši formalno razgledi pa (Celovec) razgledi 1951—1954 (Ljub- nejasen in poln 1954, str. 36—39 (Ljubljana) 7. 2. 1954, (Beograd) 1. 3. 1954, št.3 Zgodovina, -— vsebina Problem in pomen dvojezične 7, člena nastave za manjšinsko u Koruškoj. — zakonodajo v Avstriji Medunarodna politika št. 94 — Kaj je dvojezična šola. — Naši razgledi (Ljubljana) 20. 3. 1954, št. 6 — Meddržavna 1954, št. 16 zaščita Kratek problematike pregled — Teorija manjšin o vindišarjih — po drugi svetovni »Windische« vojii, — (osnutek kritične Naši razgledi razprave). — (Ljubljana) Svoboda 21. 8. (Celovec) 1954, št. 2, 3, str. 44—50, 71, 78 Ugrožavanje prava O kampanji proti koruških dvojezični Slovenaca. šoli na — Medunarodna Koroškem med volilno politika propagando (Beograd) 1953. 1953, št. 4 leta Ultimatum wegen Kdrntner Schulfrage. VdU fordert Aufhebung der rechtswirdigen Zweispracheverordnung bis 1. April. — Die zweite Front (Salzburg) 24. 2. 1951, št. 5 »Zveza neodvisnih, škega dvojezičnega »Umav čez Popotni je s tem šolstva izaro...« — »ultimatom« Prosvetni zahtevala delavec odpravo dvojezičnega (Ljubljana) 1954, št. pouka 18/19, na str. področju koro- 4—5 utrinki Ustanovitev, program in vloga Slovenske kmečke zveze. — Svoboda (Celovec) 1950, št. 3, str. 79—83 Uz izjavu kancelara Figla. — Medunarodna politika (Beograd) 16. 10. Kritičen prikaz razlik v izjavah avstrijskega zunanjega ministra dr. K. Gruberja o slovenski manjšini Vinterhalter deset Vilko: dana na Koroškem Razvijanje (Beograd) V. Janez: Slovenska 1952, št. 90 prijateljskih 1952, Koroška odnosa izmedu Austrije i Jugoslavije. Odgovor koroške deželne državnega Rezultati prvih in njene vlade pravice. — na to zahtevo predsednika. predsedniških Slovenski gl. v Svobodi — Naš tednik — volitev 1951. Rezultati poročevalec Vorlaufige Ergebnisse. — 1951, Kronika drugih 1951, št. 22 ter Slovenski vestnik 9. in 30. 5. 1951 Volkszahlung, — Tri- št. 79, str. 609—613 Vloga Demokratične fronte delovnega ljudstva zaradi protiustavnosti zbornici. — Svoboda (Celovec) 1951, št. 7/10, str. 161—163 Volitve 1952, št. 20 in kanclerja ing. Figla Karntner št. 11/14, (Celovec) volitev gl.: Zakona str. 15. 4. o kmetijski 205—206 9. Naš Gemeindeblatt (Ljubljana) 5. tednik 1951, — (Klagenfurt) št. 19 Kronika 30. 31. 1951, 8. 5 Stick 8, str. 121—125 Primerjalna Vošnjak tabela Mitja: dvojezičnega 205 Vovk (Podpis Joža: Vukovič S Ob z ljudskih mlini šolstva. — na štetij veter. Slovenski obisku die |. 1934 in Lojze 1951 Ude poročevalec in stališče (Ljubljana) koroških socialistov 31. 8. in 1. 9. 1951, glede št. 204, VM) pesmijo po Koroški, B.: Jugoslovensko-austrijski 1. 12. 1953, Was wall rezultatov Borba — Nova razgovor pot (Ljubljana) u Beču. — 1953, št. 4/6, Medunarodna str. 102—106 politika (Beograd) št. 23 jugoslovanskega sekretarja Demokratische za zunanje zadeve Koče Front des werktatigen und der Staatsvertrag. Popoviča Volkes. — na Dunaju Klagenfurt 1949 rošura Wedenig Ferdinand: str. 97—98 Karntner — Die Zukunft (Wien) 1949, St. 4, Razpravo in gradivo, Ljubljana, december Wetzlinger Gustav: Bezirkplannung 25. 10. 1954, Stick 9 Die »Windischen« genfurt) Stališče und die 22, 5. 1952, glasila SPO 1979, št. 9—10 187 Volkermarkt. Volkszahlung. Von — Kdrntner besonderer slovensko rezultatov ljudskega štetja kmetijsko šolo, — 1951 Slovenski Ponatis vloga SKZ pristojnim oblastem s prošnjo, Slovenski vestnik 23, 6., št, 23 in 7. 7. 1951, št. prim, Karniner Landeszeitung 22. 8. 1951 Zločinci obtožujejo Seite. — Die (Klagenfurt) Neue Zeit (Kla- št. 119 do po jezikovnih Z občnega zbora Slovenske prosvetne zveze. — Svoboda str. 115—125 Zahtevamo Gemeindeblatt nemške nacionalistične kategorijah (Celovec) vestnik 1951, št. 5/6, (Celovec) 24. 1. 1951, str. 1—6 da ustanove slovensko zmatijasa šolo. 47. Za stanje kmetijskega šolstva na hujskače na Koroškem. — Slovenski Prim. tudi Koroškem poroče- valec (Ljubljana) 19. 8. 1953, št. 195 Zwitter Fran: Prebivalstvo 1952, str. 112—114 Celovca Zwilter letih, — Franci: Poročilo Zwitter z Mirt: (Celovec) — Po desetih letnega občnega Borba 1951, za vrnitev sto Koledar Zveze leti. — Slovenske slovenskih premoženja Koledar Slovenske Koroške izseljencev 14. zadrug. — naših 4. Koroške (Celovec) 1951, 1952, Podatki Koledar (Celovec) str. 32—38 o utrpljeni Slovenske škodi Koroške str. 36—39 30 let samostojnega Koroške zbora pred (Celovec) zadružnega 1952, Zwitter Vinko: Vzori in boji našega leto 1952, str. 92—97 Kulturno-zgodovinska črtica središča za Slovensko Koroško. — Koledar Slovenske str. 115—130 o dijaštvu dijaštva. — v letih Koledar družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1920—1952 — Kulturno življenje koroških Slovencev v minuli sezoni. — Slovenije (Buenos Aires) 1954, str. 103—104 Koledar — zbornik svobodne Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 GRADIVO ZAKONSKI Pravno priznane — 189 DOCUMENTS NAČRT SLOVENSKE SKUPNOSTI O GLOBALNI SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V ITALIJI slovenske etnične skupine kot pravni osebek, ZAŠČITI ki ga ščiti 6. člen ustave ČI. 1 — Prebivalstvo slovenskega jezika s stalnim bivališčem v pokrajinah Trst, Gorica in Videm je priznano za etnično skupino ter je zaščiteno po določbi čl. 6 ustave italijanske republike, čl. 3 statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije, odobrenega z ustavnim zakonom z dne 31. januarja 1963, št. 1, in čl. 8 pogodbe med republiko Italijo in Socialistično vembra 1975. ČI. 2 — v njihovih federativno Pripadnikom organizacijah trjuje ustava o človekovih republiko Jugoslavijo, slovenske etnične in združenjih ki je bila podpisana skupine zajamčeno je bodisi nemoteno italijanske republike, ter naravnih pravic, pravicah, katero je odobrila Organizacija kot v Osimu 10. no- posameznikom uživanje svoboščin, bodisi ki jih po- ki jih proglašajo Vesoljna izjava združenih narodov, Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Vesoljne pogodbe o človečanskih pravicah, Sklepna listina o evropskem sodelovanju, ki jo je odobrila mednarodna konferenca v Helsinkih, ter drugi mednarodni Posebej jeziku pini svoje jim je misli dogovori, priznana z ustno in ki jih priznava in zajamčena pismeno ČI. 3 — Žalitve in obrekovanja ali ker govorijo v slovenskem italijanska pravica, besedo republika. da svobodno ter z vsakršnim izražajo drugim v slovenskem sredstvom. oseb zaradi njihove pripadnosti slovenski etnični skujeziku, pomenijo kazniva dejanja ter so kazniva po či. 3 zakona z dne 13. oktobra 1975, št. 654. Podobno zagreši drugim, da svobodno zasebno uporabljajo ČI. 4 slovenska kaznivo dejanje, izražajo svojo slovenski kdor s pripadnost silo ali z grožnjami slovenski etnični prepove skupini, ali prepreči ali da javno ali jezik. — Pripadniki slovenske imena. Razen tega imajo etnične skupine imajo pravico dajati svojim otrokom pravico zahtevati, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih in potrdilih napisana ali natiskana v pravilni obliki po slovenskem pravopisu. Enaka pravica pripada slovenskim pravnim osebam, zavodom, ustanovam, združenjem in skladom ter slovenskim podjetjem glede njihovega poimenovanja, napisov in grbov. Dvojezičnost omenjenih napisov nima za posledico višjih fiskalnih bremen. Postopek za vrnitev v izvirno obliko popačenih ali pod fašističnim režimom vsiljenih priimkov in vsi nadaljnji akti bodo olajšani ter brezplačni. Raba slovenskega jezika v javnih uradih in javnih napisih ČI. 5 — Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico, da ustno in pismeno uporabljajo svoj jezik v odnosih z organi in uradi javne uprave. Imajo tudi pravico zahtevati, da so jim uradne vročitve in sporočila ter odgovori na njihove prošnje posredovani v slovenskem jeziku ali v dvojezični obliki odnosno s prilo- ženim uradnim prevodom v slovenski jezik. Ako funkcionar ali uradnik, ki je pristojen, skega jezika, mora poskrbeti za tolmača. ČI. 6 — Izvoljeni predstavniki slovenske da obravnava etnične skupine zadevo, v ne zbornih pozna sloven- organih javne uprave bodisi državnih bodisi krajevnih, občinskih, pokrajinskih ali deželnih, imajo pravico uporabljati slovenski jezik v svojih ustnih in pismenih posegih med zasedanji omenjenih organov tudi zahtevati, ter pri vložitvi da se ti njihovi predlogov, posegi Na zahtevo prizadetih strank ki so jim morebiti poverjene. resolucij, vnesejo lahko vršijo zahtev, v zapisnike v vprašanj tudi slovenskem in interpelacij; v slovenski jeziku tudi smejo izvirni obliki. javne funkcije. 190 pred Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 ČI. 7 — Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico uporabljati svoj jezik tudi sodnijskimi organi in uradi bodisi v svojih prizivih, prošnjah in tožbah bodisi v izja- vah in pričevanjih med preiskavami in med javnimi sodnijskimi obravnavami. Pravico imajo, da jih tudi javni uradniki, policijski organi, davčne komisije in drugi preiskovalni organi zaslišijo v njihovem materinem jeziku, ter pravico zahtevati, da so zadevni zapisniki sestavljeni tudi v slovenskem jeziku. Razen tega imajo pravico zahtevati, da je aktom, razsodbam ter sodnijskim in upravnim sklepom, ki se tičejo njihovega primera, dodan uraden prevod v slovenski jezik. ČI. 8 — javne, Na sodne, ozemlju, finančne na katerem in davčne živi slovenska uprave etnična pridržano skupina, primerno mora število biti v organikih mest funkcionarjem in uradnikom ter drugemu nameščenemu osebju s popolnim znanjem slovenskega jezika v pismeni in ustni obliki. Omenjeno osebje je lahko premeščeno iz pokrajin Trst, Gorica in Videm samo na lastno prošnjo. Znanje slovenskega jezika se dokaže z diplomo srednje ali višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom ali z univerzitetno diplomo ali potrdilom ali s posebnim izpitom, ki ga je treba opraviti pred komisijo, ki jo sestavljajo izvedenci v slovenskem jeziku. Pri natečajih za javne službe bo na tem ozemlju dodeljeno dodatno točkovanje za poznavanje slovenskega jezika. ČI.9 — Uradne objave in slovenska etnična skupina, ščini in slovenščini. uradni razglasi ali ki so v občinah jezikovno mešani, ali v delih morajo občine, biti v katerih dvojezični: živi v italijan- Prav tako morajo biti dvojezični ter v enaki velikosti žigi, pečati, prapori, grbi in vsi javni napisi. Podobne določbe veljajo za toponomastične navedbe ter napisne table z imeni občin, zaselkov, krajev, ulic, trgov itd. sploh S posebnim terih je obvezno deželnim zakonom spoštovanje Državne Či. srednje 10 — Priznajo se šole s slovenskim vezniško vojaško upravo, bodo predpisov šole obstoječi otroški določeni kraji, občine učnim jezikom in zaselki, v ka- člena. s slovenskim ter se učnim ohranijo državni otroški vrtci, osnovne, srednje in višje jezikom, ki so bile ustanovljene in obnovljene pod Za- ter so ki naštete o soglasju, podpisani v Londonu dne 5. s kasnejšimi ukrepi in ki sedaj obstajajo. Sedaj izrecno tega v Posebnem oktobra vrtci s slovenskim 1954, učnim statutu, ter one, jezikom, priloženem ki so bile Spomenici ustanovljene ki jih upravljajo občine ali ustanova ONAIRC, bodo preosnovani v državne ter bodo imeli enotno upravo. Za vzporejanje dejavnosti omenjenih vrtcev bodo ustanovljena posebna didaktična ravnateljstva, katerim bodo načelovali nadzorniki, ki pripadajo slovenski etnični skupini. Z odlokom ministra za javno šolstvo bodo ustanovljene druge državne šole katerekoli stopnje in vrste s slovenskim učnim jezikom, če bodo njihovo ustanovitev zahtevali zainteresirani starši ali predstavniki krajevnih skupnosti. Ustanovljeni bodo tudi tečaji s slovenskim učnim jezikom za dijake delavce. Organiki ter učni načrti in programi izpitov šol in zavodov s slovenskim učnim jezikom bodo določeni z odlokom ministra za javno šolstvo po zaslišanju mnenja posebne komisije, ki je ustanovljena pri Deželnem šolskem uradu v smislu čl. 9 zakona z dne 22. de- cembra 1973, št. 932. Omenjeno komisijo bo žavne šolske ureditve šolam treba vprašati za mnenje tudi s slovenskim učnim jezikom. za prilagoditev reform vsedr- Cl. 11 — Diplome, ki jih izdajajo državne šole in zavodi s slovenskim učnim jezikom, so sestavljene na posebnih dvojezičnih obrazcih, ki jih pripravi ministrstvo za javno šolstvo, z italijanskim in slovenskim besedilom, tiskanim s črkami v enaki velikosti. Omenjene diplome so za vse učinke enakovredne diplomam, šole in zavodi z italijanskim učnim jezikom iste vrste in stopnje. ki jih izdajo državne ČI. 12 — Z izjemo tega, kar odreja ta zakon, veljajo določbe o ureditvi šolstva v goriški in tržaški pokrajini, katere določajo zakona z dne 19. julija 1961, št. 1012 in z dne 22. decembra 1973, št. 932 ter pravilniki, uredbe in okrožnice, ki so bile izdane za njihovo izvajanje. Podobne norme bodo izdane za ustanovitev državnih šol s slovenskim učnim jezi- kom, ki bodo ustanovljene v videmski Za zagotovitev rednega delovanja pokrajini. državnih šol s slovenskim učnim jezikom bo olajšan in poenostavljen postopek za pripravo in tiskanje učbenikov in pomožnih knjig s skladi, jih predvideva čl. 8 gori navedenega zakona z dne 22. decembra 1973, št. 932. ki Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 191 ČI. 13 — Z namenom, da se uresniči demokratična udeležba krajevnih skupnosti in neposredno zainteresiranih družbenih sil v šolskem življenju in upravljanju, bo ustanovljen poleg na ozemlju temelječih šolskih okrajev, ki jih predvidevata člena 9 in 10 odl. preds. rep. z dne 31, maja 1974, št. 416, avtonomni okraj za šole s slovenskim učnim jezikom. Omenjeni okraj bo imel nalogo: a) da deluje za okrepitev in razvoj šolskih ter povezanih dejavnosti, upoštevajoč sicer skupnosti; b) da poišče najprimernejše rešitve za s slovenskim učnim jezikom; cilj in vzgojnih ustanov kulturne civilne posebne in potrebe in v slovenskem rasti specifične c) da vzpodbuja in ohranja stike med šolami za zagotovitev kulturnih usmeritev ter didaktičnih in pedagoških kriterijev. Okrajni svet šol s slovenskim učnim jezikom bo imel strukturo ločata člena 11 in 12 gori navedenega odl. preds. rep. z dne Predstavniki raznih ustanov in socialnih kategorij brani med pripadniki slovenske etnične skupine. ČI. verze 14 — ter v za zaščito narodi. Na Slovenski etnične univerzah slovstvo, za mednarodno ki skupini vršijo skupine, v deželi je zajamčena didaktično njenega bodo in in njene predmeti, razvoj, skupin, zaščita za sociologijo zgodovinskega etničnih 1974, skladnosti št. 416. svetu v vodstvenih dejavnost bogatstva ČI. 15 — Z namenom, da se pospešuje skupine, bodo olajšani stiki s središči in Slovenije bodisi z organiziranjem predavanj, s šolskimi izleti in obiski šol, muzejev in osebja, ter nasploh vsakršna oblika kulturnih ČI. 16 — status drugega Slovenski radijski postaji radijskega omrežja. in ljudskih za funkcije za tradicij, mostu 17 — Slovenska združenja in med jezik in izročil, za in primer- jezik kulturne uni- pomena slovenski slovenski iz- organih za pre- izmenjave razvoj in kulturni napredek slovenske etnične kulturnimi ustanovami Socialistične republike seminarjev in izpopolnjevalnih tečajev bodisi knjižnic bodisi s srečanji dijakov in učnega izmenjav. »Radio Trst A« bosta priznana avtonomija Podobno bo zajamčena avtonomija sporedov televizijskih oddaj v slovenskem tere predvideva čl. 21 zakonskega odloka z dne 22. januarja 1975, št, 3. ČI. bodo posebnega in stolice odnosov, šol in funkcije, ki jih do- maja specifične tečaji večje navedenem udeležba znanstveno razvoja osnovani prej 31. čim jeziku krajevne probleme slovensko zgodovino, za zgodovino slovenske kulture in ljudskih gospodarstvo in razvoj ozemlja v obmejnih regijah, za italijansko jalno pravo etničnih vajalce in tolmače. Kulturni etnični strukturah, v celotne ustanove kulturnega, umetniškega, in jeziku, ka- znanstvenega, vzgojnega, razvedrilnega, športnega, socialnega in podpornega značaja imajo pravico, da jim pristojni javni organi podelijo materialno in finančno pomoč, ki jo uživajo podobne ustanove, ki delujejo v vsedržavnem merilu. Podobna pravica pripada za izdajanje kulturnega, jeziku. ČI. 18 umetniškega, — V skladu znanstvenega, z zaščito knjig, političnega krajine ter revij, in časopisov vzgojnega zgodovinskega in in periodičnega značaja v umetniškega državnega premoženja v smislu čl. 9 ustave morajo biti zavarovane tudi posebne značilnosti v katerih živi slovenska etnična skupina, bodisi da gre za zgodovinske in umetniške menike ali pa značilnosti naselja, gačne oblike izražanja kulture in V ta namen bo ustanovljen nike in umetnine z izvedenci, ki ČI. 19 — z namenom, Nobena sprememba da se prejudicira tiska slovenskem vasi, spo- bodisi da gre za običaje, ljudske pesmi in plese ali dručustev prebivalstva. poseben odsek pri nadzorništvu za starožitnosti, spomebodo izbrani med slovensko etnično skupino. se ne sme etnična sestava vnesti v razmejitve omenjenih temeljnih upravnih enot enot. Slovenska etnična skupina mora biti pravično zastopana v vseh javnih zavodih, odborih, komisijah in ustanovah, katerih delovanje lahko sovpada s kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi koristmi slovenskega prebivalstva. Prav tako bo morala slovenska etnična skupina imeti svoje zastopnike v zbornicah za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo z zadevnimi odseki ter v odgovornih orga- nih uprave gospodarski državnih, poldržavnih razvoj v deželi. in deželnih skladov, ki imajo namen dajati pobude za 192 Razprave Zaščita družbeno-gospodarskih in gradivo, Ljubljana, in ambientnih december 1979, št. 9—10 interesov ČI. 20 — Zaščita slovenske etnične skupine se tiče tudi družbeno-gospodarskih in ambientnih interesov, ki tvorijo predpostavko njenega obstoja in ohranitve. Te interese je treba upoštevati pri pripravi regulacijskih načrtov, urbanističnih programov, načrtov stanovanjskih ter cenenih in ljudskih gradenj. V primerih, ko je treba ali uvesti služnosti zaradi ali vinkulacije ranega prebivalstva bodisi ali občinskih) ter je treba ugotovljenih nad potreb njimi, se mora javne koristi predhodno razlastiti slišati neposredno bodisi prek organov krajevne upoštevati morebitne predloge, ki skušajo vsaj omejiti škodo na lastnini, nasadih, napravah nepremičnine mnenje zainteresi- uprave (področnih preprečiti, obiti ali in obratih podjetja. V vsakem primeru je zajamčena prednostna pravica pri zaposlitvi na morebitna nova delovna mesta za one, ki imajo stalno bivališče na omenjenem območju, ter prednostna pravica za gospodarske in zasebne dejavnosti. Osnutki gospodarsko-družbenega in urbanističnega načrtovanja ter njihova izvajanja na ozemlju, na katerem živi slovenska etnična skupina, se morajo držati načela, da ne spremenijo etničnega značaja omenjenega ozemlja, V ta namen bo moralo biti vključeno v pristojne organe primerno število predstavnikov omenjene etnične skupine, kateri bodo izbrani med izvedenci v specifičnih zadevah ter med najbolj zainteresiranimi socialnimi kategorijami. V skladu z načelom člena 45 ustave se bo z najprimernejšimi sredstvi pospeševalo in krepilo ustanavljanje zadrug za gospodarski razvoj in za zaščito prej navedenem ozemlju ter bo zavarovan razvoj obrtništva. ČI. 21 — Državljani slovenskega jezika, ki so pod koristi fašističnim prebivalstva režimom utrpeli na prega- njanje ali obsodbe zaradi svoje privrženosti lastnemu jeziku, kulturi in tradiciji odnosno zaradi dejavnosti v obrambo slovenskega prebivalstva in jezika, imajo pravico do odškodnine. Nanje bodo raztegnjene vse ugodnosti, ki jih določajo veljavni zakoni v prid političnim preganjancem. V ta namen bodo ponovno odprti roki za vložitev prošenj in zadevne dokumentacije. Svojemu namenu in zakonitim lastnikom ali upravičencem bodo vrnjene nepremičnine, katere je bilo treba prisilno odstopiti v času fašističnega režima. Prehodna ČI. 22 — nom z dne Za 31. izvedbo januarja oblaščena, da izdaja ustavo in s splošnimi odredbe 1963, št. končna določila čl. 3 deželnega statuta, 1, je in avtonomna dežela odobrenega in deželni slovenskih pristojnosti svetovalci organizacij, in uradov norm, ki jih ta zakon v njeni pristojnosti. V nadaljnjih zako- Benečija po- zakone o problemih, ki se tičejo slovenske manjšine, v skladu z načeli pravne ureditve — med katere spada načelo o zaščiti manj- šin — ter ob spoštovanju norm, ki jih določa ta zakon. ČI. 23 — Vladi je poverjena naloga, da izda v šestih mesecih, ljati ta zakon in potem ko sliši mnenje posebne komisije, ki jo bodo tarci z ustavnim Furlanija-Julijska slovenske primerne na deželo določa, šestih in etnične potrebne Furlanijo-Julijsko ter njihova mesecih skupine ukrepe, konkretna bo dežela ter predstavniki vključno Benečijo, izvedba. Furlanija-Julijska potem ko začne vesestavljali parlamen- da prenos se krajina najpomembnejših nadaljnjih zagotovi izdala funkcij, spoštovanje ukrepe, ki se ČI. 24 — Prekličejo se vse določbe, ki nasprotujejo temu zakonu. (Zakonski načrt je 3. 6, 1977 predložil deželnemu zboru FurlanijeJulijske krajine svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.) Razprave in gradivo, PISMO Ljubljana, december PREDSTAVNIKOV MINISTRSKEMU Spoštovani 1979, št. 9—10 193 SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V PREDSEDNIKU GIULIU ANDREOTTIJU ITALIJI gospod GIULIO ANDREOTTI, Palača Chigi, Rim predsednik ministrskega sveta Gospod predsednik, sklicujoč se na Vaše srečanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji 3. septembra 1976 v Vidmu in na tematiko, ki Vam je bila takrat prikazana, si dovoljujemo obrazložiti Vam zahteve slovenske skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Po vsem, kar Vam je bilo v zgoščeni obliki prikazano v pismu, ki smo Vam ga poslali 27, junija 1977, in po tistem, kar je bilo 2. decembra 1971 obrazloženo takratnemu predsedniku vlade poslancu Colombu, ki je v teh prostorih sprejel zastopstvo slovenske narodne skupnosti, želimo danes poudariti samo nekatere aspekte, ki so za nas temeljne važnosti. V obdobju šestih let, ki so od tedaj potekla, se je v državi ustvarilo novo ozračje. Prav se je spremenil politično upravni položaj v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V tem času je prišlo do sklenitve in ratifikacije osimskega sporazuma, ki smo ga Slovenci ugodno sprejeli, zlasti zato, ker je bilo z njim dokončno rešeno mejno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum nedvomno ustvarja pogoje za nove trajne oblike sodelovanja na raznih tako ravneh in spektive na v raznih razvoju področjih, odnosov razumov gospodarskega manjšine. stno predvsem med obema značaja pa na v največji meri Podčrtati je treba važnost uvoda in 8. člena skupnost, ker je v njiju zagotovljena zaščita Poudarjamo, tranjem pravu«, da je vsebina veljavnem uvoda za vso gospodarskem, državama, pri čemer obvarovati hkrati bo odpira morala obstoj nove per- uresničitev spo- in interese slovenske tega sporazuma za slovensko narodnoprizadetih narodnostnih skupnosti. — in člena 8 pozitivna tudi zato, ker govorita deželo, zlasti torej tudi za Slovence v videmski o »no- pokrajini, ki še danes ne uživajo narodnostnih pravic. Obenem z nujnostjo čimprejšnje uresničitve obveznosti iz osimskega sporazuma, je treba danes nujno rešiti vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji in zagotoviti njen vsestranski razvoj na osnovi državnega zakona. Taka globalna rešitev bi ustrezala ne le duhu osimskih sporazumov, in mednarodnih konvencij za obrambo pravic manjšin, marveč bi pomenila tudi nadaljnji korak v izvajanju republiške ustave. Istočasno bi predstavljalo nedvomen dokaz nadaljnjih korakov na poti demokratičnega razvoja in družbenega napredka, za kar morajo ustavne sile v deželi vlagati največji napor. Menimo, da so dozoreli časi za zagotovitev globalne rešitve vprašanj slovenske manj- šine, kar slovensko prebivalstvo skupaj z demokratičnimi silami že desetletja enotno zahteva. S tem v zvezi pripravljenost poudarjamo, za dosego take da je na mnogih vplivnih mestih bila potrjena politična rešitve. Kot primer navajamo obvezo, ki jo je dal v imenu vlade zunanji minister Forlani ob odobritvi zakona za ratifikacijo osimskega sporazuma v parlamentu 17. decembra 1976, ko so vsi parlamentarci strank ustavnega loka sprejeli vlada, da pripravi ustrezne inštrumente za zagotovitev nega razvoja in globalne zaščite slovenske manjšine, krajini. Obveze gramskih v tem izjavah smislu novembra je sprejel 1974 tudi deželni in decembra resolucijo, v kateri se »obvezuje popolne enakosti pravic, svobodki živi v deželi Furlaniji-Julijski odbor Furlanije-Julijske Prav tako je treba omeniti dejstvo, da so stranke ustavnega PRI, PLI in Slovenska tega leta sprejele skupnost programsko ob resolucijo, prtih vprašanj slovenske narodne polno uresničitvijo načel v duhu ustave in so potrjena ciljev bo dežela ukrepe za podpisu s členom sporazuma v kateri 3 posebnega globalno zaščito slovenske se obvezujejo statuta vlado narodnostne okviru pristojnosti dežela uresničila navedene v pro- loka, KD, KPI, PSI, PSDI, programskega manjšine, ki živi v deželi osimskih sporazumov, ki s stalno akcijo spodbujala krajine 1975. značaja »prispevati konec julija k rešitvi od- Furlaniji-Julijski krajini, s pojih vsebuje člen 6 republiške avtonomne in parlament, manjšine. pravice in načela. S dežele. Za dosego da sprejmeta posebnimi teh ustrezne ukrepi bo v 194 Razprave Resolucije Vzdušje pokrajini, in očitno enake vsebine novega časa ki prek kulturnih izpoveduje svojo ki ob so ima sprejeli odsev tudi tudi razni nim izkušnjam, tost za uresničenje dejanske enakosti vseh Tak razvoj je pospešil pozitivna stališča nasprotij Ljubljana, občinski v slovenski krožkov, ustanov identiteto in daje premoščanju In gradivo, december in pokrajinski narodnostni 1979, sveti skupnosti št. 9—10 v deželi. v videmski in združenj emigrantov, vsakodnevno jasno pozitiven prispevek k človeškim in družbe- preteklosti odražajo razpoložljivost in zavze- Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini. tako predsednika videmske pokrajine, ki je zatrdil, da je »interes pokrajine, da se ovrednoti slovenska etnična skupnost«, kakor tudi videmskega nadškofa, ki je na Dnevu emigranta 9. januarja 1977 dejal, da mu je »drago srečanje tudi zato, da lahko poudari misel o varstvu in obranjevanju etične, kulturne in jezikovne identitete, ki je pri srcu duhovnikom in same slovenske skupnosti«, Videmski nadškof je tudi 25. marca 1976 izdal dekret, s katerim je dovoljena raba slovenskega jezika v liturgiji v njegovi nadškofiji. V tej široki in skupni pripravljenosti podpiranja skladnega razvoja slovenske skupnosti v videmski pokrajini poudarjajo razne krajevne uprave zahtevo po polnem priznanju narodnostnih pravic slovenske manjšine. Občinski svet v Grmeku se je 10. julija 1977 na pri- mer soglasno izrekel »naj parlament in deželni svet Furlanije-Julijske krajine poskrbita tudi v okviru posebnega zakona za zaščito slovenske etične skupnosti za uresničitev vseh ukrepov, ki jih predvideva osimski sporazum in ki naj omogočijo skladen socialni in gospodarski razvoj naše dežele in posebej naše občine. V tem smislu je potrebno tudi, da pride do poučevanja v slovenskem jeziku«. Obveze do slovenske skupnosti morajo torej parlament in vlada, dežela FurlanijaJulijska krajina in druge prizadete krajevne ustanove čimprej uresničiti, Predsedstvu vlade so gotovo znana upravičena pričakovanja Slovencev v Italiji, saj so bila predložene številne konkretne zahteve za zaščito narodnostnih in družbeno-gospodarskih pravic in druge pismene obrazložitve. Zakonske osnutke za globalno rešitev slovenske narodnostne skupnosti sta predložili KPI in PSI. Na osnovi člena 50 ustave je predložila svoj osnutek tudi Slovenska skupnost. Predlog v tem smislu je dala tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Cilj teh predlogov je formalno in popolno priznanje slovenske narodnostne skupnosti kot pravnega subjekta, ki je zaščiten z določbo člena 6 ustave, kakor tudi jamstvo za njen obstoj in razvoj. V vseh predlogih so zajete potrebe bistvenega pomena za slovensko manjšino, in sicer: raztegnitev zaščite na celotno ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, torej na tržaško, goriško in videmsko pokrajino; priznanje enakopravnosti slovenskega jezika v vseh treh pokrajinah; kulturni razvoj, zaščita zgodovinskih in umetniških vrednot, ljudskih tradicij in kulturnih izmenjav; ukinitev fašističnih zakonov, ki ogrožajo obstoj narodne manjšine; popolna rešitev še vedno odprtih vprašanj slovenske šole, njena avtonomija in zagotovitev vseh njenih vrst in stopenj; rešitev problemov kulturnih, rekreativnih, gospodarskih, so- cialnih, športnih in drugih ustanov in združenj, kakor tudi njihova zaščita in potrebna jamstva za njihovo nemoteno dejavnost; zagotovitev pravične prisotnosti slovenskega osebja v javnih službah; zaščita narodnostnih interesov slovenske manjšine v sociogospodarskem programiranju in urbanističnem planiranju ter ovrednotenje njenih sociogospodarskih pobud, kakor tudi razpolaganje s sredstvi informiranja v slovenskem jeziku in njihova vodstvena in upravna avtonomija. Posebej tkiva in želimo rešitve omeniti potrebo zgodovinskega, po zagotovitvi kulturnega in ponovne jezikovnega obnovitve premoženja valstva krajev v videmski pokrajini, ki jih je prizadel potres. Mislimo, da je treba vse omenjene potrebe v najkrajšem stavljamo danes sledeče zahteve: 1. vlada naj v sporazumu s predsedstvi obeh zbornic da etično-socialnega slovenskega času uresničiti, pobudo za prebi- zato po- ustanovitev po- sebne komisije, ki naj prouči zakonske osnutke in poglobi vsa vprašanja v zvezi s popolno enakostjo pravic, svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske narodnostne manj- šine, ki živi v Furlaniji-Julijski krajini; 2. pri obravnavanju političnih, gospodarskih . teh vprašanj mora vsekakor biti zagotovljeno in kulturnih predstavnikov manjšine; aktivno sodelovanje UM 3. zakoni za globalno zaščito manjšine in drugi s tem povezani ukrepi, morajo biti odobreni do roka, ki je določen za uresničitev obvez iz osimskega sporazuma, in sicer do 3. oktobra 1978. Gospod predsednik, nismo Vam hoteli v podrobnosti prikazati vprašanja slovenske manjšine, tudi zato, ker vemo, da so Vam mnoga da se boste s svojimi izkušnjami, sposobnostjo odprtih vprašanj slovenske narodnostne manjšine vojne čuti popolnoma upravičena, da končno izmed teh poznana. Prepričani smo zato, in občutljivostjo čimprej odločno lotili v Italiji, ki se več kot 30 let po koncu doseže kar določa republiška ustava, h ka- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 195 1979, ši. 9—10 teri so Slovenci prispevali s svojo odločno protifašistično akcijo, ki je dosegla višek v boju za svobodo In v odporništvu, v katerem so se Slovenci do skrajnosti žrtvovali za pravičnejšo in lepšo bodočnost za vse ljudi, ki živijo v tem delu Evrope. Pismo so podpisali in 9. 8, 1977 izročili: senatorka Jelka Gerbec za Komunistično partijo Italije Drago Štoka, deželni svetovalec za Slovensko skupnost Marko Waltritseh za Socialistično stranko Italije Boris Race za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo Damjan Paulin za Svet slovenskih organizacij Viljem Černo za slovenske kulturne krožke v videmski DECRETO DEL PRESIDENTE DEL CONSIGLIO DEI MINISTRI 24 DICEMBRE (Odlok predsednika ministrskega sveta z dne 24. decembra 1977) pobuda al una commisslone speciale per lo studlo nella reglone Frduli-Venezla Glulia. : IL PRESIDENTE DEL CONSIGLIO DEI MINISTRI DI CONCERTO CON IL MINISTRO PER IL TESORO Rawvisata l'opportunita di procedere alla costituzione di una commissione speciale per lo studio dei problemi interessanti la minoranza di lingua slovena nella regione Friuli-Venezia Giulia; Viste le designazioni dei Ministeri dl grazia e giuStizia, degli aflari esteri, dell'interno, della pubblica istruzione e della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia; Ritenuta lopportunita di integrare la composizione della commissione sopra indicata con esperti in materia di minoranze linguistiche; Visto il decreto del Presidente della Repubblica 11 gennaio 1956, n. 5, e successive modificazioni; Decreta: La commissione Presso costituita: Art. 1. indicata nelle premesse & come ap- Siskovic dott. Carlo, Sirk prof. Albino, Pacia avvo calo Gaspare, Bartole prof. Sergio, in rappresentanza della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia; Pototschnig prof. Umberto, Barbina prof. Guido, Iskra prof. Romano, Spetic Stojan, Volcic prof. Aljosa, Suadi prof. Fabio, Malintoppi prof. Antonio e Armaroli prof. Paolo, esperti, Segretario: Scoz dott.ssa Carla, in servizio presso la Presidenza del Consiglio. Art. 2. La commissione di cui all'art. 1 cessera la propria attivita entro l'anno 1978. Art. 3. I membri della commissione estranei alla pubblica amministrazione hanno diritto a fruire del trattamento di missione ai sensi dell’art. 28 della legge 18 dicembre 1973, n. 836, e a tali effetti sono equiparati alla aualifica di dirigente generale, Art. 4. del Presidente della Repubblica 11 gennaio 1956, n. 5. Art. 5. Membri: prefetto Gizzi prof. Elio, consigliere di Cassazione; Gotti Porcinari dott. Leopoldo, primo referendario della Corte dei conti; Metalli prof. Giuliano, in rappresentanza della Presidenza del Consiglio; consiglicre di Cassazione Scardaccione dott. Prospero, in rappresentanza de] Ministero di grazia e€ giusti- Le spese graveranno della spesa per il funzionamento della commissione sul cap. 1101 dello stato di previsione del Ministero del tesoro - rubrica Presi- denza del Consiglio dei Ministri - dell'esercizio © successivo. Roma, del Ministero _ d ambasciata del Ministero Rizzo Lauriola dott. Luigi, degli affari esteri; dott. Fernando, Nistero della Objavljeno pubblica istruzione; 2. 2. 1978 v »Gazetta Italiana«, št. 33, str. 799 ufficiale della 1977 Il Presidente del Consiglio dei Ministri ANDREOTTI Il Ministro per il tesoro STAMMATI dell'interno; D’Asaro dott. Giovanni, in rappresentanza del Mi- sara inviato alla Corte dei conti add) 24 dicembre in in rappresentanza 1977 Art. 6. Tl presente decreto per la registrazione. Zia; Prefetto 1977 Ai P ti della issi che ne abbi diritto saranno corrisposti i compensi di cui al decreto Presidente: Cassandro avv. prof. Giovanni. consigliere rappresenlanza pokrajini. Registrato alla Corle dei conti, addl 18 gennaio 1978 Registro n. | Presidenza, Repubblica foglio n. 112 196 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 LISTINA O PRAVICAH SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI CARTA DEI DIRITTI DEGLI SLOVENI DELLA PROVINCIA DI UDINE Slovenci v Videmski pokrajini doživljajo zaradi potresa leta Gli Sloveni della provincia di Udine, a causa del terremoto 1976 najbolj dramatičen trenutek v svoji zgodovini. del 1976, stanno vivendo il momento pit drammatico della loro storia. Alle conseguenze di una lunga politica di repressione e di emarginazione, che ba colpito il gruppo nelle sue basi spirituali e materiali, ora si aggiungono gli effetti della violenza naturale che ba sconvolto con le famiglie ed i paesi anche guanto sopravviveva delle strutture economiche e sociali, Posledicam dolgotrajne represivne politike, ki je potiskala slovensko narodnostno skupnost na rob dogajanj ter načela njene materialne in duhovne osnove, se zdaj pridružujejo posledice naravne katastrofe, ki ni pretresla samo družine in vasi, temveč tudi vse še ohranjene gospodarske in družbene strukture ter povzročila posledice, kakršnih ne zasledimo nikjer drugje. con esiti che altrove non hanno riscontro. Žnwve dvojne katastrofe se Slovenci v Videmski pokrajini v Vittime di un duplice disastro gli Sloveni della provincia di trenutku, ko je hudo ogrožen njihov goli obstoj, obračajo Udine, s to listino na politične, družbene, kulturne in sindikalne dejavnike ter na vso javnost in v prepričanju, da pomeni ta la loro stessa sopravvivenza, nell’ora in cui gravemente incombe la minaccia per si rivolgono con questa carta alle forze politiche, sociali, culturali, sindacali e all ‘opinio- niji evropsko obeležje, pozivajo k solidarnosti z napori za ne pubblica, per fare appello alla solidarieta nello sforzo che essi compiono per salvare la loro Comunila, convinti che njeno rešitev. essa costituisca un bene inestimabile per ! ‘Italia ed un con- skupnost neprecenljivo vrednoto za kalijo in da daje Furla- notato europeo per il Friuli, Kakor je nujno obnoviti po potresu prizadete kraje, tako je Rispetto alla necessaria opera di ricostruzione dei paesi de- na ozemlju, kjer živijo Slovenci, v prvi vrsti potrebno oživiti družbene in gospodarske strukture, kar bo tudi povra- vastati dal sisma acguista prioritd ne! territorio degli Sloveni čilo za škodo, ki so jo te strukture utrpele zaradi političnih krivic. l'opera di riattivazione delle sue strutture sociali ed economiche da intraprendere anche come doverosa azione riparatoria dei danni da esse subiti a causa delle vessazioni politiche. Da bo ta težavna akcija uspela, je treba pospešiti vračanje 1 s a kupnosti k svoje 4 mu izvoru tudi s tem, da jo država kot tako prizna. Na ta La riuscita di questa complessa azione richiede preliminarmente che il gruppo etnico sloveno, riconosciuto come tale dallo Stato ¢ restituito alle proprie matrici etnico-comunita- način bo ponovno našla zavest same sebe in ob solidarnosti rie, possa, drugih Slovencev postala subjekt svojega preroda. darieta con gli altri Sloveni, porsi come protagonista della nella ritrovata coscienza di se stesso e nella soli- sud rinascita, demo- Nella ricorrenza del trentennale della Costituzione gli Sloveni, nchiamandosi ai dettami della stessa che restano an kratičnih svoboščin, ki zagotavljajo posameznikom in skup- cora da attuare, sollecitano la realizzazione di quel progetto nostim pravico do lastnega humanega razvoja, do svobode di democrazia che riconosce ai singoli e alle comunitd 1! di Ob trideseti obletnici ustave se Slovenci sklicujejo na še neuveljavljena določila in zahtevajo uresničitev njena ritto alla propria crescita umama, all'esercizio della liberta nel pluralismo di iniziative e di associazioni politiche, reli: giose e sindacali, alla manifestazione del pensiero nella forv pluralizmu spodbud v političnih, verskih in sindikalnih združevanjih, do izražanja misli v izvirni obliki, ki je veza- ma originale legata alla propria lingua e alla liberid economica mediante il lavoro come dirtito fondamentale. na na materin jezik, do gospodarske svobode, ki naj jo zagotovi delo kot osnovna pravica. Gh Sloveni della provincia di Udine vivono da oltre un mil- Slovenci tale italiano comprendente lennio su un territorio situato lungo lattuale confine orien Videmske pokrajine živijo že več ko tisoč let ob današnji vzhodni italijanski meji, na ozemlju, ki zajema več vari comuni dalla Val Canale al fiume Judrio, občin od Kanalske doline do reke Idrije. Costituiti de quattro sottogrupp: dialetial essi hanno man- Porazdeljeni v štiri narečne skupine so skozi stoletja ohranili tenuto net secoli le propria comune tdentita elnica e lingut- svojo narodnostno stica~ me sono documento la storia e Wereditd culturale vive tako zgodovina in jezikovno identiteto, kar dokazujeta kot še danes živa kulturna dediščina, ki je ¢ presente fino ad oggi, frutto anche delle forme di ampia med drugim tudi nasledek široke upravne in politične avto- eutonomia amministrativa ¢ politica godute nel passato per nomije, ki jo je to ozemlje v preteklosu uživalo kot mejni pas la protezione del Patriarcato aquileiese ¢ della Repubblica di oglejskega patriarhata in beneške republike. Venezia, Rozprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 V ca ovir,ki sega do današnjih dni, spada nekaj beneških likovnih in literarnih spomenikov, ki zavzemajo častno me- sto v zgodovim slovenske ustvarjalnosti. Avtonomijo je po napoleonskih vojskah Avstrija ukinila in Beneškim Slovencem ni bila več povrnjena, tudi po letu 1866 ne, ko Nasprotno. so bili priključeni italijanskemu kraljestvu, od leta 1866 so začeli izvajau načrt, katerega cilj je bil izbrisau vse izvirne lastnost narodnostne skupnosti. Učinki te načrtne akcije trajajo še danes valstvo zaujiti lastno kulturo, svoj jezik, še celo svoj izvor. Z nizkotno propagando se je posrečilo ustvariti v ljudeh obda so zaradi vredni. Vsaka ljala napade, svoje narodnostne In questo quadro, che si prolunga fino ai tempi nostn, st collocano monumenti artistict ¢ letlerari che occupano un posto d’onore nella storia della Slovema Soppressi dall’ Austria dopo Wepoca napolennica, gli ordinamenti autonomi non vennero restituiti agli Sloveni, quando questi, nell'anno 1866, entrarono a far parte del Regno d'Italia Anzi, da allora, fu posto in atto un disegno — che ancora oggi svolge i suci effetti — tendente a cancellare gli originari connotati della Comunita. Državnemu aparatu je bila zaupana naloga, da prisili prebi- čutek, 197 pripadnosu manj- javna oblika slovenskega izražanja je do£ivnajuglednejši slovenski kukurniki, književni Con la mobilitaziome dell 'opparato dello Stato si volle indurre le popolazioni a rinnegare la propria cultura, la propria lingua e perfino le proprie origini e, con subdola propagande, si riusc! a creare nella popolazicne il complesso di inferiorita legato alla proprus condizione etnica. atlaccata ogni forma pubblica della espressione ki, zgodovinarji in znanstveniki so bili preganjani. Venne slovena ¢ vennero posti al bando i suot pid illustri cultori nel campo della letteratura, della storia e della scienza. Mladini je bilo onemogočeno slovensko izobraževanje v šoli; njej je bila celo zaupana naloga, da zawe rodno govorico, Represivna akcija je doživela višek z nastopom fasistič- ne diktature, ko je prišlo celo do zaplemb katekizmov in do prepovedi rabe slovenskega jezika v cerkvi, kjer so mu ohranjali dostojanstvo, ga gojh in spoštovali. Si impedt ai giovani di accedere all ‘istruzione slovena nella scuola; anzt a questa venne affidato il compito di sopprimere il linguaggio nativo. L'azione repressiva culmind com Vavvento della dittatura fascista, la quale giumse a sequestrare i catechismi ed a proibire |'uso della lingua slovena melle chiese, dove essa aveva conservato dignita, culo e ri- spetto. Antifašistični boj in republiška ustava, ki sloni na načelih svobode, demokracije, enakopravnosti in pluralizma, na načelih torej, ki so idejna osnova za priznanje pravic Slovencev v Videmski pokrajini, sta bila ob nacionalističnem pojmovanju državne enotnosti in ob sovražni politični volji neučinkovita, Četudi je v boju za osvoboditev slovensko prebivalstvo zmoglo dau pomemben prispevek, je bila njegova odpornost po vojni s silo oslabljena. Tako se je lahko uveljavljala nacionalistična prevara, ki je zanikovala že sam obstoj Slo- La lotta antifascista e la Costituzione repubblicana, basata sui principi della liberta, della democrazia, dell'upuaplianza e del pluralismo, presupposti ideali per il riconoscimento dei diritti degli Sloveni della provincia di Udine, si rivelarono inefficaci di fronte ad una concezione nazionalistica della unita dello Stato e alla avversa volonta politica. Nello stesso lempo erano state minate le resistenze della popolazione slovena, che pure aveva dato il suo contributo alla lotta di Liberazione. Ebbe cosi ancora una volta il sopravvento la prevaricazione nazionalistica, tendente a negare la stessa esistenza degli Sloveni della provincia di Udine. vencev v Videmski pokrajini. To represivno akcijo, ki je prizadela demokratično zavest pomembnih osebnosti, združenj in političnih skupin, je spremljal, in to ne naključno, tragični pojav izseljeništva, ki je tu zadobilo razsežnosti množičnega odhajanja mladine in povzročilo demografsko krvavitev slovenske skupnosti, da se je v kratkem času zadnjih tridesetih let številčno znižala na polovico in se tako znašla na skrajnem robu golega obstaJanja. Resnost teh razmer je po drugi strani kljub vsemu pripeljala do uuditve zavestnih sil skupnosti in do prebuditve mladih moči. Čeprav je bila skupnost prizadeta v integriteti svoje etnične zavesti in socialno in gospodarsko potisnjena na rob, širi z obnovljeno skupnostno in moralno prizadevnostjo živo tkivo kulturnih in emigrantskih društev. Kljub političnim oviram je tako lahko pognala in zrasla volja po prerodu Slovencev v Videmski pokrajini. A questa azione repressiva, la quale recé offesa alla coscienza democralica di insigni persone, di associazioni, di ragruppamenti politici, si accompagno non a caso la tragica vice nda deli 'emigrazione, gui svoltasi come esodo giovanile in massa, con il conseguente dissanguamento umano del gruppo sloveno, che si trovd mumericamente dimezzato e ridotto ai limiti della sopravvivenza nel breve arco degli ultimi trent ‘anni. La di icita di questa sit: ebbe tutlavia Vefjetto di rafforzare le componenti vigili e di risvegliare quelle giovanili della Comunita, la quale, sebbene colpita nella integrita della sua coscienza etnica e dissestata nella sua struttura sociale ed economica, continud a produrre con rinnovato impegno civile e morale un vivo lessuto di associazioni culturali e di emigranti. Cosi ai margini delle preclusioni politiche pott germogliare e la volnta di rinascit degli Sloveni della provincia di Udine. 198 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Kot v drugih kritičnih trenutkih slovenske narodne zgodovine, se tudi danes na številnih množičnih kulturnih prireditvah, kakor so na primer tabori na Kamenici, zbirajo pripadniki skupnosti. Njihova različna mnenja in tendence najdejo stično točko v organizaciji obrambe skupnosti, naj bo Oggi, come avvenne in altri momenti eritici della storia del Popolo sloveno, numerose mamifestazioni culturali di massa, tra cui f solenni ‘‘tabori'' di Kamenica, raccolgono i membri della Comunita, la cui pluralita di voci e di tenden- na njenem lastnem ozemlju kot zunaj njega, ter v opozarja- del gruppo sia all'interno che all'esterno del suo territorio nju izvoljenih organov in demokratičnih sil v Furlaniji, v de- storico e nel richiamare I'attenzione degli enti elettivi e del- želi in v državi na problem Slovencev v Videmski pokrajini. le forze democratiche del Friuli, della Regione e dell'ltalia sul problema degli Sloveni della provincia di Udine Med najbolj pomenljivimi trenutki v enotnem delovanju ze trova il punto di convergenza nell'orgamizzare la difesa društev je bila organizacija velikodušne pomoči, ki jo je L'ettivita unitarie delle associazioni ebbe il suo momento Slovenija nudila po potresu prizadetim krajem. Ta pomoč je pin significativo quando esse organizzarono il generoso soc- pokazala na možne oblike sodelovanja in izmenjavanja misli med Furlanijo in Slovenijo v skladu z duhom osimskega sporazuma, ki je prav tedaj stopil v veljavo. S to pogodbo, ki je porok za stabilnost meja in za željeno prijateljsko sodelovanje med lulijo in Jugoslavijo, je neopravičljiv kakršenkoli političen izgovor proti priznanju pravic slovenske skupnosti v Videmski pokrajini, pravic, ki so po ustavi enake pravicam tržaških in goriških Slovencev. corso sloveno alle popolaziomi colpite dal terremoto, nel corso del guale vennero a prefigurarsi forme di collaborazione e di collegamento ideale tra il Friuli e la Slovenia, in armonia con lo spirito del Trattato di Osimo, che proprio allora entrava in vigore. Con questo trattato, che sancisce la stabilita delle frontiere ed i propositi di amichevole collaborazione tra I'Italia e la Jugoslavia, cade ogni pretesto politico per negare il riconoscimento dei diritti della Comunita slovena della provincia di Udine, costituzionalmente identici a quelli degli Sloveni £oriziani e triestini. mente gualsiasi distinzione in tal senso nei loro confronti, razlikovanje med njimi in drugimi deli slovenske skupnosti, come cvidente tentativo di perpetuare la politica del loro isolamento e guindi della loro riduzione a fatto locale, ribs discono per contro l'urgenza di provvedimenti riparatori al la degradazione culturale cui il gruppo č stato ridotto, pro: prio a causa del lungo perseguimento di tale politica. ker je to jasen poskus nadaljevanja poliuke, ki jih je doslej lirala in P potiskala na raven krajevne posebnosti. Nasprotno, poudarjajo nujnost ukrepov, ki naj popravijo sedanje: stanje kulturnega razkroja, v katerem so se znašli zarddi dolgotrajnega izvajanja take politike. Slovenska skup v Videmski pokrajini, danes porazdelji na v narečne skupine, se bo lahko v polnosti izražala, kadar bo njena dragocena skupna jezikovna in kulturna dediščina rešena sedanje uničujoče brezbrižnosti in bo v slovenskem izobraževanju, torej v plodnem stiku s slovenskim knjižnim jezikom, našla naravni združujoči okvir za svoj specifični, sodoben, ustvarjalen in prispevku vseh Slovencev odprt razvoj. Slovensko izobraževanje, ki naj se organizira na šolah raz- ličnih stopenj v okviru avtonomnega slovenskega šolskega okraja, se bo moralo opreti na vsemu prebivalstvu odprte ustanove in službe, kot so knjižnice, gledališče, muzej, prostori za društveno delovanje, televizijska služba, tisk. Za slovensko izobrazbo učiteljev in kulturnih delavcev naj bi skrbela fakulteta za vzhodno evropske jezike pri novoustanovljeni videmski univerzi, ki naj bi dala Furlaniji evropsko vlogo. La Comunita slovena della provincia di Udine, oggt fraxionata secondo varield dialetiali, potra esprimere appieno se stessa solo se il suo prezioso patrimonio linguistico culturale comune, salvato dall‘attuale incurta distruttiva, trovera nell'istruzione slovena, e quindi nel fecondo contatto con quella lingua letteraria, il suo naturale quadro di unione € di sviluppo specifico in senso moderno e creativo, aperto al contributo di tutti gli Sloveni. E evidente che |'istruzione slovena, da organizzarsi secondo i vari livelli scolastici neli 'ambito di un autonomo distretto scolastico sloveno, dovrd avera per base strutture ¢ funzioni aperte a tutta la popolazione, come biblioteche, teatro, museo, sedi per atlivitd associate, servizi lelevisivi e stampa, mentre la formazione in lingua slovena di insegnanti e operatori culturali potra avere la sua appropriata sede nella Facolta di Lingue dell'Europa orientale, istituita nella nuova Universita di Udine per un Friuli in funzione europea. Vendar moramo poudariti, da bo lahko ponovna pridobitev učin- E da rilevare pero che il ricupero delle originarie capacita kovita le, če bo skupnost ponovno pridobila tudi svoje člo- spirituali e creative avrd piena efficacia solo se a Comunita sara reintegrata anche nelle sue risorse mane, perdute prima con la forzosa emigrazione e poi con |'esodo provocato dal terremoto, izvornih duhovnih in ustvarjalnih možnosti povsem veške sile, ki jih je izgubila najprej zaradi prisilnega izseljevanja, potem še zaradi množičnega odhajanja prebivalstva po potresu. — Gli Sloveni della provincia di Udine, nel respingere fermaSlovenci v Videmski pokrajini odločno odklanjajo vsakršno Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, ši. 9—10 Na slovenskem ozemlju je zato treba smernico državnega za- 199 Nel territorio degli Sloveni la direttiva data dalla lapge na- kona o obnovi Furlanije, ''naj se v pričakovanju odobritve zionale sulla ricostruzione in Friuli "per la immediata ese- deželnega načeta takoj izvedejo tisti posegi, ki so nujni in ne- cuzione di interventi ritenuti urgenti e indilazionabnli, odložljivi"", izvajati tako, da bo v okviru obnove osnovni cilj attesa della app del piano regionale "' ve applicat percid con il fondamentale obiettivo del rientro della forza di lavoro emigrata e del suo reinserimento produttivo nei paesi d'origine, attraverso Wopera di ricostruzione. Solo co- vrnitev izseljene delovne sile in njena ponovna vključitev v proizvodno dejavnost doma, Samo tako bo obnova na tem ozemlju dejansko usmerjena k ciljem, ki jih omenjeni za- im kon določa, to je ''k gospodarskemu in družbenemu razvo- 51 questa potrd in quel territorio essere indirizzata in con- ju ter k ponovni indu- creto alle finalita che la citata legge stabilisce, ciod "di svi- strijske in kmetijske proizvodnje, k okrepitvi storitev in k luppo economico sociale ¢ di riassetto del territorio, di propulsione della produzione industriale e agricola, di potenziamento dei servizi e di incremento dell 'occupazione, nella salvapuardia del patrimonio etnico ¢ culturale della popolazione. "" ureditvi teritorija, k pospeševanju rasti zaposlitvene ravni, ob ohranjanju etnične in kulturne dediščine prebivalstva". In questo programma di ricostruzione ¢ dt rinascita, il ruolo centrale e decistvo sard guello delle Comunita Montane inleressate, le quali percid, oltre ad essere dotate di mexzi ¢ poteri straordinari, adeguati alla eccezionalita dei compiti, dovranno anche essere innovate nelle loro attuali strutture istitulive, per rendere concreta la pits ampia partecipazione popolare al loro operato. Un ulteriore spazio a questo operato dows essere reperito nelle prospettive ‘di cooperazione nelle regioni di frontiera"', chea V tem programu za obnovo in prerod bodo imele osrednjo in odločilno vlogo prizadete gorske skupnosti, katerim je potrebna poleg izrednih sredstev in pooblastil, primernih izjemnosti nalog, tudi prenovitev njihovih sedanjih struktur, da bodo pri njihovem delu lahko dejansko sodelovale najširše plasti prebivalstva. Nadaljnji prostor za njihovo de- lo bo treba iskati v perspektivah '' gospodarskega sodelovanja v obmejnih pokrajinah", o katerih govori poseben Ji člen osimskega sporazuma in ki še posebej zadevajo gorske skupnosti, v katerih živijo Slovenci Videmske pokrajine. Ta dokument je rezultat širokih posvetovanj vseh organi- B' Videmski P pokrajini, ki je i pred- i nella pro- Con essa si offide alla Provincia di Udine, naturale sede di rappr degli Sloveni del suo io, ai Comuni, alle Comunitd Montane, alla Regione Friuli-Venezia Giulia e al Park della Repubblica il nobile compito di contribuire all‘attuazione dei provvedimenti idonei ad assicurare rapidamente agli Sloveni Wesercizio dei diritti umani e civili sanciti dalla Costituzione e dallo Statuto regionale, al fine di restituire alla loro Comunitd quella poe di sviluppo e di progresso che le spetta. ljanskih pravic, določenih v ustavi in deželnem statutu, da se njihovi skupnost povrne možnost razvoja in napredka, ki ji pripada. 7. 4. 1978 kulturna Associazioni di Udine degli Si, cia di Udine, effettuata anche per la stesura della lettera in- skupnostim, deželi Furlaniji-Julijski krajini in parl italijanske republike plemenito nalogo, da prispevajo k dejanskemu uresničenju najprimernejših ukrepov, ki naj Slo vencem zagotovijo čimprejšnje uživanje človeških in držav- Slovenska M. dirizzata nell'agosto 1977 al Presidente del Consiglio dei Ministri a Romae i nel 1 itario a Lipa del 15 settembre 1977. Stavnik Slovencev na svojem ozemlju, občinam in gorskim Lipa/Tiglio, 15. 9. 1977 — Videm/Udine, ita La presente carta raccoglie i risultati di un 'ampia consullazione fra tutte le organizzazioni degli Sloveni della provin- tovanja ob sestavljanju pisma, poslanega predsedniku ministrskega sveta v Rimu avgusta 1977, Posvetovanja so bila sklenjena z enotnim srečanjem v Lipi 15. septembra 1977. nal Ci vincia di Udine e alle quali ¢ dedicato un articolo dell’ Accordo di Osima. zacij Slovencev v Videmski pokrajini, med njimi tudi posve- Z njim le in izseljeniška društva v Videmski culturali e degli emigranti sloveni della pokrajini provincia Razprave ZA Clen 1 zajameill italijanskim drtav! lovens} , Na območjih Jezika, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini avtonomne pravice dežele Furlanije in manjšini kulturni razvoj, - Julijske kot celoti svobodno krajine družbeni, izražanja ¥ vse in jeziku ka in namenjenih v država za PRVO POGLAVJE Uporaba V avtonomni deželi jezik izenačen jezika Člen 2 Furlaniji - Julijski uradnomu jeziku. - Julijska krajina, da izda izvršilne in norme za določitev seznama občin v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kjer je manjšina prisotna, v katerih vseh javne javnih storitve, tudi ustanov in zasebnikov, žigih, javnih izveskih in prometnih v občinah, 3, ali ustih, ki o katerih imajo so zajo za- italijanskim držav- odobrila zadevni predvidevajo ter sveti, maja sti 1974, pravico v vseh ki imajo do ali pismenega telesih, pri izvoljenih opravljanju uporabe OPR svoje slovenskega pravilnik prejšnja o poglavja izvajanju in določb, sezname ler ki tabele norm, 0 ka- terih let izdaji govori prejšnji odstavek, v roku uradih avtonomne treh dežele krajine, imajo pravico do posebne pečatih, v prejšnjem pristojnosti jih predvideva Je eden ali več članov, ki je govor v členu 24 tegu osebja, ki je v pristojnosti države Pravilnik mora predvidevati uresničitev jezik v javnih čle- ter s tistumi, Člen 6 Člani izvoljenih svetov in komisij, ki iih le-ti imenujejo v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini v trža $ki, goriški in videmski pokrajini in v posameznih ali združenih občinah, o katerih govori člen 3 pričujočega zakona, rezervirana tega po Državni uslužbenci, ki poznajo in uporabljajo slovenski ki ki v omenjenih občinah imajo javne funkcije in dolžnosti. Osebje uradov in zasebniki, o katerih govori prvi odstavek, bodo uporabljali v aktih, v korespondenci in v pogovoru jezik prosilca. Pravico do uporabe slovenskega jezika. o katerih je govor v prejšnjih odstavkih, imajo tudi vse ustanove, ki zadevajo slovensko manjšino ali so njen izraz. V odnosih med javnimi uradi in temi ustanovami, ali med le-temi in ustimi, ki opravljajo javne službe, se lahko uporablja tudi slovenski jezik. šolskimi ali jezika. kl odstavek, slovenskega govori prvi 3 Furlanije- Julijske doklade, smerokazih. je govor deželne jezika posamoznih Člen 9 z uradi šolske uprave, in z uradi ter organi drugih javnih ustanov ga v Italijanskim drzavljanom posleni v uradih, o katerih DRUGO POGLAVJE Člen 5 Italijanski državljani slovenskega jezika Imajo pravico uporabljati lastni jezik v ustnih ali pismenih odnosih s sodnimi uradi, z organi in uradi javne uprave, vključno nu jezika. je V tržaški, goriški In videmski pokrajini daje pozna vanje slovenskega jezika prednost v točkovanju na nate čajih in lestvicah za zaposlitev v javnih službah v slovenščini. Isto določilo velja tudi za napise na praporih, slovenskega in osebje. ki v členu jih 3 tega zakona, morajo bili sporočila, javna obvestila ter publikacijo državo, dežele, posameznih ali združenih kra- ustanov, tajnike združenih občinah, o katerih je govor zakona, običajno v stiku z javnostjo. ljavo, Člen 4 Občine, o katerih govori prejšnji člen, bodo imela uradno tudi slovensko ime, Na jezikovno mešanih območi|, ki jih predvideva člen jevnih pri. Po posvetu s komisijo, o kateri govor! člen 24, bo vlada v roku enega leta od dne, ko stopi pričujoči zakon v ve- o Predlogi o spremembi seznama se predložijo z istim postopkom, o katerem govori prejšnji odstavek. Spremembe lahko predlaga deželnemu svetu komisija, o kateri govori člen 24 lega zakona. opravljajo kandidatom pa se občinske lijanskega jezika, V ocenjevalnih komisijah jih določa komisija, o kateri zakona. dopolnilne se zgodovinsko spoznava in kjer se izvajajo določila dvojezičnost, ki jih predvideva pričujoči zakon, jo na osnovi ljanom slovenskega jezika in pri izpiuh za vpis v seznam poklicnih novinarjev, lahko kandidau, na lastno zahtevo, opravijo pismeni in ustni izpit v slovenščini. V vsakem primeru pa se vsekakor zahleva poznavanje ita- Člen 3 Na osnovi člena 6 ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1063 — Posebni statut avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, se pooblašča avtonomna dežela FurJanija JEZIKA« Člen 8 in v uradih, v katerih jamčena služba v deželi. V natečajih za mesta, krajini je slo- italijanskemu 1979, št. 9—10 uporaba si jezika, sa treba v javnih patočajih za zaposlitev civilnega osobja v upravi države. deželo in krajevnih ustanov, v navadnem in upravnem sodstu, zajamčilu ustrezno štovilo mest, ustavne gospodarski lastnem njene narod izpolnjuje norme tega zakona. venski Ljubljana, december ZAKONSKI OSNUTEK KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE ZAŠČITO ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV SLOVENSKEGA »NORME Da bi In gradivo, in št ne, 4id funkcije jezika ter vključno z dne s 31. in dolžnodo ustnega odgovora v slovenščini. Člen 7 Organ! in uradi, o katerih je govor v členih S in 8 zakona, so dolžni, da z ustreznimi tehničnimi sredstvi in čij ajanje določil jenih členov, Šola Člen 10 Da zajamči ilalijanskim državljanom slovenskega |e zika pravico, da v tržaški, goriški in videmski pokrajini obiskujejo slovenske šole vseh vrst in stopenj, v katerih naj poučuje v slovenščini učno osebje, kateroga materin jezik je slovenščina, je vladi poverjena naloga, da po posve« tu z deželnim svetom slovenske šole, o katerem govori člen 12 tega zakona, in po posvetu s parlamentarno komisijo za deželna vprašanja, izda v roku enega leta po sestavi seznama enega ali več preuredi člen in J. ustroj ločbe v občin, o katerem odlokov raztegne slovenskih zakonih št decembra je govor z veljavo na 1012 vse šol in z dne z dne 22. Po načela izdaji odlokov mora lega zakona in mora navadnega občine, po 19. o potrebi julija v členu zakona, katerih 1961 priredi in J, da govori št do932 1973. vlada spoštovati kriterije predvsem poskrbeti za: in 1. dopolnitev mreže državnih otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol v občinah, o katerih je govor v členu 3; 2. dopolnitev pravnega statusa obstoječih slovenskih šol vključno otroških vrtcev v pristojnosti države in priznati učnemu ter vodstvsnemu osebju vse pravice; raztegnitev na celotno učno in vodstveno osebje pravnega staleža in plač, ki jih predvideva italijanski zakon, obenem pa moru dopolniti službeni stalež za obdobje pred 1. novembrom 1954 tudi za tiste docente, ki so jih iz političnih razlogov izključili iz službe med zavezniško vojaško upravo in za liste, ki so vsled fašističnega preganjanja bili ob službo ali zaradi ljanstvo; prisilne izselitve izgubili italljansko držav- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 3. ob upoštevanju poweb manjšine določit minimalno število učencev za ustanovitov razredov in šal; 4. da prilagodi šolske programe in določbe,o učbenikih v slovenskih šolah, poleg določil člena 8 zakona št, 932 z dne 22. docembra 1073, kulturnim in jezikovnim in njenim specifičnim tako da ustrezajo zgodovinskim, posebnostim slovenske manjšine potrebam; 5, zagotoviti slovenski manjšini primerno zastopstvo V upravnih organih univerz v doželi in v okviru le-teh ustanoviti primerne departmaje za proučevanje jezika, zgo: dovine, kulture in izročil slovanskih narodov ter posebej slovenskega, obenem pa dodatne tečaje v raznih fakultetah za spoznavanje slovenske terminologije v znanstve. bi za vsa vprašanja. ki zadevajo upravno osebje slovenskih dol: ler obiskovanja tečajev ter diplomiranja na šolah vseh vrst in stopenj, vključno s poklicnimi šolami in na univerzah v Jugosmviji; 7. priznau polnopravnost diplom, o katerih govori prejšnji paragraf 6, določiti kriterije enakovrednosti in priznati veljavnost diplom tistim, ki so jih dosegli preden je pričujoči zakon 8, spodbuditi manjšine, obiskov kulturni omogočiti Slovenijo tudi in stopil s 9. spodbujati Vsi lahko in Za vrsto prirejanjem srečanj med veljavo: razvoj vsako in napredek kulturnih konferenc, dijaki in ki živl slovensko izmenjav šolskih v jezika med avtonomni deželi obiskujejo slovensko šolo, vključno apolidi, ki nadzorstvo živijo v Furlaniji - Julijski Člen 11 solami s slovenskim nad s SR izletov, docent: spoznavanja slovenskega lijanskim prebivalstvom, laniji - Julijski krajtni; žavljani v itaFur- tuji dr. krajini. učnim jini na svet za slovensko šolo Višji skrbnik za slovensko osnovi treh Jen minisirstvu kandidatov, kl jih šolo je predlaga deželni noposredno podre. za solstvo in ima sledeče funkcije a) opravlja dolžnost šolskega skrbnika za specifična notranja vprasanja šol s slovenskim učnim jezikom: in bi skrbi za povezavo med šolskimi skrbniki in višjim šolskim skrbništvom na eni strani ter slovenskimi šolami na de drugi za vprašanja, ki so skupna vsem na učni jozik, €) upravlja letni sklad, ki ga določa iz dne 22. decombra št. 416 z dne Urad višjega šolskega skrbništva za imenuje komisijo, ki odobri ali stalni nika skrbnika snovi predloga terem govori Tem profesor slovenske : Seslava člen 12 tega bo dodeljeno vori th tekste šole s funkcijo po vstopu v veljavo namest- na oo katudi zakona z mi- nister za šolstvo po posvutu z deželnim svetom za slovensko šolo, o katerem govori člen 12 zakona, določi orga: nik višjega skrbništva za slovensko šole in razpiše natečaj v skladu s členom B tega zakona, Clen 12 Da se zajamčita avtonomija in razvo| slovenske šole. Je v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini usta. novljen deželni svet za slovensko šolo Mnenja deželnega sveta za slovensko šolo so obvezujoča za vprašanja, ki so v pristojnosti dežalne šolske uprave: a) za vsa vprašanja, ki zadovajo slovenske šole vsah vrst in stopenj glede na vso plati poučevanja Silva s slovenskim učnim jezikom: in ustroja u- med italijanskimi dr Predstavnik jezikom v učnega vsedržavnem vori 4. poglavje — člen ih osebja svetu šole za 16 OPR šolstvo, o katerem št. 418 z dne 31, 1974, je polnopravni član deželnega biti jezika. učnim s slovenskim go- maja sveta za slovensko šolo. V deželnem svetu za slovensko šolo so predstavniki občin, o katerih je govor v členu 3 pričujočega zakona. Število predstavnikov, o katerih govori paragraf g) člena 11 OPR st. 418 z dne 31, maja 1974, se poveča od 1 na J in od 2 na 5 Imenuje jih dezelni svet Furlanije - - - Julijske krajine z za številok Č Volitev. članov deželnega sveta za slovensko šolo, ki se razpišejo na osnovi deželnih list. se udeležijo, s postopkom, ki ge predvideva člen 20 OPR št. 416 z dne 31. maja 1974, vse komponente slovenskih šol vseh vrst in stopenj v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski Člen Deželni svet za slovensko krajini. 14 šolo se obnavlja in oprav. lja svoje funkcije skladno z normami, ki lih predvideva OPR št. 418 z dne 31, maja 1974 in z normami tega zakona, kolikor jih je mogoče izvajati. Predsednik Pe ee sveta za an Solo se utclesin anit folskth svetov Furlanije - Julijske krajine, ki jih riviera tl. ŠL 416 z dne 31. maja 1974, da prouči ali sproži u OPR prouče- vanje problemov skupnega interesa. Za koordinacijo storitev krajevnih uprav, ki so italijanskim in slovenskim šolam, deželni svet za sko šolo imenuje svoja odposlanstva, ki se spričo mov skupnega interesa udeležujejo sej okrajnih skupne sloven: proble. šolskih tolskih sve- sveta všteta tudi na zakona osebje naj člen 11 OPR št 416 z dne 31. maja 1974. Vsi člani deželnega sveta slovenske šole , morajo se šole skrbni: mesecev šolo svetov, ki so pristojni za določeno območje V tem primeru so veljavni sklepi okrajnih bo v tem primeru priznana službo pri višjem štvu tudi glede pravnega statusa in plače. 18 slovensko tov, v dopolnjeni sestavi z od za slovensko šolo, samo če je v večini glasov večina glasov slovenskih predstavnikov. slovenske slovensko za 932 natisnjena slovenskih 13 gle- katerim roku premestitvijo Clen svela št docentov, V ali deželnega ne Imenuje ga ministrstvo za šolstvo dezelnega sveta za slovensko šolo, sekcijam dodelitvijo 1974. streza sestavi vodstvenega telesa šolskih okrajev, katerih ozemlje zadeva več pokrajin in občin, o čemer go- osnovi člona A zakona št 052 z dne 22. decembra 1973. Sekcije, ki jih predvideva prejšnji odstavek, vodi ravnatelj maja šolam razčleni v tri pokrajinske sekcije, ki imajo svoj sedež pri šolskih skrbništvih v Trstu, Gorici in Vidmu: d) 31. zakon 1973, vodstveno Deželni svet slovenske šole izbere iz svoje sevuw pred: stavnika v upravni svet tržaške in videmske univerze. |ezi- kom, o katerih govori prvi paragraf člena 10 pričujočega zakona imenuje ministrstvo za šolstvo višjega skrbnika za slovensko šolo v avtonomni deželj Furlaniji - Julijski kra- in €) o imenovanju komisij za državne izpita na slo venskih šolah: d) o imenovanju komisij za odobritev učbenikov, ki so liskajo z letnim skladom, predvidenim s členom 8 zakona št 932 z dne 22. decembra 1973 Z ozirom na slovenske šole ima deželni svet za slovensko šolo vse funkcije, ki jih predvideva člen 12 OPR nih vedah V vsakem primeru pa je predvidena prisotnost enega predstavnika, ki ga določi dežolni svet slovenske bole, kot polnopravnega člana upravnega sveta tržaške oziroma videmske univerze. 6. s Supsndijami in drugimi načini finansiranja zaJamčiti pripadnikom manjšine možnosti učenja, oziroma učno šol- Člen 15 V pokrajinskih šolskih svetih v Trstu in Gorici se predstavništvo staršev in dijakov državnih ša) s sloven. skim učnim jezikom, ki ga predvidevata prvi in drugi odstavek člena 34 OPR št 418 z dne 31. maja 1974, poveca na eno Cetruno. Čeprav ostajajo v veljavi norme. kl jih predvideva drugi odstavek člena 44 OPR št. 418 z dne 31. maja 1974 in nadaljnje spremembe, so vsi sklepi. za kawre je neposredno pristojen pokrajinski šolski svet in zadevajo slovensko tudi log manjšino, veljavni večina glasov le, če slovenskih je v večini glasov všteta predstavnikov. Z odlokom predsedstva ministrskega sveta. na pred. ministrstva za javno vzgojo, po posvetovanju z ' de- želnim svetom za slovensko šolo, bodo 60 dni po ustanovitvi slovenskih šol v videmski pokrajini, sestava pokra. jinskega šolskega svela videmske pokrajine in norme. ki urejajo njegovo dejavnost, prilagojene normam tega člena. Clen 16 S sedetom v Trstu je ussanovijen detelni zavod za raziskovanje, eksperimentiranje in pedagoško izpopolnje vanje za solo s slovenskim učnim jezikom. Zavod, ki ga omenja prejšnji odstavek, je javnopravni subjekt 2 upravno avtonomijo. Razprave Zavodove naloge in notranjo strukturo določajo člem 10. tretje poglavje OPR št 419 z dne 31 maja 1074 Sestava organov deželnega zavoda za slovensko šolo. njihovo dejavnost in problome. ki zadevajo osebje. bo u- In gradivo, ČETRTO 9 in redi! OPR na predlog ministrskega sveta in po posvetovanju z deželnim svetom za slovensko šolo v roku 80 dni sd kar bo pričel veljati ta zakon. Pre a rar rimenuranje in pedagosko izpopolnjevanje je, ekspepredstavnik, in ki ga bo iz lastne srede izvolilo vodstvo zavoda. sodeluleta na konferencah deželnih zavodov, evropskega centra za vzgojo in biblioteke za pedagoško dokumentacijo, o katerih govori člen 15 OPR šl 419 z dne 3I. maja 1974. TRETJE loči v posebno proračunsko po. glavnih kulturnih ustanov bo zajamčena njihova po- samostojnost. Za leto 1879 znaša prispevek, odslavek, 3,500.000.000 lir. o xaterem Seznam izplačan komisija, Komisija ustanov, katerim o kateri bo tudi bo govori člen ugotavljala govori prejš- prispevek, 24 tega zakonu. pomensko prednost dou- stanov in bo zato določila tudi višino letne podpore. Izplačilo določa predsednik deželnega odbora avtonomdežele Furlanije Julijske krajine s svojim odlokom. Država daje na razpolago ustanovam, o katerih govori prvi odslavek tega člena, javne zgradbe, ki ustreza jo njihovi dajavnosti. ne Člen 18 Država skrbi tudi za integracijo stroškov združenj, vključno mladinskih, ki spodbujajo slovenskih razvoj de- vavnosti kulturnem, slovenske manjšine na družbenem, gospodurskem, znanstvenem, umetniskem, športnem in re kreativnem področju. Temu je namenjena četrtina prispevkov, ki jih pred. videva člen 17 tega. zakona. Izplačilo prispevkov pojeka po normah ki jih predvideva peti odstavek člena 17 Se. znam zdruzenj, ki se jim prizna prispevak in višina let nega prispevka za vsako določa komisija, o kaleri govori člen 24 tega zakona. Člen Prav tako Ima pooblastilo za upravne organike in strukture tako, da bosta zajamčeni kulturna in funkcionalna avtonomija programov in poročil v slovenskem jeziku. Člen 20 Država priznava, poleg tistih, ki jih predvideva zakon o žalotniški dejavnosti, še posebne prispevke v podporo tisku in založniški dejavnosti v slovenskem jeziku v Italiji. V Furlaniji - Julijski krajini morajo državna podjetja podjetja z državno soudeležbo, kakor tudi vse javne , ki oglašajo v italijanskih č isih, v enaki meri 'tudi v sorodnih časopisih v slovenskem jeziku. oglašati Člen 21 Z namenom. da se razvijajo prebivalstvom ter med slovensko narodom, lanijo država - Julijsko spodbuja krajino odnosi med obmejnim manjšino in matičnim kulturne izmanjave in Jugoslavijo poenostavljanjem upravnih postopkov prostitvami za začasno ali dokončno tudi med večletne in umetnostnih sredstev. po vstopu v veljavo tega bo pristojno ministrstvo žele Furlanije - Julijske na osnovi mnenja avtonomne dekrajine in po posvetovanju s ko- za izvajanje norm, ki jih vsebuje zakona izdalo pravil- prejšnji odstavek, načrte za posege, o prejšnji člep, izdela avtonomna dežela Posebni katerih govori Furlanija - Julljska krajina sporazumno z zainteresiranimi gorskimi skupnost mi in z občinami, ki jih omenja člen 3 tega zakona im ki so članice gorskih skupnosti, ter morajo gospodarskega razvoja jezikovno mešanih določiti: določiti cilje področij ter a) kreditne olajšave, podporo. spodbudne posamezne voje gospodarstva ter kriterije skladov; prispevke za izplačevanja b! ukrepe za spodbujanje gospodarske dejavnosti zadružnega ali združevalnega značaja med kmeti - rejci, ri- biči, obrtniki, tgovci in malimi bude za agroturizem: €) posege v podporo podjetniki, kakor tudi pov ob- činah, ki jih omenja ,člen 3 tega zakona, s posebnim udarkom na kmetijstvo, živinorejo in agroturizem. po- tradicionalnih dejavnosti d» posege za kakovostno izboljšanje in številčno povečanje delovnih: mest na jezikovno mešanih področjih; e) posege za zaščito okolja, za ovrednotenje zgodovinsko kulturnega bogastva slovenske skupnosti in za kakovostno izboljšavo in razširjanje javnih storitev; {) zaščitne ukrepe v zvezi z uporabo ozemlja in ža ohranjunje jer obnovo zgodovinskih središč, spomenikov in zgradb posebne zgodovinske in arhitektonske vrednosti; g] posebne norme za omejitev uporabe zemljišč v primeru nekmetijskih dejavnosti in za določitev oblik soudeložbe lastnikov zemljišč pri teh dejavnostih ali zamenjave ler/ali odškodnine v izjemnih primeri; razlasti- ljajo bo za v o tem, sklade, to. da ljala začasne ukrepe. značaja, ali trajne primeru kako nnj namenjene skupnost, odplačilu ki je uživala te nastale zasedbe zaseganja zemljišč; zemljišč zainteresirane jusarskega občine odtujene jusarske uporab- dobrine pravice in za uporab- pobude. Deželni načrt posegov za družbenogospodarski slovenske manjšino se uokvirja v splošno državno razvo] in de- zelno načrtovanje in posegi, ki jih predvideva, se morajo nanašati na deželni urbanistični načrt, v katerega bodo vključeni s posebnimi variantami Načrt je predložen v odobritev deželnemu sveti avtonomne dežsle Furlanije - Julijske krajine po predhodnem posvetovanju s komisijo, o kateri govori prihodnji člen. Avtonomnu dežela Furlanija - Julijska krajina skrbi za razdelitev finančnih sredstev, ki jih posegov zainteresiranim občinarn. predvidevajo načril Za izplačevanje prispevkov tretjim osebam ali vsaka druga oblika olajšave ali spodbujevalnega prispevka. bodo skrbele zainteresirane ki jo omenja člen 24 Fur- in s carinskimi ouvažanje all izva- misijo, o kateri govori člen 24 tega zakona, 1903 — Člen 23 Deželne občine na osnovi tega zakona, mnenja konislje, Člen 24 Da se zajamči neposredno sodelovanje slovenske manj- s posebnim žanje kulturnih dobrin V roku 6 mesecev nik funkcije, kl za- devajo zaščito in ovrednotenje zgodovinskoga, umetniškega, arheološkega in spomeniškega bogastva Država v okviru prispevkov, ki jih predvideva člen s0 hl) 19 RAI TV spodbuja tudi z ustanovitvijo ustreznih produkcijskih centrov razvoj radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. V Furlaniji - Julijski krajini RA] TV organizira svoje in 22 Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini država pooblašča funkcije, ki so potrebne za organsko izvajanje njenih izvirnih in že pooblaščenih funkcij, z name. nom, da zaščiti etnične značilnosti slovenske manjšine in spodbuja njen družbeni. gospodarski in kulturni razvoj. Wwe, oziroma Člen POGLAVJE Družbenogospodarski razvoj in pooblastila deželi Člen 17 Državu bo letno namenila deželi Furlaniji - Julijski kra- nji 1979, št. 9—10 statul avlonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, bo namenila občinam, o katerih govori prejšnj! člen 3, letne izredne finančne prispevko na osnovi deželnih večletnih načrtov za posege, ki predstavljajo dopolnilo k deželnemu razvojnemu načrtu, Ustonove, združenja, občila, kulturne dobrine in kulturna sredstva polna december ustavnega zakona št. 1 z dne 31, januarja POGLAVJE lini prispevke, ki bodo vpisani stavko, za podporo dejavnosti slovenske manjšine. pri čemer Ljubljana, šine pri oblikovanju terih govori prejšnji zadevajo žavnih manjšino pooblastil in izvajanju člen, in pri načrlov posegov, o kavseh ostalih izbirah, kl in za vprašanja, avtonomni deželi ki bodo Furlaniji lini je pri deželi ustanovljena posvetovalna izraz slovenske manjšine. predmet - Julijski drkra- komisija, ki je Razprave In gradivo, K. Ljubljana, ljajo venskega jezika in izključno Jo imonuje december Halljanski dr deželni svet 1979, št. 9—10 jani avtonomne slo- verjanja de. ture ter na osnovi finančnih sredstev, o katerih govori člen 3 loga zakona. Obtine poskrbijo za vzdrževanje poslopij, ki jih dobijo v last na osnovi tega zakonu. želo Furlanijo - Julljako krajine v roku M0 dni od začetka vsako mundatne dobo na osnovi predlogov občin, ki so v celoti ali delho vključeno v soznam, ki ga omenja člen 3 in glavnih druzbenogospodarskih in kulturnih organizacij, preko katorih se izraža slovenska manjšina. Naloga doželnega sveta Furlanije - Julijske krajine na osnovi norm prejšnjega odstavka je, da določi ktevilo članov komisije, način njihovega imenovanja in uredi nje- no delavnost PETO POGLAVJE potrebne finančne intenda- pravico leta po da dobijo narodnosti, ki vstopu v italijansko trajno tega zakona državljanstvo veljavo apolidi živijo in imajo vsaj pet let Prošnjo so lahko tudi kolektivne, ki jih prizadeti podz avtentificiranim imena in priimke, ki so potrebni podpisom katerih navedejo izvirno obliko ter anagrafske podatke, za ugotovitev In v istovetnosti prosilcev, Člen 26 V roku enega lota po vstopu v veljavo tega zakona bo država poskrbela, da so slovenski skupnosti vrne, obizplača ustrezna vrednost za nepremičriine, družbenim ali kulturnim dejavnostim, ki so nabile last slovenskih organizacij, a so bile v času fašizma razlaščene, odtujeno ali kakorkoli odvzete slovenskim orga. obnovljene ali v onaki vrednosti slovensko o katerom skupnost govori videva finančnih ali davčnih kateremu je namenjen. prejšnji bremen po ustreznem odstavek, na račun pra- ne predtistega, Seznam dobrin predlaga komisija, o kateri govori člen 24, medtem ko ga bo izdala dežela na osnovi pre- DISEGNO DI LEGGE v lako državljani jezika, k! so služili ke vojske, ter civilisti, ki so bili poslani v delovne oddelko ali internirani v koncentracijska taborišča zaradi pollučne ali etnične diskriminacije, imajo iste pravice kot politični preganjanci za obdobje, ko so bili vanje vključeni ali so bili v drugih oddelkih deležni istega ravnanja. Člen 29 Vsako dejanje, ki teži za tem, da onemogoči all omejuje slovensko manjšino pri izvajanju njenih specifičnih dejavnosti ali pri uporabi materinega jezika, so kaznuje na osnovi člena 291 kazenskega zakonika. Člen 30 Vsi k kl p ki prou ltalijanskim državlji slovenske narodnosti, ki so bili obdolženi zaradi uporabe slovenskega jezika v javnih aktih in v opravljanju dolžnosti državljana do javne uprave, so s tem zakonom razveljavljeni. Prav iako se črtajo razsodbe za dejanja, ki jih omenja prejšnji člen, če so bile izrečene pred vstopom v veljavo tega zakona. Uporabo dvojezičnosti obremenitvam. Vsa določila, razveljavljena. ki so Člen 31 ni podvržena Člen 32 v nasprotju dodatnim s tem davčnim zakonom, so Člen 33 Breme, ki izhaja iz izvajanja tega zakona, se krije s skladi... Zakladno ministrstvo je pooblaščeno, da s svojimi od« loki določi ustrezne spremembe »NORME DI TUTELA PER DI LINGUA SLOVENA« ONOREVOLI SENATORI. — Il presente disegno di legge riguarda un amnoso e delicato problema, che nell'ultimo, ormai lungo dopoguerra, non č stato ancora affrontato nel suo insieme, .né risolto nelle sue linee principali. Ci riferiamo al problema della minoranza slovena che vive in Italia e che ancora non é riuscita ad ottenere, malgrado J'insistente, ininterrotto impegno, una legge globale per la tutela dei suoi diritti e la soluzione delle molte questioni, dei tanti aspetti, rimasti ancora aperti, che la riguardano. Gli sloveni in Italia subirono durante il slovenskega ih' »posebnih bataljonih. ital odškodovane dobrine, bodo postalo last občin, na katerih ozemlju se nahajajo in jih bodo občine dale na razpolago društvom ter ustanovam vilniku zahtevajo. Člen 28 vpise. pišejo Ukrep, enega Italijanski V tem primeru se uveljavi postopek, o katerem govori kraljevi odlok številka 1238 iz dne 2. julija 1939, osmo poglavje, drugi del, člen. 158 in sledeči. Postopek js brezplačen, sodišče pa ga mora opraviti v roku 90 dni po vložitvi prošnje, Anagrafski uradi po- nizacijam. Vrnjene, imajo roku slovensko in zaključne norme imajo pravico da dobijo izvirni prilmek z navadno pro$njo, naslovljeno na prizivno sodišče sodnega okrozja. ki je teritorialno pristojno za občino, v kaleri ima prizadeti bivališče, novi ali menjeno uradov Člen 27 V to Člen 25 Državljani, katerim so s prisilo kakorkoli spremenili ali določili priimke ali imena v fašistični dobi, all iz drugih razlogov pred in po tej dobi, ter njihovi potomci, za teritorialnih rezidenco na ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine in Prehodne skrbijo pristojnih | CITTADINI državnega proračuna, ITALIANI regime totalitario di Mussolini dei danni incommensurabili e furono sottoposti a sofferenze inaudite. Essi costituivano una comunita dalle caratteristiche democratiche, che doveva essere dispersa, cancellata, distrutta nel quadro del generale, folle disegno fascista, Percid contro di loro ebbe inizio sin dall’apparire del fenomeno fascista un attacco spietato quanto sistematico. Le case della cultura e le altre sedi associa- tive degli sloveni furono distrutte; le loro biblioteche e la preziosa documentazione in esse contemuta furono incendiate; le scuole 204 Razprave vennero chiuse, gli insegnanti sloveni picchiati, toriurati, uccisi; la lingua slovena venne vietata nella vita pubblica e nel rapporto privato e vietate furono le attivita culturali, musicali, teatrali ed altre in lingua slovena; persino i riti di culto in sloveno vennero soppressi; furono soppressi i mezzi di informazione in lingua slovena; furono sciolte le organizzazioni e le associazioni slovene; il patrimonio, i beni culturali, mobiliari ed immobiliari, nella misura in cui vennero risparmiati alle fiamme ed alle spranghe, furono sequestrati; vennero liquidate le banche e gli istituti di credito sloveni; l'uso dei cognomi e dei nomi sloveni fu proibito e ne fu imposta d'ufficio la modifica in forma « italianizzata »; i lavoratori sloveni, operai, intellettuali, furono preseguitati e ricattati economicamente. Molti di essi furono costretti a fuggire all'estero, altri invece dovettero affrontare la fame, la miseria, le piu spietate persecuzioni morali e fisiche, la galera, l'internamento, il domicilio coatto lontano dal luogo d'origine. Gli sloveni richiamati al servizio militare furono inguadrati in battaglioni speciali. Qualsiasi tipo di attivita professionale o commerciale fu ostacolata, guando non forzatamente interrotta. Oualsiasi reazione o resistenza fu violente- mente soppressa. Moltissime furono le aggressioni fisiche. Furono migliaia gli sloveni che morirono sotto le torture o sotto il tiro dei fucili dopo sommari processi, quando dalle aggressioni squadristiche dei « volontari » in camicia nera, il fascismo passo a forme di violenza pit raffinate e « legalitarie ». Non va scordato che altissima fu la percentuale degli sloveni condannati dai Tribunali Speciali. Agli sloveni furono inflitti da giudici spietati centinaia e centinaja di anni di carcere. Ogni paese, ogni frazione, ogni rione delle zone, del territorio in cui vivono gli sloveni ed in cui imperverso il fascismo, portano ancor oggi il segno della ferocia nera, la traccia ancor viva e dolorosa di ferite, che mai potranno essere totalmente rimarginate. Cosi, con questi metodi fu realizzata la po- litica di genocidio del popolo sloveno, cosi fu portata avanti l’opera di violenta assimilazione. Il danno economico, sociale e culturale che ne derivo per gli sloveni in Italia fu tale, che in gran sato. parte mai piti potra essere compen- in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Tuttavia gli sloveni riuscirono a non soc combere. Assieme all'antifascismo italiano, seppero organizzarsi e lottare. Ouesta lotta non fu facile. Molti guadri dirigenti di ogni settore e categoria, politici e sindacali erano stati sterminati, o costretti all'esilio, o rinchiusi nelle carceri. La crescita del movimento antifascita attivo fra gli sloveni, come č noto e come avvenne altrove nel Paese fu graduale ma malgrado tutte le dificolta, fu inarrestabile e nella Resistenza gli sloveni furono coinvolti totalmente. Fecero eccezione singoli individui, che pero la comunita slovena seppe isolare. Anche in guella fase gli sloveni dettero un apporto eccezionale. La maggioranza dei Caduti nella risiera di Trieste (unico forno orematorio presente in Italia, che fu istituito durante la feroce occupazione nazista, quando i resti del fascismo passarono alle dipendenze di Hitler e ne divennero valido supporto svolgendo utile opera di collaborazione con l'invasore) furono sloveni. Cosi fu durante le rappresaglie delle SS e della Wermacht, cosi negli eccidi di Trieste (guello di Opicina - 71 fucilati -; di V. Ghega - 52 impiccati -; di Prosecco, di V. d'Azeglio, eccetera) di Gorizia e di Udine. E non ci si deve scordare nemmeno che interi villaggi sloveni vennero dati alle fiamme nel Triestino, nel Goriziano e nell'Udinese. Cid č segno ineguivocabile che essi furono centri di resistenza collettiva, ma č an- che dimostrazione chiara del contributo dato dagli sloveni nel contesto della Resistenza generale presente nel Paese, Resistenza che uni le nostre popolazioni e che stabili saldi legami anche con il movimento di liberazione al di la del confine in un importante, interessante e complesso insieme di rapporti. Nel contesto del movimento antifascista generale gli sloveni accomunarono la lotta per la liberazione e la democrazia con la battaglia per la propria soprawvienza nazionale, sostenuti dall'antifascismo italiano. L'unita forgiata in guelle circostanze, fu un elemento di primaria importanza per tutte le battaglie successive per i diritti degli sloveni, come lo fu per tutta la lunga generale lotta per la liberta; la democrazia ed il progresso sociale. Nel dopoguerra dopo la liberazione, gli sloveni e chi con essi aveva condiviso le asperita delle lotte, nutrirono la speranza in un immediato totale riconoscimento dei loro di- Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 ritti, in una repentina attuazione di misure atte a superare i danni prodotti dal fascismo. Forse sarebbe stato possibile ridurre le conseguenze di talj danni, se ne] dopoguerra si fosse provveduto subito al ripristino di valori che erano stati mortificati, quando non distrutti, di beni, che erano stati usurpati, tolti, inceneriti, se si fosse provveduto a predisporre le strutture necessarie per riparare i guastj prodotti nella comunita slovena dall’opera assimilatrice, a fermarne le conseguenze ed a consentire lo sviluppo indistur- bato e molteplice delle attivita degli sloveni. Ma cos} non fu. L'opera di assimilazione purtroppo continud, certo non pid in forma violenta, bensi in forme e con caratteristiche diverse, per cos} dire « indolori ». Continud la discriminazione. Dopo tanti anni dal crollo del fascismo e dalla fine della II guerra mondiale, la minoranza slovena in Italia non ha ancora ottenuto una sistemazione giuridica globale per i suoi problemi; i suoi diritti ed interessi non sono tutelati che in minima parte. In tutti gli anni del dopoguerra, per ottenere alcune, ancora sporadiche, rivendica- zioni, ci č voluto uno sforzo intenso da parte di forze politiche e sociali democratiche di sinistra e degli sloveni nel loro complesso, ed uno sforzo unitario eccezionale di sloveni ed italiani. Attualmente la situazione dal punto di vista di garanzia giuridica č per gli sloveni la seguente: a) la tematica degli sloveni in Italia era regolata sinora da un documento internazionale, guale il Memorandum di Londra, che garantiva certi — non tutti ! — i diritti degli sloveni e precisamente degli sloveni di Trieste (ossia del territorio dell'ex Zona A) e che non č stato applicato integralmente, nemmeno nelle parti fondamentali. Va ricordato che dopo la firma del Trattato di Osimo il 10 novembre 1975 il Memorandum di Londra č decaduto come « documento impegnativo », anche se guanto hanno ottenuto gli sloveni per suo effetto, secondo gli accordi, rimane valido. Con il Trattato di Osimo, ratificato dal Parlamento il 24 febbraio 1977, si affrontano nel preambolo e nell'articolo 8 i problemi delle minoranze, guindi anche i problemi della minoranza slovena in Italia. b) Per guanto riguarda la legislazione na- zionale: il contenuto degli articoli 3 e 6 della Costituzione non č stato attuato che in minima parte, per guanto riguarda gli sloveni. In tutto il dopoguerra, i] Parlamento della Repubblica ha varato soltanto Ie seguenti leggi: la legge n. 1012 de] 19 luglio 1961 sulla scuola slovena (ne regola l’ordinamento e gli aspetti riguardanti il personale). Tale legge @ stata ottenuta dopo un‘intensa campagna che č durata molti anni, ed é stata « strappata » con grande difficolta; la legge Skerk - Belci n. 932 del 22 dicembre 1973, che affronta pure aspetti riguardanti la scuola slovena (organismi direttivi, personale, Commissioni Regionali, eccetera); la legge n. 935 del 31 ottobre 1966 con emendamenti dell'onorevole Bernetti (Bernetic) Maria che affronta il problema dei nomi stranieri ed anche guelli con il segno diacritico, per cui č favorevole anche alla minoranza slovena; inoltre, in Senato č stata accolta il 17 novembre 1977 una legge finanziaria per il Teatro stabile sloveno su proposta Gherbez ed altri. Tale legge pero non č stata ancora approvata dalla Camera dei deputati. c) Nella Regione Friuli-Venezia Giulia lo Statuto speciale — legge costituzionale del 31 gennaio 1963, n. 1 — prevede la tutela degli sloveni. Per il resto ben scarse, se non nulle, sono state finora le misure legislative a favore degli sloveni nel Friuli-Venezia Giulia. Il PCI ha sollevato ripetutamente e con forte insistenza (e con esso alcune altre forze democratiche) la necessita di risolvere i vari problemi aperti, ma le molte proposte non sono state recepite da parte delle forze politiche, che hanno sin gui governato la Regione e non hanno trovato espressione concreta in opportune misure legislative. A guesto vuoto legislativo, si sono aggiunti nel corso degli anni anche atteggiamenti chiaramente sfavorevoli, guando non decisamente discriminatori. Anche gli enti locali non governati dalle sinistre, sinora hanno fatto pochissimo, e cid solo in parte per mancanza di norme statali o regionali, che consentissero loro di deliberare nell'interesse degli sloveni, e preminentemente per mancanza di buona volonta politica. Gli enti locali gestiti invece dalle sinistre, Razprave hanno cozzato fortemente e ripetutamente, nelle loro iniziative tese a risolvere i problemi dei cittadini sloveni da essi amministrati, non solo con le difficolta che derivano dal mancato appoggio della legislazione nazionale e regionale scarsa e povera in materia, ma anche cond tagli degli organismi di controllo, che spesso hanno autoritariamente bocciato molte lodevoli iniziative, prese dagli enti locali stessi. Per guanto riguarda la situazione degli sloveni, va rilevato, inoltre, guanto segue: 1) la pid forte discriminazione che essi stanno subendo é la loro divisione in 3 categorie, diverse a seconda della Provincia cui appartengono e il non completo riconoscimento dell'appartenenza e dell'identita nazionale per gli sloveni dell'Udinese. Infatti in tutti guesti anni gli sloveni di Trieste erano «garantiti» dal Memorandum di Londra seppure in modo relativo, insufficiente e lacunoso con la possibilita di avere scuole e istituzioni varie, anche se esse non hanno mai goduto degli stessi diritti di guelle similari italiane. Agli sloveni di Gorizia erano estesi i contenuti del Memorandum, ma essi non erano direttamente « garantiti ». Agli sloveni di Udine non veniva invece riconosciuto dal documento internazionale alcun diritto. 2) Agli sloveni non č garantito l'uso scritto ed orale della lingua slovena nei pubblici uffici, nel rapporto con enti ed istituzioni pubbliche, nelle assemblee degli enti locali ed in guella regionale, nč nelle Commissioni da essi nominate. 3) Le seritte in sloveno nei luoghi pubblici non sono previste per legge. 4) Le istituzioni ed associazioni slovene non hanno diritto ad una loro rappresentanza nei vari enti di diritto pubblico. 5) Gli sloveni non dispongono di tutte le scuole necessarie. Le loro associazioni non godono del necessario sostegno pubblico nč della necessaria sistemazione giuridica. 6) Gl isloveni della provincia di Udine sono i pid colpiti, poichč il processo di assimilazione č stato, per quanto li riguarda, piu lungo che non altrove (essi hanno optato per I'Italia pit di 120 anni fa, senza perd ottenere dai vari regimi che si sono succeduti quella contropartita di tutela etnica, che si atten- ln gradivo, Ljubljana, docember 1979, št. 9—10 devano) ed ha potuto lasciare percid un'impronta maggiore e produrre un danno di gran lunga superiore a guello subito dagli sloveni di Trieste e del Goriziano. Agli sloveni delI'Udinese non č riconosciuto neppure il pit elementare dei diritti, quella all’istruzione pubblica in madre lingua. Non solo. Si da il caso, che persino iniziative private di insegnamento della lingua slovena sono a volte fortemente ostacolate ed addirittura autoritariamente impedite. 7) Da parte delle autorita scolastiche nei confronti degli sloveni si sono ripetuti spesso esempi di incomprensione e si sono avuti atteggiamenti a volte inauditi. Rispetto al passato bisogna tuttavia riconoscere che la situazione č parzialmente migliorata: almeno nei testi scritti, nelle enunciazioni, negli orientamenti verbali si notano un atteggiamento ed anche un linguaggio diversi nei confronti degli sloveni da parte di quelle forze politiche che prima erano chiuse alla soluzione del problema sloveno, da parte di circoli ecclesiastici, da parte di amministratori e degli operatori dei vari settori della vita nella Regione (culturali, scolastici, economici, eccetera). Certo @ perd, che da tali enunciazioni ai fatti veri e propri non si é ancora passati decisamente. Per superare la situazione e risolvere real- mente il problema sloveno si rende necessaria guindi una misura legislativa del Parlamento italiano che assicuri la tutela dei diritti e garantisca alla minoranza slovena lo sviluppo delle sue molteplici attivita. Gia nel 1970 il PCI ha presentato al Senato ed alla Camera, del senatore Sema rispettivamente a firma e dell'onorevole Skerk, una proposta di legge globale per gli sloveni nel Friuli-Venezia Giulia. La proposta é stata ripresentata negli stessi contenuti anche nella VI Legislatura 1972) e dagli stessi firmatari. (nel Ora il PCI ripropone un nuovo testo, ponderato, aggiornato alle nuove realta ed ampiamente discusso con le principali componenti della comunita slovena in Italia, per trovare soluzioni nel guadro dell'ordinamento democratico della Repubblica italiana e si esprime come segue: Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 L'articolo 1 fissa i principi generali a cui deve ispirarsi l'ordinamento statale italiano per garantire ai cittadini italiani di lingua slovena residenti nella Regione Friuli-Vene- zia Giulia la piena parita dei diritti e alla comunita slovena nel suo complesso la tutela globale. Con l'articolo 1 si stabiliscono le norme di tutela, che si applicano nelle tre province del Friuli-Venezia Giulia, in cui vive la minoranza nazionale slovena, eliminando finalmente la disparita attuale che discrimina soprattutto gli sloveni della Slavia Veneta. L'articolo 1 esplicita il dettato contenuto nell'articolo 6 della Costituzione repubblicana, ne stabilisce la pratica attuazione con norme che oltre a garantire alla minoranza slovena la libera espressione nella propria lingua ed a tutelare la sua identita nazionale, e cioč etnica, culturale, linguistica, prevedono un interevnto attivo per lo sviluppo sociale, economico e culturale della minoranza stessa. L'articolo 2 parifica la lingua slovena guella ufficiale italiana. a Gli articoli dal 3 al 9 contengono le norme necessarie per rendere effettivo il diritto all’uso della lingua slovena da parte degli sloveni della Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia nelle pubbliche istanze e per introdurre tale uso nella vita pubblica. In particolare: Varticolo 3 prevede che la Regione definisca con proprie norme un elenco di Comuni delle Province di Trieste, Gorizia ed Udine, in cui vivono e si riconoscono storicamente gli sloveni, ed in cui si applicano le norme del bilinguismo previste nei successivi articoli, perché si risolva un annoso problema aperto e si superino difficolta e remore che si sono frapposte in tutto il do- poguerra all'uso della lingua slovena nella gestione della cosa pubblica, nel rapporto tra l'amministrazione ed il cittadino, nonché nelle scritte e negli atti pubblici. L'articolo 3 prevede altresi che a questo elenco si possano apportare, con le medesi- me procedure previste per la definizione delVelenco, eventuali e necessarie modifiche, che possano essere proposte da una Commissione di cittadini italiani di lingua slovena, prevista nell'articolo 24 di guesta legge ed istituita presso la Regione Friuli-Venezia 207 Giulia al fine di garantire che tali modifiche siano espressione delle reali esigenze della minoranza slovena e derivino da un confronto con la stessa, tramite una sua qualificata rappresentanza; Tarticolo 4 introduce nuovamente per i Comuni che rientreranno nell'elenco, previsto dal precedente articolo 3, I'uso delle denominazioni originarie slovene, che sono state abolite dalle leggi fasciste e che Je Jeggi del dopoguerra non hanno a tutt’oggi ripriStinato. L’articolo introduce inoltre in tali Comuni I’obbligo del bilinguismo per le comunicazioni e gli avvisi pubblici, le pubblicazioni dello Stato, della Regione, degli Enti locali, singoli o associati, di tutti gli enti pubblici o di pubblico interesse, come pure dei privati che esercitino pubbliche funzioni © servizi. L'uso della lingua slovena @ stato sinora lasciato alla discrezione ed alla volonta politica della direzione dei singoli enti o uffici, e le discriminazioni ed i segni di intolleranza e di incomprensione nei confronti degli sloveni non sono mancati; gli articoli 5 e 6 introducono nei Comuni, di cui all'articolo 3, l'uso della lingua slovena nei rapporti orali e scritti tra gli uffici giudiziari, gli organi e gli uffici della pubblica amministrazione, dell'amministrazione scolastica e di altri enti pubblici, nonché tra esercenti pubbliche funzioni e servtri ed i cittadini italiani di lingua slovena; tra que- sti organi ed uffici e gli enti che riguardano la minoranza slovena o che da essa sono espressi (affinchč per esempio un Comune sloveno possa usare la lingua slovena nella corrispondenza con un esercente pubbliche funzioni); tra gli enti della minoranza slovena nel rapporto tra gli stessi, nelle assemblee elettive e nelle commissioni da esse espresse, negli organismi collegiali di base, elettivi e non, compresi guelli della scuola, affinchč i componenti di lingua slovena si possano esprimere nella lingua materna nellesercizio dele loro funzioni e possano ri- cevere risposta scritta ed orale in sloveno; Farticolo 7 prevede l'obbligo per gli organi e gli uffici di cui negli articoli precedenti 5 e 6 di attrezzarsi opportunamente e di dotarsidi mezzi tecnici nonché di personale idoneo affinch® quanto indicato in tali articoli possa essere attuato’e non resti lettera morta; 208 Razprave l'articolo 8 prevede che nelle zone in cui č prescritto anche l'uso della lingua slovena, come disposto dall'articolo 3, siano riservati posti a candidati di lingua slovena, in numero adeguato alle esigenze nei pubblici concorsi, nell'assunzione di personale civile nelle amministrazioni statali, regionali, degli enti locali e nella Magistratura ordinaria e amministrativa; che la lingua slovena Sia conosciuta dai segretari comunali e dal personale che č normalmente a contatto con il pubblico; che al personale di lingua slovena, che conosce le due lingue sia assicurato l'impiego nell’ambito regionale al fine di utilizzarlo nelle localita in cui viene introdotto l'uso della lingua slovena. E cid per eliminare ogni discriminazione di fronte alla reale possibilitA dei cittadini di lingua slovena di accedere a tutte le attivita e carriere, anche per attuare concretamente il diritto degli stessi all’uso della propria lingua nella pubblica amministrazione. Nell’articolo si prevede altres) che le prove orali e scritte nei concorsi possano essere svolte dai candidati, qualora Jo richiedano, in sloveno, per consentire agli interessati di esprimersi meglio da un lato e di dare dimostrazione della conoscenza della lingua slovena dall’altro, quantunque agli interessati si richieda anche la conoscenza della lingua italiana. Tali norme sono valide anche per i concorsi per l'iserizione nell'albo dei giornalisti. Sino ad ora le prove necessarie per i giornalisti sloveni si svolgevano tutte in italiano, ossia si dava l'assurdo che essi non erano tenuti a dare dimostrazione di conoscere la lingua slovena per poter scrivere in un giornale sloveno. Infine l'articolo 8 prevede che delle Commissioni esaminatrici possano far parte an- che uno o piu rappresentanti della Commissione di cittadini italiani di lingua slovena, prevista nel successivo articolo 24 e che il regolamento per attuare le norme previste dall'articolo stesso venga emanato dal Governo e precisamente entro un anno dall'entrata in vigore della presente legge; che il Governo, prima di farlo, debba sentire la Commissione di cui al successivo articolo 24 e che tale regolamento debba stabilire anche le tabelle degli organici del personale per quanto di competenza statale; Varticolo 9 stabilisce che la conoscenza della lingua slovena sara titolo valutabile in in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 termini di punteggio nci concorsi e nelle graduatorie per i posti di pubblico impiego nelle tre Province interessate e che essa dara diritto agli addetti ad una speciale indennita, dovendo essi usare due lingue nello svolgimento dei loro compiti. Gli articoli dal 10 al 16 comprendono le norme relative al diritto del cittadino di lingua slovena di freguentare le scuole di ogni ordine e grado ed impegnano il Governo a prendere le misure necessarie al fine di risolvere i problemi aperti della scuola slovena, dare ad essi una soluzione corrispondente alle esigenze generali, nuove, che nel campo della scuola si fanno avanti nel Paese, ma anche di guejle particolari della minoranza slovena ed assicurare alla scuola slovena Vautonomia culturale ed amministrativa. Pit dettagliatamente: nell'articolo 10 si prevede che al Governo sia data la delega ad emanare dei decre- ti legislativi per riordinare l’ordinamento delle scuole slovene, estenderlo a tutti i Comuni interessati, adeguando anche guanto previsto dalle due leggi esistenti, che regolano la scuola slovena (la n. 1012 del 19 luglio 1961 e la n. 932 del 22 dicembre 1973). Nell'articolo si prevede che l'insegnamento nelle scuole slovene sia impartito da docenti di lingua materna slovena che conoscono guindi a fondo la lingua degli alunni; che sia completata la rete di scuole necessarie alla minoranza slovena, rete oggi carente, soprattutto negli indirizzi tecnici-professionali industriali, e del tutto assente in intere zone dell’udinese; che sia completato l'inquadramento giuridico delle scuole slovene di ogni ordine e grado e del personale delia scuola slovena, cui ancora dopo tanti anni non si č provveduto. In particolare con guesto articolo si risol- vono alcuni problemi stridenti come: la si- tuazione delle scuole statali slovene per l'infanzia, che com il passaggio della gestione ONAIRC allo Stato non č ancora definita in tutti gli aspetti, e si rende possibile affrontare il problema delle classi slovene abbinate all'Istituto professionale per l'industria e l'artigianato «Galvani» con lingua d'insegnamento italiana (classi che pur essendo numerose e numericamente forti, non costi- tuiscono un Istituto autonomo) ed il proble ma della istituzione di corsi specifici per geometri, elettrotecnici ed altri, richiesti con molta insistenza dalle componenti scolastiche slovene e dall'intera minoranza. Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 Nell'articolo si prevede altresi la ricostruzione delle carriere di guegli insegnanti che erano stati esclusi dall'insegnamento nei periodi precedenti al 1? novembre 1954 dal Governo militare alleato per motivi politici, nonché per quelli che hanno dovuto espratriare sotto la spinta delle persecuzioni durante il ventennio fascista ed hanno perso la cittadinanza italiana o interrotto la carriera nel campo dell’insegnamento. Nell'articolo si propone ancora di stabilire il numero minimo di allievi per la formazione di classi e di scuole, poichč il numero minimo previsto per le scuole con lingua d'insegnamento italiana non pud, per ovvii motivi, essere applicato alla realta di una minoranza nazionale; di adeguare i programmi scolastici per le scuole slovene, poichč in molti casi attualmente essi non corrispondono alle particolarita storiche, culturali e linguistiche ed alle esigenze specifiche della minoranza slovena, nonchč le norme per l'adozione dei libri di testo al di la di guanto previsto (e non sempre utilmente applicato) dall'articolo 8 della legge Skerk-Belci per la scuola slovena. Al punto 7) si dice che dovra essere riconosciuta la piena validita dei titoli conse guiti in Jugoslavia, che ne saranno fissate Je eguipollenze e che il riconoscimento sara esteso anche a coloro che abbiano conseguito tali titoli gia prima dell'entrata in vigore della presente legge. Si prevede ioltre una rappresentanza slovena al governo delle due universita presenti nella Regione (Trieste ed Udine); la partecipazione di un rappresentante del Consi- le con lingua di insegnamento slovena e che glio regionale della Scuola slovena, di cui nel successivo articolo 12, come membro di diritto, al Consiglio di amministrazione delVUniversita di Trieste e di guello dell'Universit di Udine; la istituzione di opportuni dipartimenti, nel guadro della riforma universitaria per lo studio della lingua, della storia, della cultura e delle tradizioni dei popoli slavi, in particolare del popolo sloveno, ¢ corsi integrativi per l'apprendimento della terminologia delle singole discipline presso le varie facolt& per assicurare agli studenti di lingua slovena uno sbocco universitario pitt completo ed adeguato alle loro esigenze. Al punto 6) dell'articolo si dice che gli sloveni potranno freguentare corsi e conseguire diplomi presso le scuole di ogni ordine e grado in Jugoslavia, comprese le scuole professionali e le Universita, con borse di studio o altre forme di finanziamento, per venire incontro alle esigenze degli appartenenti alla minoranza slovena, che volessero conseguire specializzazioni poco richieste, per le quali non varrebbe la pena (per ragioni di spesa) di aprire idonei istituti in Italia. Per evitare che la minoranza slovena corra il rischio di ritrovarsi nella staticita culturale e per consentirle lo sviluppo e il progresso culturale, sono previsti nell'articolo molteplici scambi culturali con lo Slovenia, guali: visite, seminari, conferenze, gite ed incontri fra le componenti docenti e studentesche. D'altra parte, per rafforzare l'incontro tra la popolazione italiana e guella slovena si prevedono iniziative per far conoscere la cultura e la lingua slovena anche tra i cittadini di lingua italiana nel Friuli-Venezia Giulia, mentre la scuola slovena č aperta a chiungue voglia freguentarla. Tale possibilita č estesa altresl ai cittadini stranieri ed agli apolidi residenti nel Friuli-Venezia Giulia; nell'articolo 11 si propone la nomina di un Intendente che sovraintenda alle scuodipenda direttamente dal Ministero della pubblica istruzione. II suo ufficio sarebbe articolato in tre sezioni provinciali, con le sedi presso i Provveditorati delle tre Province interessate. L'Intendente svolgerebbe le funzioni di provveditore per le guestioni specifiche ed interne delle scuole con lingua di insegnamento slovena e guelle di raccordo tra la scuola slovena ed i Provveditori nonché il sovraintendente, per i problemi comuni tra la scuola italiana e guella slovena; ed avreb- be il compito di amministrare il fondo previsto dalla legge Škerk-Belci n. 932, 22 dicembre 1973. Inoltre gli verrebbe affidato il compito di nominare la Commissione per i testi stampati, come previsto dall'articolo 8 della legge Skerk-Belci n. 932. Nell'articolo 11 si prevede altresl che a dirigere le tre sezioni provinciali presso i Provveditorati di Trieste, Gorizia ed Udine siano insegnanti di ruolo o direttori delle scuole slovene, che anche il personale assegnato sia di lingua slovena. Per guesto personale si prevede il riconoscimento del servizio prestato a tutti gli effetti giuridici ed economici e di criteri per i concorsi e l'organico; 210 Razprave nell'articolo 12 si propone la istituzione del Consiglio regionale della scuola slovena, che dovrebbe sostituire la presenza delle componenti scolastiche slovene nei distretti scolastici previsti dai decreti delegati del 1974, assorbire tutte le funzioni degli stessi relativamente alle scuole slovene ed esprimere pareri vincolanti per le questioni demandate all'amministrazione scolastica regionale, su tutti i problemi relativi alla scuo- la slovena di ogni ordine e grado ed al personale della scuola slovena; sulla nomina delle Commissioni per gli esami di Stato e di guelle per l'approvazione dei libri di testo per le scuole slovene; nell'articolo 13 si dice che il Consiglio regionale della scuola slovena sara formato da cittadini italiani di lingua slovena, eletti o nominati, in base alle modalita previste per i distretti scolastici estesi sul territorio di pi Comuni e Province, e si afferma che di esso faranno parte le rappresentanze di tutte le componenti scolastiche slovene presenti ne] Friuli-Venezia Giulia ed i rappresentanti dei comuni in cui vivono o si riconoscono storicamente gli sloveni. In esso si ampliano la componente culturale e quella imprenditoriale per consentire l’aggancio con la realta di tutte e tre le Province interessate, e una presenza pit adeguata dei rappresentanti del mondo culturale, rispettivamente economico-imprenditoriale. Si propone inoltre che il rappresentante del personale insegnante della scuola con lingua d'insegnamento slovena nel Consiglio nazionale della pubblica istruzione sia membro di diritto del Consiglio regionale della scuola slovena per il necessario coordinamento degli orientamenti e dei problemi riguardanti la scuola slovena, nonchč per evitare dannose sfasature; nell'articolo 14 si prevede che il Presidente del Consiglio regionale della scuola slovena partecipi alle riunioni dei Presidenti dei Consigli soolastici distrettuali del FriuliVenezia Giulia per esaminare con essi i problemi comuni, anche con facolta di sottoporne altri alla loro attenzione. Si prevede, inoltre, che per affrontare i problemi di comune interesse, e coordinare assieme l'uso dei servizi degli enti locali, come previsto nei compiti assegnati dai decreti delegati del 1974 ai distretti scolastici, il Consiglio regionale della scuola slovena in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 nomini sue delegazioni perchč partecipino alle riunioni dei Consigli distrettuali, competenti per territorio. Infine, per garantire la tutela dei diritti della scuola slovena, si stabilisce che le decisioni hanno validita se nel- la maggioranza dei voti 2 compresa la maggioranza dei voti della delegazione del Consiglio regionale della scuola slovena, presente alla riunione; nell'articolo 15 si propone che per tutelare meglio gli interessi della scuola slovena nei Consigli scolastici provinciali le rappresentanze delle componenti slovene dei genitori e degli allievi siano elevate da un quinto ad un quarto e che qualora si tratti di problemi riguardanti le scuole slovene, le deci- sioni siano valide se nella maggioranza dei voti, anche in questo caso, é inclusa la maggioranza dei voti della componente slovena; con l'articolo 16 si istituisce I'Istituto regionale di ricerca, sperimentazione ed aggiornamento educativi della scuola con lingua di insegnamento slovena avente nalita giuridica di diritto pubblico perso- e auto- nomia amministrativa, onde corrispondere alle esigenze che nel campo della ricerca e della sperimentazione si fanno sempre piu pressanti anche nella minoranza slovena. Nell'articolo si prevede che una rappresentanza dell'Istituto possa partecipare alle conferenze dei presidenti degli istituti regionali, del Centro europeo dell'educazione e della biblioteca di documentazione pedagogica e si prevedono i criteri per il funzionamento dell'Istituto, per la composizione dei suoi organi, nonché per i problemi del suo personale. Gli articoli 17 e 18 affrontano il problema delle istituzioni di primaria importanza (guali ad esempio le Case dello studente, il Conservatorio sloveno, il Teatro stabile sloveno, la < Mohorjeva družba » Societa editrice e di cultura, lo SLORI — Istituto di ricerche sloveno — Narodna in Študijska knjižnica « Biblioteca nazionale slovena e degli studi») e delle associazioni culturali ed altre e per esse affermano la garanzia della piena autonomia, nel rifiuto della conduzione paternalistica di tali istituzioni ed associazioni e nel riconoscimento del ruolo di soggetti nella gestione delle stesse da parte degli sloveni. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št, 9—10 Gli stessi articoli prevedono l'assegnazione di contributi annui statali ed i criteri del- la loro erogazione. Ouesto, al fine di dare alla minoranza slovena la possibilita di svolgere tutte le varie attivita associative, in par- ticolare quelle culturali, sportive, ricrea- tive, senza difficolta economiche che sinora le hanno fortemente ostacolate, ed assicurarle nella pratica concreta la garanzia del- lo sviluppo culturale, sociale ed economico e porre cosi freno al processo di assimila- zione, Nell'articolo 19 si prevedono lo sviluppo delle trasmissioni radiofoniche e televisive in lingua slovena e la garanzia dell'autonomia funzionale e culturale dei programmi e dei servizi giornalistici. Nell’articolo 20 si propongono particolari contributi per sostenere I’attivita editoriale e di giornali in lingua slovena, per dare incremento agli stessi, diminuirne il deficit, che č maggiore di quello dell’analoga stampa italiana, essendo la tiratura della stampa slovena di gran lunga inferiore. Si propone altres] l'assegnazione della pubblicita da parte delle aziende di Stato od a partecipazione statale, nonchč degli enti pubblici anche alla stampa slovena, che sinora molto spesso ralmente ed veniva anche esclusa, e guindi economicamente mo- discri- minata. L'articolo 21 afferma la possibilita di sviluppare i rapporti tra la minoranza slovena in Italia e la Slovenia, nel guadro degli scambi tra la Regione Friuli-Venezia Giulia e la Jugoslavia, anche favorendo il passaggio attraverso il confine di beni e di strumenti culturali (mostre, libri, pellicole, guadri, scenari ed altro), sia per mezzo di esenzioni doganali, sia per la semplificazione delle procedure amministrative. Queste misure tendono a superare le at- tuali difficolta nel passaggio del confine di beni e strumenti culturali, che ostacolano lo svolgimento delle varie attivita culturali e lo scambio di esperienze tra i popoli confinanti. Nell'articolo 22 si rafforza e si esplicita la competenza della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia per quanto riguarda la tutela delle caratteristiche etniche della minoranza slovena, lo sviluppo culturale, sociale ed economico della stessa, e la valorizza- zl zione del suo patrimonio storico e culturale. Alla Regione si danno infatti deleghe che le consentono di svolgere funzioni in guesti campi, e, nel caso dei beni culturali, si delegano funzioni del tutto nuove. Per l'attuazione di tali deleghe nell'articolo si fissa anche il termine di un anno. Nello stesso articolo e nell'articolo 23 si affrontano pi dettagliatamente anche problemi dello sviluppo economico delle aree mistilingui. Per gueste aree si prevedono contributi annui straordinari, connessi ad Jun piano di intervento, parte integrante del piano regionale di sviluppo. In modo specifico nell'articolo 23 si prevede che il piano e gli obiettivi di sviluppo economico per le zone mistilingui siano formulati nel contesto dei piani pluriennali regionali e nel guadro della piu ampia programmazione economica nazionale. Assieme agli obiettivi si propone che siano fissati: le agevolazioni creditizie, gli incentivi e altre misure per l'incremento delle attivita associative e cooperativistiche in tali settori per sostenere in particolare le attivita tradizionali, per gualificare e incrementare i posti di lavoro, per la difesa dell'ambiente e il potenziamento dei servizi necessari nelle aree mistilingui, per valorizzare e salvaguardare i beni storici e culturali. Si prevede altresi che siano fissate misure per ridurre allo stretto necessario i casi di esproprio dei terreni, destinati ad attivita non agricole, ed i criteri e le forme di indennizzo, ossia le permute, nonchč per dare la precedenza alle forme di partecipazione diretta dei proprietari alle nuove attivita, cui i terreni nel caso eccezionale di esproprio vengono destinati. Questo, per impedire al massimo la dispersione della popolazione slovena e per favorine le attivita associative. Nel caso di utilizzo delle aree provenienti da usi civici, si propongono misure affinché i fondi, con cui essi vengono risarciti siano impiegati direttamente dai Comuni, sul cui territorio tali usi civici insistono ed aflinché la gestione delle nuove iniziative sia affidata alla comunita che tuttora gode dei loro benefici. Nell'articolo si propone, ancora, che il piano di intervento per lo sviluppo delle aree mistilingui sia riferito al Piano urbanistico regionale e redatto d'intesa con gli enti lo- cali e le comunit& montane interessate. Inoltre, per consentire agli sloveni di esprimersi 212 Razprave direttamente nel merito del piano, č previsto che esso sia sottoposto prima del voto del Consiglio regionale al parere della Commissione di cui all'articolo 24. Per consentire, inoltre, una rapida realiz- zazione del piano ed il controllo della sua esecuzione da parte delle popolazionj. inte-. ressate si propone che l'erogazione dei fondi avvenga tramite i Comuni delle aree mistilingui e su parere della Commissione di cui all'articolo 24. L'articolo 24 stabilisce il principio che la minoranza slovena č parte attiva nella gestione di tutte le attivita e delle scelte che la riguardano direttamente. A tal fine prevede la costituzione di una Commissione di cittadini italiani di lingua slovena, nominati dal Consiglio regionale della Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia e di cui facciano parte i rappresentanti dei Comuni, in cui vive la minoranza slovena (di cui all’articolo 3 precedentemente illustrato) e quelli delle piu rappresentative organizzazioni della minoranza slovena, che operano in campo culturale, economico e sociale. Nell’articolo si dispone che la Commissione esprima il suo parere e intervenga direttamente nella gestione dei piani di intervento, nella effettuazione di tutte le al- tre scelte che riguardano gli sloveni e particolarmente di quelle previste in relazione alle materie delegate dallo Stato alla Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia. Gli articoli dal 25 al 33 affrontano le norme finali e transitorie. In particolare: nell'articolo 25 si prevede il ripristino dei cognomi e nomi; la cui modifica č stata imposta dai governi del periodo prefascista e dal regime fascista per provocare la snazionalizzazione della minoranza al fine di rendere finalmente giustizia ai cittadini vessati da norme inigue. Si prevede inoltre che tale ripristino deb: ba avvenire con la massima semplificazione delle pratiche burocratiche e gratuitamente e che il provvedimento sia estensibile anche ai discendenti dei cittadini colpiti dalle misure impositive. Nell'articolo 26 si affronta il problema della restituzione dei beni immobili, gia appartenenti alle organizzazioni slovene, che il regime fascista ha distrutto, espropriato o sottratto e si propone che lo Stato prov- in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 veda alla loro restituzione o al risarcimento per il valore corrispondente alle perdite subite dalla minoranza. Poichč in molti casi non si riuscirebbe a ricostruire lesatta persona giuridica proprictaria dei beni distrutti o alienati — anche in guanto, essendo passati molti anni, le or- ganizzazioni originarie hanno subito non poche modifiche strutturali e di indirizzo — si propone che i beni restituiti passino, senza gravami fiscali o finanziari, in proprieta collettiva, e precisamente ai Comuni in cui gli immobili sorgevano o sorgono e che siano posti dagli stessi a disposizione della comunita slovena per le sue attivita culturali ed associative. Per consentire un uso non discriminato degli stabili da parte delle organizzazioni slovene interessate, si propone che cid avvenga in base ad un regolamento, da definire opportunamente. Perché la ricostruzione dell’elenco dei beni distrutti o alienati, sia quanto pit possibile esatta, si prevede inoltre che essa avvenga su proposta della Commissione, sopra illustrata e prevista nell'articolo 24, ed in base a verifiche effettuate dai competenti uffici dell'Intendenza di finanza. Per impedire infine l'alienazione e la progressiva fatiscenza degli stabili restituiti si prevede che alla loro manutenzione provvedano i Comuni; con l'articolo 27 si da la possibilita agli apolidi di lingua slovena, che risiedono in Italia, di ottenere in base a semplice domanda la cittadinanza italiana, e si fissa il limite minimo di residenza di 5 anni per il godimento di tale diritto. Cid per consentire agli interessati di integrarsi a tutti gli effetti nella comunita nazionale; nell'articolo 28 si propone che siano eguiparati ai perseguitati politici anche i cittadini che hanno prestato servizio nei cosiddetti « Battaglioni speciali » dell'Esercito italiano e che per ragioni di appartenenza politica o etnica, guindi per punizione, non furono inguadrati nei reparti regolari, subendo angherie e discriminazioni. La stessa estensione della qualifica di perseguitati politici si propone anche per coloro che sono stati internati nei campi di concentramento, sia per ragioni di carattere politico, che di appartenneza etnica ed ebbero a subire discriminazioni, repressioni, sevizie e maltrattamenti, quando non vere e proprie tor- Razprave in gradivo, Ljubljana, december ture, e che a dislanza di tanti anni dalla fine della seconda guerra mondiale, ancora non godono del giusto riconoscimento e dei benefici di legge previsti per i perseguitati politici. Si propone infine che tali norme siano applicate unche ai cittadini inguadrati forzalamente nei reparti di lavoro coatto, ma solamente nel caso in cui possano dimostrare di aver subito persecuzioni politiche. Non si ravvisa cioč di poter estendere nel complesso a guesta categoria i benefici del presente articolo in guanto dei reparti di lavoro hanno fatto parte anche elementi, raccomandati dai comandi nazisti, e in molti casi collaborazionisti, trovando in tali reparti un comodo rifugio o una comoda soluzione per sfuggire alle difficolta delle zone di operazione o dei fronti. Va pero considerata la necessita di accogliere 213 1979, št. 9—10 le istanze, DISEGNO DI LEGGE Art. 1. Al fine di garantire ai cittadini italiani di lingua slovena, residenti nelle province di Trieste, Gorizia ed Udine della regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia il pieno godimento dei diritti sanciti dalla Costituzione e di assicurare alla minoranza slovena nel suo ‘complesso lo sviluppo sociale, economico e culturale, la libera espressione nella propria lingua e la tutela della propria identita nazionale, l'ordinamento statale italiano osserva le norme della presente legge. TiroLo I si- nora respinte, di coloro che furono portati nei campi di lavoro in regime coatto, non solo prelevati nel corso di operazioni di vero e propujo rastrellamento, ma anche nel corso di operazioni militari e di polizia, effettuate da parte degli occupatori nazisti; nell'articolo 29 si prevede l'applicazione delle misure penali fissate dall'articolo 291 del Codice penale, che prevedono da uno a tre anni di reclusione, per coloro che commettono atti per impedire agli sloveni di svolgere — come comunita nazionale o come singoli — le loro attivita o di usare la loro lingua; nell'articolo 30 si propone di annullare le pendenze a carico di cittadini italiani di lingua slovena, che fossero stati chiamati a giudizio per l'uso della lingua slovena negli atti pubblici o nelle comunicazioni obbligatorie rese agli uffici della pubblica amministrazione, e di depennare tutte le condanne gia inflitte ne] passato per gli stessi motivi; l'articolo 31 afferma che l'uso del bilinguismo nelle pubbliche insegne non deve comportare oneri aggiuntivi; Varticolo 32 propone l'abrogazione di tutte le altre disposizioni in contrasto con la presente legge; Varticolo 33, infine, prevede i capitoli di spesa per consentire la reale attuazione delle norme della legge gui proposta. USO DELLA LINGUA Art. 2. La lingua slovena nella regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia č parificata a guella ufficiale italiana. Art. 3. Con la presente legge ai sensi dell'articolo 6 della legge costituzionale n. 1 del 31 gennaio 1963 - Statuto speciale della regione Friuli-Venezia Giulia si da potesta alla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia di emanare norme di attuazione e di integra- zione per definire l’elenco dei comuni e delle province di Trieste, Gorizia ed Udine in cui č insediata e storicamente si riconosce la minoranza slovena ed in cui si applicano le norme del bilinguismo previste dalla presente legge. Le proposte di modificazione dell'elenco sono effettuate con la stessa procedura di cui al comma precedente. Le modificazioni possono essere proposte al Consiglio regionale dalla commissione di cui al successivo articolo 24 della presente legge. Art. 4. Per i comuni di cui al precedente articolo viene usata ufficialmente anche la denominazione slovena. 214 Razprave Nelle aree mistilingui, previste dall'articolo 3 della presente legge, le comunicazioni, gli avvisi pubblici e le pubblicazioni dello Stato, della Regione, degli enti locali, singoli o associati, di tutti gli enti pubblici o di in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 sonale idoneo per garantire l'attuazione delle norme previste negli articoli stessi. Art. 8. pubblico interesse, nonchč dei privati eser- Per le zone e gli uffici in cui, in base alla centi pubbliche funzioni o servizi, devono essere redatti anche in lingua slovena. La stessa norma vale anche per le scritte sui gonfaloni, sui timbri, sui sigilli, sulle pubbliche insegne e per la segnaletica. presente legge, č prescritto anche l'uso della lingua slovena, nei concorsi pubblici per Vassunzione del personale civile delle ammi» nistrazioni statali, regionali e degli enti locali, nonchč della magistratura ordinaria e Art. 5. I cittadini italiani di lingua slovena hanno diritto di usare la propria lingua nei rapporti orali e scritti con gli uffici giudiziari, con gli organi e gli uffici della pubblica amministrazione, ivi compresi guelli dell'amministrazione scolastica, e di altri enti pubblici situati nei comuni di cui al precedente articolo 3 o aventi competenza regionale, nonchč con gli esercenti pubbliche funzioni o servizi negli stessi comuni. I titolari degli uffici ed i privati, di cui al primo comma, usano negli atti, nella corrispondenza e nei rapporti orali la lingua del richiedente. Il diritto di usare la lingua slovena se- amministrativa, deve essere riservata una aliguota di posti, adeguata alle esigenze, da assegnare a candidati di lingua slovena. E comungue richiesta la conoscenza della lingua slovena da parte dei segretari comunali e del personale normalmente a contatto con il pubblico nei comuni singoli od associati di cui all'articolo 3 della presente legge. Ai cittadini italiani di lingua slovena che prestano servizio negli uffici di cui al primo comma č assicurata la stabilita di sede nella Regione. Nei concorsi per le ammissioni ai posti Nei rapporti fra gli uffici pubblici e fra guesti e gli esercenti pubbliche funzioni e servizi pud essere usata anche la lingua riservati ai cittadini italiani di lingua slovena ed in guelli per l!'ammissione all'albo dei giornalisti le prove scritte ed orali possono essere sostenute, a richiesta dei candidati, in lingua slovena, In ogni caso, pero, č richiesta la conoscenza della lingua italiana. Nelle commissioni esaminatrici dei concorsi sono chiamati a far parte uno o piu rappresentanti designati dalla commissione di cui all'articolo 24 della presente legge. Il Governo, sentita la Commissione di cui slovena. al successivo condo le norme di cui ai commi precedenti, spetta anche a tutti gli enti che riguardano la minoranza slovena o che da essa sono espressi. anno articolo dall'entrata 24, emana, in vigore della entro un presente Art. 6. legge, l’apposito regolamento di attuazione In ogni atto relativo all’esercizio delle loro funzioni, i componenti delle assemblee delle norme previste dai precedenti commi e le tabelle degli organici del personale per la parte di competenza dello Stato. Il regolamento deve prevedere l'attuazione delle norme, di cui al precedente comma, entro tre anni dalla sua emanazione. elettive e delle commissioni da esse istituite dalla regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, delle province di Trieste, Gorizia ed Udine e dei comuni singoli o associati, di cui all’articolo 3 della presente legge, nonché di tutti gli organismi rappresentativi di base elettivi e non, compresi gli organi collegiali della scuola, previsti dal decreto del Presidente della Repubblica 31 maggio 1974, n. 416, hanno diritto di usare la lingua slovena e di ricevere risposta oralmente e per iscritto in sloveno. Art. 7. Gli organi e gli uffici di cui agli articoli 5 e 6 della presente legge sono tenuti a dotarsi di opportuni mezzi tecnici e di per- Art. 9. Nelle province di Trieste, Gorizia e Udine la conoscenza della lingua slovena costituisce titolo valutabile in termini di punteggio nei concorsi e nelle graduatorie per i posti di pubblico impiego. La conoscenza e l'uso della lingua slovena nei pubblici uffici della regione autonoma Friuli-Venezia Giulia da parte dei dipendenti dello Stato da diritto ad una speciale indennita. Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 TiroLo II SCUOLA Art. 10. Per assicurare ai cittadini italiani di lingua slovena il diritto di freguentare nelle province di Trieste, Gorizia ed Udine le scuole slovene di ogni ordine e grado, nelle guali l'insegnamento sia impartito in lingua slovena da docenti per i guali lo sloveno sia lingua materna, il Governo č delegato ad emanare, entro un anno dal provvedimento di determinazione dell'elenco dei comuni di cui all'articolo 3, sentito il parere del Consiglio regionale della scuola slovena, di cui all'articolo 12 della presente legge, e della Commissione parlamentare per le guestioni regionali uno o piu decreti aventi valore di legge ordinaria per riordinare ed estendere a tutti i comuni, di cui all'arti- colo 3, l’ordinamento delle scuole in lingua slovena, anche adeguando nute nelle leggi 19 luglio 22 dicembre 1973, le norme conte1961, n, 1012, e n. 932. Nell'emanazione dei decreti delegati il Governo deve attenersi aj criteri e principi direttivi espressi dalla presente legge e in particolare provvedere a: 1) completare nei Comuni di cui all'articolo 3 della presente legge la rete delle scuole per l'infanzia di competenza statale, elementari e secondarie; 2) completare l'inguadramento giuridico delle scuole slovene esistenti, compresa la scuola per l'infanzia di competenza statale, ed il riconoscimento dei diritti del corpo insegnante e direttivo; estendere a tutto il corpo insegnante e direttivo il trattamento giuridico ed economico previsto dalla legislazione italiana e procedere alla ricostruzione delle carriere per i periodi anteriori al 1? novembre 1954, anche per guegli insegnanti che, per motivi politici, sono stati esclusi dal servizio durante ]'Amministrazione del Governo militare alleato, e per coloro che a causa delle persecuzioni fasciste hanno perso il posto, o, in seguito ad espatrio forzato, la cittadinanza italiana; 3) stabilire, tenendo conto delle esigenze della minoranza, il numero minimo di al- lievi per la formazione delle classi e la istituzione di scuole; 215 4) adeguare i programmi scolastici e le norme per l'adozione dei libri di testo per le scuole slovene, oltre a guanto stabilito dall'articolo 8 della legge n. 932 del 22 dicembre 1973, in modo che corrispondano alle particolarita storiche, culturali e linguistiche della minoranza slovena ed alle sue specifiche esigenze; 5) assicurare alla minoranza slovena una adeguata partecipazione agli organi di Governo defile Universita della Regione e nell’ambito delle stesse creare opportuni dipartimenti per lo studio della lingua, della Storia, della cultura e delle tradizioni dei popoli slavi ed in particolare di quello sloveno, nonché corsi integrativi nelle varie fa- colta per la piena conoscenza della terminologia slovena delle varie discipline. In ogni caso @ prevista la partecipazione di un rappresentante, designato dal Consiglio regionale della scuola slovena, come membro di diritto nel Consiglio di amministrazione dell'Universita di Trieste e rispettivamente dell’Universita di Udine; 6) garantire con borse di studio ed altre forme di finanziamento per gli appartenenti alla minoranza slovena la possibilita di effettuare esperienze di studio, di freguentare corsi e di conseguire diplomi presso le scuole di ogni ordine e grado, comprese guelle professionali e le universita della Jugoslavia; 7) riconoscere la piena validita dei titoli conseguiti per effetto degli studi di cui al precedente paragrafo 6), fissandone le rispettive eguivalenze ed estendere tale validita ai titoli conseguiti prima dell'entrata in vigore della presente legge; 8) agevolare, allo scopo di promuovere lo sviluppo ed il progresso culturale della minoranza slovena, ogni forma di scambi culturali con la Repubblica socialista di Slovenia, anche attraverso l'organizzazione di conferenze, seminari, gite scolastiche e visite ed incontri di docenti e studenti; 9) promuovere la conoscenza della lingua slovena tra la popolazione italiana che vive nella Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia. La freguenza alla scuola di lingua slovena č aperta a tutti, compresi i cittadini stranieri e gli apolidi residenti nel Friuli-Venezia Giulia. Kali Razprave Art. L'Intendente per le scuole slovene dipende direttamente dal Ministero della pubblica istruzione ed ha le seguenti funzioni: a) adempie ai compiti di provveditore per le guestioni specifiche ed interne delle scuole con lingua di insegnamento slovena; al raccordo tra i Provvedi- tori ed il Sovraintendente scolastico da una parte e le scuole slovene dall'altra, per i problemi che sono comuni per tutte le scuole indipendentemente dalla lingua di insegnamento; c) amministra il fondo annuale stabilito dalla legge n. 932 del 22 dicembre 1973. L’ufficio dell'Intendente per le scuole slovene é articolato in 3 sezioni provinciali, che hanno sede presso i provveditori di Trieste, ed Udine; d) nomina la Commissione che approva i testi stampati in base all'articolo 8 della legge n. 932 del 22 dicembre 1973. Le sezioni, previste dal comma precedente, sono dirette da un direttore o professore di ruolo delle scuole slovene con funzioni di viceprovveditore, nominato december 1979, št. 9—10 Art. 12. vena. Gorizia Ljubljana, 11. Per sovraintendere alle scuole con lingua di insegnamento slovena di cui al punto 1) del primo comma dell'articolo 9 della presente legge, il Ministero della pubblica istruzione nomina un Intendente per le scuole slovene nella Regione autonoma del FriuliVenezia Giulia in base ad una terna proposta dal Consiglio regionale della scuola slo- b) prowvede In gradivo, dal Ministero della pubblica istruzione in base alla proposta del Consiglio regionale della scuola slovena, stabilito dall'articolo 12 della presente legge. A tali sezioni verra assegnato personale di lingua slovena anche con la assegnazione o il trasferimento degli insegnanti di lingua slovena, cui verra riconosciuto, in tale caso, il servizio svolto presso l'ufficio dell'Intendente a tutti gli effetti giuridici ed economici. Entro il termine di diciotto mesi dall'entrata in vigore della presente legge e sentito il Consiglio regionale della scuola slovena, di cui all’articolo 12 della presente legge, il Ministro della pubblica istruzione stabilisce Yorganico dell'uficio dell'Intendente per le scuole slovene ed emana il bando di concorsi dn conformita all'articolo 8 della presente legge. Per garantire l'autonomia e lo sviluppo della scuola slovena č istituito nella Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia il Consiglio regionale della scuola slovena. Il Consiglio regionale della scuola slovena esprime pareri vincolanti per le materie demandate alla competenza dell'amministrazione scolastica regionale: a) su tutti i problemi riguardanti le scuole slovene di ogni ordine e grado sui vari aspetti dell'istruzione e dell'ordinamento scolastico con lingua di insegnamento slovena; b) sui problemi riguardanti il personale insegnante e direttivo ed il personale amministrativo addetto alle scuole slovene; c) sulla nomina delle commissioni per gli esami di Stato per le scuole slovene; d) sulla nomina delle Commissioni per l’approvazione dei libri di testo, stampati con il fondo annuo previsto dall'articolo 8 della legge n. 932 del 22 dicembre 1973. Il Consiglio regionale della scuola slovena assomma relativamente per le scuole slovene tutte le funzioni previste per il distretto scolastico dall'articolo 12 del decreto del Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974 e da ogni altra legge statale. Il Consiglio, di cui ai precedenti commi, sostituisce la partecipazione nella Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia delle componenti della scuola slovena nei distretti scolastici, di cui all’articolo 34 del decreto del Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974. Il Consiglio regionale della scuola slovena designa dal suo seno un rappresentante nel Consiglio di amministrazione dell'Universita di Trieste ed un rappresentante del Consiglio di amministrazione dell'Universita di Udine. Art. 13. La composizione del Consiglio regionale della sčuola slovena č fissata secondo le modalita previste per l’organo di governo dei distretti scolastici, il cui territorio interessa pit provincie e pit: comuni, di cui all’articolo 11 del decreto del Preisdente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Tutti i membri del Consiglio regionale della scuola slovena sono scelti fra i cittadini italiani di lingua slovena. Il rappresentante de] personale insegnante della scuola con lingua di insegnamento slovena nel Consiglio nazionale della pubblica istruzione di cui al Capo IV, articolo 16 del decreto del Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974, membro di diritto del Consiglio regionale della scuola slovena. Del Consiglio regionale della scuola slovena fanno parte i rappresentanti dei Comuni di cui all’articolo 3 della presente legge. I rappresentanti di cui al punto g) dell'articolo 11 del decreto de) Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974, passano dal a3e da2a5. Le rispettive designazioni vengono effettuate dal Consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia, con voto limitato. Alle elezioni del Consiglio regionale della scuola slovena, che avvengono sulla base di liste regionali, partecipano con le modalita previste dall'articolo 20 del decreto del Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974 tutte le componenti delle scuole slovene di ogni ordine e grado della Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia. Art. 14. Il Consiglio regionale della scuola slovena si rinnova e svolge le sue funzioni secondo le norme previste dal decreto del Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974 e quelle previste dalla presente legge, in quanto applicabili. Il Presidente del Consiglio regionale della scuola slovena’ partecipa ‘alle riunioni dei presidenti dei Consigli scolastici distrettuali del Friuli-Venezia Giulia previsti dall’ar- ticolo 11 del decreto del Presidente della Repubblica n. 416 del 31 maggio 1974, per esaminare e far esaminare problemi di comune interesse. Per il coordinamento dei servizi degli enti locali relativi congiuntamente a scuole italiane e slovene, il Consiglio regionale della scuola slovena provvede a nominare sue delegazioni che partecipano, guando si presentano problemi di comune interesse, alle riunioni dei Consigli distrettuali competenti per territorio. 217 In tale caso le decisioni dei Consigli di- strettuali, integrati con la delegazione del Consiglio regionale della scuola slovena, sono valide se nella maggioranza dei voti ¢ compresa anche la maggioranza dei voti dei rappresentanti sloveni. Art. 15. Nei Consigli scolastici provinciali delle provincie di Trieste e Gorizia le rappresentanze dei genitori degli alunni e degli alunni stessi delle scuole statali con lingua di insegnamento sloveno, previste dai commi primo e secondo dell'articolo 34 del decreto Presidente della Repubblica n. 416 del maggio 1974, sono elevati ad un guarto. Ferme restando le norme previste dal zo comma dell'articolo 34 del decreto Presidente della Repubblica n. 416 del maggio del 31 terdel 31 1974 e successive modificazioni, tutte le decisioni di competenza diretta dei Consigli provinciali e che riguardano direttamente la minoranza slovena sono valide, se nella maggioranza dei voti č compresa anche la maggioranza dei voti dei rappresentanti sloveni, Con decreto del Presidente del Consiglio dei ministri, su proposta del Ministro della pubblica istruzione, sentito il parere del Consiglio regionale della scuola slovena, entro sessanta giorni dalla istituzione di scuole slovene nella provincia di Udine, la composizione del Consiglio provinciale scolastico della provincia di Udine e le norme che ne regolano il funzionamento saranno adeguati alla normativa prevista dal presente articolo. Art. 16. E istituito con sede a Trieste l'Istituto regionale di ricerca, sperimentazione e aggiornamento educativi della scuola con lingua di insegnamento slovena. L'Istituto, di cui al precedente comma, ha personalita giuridica di diritto pubblico e autonomia amministrativa. L'Istituto ha i compiti e l'articolazione interna, previsti dagli articoli 9 e 10, titolo III del decreto del Presidente della Repubblica n. 419, del 31 maggio 1974. La composizione degli organi dell'Istituto regionale della scuola slovena, il loro fun- zionamento ed i problemi relativi al personale sono stabiliti con decreto del Presidente 218 Razprave della Repubblica su proposta del Consiglio dei ministri e sentito il parere del Consiglio regionale della scuola slovena entro sessanta giorni dall'entrata in vigore della presente legge. Il Presidente dell'Istituto regionale di ricerca, sperimentazione ed aggiornamento educativi ed un rappresentante eletto dal proprio seno dal Consiglio direttivo dello stesso Istituto, partecipano alle conferenze dei presidenti degli Istituti regionali, del Centro europeo dell'educazione e della biblioteca di documentazione pedagogica, di cui all'articolo 15 del decreto del Presidente della Repubblica n. 419 del 31 maggio 1974. Tiroo III ISTITUZIONI - ASSOCIAZIONI - INFORMAZIONE - BENI E STRUMENTI CULTURALI in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 A guesto scopo č destinato un guarto dei contributi previsti dall'articolo 17 della presente legge. L'erogazione dei contributi avviene secondo le norme previste dal comma terzo del precedente articolo 17. L'elenco delle associazioni ammesse al contributo e lentita del contributo annuo per ciascuna č determinato dalla Commissione, di cui all'articolo 24 della presente legge. Art. 19. — La RALTV favorisce anche attraverso la creazione di appositi centri di produzionc lo sviluppo delle trasmissioni radiofoniche e televisive in lingua slovena. Ne] Friuli-Venezia Giulia la RAI-TV preordina i propri organici e le proprie strutture in modo da garantire l'autonomia funzionale e culturale sia dei programmi che dei servizi giornalistici in lingua slovena. Art. 17. Art. 20. Lo Stato assegna contributi annuali alla Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia, che vengono iscritti in apposito capitolo di bilancio per sostenere l'attivita delle principali istituzioni culturali della minoranza slovena, garantendo la loro piena autonomia. Lo Stato concede, in aggiunta a quelli previsti nella legge sull’editoria, particolari contributi per sostenere gli organi di stampa e le attivita editoriali in lingua slovena in Italia. Nel Friuli-Venezia Giulia @ fatto obbligo alle aziende di Stato, a quelle a partecipazione statale ed a tutti gli enti pubblici, che concedono pubblicita agli organi di stampa in lingua italiana di assegnare anche, con la stessa evidenza, pubblicita ad analoghi organi in lingua slovena. Per ]'anno 1979 il contributo, di cui al pre- cedente comma, é fissato in lire 3.500.000.000. L'elenco delle istituzioni ammesse al contributo č stabilito dalla Commissione, di cui all'articolo 24 della presente legge, che riconosciuta la primaria importanza delle stesse fissa anche l'entita del contributo annuo. L'erogazione del contributo avviene me- diante decreto del Presidente della Giunta regionale della Venezia Giulia. Regione autonoma Friuli- Lo Stato concede in uso alle istituzioni di cui al primo edifici comma pubblici della adeguati presente legge allo svolgimento delle loro attivita. Art. 21. Allo scopo di sviluppare i rapporti tra le popolazioni di confine e tra la minoranza slovena e la nazione d'origine lo Stato favorisce gli scambi culturali tra il Friuli-Venezia Giulia e la Jugoslavia anche con particolari semplificazioni delle procedure amministrative e con esenzioni doganali per la temporanea o la definitiva importazione ed Art. 18. Lo Stato contribuisce anche alla integrazione delle spese delle associazioni slovenc, comprese quelle giovanili, che promuovono lo sviluppo delle attivita della minoranza slovena in campo sociale, culturale, economico, scientifico, artistico, sportivo e ricreativo. esportazione di beni culturali e strumenti artistici. Entro sei mesi dall'entrata in vigore della presente legge il Ministero competente su parere della Regione autonoma del Friuli- Venezia Giulia e sentita la Commissione, di cui all'articolo 24 della presente' legge, emana un regolamento di attuazione delle norme contenute nel precedente comma. Razprave in gradivo, Ljubljana, december Tirocto IV SVILUPPO SOCIO-ECONOMICO E DELEGHE ALLA REGIONE Art. 22. Sono delegate alla Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia Je funzioni necessarie per rendere possibile l'esercizio organico da parte della Regione stessa delle funzioni proprie e gia delegate al fine di tutelare le caratteristiche etniche della minoranza slovena e per favorirne lo sviluppo sociale, economico e culturale. Sono altresi delegate le funzioni amministrative in ordine alla tutela ed alla valorizzazione del patrimonio storico, artistico, archeologico e monumentale. Lo Stato assegna nell'ambito degli stanziamenti previsti dall’articolo 50 della legge costituzionale n. 1 del 31 gennaio 1963 - Statuto speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia, contributi finanziari straordinari an- nui destinati ai Comuni di cui al precedente articolo 3 sulla base di piani pluriennali regionali d'intervento che costituiscono parte integrante del piano regionale di sviluppo. La Regione autonoma Friuli-Venezia Giu- lia deve attuare la delega di cui al presente articolo entro il termine di un anno dalla entrata in vigore della presente legge. Art. I piani pluriennali 23. regionali di interven- to, di cui al precedente articolo, sono redatti dalla Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia d'intesa con le Comunita montane interessate e con i Comuni di cui all'articolo 3 della presente legge che non ne fanno parte, e debbono definire gli obiettivi di sviluppo economico delle aree mistilingui e fissare: a) le agevolazioni creditizie, i contributi, gli incentivi per i vari settori economici ed i criteri di erogazione dei fondi; b) le misure stabilite per favorire le attivita economiche a carattere cooperativo e/o associativo tra coltivatori diretti, allevatori, pescatori, artigiani, commercianti e piccoli imprenditori, nonchč le iniziative di turismo agricolo; €) gli interventi per sostenere le attivita tradizionali che si svolgono nei Comuni di cui all’articolo 3 della presente legge, con particolare riguardo all’agricoltura, alla zootecnia ed all'agro-turismo; 219 1979, št. 9—10 d) gli interventi per la per l'incremento dei posti aree mistilingui; e) gli interventi per la biente, per la valorizzazione storico-culturale della gualificazione e di lavoro nelle difesa dell'amdel patrimonio comunita slovena, e per la estensione e gualificazione dei servizi pubblici; f) le misure di salvaguardia per l'uso del territorio e per la conservazione ed il restauro dei centri storici, dei monumenti e di edifici di particolare valore storico-architettonico; £) speciali norme per limitare l'uso dei suoli nel caso di attivita extra agricole e per definire le forme di partecipazione a tali attivita da parte dei proprietari dei suoli, o le permute e/o gli indennizzi in caso ecce- zionale di esproprio o di occupazione temporanea o permanente dei suoli stessi; h) le misure, nel caso di utilizzazione di aree provenienti dagli usi civici, per l'impiego da parte dei Comuni interessati dei fondi destinati al risarcimento del bene alienato e per la gestione delle iniziative che ne derivano da parte della comunita che lo aveva in godimento. I] piano regionale d'intervento per lo sviluppo socio-economico della minoranza slovena s'inguadra nella pi generale programmazione nazionale e regionale e gli interventi da esso previsti debbono essere riferiti al Piano urbanistico regionale, che li assume per la parte di competenza con apposite varianti. Il piano č sottoposto al voto del Consiglio regionale della Regione autonoma del FriuliVenezia Giulia previo parere della Commissione di cui all'articolo successivo. La Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia provvede a distribuire ai Comuni interessati gli stanziamenti previsti dal piano d'intervento. z L'erogazione dei contributi a terzi o di ogni altra forma di agevolazione o di incentivo viene effettuata dai comuni interessati su parere della Commissione di cui all'articolo 24 della presente legge. Art. 24. Al fine di garantire la diretta partecipazione della minoranza slovena alla formulazione ed alla attuazione dei piani d'intervento, di cui al precedente articolo, ed a tutte 220 — __Razprave le altre scelte riguardanti la minoranza stessa e le materie oggetto di delega dello Stato alla Regione autonoma del 'Friuli-Venezia Giulia per effetto della presente legge, č coStituita presso la Regione una Commissione consultiva, espressione della minoranza slovena. La Commissione č composta esclusivamente da cittadini italiani di lingua slovena ed č nominata dal Consiglio regionale della Regione autonoma del Friuli-Venezia Giulia entro trenta giorni dall'inizio di ogni legislatura su designazioni effettuate dai Comuni in tutto o in parte inseriti nell'elenco di cui all'articolo 3 e dalle principali organizzazioni socio-economiche e culturali, in cui si esprime la minoranza slovena. 11 Consiglio regionale della Regione auto- noma del Friuli-Venezia Giulia sulla base delle norme de] precedente comma, stabilisce il numero dei membri della Commissione, le modalita per effettuare le designazioni e ne regolamenta il funzionamento. TrroLo NORME V TRANSITORIE E FINALI Art. 25. I cittadini, i cui cognomi o nomi siano stati comunque modificati o determinati da imposizioni nel periodo fascista o, per altre ragioni, anche precedentemente o successivamente, ed i loro discendenti, hanno il diritto di ottenere il ripristino degli stessi nella forma originaria su semplice richiesta indirizzata alla Corte d'appello competente per il territorio del Comune di residenza. In tale caso si applicano le procedure di cui nel regio decreto n. 1238 del 2 luglio 1939; titolo VIII, Capo II; articolo 158 e seguenti. In gradivo, i dati anagrafici necessari zione dei proponenti. alla identifica- december 1979, št. 9—10 Art. 26. Entro un anno dall'entrata in vigore della presente legge lo Stato provvedera alla restituzione, alla reintegrazione, al ripristino o comungue al risarcimento di valore analogo alla comunita slovena di tutti i beni immobili a destinazione culturale e sociale, gia appartenenti alle organizzazioni slovene ed espropriati, distolti o comungue sottratti alle stesse durante il regime fascista. Tali beni restituiti, reintegrati, risarciti o ripristinati in valore analogo passano in proprieta ai Comuni in cui sorgono o sorgevano e sono dati dagli stessi in godimento alle associazioni ed istituzioni della minoranza slovena con apposito regolamento. I] provvedimento di cui al precedente comma non comportera gravami finanziari o fiscali a carico del destinatario. L'elenco dei beni č proposto dalla Commissione di cui all'articolo 24 della presente legge, mentre all'attuazione delle presenti norme provvedera la Regione sulla base delle verifiche effettuate dagli uffici territoriali competenti dell'Intendenza di finanza e con i finanziamenti di cui all’articolo 33 della presente legge. I Comuni provvedono alla manutenzione degli stabili ad essi trasferiti per effetto della presente legge. Art. 27, Gli apolidi di lingua slovena, residenti e dimoranti stabilmente da almeno cingue anni nel territorio della Repubblica, che ne facciano richiesta, hanno diritto ad ottenere con le modalita previste dagli articoli 4 e 9 della legge n. 555, del 13 giugno 1912, la cittadinanza italiana entro un anno dalla presentazione della domanda. Il ripristino č esente da spese e deve essere esperito nel termine di novanta giorni dalla richiesta. Gli uffici di stato civile provvedono alle necessarie annotazioni. Le richieste possono essere avanzate anche in forma collettiva sulla base di elenchi sottoscritti con firma autenticata dagli interessati riportanti i nomi ed i cognomi da modificare e la relativa forma originaria ed Ljubljana, Art. 28. I cittadini che prestarono servizio nei cosiddetti « Battaglioni speciali » dell'Esercito "naliano ed i civili che furono internati nei campi di concentramento o inguadrati nei « reparti di lavoro » a seguito, in tale caso, di dimostrate discriminazioni politiche ed etniche — per i periodi in cui ne fecero parte o in cui in altri reparti subirono lo stesso trattamento — sono equiparati ai perseguitati politici. i Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, 81. 9—10 221 Art. 29, Art. 31. Oualsiasi atto tendente ad impedire o limitare alla minoranza slovena l'espletamento delle sue specifiche attivita ed agli appartenenti alla stessa l'uso della lingua materna, č punito con le pene previste dall'articolo 291 del Codice penale. L'uso del bilinguismo non comporta oneri fiscali aggiuntivi. Art. 32. Tutte le disposizioni in contrasto con presente legge sono abrogate. la Art. 30. Art. 33. Tutte le pendenze a carico di cittadini italiani di nazionalita slovena, indiziati a causa dell'uso della lingua slovena in atti pubblici e nell'esercizio dei doveri dei cittadini verso la pubblica amministrazione, decadono con la presente legge. Sono altresi depennate tutte le condanne gia inflitte per i motivi di cui al precedente comma, prima dell’entrata in vigore della presente legge. All'onere derivante dall'applicazione della presente legge si fara fronte con i fondi stanziati sul capitolo n. 6856 dello stato di previsione della spesa del Ministero del tesoro per l'anno 1979. Il Ministro del tesoro č autorizzato ad apportare, con propri decreti, le occorrenti variazioni di bilancio. 6. 6. 1978 predlozili senatorji Jelka Gerbec, drini, Modica, Anna Maria Sabbata, Mascagni, Perna, Urbani in Villi Italijanski tekst objavljen v Atti pubblica, Legislatura VII, menti, 1244, str. 1—30. SPOMENICA Bacicchi, Arrigo Bol- Conterno degli Abbati, Cossutta, De Ada Valeria Ruhl Bonazzola, Scutari, Disegni Parlamentari, di legge e Senato relazioni PREDSTAVNIKOV SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI PREDSEDNIKU REPUBLIKE SANDRU PERTINIJU della — Re- Docu- V ITALIJI Spoštovani gospod predsednik, obračamo se na Vas, ki ste kot predsednik republike najvišji varuh ustavne listine, da Vas seznanimo z nekaterimi okoliščinami, zaradi katerih po trideselih letih, odkar veljajo, niso bile uveljavljene tiste ustavne norme, ki jamčijo enakopravnost državljanov in posebno zaščito jezikovnih manjšin. To še posebej zadeva slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini. Novembra 1975 sta Italija in Jugoslavija rešili vprašanje meje in staz vzporednimi sporazumi odprla pota novega prijateljskega sodelovanja na gospodarskem, družbenem, kulturnem in političnem področju. Obenem sta obe podpisnici sprejeli obvezo, da po duhu in črki lastnega notranjega prava, kakor tudi raznih mednarodnih aktov, rešita tudi vpra- šanje obeh narodnih manjšin. Slovenska narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini je z zadovoljstvom pozdravila osimske sporazume, ker odpirajo ugodne perspektive prebivalstva obeh držav, ki sta v preambuli in v osmem členu sporazuma navedli proceduro ter način zaščite pravic zainteresiranih narodnih manjšin. V tem duhu je delegacija predstavnikov strank, v katerih delujejo Slovenci, in slovenskih organizacij Furlanije-Julijske krajine zaprosila in dosegla razgovor s predsednikom ministrskega sveta Andreottijem dne 9.8. 1977, ko je predsedniku vlade orisala zahteve slovenske narodne predočila sledeče skupnosti, točke: ki zaščito živi v Italiji. slovenske Kar zadeva manjšine katerem zgodovinsko prihaja do izraza se pravi v tržaški, polnopravno priznanje uporabe slovenskega jezika v treh v omenjene na celotnem zahteve ozemlju, je delegacija kjer živi in na goriški in videmski pokrajinah; zaščito pokrajini; zgodovin- ; 222 Razprave skega in umetniškega bogastva, ljudskih izročil etnični proti uperjene ki so zakonov, šističnih In gradivo, in razvoj istovetnosti Ljubljana, kulturnih narodne december izmenjav; 1979, št. 9—10 odpravo manjšine; fa- popolno slovenske šole; njeno avtonomijo in nujnost, da bi vprašanj perečih raznolikih rešilev Slovenci razpolagali s šolami vseh vrst in stopenj, še posebej z ustanovitvijo slovenskih šol v videmski pokrajini; rešitev problemov kulturnih, rekreativnih, gospodarskih, družbe- nih, športnih in drugih ustanov in organizacij, kakor tudi njihovo zaščito in potrebna jamstva za njihovo dejavnost; potrebo po prisotnosti pravičnega zastopstva slovenskega osebja uresniči konkretno tudi se zaščito upravi; javni da uradih, v javnih nacionalnih uporabe do pravica slovenske interesov slovenskega v jezika družbeno-gospo- v okviru manjšine pobud družbeno-gospodarskih načrtovanja ter ovrednotenje darskega in urbanističnega manjšine; razpolaganje vodstvene ter upravne avtonomije javnih občil v slovenskem a jeziku. Delegacija je predsednika vlade opozorila tudi na dejstvo, da so tri politične stranke (KPI, PSI in Slovenska skupnost) predložile parlamentu zakonske osnutke za globalno zaščito slovenske manjšine in da je nestrankarska organizacija (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) prav tako izdelala političen predlog reševanja perečih vprašanj. posebno delegacije, naj imenuje ministrskega sveta je sprejel zahtevo Predsednik komisijo za proučevanje tega problema (komisija je bila dejansko imenovana 24. decembra od skupnih 21 članov) in je poudaril, da rešitev bi mu določili rok 3. oktobra 1978, se pravi 18 1977, vendar je v njej samo 5 Slovencev omenjenega vprašanja ni težka, tudi če mesecev po ratifikaciji osimskega sporazuma. Pozneje, dne 15. julija 1978, je predsedstvo ministrskega sveta pripravilo shemo gdloka za uresničevanje osmega člena osimskega sporazuma, ki je vzela v poštev samo tržaške Slovence in sploh ni zajela vseh aspektov problema. Nasprotno, pomenila je cele korak nazaj v primerjavi z že pridobljenimi pravicami. Zato so ga soglasno zavrnilo slovenska skupnost in demokratične sile Furlanije-Julijske krajine. Negativno mnenje o shemi odloka je izrazila tudi posebna komisija deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine za izvajanje osimskega sporazuma in po razvejanem posvetovanju v naših krajih tudi parlamentarna komisija za izvajanje osimskega sporazuma, ki jo odlok nasprotovanja je vlada zakona, Zaradi takega predvideva 3. člen ratifikacijskega umaknila. ugotoviti, da kar zadeva pravice moramo osimskih sporazumov Tri leta po podpisu Siovencev, niso bili storjeni pomembni koraki. Posebna komisija, ki je zadolžena za proučevanje slovenskih vprašanj in jo je imenovalo predsedstvo ministrskega sveta, ni do- od mesecih segla v desetih in o morebitnem predloženi kakršnegakoli ustoličenja rezultata in se še ni poglobila v bi- da se ponovno obrnemo na predsednika vlade, da bi naši zahtevi, naj komisija čimprej zaključi svoje delo prične razpravo o zakonskih osnutkih, ki so bili že stvo problema. Zato smo se odločili, sprejel našo delegacijo in prisluhnil in naj se v obeh vejah parlamenta vladnem predlogu, zakonskem bo če to zaključek dela ko- misije. Tako odločili, se tudi smo da obrnemo se Vas, na predsednik, gospod z Vašim da ugledom posežete, kot najvišji varuh ustave pri vseh pristojnih organih, da bi naša manjšina čimprej dosegla rešitev svojih problemov na osnovi ustavnih norm, ki bi morale in morajo veljati tudi za slovensko skupnost. Prepričani smo, da boste uslišali naše zahteve in opravili svojo vlogo, saj vemo, da ste v dejanjih dokazali privrženost boju za osnovne pravice človeka, za demokracijo in proti vsaki krivici. V tem okviru Vas želimo seznaniti z zaskrbljujočim in resnim položajem Slovencev v videmski pokrajini, ki že več kot stoletje pripadajo Italiji, ne da bi uživali niti najmanjše manjšinske pravice. Odrekajo jim pripadnost širši slovenski skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, kateri pripadajo tudi tržaški in goriški Slovenci. Gospod predsednik, prepričani smo, da razumete naše želje in pričakovanja. Še posebej želimo poudariti našo osnovno zahtevo, se pravi po celoviti globalni zaščiti naših pravic, ki naj v okviru pozitivnih pravnih norm, po črki in vsebini, določi politične, družbene, gospodarske, kulturne, šolske in verske pravice naše skupnosti na osnovi ustavnih norm in vsebine podobnih ukrepov, ki so bili sprejeti za druge jezikovne manjšine v Italiji. Brez celovite in globalne normative, brez posebne ureditve na osnovi organskega zakona, ki naj obravnava vse aspekte življenja in razvoja naše skupnosti, brez ozemeljskih ali vsebinskih razlik, ne moremo trditi, da je bila republiška ustava uresničena iudi za nas. Drugačno perečih čutiti in se menti). naše obravnavanje naših vprašanj mu Skratka, je mogoče ponovno nosti in individualno, želimo. problematike in bi vsekakor zoperstaviti bi škodoval bi neizbežno ne zaustavil z ustreznimi naši manjšini odložilo asimilacijskegla pravnimi in ogrožal kar bi ne bilo v skladu z razvojem v nedogled procesa reševanje je vedno (ki ga in parlamentarnimi celo njen demokratične obstoj, kot instruskup- družbe, ki si ga vsi Razprave In gradivo, Ljubljana, december V tem duhu pozornega smo se obrnili in natančnega 1979, št. 3—10 k Vam, 223 gospod sogovornika, ki bo predsednik, storil vse, v prepričanju, kar zmore, za da bomo rešitev našli naših po 30 letih še nerešenih vprašanj in bo nanje opozoril druge državne organe, ki so poklicani, da izvajajo ustavne norme. Sprejmite, gospod predsednik, izraze naše hvaležnosti, našega globokega spoštovanja in vsega našega zaupanja, Z najboljšimi pozdravi, 22. 11. 1978 Sen. Jelka Gerbec za Komunistično partijo Italije Andrej Bratuž za Slovensko skupnost Branko Pahor za Socialistično stranko Italije Boris Race za Slovensko kulturno gospodarsko Damjan Paulin za Svet slovenskih organizacij zvezo Viljem Černo, Paolo Petricig in Marino Oualizza društva Slovencev videmske pokrajine DOKUMENT O PRAVICAH SLOVENSKE NARODNOSTNE Italijanska država še ni izpolnila ustavne skupnosti. Po podpisu, odobritvi in ratifikaciji sprejetje zakonskih določb, minacij, v najširšem opredelijo nostne pravice, za nemoten asimilacije. razvoj, Slovenska boja države, mednarodnih štetih naj za izpolni dokumentih bi se in tržaške avtonomne dežele buje konkretne in takrat ni bilo strank do pravic zveza obveznostih. videmske pa svojega statut brez razlike in diskriposameznikove in ki so vzroki antifašističnega odločno sprejeto narod- kot podlaga pritiski, nadaljevalka zahteva v ustavi kulturno-gospodarska Furlanije-Julijske spoštujejo posebni V ITALIJI enakopravnost nastanka dolžnost, Slovenska dežele pokrajine Slovence neposredna od demokratično ustanovitvijo in diskriminacije kot že skupinske in formalna odpravile naroda svojo in pred goriške manjšin, čimer in področno, duhu graditi vsebinska slovenskega dokumentih Slovence demokratičnem kulturno-gospodarska osvobodilnega lijanske s SKUPNOSTI obveze o zaščiti slovenske narodnostne osimskih sporazumov, je dozorel čas za ki naj celovito, ozemeljsko da bi se začela za kulturna od ita- ter nekaterih zveza je v ne- krajine zahtevala, da se za- ustavne določbe Londonskega o zaščiti sporazuma. Ob jezikovnih ustanovitvi Furlanije-Julijske krajine je zahtevala, naj deželni posebni statut vsenatančne določbe o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, kar pa sprejeto zaradi slovenske še vedno narodnostne Pravilnost stališča SKGZ, da je skupnosti v Italiji zapisati v posebni prevladujočega negativnega skupnosti. odnosa nekaterih . treba veliko večino pravic slovenske narodnostne statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, je bila potrjena najprej z dejstvom, da je takšna pot ubrala italijanska država v primeru francoske, nemške in ladinske skupnosti, nato pa še z izglasovanjem podrobnejšega po- sebnega statuta za Južno Tirolsko in Tridentinsko. Zato je Slovenska kulturno-gospodarska zveza v duhu enakega ravnanja 15. septembra 1971 izdelala predlog ustavnega zakona, ki naj bi služil kot podlaga za razpravo o ustavni ureditvi slovenskega vprašanja, se je zavedala, da obstajajo nekatere specifične značilnosti, ki jih ni mogoče z drugimi primeri. Demokratične v njenih danjem sile, prizadevanjih času ki so za v povojnih dosego najpreprostejša letih ustavnih podpirale pravic, pot za uresničenje SKGZ je odobravala v vsakodnevni politiki in s politično vseskozi akcijo zavzemala so slovensko prišle do narodnostno zaključka, da ustavnih določb sprejetje o globalni zaščiti. Tudi druge demokratične sile tične podlage v Italiji stopile pozneje na to pot. se čeprav enačiti so v težkem podpirala za tako procesu pobude rešitev, bi rednega širjenja demokratičnih še skupnosl bila posebej v se- zakona demokra- strank z enotnimi ter na- siopi s strankami in organizacijami, ki zastopajo slovensko narodnostno skupnost. S takim stališčem se je dejansko pridružila mnenju strank, da je v današnjih političnih odnosih v italijanski družbi uresničljiv le redni zaščitni zakon. S tem pa se ne odpoveduje svojemu konceptu in sodi, da bo ustavni zakon moral biti uresničen v ugodnejših političnih razmerah, Vendar ki bo ko bo odločanje v vedno večji se v tem trenutku vsiljuje uporaben v boju za redni zaščitni meri potreba, zakon. prehajalo da iz centra SKGZ sprejme na periferne danes tak organe. dokument, 224 Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 SKGZ sodi, da ni več na mestu kakršnokoli omahovanje v zvezi z globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ker so demokratične sile v Italiji in Furlaniji-Julijski krajini dovolj močne, da z odobritvijo takega zakona odvzamejo še en vir, iz katerega so napajajo mračnjaški in nacionalistični ostanki, ki še vedno nasprotujejo vsebinski in for- malni enakopravnosti predvsem fašizma, Slovencev hočejo ter jih po zgledu odpraviti kot tragičnih narodnost, in hudih jih asimilirati ekscesov preteklosti, in jim tako odvzeti mora vsebovati iden- tileto, ki se je izoblikovala v teku stoletij. Globalni zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost sledeče: 1. Opredelitev ozemlja, kjer veljajo določbe o globalni zaščiti Narodno mešano ozemlje obsega 21 občin v videmski pokrajini (Tablja, NaborjetOvčja vas, Trbiž, Ravanca, Bardo, Tipana, Gorjani, Čenta, Neme, Ahten, Fojda, Tavorjana, Podbonesec, Sovodnje, Grmek, Dreka, Špeter Slovenov, Svet Lenart, Srednje, Praprotno, Čedad), 8 občin v goriški (Dolenje, Krmin, Števerjan, Gorica, Sovodnje, Doberdob, Ronke, Tržič) in vseh 6 občin v tržaški pokrajini (Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Trst, Do- lina, Milje). Predpise, ki se nanašajo na globalno zaščito Slovencev, je treba razumeti tako, da zadevajo poleg občin vse oblike medobčinskega združevanja ali sodelovanja, javne storitve, pokrajinske, deželne kompetentni na narodno mešanem in državne periferne urade, ustanove, ki so ozemeljsko ozemlju ali kakorkoli učinkujejo na njegovo prebival- stvo. Zakonska dajne oblasti. določitev narodno mešanega ozemlja spada v pristojnost državne zakono- 2. Slovenski jezik Za uveljavitev enakopravnejših in za zadovoljitev vsakodnevnih potreb mora biti slovenski jezik povsem izenačen z uradnim italijanskim jezikom. Slovenski narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom mora biti zagotovljena pravica do uporabe, javna uprava v vseh svojih različnih stopnjah in vrstah ima pa dolžnost zagotoviti uporabo slovenskega jezika v ustni in pismeni obliki. Periferni državni, deželni, pokrajinski, medobčinski in občinski izvoljeni in imenovani organi ter uradi in ustanove morajo zagotoviti upravljanje v ustni in pismeni obliki, kar naj omogoči slovenski narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom neovirano uporabo materinega jezika. Poslovanje omenjenih organov, uradov in ustanov mora biti urejeno tako, da bodo imeli na razpolago zadostno število osebja, ki bo lahko dvojezično opravljalo svojo službo, sprejemalo ustne in pismene zahteve, urejevalo dvojezično javno in interno gradivo, uradne listine, znamenja, razglase in podobno. Periferni, državni, deželni, pokrajinski, medobčinski, občinski organi in uradi na rodno mešanem ozemlju ali tisti organi, ki imajo sedež izven ozemlja in so pristojni na- za narodno mešano ozemlje, morajo poskrbeti za vidna znamenja dvojezičnega poslovanja z opremljanjem z javnimi napisi in dvojezično toponomastiko na vseh ravneh, vključno z obnovitvijo zemljepisnih imen izpred obdobij, ko so bila nasilno spremenjena. Ista načela morajo veljati za podjetja in ustanove, ki delujejo na področju javnih storitev. Na področju sodnega poslovanja — kazenskega, civilnega, upravnega in davčnega — morajo biti zagotovljene iste pravice. Znanje slovenskega jezika predstavlja na tečajih dodatne točke. Upoštevajoč, da je obojestransko poznavanje jezika dveh skupaj živečih narodnosti neobhodno potrebno za medsebojno poznavanje, razumevanje in mirno sožitje, naj država, dežela in druge ustanove s posebnimi ukrepi stimulirajo državljane italijanske narodnosti k učenju slovenskega jezika. Posebno pomembno je učenje slovenskega jezika na italijanskih šolah. 3. Šola, vzgoja, Slovenski izobraževanje, narodnostni poklicno skupnosti na potrebna struktura šol vseh vrst in šole. V videmski pokrajini je treba ob slovenskih usmerjanje, v deželi univerza Furlaniji-Julijski krajini mora biti zagotovlje- stopenj od otroških jasli in vrtcev do višje srednje obstoječih italijanskih šolah omogočiti odprtje tudi šol. Slovenski skupnosti je treba zagotoviti ustrezno strokovno šolstvo, ki bo omogočilo strokovno izobraževanje v slovenščini v vseh poklicih, Dežela Furlanija-Julijska mora z ustreznimi sredstvi omogočiti in zagotoviti tudi ustrezne tečaje za poklicno janje, strokovno Slovenska deželnim in usposabljanje, šola mora pokrajinskimi specializacijo, imeti organi svojo lastno neposredno preusmeritev ureditev, povezana ki in naj z krajina usmer- podobno. bo s posebnim ministrstvom za slovenskim javno vzgojo. Državni periferni organi za slovensko šolo morajo imeti pristojnosti, ki jih imajo pokrajinska skrbništva in deželni skrbnik. Državni periferni organ za slovensko šolo je avtonomen pred ostalimi državnimi perifernimi organi za italijansko šolo in usklajuje z njimi morebitna skupna vprašanja. Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 225 Slovenska šola mora imeti avtonomne deželne in druge izvoljene organe namesto okrajev in pokrajinskih šolskih svetov za italijanske šole. Posvetovalni izvoljeni organi za slovensko šolo morajo združevati pristojnosti okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov ter pristojnosli obstoječe deželne komisije pri deželnem skrbništvu. Omenjeni organi morajo biti voljeni na način, ki je predviden za italijanske šolske svete. Za poklicno izobraževanje v deželni pristojnosti se ustanovi pri deželnem odborništvu za kulturo in poklicno usmerjanje poseben oddelek za slovensko izobraževanje, šolstvo in poklicno usmerjanje. Država mora zagotoviti slovensko glasbeno vodstvom, posebnimi tečaji in podružnicami Na univerzah v Trstu in Vidmu morajo pripravljali študente na humanističnem in družboslovnem v vseh študijskih smereh zagotovljeni posebni študentje usposobili v slovenskem izrazoslovju Slovenskim dijakom in šolo z ustreznim visokošolcem tečaji vsake iz šolami v Furlaniji-Julijski področju. Država mora v učne programe krajini in šolami v SFR 4. Prostor italijanskih v slovenščini tega morajo krajine mora biti slovenski biti olajšan Jugoslaviji, s tem da po zaključnem štunjihovih diplom na poklicnem področju. pospeševati stalno sodelovanje med slo- poglobiti sodelovanje med univerzama v Furlaniji-Julijski zami, zlasti univerzama v Ljubljani in Mariboru. spoznavanje slovenske zgodovine, bojno spoznavanje in povezovanje ki bodo Poleg avtonomnim v slovenščini, da se bodo študijske smeri posebej. Furlanije-Julijske vpis na ustreznih srednjih in visokih šolah v SFR diju država prizna njihove diplome in veljavnost Država mora s posebnimi normami omogočiti in venskimi programom, v deželnem merilu. biti ustanovljeni oddelki, šol na slovenske kulture med italijanskimi Jugoslaviji. krajini Prav tako se mora in jugoslovanskimi narodno mešanem ozemlju in jezika. Pospeševati in slovenskimi šolami. mora univer- uvesti medse- in gospodarstvo Ohranitev in razvoj gospodarstva slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov na narodno mešanem ozemlju je eden izmed osnovnih pogojev za preprečevanje sprememb etničnega značaja in asimilacije. Država, dežela in druge ustanove morajo sprejeti v soglasju s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti ukrepe normativnega, upravnega in finančnega značaja za ohranitev slovenskih gospodarskih dejavnosti, za njihov razvoj in za nove pobude. Država, dežela, pokrajine, medobčinske skupnosti, občine in javne ustanove morajo v skladu s svojimi pristojnostmi pritegniti izvoljene predstavnike in zastopnike najbolj reprezentativnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti k soodločanju o ukrepih, ki bi kakorkoli učinkovali na prostor, na katerem živijo Slovenci, ter na socialne in gospo- darske razmere v tem prostoru. Za površine, gospodarske ter druge objekte in strukture na prostoru, ki so last pripadnikov slovenske narodne skupnosti in ki so jim odtujene v korist celotne družbe, morata biti zagotovljena lastnikom in uživalcem jusarskih pravic neposredno soodločanje o namembnosti površin in ustrezna soudeležba. Slovenski narodnostni skupnosti pa morajo biti zagotovljene ustrezne trajne protiusluge za narodnostno škodo, ki jo prinaša prostorska izguba. Posebno skrb je treba posvetiti vprašanjem slovenskih izseljencev in ukrepom za pospeševanje pogojev za njihovo vrnitev na domača tla. Na tujem jim je treba nuditi potrebna sredstva za kulturni in jezikovni razvoj. Vključiti je treba njihove organizacije v postopek soodločanja pri reševanju njihovih problemov. Država mora pospešiti odpravo vojaških služnosti, ki prizadevajo prav posebno veliko gospodarsko škodo na prostoru, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini. 5. Kultura, znanost, organizacije, ustanove, društva Delo slovenskih umetnikov, znanstveno-raziskovalno navade, knjižnice, identiteto muzeje, slovenske ljudsko-prosvetno narodnostne skupnosti delo, udejstvovanje v Italiji, morajo ljudsko in vse, država, izročilo, kar odraža dežela in šege in kulturno krajevne ustanove upoštevati z vključevanjem, v kulturno stvarnost narodnostno mešanega ozemlja, jim omogočiti obstoj in razvoj ter pospeševati njihovo poznavanje v italijanskem svetu. V ta namen morajo podpirati tudi vse pobude za obojestransko globlje medsebojno poznavanje. Država meljnih mora kulturnih poskrbeti ustanov za dokončno ter za njihovo ureditev ustrezno pravnega statusa in priznanje naših te- vzdrževanje. Za naravno kulturno rast slovenske narodnostne skupnosti je nujno potrebna tesna in nepretrgana povezanost s kulturnim življenjem matičnega naroda. Ta povezanost mora biti zajemčena in podpirana, kakor morajo biti nujno podprte vse kulturne izmenjave med Furlanijo-Julijsko krajino in Jugoslavijo. Zato je treba z začasnim uvozom in izmenjavo kulturnih dobrin. poskrbeti tudi za olajšave v zvezi 226 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Z ozirom na položaj slovenske narodnostne skupnosti morajo država, dežela in krajevne ustanove osnovati poseben letni sklad za subvencioniranje slovenskih kulturnih dejavnosti, ustanov, organizacij, in društev, ki ne morejo razpolagati z istimi viri financiranja in podpor kot pri večinskem narodu. Ta sklad naj upravlja posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov Slovencev, ki jih po svojih zakonodajnih organih imenujeta država in dežela. Podpore deli pod Julijsko krajino. nadzorstvom oddelka računskega dvora, pristojnega za deželo Furlanijo- 6. Založništvo in sredstva množičnega obveščanja Radijska in televizijska sredstva množičnega obveščanja morajo dobiti svojo upravno in programsko avtonomijo v okviru javne radijske in televizijske mreže, Država mora zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti finančna sredstva, ki naj omogočijo informiranje in založniško dejavnost v slovenskem jeziku, da bi se odpravila njena objektivna gospodarska slabost na tem področju. Množičnim sredstvom informiranja je treba omogočiti, da so, -neglede na jezik, dejavnik razumevanja in dobrega sožitja na narodnostno mešanih področjih dežele Furlanije- Julijske krajine. 7. Šport in rekreacija Država, dežela in druge javne ustanove morajo enakopravno priznati slovenske ielesnokulturne organizacije, kot so priznane druge tovrstne organizacije večinskega naroda. Zato je treba zagotoviti v vseh odločujočih forumih in raznih komisijah nikov slovenskih športnih.in rekreacijskih organizacij in društev. prisotnost pripad- Ker sta telesna kultura in rekreacija del splošne kulture naroda, je treba društvom in organizacijam zagotoviti podpore iz javnih sredstev v skladu s specifičnimi potrebami slovenskega športa in rekreacije, da sta jima omogočena nemoteno delovanje in razvoj. 8. Povezava z matičnim narodom Država mora olajšati vzajemno povezavo slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov z matičnim narodom in zato mora omogočiti, da tako povezavo uresničujejo tudi dežela, pokrajine, medobčinska združenja in občine, kjer živijo Slovenci. 9. Politično predstavništvo Da omogoči prisotnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v zakonodajnih in drugih telesih, mora država v zakonskih določbah za globalno zaščito predvideti izvolitev zastopnikov Slovencev v parlament republike, vsaj enega zastopnika Slovencev v deželnem svetu za vsako pokrajino, kjer živijo Slovenci, ter ustrezno število predstavnikov v svelih videmske, goriške in tržaške pokrajine. Zagotovitev izvoljenega predstavništva naj sledi izboljšanemu postopku, ki je predviden za izvolitev manjšiiskih predstavnikov v evropski parlament. 10. Posebni organi Pri oblikovanju in uresničevanju določb zakona o globalni zaščiti, za njihovo spošto- vanje in za morebitne nove ukrepe je treba ustanoviti posebne paritetne komisije pri vladi, v deželnem zboru, v videmskem, goriškem in tržaškem pokrajinskem svetu. Te komisije izrekajo mnenje pred sprejetjem kakršnegakoli sklepa izvršnih teles, ki zadeva pravice slovenske gorske narodnostne skupnosti skupnosti in občine in njenih na narodno 11. Sodna jamstva Kršenje zakonsko zapisanih padnikov mora sprožiti ustrezen pripadnikov. mešanem Podobne komisije izvolijo tudi ozemlju. pravic slovenske narodnostne skupnosti in njenih prikazenski postopek pri vseh vrstah in stopnjah sodišč italijanske republike ter evropskega sodišča za človekove pravice. Ščuvanje h kršitv ipravic in drugim dejanjem proti rodnostne skupnosti in njenih pripadnikov je kaznivo. 12. Druge zahteve a) Poenostaviti je treba nega priimka ali imena ter za postopek pridobitev za ponovno slovenske obstoju pridobitev oblike in razvoju izvirne priimka oblike in imena. slovenske na- poitalijančeIzvedba mora biti brezplačna. b) Slovenski narodnostni skupnosti mora biti povrnjena škoda, ki jo je z odvzemom lastnine kulturnih, gospodarskih in drugih domov povzročil fašizem. V tem smislu je treba omogočiti slovenski narodnostni skupnosti posest omenjenih domov ali nadomestitev s primerno odškodnino. Razprave in gradivo, c) Vsem zaradi Ljubljana, pripadnikom december 1979, slovenske političnega preganjanja 227 št. 9—10 narodnostne morajo skupnosti, biti priznane ki so utrpeli pravice, kakršnokoli škodo ki jih italijanski zakoni pred- videvajo za dobo odporništva in antifašističnega udejstvovanja. d) Olajšati je treba ponovno pridobitev ali pridobitev državljanstva venske narodnostne skupnosti ali njihovim časa fašizma, all ki ga ne dobijo, čeprav in Londonskega sporazuma, e) Raba slovenskih narodnostnih pripadnikom slo- potomcem, ki so ga izgubili zaradi izselitve za živijo v Italiji od uveljavitve mirovne pogodbe znamenj (simbolov) je za slovensko narodnostno skupnost in njene pripadnike svobodna. Trst, 8. aprila Slovenska 1979 kulturno-gospodarska zveza AVSTRIJSKI ZVEZNI ZAKON O UVEDBI DVOJEZIČNIH TOPOGRAFSKIH OZNAK IN NAPISOV V KOROŠKIH KRAJIH S SLOVENSKIM ALI MEŠANIM PREBIVALSTVOM (6. 7. 1972) 270. dem Bundesgesetz Bestimmungen vom 6. Juli 1972, mit gebracht werden, sowohl in deutscher als auch in slowenischer Sprache zu verfassen. Als slowenische Namen sind die ortsiiblichen Bezeichnungen zu verwenden. iiber die Anbringung von zweisprachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften in den Gebieten Karntens mit slowenischer oder gemischter Bevélkerung getroffen voka Der Nationalrat hat beschlossen: S 1. Im Bereich der in der Anlage angefiihrten Ortschaften sind die § 2. Mit der Vollzichung dieses Bundesgesetzes ist die Bundesregierung betraut. in Gemeinden des Landes Karnten topographischen Bezeichnungen und Aufschriften, die von Gebietskérperschaften an- Jonas Kreisky Hauser Résch Broda Sinowatz Androsch Weihs Staribacher Friihbauer Kirchschlager Moser Firnberg Leodolter Anlage VERZEICHNIS DER ORTSCHAFTEN die Ortschafren: Im politischen Bezirk Hermagor aus der Gemeinde EGG: Brugg Fritzendorf Mellach Nampolach Potschach Im politischen Bezirk Klagenfurt-Land aus der Gemeinde EBENTHAL: Mieger Moosberg aus der Gemeinde FERLACH: Glainach Laak Otrouza Rauth Unterglainach Waidisch aus der Gemeinde GRAFENSTEIN: Sand 228 aus der Gemeinde Razprave KEUTSCHACH: aus der Gemeinde LUDMANNSDORF: aus der Gemeinde POGGERSDORF: aus der Gemeinde RADSBERG: aus der Gemeinde SCHIEFLING AM Eibelhof Kossiach Kreuth Lipizach Radsberg Schwarz Tutzach Weroutzach IM SEE: aus der Gemeinde WEIZELSDORF: aus der Gemeinde WINDISCH BLEIBERG: Dobrowa Homilisch Ottosch Raunach St. Kathrein Techelweg St. Johann i. R. Loiblral Windisch aus der Gemeinde ZELL: Ljubljana, december Dobein H@flein Hohe Keutschach Plaschischen Plescherken Rauth Reauz St. Margarethen Gaisach GGriach Pléschenberg Preliebl St. Gandolf Schwanein Trabesing Tschachoritsch Wurdadh Neusa& Bach Edling Fellersdorf Franzendorf Ludmannsdorf Lukowitz Moschenitzen Muschkau Niederdorfl Oberdérfl Rupertiberg Selkach Strein Wellersdorf Zedras aus der Gemeinde KOTTMANNSDORF: aus der Gemeinde ST. MARGARETEN ROSENTAL: In gradivo, Bleiberg Freibach Homilisch Mitterwinkel Oberwinkel Schaida Zell Pfarre 1979, št. 9—10 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Im politischen Bezirk Villach-Land aus der Gemeinde ARNOLDSTEIN: Hart Krainberg St. Leonhard aus der Gemeinde AUGSDORF WORTHER AM Augsdorf Dieschitz Latschach Pulpitsch Treffen SEE: aus der Gemeinde FINKENSTEIN: Obertechanting Susalitsch Unteraichwald aus der Gemeinde HOHENTHURN: Achomitz aus der Gemeinde LEDENITZEN: Kopein Petschnitzen Pirk Raun St. Johann Unterferlach aus der Gemeinde ROSEGG: Duel Wudmath aus der Gemeinde ST. JAKOB IM ROSENTAL: Feistritz Friefnitz Gorintschach Greuth Kanin Lingdorf Lessach Miihlbach St. Jakob St. Peter Sdhlatten Srajach Tésching Winkl Im politischen Bezirk Volkermarkt aus der Gemeinde BLEIBURG: Aich Draurain Einersdorf Grablach Gupf Kémmel Loibach Lokowitzen Moos Replach Rinkenberg Rinkolach Ruttach St. Georgen St. Margarethen Schattenberg Schilterndorf WeifSenstein Wiederndorf Woroujach Razprave aus der Gemeinde DIEX: der Gemeinde Ljubljana, Enzelsdorf Grafenbach aus der Gemeinde EBERNDORPF: aus in gradivo, Gablern Graben Hof Mokriach Pudab Tschepitschach EISENKAPPEL-VELLACH: Blasnitzenberg Ebriach Koprein Petzen Koprein Sonnseite Leppen Lobnig Remschenig Trégern Vellach aus der Gemeinde FEISTRITZ OB BLEIBURG: Dolintschitschach Feistritz o. BI. Gonowerz Hinterlibitsch Hof Lettenstatten Pirkdorf Rischberg Ruttach St. Michael Traundorf Tscherberg Unterort Winkel aus der Gemeinde GALLIZIEN: Abtei Freibach Robesch aus der Gemeinde GLOBASNITZ: Globasnitz Jaunstein Kleindorf St. Stefan Slovenjach Traundorf Tschepitschach Unterbergen Wadkendorf aus der Gemeinde GRIFFEN: Grutschen Obere Gemeinde Untergreutschach aus der Gemeinde HAIMBURG: Attendorf aus der Gemeinde NEUHAUS: Bach Illmitzen Oberdorf Schwabegg aus der Gemeinde RUDEN: Unterdorf Eis St. Martin St. Nikolai St. Radegund Untermitterdorf docember 1979, št. 9—10 Ražprave in gradivo, Ljubljana, december aus der Gemeinde ST. KANZIAN KLOPEINER 1979, št. 9—19 AM Grabelsdorf SEE: Horzach I Horzadh II Lanzendorf Lauchenholz Mokriach | Nageltschach Obersammelsdorf St. Veit i. J. Unternarrach Untersammelsdorf Vesielach aus der Gemeinde ST. PETER AM WALLERSSt. Jakob Wernzach BERG: Dullach Kleinzapfen Miillnern Pogerschitzen Polena Sittersdorf aus der Gemeinde SITTERSDORF: , Krenobitsch Kulm Penk aus der Gemeinde WAISENBERG: Objavijeno v Bundesgesetzblatt Osterreich, Wien 27. 7.1972, fur die št. 82, Republik str. 1709—1713 VLADNI PREDLOG AVSTRIJSKEGA ZVEZNEGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O LJUDSKIH ŠTETJIH (24. 2. 1976) Regierungsvorlage stand, Kindern ehelicher Abstammung, Religions- bekenntnis, Familiensprache, Staatsangehorigkcit, XXX, Bundesgesetz vom XXXXXXXXXX mit dem das Volkszihlungsgesetz geandert wird Der Nationalrat hat beschlossen: Artikel 1 Das Volkszihlungsgesetz, BGBl. Nr. 159/1950, wird wie folgr geindert: 1. Vor fiigen: $ 1 ist folgende Uberschrift einzu- nl. HAUPTSTOCK Schulbildung, Berufsausbildung, Beruf, Beschafti- gung, Aufencthale und Wohnsitz gestellt werden. Fragen nach der Anzahl der Blinden, Taubstummen und Kérperbehinderten sind zulassig. Die Familiensprache kann bei osterreichischen Staatsbiirgern auch geheim erhoben werden. Fiir diese Erhebung gelten die Vorschriften des II. Hauptstiickes. (4) Familiensprache im Sinne dieses Bundesgesetzes ist jene Sprache, deren sich eine Person in threr Familie ausschlieBlich oder vorwiegend bedient.“ Allgemeine Bestimmungen“ 3. Der bisherige Abs. 4 des $ 2 erhilt die Bezeichnung Abs. 5. 2. Der § 2 Abs. 3 und 4 har zu lauten: »(3) Hiebei kénnen an die zu zihlenden Personen insbesondere Fragen nach Name, Ge- 4. Der § 5 hat zu lauten: »$ 5. (1) Die Gemeinden haben zunidst ihren Aufwand und den Aufwand der Gemeindeund Sprengelwahlbehorden, die Stidte mit eige- schlecht, Geburtsdatum, Geburtsort, Familien- 232 Razprave nem Statut und die Linder zunichst den Aufwand der Bezirkswahlbehčrden zu tragen. Der Bund hat den Gemeinden einen durch Verordnung des Bundesministers fiir Inneres nach der Anzahl der gezihlten Haushalte und dem durchschnittlichen Personal- und Sachaufwand festzusetzenden Pauschalersatz zu leisten. Den Lindern und den Stidten mit eigenem Statut ist iberdies cin Pauschalersatz fiir den Aufwand der Bezirkswahlbehčrden zu leisten. Bei ciner geheimen Erhebung der Familiensprache ist bei der Festsetzung des Pauschalersatzes stets dic Anzahl der Personen zu beriicksichtigen, die an in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 d) die bei einem nicht unter lit. ¢ fallenden Teil einer Volkszihlung zur Verwendung gelangenden Drucksorten (§ 2 Abs. 5), aus denen auch die gestellten Fragen (§ 2 Abs. 3) und die zur Auskunftsertcilung verpflichteten Personen (§ 3 Abs. 1 und 2) ersichtlich sein miissen. (2) Die Verordnungen nach Abs. 1 werden nach Ma&gabe der Erfordernisse der Sparsamkeit, der Zweckmifigkeit, der VerliBlichkeir des Er- hebungsverfahrens und der Sicherung der UnbeeinfluBbarkeit der Erklirung der zu Befragenden dieser Erhebung teilgenommen haben. in den Fillen der lit. a, b und c von der Bundes- (2) Das Osterreichische Statistische Zentralamt hat die den Gebietskorperschaften gebiihrenden Pauschalersitze nach Mafgabe der im Abs. 1 genannten Verordnung zu ermitteln und auszuzahlen," des Nationalrates, regierung mit Zustimmung des Hauptausschusses 5. Der bisherige $ 5 erhilt die Bezeidhnung sein Abs. 1 hat zu lauten: »(1) Die Durdhfiihrung der Volkszihlung dem I. Hauptstiidk obliegt im Bereiche der meinden den Gemeinden im iibertragenen $ 6; im Falle der lit. d vom Bun- desminister fiir Inneres erlassen. Sollen bei einem nicht unter Abs. 1 lit. c fallenden Teil einer Volksziihlung Fragen gestellt werden, die im $ 2 Abs. 3 nicht angefiihrr sind, bedarf die Verordnung des Bundesministers fiir Inneres der Zustimmung des Hauprausschusses des Nationalrates." nach GeWir- 10. Nach § 9 ist folgende Uberschrift einzufiigen: »I. HAUPTSTUCK Geheime Erhebung der Familiensprache“ 6. Der bisherige $ 6 erhilt die Bezeichnung $ 7; sein Abs. 1 hat zu lauten: 11. Die $$ 10 bis 16 haben zu lauten: »$ 10. (1) Wird eine gehcime Erhebung der Familiensprache gemiB § 9 Abs. 1 lit. c angeordnet, so kann diese in der Verordnung der Bundesregierung auf cinzelne Linder beschrinkt kungsbercich." »(1) Die Zihlung ist gemeindeweise, in Gemeinden mit Ortschaften auch ortschaftsweise durchzufiihren. Innerhalb der Gemeinden sind die Erhebungen gegebenenfalls nach Gemeindebezirken, StraBen, Gassen nen." und Plitzen anzuord- 7. Der bisherige § 7 wird § 8 Abs. 1. werden, sofern nur in diesen Teilen des Bundes- gebietes cin Bediirfnis nach einer geheimen Erhebung der Familiensprache besteht. (2) Die Verordnung der Bundesregierung iiber die Anordnung einer geheimen Erhebung der Familiensprache ist in allen Gemeinden des territorialen 8. Dem bisherigen § 7 ist ein § 8 Abs. 2 anzufiigen, der lautet: »(2) Der Abs, 1 gilt nur hinsichtlich einer im Rahmen einer ordentlichen oder auSerordentlichen Volkszihlung bestehenden Verpflichtung, nicht jedoch fiir eine nach dem II. Hauptstiick vorgenommene geheime Erhebung der Familiensprache,* 9. Der bisherige $ 8 erhilt die Bezeichnung § 9; seine Abs. 1 und 2 haben zu lauten: »(1) Durch Verordnung werden bestimmt a) der Zihltag; b) die Anordnung einer auferordentlichen Volkszihlung ($ 1 Abs. 2); c) die Anordnung einer geheimen Erhebung der Familiensprache nach den Bestimmungen des II. Hauptstiickes dieses Bundesgesetzes und die zur Durchfiihrung dieser Erhebung erforderlichen niheren Vorschriften, insbesondere iiber Art, Inhalt und Form der Erhebungspapiere; Bereiches, auf den sich die Erhebung erstreckt, durch Sffentlichen Anschlag bekanntzumachen. Diese Bekanntmachung ist in die Verlautbarung der Gemeinde gemiB $ 6 Abs. 5 aufzunehmen. $ 11. (1) (Verfassungsbestimmung) Die anliBlih einer geheimen Erhebung der Familiensprache auszufiillenden Erhebungspapiere sind von den nach den jeweiligen landesrechtlichen Bestimmungen fiir die Wahl der Gemeinderite im Amt bestehen, befindlichen oder, wo solche niche von den zuletzt im Amt gewesenen Sprengelwahlbehorden und Gemeindewahlbehorden auszugeben und vor diesen unmittelbar nach der Ausgabe in verschlossenen Kuverts abzugeben. Die Sprengel- und Gemeindewahlbehorden haben nach Ablauf der Zeit fiir die Abgabe der Erhebungspapiere das gesamte Erhebungsmaterial ungeofinet, verschlossen und in versiegeltem Umschlag unverziiglich den nach der Nationalrats-Wahlordnung 1971, BGBI. Nr. 391/1970, in der Fassung der Bundesgesetze BGBI. Nr. 194/1971 und 280/1973 im Amt befindlichen Bezirkswahlbehdrden zu iiber‘ Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 mitteln. Diese Bezirkswahlbehdrden haben das gesamte Erhebungsmaterial ungeoffnet nach Gemeinden zu ordnen und dieses unverziiglich, spiitestens aber binnen einer Woche nach dem Erhebungstag dem Usterreichischen Statistischen Zentralamt verschlossen und in versiegeltem Umschlag zur Auswertung zu iibermitteln. verwenden. (2) Auf die im Abs. 1 genannten Wahlbchérden sind bei der geheimen Erhebung der Familiensprache, soweit in diesem Bundesgesetz sowie in den gemiB $ 9 Abs. 1 lit. c dieses Bundesgesetzes erlassenen Anordnungen nicht anderes bestimmt wird, die einschligigen Bestimmungen der Nationalrats-Wahlordnung 1971 sinngemi8 anzuwenden. $ 12. (1) Die Erhebungspapiere sind von der im $ 11 Abs. 1 genannten Behérde allen dsterreichischen Staatsbiirgern, die das 14. Lebensjahr vollendet haben und nicht voll entmiindigt sind und bei denen anliBlich der Ausfillung oder Ablieferung der ausgefiillen Volkszihlungsdrucksorten an Hand der Eintragung in der Haushaltsliste iiber die Zugehorigkeit der Wohnbevolkerung in der Gemeinde die Berechtigung hiezu von der Gemeinde festgestellc wird, auszufolgen. Diese Personen sind nach MaBgabe des Abs. 6 berechtigt, die Erhebungspapiere auszufiillen und bei der genannten Behodrde abzugeben. (2) Das Recht zur Ausfiillung der Erhebungs- papiere fiir dsterreichische Staatsbiirger, die das 14. Lebensjahr nicht vollendet haben oder lit. c) getroffen. In den Erhebungspapieren ist nach der Familiensprache zu fragen. (6) Die Erhebungspapiere dirfen nur von den dazu berechtigten Personen im Wahllokal ausgefiille werden, Fir jedes Erhebungspapier ist anlaflich der Abgabe ein gesondertes Kuvert zu die voll entmiindigt sind, kommt.dem mit ihm im gemeinsamen Haushalt lebenden gesetzlichen Vertreter zu, ansonsten dem Haushaltungsvorstand, keinesfalls aber einer juristischen Person. (3) Nimme eine Person nach Abs. 2 an der geheimen Erhebung der Familiensprache teil, so hat sie dies, sofern die Berechtigung dazu nicht amtsbekannt ist, anlaflich der Abgabe der Drucksorten (§ 2 Abs. 5) der Gemeinde (dem Zihler) bekanntzugeben und die Urkunden vorzulegen, die ihre im Hinblick auf Abs. 2 bedeutsame Rechtsstellung oder ebensolche tatsichliche Verhiiltnisse glaubhaft machen. Ebenso ist anliBlich der Abgabe der Drucksorten (§ 2 Abs. 5) der Gemeinde (dem Zihler) der Besitz der dsterreichischen Sraatsbiirgerschaft glaubhaft zu machen. (4) Die Gemeinde hat der Gemeindewahlbehorde und, wenn eine Gemeinde in Wahlsprengq! eingeteile ist, den Sprengelwahlbehdrden bis spatestens am Tage vor dem Erhebungstage ein Verzeichnis der Personen, denen ein Erhebungspapier auszufolgen ist und die zur Abgabe eines Erhebungspapieres berechtigt sind, zu iibergeben. Aus diesem Verzeichnis hat bei Unmiindigen hervorzugehen, wer fiir diese zur Ausfiillung der Erhebungspapiere berechtigt ist. (5) Die niheren Vorschriften iiber das Verzeichnis (Abs. 4) sowie iiber Ausgabe, Art, Inhale und Form der Erhebungspapiere werden durch Verordnung der Bundesregicrung (§ 9 Abs. 1 § 13. (1) Fiir das Erhebungsverfahren gelten die §§ 55 bis 58, 60 bis 62, 64 bis 69 und § 70 Abs. 1 erster und zweiter Satz, Abs. 2 erster bis dritter Satz, Abs. 3 und 4 der National- rats- Wahlordnung 1971 (Wahlort und Wahlzeit, Wahlzeugen, Wahlhandlung) sinngemi8. (2) Der § 63 der Nationalrats-Wahlordnung 1971 ist mit der Mafgabe anzuwenden, da8 jede Wahlpartei, die im betreffenden Land bei der letztvorangegangenen Gemeinderatswahl Wahlvorschlige erstattet hat, beredhtigt ist, zwei Zeugen zu entsenden. § 14. (1) Das Osterreichische Statistische Zentralame hat das ihm wbersendete Erhebungs- material auszuwerten, das Erhebungsergebnis festzustellen und dieses, allenfalls gegliedert nach Lindern, politischen Gemeinden und Bezirken, Gerichtsbezirken, Ortschaften, unverziiglichh dem Bundeskanzleramt mitzuteilen. Eine Auswertung hinsichtlidh einzelner Ortschaften ist jedoch nur zulissig, wenn in dieser Ortschaft mindestens 30 Personen an der geheimen Erhebung der Familiensprache teilgenommen haben. Die Auswertung nichtamtlicher Erhebungspapiere ist unzulissig. (2) Zur Kontrolle der Auswertung wird beim UOsterreichischen Statistischen Zentrzlamt fiir jedes Land eine Sprachermittlungskommission bestellt. Die Mitglieder dieser Kommission haben die Stellung von Vertrauenspersonen gemiB § 15 Abs. 4 der Nationalrats-Wahlordnung 1971. Jede Wahlpartei der letzten Landtagswahl kann in die Kommission fiir das betreffende Land zwei Mitglieder entsenden. Desgleichen konnen Personen, die sich zu einer Volksgruppe osterreichischer Staatsbiirger nichtdeutscher Sprachzugehorigkeic bekennen und von einer fiir diese Volksgruppe reprasentativen Vereinigung dafiir namhaft gemacht werden, beantragen, da sie in die Kommission aufgenommen werden. Uber diese Antrige entscheidet der Bundeskanzler, der dabei zu beriicksichtigen hat, wie reprisentativ die betreffende Vereinigung ist. La&t sich daraus kein Kriterium ableiten, so ist der Zeitpunkt des Eintreffens der Antrige beim Bundeskanzleramt mafgeblich. Antrage konnen innerhalb von vier Wochen ab’ dem Zeitpunkt der Erlassung der Verordnung nach § 9 Abs. 1 lit. ¢ gestellt werden. Fiir jedes Land diirfen neben den von den Wahlparteien entsendeten Mitgliedern héchstens vier Personen in dic Kommission berufen werden. (3) Die Bundesregierung hat das Erhebungsergebnis im ,,Amtsblatt zur Wiener Zeitung" zu verlautbaren. Diese Verlautbarung hat die Anzahl der Staatsbiirger, gegliedert nach der ange- 234 Razprave gebenen Familiensprache, gemeindeweise und, soweit zulissig (Abs. 1) enthilten. auch ortschaftsweise, zu § 15. Die §§ 118 und 121 der NationalratsWahlordnung 1971 sind auch auf die geheime Erhebung der Familiensprache sinngema8 anzuwenden. § 16. Die §§ 262 bis 268 StGB gelten auch fiir die geheime Erhebung der Familiensprache." 12. Der bisherige $ 9 hat zu entfallen. 13. Der bisherige $ 10 wird $ 17 und hat zu lauten: »§ 17. Mit der Vollzichung dieses Bundesgesetzes ist, soweit in den §§ 9 und 14 nicht anderes bestimmt ist, der Bundesminister fiir Inneres, hinsichtlich der §§ 10 bis 15 der Bundeskanzler und hinsichtlidh des $ 16 der Bundesminister fiir Justiz betraut." Artikel II (1) Dieses Bundesgesetz tritt mit XXXXXXX in Kraft. (2) Die Zustindigkeit zur Vollziehung dieses Bundesgesetzes richtet sich nach § 17 des Volkszihlungsgesetzes in der Fassung des Art. I. I, Allgemeiner Teil Volkszahlungsgesetz, BGBI. Nr. 159/ 1950, das in seinen wesentlichen Teilen auf das Gesetz vom 29. Mirz 1869, RGBI. Nr. 67, und die einen integrierenden Bestandteil dieses Gesetzes bildende Vorschrift iiber die Volkszihlung zuriickgeht, sieht in seinem § 2 Abs. 3 die Moglichkeit einer Erhebung der Umgangssprache vor. Von dieser Moglichkeit wurde bei der Durchfiihrung von Volkszihlungen regelmafig Gebrauch gemacht. Die bei den Volkszihlungen durdhgefiihrten Erhebungen iiber die Umgangssprache der dsterreichischhen Wohnbe- volkerung hat insbesondere fiir MaBnahmen im Sinne des Art. 7 des Osterreichischen Staatsvertrages von 1955 und der einschligigen Bestimmungen des Staatsvertrages von St. Germain fir die in Usterreidh lebenden Volksgruppen nichtdeutscher Sprachzugehorigkeit Bedeutung. Insbesondere im Zusammenhang damit wurde aber immer wieder die Richtigkeit der im Zuge der Volkszihlungen gemadhten Feststellungen iiber die Umgangssprachen der dsterreichischen Bevolkerung bezweifelt. So wurde z. B. behauptet, daB seitens der Zihlorgane auf die Eintragungen in den Erhebungspapieren EinfluB genommen wurde. Um in Hinkunft solche Einflu8nahmen durch ein fiir allemal auszuschlieSen, die vorgesehene Novelle zum soll Volkszih- Ljubljana, december 1979, št. 9—10 lungsgesetz ein besonderes Verfahren fiir dic Spracherhebung im Rahmen einer Volkszihlung eingefiihrt werden, das eine geheime und unbecinflufce Erklirung der zu zihlenden Personen iiber ihre Sprachzugehčrigkeit ermaglicht. Die objektive und unbeeinflufte Feststellung der in Usterreich lebenden Volksgruppen nicht- deutscher Spradhzugehdrigkeit ist nicht nur im Hinblick auf die zur vollen Verwirklichung des Art. 7 des Staatsvertrages von 1955 und der Minderheitenschutzbestimmungen des Staatsvertrages von St. Germain zu treffenden Mafnahmen, die Gegenstand cines umfassenden Volksgruppengeserzes sein sollen, notwendig, sondern auch zur Erfiillung der Allgemeinen Empfehlung IV der UN-Kommission zur Beseitigung der Rassendiskriminierung (Dok. CERD/C/ R. 60/Ad. 1 vom 28, August 1973), die die Mitgliedstaaten aufgefordert hat, in den regelmafig zu erstattenden Berichten auch Angaben iiber die demographische Zusammensetzung der Bevélkerung zu machen. Der Entwurf fiigt daher dem bisherigen Volkszihlungsgesetz die in einem II. Hauptstiidk zu- sammengefaften Bestimmungen iber eine geheime Erhebung der Familiensprache ein. Die Familiensprache wurde deswegen als Kriterium gewahlt, weil sie am ehesten die echte und von der iibrigen Umwelt unabhingige Situation des Befragten aufzeigt. Mafgeblich kann stets nur die vom Befragten nunmehr verwendete Familiensprache Erlauterungen Das in gradivo, sein, auch wenn er in friiheren Jahren (z. B. als Kind bei seinen Eltern) eine andere verwendete. Besteht jedoch keine Familie des Befragten mehr, so ist die Familiensprache maBgeblich, die der Befragte zuletzt in seiner Familie benurzte. Die Einfiigung des II, Hauptstiickes zieht notwendigerweise cine Anpassung der iibrigen Bestimmungen des Gesetzes nach sich, die aber auf den unbedingt gebotenen Umfang beschrankt wurde, da eine Neuregelung des gesamten Volksziihlungswesens geplant ist. So mufte die Frage nach der Umgangssprache im $ 3 Abs. 2 gestrichen werden, weil die Erhebung der sprache exaktere Ergebnisse liefert, Familiendie cine Frage nach der Umgangssprache entbehrlich machen. Die Verbindung der Erhebung der Familiensprache mit der Volkszahlung nach dem I. Hauptstiick mute ebenfalls Anderungen im I. Hauptstiichk nach sich ziehen. SchlieSlich muften die Strafbestimmungen des Volkszahlungsgesetzes auf Verletzungen der Vor schriften des I. Hauptstiickes eingeschriankt und die Kostentragung und der Kostenersatz cinheitlich neu geregelt werden. Gegeniiber den Kosten der Volkszihlung auf Grund der bisherigen Gesetzeslage wird jede Volkszihlung Mehrkosten von voraussichtlich 50 Millionen Schilling ergeben. Die Mehrkosten erkliren sich aus der in $ 5 vorgesehenen Aufwandersatzpflicht des Bundes, die aber eigens fiir die Volkszihlung 1971 sondergesetzlich vorgesehen war. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Il. Zu cinzelnen Bestimmungen Zu Art. | Z. Zu Art. I Z, 8: 2: Sowohl mit ciner Ordentlichen als auch mit einer AuBerordentlichen Volkszihlung kann die geheime Erhebung der Familiensprache verbunden werden. Ob eine solche Spracherhebung stattfindet, bestimmt gemif& § 9 Abs. 1 und 2 dic Bundesregicrung durch Verordnung. Fiir die Spracherhebung gelten im allgemeinen nur die Bestimmungen des II. Hauptstiickes. Jedoch sind die Bestimmungen des I. Hauptstiickes, die die Definition des Begriffes Familiensprache, die Kostentragung und den Kostenersatz sowie die Anordnung der Spracherhebung betreffen, auch fiir die Spracherhebung bedeut:am. Ferner wirken Vorschriften des II. Hauptstiickes gelegentlich auf solche des I, Hauptstiickes zuriick. Zu Art. I Z. 4: § 5 entspricht im wesentlichen dem Grundsatz des § 2 F-VG und verbessert daher die finanzielle Stellung der Linder und Gemeinden bei der Aufwandstragung fiir die Volkszihlung. Der Ersatz des Aufwandes durch den Bund erfolge aber nur in Form eines Pauschalersatzes; dies bedingt, da der Aufwand zuniichst von den Lindern und Gemeinden getragen wird und ein iiberdurchschnittlicher Aufwand nicht ersetzt wird. Die mafgeblichen Kriterien fiir den Pauschalersatz sind vom Gesetz yorgezeichnet und durch Verordnung des Bundesministers fiir Inneres festzulegen. Hervorgehoben sei, daB die Drucksorten und die Erhebungspapiere vom Bund beigestellt werden, also nicht unter den zu ersetzenden Aufwand fallen. Die Berechnung und Auszahlung des Pauschalersatzes im Einzelfall obliegt dem Osterreichischen Statistischen Zentralamt. Zu Art. I Z. 5: Die Bestimmung Abs. 1 erster Satz des $ 5 Abs. 2 bis 5 und ist nunmehr als $ 6 neu gefake worden; damit wird die Vermischung der Regelung tiber den Kostenersatz mit den grundsitzlichen Bestimmungen iiber das Zahlverfahren beseitigt. Zu Art. I Z. 6: Diese Bestimmung stellc gegeniiber den bisherigen Vorschriften eine Verbesserung dar, die eine Anpassung des nunmehrigen § 7 Abs. 1 an die Gemeindeorganisation bewirkt. Ortschaften sind nach geltendem Gemeinderecht keine Organisationseinheiten, sondern lediglich Hiusergruppen mit einer einheitlichen Bezeichnung. Der Wegfall des letzten Satzes erklirt sich aus der endgiiltigen Regelung der Landesgrenzen zwischen Wien und Niederdsterreich durch das Bundesverfassungsgesetz BGBI. Nr. 110/1954 und die dazu korrespondierenden paktierten Landesverfassungsgesetze, LGBI. Nr. 14/1954 (Wien) und LGBI. Nr, 42/1954 (Niederdsterreich). Das Zuwiderhandeln gegen die Verpflichtungen des II. Hauptstiickes wird von der Strafdrohung des § 8 Abs. 1 ausgenommen, um das Prinzip der Freiwilligkeit zu wahren. Zu Art. I Z. 9: Die geheime Erhebung der Familiensprache soll nur dann insoweit stattfinden, als sie infolge der aus dem allgemeinen Teil der Erliuterungen dargestellten Umstinde erforderlich ist. Soweit das II. Hauptstiick keine abschlieBende Regelung enthilt, sol] das Nihere durch Durdhfiihrungsverordnung der Bundesregierung bestimmt wer- den, die auch den Inhalt und die Form der Erhebungspapiere bestimmt (lit. c). Von den Erhebungspapieren sind die Drucksorten zu unterscheiden, die nur bei der Volkszihlung nach dem I. Hauptstiik zur Verwendung gelangen. Dies wurde auch durch eine entsprechende Ausschlu&klausel in lic. d klargestellt. Die erwihnte Verordnung der Bundesregierung bzw. des Bundesministers fiir Inneres nach lit. d bedarf der Zustimmung des Hauptausschusses des Nationalrates nach Art. 55 Abs. 2 B-VG, was auch fiir die Bestimmung des Zahltages, fiir die Anordnung von in § 2 Abs. 3 nicht vorgesehenen Fragen und fiir die Anordnung einer auSerordentlichen Volkszihlung der bisherigen Rechtslage gemaf galt und weiter gilt. Zu Art. I Z. 11: a) Zu $ 10: Besteht das Erfordernis nach einer Spracherhebung nur in einzelnen Lindern, so soll nur in diesen eine Erhebung stattfinden. Welcher Bereich erfaft ist, wird in der Verordnung der Bundesregierung mit Zustimmung des Hauptausschusses des Nationalrates nach § 9 Abs. 1 lit. c in Verbindung mit $ 9 Abs. 2 geregelt: Diese Verordnung ist nidht nur gemi6 $ 2 Abs. 1 lit. £ des Gesetzes iiber das Bundesgesetzblatt, BGBI. Nr. 460/1972, im Bundesgesetzblatt, sondern iiberdies in allen Gemeinden durch 6ffentlichen Anschlag kundzumachen. Letztere Bekanntmachung har in die gemi6 $ 6 Abs. 5 vorzunehmende Anordnung der Gemeinde aufgenommen zu werden und ortsiiblich z. B. durch Anschlag auf der Amtstafel verlautbart zu werden. b) Zu $ 11: Wenn auf Grund der Gemeindewahlordnung der Linder die einzelnen Gemeindewahlbehorden (Sprengelwahlbehčrden) fiir Gemeinderatswahlen permanent sind, hat die Abgabe der Erhebungspapiere vor diesen Behdrden zu erfolgen. Sind solche Behdrden fiir diesen Zweck heranzuziehen, die nicht permanent, die entsprechenden bei den letzten so sind Behérden Gemeinde- ratswahlen im Amt befindlich waren. Spatere hypothetische Anderungen in der personellen Zusammensetzung jener Behdrden sind nicht zu beriicksichtigen. Wenn Mitglieder jener Wahl- Razprave haben das gesamte Erhebungsmaterial ungedfinet und verschlossen, im versiegelten Umschlag den Bezirkswahlbehorden nach der NationalratsWahlordnung 1971 zu iibermitteln. Diese Bezirkswahlbehorden sind gemiB $ 19 Abs. 6 NRWO bis zur Bildung neuer Wahlbehorden vor einer wciteren Nationalratswahl im Amte; sie sind also permanent. Die Einschaltung der Wahlbchérden mufte deswegen durch Verfassungsbestimmung angeordnet werden, weil der Wirkungskreis dieser Wahlbehorden in den Wirkungskreis des Landeshauptmannes in der mittelbaren Bundesverwaltung cingreift (Art. 102 Abs. 1 B-VG) und Volkszihlungsangelegenheiten im Art. 102 Abs. 2 B-VG nicht genannt sind. Auch die Bezirkswahlbehdrden haben in das Erhebungsmaterial keine Einsicht zu nehmen. Sie haben lediglich eine gemeindeweise Zusammenfassung und Ordnung des Materials durchzufihren, ohne daB dadurch das Material verschiedener Wahlsprengel zusammengelegt wird. Dieses Material haben sie binnen einer Woche nach dem Erhebungstag dem Usterreichischen Statistischen Zentralamt zu iibermitteln. Auch durch diese Bestimmung soll verhindert werden, daf die zu Befragenden zur irrtiimlichen An- nahme gelangen, die Art der Ausfiillung der Papiere wiirde bekannt. Fiir alle Wahlbehorden, die gemi6 $ 11 einzuschreiten haben, gelten die Bestimmungen der Nationalrats-Wahlordnung 1971 iiber die Organisation, die Abstimmung und die Funktionen des Wahlleiters (§§ 5, 6, 9, 17 bis 19 NRWO) sinngemaf, sofern sich nicht aus der Anordnung der Bundesregierung gema& § 9 Abs. 1 lit. c cin anderes ergibr. c) Zu $ 12: Zur Ausfiillung von Erhebungspapieren sind nur miindige Ssterreichische Staatsbiirger, die im Ermittlungsgebiet (§ 10 Abs. 1) zur Wohnbevélkerung gehoren, berechtigt. Der Begriff der Wohnbevolkerung ist ein solcher der Volkszihlung. Zur Wohnbevolkerung gehort demnadh, wer am Zihltag der Volkszihlung nadh dem I. Hauptstiick in einer bestimmten Gebietseinheit wohnr, auch wenn er am Zihltag voriiber- gehend abwesend war. Daher gilt zur Wohnbevélkerung gehdrig, wer wohnhaft ist. Es gelten als wohnhaft: Ljubljana, december 1979, št. 9—10 a) Personen mit einer Stadt- und ciner Landwohnung in der Wohnung, in der sic vorwiegend leben; b) Berufs-Nichttagespendler (mit Familicnund Arbeitswohnort) bei Vorhandenscin einer Ehefrau Wohnort bzw. von Kindern (Familienwohnort); an deren sonst am Arbeitswohnort; c) Schiller und Studenten unter 19 Jahren am Familenwohnort; sonst am Ausbildungsort; d) Prisenzdiener in der privaten Wohnung; wenn friihere Wohnung aufgegeben wurde, am e ~ behdrden verstorben sind, ohne daf cin Ersatzmann schon bei der letzten Amtstitigkeit vorgesehen wire, vermindert sich daher die Anzahl der Mitglieder dieser Behirden. Durch die Anordnung, da die Wahlbehdrden auch die Erhebungspapiere auszugeben haben und unmittelbar danach vor diesen Behorden die Erhebungspaptere abzugeben sind (vgl. auch $ 12 Abs. 6), wird durch einen mit dem žiu6eren Ablauf einer Wahl vergleichbaren Vorgang die absolute UnbecinfluBbarkecit bei der Ausfiillung der Erhebungspapiere sichergestellt. Die Gemeinde- und Sprengelwahlbehdrden in gradivo, Standort; Personen, die voriibergehend in Krankenhiusern, Erholungsheimen, Heilanstalten oder Strafanstalten untergebradht sind, in deren privaten Wohnung, wenn beabsichtigt ist, am dorthin zuriickzukehren; Anstaltsort; andernfalls f) ausliindische Arbeitskrifte werden wie Berufs-Nidhttagespendler (vgl. Punkrt b)] behandelt; daher ziihlen solche, deren Ehefrau oder Kinder im NHcimatland verblieben sind, nicht zur Wohnbevolkerung des Arbeitswohnortes; g) Personen ohne festen Wohnsitz an jenem Ort, an waren. dem sie am Zihltag anwesend Mafkgeblich fiir die Berechtigung zur Teilnahme ist die Feststellung durch die Gemeinde bei der Volkszihlung nach dem I. Hauptstiick. Wihrend die Zugehorigkeit zur Wohnbevolkerung sich in der Regel ohne weiteres ergeben wird und insbesondere die Wihlerevidenz nach dem Wahlerevidenzgesetz 1973, BGBI. Nr. 601, dafiir einen guten Anhaltspunkt abzugeben in der Lage ist, kann die Frage der dsterreichischen Staatsbiirgerschaft trorz der Wihlerevidenz zu Sdwierigkeiten Anlaf geben. Fiir Zweifelsfille wird daher den Teilnehmern durch Abs. 3 cine gemilderte Beweislast auferlegt. Fiir unmiindige dsterreichische Staatsbiirger, die zur Wohnbevolkerung des Erhebungsgebietes gehčren, hat der Haushaltungsvorstand an der Erhebung teilzunehmen, sofern er dsterreichischer Staatsbiirger ist. Auch der Begriff des Haushaltungsvorstandes ist ein fiir die Volkszahlung typischer Begriff. Haushaltungsvorstand ist die in den Erhebungspapicren als solche bezeichnete Person, sofern ein eigenes Einkommen aus Berufstitigkeit bzw. Pension usw. aus den Angaben hervorgeht. Andernfalls ist eine andere einkommenempfangende Person — falls im Haushalt vorhanden —, nimlich die Ehefrau, cin Elternteil, ein Kind, ein anderer Verwandter (in dieser Rangordnung) als Haushaltungsvorstand anzusehen. Fiir den Nachweis der Stellung als Haushaltungsvorstand gelten die obigen Ausfiihrungen iiber den Nadhweis der osterreichischen Staatsbiirgerschaft sinngemaf. Selbstverstindlich kann nur eine Person fiir den Unmiindigen an der 237 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 Spracherhebung teilnehmen, da zwei oder meh- rere Erklirungen fiir eine Person unzulissig sind. Die Gemeinde hat den Gemeinde- bzw. Sprengelwahlbchérden cin Personenverzeichnis als Grundlage fiir deren Tatigkcit zur Verfiigung zu stellen. Ein besonderes Einspruchsverfahren nach dem Vorbild der Nationalrats- Wahlordnung 1971 konnte nicht vorgesehen werden, da zwischen der Aufnahme in das Verzeichnis und dem Tag der Spracherhebung cine sehr geringe Frist, mindestens lediglich eine solche von sieben Stunden, liegt. Die Anordnung des Abs. 6 soll cine vollkommen unbceinflu&te Abgabe der Erklirung sichern. d) Zu $ 13: Auch durch diese Anordnung soll erreicht werden, daB die Abgabe der Erklirung unbeeinflue und ohne Kontrolle erfolgen kann. Hinsichtlich der Anwendung der NationalratsWahlordnung 1971 ist zu bemerken, daf§ auch die nach landesrechtlichen Vorschriften bestehenden Wahlbehorden die Bestimmungen der Nationalrats-Wahlordnung anzuwenden haben. c) Zu $ 14: Das Erhebungsmaterial ist dem Usterrcichischen Statistischen Zentralamt zu iibermitteln, wo die Auswertung stattzufinden hat. Eine Auswertung ist nur zulissig, wenn ein amtliches Erhebungspapier vorliegt, wodurch sidhergestellr erscheint, daB nicht versucht wird, im Wege der Abgabe von vorbezeichneten Erklirungen Einflu8 auf den Erklirungsinhali zu nehmen. Erhebungseinheit ist grundsitzlich die Gemeinde. Eine ortschaftsweise Aufglicderung ist nur zulissig, wenn eine bestimmre Anzahl in dieser von Ortschaft Personen, nimlich 30, daran nommen der fiir haben. Als Teilnehmer gilt auch jener, einen Unmiindigen teilnimmt, sodaB teilge- eine Person mehrfach als Teilnehmer zu zihlen sein kann, Die Festsetzung der relevanten Zahl ist sehr schwierig, weil Zahlen, gewissen Grenze liegen, illusorisch machen, zu hohe die die unter aber iiberwacht, deren Mitglieder die gleiche Befugnis haben wie Vertrauenspersonen nach § 15 Abs. 4 NRWO 1971. Danach nehmen die VertrauensPersonen an den Sitzungen der Wahlbehdrden teil, haben jedoch kein Stimmrecht. Sie sind zu den Sitzungen zu laden, cin allfalliges Nidhterscheinen dieser Vertraucnspersonen hat auf die Verhandlungen der Behorde jedoch keinen EinNu8. Dies alles gilt daher auch fiir die Mitglieder der Spracherhebungskommission, die fiir die Auswertung der Ergebnisse jedes Landes verschieden zusammengesetzt ist. Zwei Mitglieder zu entsenden berechtigt ist jeweils jede Wahlpartei der der geheimen Ermittlung der Familiensprache unmittelbar vorangegangenen Landtagswahl. Ob diese Wahlpartei bei den Landtagswahlen cinen Sitz im Landtag erreicht hat bzw. wie viele Sitze sie erreicht hat, ist ohne Bedeutung. Ferner kénnen Personen in die Kommission aufgenommen werden, die sich zu einer Volksgruppe bekennen und von einer fir Volksgruppen reprasentativen Vereinigung namhaft gemacht werden. Der Zweck dieser Kommission besteht darin, den Angehorigen der Volksgruppen und den im jeweiligen Bundesland wirksamen politischen Kraften Gewifheit zu geben, da& der Vorgang der Auswertung ordnungsgemi8 abliufr. Im Abs. 3 ist vorgesehen, da8 das Ergebnis der geheimen Erhebung der Familiensprache im Amtsblatt zur Wiener Zeitung zu verlautbaren ist. Die Verlautbarung hat eine Gliederung nach der angegebenen Familiensprache, eine Gliederung nach Gemeinden und, soweit dies zulassig ist, auch nach Ortschaften zu enthalten. f) Zu §§ 15 und 16: Die Bestimmungen der Vorschriften der Nationalrats-Wahlordnung 1971 iiber die Fristen und iiber die Gebiihrenfreiheit gelten auch fiir die geheime Erhebung der Familiensprache, ebenso die Bestimmungen des Strafgesetzbuches zum Schutz.vor strafbaren Handlungen bei Wahlen und Volksabstimmungen. einer Geheimhaltung Zahlen wird sie von einer Spradherhebungskommission keine Aussage iiber die Bevolkerungsstruktur sehr vieler Ortschaften in sprachlicher Hinsicht ergeben wiirde. Die gewihlte Zahl orientiert sich an § 56 Abs. 3 der Nationalrats-Wahlordnung. Die Auswertung wird vom Osterreichischen Statistischen Zentralamt vorgenommen, jedoch Zu Art. I Z. 13: Diese Bestimmung enthilt die Vollzugsklausel. Zu Art. II: Diese Bestimmung regele das Inkrafttreten und enthilt die Vollzugsklausel der Volkszahlungsgesetznovelle. Objavijeno v Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Nationalrates XIV. GP, Wien 24.2. 1976, št. 103, str. 1—7 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 ZVEZNI ZAKON O PRAVNEM POLOŽAJU NARODNOSTNIH SKUPIN V AVSTRIJI (7. 7. 1976) 896. Bundesgesetz vom 7. Juli 1976 liber dic a elune von Volksgruppen in Osterrcich (Volksgruppengesetz) Volksgruppe und dic Ziele dieses Bundesgesetzes Der Nationalrat hat beschlossen: einsetzen, zum ABSCHNITT I 1. Allgemeine Bestimmungen § 1. (1) Die Volksgruppen in Usterreich ihre Angehorigen genieSen den Schutz der setze; die Erhaltung der Volksgruppen und Sidherung ihres Bestandes sind gewihrleistet. Sprache und ihr Volkstum sind zu achten. und Gedie Ihre (2) Volksgruppen im Sinne dieses Bundesgesetzes sind die in Teilen des Bundesgebietes wohnhaften und beheimateten Gruppen dsterreichischer Staatsbiirger mit nichtdeutscher Muttersprache und cigenem Volkstum. (3) Das Bekenntnis zu einer Volksgruppe ist frei. Keinem Volksgruppenangehčrigen darf durch die Ausiibung oder Nichtausiibung der ihm als solchem zustehenden Rechte ein Nachteil erwachsen. Keine Person ist verpflichtet, ihre Zu- gehorigkeit zu einer Volksgruppe nachzuweisen. § 2. (1) Durch Verordnungen der Bundesregierung im Einvernehmen mit dem Hauptausschuf des Nationalrates sind nach AnhGrung der in Betracht kommenden Landesregicrung festzulegen: 1. Die Volksgruppen, fiir die ein Volksgruppenbeirat eingerichtet wird, sowie die Zahl der ihm angehorenden Mitglieder. 2. Die Gebietsteile, in denen wegen der verhiltnismigig betridhtlichen Zahl (ein Viertel) der dort wohnhaften Volksgruppenangehdrigen topographische Bezeichnungen zweisprachig anzubringen sind. 3. Die Behérden und Dienststellen, bei denen zusatzlich zur deutschen Amtssprache die Verwendung der Sprache einer Volksgruppe zugelaszusetzen, daf& eine angemessene (2) Zu Mitglicdern eines Volksgruppenbeirares kčnnen nur Personen bestellt werden, die erwarten lassen, daB sie sich fiir die Interessen der Vertretung politischen und weltanschaulichen Meinungen dieser Volksgruppe moglich ist. der in § 4. (1) Die Mitglieder der Volksgruppenbeirate werden von der Bundesregierung nach vorheriger Anhorung der in Betradht kommenden Landesregierungen fiir die Dauer von vier Jahren bestellt. Die Bundesregierung hat hiebei darauf Bedacht zu nehmen, daf die in der betreffenden Volksgruppe wesentlichen politischen und weltanschaulichen Meinungen entsprechend vertreten sind. Die in Betracht kommenden Vereinigungen nach Abs. 2 Z. 2 sind im Verfahren zur Bestellung von Mitgliedern der Volksgruppenbeirite zu horen und kénnen gegen die Bestellung wegen Rechtswidrigkeit Beschwerde beim Verwaltungsgerichtshof erheben. Mitglieder Nationalrat wihlbar sind und dic eines allgemeinen Vertretungs- korpers sind und die im Hinblick auf ihre Zugehorigkeit zur betrefienden Volkgruppe gewihlr wurden oder dieser Volksgruppe angehčren oder 2. von einer Vercinigung vorgeschlagen wurden, die ihrem satzungsgemifen Zweck nach Volksgruppeninteressen vertritt und fiir die betreffende Volksgruppe reprasentativ ist oder 3. als Angehorige der Volksgruppe von einer Kirche oder Religionsgemcinschaft vorgeschlagen wurden. (3) Der Volksgruppenbeirat ist so zusammenzusetzen, daB die Halfte der Mitglieder dem Personenkreis nach Abs. 2 Z. 2 angehort. (4) Das Amt eines Mitgliedes eines Volksgruppenbeirates ist cin Ehrenamt; die Mitglieder haben Ansprudh auf Ersatz der Reisekosten, die Bundesbeamten der Reisegebiihrenstufe 5 gebihrt, und auf ein angemessenes Sitzungsgeld fiir jeden Tag der Teilnahme an einer Sitzung des Volksgruppenbeirates, das vom Bundeskanzler durch Verordnung festzusetzen ist. (5) Jede im Hauptausschu8 des Nationalrates vertretene Partei hat das Recht, einen Vertreter in die Volksgruppenbeirite zu entsenden. Dieser nimmt an den Beratungen, nicht jedoch an den Abstimmungen teil. § 5. (1) Jeder Volksgruppenbeirac wahlt aus dem Kreis seiner gema § 4 Abs. 2 Z. 2 bestellten Mitglieder einen Vorsitzenden und einen Vorsitzenden-Stellvertreter. Er ist zu diesem Zweck jeweils innerhalb yon vier Wochen nach Bestellung seiner Mitglieder vom Bundeskanzler zur Konstituierung einzuberufen. sen wird, wobei jedoch das Redit der Verwen- dung dieser Sprache auf bestimmte Personen oder Angelegenheiten beschrankt werden kann. (2) Bei Erlassung der in Abs. 1 vorgesehenen Verordnungen sowie bei der Vollziehung des Abschnittes III dieses Bundesgesetzes sind bestehende vélkerrechtliche Verpflichtungen zu beriicksichtigen. Dariiber hinaus ist auf die zahlenmiBige GroBe der Volksgruppe, die Verbreitung ihrer AngehGrigen im Bundesgebiet, ihr grofenordnungsmafiges Verhiltnis zu anderen Gsterreichischen Staatsbiirgern in einem bestimmten Gebiet sowie auf ihre besonderen Bediirfnisse und Interessen zur Erhaltung und Sidherung ihres Bestandes Bedacht zu nehmen. Hiebei sind die Ergebnisse amtlicher statistischer Erhebungen mitzuberiicksichtigen. Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 ABSCHNITT It Volksgruppenbeirjite $ 3. (1) Zur Beratung der Bundesregierung und der Bundesminister in Volksgruppenangelegenheiten sind beim Bundeskanzleramt Volksgruppenbeirite einzurichten, Sic haben das kulturelle, soziale und wirtschaftliche Gesamtinteresse der Volksgruppen zu wahren und zu vertreten und sind insbesondere vor Erlassung von Rechtsvorschriften und zu allgemeinen Planungen auf dem Gebiet des Forderungswesens, die Interessen der Volksgruppen beriihren, unter Setzung einer an- gemessenen Frist zu héren. Die Volksgruppenbeirate kénnen auch Vorschlige zur Verbesscrung der Lage der Volksgruppen und ihrer Angehorigen erstatten, (2) Die Volksgruppenbeirite dienen audh zur Beratung der Landesregierungen, wenn sie von diesen dazu aufgefordert werden. (3) Die Anzahl der Mitglieder jedes Volksgruppenbeirates ist unter Bedachtnahme auf die Anzahl der AngehGrigen der Volksgruppe so fest(2) Jeder Volksgruppenbeirat gibt sich cine Geschiftsordnung, die der Genehmigung des Bundeskanzlers bedarf. Der Volksgruppenbeirat entscheidet mit einfacher Stimmenmehrheit bei Anwesenheit von mindestens zwei Drittel seiner Mitglieder. Bei Stimmengleichheit entscheidet der Vorsitzende. (3) Der Volksgruppenbeirat ist vom Vorsitzenden auf Verlangen der Bundesregierung, eines Bundesministers, einer Landesregierung oder eines Finftels seiner Mitglieder so zeitgerecht cinzuberufen, da& er innerhalb von 14 Tagen nach Ein- langen eines solchen Verlangens zusammentritt. § 6. (1) Hat cin Mitglied cines Volksgruppenbeirates drei aufeinanderfolgenden Einladungen zu einer Sitzung ohne geniigende Entschuldigung keine Folge geleistet oder fallen die Voraussetzungen fiir seine Bestellung weg, so hat dies, nachdem dem Mitglied Gelegenheit zur Stellungnahme gegeben worden ist, der Volksgruppenbeirat durch BeschluB festzustellen und dem Bundeskanzler bekanntzugeben. Der Bundeskanzler stellt durch Bescheid den Verlust der Mitgliedschaft zum Volksgruppenbeirat fest. (2) Sdheider cin Mitglied des Volksgruppen- beirates vorzcitig aus, so ist an seiner Stelle fiir den noch verbleibenden Rest der Amtsdauer ein neues Mitglied zu bestellen. Auf § 4 ist dabei Bedacht zu nehmen. zusammentreten. Der Bundeskanzler hat zu solchen Sitzungen binnen zwei Wochen einzuladen, wenn es von einem Volksgruppenbeirat verlangt wird. Im iibrigen ist auf diese Sitzungen $ 5 sinngemi6 mit der Mafgabe anzu- der jeweils beteiligten von den Volksgrup- penbeirite auszuiiben ist, ABSCHNITT IH V olksgruppenforderung § 8. (1) Der Bund hat — unbeschader allgemeiner Férderungsmafnahmen — Mafnahmen und Vorhaben, die der Erhaltung und Sidherung des Bestandes der Volksgruppen, ihres Volkstums sowie ihrer Eigenschaften und Rechte dienen, zu fordern. (2) Der Bundesminister fiir Finanzen hat unter Beriicksichtigung der Lage des Bundeshaushaltes und der Ziele des Abs. 1 in dem der Bundesregierung vorzulegenden Entwurf des jihrlidhen Bundesvoranschlages einen angemessenen Betrag fiir Forderungszwecke aufzunehmen, und getrennt fiir Leistungen nach § 9 Abs. Leistungen nach § 9 Abs. 5. zwar 1 und $ 9. (1) Die Forderung kann 1. in der Gewihrung von Geldleistungen, 2.in anderer fiir die Ausbildung und Betreuung von VolksgruppenangehGrigen auf Sachgebieten, die den Zielsetzungen des § 8 Abs. 1 entsprechen, geeigneter Weise, 3. in der Unterstitzung von vom Volksgruppenbeirat unter Beriicksichtigung der Zielsetzungen des § 8 Abs. 1 vorgeschlagenen MaSnahmen bestehen. (2) Leistungen gemiB Abs. 1 Z. 1 sind Vereinen, Stiftungen und Fonds, die ihrem Zweck nach der Erhalrung und Sicherung einer Volksgruppe, ihres besonderen Volkstums sowie ihrer’ Eigenschaften und Rechte dienen (Volksgruppenorganisationen), fiir bestimmte Vorhaben zu gewahren, die geeignet sind, zur Verwirklichung dieser Zwecke beizutragen. (3) Den Volksgruppenorganisationen sind hinsichtlih der Anwendung des Abs. 2 Kirchen und Religionsgemeinschaften sowie deren Einrichtungen gleichzuhalten. (4) Leistungen gemiB Abs. 1 konnen Volksgruppenorganisationen auch zur Erfiillung ihrer Aufgaben gewahrt werden. (5) Leistungen gemaS Abs. 1 kénnen auch Gebietskdrperschaften fiir MaBnahmen gewihrr werden, die zur Durchfiihrung der Abschnitte IV und V notwendig sind und die Leistungskrafe der betreffenden Gebietskorperschaft iibersteigen. (6) § 7. Zur Behandlung von Fragen, die mehrere Volksgruppen gemeinsam betreffen, kénnen die in Frage kommenden Volksgruppenbeirite auf Einladung des Bundeskanzlers zu gemeinsamen Sitzungen wenden, daB der Vorsitz abwechselnd Vorsitzenden Der Bund ist unter der Voraussetzung der Gegenseitigkeit verpflichtet, die Gebietskérperschaften, von denen eine Férderung desselben Vorhabens erwartet werden kann, tiber die von ihm in Aussicht genommenen Férderungsmagnahmen nach diesem Bundesgesetz in Kenntnis zu setzen. (7) Die Bundesregierung hat dem Nationalrat jahrlich iiber die auf Grund dieses Abschnittes getroffenen Mafnahmen zu berichten. 240 Razprave § 10. (1) Der zustindige Volksgruppenbeirat hat spitestens bis zum 1. Mai jeden Jahres der Bundesregicrung činen Plan iiber die wiinschenswerten Férderungsmafnahmen — einschlieglich ciner Aufstellung des damit verbundenen finanziellen Aufwandes fiir das folgende Kalenderjahr vorzulegen. (2) Der zustindige Volksgruppenbeirat hat dem Bundeskanzler bis zum 15. Mirz jeden Jahres unter Bedachtnahme auf den gemiaf Abs. 1 erstellten Plan Vorschlige fiir die Verwendung der fiir dieses Kalenderjahr im Bundesfinanzgesetz vorgesehenen Forderungsmittel zu erstatten. $ 11. (1) Vor Gewihrung einer Forderung hat sich die Volksgruppenorganisation dem Bund gegeniiber vertraglich zu verpflichten, zum Zweck der Oberwachung der widmungsgemifen Verwendung der gewahrten Forderungen Organen des Bundes die Uberpriifung der Durchfiihrung des Vorhabens durch Einsicht in die Biicher und Belege sowie durch Besichtigung an Ort und Stelle zu gestatten und ihnen die erforderlichen Auskiinfte zu erteilen. Ferner hat sich die Volksgruppenorganisation zu verpflichten, bei nicht widmungsgemafer Verwendung von Férderungsmitteln diese dem Bund zuriickzuzahlen, wobei der zuriickzuzahlende Betrag fiir die Zeit von der Auszahlung bis zur Riickzahlung mit 3 v. H. iiber den jeweils fiir Eskontierungen geltenden Zinsfu& pro Jahr zu verzinsen ist. (2) Die Volksgruppenorganisation hat sich ferner vor Gewihrung einer Forderung dem Bund gegeniiber vertraglich zu verpflichten, iiber die Durchfiihrung des Vorhabens unter Vorlage eines zahlenmiBigen Nadweises innerhalb zu vereinbarender Fristen zu berichten. Aus dem Bericht miissen die Verwendung der aus Bundesmitteln gewahrten Férderungen und aus dem zahlenmafigen: Nachweis eine durch Belege nachweisbare Aufgliederung der Einnahmen und Ausgaben zu entnchmen sein. Solche Berichte sind dem zustindigen Volksgruppenbeirat zur Kenntnis zu bringen. ABSCHNITT IV Topographische Bezeichnungen § 12. (1) Im Bereiche der gemiB § 2 Abs. 1 Z. 2 bezeichneten Gebietsteile sind Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur, die von Gebietskorperschaften oder von sonstigen Korperschaften und Anstalten des offentlichen Rechts angebracht werden, in deutscher Sprache und in der Sprache von in Betracht kommenden Volksgruppen zu verfassen. Diese Verpflichtung gilt nicht fiir die Bezeichnung von Ortlichkeiten, die auferhalb des Bereiches solcher Gebietsteile liegen. (2) In der Verordnung nach § 2 Abs. 1 Z. 2 sind auch die Ortlichkeiten, die fiir eine zwei- sprachige Bezeichnung in Betracht kommen, sowie die topographischen Bezeichnungen in der Sprache in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 der in Betracht kommenden Volksgruppen festzulegen, die neben der deutschsprachigon Bezeichnung anzubringen sind. Hiebei ist auf die Ortliche Ubung und auf die Ergebnisse wissenschaftlicher Forschung Bedacht zu nehmen. (3) Topographische Bezeichnungen, die nur in der Sprache einer Volksgruppe bestehen, sind von Gebietskérperschaften unverindert zu verwenden. ABSCHNITT V Amtssprache $ 13. (1) Die Triiger der gemif $ 2 Abs. 1 Z. 3 bezeichneten Behorden und Dienststellen haben sicherzustellen, da& im Verkehr mit diesen Be- horden und Dienststellen nach Mafgabe der Bestimmungen dieses Abschnittes die Sprache einer Volksgruppe gebraucht werden kann. (2) Im Verkehr mit einer Behrde oder Dienst- stelle im Sinne des Abs. 1 kann sich jedermann der Sprache der Volksgruppe bedienen, soweit sie durch eine Verordnung nach § 2 Abs. 1 bei dieser Behorde oder Dienststelle zugelassen ist. Niemand darf sich jedoch einer ihrem Zwecke nach sofort durchzufiihrenden Amtshandlung eines von Amts wegen einschreitenden Organs einer solcher Behérde oder Dienststelle nur deshalb entzichen oder sich weigern, ihr nachzu- kommen, weil die Amtshandlung nicht in der Sprache der Volksgruppe durchgefiihrt wird. (3) Organe auch anderer als der nach Abs. 1 bezeichneten Behorden und Dienststellen sollen, sofern sie die Sprache einer Volksgruppe beherrschen, sich im miindlichen Verkehr der Sprache einer Volksgruppe bedienen, wenn dies den Verkehr mit Personen erleichtert. (4) Die zusatzliche Verwendung der Sprache der Volksgruppe in allgemeinen ofentlichen Kundmachungen von Gemeinden, in denen die Sprache einer Volksgruppe als Amtssprache zugelassen ist, ist zulassig. (5) Die Regelungen iiber die Verwendung der Sprache einer Volksgruppe als Amtssprache bezichen sich nicht auf den innerdienstlichen Verkehr von Behérden und Dienststellen. $ 14. (1) Nach den Bestimmungen dieses Bundesgesetzes in der Sprache einer Volksgruppe zulissige schriftliche oder miindliche Anbringen, die zu Protokoll (Niederschrift) gegeben werden, sind von der Behorde oder Dienststelle, bei der sie zustindigkeitsgemi8 eingebradht werden, unverziiglih zu iibersetzen oder iibersetzen zu lassen, sofern dies nicht offenkundig entbehrlich ist. Werden solche Anbringen zugestellt, so ist eine Ausfertigung der deutschen Ubersetzung anzuschliefen. (2) Leiter die Behorde oder Dienststelle ein Anbringen in der Sprache der Volksgruppe wegen Unzustindigkeit an eine andere Behorde oder Dienststelle wciter, bei der diese Sprache nidht zugelassen ist, so gilt die Verwendung dieser Sprache als Formgebrechen. Sofern die fiir dieses Razprave In gradivo, Ljubljana, december Verfahren geltenden Bestimmungen nicht anderes vorsehen, sind derartige Eingaben unter Setzung einer Frist zur Verbesserung zuriickzustellen; wird die Eingabe innerhalb dieser Frist mit einer Ubersetzung wieder eingebracht, so gilt sie als am Tag ihres ersten Einlangens bei der Behdrde iiberreicht. (3) Ist einer Partei (einem Beteiligten) oder anderen Privatpersonen (Zeugen, Sachverstindigen u. a.) die Verwendung amtlicher Vordrucke vorgeschricben, so ist diesen Personen auf Ver- langen cine Ubersetzung des Vordrudkes in die Sprache der Volksgruppe auszuhindigen. Die geforderten Angaben sind jedoch auf dem amtlichen Vordruck zu machen, wobei die Sprache der Volksgruppe verwendet werden kann, soweit dem vdlkerrechtliche Verpflichtungen nicht entgegenstehen. § 15. (1) Beabsichtigt eine Person, in einer Tagsatzung oder miindlichen Verhandlung von der Sprache einer Volksgruppe Gebraudh zu machen, so hat sie dies unverziiglich nach Zustellung der Ladung der Behdrde oder Dienststelle bekanntzugeben; durch schuldhafte Unterlassung ciner solchen Bekanntgabe verursachte Mehrkosten konnen der betreffenden Person auferlegt werden. Diese Verpflichtung zur Bekanntgabe entfallt bei Verfahren, die auf Grund eines in der Sprache einer Volksgruppe abgefaften Anbringens durchgefiihre werden. Die Bekanntgabe gilt fiir die Dauer des ganzen weiteren Verfahrens, sofern sic nicht widerrufen wird. (2) Bedient sich eine Person in einem Verfahren der Sprache der Volksgruppe, so ist auf Antrag einer Partei (eines Betciligten) — soweit das Verfahren den Antragsteller betrifft — sowohl in dieser als auch in deutscher Sprache zu verhandeln. Dies gilt auch fiir die miindliche Bekanntgabe von Entscheidungen. (3) Ist das Organ der Sprache der Volksgruppe nicht michtig, so ist ein Dolmetscher beizuziehen. (4) Miindliche Verhandlungen (Tagsatzungen), die vor einem der Sprache der Volksgruppe michtigen Organ durchgefiihre werden und an der nur Personen teilnehmen, die bereit sind, sich der Sprache der Volksgruppe zu bedienen, kčnnen abweichend von Abs. 2 nur in der Sprache einer Volksgruppe durchgefiihrt werden. Dies gilt auch fiir die miindliche Bekanntgabe von Entscheidungen, die jedoch auch in deutscher Sprache festzuhalten sind. (5) Ist in den Fallen der Abs. 1 bis 4 ein Protokoll (eine Niederschrift) 241 1979, št. 9—10 aufzunehmen, so § 16. Entscheidungen und Verfiigungen (cinschlicBlich der Ladung), die zuzustellen sind und die in der Sprache einer Volksgruppe eingebrachte Eingaben oder Verfahren betreffen, in denen in der Sprache einer Volksgruppe bereits verhandelt worden ist, sind in dieser Sprache und in deutscher Sprache auszufertigen. § 17. (1) Wird entgegen den Bestimmungen dieses Bundesgesetzes, und soweit die Abs.2 und 3 nichts anderes bestimmen, die deutsche oder die Sprache einer Volksgruppe nicht verwendet oder die Verwendung der Sprache einer Volksgruppe nicht zugelassen, so gilt fiir den betreffenden Verfahrensschritt der Anspruch derjenigen Partei auf rechtliches GehGr als verletzt, zu deren Nach- teil der VerstoB unterlaufen ist. (2) Ist in einem gerichtlichen Strafverfahren entgegen dem § 15 die Hauptverhandlung nicht auch in der Sprache der Volksgruppe durchgefihre worden, so begriindet dies Nichtigkeit im Sinne des § 281 Abs. 1 Z. 3 der Strafproze8ordnung 1975. Dieser Nichtigkeitsgrund kann nicht zum Nachteil desjenigen geltend gemacht werden, der den Antrag nach § 15 Abs. 2 gestellt hat, zu seinem Vorteil aber ohne Riicksicht darauf, ob die Formverletzung auf die Entscheidung Einflu& iiben konnte ($ 281 Abs. 3 StrafprozeRordnung 1975). (3) Die Verletzung des § 15 dieses Bundes- gesetzes begriindet Nichtigkeit im Sinne des § 68 Abs. 4 lit. d AVG 1950. § 18. Die Sffentlichen Biicher und die Personen- standsbiicher sind in deutscher Sprache zu fiihren. S 19. (1) Grundbudhstiicke in der Sprache der Volksgruppe werden nur dann als solche behandelt, wenn sie die Bezeichnung als Grundbuchsache, die Bezeichnung der Liegenschaft oder des Rechtes, worauf sich die Eintragung beziehen soll, sowie die Art der beantragten Eintragung in deutscher Sprache enthalten. Fehlen diese Angaben, so ist erst die deutsche Obersetzung als Grundbuchstiick zu behandeln. (2) Ist die Urkunde, auf Grund deren eine Eintragung erfolgen soll, in der Sprache der Volksgruppe abgefaBt, so hat das Gericht unverziiglidh eine Obersetzung herzustellen oder herstellen zu lassen; § 89 GBG 1955 ist nicht anzuwenden. (3) Auf Verlangen sind Grundbuchabschriften und Grundbudhausziige als Ubersetzung in die Sprache der Volksgruppe und Amtsbestitigungen in dieser Sprache zu erteilen. ist es sowohl in deutscher Sprache als auch in der Sprache der Volksgruppe abzufassen. Ist der Schriftfiihrer der Sprache der Volksgruppe (4) Die Bestimmungen der Abs. 1 bis 3 sind auf die Hinterlegung von Urkunden sinngema8 anzuwenden. nicht michtig, $ 20. (1) Ist die Urkunde, auf Grund so hat die Behérde oder Dienst- stelle unverziiglich cine Ausfertigung des Protokolls in der Sprache der Volksgruppe herstellen zu lassen. cin in Usterreich ausgestellte deren eine Eintragung in Personenstandsbuch Sprache erfolgen soll, in der der Volksgruppe abgefa&t, so hat das 242 Razprave Standesamt unverziiglich cine Ubersetzung herzustellen oder herstellen zu lassen. (2) Auf Verlangen sind Ausziige aus Personenstandsbiichern und sonstige Urkunden yom Standesamt als Ubersetzung in die Sprache der Volksgruppe zu erteilen. § 21. Soweit Notare als Geridhtskommissire im Auftrag eines Gerichtes titig werden, bei dem die Sprache einer Volksgruppe zugelassen ist, sind die vorhergehenden Bestimmungen dieses Abschnittes sinngemaf anzuwenden. § 22. (1) Kosten und Gebiihren fiir Ubersetzungen, nach žu die di cine Behirde Bundesgesetz veranlassen hat, oder Dienststelle vorzuneh sind von oder Amts wegen zu tragen. Bei der Bemessung des Pauschalkostenbeitrages gemiB $ 381 Abs. 1 Z. 1 Strafprozefordnung 1975 sind die Kosten eines nach diesem Bundesgesetz beigezogenen Dolmetschers nicht zu beriicksichtigen. (2) (Verfassungsbestimmung) Wurde auch in der Sprache einer Volksgruppe verhandelt, so sind der Bemessung von Gebiihren, die einer Gebierskorperschaft zuflieBen und nach dem Zeitaufwand berechnet werden oder dieser zu beriicksichtigen ist, nur zwei Drittel des tat- sidhlidhen Zeitaufwandes (der Verhandlungsdauer) zugrunde zu legen. (3) Ist eine Schrift unmittelbar auf Grund dieses Bundesgesetzes in zwei Amtssprachen auszustellen, so unterliegt nur eine Ausfertigung den Stempelgebiihren. (4) Wird eine Partei (ein Beteiligter) in einem gerichtlichhen Verfahren durch einen Rechtsanwalt, einen Verteidiger in Strafsachen oder einen Notar vertreten oder verteidigt, so trigr das Honorar dieses Rechtsanwaltes, Verteidigers oder Notars fiir das letzte Drittel solcher Verhandlungen (Tagsatzungen), die auch in der Sprache einer Volksgruppe durchgefiihrt werden, der Bund. Die Zahlung dieses Honorarbetrages ist bei sonstigem Verlust des Anspruches jeweils vor Schlu& einer Tagsatzung oder Verhandlung durch Vorlage eines Kostenverzeichnisses anzusprechen; der Richter hat den Honorarbetrag unverziiglich zu bestimmen und den Rechnungsfiihrer anzuweisen, diesen Betrag dem Rechts- anwalt, Verteidiger oder Notar zu zahlen. Dieser Mehraufwand an Honorar ist so zu in gradivo, Ljubljana, december ABSCHNITT 1979, št. 9—10 VI Schlu&bestimmungen § 23. Den Bediensteten des Bundes, die bei einer Behérde oder Dienststelle im Sinne des $ 2 Abs. 1 Z. 3 beschiiftigt sind, die dort zugelassene Sprache einer Volksgruppe beherrschen und sie in Vollziehung dieses Bundesgesetzes verwenden, gebiihrt nach MafSgabe besoldungsrechtlicher Vorschriften cine Zulage. $ 24. (1) Dieses Bundesgesetz tritt mit 1. Feber 1977 in Kraft. (2) Damit Verordnungen auf Grund dieses Bundesgesetzes bereits zu dem in Abs. 1 bezeichneten Zeitpunkt kundgemacht werden kénnen, kénnen die notwendigen Mafnahmen einschlieglich der in diesem Bundesgesetz vorgesehenen Herstellung des Einvernehmens mit dem Hauptausschu8 des Nationalrates bereits vor diesem Zeitpunkt getroffen werden. Diese Verordnungen diirfen jedoch friihestens mit dem im Abs. 1 bezeichneten Zeitpunkt kundgemacht und in Kraft gesetzt werden. (3) Das Bundesgesetz vom 6. Juli 1972, BGBI. Nr. 270, mit dem Bestimmungen tiber die Anbringung von zweisprachigen topographischen Bezeichnungen und Aufschriften in den Gebieten Karntens mit slowenischer oder gemisdhter Bevolkerung getroffen werden, tritt auBer Kraft. (4) Die derzeit geltenden Vorschriften iiber die Verwendung der Sprache einer Volksgruppe im Verkehr mit Behorden und Dienststellen einschlieBlich des Bundesgesetzes vom 19. Marz 1959, BGBI. Nr. 102, zur Durchfiihrung der die Amtssprache bei Gericht betreffenden Bestimmungen des Art. 7 § 3 des Staatsvertrages, treten zu dem Zeitpunkr und insoweit auber Kraft, als sie durch Verordnungen nach $ 2 Abs. 1 Z. 3 in Verbindung mit Abschnitt V ersetzt werden. § 25. Mit der Vollzichung dieses Bundesgesetzes sind die Bundesregierung und die Bundesminister im Rahmen ihres jeweiligen Wirkungsbereiches betraut. Hiuser Androsch Broda Kirchschlager Bielka Leodolter Litgendorf Weihs Lanc bemessen, Moser Rosch Sinowatz Firnberg | \ als wire ein Gegner des Anspruchsberechtigten gesetzlich verpflichtet, ihm diese Kosten zu ersetzen. Objavijeno v Bundesgesetzblatt Osterreich, Wien 5. 8. 1976, fiir die Republik št. 118, str. 1421—1426 Razprave In gradivo, Ljubljana, december AVSTRIJSKI ZVEZNI ZAKON 1979, št. 9—10 O SPREMEMBI 897. Bundesgesetz vom 7. Juli 1976, mit dem das Gehaltsiiberleitungsgesetz geindert wird ZAKONA O PREVEDBI Unterrichtes auch richtssprache nachzuweisen, Unterrichtssprache teilen haben." Der Nationalrat hat beschlossen: in PLAČ (7. 7. 1976) der betreffenden sofern sie Unterin dieser tatsichlich Unterricht zu erArtikel II Artikel I Das Gehaltsiiberleitungsgesetz vom 12, Dezem- (1) Dieses Bundesgesetz tritt mit 1. September 1976 in Kraft. (2) Mit der Vollziehung dieses Bundesgesetzes ist die Bundesregierung, in Angelegenheiten jedodh, die nur den Wirkungsbereich eines Bundes- ber 1946, BGBI. Nr. 22/1947, zuletzt geindert durch das Bundesgesetz BGBI. Nr. 143/1975, wird wie folgt geindert: Der$ 37 Abs. 4 hat zu lauten: »(4) Lehrer an zweisprachigen Schulen oder Klassen sowie an Schulen oder Klassen mit einer anderen als der deutschen Sprache als Unterrichtssprache haben in allen Fallen die der Schulart entsprechende Befahigung zur Erteilung des ministers berreffen, dieser Bundesminister be- traut. Kirchschliger Hauser Bielka Moser Androsch Leodolter Rosch Broda Litgendorf Weihs Sinowatz Lanc Firnberg Objavljeno v Bundesgesetzblatt fur die Republik Osterreich, Wien 5. 8. 1976, št. 118, str. 1426 AVSTRIJSKI ZVEZNI ZAKON O SPREMEMBI 398. Bundesgesetz vom 7. Juli 1976, mit dem das Volkszihlungsgesetz geindert wird Der Nationalrat hat beschlossen: Artikel I Das Volkszihlungsgesetz, BGBI. Nr. 159/1950, wird wie folgr geindert: 1. Vor fiigen: § 1 ist folgende Oberschrift einzu- »I. HAUPTSTOCK Allgemeine Bestimmungen" 2. Der $ 2 Abs. 3 hat zu lauten: »(3) Hiebei kčnnen an die zu zihlenden Personen insbesondere Fragen nach Name, Ge- schlecht, Geburtsdatum, Geburtsort, Familien- stand, Kindern ehelicher Abstammung, Religionsbekenntnis, Muttersprache, Staatsangehdrigkeit, Schulbildung, Berufsausbildung, Beruf, Beschiftigung, Aufenthalt und Wohnsitz gestelle werden, Fragen nach der Anzahl der Blinden, Taubstummen und Kérperbehinderten sind zulassig. Die Muttersprache kann bei Ssterreichischen Staatsbiirgern auch geheim erhoben werden. Fiir diese Erhebung gelten die Vorschriften des II. Hauptstiickes." ZAKONA O LJUDSKIH ŠTETJIH (7. 7. 1976) 3. Der $ 5 hat zu lauten: »$ 5. (1) Die Gemeinden haben zunidst ihren Aufwand und den Aufwand der Gemeindeund Sprengelwahlbehorden, die Sridte mit eigenem Statut und die Linder zunidhst den Aufwand der Bezirkswahlbehérden zu tragen. Der Bund hat den Gemeinden einen durch Verordnung des Bundesministers fiir Inneres nach der Anzahl der gezihlten Haushalte und dem durchschnittlichen Personal- und Sachaufwand festzusetzenden Pauschalersatz zu leisten. Den Lindern und den Stidten mit eigenem Statut ist iiberdies cin Pausdhalersatz fiir den Aufwand der Bezirkswahlbehorden zu leisten. (2) Das Osterreichische Statistische Zentralamt hat die den Gebietskorperschaften gebiihrenden Pauschalersitze nadh Mafgabe der im Abs. 1 genannten Verordnung zu ermitteln und auszuzahlen." 4. Der bisherige $ 5 erhilt die Bezeichnung $ 6; sein Abs. 1 hat zu lauten: (1) Die Durchfithrung der Volkszahlung nach dem I. Hauptstiick obliegt im Bereiche der Gemeinden den Gemeinden im iibertragenen Wirkungsbereich.“ Razprave ‘ 2 Der bisherige $ 6 erhilt die Bezeichnung 6. Der bisherige § 7 wird § 8 Abs. 1. 7, Dem bisherigen § 7 ist cin anzufiigen, der lautet: »(2) Der Abs. 1 gilt nur § 8 Abs. hinsichtlich 2 einer im Rahmen einer ordentlichen oder auferordentlichen Volkszihlung bestehenden Verpflichtung, nicht jedoch fiir eine nach dem II. Hauptstiick vorgenommene gehcime Erhebung der Muttersprache. 8. Der bisherige $ 8 erhilt die Bezeichnung § 9; seine Abs. 1 und 2 haben zu lauten: »(1) Durch Verordnung werden bestimmr a) der Zihltag, b) die Anordnung einer auBerordentlichen Volkszihlung (S1 Abs. 2), c) die Anordnung einer geheimen Erhebung der Muttersprache nach den Bestimmungen des II. Hauptstiickes dieses Bundesgesetzes, der Erhebungstag, der ein Sonntag oder anderer oflentlidher Ruhetag sein muB, und die zur Durdhfiihrung dieser Erhebung erforderlichen niheren Vorschriften, d) die bei einem nicht unter lit. c fallenden Teil einer Volkszihlung zur Verwendung gelangenden Drucksorten ($ 2 Abs. 4), aus denen auch die gestellten Fragen (§ 2 Abs. 3) und die zur Auskunftserteilung verpflichteten Personen (§ 3 Abs. 1 und 2) ersichtlich sein miissen. (2) Die Verordnungen nadh Abs. 1 werden nach Makgabe der Erfordernisse der Sparsamkeit, der ZweckmiaGigkeit, der Verliflichkeit des Er- hebungsverfahrens und der Sicherung der Unbeeinflu&barkeit der Erklarung der zu Befragenden, in den Fallen der lit. a, b und c von der Bundesregierung mit Zustimmung des Hauptausschusses des Nationalrates, im Falle der lit. d vom Bun- desminister fiir Inneres erlassen. Sollen bei einem nicht unter Abs. 1 lit. c fallenden Teil einer Volkszahlung Fragen gestellt werden, die im § 2 Abs. 3 nicht angefiihrt sind, bedarf die Verord- nung des Bundesministers fiir Inneres der Zustimmung des Hauptausschusses des Nationalrates.“ 9. Nach § 9 sind folgende Hauptstiicke anzufiigen: »l. HAUPTSTOCK Geheime Erhebung der Muttersprache § 10. (1) Wird eine geheime Erhebung der Muttersprache gemaf& § 9 Abs. 1 lit. c angeordnet, so kann diese in der Verordnung der Bundesregierung auf einzelne Linder beschrinkt werden, sofern nur in diesen Teilen des Bundes- gebietes ein Bediirfnis nach einer Erhebung der Muttersprache besteht. geheimen in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 (2) Die Verordnung der Bundesregierung iiber die Anordnung einer geheimen Erhebung der Muttersprache ist in allen Gemeinden, auf die sich die Erhebung erstreckt, durch offentlidhen Anschlag bekanntzumachen, Diese Bekanntmachung ist in die Verlautbarung gemiB § 6 Abs. 5 aufzunehmen. (3) Zur geheimen Erhebung der Muttersprache ist das Erhebungsblatt, das als Anlage diesem Bundesgesetz angeschlossen ist, zu verwenden. § 11. (1) (Verfassungsbestimmung) Das anliflich einer geheimen Erhebung der Muttersprache auszufiillende Erhebungsblau ist von den nach den jeweiligen landesredhtlichen Bestimmungen fiir die Wahl der Gemeinderite im Amt befindlichen oder, wo solche nicht bestehen, von den zuletze im Amt gewesenen Sprengelwahlbehérden und Gemeindewahlbehorden auszugeben und vor diesen unmittelbar nach der Ausgabe in verschlossenen Kuverts abzugeben. Die Sprengel- und Gemeindewahlbehérden haben nach Ablauf der Zeit fiir die Abgabe der Erhebungsblitter das gesamte Erhebungsmaterial ungedffnet, verschlossen und in versiegeltem Umschlag unverziiglich den nach der Nationalrats-Wahlordnung 1971, BGBI. Nr. 391/1970, in der Fassung der Bundesgesetze BGBI. Nr. 194/1971 und 280/1973 im Amt befindlichen Bezirkswahlbehdrden zu iibermitteln, Diese Bezirkswahlbehorden haben das gesamte Erhebungsmaterial ungedffnet nach Gemeinden zu ordnen und dieses unverziiglich, spitestens aber binnen einer Woche nach dem Erhebungstag, dem Osterrcichischen Statistischen Zentralamt verschlossen und in versiegeltem Umschlag zur Auswertung zu iibermitteln. (2) Auf die im Abs. 1 genannten Wahlbehorden sind bei der geheimen Erhebung der. Muttersprache, soweit in diesem Bundesgesetz sowie in den gema& § 9 Abs. 1 lir. c dieses Bundesgesetzes erlassenen Anordnungen nicht anderes bestimme wird, die einschlagigen Bestimmungen der Nationalrats-Wahlordnung 1971 sinngemaf anzuwenden. $ 12. (1) Die Erhebungsblitter sind von der im § 11 Abs. 1 genannten Behérde allen dsterreichischen Staatsbiirgern, die das 14. Lebensjahr vollendet haben und nicht voll entmiindige sind und bei denen anliBlidh der Ausfillung oder Ablieferung der ausgefiillten Volkszihlungsdrucksorten an Hand der Eintragung in der Haushaltsliste iiber die Zugehdrigkeit der Wohnbevolkerung in der Gemeinde die Berechtigung hiezu von der Gemeinde festgestellt wird, auszufolgen. Diese Personen sind nach MaBgabe des Abs. 6 berechtigt, die Erhebungsblitter auszufiillen und bei der genannten Behirde abzugeben. (2) Das Recht zur Ausfiillung der Erhebungsblitter fiir Ssterreichische Staatsbiirger, die das 14. Lebensjahr nicht vollendet haben oder die voll entmiindigt sind, kommt dem mit ihm im gemeinsamen Haushalt lebenden gesetzlichen Ver- Razprave in gradivo, treter zu, ansonsten Ljubljana, dem december 1979, št. 9—10 Haushaltungsvorstand, keinesfalls aber einer juristischen Person. (3) Nimmt cine Person nach Abs. 2 an der geheimen Erhebung der Muttersprache teil, so hat sie dies, sofern die Berechtigung dazu nicht amtsbekannt ist, anliflich der Abgabe der Drucksorten (§ 2 Abs. 4) der Gemeinde (dem Zihler) bekanntzugeben und die Urkunden vorzulegen, die ihre im Hinblick auf Abs. 2 bedeut- same Rechtsstellung oder ebensolche tatsichliche Verhiltnisse glaubhaft machen. Ebenso ist anlaflich der Abgabe der Drucksorten (§ 2 Abs. 4) der Gemeinde (dem Ziahler) der Besitz der osterreichischen Staatsbiirgerschafr glaubhaft zu machen. (4) Die Gemeinde hat der Gemeindewahlbehorde und, wenn eine Gemeinde in Wahlsprengel eingeteilt ist, den Sprengelwahlbehdrden bis spatestens am Tage vor dem Erhebungstage ein Verzeichnis der Personen, denen ein Erhebungs- blatt auszufolgen ist und die zur Abgabe eines Erhebungsblattes berechtigt sind, zu ubergeben. Aus diesem Verzeichnis hat bei Unmiindigen oder voll Entmiindigten hervorzugehen, wer fiir diese zur Ausfiillung der Erhebungsblatter berechtigt ist, (5) Die niheren Vorschriften iiber das Verzeichnis (Abs. 4) und uber die Ausgabe des Erhebungsblactes werden durch Verordiung der Bundesregierung (§ 9 Abs. 1 lit. c) getroffen. (6) Die Erhebungsblitter diirfen nur von den dazu berechtigten Personen im Wahllokal ausgefiillt werden. Fiir jedes Erhebungsblatt ist anliBlich der Abgabe ein gesondertes Kuvert zu verwenden. § 13. (1) Fiir das Erhebungsverfahren gelten die §§ 55 bis 58, 60 bis 62, 64 bis 69 und § 70 Abs. 1 erster und zweiter Satz, Abs. 2 erster bis dritter Satz, Abs. 3 und 4 der Nationalrats-Wahlordnung 1971 (Wahlort und Wahlzeit, Wahlzeugen, Wahlhandlung) sinngemi8. (2) Der $ 63 der Nationalrats-Wahlordnung 1971 ist mit der MaBgabe anzuwenden, jede Wahlpartei, die im betreffenden Land daB ent- weder bei der letztvorangegangenen Landtagswahl oder bei der letztvorangegangenen Gemeinderatswahl Wahlvorschlige erstattet hat, berechtigt ist, zwei Zeugen zu entsenden. $ 14. (1) Das Osterreichische Statistische Zentralame hat das ihm iibersendete Erhebungsmaterial liinderweise auszuwerten, das Erhebungs- ergebnis festzustellen und dieses fiir die einzelnen Linder, allenfalls gegliedert nach politischen Bezirken, Gerichtsbezirken, Gemeinden und Ort- schaften, unveržiglidh dem Bundeskanzleramt mitzuteilen. Eine Auswertung hinsichtlich einzelner Ortschaften ist jedoch nur zulassig, wenn in dieser Orvschaft mindestens 30 Personen an der geheimen Erhebung der Muttersprache teilgenommen haben. Die Auswertung nichtamtlicher Erhebungspapiere ist unzulissig. (2) Fiir jedes Land ist cine Sprachermittlungskommission einzurichten. Sie ist vom Osterreichischen Statistischen Zentralamt der Auswertung beizuziehen. Die Mitglieder dieser Kommission haben die Stellung von Vertrauenspersonen gemig § 15 Abs. 4 der Nationalrats-Wahlordnung 1971. Jede Wahlpartei der letzten Landtagswahl kann in die Kommission fiir das betreffende Land zwei Mitglieder entsenden. Desgleichen kdénnen Personen, die sich zu einer Volksgruppe osterreichischer Staatsbiirger nichtdeutscher Sprachzugehorigkeic bekennen und von einer fir diese Volksgruppe repriisentativen Vereinigung dafiir namhaft gemadht werden, beantragen, daB sie in die Kommission aufgenommen diese Antrige entscheidet der der dabei zu beriidksidhtigen werden. Ober Bundeskanzler, hat, wie reprisen- tativ die betreffende Vereinigung ist. LaSt sich daraus kein Kriterium ableiten, so ist der Zeit- punkr des Eintreffens der Antrige beim Bundeskanzleramt maBgeblidh. Antrige konnen innerhalb von vier Wochen ab dem Zeitpunkt der Erlassung der Verordnung nach § 9 Abs. 1 lit. c gestellt werden. Fir jedes Land diirfen neben den von den Wahlparteien entsendeten Mitgliedern héchstens vier Personen in die Kommission berufen werden. § 15. Die §§ 118 und 121 der NationalratsWahlordnung 1971 sind auch auf die geheime Erhebung der Mutterspradhe sinngemiB anzuwenden. § 16. Die $$ 262 bis 268 StGB gelten auch fiir die geheime Erhebung der Muttersprache. II. HAUPTSTOCK Schlu8bestimmungen § 17. Bestcht lediglich cin Bediirfnis nach statistischen Unterlagen iiber die Mutterspradhe, so kann auch auerhalb einer Volkszahlung die Vornahme einer gehcimen Erhebung der Muttersprache nach dem II. Hauptsridk unter sinngemafSer Anwendung der Bestimmungen dieses Bundesgesetzes mit Ausnahme des § 12 Abs. 3 und 4 auf der Grundlage der durch eine Personenstandsaufnahme (§ 117 BAO) erhobenen Wohnbevilkerung Gsterreichischer Staatsbiirgerschafe durch Verordnung der Bundesregierung im Einvernehmen mit dem Hauptausschu8 des Nationalrates angeordnet werden. In dieser Verordnung sind der Erhebungstag, der ein Sonntag oder anderer Sffenckicher Ruhetag sein mu, sowie die zur Durchfithrung dieser Erhebung erforderlichen niheren Vorschriften, insbesondere iiber die Her- anziehung der Haushaltslisten als Erhebungs, grundlage und den Nachweis der dsterreichischen Staatsbiirgerschaft nach Mafgabe der Erfordernisse der Sparsamkeit, der Zweckmifigkeit, der VerliBlidhkeic des Erhebungsverfahrens und der Sicherung der Unbeeinflu&barkeit der Erklarung der zu Befragenden, zu bestimmen. § 18. Mit der Vollziehung dieses Bundesgesetzes ist, soweit in den §§ 9, 14 und 17 nicht 2% Razprave anderes bestimmt jst, der Bundesminister fiir Inneres, hinsichtlich der §§ 10 bis 15 der Bundeskanzler und hinsichtlich des § 16 der Bundesminister fiir Justiz betraut.“ In gradivo, . 1979, št. 9—10 desgesetzes richtet sich nach § 18 des Volkszihhungsgesetzes in der Fassung des Arr, I, Kirchschliger Hiuser Artikel II Die Zustindigkeit zur Vollziehung dieses Bun- Ljubljana, december Androsch Broda Biclka Moser Leodolter Litgendorf Weihs Lanc Rasch Sinowatz Firnberg Anlage Bundesland: (vorgedruckt) Pol. Bezirk: Gemeinde: Ortschaft: GEHEIME ERHEBUNG DER MUTTERSPRACHE 2. i + Geben Sie Ihre Muttersprache durch Ankreuzen eines der folgenden Kastchen an: deusch = [| kroatish — [ ] slowenish [ ] ungarisch — [ ] andere [ | , und zwar: Erhebungsblitter, in denen kein Kistchen zihlt. Wird neben der deutschen nodh eine angekreuzt ist, werden keiner Sprache andere Sprache angekreuzt, so wird zugediese Sprache bei der Auswertung beriicksichtigr. Objavijeno v Bundesgesetzblatt fur die Republik Osterreich, Wien 5.8.1976, št. 119, str. 1427—1430 UREDBA AVSTRIJSKE ZVEZNE VLADE O SOSVETIH NARODNOSTNIH SKUPIN (18. 1. 1977) 38. Verordnung der Bundesregierung vom 18. Jinner 1977 ne die Volksgruppenirate Auf Grund des § 2 Abs. 1 Z. 1 und des Abschnittes II des Volksgruppengesetzes, BGBI. Nr. 396/1976, wird im Einvernehmen mit dem Hauptausschu8 des Nationalrates verordnet: § 1. Fiir die kroatische Volksgruppe, die slowenische Volksgruppe, die ungarische Volksgruppe und die tschechische Volksgruppe werden Volksgruppenbeirite cingerichtet, § 2. Der Volksgruppenbeirat fiir die kroatische Volksgruppe besteht aus 24 Mitgliedern. Hievon sind zwolf Mitglieder auf Grund von Vorschli- Razprave in gradivo, Ljubljana, gen der im $ 4 Abs, december 2 Z. 2 des Volksgruppen- gesetzes genannten Vereinigungen zu bestellen. § 3. Der Volksgruppenbeirat fiir die slowenische Volksgruppe besteht aus 16 247 1979, št. 9—10 Mitgliedern. Hievon sind acht Mitglieder auf Grund von Vorschligen der im § 4 Abs. 2 Z. 2 des Volksgruppengesetzes genannten Vereinigungen zu bestellen. § 4. Der Volksgruppenbcirat fiir die ungarische Volksgruppe besteht aus acht Mitgliedern. Hievon sind vier Mitglieder auf Grund von Vorschlagen der im § 4 Abs. 2 Z. 2 des Volksgruppengesctzes genannten Vereinigungen zu bestellen. § 5. Der Volksgruppenbeirat fiir die tschechische Volksgruppe besteht aus acht Mirgliedern, Hievon sind vier Mitglieder auf Grund von Vorschlagen der im § 4 Abs. 2 Z. 2 des Volksgruppengesetzes genannten Vercinigungen zu bestellen. § 6. Diese Verordnung tritt mit 1. Feber 1977 in Kraft. Kreisky Leodolter Litgendorf Lanc Androsch Pahr Staribacher Haiden WeiBenberg Objavljeno v Bundesgesetzblatt Osterreich, Wien 1.2.1977, Moser Risch Sinowatz Firnberg fur die Republik št. 13, str. 460 UREDBA AVSTRIJSKE ZVEZNE VLADE O DOLOČITVI PODROČIJ, V KATERIH JE TREBA NAMESTITI TOPOGRAFSKE OZNAKE V NEMŠKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU (31. 5. 1977) 306. Verordnung der Bundesregierung vom 31. Mai 1977 ittber die Bestimmung von Gebietsteilen, in denen topographische Bezeichnungen in deutscher und slowenischer Sprache anzubringen sind Auf Grund des § 2 Abs. 1 und des § 12 des Volksgruppengesetzes, BGBI. Nr. 396/1976, wird im Einvernehmen mit dem Hauptausschu& des Nationalrates verordnet: § 1. In folgenden Gebietsteilen ($ 2 Abs. 1 Z. 2 des Volksgruppengesetzes, BGBI. Nr. 396/ 1976) sind Bezeichnungen und Aufschriften’ topographischer Natur, die von Gebietskérperschaften oder von sonstigen Korperschaften und Anstalten des Sffentlichen Rechts angebracht werden, sowohl in deutscher als auch slowenischer Sprache anzubringen: 1. Im politischen Bezirk Klagenfurt Land: In der Gemeinde Ebental im Gebiet der ehemaligen Gemeinde Radsberg, in der Gemeinde Ferladh im Gebiet der ehemaligen Gemeinde Windisch-Bleiberg, in der Gemeinde Ludmanns- dorf in den Gebieten der ehemaligen Gemeinden Ludmannsdorf und Oberdérfl und in der Gemeinde Zell; 2. im politischen Bezirk Vélkermarkt: In der Gemeinde Bleiburg in den Gebieten der ehemaligen Gemeinden Feistritz ob Bleiburg und Moos, in der Gemeinde Eisenkappel-Vellach im Gebiet der chemaligen Gemeinde Vellach, in der Gemeinde Globasnitz und in der Gemeinde Neuhaus im Gebiet der ehemaligen Gemeinde Schwabegg. § 2. Ehemalige Gemeinden im Sinne dieser Verordnung sind die von bestehenden Gemeinden (§ 1) erfa&ten Gebiete von Gemeinden nach dem Stand zum 15. Mai 1955. § 3. Diese Verordnung tritt mit 1. Juli 1977 in Kraft. Kreisky Leodolter Litgendorf Lanc Androsch Pahr Moser Staribacher Risch Broda Haiden Weifenberg Sinowatz Firnberg Objavijeno v Bundesgesetzbiatt fiir die Republik Osterreich, Wien 14.6. 1977, St. 69, str. 1007 248 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 UREDBA AVSTRIJSKE ZVEZNE VLADE O DOLOČITVI SODIŠČ, UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGIH URADOV, PRED KATERIMI JE SLOVENSKI JEZIK DOVOLJEN KOT URADNI JEZIK DODATNO K NEMŠKEMU JEZIKU (31. 5. 1977) 307. Verordnung der Bundesregicrung vom 31, Mai 1977 iiber die Bestimmung der Gerichte, Verwaltungsbehčrden und sonstio ana vor denen die slowenische pradhe zusitzlidh zur deutschen Sprache als Amtssprache zugelassen wird Auf Grund des § 2 Abs, 1 Z. 3 des Volksgruppengesetzes, BGBI. Nr. 396/1976, wird im Einvernehmen mit dem Hauptausschu& des Nationalrates verordnet: $ 1. Die Verwendung der slowenischen Sprache als zusatzliche Amtssprache zur deutschen Sprache vor Behérden und Dienststellen, vor denen sie nach dieser Verordnung zugelassen ist, steht nur Osterreichischen Staatsbiirgern zu. § 2. (1) Die slowenische zur deutschen Sprache den Gemeindebehérden stellen jener Gemeinden Sprache ist zusitzlich als Amtssprache vor und Gemeindedienstzugelassen, in denen nach der Verordnung der Bundesregierung 31. Mai 1977, BGBI. Nr. 306, uber vom die Bestimmung von Gebietsteilen, in denen topographische Bezeichnungen in deutscher und slowenischer Sprache anzubringen sind, Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur sowohl in slowenischer Sprache als auch in deutscher Sprache anzubringen sind, das sind im politischen Bezirk Klagenfurt Land die Gemeinden Ebental, Ferlach, Ludmannsdorf und Zell, im politischen Bezirk Volkermarkt die Gemeinden Bleiburg, Eisenkappel-Vellach, Globasnitz und Neuhaus. (2) Die slowenische Sprache ist zusitzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache ferner vor den Gemeindebehérden und Gemeindedienststellen folgender Gemeinden zugelassen: 1. im politischen Bezirk Villach Land: Rosegg und St. Jakob im Rosental; 2. im politischhen Bezirk Klagenfurt Land: Feistritz im Rosental und St. Margareten im Rosental; 3. im politischen Bezirk Volkermarkt: Sittersdorf. (3) Die slowenische Sprache ist zusitzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache vor den Gendarmerieposten zugelassen, die in den in Abs. 1 und 2 aufgezihlten Gemeinden gelegen sind. § 3. (1) Die slowenische Sprache wird zusitzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache fiir Personen nannten (§ 1), die in einer Gemeinden der im wohnhaft sind, $ 2 gezugelassen vor: 1. den Bezirksgerichten Ferlach, Eisenkappel und Bleiburg, 2. den Bezirkshauptmannschaften Villach Land, Klagenfurt Expositur Land Feldkirchen — mit — und Ausnahme der Volkermarkt. (2) Im Sinne der Zielsetzung des § 1 des Volksgruppengesetzes, BGBI. Nr. 396/1976, konnen vor den in Abs. 1 genannten Behorden auch andere Personen (§ 1), insbesondere solche, die der deutschen Sprache nicht hinreiciend mičhtig sind, die slowenische Sprache als Amtssprache gebrauchen. S 4. (1) Vor Behorden und Dienststellen des Bundes und des Landes mit Sitz im Land Kirnten anderer als der im $ 3 genannten Art, deren Sprengel (Amtsbereich) ganz oder teilweise mit dem Sprengel einer im § 3 genannten Bchérde zusammenfillt, wird, soweit in dieser Ver- ordnung nicht anderes bestimmt ist, die slowenische Sprache zusitzlich zur deutschen Sprache als Amrssprache zugelassen, wenn 1. im Fall der sachlichen Zustindigkeit einer im § 3 genannten Behorde in der betreffenden Sache die slowenische Sprache zusitzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache zugelassen ware oder 2. die Behorde als Rechtsmittelinstanz in einem Verfahren zustindig ist, das in erster Instanz vor einer Behorde gefihrt wurde, vor der die slowenische Sprache zusitzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache zugelassen ist. (2) Vor dem Militirkommando in Klagenfurt ist die slowenische Sprache zusitzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache gemiB Abs. 1 zugelassen, soweit es sich um Angelegenheiten des militirischen Erginzungswesens handelt. § 5. Nach Mafgabe des § 4 ist die slowenische Sprache zusatzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache in den behérdlichen Angelegenheiten des Post- und Fernmeldewesens sowie des Eisenbahnwesens zugelassen. $ 6. Diese Verordnung tritt mit 1. Juli 1977 in Kraft, Kreisky Leodolter Litgendorf Lanc Objavijeno Osterreich, Androsch Pahr Moser Staribacher Rosch Broda Haiden WeiSenberg Sinowatz Firnberg v Bundesgesetzblatt Wien 14.6. 1977, fiir die št.69, Republik str. 1007—1008 Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 UREDBA 308. AVSTRIJSKE Vcrordnung ZVEZNE VLADE O DOLOČITVI ZA NASELJA (31. 5. 1977) 249 SLOVENSKIH OZNAK der Bundesregierung vom 31. Mai 1977, mit der die slowenischen Bezeichnungen fiir Ortschaften festgesetzt werden Auf Grund des § 2 Abs. 1 Z. 2 und des § 12 Abs. 2 des Volksgruppengesetzes, Nr. 396/1976, wird im Einvernehmen mit dem Hauptausschuf des Nationalrates verordnet: 31. § 1. In den Gebietsteilen, in denen gemiB der Verordnung der Bundesregierung vom Mai 1977, BGBI. Nr. 306, topographische Bezeichnungen in deutscher und in slowe- nischer Sprache anzubringen sind, sind die Ortschaften wie folgt zu bezeichnen: ha ae emeinde KLAGENFURT Ebenral BEE Ortschafren Slowenische Bezeichnung Kossiach Kreuth Kozje Rute Radsberg Schwarz Tutzach Werouzach Radiše Dvorec Tulce Verovce Bodental Loiblral Strugarjach Poden Brodi Strugarji LAND Lipizach Ferlach Windisch Bleiberg Ludmannsdorf Zell BGBI. Lipica Slovenji Plajberg Bach Edling Fellersdorf Franzendorf Grofkleinberg Ludmannsdorf Lukowitz Moschenitzen Muschkau Potok Kajzeze Bilnjovs Branča ves Mala gora Bilčovs Koviče Moščenica Muškava Niederdorfl Spodnja Vesca Oberdorfl Pugrad Rupertiberg Selkach Strein Wellersdorf Zedras Zvrhnja Vesca Pograd Na Gori Želuče Stranje Velinja ves Sodrazava Zell-Freibach Zell-Homilisch Zell-Koschuta Zell-Mitterwinkel Zell-Oberwinkel Zell-Pfarre Zell-Schaida Sele-Frajbah Sele-Homeliše Sele-Košuta Sele-Srednji Kot Sele-Zvrhnji Kor Sele-Fara Sele-Sajda Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, VOLKERMARKT Bleiburg Dolintschitschach Feistritz ob Bleiburg Gonowetz Hinterlibitsch Hof Lettenstatten Penk Pirkdorf Rischberg Ruttach-Schmelz St. Michael ob Bleiburg Tscherberg Unterlibitsch Unterort Winkel Aich Dobrowa Draurain Einersdorf Kémmelgupf Kémmel Eisenkappel-Vellach Globasnitz Neuhaus Dolinčiče Bistrica nad Pliberkom Konovece Suha Dvor Letina Ponikva Breška ves Rižberg Rute Šmihel nad Pliberkom Črgoviče Podlibič Podkraj Kot Dob Dobrova Brege Nonča ves Vrh Komelj Moos Blato Replach Rinkenberg Replje Vogrče Rinkolach Ruttach Schilterndorf Wiederndorf Rinkole Rute Cirkovče Vidra ves Blasnitzen Ebriach Koprein. Petzen Koprein Sonnseite Leppen Lobnig Rechberg Remschenig Trogern Unterort Vellach WeifSenbach Zauchen Spodnja Plaznica Obirsko Pod Peco Koprivna Lepena Lobnik Reberca Remšenik Globasnitz Jaunstein Kleindorf St. Stefan Slovenjach Traundorf Tschepitschach Unterbergen Wackendorf Globasnica Podjuna Mala ves Šteben Slovenje Strpna ves Draugegend Hart Heiligenstadt Pri Dravi Breg Oberdorf Schwabegg Unterdorf Korte Podkraj Bela Bela Suha Čepiče Podgora Večna ves Sveto mesto Gornja ves Žvabek Dolnja ves št. 9—10 Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9—10 $ 2. Diese Verordnung tritt mit 1. Juli 1977 in Kraft. Kreisky Leodolter Liitgendorf Lanc Androsch Staribacher Haiden Pahr Moser Résch Broda WeiSenberg Sinowatz Firnberg Objavljeno v Bundesgesetzblatt Osterreich, Wien PISMO 14.6. 1977, fur die Republik št.69, str. 1008—1010 OSREDNJIH ORGANIZACIJ KOROŠKIH SLOVENCEV AVSTRIJSKEMU ZVEZNEMU KANCLERJU BRUNU KREISKEMU " Sehr geehrter Herr Bundeskanzler! Der Rat der Karntnor SI und der Zentralverband slowenischer Organisalionen in Karnten haben in ihren Gremien Ihr Schreiben vom 20. Dezember 1978 avstuhrlich diskutiert und nehmen dozu Stellung, jedoch nicht ohne eingangs oul Ihre Beantwortung der Anfrage der Abgeordneten zum Notionalrat Dr. Kopavn und Genossen vom 4. April 1979 einzugehen. Mit Verwunderung nehmen die beiden Zentralorganisationen der KGrniner Slowenen ihre Auffossung zur Kennlnis, doh in den Johren seit 1970 durch eine Viollali von Mahnahmen die Lage der in Osterreich beheimateten Volksgruppen sowohl in rechtlicher, ols auch in wirtschoftlich-finanzieller €. Hinsichi entscheidend verbessert worden sel. Unserer Oberzeugung nach hai sich die Loge der slowenischen Minderhei! in Karnten gerade in den vergangenen nevn Jahren entscheidend verschlechtert. So gab es schon die 50-Johr-Feier der Volksabstimmung den devischnationalen Kraften in Karnten dos Slarizeichen, um sine Minderheitenteststellung zu lordern und versldrkt gegen die Rechte der slowenischen Volksgruppe in Karnten. vorzugehen. Nach dem sog. » Ortstololgese!z" im Johre 1972, dos unsere Orgonisalionen als erston Schritt auf dem Weg zur Reolisierung der entsprechenden Beslim- mung des Arlikels 7 des o ichi schen Stoalsvertrages bezeichnet haben, erlebte Karnten den beriichligten ,Oristatelsturm", Die Bundesregierung hat die Durchfihveng des Oristafelgesetzes sistiert und auherdom die Stratverfohren gegen samtliche stralbor gewordene Oristalelstirmer einstellen fassen. Im Jahre 1976 wurde schliehlich zwischen den im Porlament vnd im Kčrtner Landlag vertretonen Parieien die sog. » Dreiparteienvereinbarung" beschlossen, die enigegen der Aulfassung der Experten in der »Orislatelk ", des Kontokik fees und aller Vertreter der Parleien im sog. .Expertenkomilee” in der Minderhe'tenlestslellung am 14. November 1976 und im Vo!ksgruppengesetz minde‘e, Weder die Ergebnisse der Minderheitenfesistellung, noch die Mahnahmen des Vo!ksgruppengeselzes het die slowenische Volksgruppe in Karnten jemals anerkaani und kénnen somit Mahnahmen, die ohne vnd gegen die Minderheit beschlossen und durchgelihrt wurden, nicht als eine .enhcheidende Verbesserung der Lage der in Usterreich boheimaleten Vo'ksgruppen" dargestell! werden, Bevor wir nun aul die Beant tung der von thnen angefihrien Fragen eingehen, missen wir unserer Enttauschung Uber die Wiederauinahme der Strafverishren gegen Angehčrige der slowenischen Volksgruppe Avsdruck verleihen. Diese Mahnahme dient sicherlich nicht der Verbesserung der volkspolitischen Loge in Karnten und ist daher unverstindlich. Wir erwarten daher die umgehende Einstellung oiler Verfahren. Was die wirtschaitliche Forde- rung betrilit, mit der v. a. sin Abwandern der Arbeitskrafle in die Ballungszentren verhindert werden soll, sind der Ret der Karniner Slowenen iver der Zentrolverband slopti in Karnten der ia dah es sich bei den von Ihnen, Herr 8 ler, ovlgerahlen Forderungsmahnahmen grdhtenteils nicht um eine spezilische Forderung der slowenischen Volksgruppe handell. Es wurden Makhnohmen geselzi, die ovi Grund gleicher Bedingungen iberall in Usterreich geselz! werden. Mit Aufmerksomkei! wurde registriert, dal; ein Institut mit der Erstel- lung eines Entwicklungskonzeptes, das sich in erster Linie mil den sidlichen Grenzregionen Kamiens beschaltigen soll, beultragt wurde. Der Umstand, dal; mittlerweile ouch Volksgruppenvertreter zur Mitarbeit singeladen worden sind, ist positiv zu werten, Jedenfails wird der Erfolg der Studie ouch davon obhangen, wie weit die Volksgruppe werden wird. Sollte eine besondere Entwicklungsgesellschaft fur Sodkarnten gegrinde! werden, mile die gleichberechtigte Mitwirkung der beiden Z isationen gesichert sein. Auch stetlen wir uns vor, dol; in Zukunft bei Verteilung der Mittel aus dem Grenzlondférdegsfond im Sodkč Roum čuchi die beiden Organisationen gehori werden mihten. Wsiters wird die Verwaltung in den verstoatlichfen Betricben Sidkarmtens rumindest schrittweise die Zweisprachigkeit einzutihren haben, wobei sie alles zy unternehmen haben wird, damit es nicht zu Fallen nationaler Unduldsamkeit gegenaber in diesen Betrieben beschaltigten Slowenen kommt. Jedenfalls kann es noch umeren Vorstellungen nur dann eine wirt- schattliche Entwicklung des Sid karniner Roumes geben, wenn es ouch zu einer engeren wirhchatilichen Kooperation mil den Nochberregionen Slowenien und FrioviJulisch Venetien kommt, Weilecs mihten die winchattlichen Einrichder isch Volks- gruppe enhprechende Forderungen erlohren. Der Ra! der Kčminer Slowenen und der Zentralverband slowenischer Organisotionen. in Kčarnten komman nicht umhin, in diesem Zvauch aul die nevesien Aktivitaten des .Kaminer Heimatdienstes" aulmerksam zu machen, Razprave de: nunmehr — offenbor da er bisher seine Ziele erreich! hat — seine Hetze gegen dio wirlschollliche KoOperation Kamtens mit Slowenien und Uberhaup! gegen die Beseitigung der wirtschaillichen Benachfeiligung des Sudkariner Ravmes richtel, Zur Froge der Plonstelle lir einen ordentlichen Universilčisprolessor for Slowistik (ll) on der Universitét for Bildvngswissenschatten in Klogenturt ware zu bemerken, dof) der derzeit Berufene sicher quolifiziert ist, dah aber damit den spezifischen Bedirinissen der Klogenfurter UniversitGt noch nicht Rechnung ge tragen wurde, So gibt es im ge samten akodemischen MiHelbav niemonden, der angemessen Slowenisch kann, Auherdem sind die {ir die slowenische Minderheit relevanten Forschungs- und padagogischen Verhoben (Forschungsprojeki: Inventarisierung der slowenischen Velkssprache in Karnten, Dolmetsehstudium fir Slowenisch) zur Zeit in Graz lozieri, wčhrend ein Groblteil der Studierenden der slowenischen Volksgruppe die Klagenfurter Universitat fir Bildungswissenschaften besucht. Gleichzeitig weisen wir doraul hin, dof auch an onderen wissenschottlichen und kulturellen Institutionen, wie z. B. Bibliolheken, Karniner Londesarhiv, Londesmusevm u. a. Planstellen (čr zweisprochige wissenschoftliche Kralte geschoflen werden sollen. Die Zentrolorganisationen haben sich bereit erklart, durch einen fachkundigen Juristen on einer Vergleichsstudie zwischen der Rechislage gemah dem jugoslawisch-italienischen Vertrag von Osimo und der Osterreichischen Minderheitengesetzgebung mitzuarbeilen. Die Rechtslage ist sicher ein wesentlicher Bestandteil jeder Volksgruppenregelung, wichtiger erscheint uns Jie doch der Geist, in dem ab sene Verirage dvrehgetohri werden. Auherdem handel es sich bei den Vertragen von Osimo im Gegensalz zum 6sterreichischen Stoatsvertrog um ein bilaterales Abkommen zwischen Itolien und Jugosicwien, dessen Zustandekommen in erster Linie in der endgiltigen Regelung der Grenziroge zwischen Halien vu. Jugoslawien seine Grundlage hat. Zudem mihlen die Vertrage von Osimo insbesondere auch hinsichtlich der besonderen Form der wirtschaftlichen Zusammenorbeit in den grenznahen Gebielen geprili werden. Einen Versuch, wegen vermeintlicher Kompetenzschwierigkeilen zwischen dem Land Karnten vnd dem Bund, Angehorigen der slowenischen Volksgruppe elemeniore Menschenrechle vorzuenthollen, sehen wir in ihrer Antwort zur Frage von zweisprachigen KindergGrten in Karnten. Das Recht der slowenischen Volksgruppe in Kamten aut zweisprachige Vorschulerziehung ist ein in gradivo, Bestandteil des Arlikel 7 Abs, 2 und 4 des Stootsvertrages. Darum hat die dsterreichische Bundesregierung dio Verptlichtung, for die Ermoglichung der zweisprachigen Vorschulerzichung Sorge zu trogen. Wir sind der Meinung, dah an dieser Stelle nicht gesondedi hervorgehoben werden muh, dah avi der hevtigen Stvle der gesellschafilichen Entwicklung in Osterreich dio ErSglichung der Vorschulerzich in der eigenen Muttessprache zu den elementaren Bestandteilen der Chancengleichheit in der Erziehung gehorl. Mit privaten zweisprachigen Kindergorten isl dieses Problem keineswegs gelés!, wobei zu bemerken ware, dah {ir die Errichtung eines Kindergortens in Klagenfurt zwar eine linanzielle Forderung in Hohe der Halite der veranschlagten Bavkosten ous MiHeln der Volksgruppentérderung unlerslitzh wurde, das wesentlich schwierigero Problem der Erhallung der privaten zweisprochigen Kindergarten jedoch keineswegs gesichert wird, wahrend for den privaten zweisprachigen Kindergorten in St. Primus bis hevte nicht einmol ein Bovkoslenzuschuh gewčhri wurde. Dieselbe Rechtsaulfossung wie zur Frage der zweisprachigen KindergGrien veriraten der Rot der Karniner Slowenen und der Zentralverband slowenischer Organisationen auch zum Problem der Avllassvng von Schulklassen in Karten wegen zu geringer Schilerzohl, Schul- und Gemeindezusammenlegungen, Zusammenlegungen von Bezirksgerichten und die jetzt ins Auge gefahie Nevordnung der Wahlkreise fir die Landtagswahlen werden in Karnten nicht zuletzt unter dem Blickwinkel der Anderung der Verhčltnisse zv ungunsten der Slowenischsprachigen in den neven Gemeindegrenzen, Schul-, __Bezirksgerichtsund Wohl: 4 tihi. Eine solche ee widerspricht jedoch dem Wortlaut und dem Geis! des Artikels 7 des dslerreichischen Stoatsvertrages, woltr nich! nur das Land KaGrnten, sondern vor allem der Bund die Verantwortung tragl. Hinsichtlich der Aulnohme der Schulzeitschrift ,Mlodi rod” in die Schulbuchaktion ist durchaus rich‘ tig, dol es fir alle anderen als die vierte Schulstvle der Grundschulen und der weiterbildenden Schulen rle Lesebicher in sl scher Sprache gibt, jedoch sind sie grohtenteils schon lange in Ge brauch und entsprechen nicht mehr den derzeitigen Lehrerfordernissen. Zum Vergleich sei noch leslgehalten, dah die in den genannten Schulstulen verwendeten Deulschlesebicher durchwegs 400 bis 500 Seiten Grofformat enthalten, die verwendeten Slowenischlesebicher jedoch kaum 200 bis 300 Seilen aulweisen und das in einem kleineren Format. Der Rat der Karniner Slowenen und der Zentralverband Ljubljana, december 1979, št. 9—10 slowenischer Organisationen in Karnten ersuchen daher abermals, dio SchulzeilschrilH ,Mlodi rod" in dio Gratisschulbuchaktion fir alle Klassen an Volks- und Hauptschulen, sowie an anderen Lehranstalten im Bereich des Minderheitenschulwesens in Karnten einzugliedorn. Sie, Herr Bundeskanzler, stellen uns abschlichend cine mitilero Lehrfolt mit wirtschaftlicher Ausrichjung in Aussicht, Wir begrissen dieso thre Bereitschalt und schlagen vor, vorerst im Rahmen des Bundesgymnasiums fir Slowenen einen Schulversuch eines wirlschoftsorienfierten Zweiges der Obersiufe zu storten. Im Schreiben vom 20, Dezember 1978 wird jedoch in manche seinerzeit aulgewerlenen Fragen der slowenischen Volksgruppe nicht oingegangen. Ganzlich ovher acht gelassen wird dos Problem der slowenischen Sendungen im Radiound Fernsehprogromm des ORF. In diesem Zusommenhang betonen wir nochmols, dah die derzeitige Losung beziiglich slowenischsprachiger Sendungen im Karniner Regionalprogramm des ORF weder in sachlicher, programmlechnischer, noch personeller Form unseren Bedurfnissen entspricht und wir schon einige Male auf die Mange! aufmerksom gemacht haben. Es is! bezeichnend, dah die nationolen Minderheiten in Usterreich vom Rundtunkgesetz im Gegensatz zu den gesetzlich anerkannten Kirchen und Religionsgemeinschalten Gberhaupt nicht als eigene Inleressensgruppe onerkannt werden und sie auch in der Harer- und Seherverirelung nicht bericksichtigt sind, Dies gilt ebenso fr Belangsendungen, in welchen die politischen Parteien, wie auch die Kirchen- und andere Inleressenverbande zu Wort kommen, den notionalen Minderheilen jedoch dieses Recht voroniholten wird. Wir lordern daher die Avsweilung der taglichen Sendezeil im Rundlunk, die Bericksichtigung unserer Bedirlnisse im Fernsehen, die Mitwirkung der slowenischen Zentralorganisotionen bei der Gestaltung der slowenischen Rundtunk- und Fernsehsendungen, die Einfdhrung von Be langsendungen und die Sicherung des reibungslosen Empfanges der slowenischen Fernsehprogramme im jen Sčidkarni Roum. Wesentliche Mange! ergeben sich auch bei der Anstellung von Angehčrigen der slowenischen Volksgruppo im čifenilichen Dienst, Trotz Ihrer mehrmaligen Zusage, Herr Bundeskanzler, sich fiir die Anslellung von Karniner Slowenen, zumindest im Bundesdiens! in Karnten zu verwenden, hat sich diese Sitvotion oher zu unseren Ungunsten gewondelt bzw. ist gleich geblieben. Es gibt nach wie vor kaum Karniner Slowenen im mitileren und hčheren Bundes- oder Landesdiens!, dassel- Razprave in gradivo, Ljubijana, december 1979, St. 9—10 be gill auch fir dio Kammorn in K&rnton; Abschliohend betonon die beiden Kreise Ricksicht nehmen zu missen, die Lésung dieser Fragen gemeinsam mit uns ehestens in Angrilf zu dol nach wie vor wosonHicho Bestimmungen dos Artikel 7 des dster- es sich um keine neven Forderungen handeit und wir unsere bisheri- vnlerrajehnek Organisati ih gen roichischon Staalsvorirages uneriilit geblicben sind. Die Nolwondigkeil der slaalsvorirogskonlormen Regelung der Minderhoitenrechte steht somit iroiz der nun schon last drei- jGhrigen Goltung dos Volksgruppengesetzes noch wie vor im Roum und appellieren wir a's Verirelung der slowenischon Volksgruppe erneut mit aller Dringlichkeit an die Bunde:regierung, die nun gestitzt aul dos grohe Vertraven des dsterreichischen Volkes keine Ausrede hat, oul die deutschnationalistischen Celovec-Klagenfurt, Dabei Vorschlage bet: und. wir, dah Standpunkt Die beiden Zentraiorganisationen sind zur konstrukliven Milorbeit on einer gemeinsomen Losung jederzeil bereit und erwarten, doh die Bundosregierung im gleichberechtigten Diotog mit ihnen die langst fallige Regelung der anstehenden Fragen des Arlikels 7 des Stootsverirages gleich am Beginn der neven Geselzgebungsperiode in Angriff nimmt und bis zum 25. Johresfog der Unterzeichnung des Stoats- vertrages im Inleresse dos Iriedlichen Zusammenlebens der deutschund slowenischsprochigen Bewohner des Landes Karten und im Inte resse der gutnachborlichen Boziehungen zu Jugoslowien als logitimer Schut hi der ~— slowenischen Volksgruppe einer zufriedenstellenden Lésung zufvhrt. In diesem Sinne ersuchen wir die Bundesregierung, die notwendige ttoatsvertragskonforme Lésung des Artikel 7 des Stogisveriroges ouch cls ein stootscolitisches Erlordernis in die Regiorungserklarung ovfrunehmen. Mit vorzuglicher Hochachtung! 15. 5. 1979 Narodni svet koroških Slovencev Rat der Karntner Slowenen Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. $—10 AVTORJI — 255 AUTHORS MIRJANA DOMINI se je rodila 14.5. 1943 v Zagrebu, kjer je leta 1962 končala gimnazijo in leta 1968 fakulteto političnih ved Vseučilišča v Zagrebu. Absolvirala je tudi pravno fakulteto Vseučilišča v Zagrebu. Leta 1970 se je zaposlila v Zavodu za migracije in narodnosti v Zagrebu kot strokovni sodelavec za sodobne migracije, leta 1974 pa se je začela ukvarjati tudi z hrvatskimi manjšinami v zamejstvu. Objavila je več člankov in razprav iz problematike sodobne migracije in hrvaških manjšin v sosednih državah. MIRJANA DOMINI, born on May 14, 1943, in Zagreb where she graduated in 1962 and took her degree at the Faculty of Political Sciences in 1968, and at the Law Faculty of the Zagreb University. In 1970 she joined the Zagreb Institute for Migrations and Nationalities as scientific collaborator for modern migrations. In 1974 she began to study also the problems of Croat minorities articles and treatises concerning countries. DRAGO v Mariboru DRUŠKOVIČ in modern neighbouring se je rodil v Slovenj in v Ljubljani, countries. migrations. and kjer je nadaljeval Gradcu tudi She published several Croat minorities in neighbouring 30. 9. 1920; gimnazijo visokošolski študij. je obiskoval V narodnoosvobodilni vojni je sodeloval od leta 1941 do 1945. Diplomiral je na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1956 iz slovenskega jezika, literarne zgodovine in primerjalne svetovne zgodovine in teorije književnosti. Od 1958 do 1974 je bil znanstveni sodelavec in ravnateli Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je postal tudi raziskovalni svetnik. Od 1959 je urednik štirinajstdnevnika »Naši razgledi« in od leta 1960 dalje urednik zbranih del Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. Obsežnejša razprava »Nekaj vprašanj koroških Slovencev (v francoščini 1972, v angleščini 1973, v slovenščini 1974). Zdaj je samostojni svetovalec pri IS SR Slovenije. DRAGO DRUŠKOVIČ was born in Slovenj Gradec on September 30, 1920; he attended secondary schools in Maribor and in Ljubljana where he continued his studies at the university. He was a participant in the National Liberation War from 1941 to 1945. In 1956 he graduated at the Faculty of Arts at Ljubljana University in Slovene Language, History of Literature and Comparative Literary History and Theory. From 1959 to 1974 he was director of the Institute of Ethnic Problems where he did scientific research and also became a scientific advisor. Since 1959 he has been editor of the bi-monthly magazine »Naši razgledi« and since 1960 he has been editing the collected works of Lovro Kuhar (Prežihov Voranc). He is the author of the treatise »Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation« (in French 1972, in English 1973, in Slovene 1974). At present he is an advisor to the Executive Council of Slovenia. FERENC HAJOS se je rodil 17.6. 1935 v Budimpešti, živi pa ves čas v Lendavi. Gimnazijo je končal v Murski Soboti, pravno fakulteto pa v Zagrebu leta 1958. Od tedaj dela kot sodnik v Murski Soboti in v Lendavi. Bil je predsednik občinskega sodišča v Lendavi, sedaj pa je vodja enote Temeljnega sodišča Murska Sobota v Lendavi. Od leta 1964 je predsednik medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL. Težišče njegove družbene aktivnosti je usmerjeno na pravno ureditev položaja madžarske narodnosti v SR Sloveniji. O tej tematiki je napisal več prispevkov v raznih publikacijah, revijah in časnikih. FERENC HAJOS, born on June 17, 1935, in Budapest, yet living in Lendava. He received his secondary education in Murska Sobota. In 1958 he took his degree at the Za- greb Law Faculty. Since then he has been a judge in Murska Sobota and Lendava. He was President of the District Court in Lendava. At present he is Head of the Departement at the Court of Murska Sobota in Lendava. Since 1964 he has been President of the Commission murje region. for Nationality His social Ouestions at activity is mostly the Socialist devoted Alliance to the legal of Working regulation of the Hungarian nationality in the SR of Slovenia. On this subject tributions in different publications, magazines and newspapers. he People in Po- of the position wrote several con- m Razprave in gradivo, Ljubljana, december 1979, št. 9-10 Dr. JANKO JERI, rojen 24. junija 1927 na Vrhniki. Obiskoval klasično riboru do leta 1941, ko so ga nemški okupatorji deportirali na Hrvatsko. Iz 6. nazije je odšel v partizane. Med NOB gimnazijo v Mar razreda gim- in po vojni se je ukvarjal s časnikarstvom, leta 1950 diplomiral in leta 1958 opravil doktorat na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Habilitiral se je s knjigo »Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni«, ki je med drugim prejela tudi prvo nagrado ob 20-letnici revolucije. Je avtor številnih razprav ‘in esejev s!ovenske manjšine v Italiji in o jugoslovansko-italijanskih odnosih, o problemaliki _Leta 1958 je bil izvoljen za znanstvenega sodelavca na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in leta 1977 za znanstvenega svetnika Pravne fakultete univerze v Ljubljani, V letih 1975—1979 je bil ravnatelj INV, od leta 1959 dalje pa je predstojnik zahodne raziskovalne skupine inštituta. Dr. JANKO JERI was born on June 24, 1927, in Vrhnika, Until 1941 he attended the classical grammar school in Maribor, then the German occupation authorities deported him to Croatia. When he was in sixth grade he joined the partisans. During the war and after it he did journalistic work, graduated in 1950 and in 1958 he took his doctors degree at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. He became known with his book “The first prize Trieste on the Question occasion after the Second of the numerous treatises and essays the Yugoslav-ltalian relations. In 1958 he was 20th on appointed World anniversary the problems scientific War" of the of the collaborator to which won revolution. Slovene the among He minority Institute for others is the author in Italy and Ethnic the of on Problems in Ljubljana and in 1977 he became counsellor at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. In the years 1975—1979 he was Director of the Institute, and since 1959 he has directed the Western research group of the Institute. FERENC JUNGER Srednjoškolsko mirao je na roden obrazovanje Katedri za je 4. avgusta je stekao madarski jezik 1947. godine u Novom u Učiteljskoj školi u Subotici. i književnost Filozofskog Itabeju 1973. fakulteta u (Vojvodina). godine diplo- Novom Sadu. U Institutu za madarski jezik, književnost i hungarološka istraživanja u Novom Sadu radi u svojstvu asistenta u naučnom radu od 1976. godine. Objavio je nekoliko članaka iz oblasti madarsko-srpskohrvatske dvojezičnosti i u koautorstvu sa Melanijom Mikes 5. svesku Kontrastivne gramatike golskoj sintagmi« (1979). his FERENC JUNGER, born secondary education at srpskohrvatskog on the i madarskog jezika »Rekcijski odnosi August 4, 1947, in Novi Itabej (Vojvodina). He teachers’ training-college in Subotica. In 1973 u gla- received he took his degree at the Faculty of Philosophy in Novi Sad. Since 1976 he has been working in the Institute of Hungarian Studies at the Faculty of Philosophy in Novi Sad on contrastive linguistic analysis and papers on these topics, Hungarian-Serbocroatian bilingualism. and in co-authorship with M. Mikes he of the Contrastive Serbocroatian-Hungarian skoj sintagmi« (1979). Grammar entitled He has published has written the Sth »Rekcijski odnosi several volume u glagol- ALBINA LUK, rojena 30, avgusta 1940 v Mariboru. Osnovno šolo in gimnazijo obiskovala v Murski Soboti. Junija 1968 je diplomirala na oddelku za germanske jezike in književnost ter romanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani (a. angleški jezik in literatura, b. francoski jezik in literatura). Od 1. maja 1965 dela na Inštitutu za narodnostna vprašanja, sprva kot dokumentalist v znanstveno raziskovalni skupini za proučevanje narodno manjšinske problematike in splošno teoretičnih vprašanj, februarja 1972 ji je bil podeljen naziv asistenta, 1. oktobra 1974 pa naziv raziskovalnega sodelavca. Od 1. januarja 1975 je predstojnik tev velja sociolingvističnim ALBINA LUK, born on raziskovalne aspektom August 30, skupine. Njena primarna raziskovalna usmeri- dvojezičnosti. 1940, in Maribor. She received her elementary and secondary education in Murska Sobota. In June 1968 she took her degree in English language and literature and French language and literature in the Department for German Languages and Literature and Roman Languages and Literature at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University. Since May 1, 1965, she has been active at the Institute for Ethnic Problems, at first as a documentalist in the scientific-research group, which was occupied with research of the problems of ethnic minorities, and of general theoretical questions. In February 1972 she became an assistant to the Institute for Ethnic Problems, and in October 1974 a research collaborator, Since January 1, 1975, she has been the head of the research group. Her primary research activity is devoted to the socio- linguistic aspects of bilingualism. Razprave In gradivo, Ljubljana, Dr. MELANIJA gimnaziju MIKEŠ 1943. godine. Doktorsku zofskom december disertaciju fakultetu rodena 1979, št. 9—10 je 31. jula Diplomirala pod je nazivom u Novom na 1924. godine Filozofskom »Glasovni Sadu H razvoj 1965. godine. u Novom fakultetu dvojezične Radi kao Sadu, gde u Zagrebu dece« naučni je završila 1951. godine. odbranila saradnik 257 u je na Filo- Institutu za hungarologiju (od 1976. godine: Institut za madarski jezik, književnost i hungarološka istraživanja Filozofskog fakulteta) u Novom Sadu od njegovog osnivanja 1969. godine. Objavljuje radove iz oblasti kontrastivnih istraživanja madarskog i srpskohrvatskog jezika i madarsko- sprskohrvatske dvojezičnosti. Dr. MELANIJA MIKES, born grammar-school 1951. In lopment 1965 in in 1943. she the She became speech of on July took her D.Sc.on bilingual 31, 1924 in at the degree the basis children« Novi Sad, Faculty where of of her dissertation (Faculty of she Philosophy entitled Philosophy in Novi graduated at in in Zagreb »Sound deve- Sad). Since 1969 she has been working at the Institute of Hungarian Studies as scientific collabordtor. She has published works on of Hungarian-Serbocroatian contrastive Serbocroatian-Hungarian analysis and on problems bilingualism. JANJA MIKLAVC, se je rodila 4.2.1953 v Celju, kjer je leta 1971 končala gimnazijo. Leta 1976 je diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani iz geografije in sociologije. Leta 1977 se je zaposlila na Institutu za geografijo Univerze v Ljubljani, od 1979 pa je zaposlena kot bibliotekar na PZE za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s problemi prebivalstva obmejnih pokrajin v Sloveniji. JANJA MIKLAVC, born on February 4, 1953, in Celje, where she graduated :n 1971. She took her degree in geography and sociology at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University in 1976. In 1977 she joined the Institute for Geography at the University of Ljubljana. Since 1979 she has been working as librarian in the Pedagogic-Scientific Department been for Geography at the Faculty of Philosophy researching the problems of the population Dr. DUŠAN NEČAK Ljubljana University. She has se je rodil 21. 1. 1948 v Ljubljani. Tu je maturiral na Poljanski gim- naziji leta 1966 in diplomiral na Filozofski fakulteti zgodovine. Od 1. junija 1971 do julija 1972 je bil »Dela«, od manjšine v znanosti z je na vrsti of in the frontier districts of Slovenia. leta 1971 zaposlen iz zgodovine in umetnostne v zunanjepolitični redakciji tedaj pa na Inštitutu za narodnostna vprašanja v oddelku, ki proučuje slovenske. Avstriji in na Madžarskem. Leta 1978 je bil promoviran za doktorja zgodovinskih doktorsko disertacijo »Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni«. Sodeloval strokovnih zborovanj, na jugoslovanskih kongresih zgodovinarjev in na simpo- zijih z manjšinsko problematiko. Dr. DUŠAN NEČAK, born on January 21, 1948, in Ljubljana, where he also graduated from grammar-school (1966) and in 1971 took his degree in history and art history at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University. From June 1, 1971, to July 1972 he worked at the foreign desk of the daily »Delo«, and since then he has been aciive at the Institute for Ethnic Problems — in the Department, doing research into the position of the Slovene minorities ‘in Austria and Hungary. In 1978 he became D. of Hist. Sc. on the basis of his dissertation “Elections in Carinthia After the World War II". He took part in a series of professional assemblies, congresses of Yugoslav historians and symposia, devoted to minority problems. LUDVIK OLAS, se je rodil 16. 7. 1930 v Sebeborcih. Leta 1950 je končal gimnazijo v Murski Soboti in 1959 diplomiral na geografskem oddelku univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot profesor višje šole na Pedagoški akademiji v Mariboru. Strokovno se ukvarja z migracijami v Pomurju. LUDVIK OLAS, born on July 16, 1930, in Sebeborci. He graduated from the grammar school in Murska Sobota in 1950 and took his degree at the Department for Geography at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University in 1959. At present he is professor at the Pedagogic Academy in Maribor. He is doing research into migrations from Pomurje. ENNIO OPASSI, komentator za privredna Roden u Pulti 6. 10. 1936, Več kao dak srednje pitanja na RTV Koper, talijanska redakcija. škole u Puli (Liceo scientifico Leonardo da Vinci) počeo se je baviti novinarstvom, Sudjelovao je u mnogobrojnim natječajima za prozu i poeziju Talijanske Unije za Istru i Rijeku, Za vrijeme študija na pravnom fakultetu sveučilišta u Zagrebu (1958—1963) bio je stalni suradnik nekoliko časopisa černji List«, »Arena«, »Sportske novosti«). Od 1. novembra 1963 godine Radio Koper, medunarodnom a sada na koparskoj natječaju je organizirala Talijanska »Istria televiziji. Dobio nobilissima« je nekoliko (Plemenita Unija za Istru i Rijeku povodom Istra) priznanja i na (»Vjesnik«, Vezaposlen je na za esejistiku natječaju 1979. što 35. godišnjice njezinog na ga ustanov- 258 Razprave In gradivo, Ljubljana, december 1979, Št 9—10 ljenja za esej: »Edvard Kardelj i nacionalno pitanje«. Živi u Kopru. Predsjednik je SIZ za prosvijetu i kulturu talijanske narodnosti Kopar, u Koprui tajnik Konzulte Zajednice Talijana za Izolu i Piran kao i član Predsjedništva Talijanske Unije za Istru i Rijeku. on October 6, 1936, in Pula. He was Koper, at RTV Problems of Economic Commentator OPASSI, ENNIO Born when with journalism occupied desk. Itallan he was still in grammar school in Pula (Liceo scientifico Leonardo da Vinci). He took part in numerous competitions in Union for Istria (1958—1963) he "Večernji list", at Radio prose and poetry, organized by Talijanska Unija za Istru i Rijeku (Italian and Rijeka). During his study at the Law Faculty of the Zagreb University was standing collaborator of the newspapers and magazines “Vjesnik”’, "Arena", "Sportske novosti", Since November 1, 1963, he has been active Koper, at present at TV Koper. He gained a few acknowledgements for his essays in the international competition “Istria Nobilissima” (‘Noble Istria"), as well as in the competition in 1979 (organized by the Talijanska Unija za Istru i Rijeku on the occasion of 35th anniversary of its foundation) for his essay: “Edvard Kardelj and the National Que- stion". At present he is president of the Self-managing Community of Interests for Education and Culture of the Italian Talijana za Kopar, distria, Izola/Isola Union Nationality in Koper, and secretary of the Konzulta Zajednice Izolu i Piran (Council of the Community of the Italians in Koper/Capoin Piran/Pirano), He is also member of the Presidency of the Italian for Istria and Rijeka. Dr IŠTVAN SELI roden je u Senti 11. septembra 1921. godine. Studije je završio u Budimpešti 1959, godine, a doktorsku disertaciju je odbranio na Filozofskom fakultetu u Novom Od Sadu 1962. osnivanja rektor godine. Od tada neprestano Instituta za hungarologiju Instituta. Za redovnog profesora 1969. za radi na godine predmet Filozofskom do oktobra Istorija fakultetu 1979. madarske u Novom godine književnosti izabran je 1974. godine. Kao priznanje za svoju veoma živu naučnu, pedagošku Sadu. bio je diXIX veka i društveno- političku aktivnost dobio je Oktobarsku nagradu 1970. godine i Nagradu oslobodenja vodine 1975, godine. Iz oblasti istraživanja kulture madarske narodnosti u Jugoslaviji Vojnaj- značajnija su mu dela: »Utak egymas fele« (Putevi se susreču, 1969.), »Nemzeti irodalom — nemzetisegi irodalom« (Književnost naroda — kniževnost narodnosti, 1974.), »Gradansko naslede u socijalističkoj kulturi Madara u Jugoslaviji i njegovo prevazilaženje« (1979.), Dr. ISTVAN SZELI, born in Senta on University in Budapest in 1959, and his Since 1962 he has been working at the 1979 he was director of the Institute of awarded the title of professor in History science, pedagogical work and September 11, 1921. He took his degree at the doctorate at the University in Novi Sad in 1962. Faculty of Philosophy in Novi Sad. From 1969 to Hungarian Studies in Novi Sad. In 1974 he was of Hungarian Literature. For his great activity in socio-political field Dr. Szeli was awarded the October Prize in 1970 and the Prize of the Liberation of Vojvodina in 1975. His most important works in the researches of ethnic problems and the culture “Utak egymas felé” (The mutual approaching nemzetisegi irodalom" (The literature of nation of Hungarian nationality in Yugoslavia are: of the ways, 1969), “Nemzeti irodalom — — the literature of nationality, 1974), "Gra- dansko naslede u socijalističkoj kulturi Madara u Jugoslaviji i njegovo prevazilaženje" (The bourgeois heritage in socialist culture of the Hungarians in Yugoslavia and its surpassing, 1979). JANEZ STERGAR se je rodil 11. 7. 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1967 končal klasično gimnazijo in leta 1973 diplomiral na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz zgodovine in geografije; absolviral je tudi študij sociologije na isti fakulteli, Leta 1972 se je zaposlil na inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, tu leta 1973 postal asistent, leta 1975 pa raziskovalni sodelavec. Raziskuje novejšo zgodovino koroških Slovencev in razvoj mladinskega gibanja na Slovenskem (»Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije«; Ljubljana 1978). Ob- javlja tudi članke s področja dela strokovnih društev in družbeno-političnih organizacij, v katerih deluje. JANEZ STERGAR, born on July 11, 1948, in Ljubljana, where he received his seconGary education (1967) and took his degree at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University in history and geography in 1973; he passed the sociology course at the same Faculty too. In 1972 he joined the Institute for Ethnic Problems, became an assistant to the Institute in 1973, and a research collaborator in 1975. He has been doing researches in the contemporary history of the Carinthian Slovenes and in the development of the youth movement in Slovenia ("Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije" — An Outline of the History of the Ferial Youth Association of Slovenia; Ljubljana 1978). He has been also publishing papers whose member on the he was. work of professional societies and socio-political organizations, Razprave In gradivo, Dr. KAREL Ljubljana, december ŠIŠKOVIČ, v ilegali tajnik Zveze 1979, št. 9—10 259 rojen 14. 4. 1927 v Črnem slovenske mladine kalu pri Kopru, udeleženec v Trstu do osvoboditve. Od NOB in junija do septembra 1944 v nemškem lagerju, od koder je zbežal. V povojnem obdobju politični delavec in publicist. Od leta 1956 do 1960 izvoljen v prvi tržaški pokrajinski svet, od 1964 do 1968 poslanec v prvi mandatni dobi avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Od 1957 do 1960 član centralnega komiteja KPI in še pozneje član deželnega komiteja KPI za FurlanijoJulijsko krajino. Sedaj član izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze v Italiji in direktor na fakulteti »lirske petnajstdnevnika v za politične province italijanščini vede v Padovi, 1809—1814«, nato na »Bollettino kjer je obranil isti fakulteti degti Sloveni disertacijo asistent za in Ita!ia«. Študiral iz moderne moderno je bil januarja 1964 odpuščen iz političnih in narodnih razlogov. Vsa povojna leta se je bavil s konkretnimi in teoretičnimi vprašanji zgodovine zgodovino, nakar slovenske narod- nostne skupnosti v Italiji, o katerih je napisal številne članke in razprave, »Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji« (v izdajah Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu). Nekaj let je bil sodelavec inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, nato med ustanovitelji Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, ki mu vseskozi načeljuje kot ravnatelj. Bil je član pripravljalnega odbora za mednarodno konferenco o manjšinah v Trstu 1974 in je sedaj član posebne komisije za slovenska vprašanja pri predsedstvu italijanske vlade. Dr. KAREL ŠIŠKOVIČ, born on April 14, 1927 in Črni Kal near Koper/Capodistria, took part in the National liberation association in Trst/Trieste up to in German concentration camp in the post-war years; from 1956 ste, than from 1964 to 1968 the movement; the secretary of the Slovene young people's the liberation. From June to September of 1944 he was from where he escaped. He was politician and publicist to 1960 elected in the first Provincial Council of Trst/Triedeputy of the first Parliament of Frioul — Julian March; from 1957 to 1960 a member of the Central Committee of PCI, than a member of the Provincial Committee of PCI. He is a member of the Executive Committee of the Slovene cultural and degli economic Sloveni association in Italia". where he defended the modern history reasons on January He in Italy and studied at the the thesis ‘The llyrian at the same University. 1964, the manager University of the bi-mensal for the political Provinces 1809—1814"; He was dismissed for paper "Boilett:no science in Padova he was political assistant for and national Since the end of the Second World War he works on the concrete and theoretical questions of the Slovene national Community in Italy. He wrote many articles and treatises and the book "The legal way to the solution of the problems of the Slovenes in Italy” (published by the Slovene Research Institute of Trst/Trieste) For several years he worked at the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana, than he was one of the founders of the Slovene Research Institute, which he is still at the head of. He was a member of the Preparatory Committee for the International Conference on minorities in Trieste in 1974. He is a member of the Special Committee for the Slovene questions founded by the Presidency ol the Italian Government. ŠTEFAN ŠOŠ je rojen 10. januarja 1952 v Čakovcu; gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, kjer je leta 1971 maturiral. Diplomiral je leta 1976 na Fakulteti za sociologijo, polilične vede in novinarstvo — smer sociologija (Univerza v Ljubljani). Od leta 1976 je raziskovalni asistent na Inštitutu za narodnostna vprašanja. ŠTEFAN ŠOŠ, born on January 10, 1952, in Čakovec. He attended secondary school in Murska Sobota and graduated in 1971. He took his degree in sociology (1976) at the Faculty of Sociology, has been research Leta Political Sciences and Journalism assistant at the Institute for Ethnic (Ljubljana Problems. University), DANILO TURK se je rodil 19. 2. 1952 v Mariboru, kjer ie leta 1970 1975 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega diplomski študij mednarodnega prava in mednarodnih odnosov Since 1976 he končal gimnazijo. leta je vpisal po- na Pravni fakulteti v Beo- gradu, ki ga je leta 1978 končal. Leta 1978 je postal asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je bil kot sekretar Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ter narodnosti pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; od decembra 1979 je predsednik komisije. Objavil je nekaj člankov iz mednarodnopravne in človekovih pravic. zaščite manjšin DANILO TURK was born on February 19, 1952 in Maribor where he condary education (1970). In 1975 he graduated at the Faculty of Law University. In that year he started postgraduate studies in International received his seat the Ljubljana Public Law and International Relations at the Faculty of Law at the Belgrade University, which he completed in 1978. In the same year he became assistant at the Faculty of Law at the Ljubljana University. He was secretary of the Commission on Minority and Emmigration Questions Razprave ma 1979, št , 9—10 Ljubljana, december in gradivo, al the Republic Conference of the Socialist Alliance of the Working People of Bien di on December 1979 he has been elected president of the same Commission. He has published some articles on international legal protection of minorities and of human rights. TONE ZORN se je rodil 28. junija 1934 v Ljubljani. Tu je leta 1958 tudi diplomiral oddelku za zgodovino kustos za NOB v Muzeju v Škofji Loki se je leta 1961 zaposlil kot asistent na Inštitutu za narodnostna vprašanja, Leta 1976 je bil izvoljen za višjega znanstvenega njegovega dela je študij problematike iz novejše zgodovine koroških šče na filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Po krajši zaposlitvi kot sodelavca. TežiSlovencev. Leta 1968 je doktoriral na ljubljanski univerzi z disertacijo »Politična orientacija koroških Slo- vencev in boj za mejo v letih 1945—1949«, Z referati se je aktivno udeležil več koroških kluturnih nnnn, vrste zboorvanj ter strokovnih srečanj slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, zborovanj slovenskih tiki narodnoosvobodilne vojne. in TONE history arhivarjev ter strokovnih srečanj, posvečenih problema- ZORN, born on June 28, 1934, in Ljubljana, where he also took his degree (1958) at the Faculty of Philosophy of the Ljubljana University. After a brief employ- ment as custodian of the Museum at Škofja Loka he joined as assistant (1961) the Institute for Ethnic Problems in Ljubljana. In 1976 he was elected higher scientific collaborator. His work is mostly devoted to the study of problems of the modern history of the Carinthian Slovenes. In 1968 he became D. Sc. on the basis of his dissertation “The Political Orientation of the Carinthian Slovenes and Struggle for the Border in the Years 1945— 1949". He held lectures on some blies, professional meetings of the of the ‘Carinthian Slovene and the Slovene archivists, as well as on the scientific the National Liberation kjer MIRAN KOMAC je 1972 leta valni asistent na Days”, on a series of assem- historians, meetings, on devoted assemblies of to the problems the of War. se je rodil 13. 7. 1953 v Postojni; gimnazijo maturiral. vede in novinarstvo Cultural Yugoslav Diplomiral je leta (Univerza v Ljubljani) — Inštitutu za narodnostna 1977 na Fakulteti je obiskoval za v Tolminu, sociologijo, smer politične vede. Od politične leta 1977 je razisko- vprašanja. MIRAN KOMAC was born on July 13, 1953, in Postojna, He attended secondary school in Tolmin, and graduated 1972. He took his degree in political sciences (1977) at the Faculty of Sociology, Political Sciences and Journalism .(Ljubljana he has been research assistant at the Institute for Ethnic Problems. University). Since 1977 UDK TORK Danilo, vprašanja mag., Republiške Komenskega 11 Študija o pravicdh OZN predsednik konference komisije SZDL pripadnikov za 341.234(001):341.123(087) manjšinska Slovenije, YU-61000 in manjšin gradivo (Treatises and Documents), Inštitut za narodnostna Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s, 13—32, cit. 71 slov. slov., Melanija — Albina LOK Upotreba MIKES maternjeg jezika i jezika Razprave vprašanja in — srh. angl.) Članek podaja kritično predstavitev študije o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin (Dok. OZN E/CN,4/Sub.2/384 in Add 1—7), ki je bila izdelana pod mandatom podkomisije OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin. Avtor študije je član podkomisije Francesco Capotorti. Clanek se osredotoča na tiste dele Capotortijeve študije, ki obravnavajo temeljne teoretične probleme zaščite manjšin, kot je opredelitev pojma manjšina in njegovih elementov, Posebna pozornost je posvečena pravnim aspektom problema, vključujoč razlago narave in vsebine 27. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah Končno se članek zavzema za nadaljnji progresivni razvoj mednarodnega prava na področju zaščite manjšin. Avtorski izvleček UDK A ee (Pravni položaj Razprave vprašanja medž. in — (slov., Murski Soboti, Jog! helyzete a Szlovén szoclalista narodnosti v SR Sloveniji) vodja slov., enote v Lendavi, kéztarsasdgban sprejetih med NOB in kasneje, Podan je pregled angl., Ennlo, sredine sedaj veljavnih predpisov na tem področju od zvezne in republiške ustave, zakonov, do občinskih statutov, prikazanih pa je tudi nekaj praktičnih primerov pri izvajanju predpisov oziroma uveljavljanju pravic narodnosti z nekaterimi ocenami sedanjega položaja tako v normativni dejavnosti, kakor tudl pri vsakdanjem uveljavljanju zagotovljenih pravic. Avtorski izvleček kod slov., školske omladine za narodnostna cit. 5 angl.) Koper, komentator Dolinska v italijanski cesta 2/C redakciji UDK 323.15(497.12 <51).35.031 RTV Koper, Altivita ed esperlenze delle comunita d'interesse autogestite par Vistruzlone e la cultura degli appartenenti alla nazlonalita italiana di Capodistrla, Isola e Pirano (pejavocal In izkušnje samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Kopra, Izole in Pirana) Razprave vprašanja in — ital. (slov., angl.) Prispevek obravnava pravno-normativno ureditev položaja narodnosti v SR A s posebnim poudarkom na položaj madžarske narodnosti, Prikazan je zgodovinski razvoj te dejavnosti prek sklepov KPJ že pred vojno, aktov društvene 323.15(497,12):34 gradivo (Treatises and Documents), InStitut za narodnostna Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s, 41—53, cit. 36 angl., Ferenc JUNGER gradivo (Treatises and Documents), inštitut Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 33—39, (madž.. YU-66000 v — Študija predstavlja raziskavo o govornem obnašanju učencev osemletk in srednjih šol, oziroma o vključevanju materinega in drugega jezika v govorno interakcijo glede na govorni položaj, temo pogovora in sogovorca. Posebej izpostavlja problem ustreznega metodološkega pristopa pri proučevanju govornega obnašanja dvojezičnega posameznika v danem družbenem kontekstu. Poskuša ponuditi način obdelave, analize in sinteze podatkov ter na podlagi raziskanih primerov ilustrira metodološko teoretska izhodišča, Avtorski izvleček OPASSI HAJOS Ferenc, Tomeljno sodišče YU-69220 Lendava, Kovačeva 11 800.7-053.7 izseljeniška Ljubljana, Razprave in vprašanja — (angl., UDK gradivo (Treatises and Documents), Inštitut Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 55—67, angl., slov., za narodnostna cit. 1 angl.) Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italljanske narodnosti so bile ustanovljene leta 1975 na osnovi slovenske ustave in statutov občin Koper, Izola in Piran. Skrbijo za uresničevanje interesov pripadnikov italijanske narodnosti na kulturnem in izobraževalnem področju. Pri tem sodelujejo z občinskimi interesnimi skupnostmi in obelno skupnostjo ter s skupnostjo za otroško varstvo. Prispevajo k analizi in reševanju različnih problemov v zvezi s šolskimi in predšolskimi ustanovami na koprskem območju, na področju kulture pa so razvile raz- lične oblike nju splošnih narodom. kulturno-umetniške črt programov RTV dejavnosti. Koper; Tvorno redno sodelujejo gojijo stike v oblikova- z matičnim Avtorski izvleček UDC 341.234(001):341.123(087) UDC 800.7-053.7 MIKES The Melanija Use of Razprave Problems the in — Srb.-Croat — Albina First LOK and — the Ferenc Second TORK Danilo, M.A., President of the Commission on Minority and Emmigration Questions at the Republic Conference of the Socialist Alliance of the Working People of Slovenia, YU-61000 Ljubljana, Komenskega 11 JUNGER Language Among the Schoolyouth podo (Treatises and Documents), Institute for Ethnic Ljubljana, December 1979, No. 9—10, pp. 33—39, 5 notes (Hun., Engl., Slov., UN Study On the Rights of Persons Belonging to Minorities Razprave Problems Engl.) In the present paper attention is paid to the use of the mother tongue and the second language of the primary and the secondary school students with regard to the speech situation, the topics of conversation and the interlocutors. Investigations into the speech behaviour of these pupils as well as studies of similar kind carried oul abroad have led us io che problem of methodological approach appropriate to the research of the use of mother tongue and of the second language in a given social con- text. Some alternatives for the treatment, the analysis and the sinthesis of data have been presented in the present paper and the methodologic2ly-theoretical assumptions have been illustrated by the examples from our research work. Author's Abstract Slov. In gradivo (Treatises and Documents), Institute for Ethnic — Ljubljana, December 1979, No. 9—10, pp. 13—32, 71 notes (Engi., Slov., Engl.) The articie gives a critical presentation of the UN Study on the Rights of Persons Belonging to Ethnic, Religious and Linguistic Minorities (UN Doc. E/CN. 4/Sub. 2/384 and Add. 1—7) by Mr. Francesco Capotorti, member of the UN Sub-Commission on Prevention of Discrimination and Protection of Minorities. The article concentrates on those parts of Capotorti's study dealing with the fundamental theoretical problems of the protection of minorities-e. g. the concept of a minority and its elements. Special atten- tion is paid to the legal aspects of the problem including the interpretation of the nature and the contents of article 27 of the International Covenant on Civil and Political Rights. In conclusion the article advocates further progressive development protection of minorities. of the international law of RTV in — ital. (Slov., Engl., Slov., Self-managing ture of 1975 — HAJOS Ferenc, Head o! the Departement at in Lendava, YU-69220 Lendava, Kovačeva 11 Legal gradivo (Treatises and Documents), Institute for Ethnic Ljubljana, December 1979, No. $—10, pp. 55—67, 4 notes The the Members of the of Interest Italian on the basis of the Slovene (SCI) Nationality Constitution for have and Education been on the and Cul- established basis in of the Statutes of the Communes of Koper, Isola and Piran. They take care of the implementation of interests of the members of the Italian nationality in the field of culture and education. They collaborate with the SCI of the Communes, with the Coastal SC! and the SCI for Children Guardianship. In the field of education they have participated in the analysis and solution of various problems concerning the educational institutions and kindergartens developed shaping regular in the various the general contacts district forms with of outline theiri of Koper, in cultural-artistic ot mo ther the activities. Froprenmes nation. field of o! RTV culture They they have participate Koper. They šidhoe, Status Razprave Problems Engl.) Communities UDC of the Abstract 323,15(497.12):34 Koper, Activity and Experiences of the Sell-managing Community of Interest for Education and Cullure of the Members of the Italian Nationality in the Communes of Koper/Capodistria, Izola/isola and Plran/Pirano Razprave Problems field Author's UDC 323, 15(497.12 =51) :35.071 OPASS! Ennio, Commentator at the Italian desk YU-66000 Koper, Dolinska cesta 2/C in the in keep Abel Hun. The of Nationalltles In the SR the Court of Murska Sobota of Slovenia in gradivo (Treatises and Documents), institute for Ethnic — Ljubljana, December 1979, No. 9—10, pp. 41—53, 36 notes (Slov., Engl., Slov., author deals with Engl.) the legal-normative regulation of position of na- tionalities in the SR of Slovenia with special emphasis on the status of the Hungarian nationality. He describes the historical development of this ectivity oslavia by enumerating the Conclusions of the Communist Party before the Second World War, as well as the acts passed the National Liberation War and later, being In vigour at present in this field Constitution, Acts, up to the Commune He gives a — from the — Statutes. of Yuduring survey of regulations Federal and Republic The author also gives some examples from the everyday praxis as regatds the implementation of regulations resp. assertion of the rights of ihe nationality. He estimates the present situation concerning the normative activity as well as the actual assertion of the rights guaranted. Author's Abstract | UDK 323,15(497,12 =945,11):(497.12 = 863) Š$OŠ Štefan, raziskovalni asistent, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5 Stiki pripadnikov Razprave vprašanja slov. madžarske inštitut narodnosti za narodnostna z matičnim In gradivo (Treatises and Documents), — Ljubljana, december 1979, št. 9—10, (madž., angl.. slov., ŠIŠKOVIČ vprašanja, razstavam Karel, narodom Konferenca Inštitut za narodnostna s. 69—8), 1 priloga Razprave vprašanja slov. angl.) itd.). Avtorski dr., 1-34122 Trst/Trieste, Članek podaja pregled dejavnosti, Ki pospešujejo stike pripadnikov madžarske narodnosti. Se posebno so poudarjene tiste aktivnosti, ki pospešujejo razvoj narodnostne kulture in jezika. Našteti so pravno normativni dogovori, ki spodbujajo stike pripadnikov narodnosti, in razprava o njih; govora je tudi o različnih stikih, posebna pozornost pa je posvečena področju vzgoje, založniških dejavnosti, knjižničarstva, telesne kulture in drugim kulturnim aktivnostim (gledališkim in drugim kulturnim predstavam, UDK izvleček o in — (ital., ravnatelj, UI. Giacinto etničnih In Slovenski Gallina 5 jezikovnih raziskovalni skupnostih gradivo (Treatises and Documents), Ljubljana, december 1979, št. 9—10, angl.. slov., v inštitut, videmski Hrvaška jezikovna Razprave in vprašanja — slov. (ital., angl.) Avtor analizira konferenco, ki je bila 5. in 6. maja 1978 v Vidmu, skozi pet osnovnih poročil in dvanajst prispevkov Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. V svoji analizi se predvsem zaustavlja pri primerjavi med zaključki nekaterih poročil, ki skušajo dokazati, da so Šlovenci v videmski pokrajini popolnoma različni od drugih Slovencev v Italiji, od sonarodnjakov v SR Sloveniji in drugje, in med dokazi drugih poročil in slovenskih prispevkov, ki temeljijo na stvarnosti, ki prepričuja, da so Slovenci v videmski pokrajini sestavni del slovenskega naroda. Avtorski izvleček angl., ljudi, živečih skega slov., Študijska komislja na Koroškem Molise vzhodnem življa, vznožju ki šteje od Apeninov. 3500 do v začetku narečja). 16. stoletja. narečja V zadnjem in s tem času ohranitev Govorijo in jezik, italljanskega njihovo njihove ki življenje 4009 Ker ta skup- specifike. je v bistvu jezika Avtorski kon- (oziroma, karakterizira znanstveni sodelavec, inštitut Cankarjeva 5 za probleme slovenske za 341.234(436.5 — 863) narodnostna narodnostne vprašanja skupine Razprave in gradivo (Treatises and Documents), Inštitut za narodnostna vprašanja — Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 111—121, cit. 43 v celoti »razvite« narodnostne skupine, jo opredeljumanjšino, V Molise so se preselili iz imotsko-makar- ikavsko-štokavskega zaščito ob hrvaškega dr., Ljubljana, Slov. (nem., enklavo v treh zaselkih področja moližanskega za zakonsko pokrajin! Dušan, YU-61000 angl.) specifično ne predstavlja kot jezikovno glomerat v Italijanski UDK NEČAK vprašanja, gradivo (Treatises and Documents), Inštitut za narodnostna Ljubljana, december 1979, št. 9$—10, s. 39—109, cit, 11 Obravnavamo nost jemo manjšina narodnosina pokrajini inštitut za narodnostna s. 81—98, cit. 18 UDK 323.15(54 < 862) KOMAC Miran, asistent, Inštitut za YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5 0651.3:323.15(453.3) boj izvleček angl., slov., angl.) Razprava prikazuje nastanek, razvoj in delo organa, ki ga je postavil avstrijski zvezni Kancler, da bi pomiril nemške nacionaliste, razburjene zaradi postavitve dvojezičnih topografskih napisov na Koroškem in Slovence, ki so bili ogorčeni nad divjanjem nemških nacionalistov v t. i. napadu na dvojezične njenega napise, člena jeseni delovanja oroškem. Komisija 7 postavila avstrijska politika 1972. Komisija pa je bila je namreč ugotavljanje prevzela in je delovala nadaljna kot restrikcija temelj za manjšine uresničila in v v letih 1973—1975, rezultat varstvo točki manjšinskega manjšinsko pogojni odstotek. zakonodajni praksi. varstva po Avtorski Oboje na 3 je izvleček UDC UDC 323.15(497.12 =945.11):(497.12 = 863) 061,3:323.15(453.3) ‘ $08 Stefan, research assistant, Institute for Ethnic Problems, SISKOVIC Karel, Dr., director of the Slovene 1-34122 Trst/Trieste, Via Giacinto The Conference Razprave Problems Slov. on the Gallina 5 Ethnical-lingulstic Research Groups Institute, in the Province in gradivo (Treatises and Documents), Institute for — Ljubljana, December 1979, No. 9—10, pp. 81—98, (Ital., Engl., Slov., of Udine YU-61000 Ljubljana, Contacts of the Mother Nation Razprave Problems Ethnic 18 notes In — Cankarjeva Members 5 of the Hungarian Nationality gradivo (Treatises and Documents), Ljubljana, December 1979, No. }—10, in the Institute for Ethnic pp. 39—80, 1 annex the present members paper of the a survey Hungarian of activities nationality that has tionality Razprave Problems For — (Treatises Ljubljana, Engl., of the Institute For Slovene National Documents), Institute Ethnic and December Slov., 1979, No. 9—10, pp. 111—121, are stimulated have been enumeraled Ethnic '"'Talelsturm'' Croat Razprave Problems 43 notes of atten- liscussed and the Author's Abstract Lingulstic Minority in the in gradivo (Treatises and — Ljubljana, December for Ethnic italian Province Problems, Molise Documents), Institute for Zthnic 1979, No. 9—10, pp. 99—109, 11 notes Slov. (Ital,, Engl., Slov., Engl.) The author deals with the establishment, development and activity of the organ, set up by the Austrian Federal Chancellor dr. Bruno Kreisky in order to calm the German speaking nationalists (they were irritated by the setting-up of bilingual topographical signs) as well as the Carinthian Slovenes (they were indignant at vandalism of the German speaking nationa- lists in the so called and m KOMAC Miran, Assistant to the Institute YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5 Engl.) active in the years 1973—1975, the restriction of minority protection contacts Special Problems Group ior the UDC 323.15(54 < 862) The In gradivo Slov. (Germ., Problems the given. ways of the contacts have been discussed, special attention being paid culture and other cultural activities (performances of theaters and other cultural performances and exhibitions, such as folklore, music and alnting). UDC 341.234(436.6 = 863) scientific collaborator, Cankarjeva 5 promote been tion has been paid to those kinds of activities which contribute io the deveploment of the nationality's culture and language. Legal normative stipulations according to which the contacts of the members of the na- 1 Study-Commission in Carinthia its Slov. (Hun., Engi., Slov., Engl.) Engl.) The author analyses the Conference, which took place in Udine on May S—6, 1978. The author concentrates particularly on comparison of different conclusions in the contributions of the Slovene lecturers from Slovene Venetia, Resia and Canal Valley: some lecturers namely tried to prove that the Slovenes in the Province of Udine differ from the Slovene in other parts of italy, in Slovenia and elsewhere, whereas the other stated that the Slovenes in the Province of Udine are the constituent part of the Slovene nation. Author's Abstract NEČAK Dušan, Dr., YU-61000 Ljubljana, With in autumm 1972). The result o! its work, in Carinthia. The Commission however, was Commission was iurther namely defined the assessment of the minorily and considerable proportion as conwith the Artidition for implementation of rey, protection, determined ne jo elrian polikelana accepted both cle 7 of the Austrian State Trealy. conditions and carried the m into the g legislative p praxis. ie Aba i iti The author deals with the specific enclave of 3500—4000 Croats, living in three hamlets at the eastern foot of the mountain chain Apenini. As this community can not be looked upon as a nationally fully “developed” group, we define it as a linguistic minority. The Croats migrated from the region of Imot and Makarska in the beginning of the 16th century. The speak a language, which is actually a conglomeration of the nM vski štokavski'' dialect and the Italian language py sia the Molisian dialec t).Lately their life is characterized by the struggle for legal protection and there-with for keeping their specifics. Author's Abstract UDK ZORN Tone, dr., višji znanstveni sodelavec, Institut vprašanja, YU-6100) Ljubljana, Cankarjeva 5 Leto dni avstrijskega Razprave in vprašanja — zakona o narodnih za narodnostna MIKLAVC Janja — Socialnogeografska skupnostih gradivo (Treatises und Documents), Ljubljana, december 1979, št. 9—10, UDK 341 234(436.6 = 863) Inštitut za s. 123—136 narodnoslna Razprave vprašanja in — gradivo Ludvik analiza OLAS slovenskega (Treatises Ljubljana, 323.15(439 — 863) and december Porabja Documents), 1979, št. 9—10, na Madžarskem Inštitut za s. 137—148, narodnostna 8 cit Slov. (nem., angl., slov., angl.) Slov. (madž., angl., stov., angl.) Clanek opozarja na vrsto izjav in stališč avstrijskih politikov nanašajočih se na zakon o narodnih skupnostih, sprejet dne 7. julija 1976, Podčrtuje, da so se ob sprejemanju tega zakona odgovorni politiki zavedli diskriminacijske narave lega zakona in ostalih v tem času sprejetih ukrepov na seh even področju. Ob koncu članek opozarja na izjavo kanclerja dr. Kreiskega, da gre pri zakonu o narodnih skupnostih za minimalno, pa ludi nezadovoljivo rešitev, sprejeto brez sodelovanja slovenske manjšine Z analizo prirodne in mehanske rasti prebivalstva ter strukture aktivnega prebivalstva po dejavnosti in šolski izobrazbi sta avtorja skušala opredeliti osnovne značilnosti razvoja prebivalstva v slovenskem Porabju na Madžarskem. Slovensko Porabje uvrščamo med gospodarsko zaostale in prometno izolirane pokrajine. Naštete značilnosti lahko smatramo za osnovni vzrok napredovanja depopulacije. Relativno neugodna starostna struktura, šolska izobrazba in močno izseljevanje so dosegli zaskrbljujočo raven, zlasti v slovenskih vaseh. Avtorski izvleček Avtorski UDK izvleček 0651.3:802/808(4) MIKES Melanija, dr, naucni saradnik Institula za madarski iezik, književnost i hungarološka istraživanja Filozofskog fakulteta u Novom YU-21000 Novi Jezici Sad, | evropska Razprave in vprašanja — Srh, (srh., Stevana Musi¢a b. b Sadu, saradnja gradivo (Trealises and Documents), Inštitut za Ljubljana, december 1979, št. 9—10, s. 149—151 narodnostna angl.) Od 17. do 21, aprila 1979, godine održana je u Strasburu konlerencija pod nazivom »Jezici i evropska saradnja«. Raspravljalo se o budučnosti Evrope | evropskih jezika, o prihvatanju izazova višejezične situacije, o svrsishodnosti učenja stranih jezika, o inslitucionalnim i pravnim aspeklima problemalike jezika | o iskustvima stečenim u radu na islraživačkim projektima. U ovom sijama prikazu i iznose daje se osvrt na preporuke se neke opaske opšteg koje su rezullat rada u komi- Autorski sinopsis karaktera. UDC MIKLAVC Janja — Socio-geographical Razprave Problems Ludvik OLAS analysis of the “Slovene Raab region" in Hungary in gradivo (Treatises and Documents), Institute for Ethnic — Ljubljana, December 1979, No. 9—10, pp. 137—148, 8 noles Slov. (Hun.. Eng!., Siov., UDC 323.15(439 = 863) ZORN Tone, Dr., senior scientific collaborator, Problems, One Year Razprave Problems Engl.) By means of analysis of the natural and mechanical increase of the popufation and the structure of the active population according to economic activities and education, the authors tried to define the basic characteristics of the development of the population in the Slovene part of the Raab region in Hungary. This part is classified as an economically underdeveloped and traffically isolated area. The characteristics outlined in the text represent the fundamental reason for the increasing depopulation. The relatively unfavourable age structure of the population, the education and the strong emigretan have by now reached a critical point (Ihat constitutes @ matter of grave concern), particularly in Slovene villages. Author's Slov YU-61090 Ljubljana, of the Act on Cankarjeva Ethnic 5 341.234(436.6 = 863) Institute ior Ethnic Groups in gradivo (Treatises and Documents), Institute for Ethnic — Ljubljana, December 1979, No. 9—10, pp. 123—135 (Germ., Engl., Slov.. Engl.) The author points out to a series o! statements and standpoints of the Austrian politicians, concerni the Law on Ethnic Groups, passed on July 7, 1976. The author underlines that the responsible politicians were all the time aware of the discriminating character of the Law, and othcr measures, eriod. Pederal concerning At the end Cancellor was nol only collaboration the the minority author points politics out to that the Dr. Kreisky according to which a minimal, bul of the Slovene also an unsatisfactory minority. Abstract were also passed statement of the in that Austrian the Law on Ethnic Groups solution, passed without Author's Abstract UDC 061.3:802/808(4) MIKES Melanija, Or.. Scientitic Collaborator of the Institute 2f Hungarian Studies in Novi Sad. YU-21390 Novi Sad. Stevana Musiéa b. b. Languages Razprave Problems and in — Serbo-Croat. cooperation in Europe gradivo (Treatises and Documents), Institute for Ljubljana, December 1979. No. 9—10. pp. 149—151 (Serbo-Croat., Ethnic Engl.) The conference “Languages and Cooperation in Europe” took place in Strasbourg from April 17—21, 1979. The papers and discussions comprized problems on the lature ol Europe and the European lan vages, on meeting the challenge of multilingualism, on the reasons for learning languages, legal and institutional problems of languages. research and experimental work. In the present report the recommendations of the working committees bod been summed up, and some general observations have been poin- ed to. Author's Abstract