DECEMBER I.N 1. Adventna 1 F' l!ibij;uia / 3 T FraiK-išok Ks. A S Barbara, dev. S Č Saba, opat 0 P Miklavž SS V 7 S Ambrož_ 8 N Spoč. M. D. 9 P Peter Kanizij 10 T Janez Veliki 11 S Marija, dekla amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Salo: Za vtro in narod — ta pravieo in ranico >— od boja do tmagt} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV, ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN »LOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 233. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 5, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Grki zasedli važno postojanko - franc. 11 1# vlada so preseli Italija utegne izgubiti kos Albanije Z zavzetjem neke strategične postojanke imajo Grki odprto pot proti Jadranu na jugu Albanije. — Italijani se podajajo v velikem številu. Atene, Grčija. —Odpor Italijanov proti napadom grških čet v Albaniji je še vedno neuspešen in v torek so prispela s fronte poročila, ki trdijo, da utegnejo biti Italijani prisiljeni, izprazniti celi skrajni kos južne Albanije, ko so tamkaj izgubili neko izi'edno važno strategično mesto. Ime tega strategičnega kraja se v poročilu ne omenja, povtdarja pa se, da je tvoril za italijansko armado nekak zid, ki je branil celi odsek fronte pred napadi. Bilo je to nekako središče, kakor pravi vest, okrog katerega so imeli Italijani zgrajen ves svoj obrambni sistem na jugu, in da bo z njega padcem odprta Grkom pot proti jadranskemu morju. - • ■ o s e b n o gladkega poslovanja in. cla mora posegati po ostrih sredstvih, da drži ljudstvo pri po korščini. N AZIJSKI LETALCI SE PONOVNO VRNILI Berlin, Nemčija. — Kakor poroča nemška časopisna agencija, so se nazijski letalci, ki so razbijali v nedeljo ponoči južnoangleško mesto Southampton, v ponedeljek ponoči ponovno vrnili nad isto mesto in nadaljevali nad njim svoje uničevalne napade. Isto noč je ailp podobnemu bombardiranju podvrženo tudi mesto Bristol ob zapadni obali, in sicer, kakor angleški viri sami priznavajo, nadvse resno. Pri-zaneseno pa tudi Londonu ni bilo. — Southampton je važno pristaniško mesto, kaitero je bilo pred vojno glavna luka za ekspresno plovbo preko Atlantika. -o- DUHOVNIK SE UBIL Z AVTOMOBILOM Chicago, 111. — Namesto na počitnice v Florido, kamor je bil namenjen, je šel 35 letni pom. župnik pri cerkvi sv. Tomaža, 5468 Kimbark ave., Rev. J. J. Carroll, zadnji ponedeljek v smrt. Smrtno se je ponesrečil kakih 20 milj južno od Hammonda, ko se mu je na cesti 41, bržkone zaradi zaledenelih tal, prevrnil avto. -o- Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. ŠE VEČJE OMEJITVE ZA ANGLEŽE Londonž Anglija. — Minister za živila, Lord Woolton, je v govoru na radio zadnji ponedeljek opozoril angleško prebivalstvo, da se bo moralo še bolj omejiti pri življenjskih potrebščinah, vendar pa mu je obljubil, da lačno ne bo. Tako bo čez božič dovoljeno posamezni osebi na teden za okrog 43 centov mesa, toda po Novem letu se bo ta kvota znižala na 36 centov. Na ta način bo vsaka oseba upravičena de manj kot enega funta mesa na teden. — Istočasno je Wool-ton tudi apeliral na ljudstvo, naj uporablja ladje z večjo prevdarnostjo; dežela namreč, je dejal, ne zmore več, da bi uvažala od zunaj kake stvari, ki niso potrebne za vojno. -o- ANGLIJA SKLENILA PAKT S ŠPANIJO Madrid, Španija. — Med Anglijo in Španijo se je sklenil zadnji ponedeljek pakt, no katerem bo Anglija sprostila španske premoženjske sklade v Londonu in bo povrhu tega financirala španske nakupe angleških produktov. Ta pakt se smatra pomembnim, češ, da kaže,, da Španija ne stoji v taki tesni zvezi z državama osi-šča, kakor se je domnevalo, ter, da se je angleškim diplomatom posrečilo, pridobiti vsaj deloma njeno naklonjenost za Anglijo. — Kakor znano, so se v preteklih tednih vršili živahni razgovori Španije z Nemčijo in Italijo. --o- POPRAVEK Chicago, 111. — V poročilu o .smrti Franka Vidmarja, pri-občenem zadnji torek, je bilo pomenoma navedeno, da zapušča pokojni v Pittsburghu, Pa., enega brata. Pravilno se mora glasiti, da zapušča v omenjenem mestu eno sestro. — Blagovolite oprostiti! Glavni del uradov gre v Versailles Petainov glavni urad se prešel i blizu Pariza v zasedeno o-zemlje. — Petain izvršil potovanje v najbolj "rdeče'* mesto, v Marseilles. KRIŽEM SVETA —. Rio de Janeiro, Brazilija. — Tukajšnja vlada je odklonila neki, od Nemčija financirani družbi, ponudbo, da bi ta otvorila prekoatlantski aero-planski promet. "Cas za to ni primeren," je dejala vlada zastopniku družbe. — Kairo; Egipt. ■— Min. predsednik Hussein je objavil v parlamentu zadnji ponedeljek, da je egiptovska vlada poslala uraden protest v Rim f.alraii italijanskega bombardiranja egiptovskih mest. Protest ,se je baje izročil preko posk-ušiva Zed. držav. — Hanoi, Franc. Indokina. — ed to francosko kolonijo in s« sednjn državo Thailand (Sia> ) se brez prenehanja 'šuje obiske v razne dele Fran Vichy, Francija. — Kakor se je objavilo v ponedeljek, se bo glavni del francoske vlade* namreč uradi maršala Fetalna, v kratkem preselil iz Vichy v Versailles, blizu Pariza. Ni pa se omenilo, ali bo šlo z glavnim uradom tudi kako ministrstvo, in katero. Med glavnimi nameni preselitve v Versailles bo ta, da dobi francosko prebivalstvo v krajih, ki jih ima zasedene Nemčija, stik s svojimi lastnimi narodnimi voditelji. Vendar pa iz tega tudi sledi, da bo morala francoska vlada čim najtesneje sodelovati z nazijsko, kajti drugače bi ji ta gotovo ne dovolila, poslovati v Parizu. Načelnik vlade, 84 le trd maršal Petain, še vedno ižvr- iz JugtoHlavijm Premeten tat, ki je okradenca tožil za "razžalenje časti" se je končno vjel in bo dobil svoje plačilo. — Zaradi smrti otroka obsojena starša. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja. nadf jujejo obmejni boji. Povrhu tega so, kakor se poroča, siamski aeroplani napadli neki indokitajski parnik v siamfkem zalivu. cije, da pride v ožji stik z ljudstvom. Tako se je te dni odločil za potovanje proti jugu, v mesto Marseilles. O tem mestu se trdi, da je med vsemi francoskimi mesti najbolj "rdeče," in se je zato tudi poskrbelo v polni meri za Petai-fnovo varnost tamkaj. Vendar' pa govore poročila, da je ob sedanji priliki mesto patrijo-tično okrašeno. — Kakor živino, je bil v Marseillesu pred šestimi leti ubit jugoslovanski kralj Aleksander. SINA UMORILA IZ USMI L JEN J A I Adams, Wis. — V tukaj-tera je bila rezultat 15 let tra- šnje zapore je bila pripeljana jajočega raziskovanja, se niso ANGLIJA DOBILA AMERIŠKO IZNAJDBO Washington, D. C. — Ar-madao vodstvo je objavilo zadnji ponedeljek, da se je dala angleški zračni sili v uporabo neka tajna iznajdba, namreč neke posebne vrste fotografski aparat, • s katerim letalec tudi ponoči lahko, jemlje slike v sovražnem ozemlju. Podrobnosti te iznajdbe, ka- izdale. Angleži vidijo novo nevarnost napada čaju kakega italijanskega protinapada. Z možnostjo takih protinapadov z vso resnostjo tudi računajo. London, Anglija. —Poostreni nemški zračni napadi na angleška mesta,ki se dogajajo te dni, zlasti na južno mesto Southampton, dajejo Angležem ponovno misliti, da je nastopila nova nevarnost nemške invazije na njih ozemlje. Res je sicer, da imajo Nemci z napadi namen, da spravijo v zmedo angleško industrijo in plovbo, vendar pa istočasne Obstoja tudi možnost, da si skušajo s temeljitimi napadi iz zraka ugladiti pot za pristanek svojim četam. ■ Zlasti mesto Southampton bi utegnilo priti v to svrho prvo v poštev zaradi svoje ugodne lege. Nekateri krogi trdijo, da se Nemci ne bodo upali, dejansko napasti Anglije zdaj, ko je nastopila zima in prišla z njo gosta megla nad Angli jo. Osebe iz vojaških vrst pa svarijo, da je ravno ta okoliščina najbolj pripravna za na pad. V megli se nemško vojaštvo lahko približa angleškemu obrežju in tamkaj počaka, da se megla dvigne in, da aeroplani pripravijo na suhem prostor za pristanek. 41 let stara Mrs. Edna Voboril pod obdolžbo umora. Ženska je namreč zadavila svojega šest let starega sinčka, in sicer zato, ker»se ji je smilil, ko je vsled neke bolezni na ledvicah trpel. "N.isem mogla prenašati, da bi ga gledala, kako je trpel," se je izrazila ženska napram zdravniku, kateremu je šla takoj po umoru povedat, kaj je storila. — Državni prosekutor je dejal, da bo zahteval, naj se preišče umsko stanje ženske, predno se bo otvorila sodna obravna- va. Med tem pa angleško časopisje še vedno drži pozornost javnosti na to, da se ima z apeli in na druge načine pritisniti na Ameriko za večjo pomoč. Tako je eden listov v ponedeljek naravnost priporočal, naj se opusti vsako olepšava-nje in, da naj angleška vlada zaprosi Ameriko direktno za finančno pomoč in za kredite, Češ, da postaja vedno bolj jasno, da bo zmaga v sedanjem konfliktu odvisela od izida drugega borbe, borbe za Ameriko.—Točasno ima Amerika dva zakona, po katerih je oviran kredit za Anglijo, namreč nevtralnostni in tako-zvani Johnsonov zakoti.* ' KAZNI DOLOČENE ZA RO-VARENJE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji ponedeljek podpisal in s tem u-zakonil od kongresa odobreni zakonski predlog, po katerem se določajo stroge kazni za tajno rovarenje in sabotažo proti obrambnim delom. Za tiste, ki bi se j]h izsledilo, da so namenoma uničili ali poškodovali kak materijal, potreben za narodno obrambo, je določen zapor do 10 let in globa do $10,000. Take vrste zakoni so veljali prej le v slučaju, kadar je bila dežela v vojni. Tat se je ujel Brežice, 3. okt. — V Brezju so bile v zadnjem času pogoste (tatvine kokoši, žita in drugih stvari. Oškodovani posestniki dolgo niso mogli priti na sled pravemu tatu. Marsikdo je imel na sumu, da je kradel 40 letni Janez GaliČ, a se ga niso upali naznaniti, ker niso imeli dovolj dokazov, večkrat pa je bil že pri sodišču zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zgodilo se je, da je Ga-lič nekemu posiestniku izmak-knil 100 litrov vina in ga je oškodovani posestnik ovadil sodišču, kjer je bil spet oproščen. Kasneje pa je prebrisani tat (tožil posestnika zaradi raz-žaljenja časti, da so okraden-cu naložili še kazen. V soboto, ko se je zgodaj zjutraj Franc Matkovič odpravljal iz Brezja na semenj v Brežice, je zaslišal ropot na sosedovi ka-šči. Stopil je bliže in opazil temno senco, kako stika po skrinjah. Odstavil je p risi o-njeno lestev, po kateri je tat splezal v kaščt),. in odhitel po orožnike. Ravno ko je tat s polno vrečo žita začuden opazil, da je zmanjkala lestva, po kateri se je vtihotapil na tatinski posel, so že prišli orožniki in ga odvedli v preiskovalni zapor okrajnega sodišča, v Bi'ežicah, kjer mu bodo odmerili kazen. Čim so sosedje zvedeli, da so Galiča vendarle' zasačili pri tatvini, so se začele kar kupičiti prijave. -o- Brez nadzorstva Maribor, 2. okt.—Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča sta se morala zagovarjati zakonca Jakob in Olga Kmetec iz Zg. Jablancev. Obtožnica jima je očitala, da sta 25. maja letošnjega leta iz malomarnosti zakrivila smrt 8 letne hčerke Marije, ki sta jo pustila brez nadzorstva na domačem ne-ograjenem dvorišču. Otrok se je na dvorišču v družbi 5 letne sestrice in 3 letnega bratca igral. Ker ni bilo nadzorstva, je dekletce odšlo preko ceste do bližnjega potoka. Otrok je padel v potok, kjer je. utonil. Starši so otroka čez nekaj časa pogrešili. Začeli so ga takoj iskati, vendar so ga našli že mrtvega v potoku. Obsojena sta bila vsak na 600 dinarjev denarne kazni, v primeru neiztirljivosti na 10 dni zapora. vo debelo sneženo Jkapo. V dolini je močno narastel potok Obrh, prestopil bregove in poplavil njive, na katerih je bilo še mnogo poljskih pridelkov. — Z Gornjega grada tudi poročajo, da je v prvih dneh oktobra sneg pobelil vse bregove nad mestom. -o——- Junaška žena Posestnica Marija Majheno-va iz Zgornje Voličinove v Slovenskih goricah je imela svojevrsten doživljaj. Ko se je nekega dne vrnila s poljskega dela domov, je našla hišna vrata nezaklenjena, čeprav jih je pred odhodom zaklenila. Zaslutila je, da mora nekdo biti v hiši. Takoj si je preskrbela primerno obrambno sredstvo in jela oprezno iskati po hiši in kmalu je pod svojo posteljo zares izsledila maski-ranega vlomilca, kateri je ob njenem energičnem nastopu pobegnil na prosto. —.—o-- Smrtna kosa , V Ljubljani je umrla Marija Peselj, rojena Šinkar. — V Studencih v Mariboru je umrl Ludvik Jureš, tehnični uradnik. — V Ljubljani je umrl Kari Lasbaher, višji poštni kontrolor v pokoju. -o- Če se otroci igrajo z orožjem V vasi Biskupija blizu Ši-benika v Dalmaciji je 10 let stari deček Juro Mit|rovič u-strelil s puško svojo štiri leta staro sestrico Marijo. V očetovi odsotnosti je nekje staknil očetovo lovsko puško, s katero je moško prikorakal v kuhinjo, kjer se je igrala njegova sestrica. Pomeril je proti njej in sprožil. Zadel je dekletce v glavo, da je kmalu nato izdihnila. Sneženi viharji Iz Ljubljane poročajo z dne 3. oktobra, da so po gorah besneli silni sneženi viharji. Mnogo sena je padlo v Kamniških planinah, Karavankah in Triglavskem pogorju. Visok sneg je zapadel tudi na Krimu, Mokrcu, na Grmadi in drugod. V Starem trgu pri Ložu je snežilo tudi v ravnini, očak Snežpik je pa dobil no-' be. Lokomotiva zdrobila voz V bližini čuvajnice v Spodnji Brežnici pri Poljčanah je prišlo na progi do trčenja med vlakom in dvovprežnim vozom, naloženim z lesom. Posestnik Peter Hajaek iz Laporja, je namreč peljal s hlodi naložen voz čez progo. Komaj je bil z vozom na progi, so se spustile zapornice. Posestnik je imel še samo toliko časa, clq, je izpregel konja in dva vola ter ju pognal s proge, že je pridirjala lokomotiva vlaka in zadela z vso silo v težko naloženi voz ter ga zdrobila, hlode je pa razmetala ob progi. Ko je strojevodja pregledoval lokomotivo, je uvidel, da ni bila nič poškodovana. -o- Pod kolesom NiH kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bila pripeljana 62 letna Marija Zorma-nova, žena brezposelnega delavca s Ceste na Brdo, katero je na cesti podrl neki bicikhst in ji prizadejal hude poškod- TO IN ONO IZ DOMOVINE v Sloveniji se je vpisalo nad 12.000 dijakov, ali natančno 12.803 dijaki. Število oddelkov na teh zavodih je 301, ali 18 več kakor lani. V tem pa niso vštete številke, iz zaseb-lih zavodov. Smrtna nesreča v tovarni V kotlarni jeseniške tovarne KID se je smrtno ponesrečil Janez Eepinc, 37 let stari delavec iz Bohinjske Bistrice. Umrl je na pod v bolnico. Kot je zdravnik ugotovil, je Repine umrl zaradi poškodbe, ker ga je hlod z vso silo uda-il v prsni koš. Potem jo prišel čas. Nekje v daljavi je rila ura in tisti trenutek so se odprla vrata v veži. Japonec je javil, da je vse pripravljeno. Prisrčen stisk roke s krčmar-jem in vzela jih je noč. Mladi cigan je nekaj prtljage že podnevi odnesel na ladjo. Tako so imeli zdaj s seboj le nekaj malenkosti, da niso zbujali pozornosti. Konje je Branko podaril ciganu. Po skritih ulicah jih je Japonec vodil proti pristanišču. Kmalu je ležalo pred njimi, tiho, pokojno. Nikjer ni bilo čuti glasu, ki bi bil motil tišino. Tudi razsvetljeno ni bilo na kraju, kamor so šli oni. Le v daljavi so se izmenoma prižigale in ugašale luči svetilnikov. Čeprav ni bilo nikjer čutiti nevarnosti, je bilo Branku vendar tesno pri srcu. Kar verjeti ni mogel, da bi se mogel ta beg posrečiti na tako enostaven način. Nekaj mu je reklo, da se bo še nekaj zgodilo, preden jim bo Vladivostok izginil izpred oči. Prišli so na pomol in Japonec je postal. "Počakajte malo, da grem naprej pogledat!" Odšel je in se kmalu spet vrnil z vestjo, da je vse v redu. V temi so tipali naprej in se skrivali za kljuni neštetih ladij, ki so se ob pomolu stiskale driiga k drugi. Končno je Japonec obstal pred eno izmed njih. ' innmaziiah Napaden V neki gostilni v Zrečah je neznan moški napadel 30 letnega hlapca Ivana Benedejči-ča in ga nevarno zabodel z nožem v trebuh, prsi in levo roko, da so ga morali takoj spraviti v celjsko bolnico. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" PRODA SE najvišjemu ponudniku hiša na 2048 W. Coulter st., Chicago; zidana, dve nadstropji; v ozadju zidan "cottage." Vprašajte na 1848 W. 23rd St., drugo nadstropje, spredaj. jsrob Gerend Furniture Co. Frtywo ta* tki M-rwd. BoWie m *o4neT4 In ponolt *k tASTOPMIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" I* 1 PRQPAJAl.EC HIŠ. 5 »^IKMW^K««! ^twW^'HiVl*1' iX^O^iHr^la Predstavite vašim prijateljem "Araer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! ^iitiMimfKBimmifflB^MiiiiiBiiii«'!'«1™*111^ I DR.JOHNI SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala I 23 LET IZKUŠNJE 1*01 So. Ashland Avenua I TeL Canal 0523 j 1 (Jradne ure: TSak dan od t. g {§ t jutra j do 8:30 zvečer. ^laiiiiiBiiiuaiiiiauiiiHiiaiiiiiaiiiMiinviiiiiwii^1'1«''' Katoličani so tako močni; kakor je močno njihovo kato-liiko časopisje. NAROČILA ZA STENSKE KOLEDARJE PREJELI SMO V RAZPRODAJO ImieS ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje. Tru-Vue gledalo stane___________80c Filmi vsak po....._35c Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. "Amerikanskega Slovenca" sprejemamo že sedaj. Letošnji koledar bo nekaj posebnega Izdan je za 50 letnico lista "Am. Slovenca" in bo že radi svoje lepe slike kras za vsako slovensko hišo. Koledar stane za tu in stari kraj s poštnino samo | j* » \ 20 centov Naročila je poslati na: " ' Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. PROSLAVITE BOŽIČ OB LEPIH JASLICAH Jaslice, kakorSnc prikazuje gornja slika, so narejene h močnega debelega papirja (Cardboards^ rapir trpežen in so narejene tako, dsfso zložljive; 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, oveic m jaslic se vloži skupaj, kar napravi impozanttjo sliko božičnih jaslic. Jaslicc zavzemajo skoro štiri čevlje in pol v dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike, so tiskane v najslikovitejših batvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Nafejenc so tako trpežljivb. da trpijo ob primerni pažnji najmanj do deset let. Zložene m pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta Zgornje jaslice stanejo s poštnino------------------------------------- DRUGE MANJŠE JASLICE ZELO LEPE JASLICE, tudi iz trdega papirja (Cardboards), trpežne za več let, stanejo........................$1.00 JASLICE SREDNJE OBLIKE, iz papirja, lepo umetno narejene, stanejo ...............................................50c MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice...............................................................................•'•....................................... ZBIRKA PASTIRCEV za jaslice, ki se stavijo iz papirja ....................................................................................25c MALE OBLIKE Ua otroke) ...........i..............................................................................................................................15c SESTAVI ZA JASLICE Pastirčki, uarejeni kot kipi. brez štalice, ki se sestavi na mizi ali kostnj} in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora. Ti sestavi stanejo: MALE OBLIKE ..................................• •.............................................................. .............:................................... SREDNJE OBLIKE .................................................................................................................................................. ff.2S MALO VEČJE OBLIKE .................. ................................................................................................................$5.50 Naročila se sprejema samo DO 16. DECEMBRA, ker poznejšim naročilom ne bo mogoče nuditi točne dostave- Zato poilwi se vsak z naročilom takoj. Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu, kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po iflji postreči. Po C- O. D. teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C. O. D. nositi sani. Naročila pošljite ua: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, t Chicago, Illinois "Tudi jaz ne," jo kakor zvest odmev pristavil mladi cigan. b: "Cakajta malo!" se je zasmejal Branko, tj "Kdo vama bo dal denar!" p "Vi!" j< "Ne, dal vama ga bo draguljar, ki bo na vajini imeni napisal obveznici. Od njega v ga bosta prejela, ne od mene." s "Je že res, toda ..." P "Od njega bosta prejela denar, ne ocl n mene," je trdovratno ponovil Branko, p "Zame je stvar opravljena. Vajina vest bo n čista . . ." je dodal in se nasmehnil. g Potem se je obrnil k draguljarju in mu 1, naročil, naj prinese denar. I Pet minut nato je dragulj menjal last- i nika, Branko se je oddahnil ob misli, da je njegova listnica polna tisočakov. j . ^ Sedemindvajseto poglavje g i POSLEDNJI OPRAVKI j ( Zdaj, ko sta bila Branko in Mitja založena z denarjem, jima je ostalo samo še ' to, da dobita kakršne koli dokumente, ki t bi jima olajšali pot proti domu. Krčmar, kjer sta stanovala, jima je nasvetoval, naj < se obrneta na angleški konzulat. Pol ure nato sta že stala v čakalnici. i Konzul, prijazen mož, ju je takoj sprejel. Branko je v slabi angleščini povedal, da je begunec, ki bi se rad vrnil v domovino, in ga je prosil, naj mu pomaga s potnim listom, ki mu bo dovoljeval bivanje v Britanski Indiji. Pokazal mu je svoje vojaške dokumente, ki jih na vso srečo na dolgi poti ni izgubil. V kratkih besedah mu je povedal, da sta se pretolka skozi Sibirijo. Tedaj ga je konzul prekinil. "In ta mladi mož, ki je.z vami? Ali je bil tudi on vojni ujetnik'?" Branku je postalo vroče. Na to vprašanje ni pomislil. Toda hitro 'se je izmazal. "Tudi," je potrdil. Moj sluga je bil, toda ko so ga ujeli, s0 inu pobrali vse listine. Ali ne bi tudi zanj lahko kaj storili?" Konzul je pritisnil na zvonec. Malo nato jima je prinesel tajnik dva potna lista. Ta pot je bila torej srečno opravljena. •Ostalo je le še eno — dogovor z lastnikom | ladje, ki ju bo odpeljala odtod. Stari Japonec je prišel že zgodaj popolne. Hitro so se pogodili, da bo za vožnjo računal dva tisoč; jenov1. Branko mu je naročil, naj okoli polnoči pripravi ladjo in pride ponj. Hotel se je posloviti ocl mladega cigana, ki ju je spremljal na zadnjem koncu poti, toda ta je uporno vztrajal, da ne odide, dokler ne bo videl, da sta v varnem zavetju ladje. Popoldne sta se Mitja in Branko pripravila na pot. Ker se nista hotela kazati po mestu, je namestu njiju opravil, vse nakupe cigan. Ko je legel večer na zemljo, sta bila pripravljena. Zdaj, ko nista imela nobenega opravka več, se ju je lotila nestrpnost. Čakala sta trenutka, ko se ločita od te dežele, kjer sta prebila toliko žalostnih, pa tudi veselih ur, toda ta trenutek ni hotel priti. Leno so se pomikale ure. Nikakor ni hotelo biti polnoči. Branko je ves čas stal ob oknu in čakal, kdaj se od daleč skrivoma prikaže postava starega Japonca, toda ni ga hotelo biti. Mi od nekdaj poznamo ši nemžkutarje, lahone, mažaro- s< tie. Nekaj take sodrge bo go- v< tovo tudi med Albanci ali Ai-- n navti. Ako ni koga, s komur ž bi se A i navti bili, se bi jejo s1 med seboj radi vsake malen- ti kosti, saj krvna osveta še ni- h kakor ni zamrla med njimi, z Taki albanski lahoni, so seve si za Lahe. Pri drugih je vpra- k sanje, kako je pri — sodelo- > vanju. Vsekako je nekaj regi- p rnentov Albancev, ki so mora- n li prav najprej nastopiti zo- g per Grke. Ampak žabrilo je v ostro od grške strani in ti la- 1 honski albanski regimenti so k pokazali hrbet, kar je uraev- l no, ko so hrbet kazali tudi la- 1. ski eroji. Pa se poroča iz Aten,, c da so bile za Albanci laške^ mašince, in so tako Lahi s svin- j cem plačali Albancem njih $ lahonstvo. Lahonom izmed j Albancev bi se to prileglo, g ampak drugi so morali prijeti i za laško orožje, in za te jc tak svinec tragičen. j * i Večkrat sem že naletel na j sodbo kakega amerikanskega , poročevalca iz JugpslaVije, kakšno je tam javno mnenje . pri sedanji krizi. Baje je javnost zoper težnje Nemcev, ampak ugodno napram Lahom. Vladno zadržanje pri tem ne igra vloge, ker vladna politika more biti različna od kakega mnenja v širši javnosti. Vladno postopanje pa se mora le tudi strinjati z javnim mnenjem, in v tem slučaju bo sodba, da je mnenje ugodno napram Lahom zgrešena. Razen par plačanih podrepnikov bo jugoslovanska javnost, kolikor je merodajna, tako zoper nazije, kakor tudi zoper laške | fašiste, saj je drug drugemu_ podoben kakor jajce jajcu. Dostikrat sem doživel, da ; kak Amerikanec le težko pravilno presoja evropejsko in posebno slovansko mentaliteto. sC Kakor precej jezno poročajo brezbožni viri, je v okviru prejšnje Rusije še vedno kakih 30 miljonov takih, ki so niso podali povsem brezbožrii-kom in se držijo kolikor toliko pravoslavja, ruske cerkve. Po priključju baltiških držav in vzhodne Poljske je prišlo pod Sovjete kakih 20 miljonov katolikov in pravoslavnih. Šte-I vilo kristjanskih ljudi bi zna- šalo približno 50 miljonov. Ti se teoretično vsaj še držijo vere. Verske razmere med njimi so seve težavne, še bolj težavne, kakor kristjanov prvih stoletij, ki so se morali potikati po katakombah. Brez du-hovništva se versko življenje za neko dobo še vzdržuje, ker srka sok iz prejšnje dobe, kakor drevo ali rastlina ob suši. Naraščaj in nadomestilo za izpadlo duhovništvo je popolnoma nemogoč, ker boljševi-ška vlada prepoveduje vsako vzgajanje, vsako semenišče. Le na skrivnem se vtihotapi kak svečenik, pravoslaven ali katoliški, in deluje med verniki enako na skrivnem, ko vla-. da ne trpi "religioznega stru-| pa." Vsekako je tudi ta ostanek zamenje, da vlada ni mogla zavladati nad srci, dasi je postopala z vsemi nasilnimi sredstvi, ki so ji neovirano na razpolago. Izven Rusije je oživelo gibanje za zedinjenje zapadne in vzhodne cerkve vsaj v nekih krogih. Katoliška čerkev gre do skrajnosti, da se vzhod-' nim ohrani vse, na kar so sil-! no ponosni, in kar je dobro. Pri dogmatiki sta le dve točki, ' kjer je v nauku razlika. Posamezniki prihajajo, kakoi 1 tudi že pod carji, po temeljitih j študijah do resnice in se pri družijo katoliški cerkvi urad ni pravoslavni krogi, koliko! se še udejstvujejo izven Rusi 1 je, stojijo še vedno ob strani J Zapaziti pa je dobro voljo nt 3 obeh straneh, in upanja, dt * udar, ki je zadel pravoslavj« v po revoluciji, ne ostane bre: dobrih posledic za zbližanji r vsaj, niso neopravičena. Do e sledno se dela pri "ruskih mi u, sijonih." Pri nas v Ameriki j to delo v rokah čeških bene a diktincev v opatiji Leslie, 111 l" Izdajajo v ta namen posebei list "Cerkovni Golos," ki im rusko in angleško besedik Vsi katoliški Slovani naj bi s oprijeli tega dela, saj je n? ' men j eno dobrobiti! naših sle l" vanskih bratov, in naj je t ; bratstvo še tako malo v zaves1 in zavednosti. Vsaka dobr 0 stvar ima majčken započetel o n -0- Pisatto polje JIML* TTVNHBAC SRCE V OKOVIH . ROMAN - NAPISAL' MIRKO BRODNIK