PRED NOVO KRIZO OKOLI CIPRA
MAKARIOS NE POPUŠČA
Kriza, ki je pred nekaj leti grozila spremeniti vzhodni del Sredozemlja v bojno torišče, se spet vrača na površje. Med Grčijo in Turčijo ostajajo namreč računi glede otoka Cipra neporavnani ter so jih minule tedne spet začeli pregledovati v Atenah in Ankari.
V obeh prestolnicah so si edini glede izvora krize, toda ne glede načina, kakor jo rešiti. Tik pred napovedjo sestanka med turškim in grškim zunanjim ministrom minulo pomlad je ciprski vlastodržec nadškof Makarios odletel v Moskvo, da bi si pridobil morebitnega zaveznika v svojem boju proti obema državama.
Iz Moskve se je vrnil odločen blokirati sleherno turško in grško akcijo, ki bi mogla premostiti prekinjena pogajanja med ciprskimi Grki in Turki, ki so se vlekla že več kot tri leta. Ko je grški predsednik Papadopulos poslal Makariosu pismo, naj vpliva na zmanjšanje napetosti na otoku, je Makario-sov tiskovni urad dovolil objavo vsebine Papadopulosovega pisma v tisku, z namenom, da bi škodoval Papadopu-losu v Grčiji sami. ©asi Papadopulos ni posebno priljubljen, ta zarota proti njemu Makariosu ni uspela. Večina Grkov namreč podpira Papadopulosa v njegovih naporih, da bi preprečil nove spopade na Cipru.
Ko je novi turški režim nedavno prevzel oblast in proglasil obsedno stanje v državi, so v Atenah skušali obnoviti dobre odnose z Ankaro. Grčija in Turčija sta članici NATO ter predstavljata področje jugovzhodne operativne cone te organizacije ter kontroliral prostor med Črnim morjem, se pravi ZSSR in Bližnjim vzhodom.
Papadopulos je šel tako daleč, da je pisal turškemu predsedniku Nihatu Erimu, za obnovo dobe prijateljstva med obema državama, kakor je bila za časa grškega predsednika Venizelosa in turškega predsednika Ataturka. Namignil je celo na možnost bodoče federacije med Grčijo in Turčijo.
Erim mu je odgovoril, da je težko misliti na nadaljnje korake, dokler ne bo zadovoljivo rešeno vprašanje dvajset odstotne turške manjšine na Cipru. Papadopulos meni, da bi mogla vsaj delna federacija med Turčijo in Grčijo uspešno reševati ciprski problem, Irim pa misli, da naj bi bil prvi korak federacija na Cipru.
Kakor je znano, smatrajo Grki po tradiciji Ciper za svoj otok. Dejansko
POTRES V SOCIALISTIČNI
DEMOKRACIJI
(Nad. s 1. str.)
lah pa je moral skupaj z drugimi političnimi dejavniki „sam0 kritično ugotoviti“, da se občinska socialistična zveza ni dovolj vključila v kandidacijski postopek kandidatov za predsedstvo in je s tem omogočila ločeno delovanje Cenetu Matičiču, ki je s tem, kot je poudaril Martin Košir „negiral vlogo SZDL in negiral demokratičnost postopka sploh“.
Na zasedanju vseh zborov skupščine SRS 21. julija pa je Janez Vipotnik oslro obsodil akcijo 25 poslancev. V
V Zvezi komunistov za tri pobudnike akcije ni mesta
Na posvetu z občnskimi sekretarji Zveze komunistov in predsednikov občinskih konferenc SZDL 31. julija je poslanec Martin Košir ugotovil, da je bila akcija Matičiča in obeh 'tovarišev izraz nezaupanja v vlogo SiZDL in da „ne morejo več ostati člani Zveze komunistov“. Treba je razmisliti tudi o tem, je dejal, če morejo še ostati poslanci. Pridružil se mu je Milan Kučan v imenu sekretariata Centralnega komiteja Zveze komunistov ter izjavil, da za Ceneta Matičiča, Toneta Remca in Ivana Krefta „v Zvezi komunistov ni mesta“.
Branijo jih
V Delu z dne 5. avgusta pa se je oglasil z obširnim člankom poslanec Zdenko Roter, ki je branil akcijo Matičiča in 25 poslancev ter je med drugim ugotovil: „Našo demokracijo sem razumel kot družbeno demokracijo, v kateri niso družbeno politične pravice priznane in zakonsko zapisane le za ogled, okrasek, marveč zato, da jih ljudje čimbolj uporabljajo in na ta način odpravljajo pregrajo med seboj in političnimi predstavniki na vseh straneh.“
je imela otok v oblasti Anglija, ki ga je ob osvoboditvi proglasila za samostojno republiko. Grki se s tem niso sprijaznili ter so z 10.000 možmi zasedli otok. Leta 1964 so se Turki resno pripravljali na vojno z Grčijo ter je spopad dejansko preprečil severnoameriški predsednik Johnson. Končno je bila na otok poslana oborožena sila Združenih narodov ter so se med grško večino in turško manjšino na otoku začela dolgovezna in doslej brezuspešna pogajanja.
Toda Makarios ostaja do Turkov neizprosen ter ima v Moskvi zvestega zaveznika, kadar hoče razplamteti žerjavico, ki tli na otoku. Ciper je za Moskvo najprimernejše sredstvo, da more z njim vsak trenutek zabiti klin med NATO, Grčijo in Turčijo.
Večina Grkov hoče ves Ciper, večina Turkov pa vsaj delitev. Sedanji vladi, grška in turška, pa iščeta kompromisno rešitev. Če Makarios ne bo s svoje strani pristal na kompromisno rešitev — in ima še vedno večino ciprskih Grkov na svoji strani — potem bo moral NATO tudi Ciper spet postaviti na seznam takih kritičnih točk kakor sta že Malta in Islandija.
„Zaslužni upokojenec Hruščov44 — umrl
Drugovrsten pokop
Bivši sovjetski diktator Nikita Hru-ščev je, zadet od srčne kapi, umrl že .minulo soboto, toda sovjetsko partijske glasilo Pravda je šele dva dni pozneje uradno poročala o njegovi smrti.
Sovje'ska uradna agencija Tass je razposlala poročilo o smrti Hruščeva šele večer po njegovem pokopu. Poročilo sta podpisala Centralni komite sovjetske KP ter sovjetska vlada s Ko-sygincm na čelu, in :se kratko glasi: „Centralni komite komunistične partije Sovjetske zveze in ministrski svet Sovjetske zveze z žalostjo naznanjata, da je 11. septembra 1971, v svojem 78. letu starosti umrl zaslužni upokojenec Nikita Sergejevič Hruščev, po težki in dolgi bolezni.“
Nato Tass omenja njegove funkcije, ki jih je imel, ko je kmalu po Stalinu od 1953 do 1964 vladal v Kremlju: „Bivši prvi tajnik Centralnega komiteja komunistične partije in predsednic ministrskega sveta Sovjetske zveze.“ Hruščev je bil ministrski predsednik
V obrambo Matičiča in tovarišev pa so nastopili tudi študentje. Izvršni odbor skupnosti študentov je na svoji seji z dne 6. avgusta sestavil posebno poročilo za javnost, ki je bilo objavljeno v ljubljanskem Delu 8. avgusta, št .dent pravijo med drugim v prvi točki poslanice: „Postopek, s katerim 'se hoče one-mogociti in diskreditirati nekatere najaktivnejše poslance in republiški zbor v celoti, pomeni lahko resno oviro pri nadaljnjem delu najvišjega predstavniškega organa v Sloveniji“. V točki drugi ugotavljajo: „Postopek proti skupini poslancev republiškega zbora bi lahko postal nevaren precedens za nadaljnje delo poslancev in ovira nadaljnji demokratizaciji slovenske družbe.“ V tretji točki pravijo: „S postopkom, proti skupini poslancev v zvezi komunistov in SZDL se ne moremo strinjati.“ In končno ugotavljaj0 v četrti točki: „Tudi študentje smo javno kritizirali kandidacijski postopek SZDL, vendar smo bili v svoji kritiki na republiški konferenci grobo zavrnjeni. Res je, da naša kritika ni bila kompleksna in ne dobro pripravljena, vendar je dobila danes na pomenu, ko smo lahko prebrali o aktivnosti občinskih konferenc SZDL Domžale in šiška. Seveda nista :ti občini nikaka zijema! Ta naša kritika je bila v skladu z našimi trajnimi prizadevanji za demokratizacijo volilnega procesa kot dela samoupravne prakse.“ Tako študentje.
S študentovskim „poročilom javnosti“ z dne 6. avgusta pa zadeva ni bila še končana. Bilo pa je že do tedaj razvidno. da je bila kandidatura Ribičiča posledica volilnega manevra in da je osovražen tudi pri mnogih „zgrajenih“ komunistih. V sredo, 11. avgusta, je bha na seji izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva obširna razprava o „akciii 25 poslancev“. O tej razpravi in nadaljnjem pofeku bomo poročali pozneje.
Mednarodni teden
Nixon je objavil, da njegova vlada ne bo podaljšala zamrznenja cen in plač čez 12. november t. 1. ter napovedal dolgoročni program, gospodarske stabilizacije, da „ZDA ne bodo postale plen nekontrolirane inflacije“. Napovedal je tudi nove davke za ustvaritev 20 milijonov novih služb v prihodnjih dese ih letih. Medtem so ameriški in japonski finančni strokovnjaki začeli razgovore D posledicah revalvacije japonskega jena in ameriške uvedbe desetodstotne carine na uvoz.
Urugvajski komunistični teroristi Tupamaros so po 240 dneh ujetništva izpustili britanskega veleposlanika v Urugvaju Geoffreya Jacksona, Takoj po osvoboditvi je Jackson odletel v London na poročanje. V svojem ujetništvu zadržujejo teroristi še štiri žrtve.
Fidel Castro namerava obiskati Čile pred koncem letošnjega leta. Kakor je znano, je Allende povabil Castra v čile takoj po zmagi na volitvah lansko leto.
Perujski zunanji minister se mudi v Titovi Jugoslaviji ter je s Titovim zunanjim ministrom Tepavcem razprav-ljal o konferenci skupine 77 tkim. nerazvitih držav, ki bo prihodnji mesec v Limi. Niso objavili, če se bo tudi Titov delegat udeležil te konference.
Glasilo sovjetske vlade Izvestja so v dolgem članku primerjale kitajske komunistične veljake z zahodnonemškim „konzervativnim“ politikom Jožefom Straussom, za katerega je znano, da je eden naj odločnejših protikomunistov v Zahodni Evropi.
Allende vodi čilsko gospodarstvo tako „gospodarsko“, da se je ponižal in vzel 20 milijonsko dolarsko posojilo celo od revne Bolgarije, ki sama dobiva posojila iz ZSSR. Bolgarija je dala Čilu posojilo na 12 letno odplačevanje na 2,5 odstotne letne obresti.
V Indiji je po resnih poročilih ok.
8.200.000	beguncev iz Vzhodnega Pakistana. Te dni je del Indije prizadet vsled velikih poplav ter je 'tudi nad
200.000	Indijcev ostalo brez strehe nad glavo.
od leta 1958 naprej, medtem ko je bil šef sovjetske partije že od leta 1953.
Pokopali pa so Hruščeva na nekem samostanskem pokopališču ob reki Moskvi, kjer pokopavajo drugovrstne politične veljake ter ruske „kulturne heroje“.
Rdeča Kitajska v SN
DVA AMERIŠKA PREDLOGA
Razprava o včlanjenju rdeče Kitajske v Združene narode se bo predvidoma začela na letošnjem zasedanju Glavne skupščine ZN sredi oktobra, glasovali pa bodo o zadevi prve dni novembra.
Letos ima Glavna skupščina na programu 109 točk. Vprašanje članstva rdeče Kitajske v ZN ima številko 26 ter bodo o njem razpravljali na 26. seji Glavne skupščine, ki bo začela zasedati 21. septembra. Letošnji program je najdaljši v zgodovini ZN ter 'se bo tudi prvič zgodilo, da bodo ZDA podpirale predlog o včlanjenju rdeče Kitajske v to organizacijo.
Ko je Nixon naznanil svoj obisk v Pekingu, so v Washingtonu objavili, da bodo ZDA podprle predlog o včlanjenju rdeče Kitajske v ZN, da pa bodo istočasno nastopile proti izgonu Formoze iz ZN.
Ameriški delegat pri ZN George Bush nabira zaveznike za to ameriško politiko o Kitajski in Formozi v ZN, da bi ZDA mogle preprečiti enostavno zamenjavo predstavnikov obeh Kitajsk v organizaciji.
Uradni predlog za včlanjenje rdeče Kitajske je letos spet predložila Albanija, ki je tudi predložila predlog o izgonu Formoze iz ZN ter pripustitvi Pekinga kot edinega predstavnika Kitajcev.
Ameriški delegat Bush je doslej v imenu ameriške vlade predložil 30 delegacijam osnutek dveh predlogov: prvi predlog smatra vprašanje izgona Formoze za „važno vprašanje“ ter bi bila v takem primeru potrebna dvotretjinska večina v Glavni skupščini za izgon Formoze. ZDA menijo, da bodo izgon Formoze na ta način mogle preprečiti; drugi predlog pa predvideva potrdilo pravice obeh, kitajskih nacionalistov in kitajskih komunistov, do sedeža v ZN. Ameriška predloga ne govorita 0 vprašanju, katera od obeh Kitajsk bo imela pravico do članstva v Varnostnem svetu ZN, kjer vlada veto.
Krščanstvo, če ga hočemo v resnici živeti, potrebuje neprestanih popravil, nenehnih obnov, vedno novih zagonov. Krščansko življenje ni mehkužno ali lahko, ni lagodno ali samo zunanje, ni slepo optimistično, nravstveno prilagodljivo ali brez volje. Krščanstvo je veselo, vendar brez uživanjaželjnosti.
Pavel VI. 24. julija 1968.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
OSTER OBRAT — KAM?
V ponedeljek, 13. t. m., je vlada v svoji gospodarski politiki napravila oster obrat. Ta dan je Centralna banka s posebnim dekretom o kreditnih pismih z inozemstvom praktično za nedoločen čas prepovedala vsak uvoz tujih izdelkov. Ta ukrep je posledica obupnega padca dolarskih in sploh valutnih rezerv Centralne banke, o čemer je pričala tudi črna dolarska borza, kjer je protivrednost v pesu zrasla že na 690 za dolar. Razni koraki, ki jih je vlada doslej pod-vzela, niso prinesli zaželenih uspehov. Tako da je sklenila seči po tem zadnjem in obupnem ukrepu.
Ta vladni korak je bil storjen prav v času, ko se tudi na političnem in sindikalnem polju dogajajo razne spremembe. Tako se med sindikalnimi opazovalci že nekaj časa govori o bistvenih spremembah v delavskem gibanju. Mnogo se ve povedati o vedno manjšem vplivu glavnega tajnika CGT Ruccija. To je prišlo zlasti do izraza pretekli petek, 10. Da si pridobi delavsko naklonjenost je Rucci dosegel, da je vodstvo CGT proglasilo za ta dan stavko kot „počastitev spomina ge. Eve Peron“. Veliko nezadovoljstvo sicer pretežno peronističnega delavstva je Ruccija pripeljalo, da je ponovno sklical sejo vodstva CGT, ki pa se mu je uprlo in je bil tako prisiljen stavko odpovedati. Ker
pa je na vidiku tudi skorajšnje zedinjenje raznih peronističnih sindikatov v tako imenovano skupnost „62 organizacij“, je Ruccijev položaj zelo kritičen; če do edinosti pride, je skoraj gotov njegov prisilen umik iz glavnega tajništva CGT.
Nezadovoljstvo med delavstvom je zlasti zaradi majhnih povišic. Splošno se je pričakovalo, da bo povišica dosegla 25%, a 5.000 starih pesov v najboljšem slučaju predstavlja le 15%, pri nekoliko večjih plačah pa niti ne doseže 10%. Vlada je sicer za izpeljanje „socialnega premirja“ ponudila druge u-krepe, kot je zamrznjenje cen do januarja prihodnjega leta in druge, a položaj delavca je kljub vladnim naporom vsak dan slabši.
V nekaterih krogih se tudi omenja, da ima vlada še nekatere druge načrte, če bi se položaj kritično poslabšal: tako je govora o „socializaciji“ zdravstva, o pogonu sindikalnih socialnih del, o sou-deRženju delavstva pri dobičku, a nestabilnost položaja trenutno onemogoča vsak tak korak.
'Če se sedaj povrnemo na prepoved uvoza, lahko najdemo neko celotno povezavo. Sredi političnega dialoga in sindikalnih manevrov, se je vlada znašla pred težko gospodarsko krizo. PrepovedNrvoza je le zaključek ene dobe in pričetek druge. Obrat, ki še ne vemo, kam pelje.
„Samo eno vprašanje...44
Težave prevečkrat anketiranega humorista
Konca sveta ne bo spremljalo niči grmenje niti potoki solza. Prav gotovo pa ga bo spremljala anketa. Američani se rušijo pod njimi in nikdar ne morete zapustiti doma, ne da bi vas kdo ne povprašal o vašem mnenju o čem.
Pred dnevi sem moral odleteti v New York. Ko sem se pogreznil v naslonjač, da bi malo zadremal, mi je sprevodni-ca pomolila vprašalnik: „Bi ga hoteli izpolniti za našo družbo?“ Prebral sem vprašanja. „Ste zadovoljni s postrežbo? Katere pijače ste naročili? Kakšno barvo predlagate za naše prtljažne mreže ? Zakaj potujete ravno z našo družbo?“
Vprašalnik sem skrbno izpolnil. Ko sem prispel v hotel in vstopil v sobo, sem na nočni omarici zagledal nov vprašalnik.
„Uprava vam bo zelo hvaležna, če boste odgovorili na naslednja vprašani: Ali je bila soba ob vašem prihodu pospravljena ? Ali je bilo v kopalnici dovolj brisač? Umivalnih vrečk? Kolikokrat se mislite okopati med bivanjem v hotelu?“ Itd.
Moral sem se odpovedati kosilu, če 'em hotel vprašalnik kar ise da skrbno izpolniti. Potem ko sem ga izročil u-pravniku, sem stopil na cesto, da bi poklical taksi. K meni je stopilo prikupno dekle v mini krilu in reklo: „Ali ne bi hoteli odgovoriti na nekaj vprašanj ankete, ki jo je za preučitev new-yorškega turizma pripravila naša u-stanova ?“
„Zamudil bom,“ sem ugovarjal.
„Saj ne bo dolgo. Kako dolgo že čakate taksi?“
„Nekaj minut. Aha, je že tu,“ sem dejal.
„Prosim, gospod, še nekaj vprašanj :mam za vas.“
„Pohitite,“ sem po rotil.
„Čemu ste prišli v New York?“
„Ker imam poslovne sestanke,“ sem prestrašeno odvrnil.
„Potemtakem ne radi zabave?“
„No, če povem po pravici, bi se rad tudi malo pozabaval. Vendar pa ne prej, dokler ne bom zvedel, kaj mi bodo povedali na teh sestankih. Ah, spet je prišel taksi.“
Preprečila mi je, da bi ga poklical, 'n nadaljevala:
„Bi mi lahko povedali, kaj vam v New Yorku ni všeč?“
„Da me motijo z vprašanji, ko sku-š-m poklicati taksi.“'
„Le dvajset vprašanj vam moram še postaviti, gospod. Ali si med sprehodom po našem mestu ogledujete izložbe?“ itd....
Naposled sem se je znebil, taksijev ra ni bilo nikjer več, zato sem moral na sestanek odpešačiti. Nekaj ulic dalje rhe je ustavil možakar z veliko aktovko v roki in mi dejal: „Oprostite, gospod, kaj menite, ali priljubljenost newyorškega župana gospoda Lindsa-ya narašča, pada ali stagnira?“
„Ne sanja se mi. Nisem od tod. Živim v Washingtonu.“
„V Washingtonu?“ Iz aktovke je potegnil nov list. „Mislite, da priljubljenost Nixona narašča, pada ali stagnira?“
„Bi se radi norčevali iz mene?“ sem ga vprašal.
„Najprej mi govorite 0 Lindsayu, nato pa nenadoma o Nixonu.“
„Nas ostane med nam. Igram na dveh straneh in sem obenem zaposlen pri dveh ustanovah ža politične ankete.“
Poskusil sem se mu izmuzniti, pa mi je zaprl pot. „Dobro, če vas politika ne zanima, vas lahko anketiram za ustanovo, ki želi ugotoviti, kakšno je povpraševanje po cigaretah s čokoladnim okusom.“
Spustil sem se v tek, da bi mu p j ■ begnil, in ker mi je bil tik za petami, sem se zatekel v neko cerkev na 5. aveniji. Maša se je pravkar končala in duhovnik mi je pomolil potiskan list, na katerem sem bral: „V želji, da bi večerne maše, bolje pripravili, vas prosimo, da nam poveste, ali ste bili:
—	čustveno zadovoljni,
—	duhovno napolnjeni,
—	zadovoljni z glasbo našega organista.
—	Ali ste imeli dober poglsd na oltar?“
Izpolnil sem list in odšel. Pred cerkvijo me je čakal možakar z aktovko. „Pa mi vsaj povejte, kaj menite o hot pants?“
International Herald Tribune —
Art Buchwald
KONTROLA RASTLIN
Slovensko Fitokarantensko postajo bodo ustanovili na ■ Jesenicah. Tam bodo strokovnjaki za rastlinske bolezni in za rastlinske škodljivce vsadili vzorce semen, katere bodo uvozili. Ugotavljali bodo, če niso semena okužena s skritimi boleznimi ali škodljivci. V tem gojišču bodo vodili poseben spisek podjetij, ki dobavljajo okuženo seme. Kasneje bodo seme podjetij, ki jih bodo imeli na spisku, prodajali šele, ko bo vzorec ponovno ; preizkušen v vegetaciji.
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 37
BSLOVENIA LIBRE
• ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«I •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■*«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
NAČRTNO OSIROTENJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
Resna beseda k novi knjigi W. Mucherja
V tej številki objavljamo tretji del članka, „Rušenje temeljev slovenske vernosti in narodnosti na Koroškem“, ki ga je ob novi knjigi župnika Mucherja spisal dr. Rudolf Klinec.
La protesta de Solzenicin
Hace poco, diez agentes de la policía soviética, secuestraron a Alejandro Gorlov, amigo del'mundialmente famoso escritor Alejandro Solzenicin y lo llevaron a un bosque donde lo sometieron a torturas.
Solzenicin, el premio ¡Nobel de literatura de 52 años, envió una carta de protesta al jefe de la KGB policía secreta soviética, en la cual niega las declaraciones de algunos agentes, que expresaron que a „Gorlov lo confundieron con un ladrón“, al que estaban esperando en las proximidades de la casa del escritor. Asimismo Solzenicin refuta una nota de la KGB, en la cual se niega la participación de sus miembros en el hecho, aduciendo que fue protagonizado por elementos de la milicia.
“Largos años he callado frente a procedimientos ilegales de sus subordinados: controlan mi correspondencia, de la cual han secuestrado más de la mitad, escuchan mis conversaciones telefónicas, instalan aparatos de audición secretos en mi casa y mi jardín; pero después de este ataque ya no callaré!” dice Solzenicin en su carta, que fue reproducida y enviada a todos los presentantes de agencias extranjeras n Moscú.
Solženicinov protest
Deset sovjetskih policijskih agentov je pred kratkim ugrabilo Aleksandra Gorlova, prijatelja svetovno znanega sovjetskega pisatelja Aleksandra Solže-nicina, ga odvlekli v gozd ter s0 ga tam mučili.
Solzenicin, 52-letni Nobelov nagrajenec za literaturo, je takoj pisal protestno pismo šefu sovjetske tajne policije KGB Juriju Andropovu, v katerem oporeka izjave drugih policijskih agentov, da so „Gorlova zamenjali za tatu“, na katerega so čakali v bližine Solženicinove dače. Prav tako Solženicin zavrača objavo KGB, da policisti, ki so ugrabili Gorlova, niso bili člani KGB, temveč pripadniki sovjetske milice ter ogorčeno nadaljuje:
„Dolga leta sem molčal nad nezakonitim postopanjem vaših podrejenih: kontrolirajo mojo pošto, nad polovico so jo doslej zaplenili, prisluškujejo mojim telefonskim razogovorom, postavljajo prisluškovalne aparate v moje stanovanje in po vrtu, toda po včerajšnjem napadu ne bom več molčal.“
Pismo je Solženicin razmnožil in ga razposlal predstavnikom tujih agencij v Moskvi.
POTRES V SOCIALISTIČNI DEMOKRACIJI
Akcija 25 poslancev proti kandidaturi Mitje Ribičiča
Diplomatske ofenzive
Leonid Brežnjev, glavni tajnik sovjetske KP, bo predvidoma še ta mesec prišel na obisk v Beograd. V oktobru namerava obiskati Pariz, proti koncu leta pa verjetno še neko drugo državo.
Sovjetski predsednik Aleksej Kosygin se bo v oktobru mudil v Alžiru, pro i koncu letošnjega leta pa bo odletel v Kanado.
Državni predsednik Nikolaj Pod-gorny se namerava podati v Severni Vietnam, nato pa obiskati Srednji Vzhod.
Bivši britanski ministrski predsednik Harold Wilson se te dni mudi v Moskvi, zahodnonemški predsednik Willy Brandt se bo prav tako podal tja.
Ameriški predsednik Richard Nixon je napovedal svoj obisk v Pekingu.
Vlade velesil s0 v minulih mesecih pripravile vsaka svojo diplomatsko ofenzivo — nekateri menijo, da 'so diplomatske oefnzive manj nevarne, kakor vojaške, drugi spet, da lahko napravijo večjo škodo, kakor plohe krogel — in začenja se prava propagandna vojna izjav, napovedi, ugibanj in diplomatskih obiskov političnih veličin v najbolj nepričakovane prestolnice.
Na površju vsi ti diplomatski premiki morda izgledajo skrbno pripravljeni in že dolgo načrtovani, so pa mnogi izraz stisk, v katerih se nekateri režimi, bodisi to bodisi onstran železne zavese nahajajo.
Dejansko je danes vsem razvidno, da skoro ni vlade ali režima, ki ne bi imel problemov, toda takih, kakor jih težijo dandanes, že dolgo v zgodovini ni bilo.
Zapletenost modernega življenja, na obeh 'straneh železne zavese, postaja tako resna in neuresničena pričakovanja in upi množic ljudi se tako grmadijo, da jim vlade, pa naj bodo to demokratične, socialistične ali komunistične, posamič že ne morejo biti več kos.
Na najbolj vidnem mestu sta v tem pogledu vladi najmočnejših velesil na svetu: ZDA in ZSSR. Pridružuje se jima komunistična Kitajska.
Komunistični blok, sovjetski in kitajski del, se otresa svojih zunanjepolitičnih problemov na ta način, da vali krivdo za svoje neuspehe enostavno na ZDA. Washington ostaja, kljub rednim diplomatskim stikom, za Moskvo in za Peking kapitalistični sovražnik številka ena komunistične ekspanzije in sistema.
ZDA označujejo v Aziji za imperialistično silo, v Evropi za izolacionisti-čno. Ponekod trdijo, da je najbolj kapitalistična in najmočnejša država na svetu, drugje pa jo zavračajo kot prerevno in že preutrujeno, da bi še mogla igrati odločilno vlogo v modernem svetu. V Moskvi in Pekingu zahtevajo, da razpusti svoja oporišča in umakne vse svoje vojaške in gospodarske sile domov, v Tokiju, Parizu. Bonnu in Londonu pa se bojijo, da bi Washington to storil.
Tudi Moskvi in Pekingu se dogaja mnogokje enako, vendar sta oba komunistična režima na mnogo boljšem položaju, kakor so ZDA, vsaj v enem pogledu: Maocetung za svoja dejanja nikomur ne odgovarja, prav tako tudi Brežnjev ne za svoja. V demokratičnih državah, pa naj bodo še tako trhle, morajo vlade še vedno odgovarjati vo-lilcem in dokazovati pravilnost svojih dejanj.
Tako ZDA, kakor ZSSR in rdeča Kitajska, imajo svoje politične in gospodarske interese razpredene po vsem svetu. Kadar branijo svoje interese n. pr. v Aziji, jih eni obtožujejo, da zanemarjajo 'svoje interese v Evropi ali Afriki, drugi pa trdijo ravno obratno. Tipičen primer za to je n. pr. Nixonova politika vzpostavljanja normalnih diplomatskih odnosov s Pekingom. Na Formozi Nixona sedaj obtožujejo, da pozablja na stare ameriške obveznosti d0 otoka, v Tokiju pa, da Washingto-nu že ni več mar za japonske interese v Aziji.
W. Mucher pravi, da se hoče boriti za zmago načela o spoštovanju vseh nasprotnih mnenj in stališč. Toda njegovo delovanje, in še posebej kniiga, nikakor nista priča 'takega spoštovanja. Le preveč nestrpno vsiljuje svoje trditve, le prepikro in preveč zaničljivo govori in piše 0 drugače mislečih, pa naj bod0 papeži, kardinali, knezi ali kosezi, znanstveniki ali umetniki, dr. Franc Grivec ali dr. Maks Miklavčič.
Značilen je zlasti njegov je..xi prezir, če že ne pravo sovraštvo, do dr. Miklavčiča, priznanega slovenj!-ega zgodovinarja. Očita mu, da je p;,tvoril zgodovinsko listino (str. 151) in da se je posluževal sleparskih manevrov (str. 142); žali njegovo duhovniško čast, ie je sploh kdaj odprl brevir, prečita! življenjepise sv. bratov in zlasri Griv-•gevo delo ter da najbrž zahrbtno sodeluje pri sestavi novih beril v brevirju (str. 151-152). Zato ga zafrkljivo opozarja — to pa ni več samo osebna žalitev zgodovinarja dr. Miklavc ca, temveč pekoča žalitev vsega slovenskega naroda — naj nikakor ne bledeče o Gospe Sveti kot o slovenskem narodnem svetišču, kajti če hoče poiskači resničnih širiteljev krščanstva med Slovenci, naj se nikakor ne ozira na sever, h Gospe Sveti, ampak na zapad, v O glej. Zatorej naj gre dr. Maks Miklavčič raje proti zapadu, v Oglej, in naj tam resnici svoje naklepe: to je naj tamkaj poskuša vreči skozi okno italijanske duhovnike in jih nadomestiti z njemu dragimi slovenskimi duhovniki. Tam bo potrkal na pravi naslov: želim mu, da bi tamkaj docela uspel in uresničil svoje želje!1* (str. 155).
O cerkvenem zgodovinarju dr.' Miklavčiču in o njegovih znanstvenih zaslugah za Cerkev na Slovenskem je ob njegovi smrti (19. 1. 1971) ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik, v poslovilnem pismu, napisal besede, ki jih je ob odprtem Miklavčičevem grobu prebral pomožni škof dr. Stanko Lenič, ki je namesto obolelega nadškofa vodil pogrebne obrede:
„Ne morem iti mimo tvojih znanstvenih zaslug za Cerkev, na Slovenskem. Veliko si pisal o naši cerkveni zgodovini... Omenim naj tvojo veliko zaslugo, da si kot objektivni cerkveni zgodovinar branil čast in svetost slovanskih apostolov Cirila in Metoda in zavračal zmotne trditve nemško čutečega župnika Mucherja pri Gospe Sveti. Želim, da bi kdo od naših zgodovinarjev nadaljeval tvojo obrambo slovanskih blagovestnikov in se tako zavzemal tudi za pravice naših koroških rojakov.“
Prav tako hudo gospodarsko ofenzivo proti ZDA je sprožil skoro ves svet ob nedavnem Nixonovem razvrednotenju dolarja in uvedbi carine na uvoz nekaterih produktov. Medtem ko so bile ZDA sebične in pohlepne, če niso hitro ugodile zahtevam po dolarskih posojilih, pa so sedaj prav tako sebične in pohlepne, ko se hočejo zaščititi pred lastnim finančnim polomom.
Korak katere koli velesile v katero kol smer, poliiično ali gospodarsko, odjekne po vsem svetu. Velesile si prav zaradi svoje razsežnosti izven svojih meja vedno bolj vežejo roke, sebi in drugim državam, kajti le-te so na en ali drug način neizprosno navezane nanje in med seboj.
Spoznanje, da so gotovi interesi 'skupni vsem, velikim in majhnim narodom in državam, velikim in majhnim politierfim in gospodarskim skupnostim ali blokom, si sicer počasi, a vendar utira pot. Ta proces bi bil vsekakor hitrejši, če ne bi skoro polovica človeštva morala životariti pod komunističnimi režimi in 'sistemi, ki ga vsled svoje reakcionarnosti zavirajo.
I Spoštovanje do nasprotnih stališč? Le kako more trditi, da spoštuje spoznanja in znanstvena dognanja drugače mislečih oseb tisti, ki si lasti pravico, da z viška vse sodi in razsoja ? Tisti, ki z globokim zaničevanjem smeši zgodovinska dejstva, o katerih poročajo trdni zgodovinski viri in o katerih so bili prepričani že davni rodovi? Tisti, ki se se vnaprej zaklel, da bo dokazal, da je bila slovenska prisotnost na Koroškem vedno malenkostna in docela nepomembna ter da je vse to, s čimer se Slovenci na Koroškem ponašajo, le bajka, izmišljotina, pravljica?
Ne! Župnik Mucher ne kaže nobenega spoštovanja do tistih izrednih o-sebnosti in velikih zgodovinskih dogodkov, ki že stoletja prenapolnjujejo slovenska srca s hvaležnostjo in resničnim ponosom! S pravim užitkom zanika svetost blagovestnikov Cirila in Metoda, smeši prepričanje koroških Slovencev, da je bil sv. Modest tudi njihov misijonar in škof, in še zlasti u-bija njihovo zavest, da je Gospa Sveta prav na poseben način tudi 'njihova zave niča. Zaganja se pa ne samo v verska izročila naših koroških rojakov, pač pa tudi v narodna: velika samoprevara je, tako trdi, vsak0 poročilo o slovenskih vojvodih in o njihovem umeščanju na Gosposvetskem polju.
Kar Slovence žali, niso toliko njegove smele trditve, ki se bodo v svoji zlaganosti klavrno porušile, pač pa pikra zafrkljivost, ki meji že na sovraži vo, s katero hoče zadeti slovenski ponos. Kar nič ne zakriva, da je njegov namen, izpodrezati korenine, ki vežejo današnje Slovence na sam izvor, na početke slovenske vernosti in narodnosti. Gre torej za načrtno osirotenje slovenskega ljudstva, za razbitje verske in kulturne dediščine koroških Slovencev, ki naj se nato kot berači, brez lastne zemlje in zgodovine, umaknejo v pozabo in potonejo v nemštvu.
Lahko trdimo, da ima knjiga namen, sejati dvom in malodušnost v srca naših rojakov, da bi jim zamrla poslednja iskra narodne zavesti in ponosa, tako da bi se brez odpora predali neizbežni usodi dokončnega ponemčenja. Zato se pa tudi knjiga konča s slavospevom in grožnjo: s slovospevom koroškemu plebiscitu, koroškim brambovcem in koroškim ljudskim štetjem, z grožnjo, ki jo vsebuje poziv, naj vsakdo, ki meni, da je na Koroškem preveč nemštva, pobere šila in kopita in zapusti deželo (str. 160-161).
msgr. dr. Rudolf Klinec
Žalost v slovenskem športu
Odrezan vrh jugoslovanskega skakanja
Tragčina avtomobilska nesreča koncem avgusta je oblekla v črno slovenski šport. Dva vrhova jugoslovanskega vodnega skakanja, Milan Keber in Milan Hosta sta v avtomobilski nesreči našla svojo prezgodnjo smrt.
Milan Keber še je zelo uveljavil v vodnem skakanju kmalu po vojni in 'segel prav med evropske športne zvezdnike. Pred kratkim se je umaknil tekmovanju, da bi kot 'trener vzgajal nov rod športnikov. Prav zadnji čas je bil izbran za 'trenerja jugoslovanske reprezentance.
V isto reprezentanco se je uvrstil Milan Hosta, ki je letos osvojil naslov državnega prvaka v skakanju s stolpa. Bil je tudi vpoklican v reprezentanco. Za tem pa je tudi dosegel že prve mednarodne uspehe na tekmovanju v Avstriji.
Lahko rečemo, da je z njuno smrtjo, ko je bilo Kebru 42 let, Hosti pa šele 21, odrezan vrh jugoslovanskega športnega udejstvovanja v panogi vodnega skakanja.
Kakor smo poročali v Svobodni Sloveniji, je republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva predlagala v predsedstvo SFRJ kot predstavnika Slovenije Marka Bulca in Mitjo Ribičiča. V začetku je zgledalo, da g’ede te kandidature ni bilo posebnih nesoglasij, četudi so bili med. dodatnimi kandidati: Stane Kavčič, Edvard Kardelj, Janez Vipotnik, Janko Smole in Tone Kropušek.
Za oba ta kandidata se je sporazumel republiški politični aktiv, v katerem so sodelovali predsedniki in podpredsedniki družbeno-političnih organizacij, republiške skupščične in izvršnega sveta.
Dopolnilo novemu zakonu
Ker so bile tokrat prvič volitve članov predsedstva SFRJ, ie morala republiška skupščina Slovenije sprejeti ustrezen zakon, ki je bil na dnevnem redu republiškega zbora 8. julija. Poslanec Tone Remec pa je predlagal še dopolnilo (amandma) k prvemu členu, ki naj bi se glasil takole: „Predlog za izvolitev dveh kandidatov poda republiška konferenca SZDL ali skupina 20 poslancev vseh zborov skupščine SRS.“ Na istem zasedanju je republiški zbor sprejel zakon s predloženim dopolnilom Toneta Remca, ki so ga podprli še poslanci: Ivan Kreft, Cene Matičič, dr. Vojan Rus, Franc Svetelj, Miloš Polič, Bogdan šnabl, Ivan Pučnik, Karel For-te, Rado Pušenjak in Janez Verbič. Naslednjega dne, to je 9. julija, je republiška konferenca SDZL dokončno potrdila za predsedstvo Jugoslavije kot kandidata iz Slovenije Marka Bulca in Mitjo Ribičiča. Sergej Krajger pa je ko1' predsednik skupščine že po svojem položaju tudi član predsedstva SFRJ. Na konferenci sami je protestiral proti kandidatskem postopku le predstavnik študentov. Drugače pa je bil videz, da ie vsa zadeva v redu.
Akcija proti kandidaturi Ribičiča
Takoj po sprejetju zakona pa so se poslanci Cene Matičič, Tvan Kreft in Tone Remec obrnili na Edvarda Kardelja s prošnjo, da sprejme kandidaturo. Takoj je bilo opazno, da imajo navedeni trije poslanci namen spodnesti Mitjo Ribičiča. Kardelj je kandidaturo odklonil, nakar je sprejel ponudbo navedenih treh poslancev za kandidaturo dr. Ernest Petrič. Ker je bilo za kandidaturo v smislu zgoraj navedenega amandmaja potrebnih 20 podpisov poslancev, so
se Ma ičič, Remec in Kreft vrgli na delo in zbrali 25 podpisov.
Ker imena teh 25 poslancev kažejo zanimivo sliko, kdo vse je nezadovoljen s kandidaturo Mitje Ribičiča, navajamo vseh 25 imen, obenem s zborom skupščine, kateri poslanec pripada, in volilno enoto. Kratice v oklepaju pomenijo: RZ — Republiški zbor, GZ — gospodarski zbor, PKZ — Prosvetno kulturni zbor, SZZ — Socialno zdravstveni zbor. Imena 25 poslancev so sledeča: Milan Batista (PKZ, K|-anj), Benjamin Božiček (RZ, Šmarje pri Jel-šeh), dr. Milan Celestina (SZZ, Domžale), Peter Finžgar (PKZ, Škofja Loka), dr. Milan Hodalič (SZZ, Ljubljana-Vič-Rudnik), Miran Hasl (PKZ, Koper), Vida Kastrin (RZ, Ljubijana-Center), Ivan Kreft (RZ, Gornja Radgona), Polde Maček (RZ, Ljubljana-Moste-Polje), Avgust Majerič (RZ, Maribor VI), mgr. Cene Matičič (RZ, Domžale), Ivo Mikluš (GZ, Maribor), Anica Okršlar (SZZ, Ljubi j ana-šiška), Slavko Osredkar (SZZ, Jesenice), Jože Pogačnik (GZ, Domžale), Miloš Polič (RZ, Ljub-Ijana-Bežigrad), Ivan Pučnik (RZ, Slovenska Bistrica), Rudi Rebek (RZ, Ajdovščina), Tone Remc (RZ, Ljubljana-Cen^er), Zdenko Roter (RZ, Ljubljana-Bežigrad), dr. Vojan Rus (RZ. Ljub-ljana-šiška), Ivo Sonc (GZ, Domžale), Franc Svetelj (RZ, Kamnik), Marjan Tavčar (PKZ, Nova Gorica) in France Zupan (PKZ, Ljubljana-Vič-Rudnik).
Nervoznost in razburjenje
Akcija 25 poslancev je zanesla v uradne kroge zopet veliko nervoznost in razburjenost. Začelo se je razpravljanje o tej akciji v najrazličnejših forumih. Tako so 15. julija razpravljali o njem ljubljanski poslanci in predstavniki družbeno-političnih organizacij, ki pa niso uspeli skleniti nič konkretnega, ampak so ugotovili, da -je treba o tej akciji še temeljito razpravljati. Ker je bil glavni iniciator akcije poslanec Cene Matičič iz Domžal, je bila že 16. julija v Domžalah seja izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) v Domžalah in je izvršni odbor ostro obsodil poslanca Matičiča. Na podlagi referatov Janeza Vipotnika in republiškega poslanca Martina Koširja, ki sta prihitela na to sejo iz Ljubljane, je bila Matičičeva akcija obsojena kot „manipulacija in izrabljanje amandmaja“. Izvršni odbor občinske organizacije SZDL v Domža-
(Nad. na 2. str.)
Naš Dom
San Justo
VABI NA
POMLADANSKI DRUŽABNI VEČER v soboto, 18. septembra, ob 21
Sodeluje orkester PLANIKA
V Slovenskem domu v Carapacltayn
bo v nedeljo, 19. septembra, bo za člane in vse prijatelje doma pripravljeno
DOBRO KOSILO
Ob 11.30, bo v domu sv. maša za pok. B. Verčona
Po kosilu ob 16 bo govoril g. L. Erjavec 0 lepotah Slovenije: I. del Gorenjska in delno II. del Ljubljana z Dolenjsko
Lepo vabi odbor
Iščemo
Zakonski par
za hišnika restavracije v San Isidro. Delo in plača po dogovoru.
Oglasiti se na T. E.: 923-7330 od 9. do 12. ure.
Pri izlivu reke v morje
Punta del Indio vam nudi nekaj prav posebnega za vaš weekend in počitnice: svoje podnebje, lepote, jodirano vodo, pripravna mesta za motonautiko, bogat lov in obilen ribolov. Oddaljenost le dve uri. Zemljišča nasproti Playa Ruta 11 in Camping ACA. Cena od $ 35.— na mesec brez predplačila.
Zahtevajte načrte in pojasnila na:
CICOMAR S.R.L.
Chacabuco 380 29 p. T. E. 30-4014 Capital
Za dobro voljo
Opozorilo
V cirkusu:
„To je velikanska kača, ki poje navadno za večer celo svinjo. Zato prosim navzoče, da se ji ne približate preveč!“
28. septembra
SD©	SFZ
Slovenska vas
JURILEJNI
20. MLADINSKI DAN
9.30
10.30
11.15
12.—
13.—
14,—
16.—
17.30
19.—
DOPOLDANSKI PROGRAM
mladinska sveta maša odbojka SiFZ Ramos Mejia — San Martin Adrogue — Berazategui San Justo — Moron
Lanus — .....
skupno kosilo
POPOLDANSKI PROGRAM
odbojka — zmagovalca med seboj slovenska himna — argentinska himna Govorijo: predsednika SFZ Lanus in Zveze predsednici SDO Lanus in Zveze
MLADINSKI NASTOPI:
1. starostna doba — 2. starostna doba — mladenke — mladci — dekleta — fantje ■ Finala odbojke — zmagovalca četrte in pete igre • Razdelitev pokalov. — Prosta zabava
Sodeluje orkester PLANIKA
ES10VENM UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZiDA in Kanada j 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 j USA dolarjev za pošiljanje z avionsko 1 pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL I Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaooe | Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7215 ' ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
12. septembra bo orkester PLANIKA odšel na Luno
Vabi Te SFZ San Martin
V Slovenskem domu v San Martinu
bosta v mesecu oktobru dve veliki prireditvi:.
V	NEDELJO, 3. oktobra popoldne:
velika sanmartinska tombola
V	SOBOTO 23. oktobra zvečer:
pevski koncert
DRUŽINSKA NEDELJA
v Slomškovem domu bo v nedeljo, 19. septembra.
Po sv. maši bo zanimivo predavanje č. g. dr. Mirka Gogale: Problem komunizma v Argentini
Opoldne na razpolago kosilo
S
D
O
12. SEPTEMRRA 1971	- I. MLADINSKI DAN
Ob 13.—: skupno kosilo Ob 15.—: popoldanski program: nastopi, folklora, slovenske pesmi
Kraj: Slovenska pristava v Castelarju
Sodeluje orkester Salvex
Ob 8.—: odbojka za pokal M. Kunčič
Ob 11.—: dviganje zastav
Ob 11.30: sv. maša za pok. M. Kunčiča
S
F
Z
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Na drugem gospodarskem večeru naše zadruge bo zanimiv razgovor
O DOLARSKI KRIZI
ki ga bo vodil g. Marko Kremžar v soboto, 11. septembra,, ob 20.30 v zadružnih prostorih.
Vljudno vabi	odbor
Sporočamo žalostno vest, da je 9. avgusta 1971 umrla v Metliki v 91. lotu starosti naša predobra mama, stara mama, babica, gospa
Amalij a Šturm
Priporočamo jo v blag spomin.
Maša zadušnica bo v Slovenski hiši v soboto, 18. septembra ob 19.30 uri.
Žalujoči:
Hčerka Martina, vdova Černič
vnuki Breda, Peter, Janez z družinami
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA prireja v okviru svojega kulturnega in socialnega prizadevanja
KONCERT
Poje Mladinski pevski zbor pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve — Sobota, dne 11. septembra, ob osmih zvečer v veliki dvorani Slovenske hiše
Vstopnice po pet, štiri in tri pese.
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
—	Gadi! — jih sprejemajo prve vrste. — špekulirate? Hočete posneti sme‘ano z dr... ? Če bi prej prišli, bi nas že zdavnaj prešteli.
Končno so vse spodili na dvorišče. Štiristo oseb pomeni osemdeset petoric. Spredaj so bile vrste v redu, po pet v vsaki, toda zadaj je bil splošen vrvež.
— Zadnji, v vrste! — vpije starešina z zgornje stopnice.
Nočejo, v uho naj nas pišejo.
Med vrati se je pokazal Cezar, ves skrčen, simulira bolnika. Sledijo mu postrežniki, dva iz prve, dva iz druge polovice barake, in hromeč. Ti so zavzeli vrsto na čelu kolone, tako da 'se je Šuhov znašel v tretji vrsti. Cezarja so pognali na rep kolone.
Paznik je stopil na teraso.
—	V vrste po pet! — ukazuje zadnjim; iz njegovega močnega grla naravnost doni.
—	V vrste po pet! — vpije starešina, ki ima še močnejše grlo.
Nočejo, v uho naj nas pišejo!
Starešina barake se je zapodil tja, kolne, udriha. Vendar pazi, po kom. Samo pohlevne mikasti.
Zvrstili so se. Starešina ise je primaknil nazaj k pazniku, s katerim šte-
—	Prva! Druga! Tretja!...
Brž ko pokličeta vrsto, se petorica zakadi v barako. Z načelnikom smo danes bot!
Da, bili bi bot, če ne bi prihajalo do ponovnega štetja. Ničvredni priskledniki s širokimi gobci ne znajo šteti niti toliko, kolikor zna pastir. Navzlic nepismenosti ume pastir čuvati svojo čredo in vselej ve, če ima vso živino. Ti tule so' sicer zdresirani, a brez koristi.
Lansko zimo, ko ni bilo sušilnic za klobučevinaste škornje in je vsa obutev ostajala v baraki, so pri drugem, tretjem ali četrtem štetju podili jetnike znova na dvorišče. Obuvali so se, oblačili pa za silo, največ so se zavijali v odeje. Letos so zgradili sušilnice, premajhne sicer, vendar odnašajo brigade vsak tretji dan sušit isvoje škornje. Zaradi te okoliščine štejejo drugič kar v baraki: jetnike podijo iz ene polovice barake v drugo.
Daši se šuhov ni vrnil v barako, je budno spremljal prve. Ko je pritekel d0 Cezarjevega pograda, se je usedel, se hitro sezul, se povzpel na zgornji pograd zraven peči in od tam položil k peči svoje klobučevinaste škornje. Kdor prej pride, tudi prej izrabi prostor pri peči. Nato se je urno vrnil k Cezarjevi postelji. 'Sedeč s podvihanimi nogami je opazoval z enim očesom, da ne bi kdo izvlekel Cezarjeve vreče izpod zglavja, in z drugim očesom, da pri jurišu na peč ne bi zbezali njegovih škornjev na tla.
—	Ej! — se je moral oglasiti. — Ti, rdečelasi! Ali naj te s škornjem po glavi? Položi svoje, a tujih se ne dotikaj !
Vedno več jetnikov prihaja. V dvajseti brigadi kričijo:
—	Oddajte škornje! Nesemo sušit!
Škornje odneso iz barake, a barako
potem zaklenejo. Nosači bodo morali na povratku prositi:
—	Državljan načelnik! Pustite nas v barako!
Načelniki pa bodo sedeli v štabni baraki, šteli in preštevali po lesenih deščicah svoje varovance in ugotavljali, ali ni kdo zbežal, ali iso vsi na mestu.
šuhova vse to danes ne briga, čaka le, da pride Cezar, ki se je končno pri-kobalil mimo pogradov.
—. Hvala, Ivan ¡Denisovič!
šuhov je pokimal in kot veverica splezal na zgornji pograd. Zdaj lahko d0 kraia poje načeti kos kruha, lahko prižge drugo cigareto, lahko leže spat.
Spanec ga pravzaprav ne mika, ker je vesel dobro prestanega dneva.
Postlati ležišče ni težavno. Šuhovu je potrebno le, da potegne čmkasto odejo is slamnjače, da se uleže na slam-njačo (na rjuhi ni spal Šuhov verjetno od enainštiridesetega leta, ko je odšel z doma; čudi se celo, zakaj se ženske ukvarjajo z rjuhami in jih perejo, ko so odveč), da skloni glavo na blazino z oblanjem, da sune noge v telovnik in razgrne čez odejo še suknjo. Takole, slava Bogu, je minil še en dan!
Bodi hvaležen, da ne spiš v ječi, tukaj še kar gre.
šuhov ise je obrnil z glavo k oknu, medtem ko je Aljoša na pogradu zraven — loči ju pokončna deska — ležal z obrazom v nasprotno stran, da bi mu svetila žarnica. Spet bere sveto pismo.
Žarnica ne visi daleč od njiju, zato se da brati in celo šivati.
Aljoša je ujel na ušesa, kako se je Šuhov zahvalil Bogu, in ozrl se je.
—	Glejte, Ivan Denisovič, vaša duša sama hoče slaviti Boga. Zakaj ji ne privoščite tega, a?
šuhov je postrani pogledal Aljošo. Baptistove oči so se toplo svetile kakor svečici. Vzdihnil je.
—	Zato, Aljoša, ker molitve ne najdejo naslova, kakor ga ne najdejo naše pritožbe, ali pa dobivajo odgovor: „Zavrnjeno“.
Na štabni baraki visijo štirje nabiralniki, zapečateni, in izpraznjuje jih operativni pooblaščenec enkrat mesečno. Mnogi jetniki mečejo vanje isvoje pritožbe in izjave. Potem čakajo in ugibajo, kdaj bo prispel odgovor, čez mesec ali dva.
Toda odgovora ni. Kvečjemu sporočilo : „Zavrnjeno“.
—	In zakaj, Ivan Denisovič, se niso uresničile vaše molitve? Prav zategadelj, ker ste malo molili ali slabo, brez vneme. Molitev mora biti vztrajna! če boste verovali, recite gori, naj se premakne, in gora ise bo premaknila.
Šuhov se je nasmehnil in si zvil še
eno cigareto. Pri Estoncu jo je prižgal.
—	'Ne gobezdaj, Aljoša! Nisem še videl, da bi gore stopicale. Sicer moram priznati, da pravih gor še nisem Videl. Toda vi na Kavkazu ste molili, bilo vas je za cel baptistovski klub, ali ste premaknili kakšno goro ?
Reveži so, seveda, molili so Boga. Mar so koga motili? Vendar so vsem zapovrstjo odmerili po petindvajset let. So pač takšni časi: petindvajset, druge mere ni.
—■ Toda mi nismo molili, da bi se kaj takega zgodilo, Denisič! — tolmači Aljoša navdahnjeno. S svetim pismom v roki se je prikotalil bliže, čisto k obrazu šuhova. —- Gospod nam je dejal v svoji oporoki, da se moramo vsega, kar je posvetnega in minljivega, odreči in moliti isamo za vsakdanji kruh: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!“
—	Torej obrok ? — je vprašal Šuhov.
Aljoša se ne da motiti, njegov pogled je bolj zgovoren od besed in s svojo roko treplje in boža sosedovo:
—	Ivan Denisič! Ne smemo moliti, da bi nam poslali paket ali da bi dobili dodatno porcijo čOrbe. Kar je všeč ljudem, je Bogu mrzko. Moliti moramo za dušo, da bi nam Bog 'snel mreno s srca...
—	Ti rajši mene poslušaj. V naši polomenski cerkvi je bil pop...
—	Ne maram tvojega popa, nikar! — ga prosi Aljoša, čigar čelo še je namrščilo od bolečine.
(Konec prihodnjič)

8» Sicwoigjc
KOČEVJE — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je financirala raziskovanja bivališča pračloveka v Željn-ski jami pri Kočevju. Dela pa je vodil Specialist za staro kameno dobo dr. Mitja Brodar. Prekopali in natančno so pregledali 80 kub. metrov zemlje. Naj d be s0 po'rdile, da je v Željnski jami prebival človek pred 20.000 leti, vendar ni bilo to stalno bivališče. Iz tega obdobja so našli 16 različnih kamnitih orodij, še več pa kamnitih ostankov, ki jih je pračlovek zavrgel ob izdelavi, ker niso bili primerni za orodje. Odkrili so tudi sledi mlajših kultur iz dobe okoli 1500 do 800 let pred Kr. Tako so našli kamenito sekiro, keramiko in orna-mentirano keramiko.
LJUBLJANA — V Sloveniji je sedaj pet poklicnih dramskih gledolišč (2 v Ljubljani, po eno pa v Mariboru, Celju in Novi Gorici), dve operi z baletom (v Ljubljani in Mariboru), 1 mladinsko gledališče in eno lutkovno gledališče, 0be v Ljubljani. Takoj po vojni so bila poklicna gledališča še v Ptuju, Kranju in Kopru, a so jih ukinili leta 1958. Primorsko gledališče v Novi Gorici je bilo ustanovljeno le'a 1969. število sedežev v poklicnih gle dališčih znaša 2720. Po novem razvojnem načrtu naj bi odprli novo poklicno lutkovno gledališče v Mariboru, večjo pomoč pa naj bi nudili tudi amaterskim igralskim skupinam.
TOLMIN — Osemčlanska ekipa ljubljanskih jamarjev je dosegla nov globinski rekord v Pološki jami, ki so jo že lani raziskavah. Sedanja višina ali globina jame je 674 metrov ter je s tem na 17. mestu na svetu. Jc pa Pološka jama tudi po dolžini precej dolga, meri 10.050 metrov in je takoj za Postojnsko jamo.
RAVNE NA KOROŠKEM — Del železniške proge med Ravnami in Dravogradom okroža zemeljski plaz, ki počasi drsi v dolino Drave. Čeprav plaz, skoraj kilometer širok, še ni neposredna nevarnost za progo, je železniška uprava naročila raziskati položaj in poiskati najučinkovitjšo rešitev za zaustavitev plazu.
LJUBLJANA — V petek, 27. avgusta, se je v jutranjih in dopoldanskih urah po dolgi suši razdivjala huda nevihta nad večjim delom Slovenije, predvsem nad Ljubljano, Gorenjsko, Dolenjsko, delom Štajerske, pa tudi na Primorskem. Največja toča, skoro jajce debela je padala v Ljubljani in okolici.
V Ljubljani je nastala povodenj, voda je vdirala v kleti. Promet je bil v zastoju in na več delih mesta pe prišlo do prekini've električnega toka. Tudi dežja je padlo največ v Ljubljani. V petek do 13. ure so namerili 124 litrov
padavin na kv. meter. To je blizu rekorda, ki ga je dosegla Ljubljana 26. septembra 1926, ko je padlo 153 litrov na kvadratni meter.
ŽALEC — V Savinjski dolini so pričeli z obiranjem hmelja. Obiralcem bodo letos priskočili na pomoč novi stroji, ki so obrali 10% nasadov, 90% pa je treba obrati ročno.
HRASTNIK — Trboveljska termoelektrarna pri izgorevanju premoga sprošča tudi žveplov dioksid, ki povezan z vodo — nastane žveplena kislina — povzroča pravo opustošenje nekdaj zelenih pobočij. Občani se stalno pritožujejo, da je vedno težje v bližini termoelektrarne dihati, na občino pa prinašajo tudi primerke uničenih poljščin, povrinin, sadnega in gozdnega drevja. Predstavniki elektrarne so za omilitev problema predlagali prestavitev dimnika iz vznožja na 580 metrov: visoki hrib. Sedaj občani zahtevajo čimprejšnjo izvršitev predloga.
LJUBLJANA — Diskusija 0 ljubljanski avobusni postaji se nadaljuje. Po urbanističnem načrtu naj bi trg pred glavnim kolodvorom postal kot glavna prometna žila v smero vzhod—zahod tudi kot glavna avtobusna postaja. Toda večina predstavnikov raznih organizacij se zavzema za prestavitev avtobusne postaje na Vilharjevo cesto, to se pravi zadaj za sedanjo železniško postajo in ob Gospodarskem razstavišču. Od avtobusne postaje pa do železniške pa bi potniki prišli po podhodih, ki bi omogočili neposredno možnost za menjanje prevoznega sredstva.
Umrli so od 10. do 15. avgusta 1971:
Ljubljana — Ivan Mešek, v. davčni inšp. v pok.; Marija Pregelj r. Brglez; Mihael Gumilar; Franc Marinšek (90), upok.; Jernej Kraševec; Frančiška Rudolf r. Gec; Marinka Gomilšek r. Rataj; Danilo Bučar, skladatelj; Fani Plehan, učit. v p.; Marijan Dovjak, akad. slikar (se ponesrečil v Trnovskem gozdu); Dušan Vidic, aranžer; Franc Dobrila; Franc Mlinar, železničar.
'Drugi kraji — Alojzija Batagelj r. Bizjak, Ajdovščina; Bogdan Humar, Šempeter; 'Stana Borštnik r. Žlindra, Kostanjevica; Tilda Kerne, uradnica v pok., šmarjeta; Helena Švigelj (Meleča mama), Borovnica; Ivanka Koterle r. Gregorič, Izola; Barbara Russ r. Nemanič, Svržaki-Metlika; Justi štoklaj r. Centrih, oVjnik; Julka Keršič, bolniška negovalka, Slov. Bistrica; Marija Štrukelj, Celje; Helena Kojc r. Rek, defektologinja, Ravne; Albin Debevec, gostilničar, Veliki Trn; Anton žagar, upok. železničar, Skomo; Ivan Savli, upok. železničar, Sežana; Jože Nemanič, Maribor; Terezija Humar r. Gradišek, Godič; Neža Gselman, Maribor; Jože Čeh (71), Trebnje; Julijana Kalčič r. Dolžan, gostilničarka, Šmihel; Antonija Tomšič r. Gorenc, Notranje Gorice; Rudolf Zupanc, Velenje.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Sestanek Zveze mater in žena
Kakor vsak četrti četrtek v mesecu, je bil tudi v avgustu sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Tokrat nismo imele na programu običajnega predavanja, marveč je kulturna referentka ga. Eiletzeva pripravila razgovor z dvema zakonskima paroma o sodobnih problemih družine. Stavila je zelo umestna in deloma težka vprašanja g. Lojzetu in ge. Marici Debevec, ki sta že odrasla prišla v Argentino in prinesla iz domovine že ukoreninjeno ljubezen do vsega, kar je blizu slovenstvu; drugi zakonski par, g. Andrej in Elizabeta žužek, pa je dorastel v Argentini in jima je bila ljubezen do materinščine in do skupnosti privzgojena in deloma podedovana.
Odgovori na stavljena vprašanja so bili različni, mestoma povsem nasprotujoči, vendar podani z vso resnobo in odkritosrčnostjo. Vprašanja ge. Eiletzeve
ARGENTINI
| so segali na najrazličnejša področja na-| šega emigracijskega življenja: O pogojih, ki so potrebni za zakonski stan; o številu in vzgoji otrok; o prilagoditvi in asimilaciji; o potrebi sodelovanja pri naših organizacijah; o verskem pouku v domačem ali tujem jeziku; o odmaknjenju mladih slovenskih zakonskih parov od naših kulturnih, socialnih, verskih in političnih organizacij.
Ob koncu je predsednica ga. Dobov-škova podala važno izjavo: Zveza slovenskih mater in žena je bila priklicana v življenje predvsem zato, da bi postavila most med staro in novo generacijo. Prizadevala se bo še vnaprej, da pritegne v svoj krog čimveč mladih žena in mater. Na nekatere sestanke bo povabila tudi može. Udeležba na sestanku je bila zadovoljiva. Posebno smo bili veseli nekaterih mladih mamic.
Na prihodnjem sestanku, ki bo v petek, 24. septembra ob pol petih popoldne, bo predaval g. dr. Berce o uživanju 'tablet proti zanositvi.
SLOVENCI
KANADA
Iz župnije Brezmadežne
Zunanja dejavnost župljanov župnije Brezmadežne v Novem Torontu se je v poletnih mesecih skoraj v celoti prenesla na Slovensko letovišče. Od prve sobote v juliju pa vse do novoma-šne gostije v nedeljo, 22. avgusta, ob ponovitvi nove maše Martina Dimnika, v dvorani ni bilo nobene priredive. Le vsako sredo ob 6 zvečer se je zbralo kakih 20 deklic k tečaju za kvačkanje in pletenje, ki sta ga vodili ga. Pepca Jereb in ga. Marija šteblaj v okviru Katoliške ženske lige. V hiši za slovensko šolo je bilo pa skoraj vsak dan slišati klavir in petje. Kajti g. Jože Osana je tudi čez poletje ohranil glasbeno šolo in pevske vaje za cerkveni pevski zbor, ki je pripravil za ponovitev nove maše Mozartovo mašo
Cerkveni odbor je imel čez poletje na Slovenskem letovišču tri piknike. Prav tako so na Slovenskem letovišču taborili skavti-volčiči naše župnije od 30. julija do 2. avgusta.
Letos so se skavti-volčiči odločili, da pripravijo nekaj posebnega na našem letovišču: povabili so vse, ki se zanimajo za skavtsko gibanje, posebno našo mladež, v „nov0 ustanovljeno Mek-sikansko vas“. Prostor za to je bil kot nalašč že pripravljen; to je skrajni vzhodni del letovišča, ki je bil zadnji očiščen in delno zravnan, še meje okoli vasi, slavolok z napisom, nekaj hiš ter „trg“ sredi vasi, kjer se odigrava vse vaško življenje. Da bi se mladina — zlasti nastopajoča mladina — mogla bolje vživeti v očarljivi meksikanski svet, so prireditelji.naredili volčičem in sebi pisane „ponchos“ ter nabavili „som-breros“.
Ves program za taborjenje, zamisel in izvedba (gradnja meksikanske vasi, obleke, muzika in kuhinje), je bilo izključno delo mladih voditeljev, ki prihajajo iz naše doraščajoče mladine. Veliko truda in nesebične ljubezni so vložili v pripravo in izvedbo samo.
Večkrat čez poletje je prišel kak
IZ UREDNIŠTVA
Zaradi obilice poročil, ki so se nabrali na uredniški mizi, nismo mogli v tej številki vseh objaviti. Storili bomo to v prihodnji številki, ki bo izšla v povečanem obsegu. Nanjo že danes o-pozarjamo naše bralce.
P O
SVETU
Slovenec od zunaj, celo iz Slovenije pogledat cerkev Brezmadežne. Vsi so o njej pohvalno govorili. Saj Marijini sestri tako pridno skrbita, da je cerkev vedno snažna in lepo okrašena, pred cerkvijo pa vedno svež rožnat vrt, katerega je treba skozi celo poletje obilno zalivati, da rože ne ovenejo. Tudi obiske duhovnikov smo imeli, med njimi msgr. Antona Oreharja, direktorja za Slovence v Argentini. V nedeljo, 8. avgusta, je maševal in pridigal v cerkvi Brezmadežne, ob poldvanajstih pa še na Slovenskem letovišču.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta ZS bo 10. septembra ob 20 v društvenih prostorih.
16. septembra bo seja referentov Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
19. septembra prireja šolski odsek ZS tradicionalno proslavo škofa Slomška namenjeno šolski mladini, ob 16 uri v slovenski hiši. Vsi lepo vabljeni!
Knjižnica ZS je odprta vsak dan od 15.30—20. ure.
Slovenska radijska oddaja je vsako soboto od 22—22.30 na radio PUEBLO.
Vsak teden ena
NASE GORE Simon Jenko
Mogočno se dvigajo naše gore, ozirajo se na cvetoče polje, pošiljajo toke mu bistrih voda, navzdol se podvizajo hčerke gora, pozdravljajo rod, ki se dviga na dan in last imenuje goro ino plan, pozdravljajo ga, na uho mu bobne: „Naj volja tak krepka, ko tvoje gore, naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek, ki trgajo jez in potresajo breg; ali mimo ponosno srce naj ti bo, ko tvoje spomladi polje je cvetno!“
Slovenska kulturna akcija in Slovensko gledališče v Buenos Airesu bosta počastili 100-letnico rojstva slovenskega pisatelja klasika Franca Šaleškega Finžgarja. Režiser Nikolaj Jeločnik pripravlja uprizoritev pisateljeve najboljše in najgloblje drame v 'svojski uso-dobljeni dramaturški in režijski izča-sovljeni in izlokalizirani verziji, ki jo je nazval Razvalina življenja 1971. Svečana predstava s spominsko besedo režiserjevo v čast pisatelju Finžgarju bo v petek, 1. oktobra 1971, ob 20.30; ponovitvi pa v isoboto, 2. oktobra, ob 20.30, in v nedeljo, 3. oktobra, ob 18 —- vselej na odru Slovenske hiše. Igrali bodo Lučka Potočnikova, Frančiška Rejeva, Nataša Smersujeva, Frid0 Beznik, Ciril Markež, Janez Mežnar in Lojze Rezelj. ScenoarHitekturo je zamislfil Frido Beznik. Vstopnice po 5 in 3 pese bodo v predprodaji v Dušnopastirski pisarni od 20. septembra naprej. Predstave so namenjene odraslim.
7.	kulturni večer SKA bo v soboto,
18.	septembra v gornji dvorani Slovenske hiše. O problemih Slovenske kulturne akcije bodo govorili: dr. Tine Debeljak, France Papež in Lado Lenček. Vabljeni pa so vsi udeleženci, da povedo svoja mnenja, poglede in želje o naši kulturni dejavnosti.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji**
6.	septembra 1951 — št. 36 UREDBA O UKINITVI PRISILNEGA DELA SAMO KRINKA ZA ZAHODNI SVET
Ves Titov propagandni aparat je pred meseci širil v svet novico, da je sedanja komunistična diktatura o-milila svoj režim do svojih političnih nasprotnikov. Kot dokaz za to so navajali uredbo o ukinitvi prisilnega dela, na katerega so komunisti poslali na sto in sto tisoče svojih nasprotnikov.
Iz poročila, ki smo ga dobili od človeka, ki je bil še nedavno doma, a se mu je posrečilo pobegniti v svobodni svet, pa vidimo, da je ostalo v glavnem vse pri 'starem. Za varanje zahodne javnosti so komunisti res izpraznili nekatera večja in bolj znana taborišča, toda jetnikov niso izpustili, ampak so jih spravili v druga bolj skrita taborišča. Tako je npr. prisilno taborišče v Domžalah v smrekovem gozdiču tako skrito, da ga je težko najti. Tito vci postopajo s priporniki kot s sužnji. Kaznenjci morajo dosegati celo norme, če hočejo dobiti hrano. Od znanih prisilnih taborišč v Sloveniji so titovci izpraznili in ukinili prisilno taboršče na Igu. Iz mariborske kaznilnice pa so že spomladi premestili jetnike v Novo mesto. Tedaj je bil namreč med komunisti precejšen preplah, ker so še bali vojne. Pozneje so pa celice mariborske kaznilnice zopet dobile nove stanovalce. * V
OBVESTILA
SOBOTA, 11. septembra 1971:
V	Slov. hiši ob 20 koncert Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve, ki ga prireja Zveza Slovenskih mater in žena.
Kreditna zadruga SLOGA prireja v zadružnih prostorih gospodarski večer. Predaval bo Marko Kremžar „O dolarski krizi“.
SKAD vabi vse akademike na sestanek, ki bo v Slovenski hiši ob 18.30. Predaval bo g. Janez Zorec o astronomiji.
NEDELJA, 12. septembra 1971:
SDO in SFZ Moron vabita na I. mladinski dan.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 sestanek SDO. Predava gdč. Ka-
Iz Memloze
Mendoški Slovenci in Mednarodni marijanski kongres
Si pravcato otroško vdanostjo in navdušenostjo do Matere božje in v intimni zavesti globoke duhovne povezanosti z brati in sestrami doma in v zdomstvu po vsem svetu smo se v Men-dozi pripravljali, da smo se čim pri-srčneje mogli v duhu pridružiti marijanskim 'slovesnostim v naši domovini. Misel na Marijo je od najdavnejših časov pač tako tesn6 povezana z življenjem našega naroda 'in zaupna ljubezen do Nje nam je tako živa, da človeku vzrhti srce ob misli, da si je Mati božja v teh časih izbrala kraj za svoj mednarodni kongres in češčenje vprav v neposredni 'soseščini naše domače zemlje, pri bratih Hrvatih. In istočasno pa se je tudi vršila blagoslovitev slovenske kapele v Washingtonu, posvečene Mariji Pomagaj.
V soboto zvečer smo 'se zbrali v naši dvorani k prireditvi „Marija v življenju — in mi'*, v besedi, sliki in petju. Ob osnovnem recitiranju smo spremljali Marijo z besedilom iz sv. pisma, z razmišljanjem in opisovanjem, z ljudsko pesmijo in v zborovem petju, z deklamacijo in glasbo na traku, pa z mnogimi slikami v njenem poslanstvu soodrešiteljice človeštva ter zaveta nicp našega naroda iz pradavnih časov. Obiskali smo njena glavna romarska središča na Slovenskem in 'se ob zbor-ski recitaciji Pregljeve pesnitve „Večerni ^ave" pomudili v odrskem prizoru z vaško mladino pri kapelici na vasi.
'Spominjali smo se njenega spremstva v našem begunstvu in zdomstvu.
^Uvodno besedo je spregovoril g. Jože Hom. Za sklep nam je recitator skušal povedati, kaj pomeni nam danes Marija in kaj 'Mati božja nam govori danes: —- Zdi se, da je tudi nam danes njen. prvi glas tisti, skrbi in ljubezni polni očitek, ki ga je izrekla, ko sta z Jožefom našla pogrešanega Sina Jezusa, ki je zaostal v Jeruzalemu: „Otrok
moj, zakaj si nama to storili Z Očetom sva te v skrbeh iskala!"
Tudi današnjega človeka — tudi nas Marija marsikdaj pogreša, ker nas žeii imeti vse pod okriljem svojega materinskega varstva. Pa današnji človek ji pač ne more odgovarjati z Njenim Sinom, da „je v tem, kar je njegovega nebeškega Očeta“! Kako daleč se odmika od prave življenjske poti! Marija nam trka na srce v rahlem očitanju s slovensko šmamično pesmijo:
„Oj, mlačni kristjani, za dobro ne vžgani, dni ste zlate zamudili, me slaviti opustili...“
Ali se ne zavedate, dragi moji otroci — nam dalje govori —, da še vedno velja oporoka, ki jo je izrekel na križu umirajoči moj Sin: „Mati, glej, tvoj sin!“ 'in „Sin, glej, tvoja mati!" —?
Moje srce gori za vas v vsej materinski ljubezni in skrbi za vas in za usodo vaših otrok. Pa vendarle tolikokrat z bridkostjo^ doživljam, da pozabljate name. Tudi vi se z današnjim svetom pogrezate v trpljenje, ki je posledica krivic in sovraštva, v telesne in duhovne nevarnosti, ki od vseh strani prêté vam samim in vašim najdražjim, vašim otrokom. In pri tem pozabljate, da 'sem jaz vaša mati in da pri meni morete najti pomoči in utehe.
Vesoljni svet, razklan v divjih sporih, zazgan v požaru sovraštva kot žrtev lastne zlobe, blodi danes v nesreči in nevarnosti pogina. Zakaj ne iščete rešitve v mojem Sinu, ki je „življenje^ pot in resnica“?
Prireditev s0 navzoči zaključili s tisto tako priljubljeno pesmijo, ki je nekdaj donela po naših taboriščih: „Iz solzne doline pozdravi hite, Marija, pred tvoje prečisto srce..."
Nato se nam je s traka oglasila pesem: Zbogom, dan's Marija pravi. In Marijine poslovilne besede: „Za vas bom prosila, oj zbogom preljubi !“ so utonile v slovesnem pritrkavanju.
V	nedeljo dopoldne smo imeli pri ss. mercedarkah slovesno mašo v čast praznika Marijinega Vnebovzetja.
Popoldne pa smo 'se spet zbrali v kapelj k Marijini počastitvi. Najprej naVn je zbor izpred oltarja zapel pet Izbranih Marijinih pesmi. Sledilo je kratko premišljevanje o Mariji, ki ga je vodil g. Hom. Nato pa smo vsi navdušeno odpeli slovesne semeniške litanije Matere božje. Ubranemu kvintetu pred oltarjem je v ganotju odpela vsa kapela. Pobožnost smo zaključili z zahvalno pesmijo, posvetitvijo in blagoslovom.
Pomemben obisk
V	isttih dneh pa smo dobili Mendo-ščani pomemben obisk. Obiskali so nas g. Loboda z gospo, gg. Rezelj, Markež in Tomaževič. Pripeljali so iz Buenos Airesa vso svojo aparaturo in nam v nedeljo zvečer, po končanih pobožnostih v kapeli prikazali z Domu svoje zanimivo delo, ki so ga za letošnjo spominsko proslavo žrtev komunistične revolucije pripravili rojakom v pre-stolici.
Po uvodnih besedah g. Rezlja je v dvorani zavladala grobna tišina; in pred nami so pričeli vstajati spomini na_ najusodnejša leta in dogodke, ki so privedli nas narod do najtragičnejšega vrhunca v vsej njegovi zgodovini. Doživljali smo jih v vsej njihovi globini m pretresljivi _ resničnosti, ki nam je takrat tako živo in nasilno rezala v 'srce.- Seveda je k vsemu pripomogla pesniško zajeta beseda iz zvočnika in pa trodelna projekcija razkošno živih diapozitivov iz naše domovine, ki je še vse silneje podčrtavala pretresljivo resničnost takratnih dogodkov ob doku-mentalno zgodovinskih slikah.
Prijatelji obiskovalci so bili pa tudi dejezni naše Iskrene in zaslužene hvaležnosti Upamo, da so sredi znancev 1JJ Prijateljev ter v bežnih obiskih po okolici preživeli med nami nekaj prijetnih uric.
-	Bb.
ŽALNA PROSLAVA ROMUNSKIH EMIGRANTOV
Romunski politični emigranti v Buenos Airesu so v soboto, 28. avgusta pripravili v konferenčni dvorani vseuči-1 iškega kolegija v ulici iSarandi 41 v Buenos Airesu žalno proslavo ob 27 letnici vdora sovjetske vojske v Romunijo. Na to proslavo so prireditelji povabili tudi zastopnike emigrantskih skupin. V imenu Narodnega odbora za Slovenijo se je te žalne proslave udeležil g. Rudolf Smersu.
žalno proslavo je začel in vodil dr. Emilio Lefter, župnik romunske pravoslavne cerkve v Efuenos Airesu ter osrednja osebnost med romunskimi emigranti. V svojem nagovoru je orisal trpljenje romunskega naroda v teku njihovega 1800 letnega obstoja, ki je doseglo svojo najvišjo stopnjo, ko so sovjetski komunisti pred 27 leti — dne 23. avgusta 1944 — vdrli v Romunijo, ji vsilili _ komunistični režim ter tedaj priklopili Sovjetski zvezi romunske pokrajine Besarabijo, Bukovino in že nekatere druge ter iz teh izselili nad en milijon Romunov v pokrajine za Uralom ^ ter v Sibirijo. — Njegovemu govoru je sledil enominutni molk v počastitev romunskih junakov, ki so padli v borbi zoper komunizem.
Nato je dr. Lefter dal besedo argentinskemu brigadnemu generalu Ho-racio Qnerol-u, ki je imel izredno pomemben govor o komunistični mentaliteti ter o vzrokih širjenja komunizma P° svetu. Ostali govorniki so zlasti podčrtali ne samo krutost in nehumanost komunizma v deželah, ki 'so se jih polastili ampak tudi nevarnost za ostali svet, ki komunizma ali ne pozna ali pa ga površno in naivno ocenjuje in se s tem podaja v nevarnost, da pade pod komunistični jarem, iz katerega potem ni več rešitve.
• Y s^ePu leP0 uspele žalne proslave Je dr. Lefter opozoril na novo nevar-nost, ki na osnovi Brežnjeve doktrine o omejeni suverenosti grozi prav sedaj Romuniji, ^ Bolgariji in Jugoslaviji, da jih namreč zasedejo sovjetske čete, ka-kor so 1. 1968 zasedle 'češkoslovaško.
tiča Kovač.
V	Slovenskem domu v San Martinu
mladinski večer, ki ga prirejata SDO in SFZ. Sodeluje Planika.
V	Našem domu v San Jus tu po maši sestanek Zveze mater in žena. ČETRTEK, 16. septembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 sestanek Lige Žena Mati, kjer se bodo obravnavali problemi argentinske in naše mladine.
SOBOTA, 18. septembra 1971:
V	Našem domu ob 21 Pomladanski družabni večer
NEDELJA, 19. septembra 1971:
V	Slomškovem domu Družinska nedelja. Po sv. maši predavanje dr. Mirka Gogale: Problem komunizma v Argentini.
V	slovenski hiši ob 16 Slomškova proslava za šolsko mladino.
PETEK, 24. SEPTEMBRA 1971:
Zveza slovenskih mater in žena bo
imela svoj reden sestanek s predavanjem g. zdravnika dr. Berceta: „Otroci, ki se ne bodo rodili," Vršil se bo ob
16.30	v Slovenski hiši. Vse žene in matere vabljene!
SOBOTA, 25. septembra 1971:
V	Slomškovem domu ob 20: 375 podob in odlomkov iz desetletnega življenja.
NEDELJA, 26. septembra 1971:
20.	mladinski dan v Slovenski Vasi. Sodeluje Planika.
PETEK, 1. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA—Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik.
SOBOTA, 2. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina živ-
Prireja SKA — Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik.
NEDELJA, 3. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA — Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik.
Zveza žena in mater lepo prosi vse lastnice m lastnike slovenskih narodnih nas naj se prijavijo pri krajevnih od-bonh za nastop na naš narodni praznik
29.	oktobra.
IVOVA ARABSKA FEDERACIJA
DOSEDAJ ŠE NOBENA NI DOLGO OBSTALA
Egipt,. Libija in Sirija so se minuli teden združile v novo arabsko federacijo.
Federacij0 Je v omenjenih treh a-rabskih državah odobrilo z glasovanjem nekaj nad deset milijonov volilcev, kar pomeni 98,1 odstotka. Federacija predstavlja skoro polovico Arabcev na Bližnjem Vzhodu.
Ko so minuli eden 29-letni libijski predsednik polkovnik Gaddafi, egipčanski predsednik Sada in sirijski predsednik grah Assad proglasili novo ustavo federacije, so izjavili, da le-ta pomeni „arabski odgovor Izraelu“.
Nova arabska federacija šteje skupaj 42 milijonov Arabcev. Vseh Arabcev je 100 milijonov. Ker pričakujejo, da se bo v bližnji bodočnosti vključil v federacijo tudi Sudan, bo potem taka federacija štela nad 60 milijonov ljudi.
Egipčanski notranji minister je po volitvah objavil, da se bo odslej naprej Egipt uradno imenoval Egipčanska arabska republika.
Poplave v Severnem Vietnamu
NAREDILE SO VEČ ŠKODE KOT BOMBARDIRANJA
Severni Vietnam je pretekli teden doživel eno največjih naravnih nesreč v svoji zgodovini. Silovito deževje in viharji s0 dobesedno paralizirali sever-novetnamsko železniško in cestno omrežje, ki ga v sedanjih časih pretežno uporablja seveirnovietnamska komunistična vojska za premike svojega vojaštva in orožja proti jugu.
Poplave so bile tako velike in položaj tako resen, da se hanojska komunistična vlada ni mogla izogniti javnemu priznanju težav, ki jih ima z reševanjem težko prizadetega prebivalstva. Hanojski vladni predsednik Pham Van Dong je preko radija objavil, da bo prebivalstvo moralo potrpeti, ker bo komunistična vlada v prvi vrsti skušala obnoviti transportni sistem v državi, šele nato se bo bavila s problemom življenjskih potrebščin in stanovanjske stiske, v katerem se nahaja sevemo-vietnamsk0 prebivalstvo.
Nad deset tednov trajajoče deževje je povzročilo porast Rdeče reke, ki je ponekod preplavila mesto Hanoj nad en meter visoko ter je porušena večina varnostnih jezov, ki s0 ščitili obširna riževa polja.
Poplave so prizadele Severni Vietnam prav ob praznovanju 26-letnice „osvoboditve izpod francoskega gospod-stva“ ter se je hanojska komunistična partija pripravljala na velike slovesnosti, ki pa jih je sedaj morala odpovedal.
ZENA I H NJEN SVET
Anica Kraljeva
„Samo enhrat. .
Dobila sem pismo prijateljice: „Včeraj se mi je zgodilo nekaj čudnega. Se spomniš podobe z rdečim okvirjem nad mojo posteljo? Dobila sem jo že davno v dar. Visela je na zidu že več let, niti videla je nisem več — morda zato, ker v okvirju so samo besede. Včeraj sem jo vzela v roke in pazljivo prečitala besedilo. Prvi stavek me neprestano preganja in v notranjosti teži: „Samo enkrat gremo skozi življenje...“ Odkritje, da to velja za slehernega človeka, torej tudi zame, me je pretreslo... “
Kar se je zgodilo moji prijateljici, ni nič posebnega, saj se večkrat zgodi, da nas gane v gotovem trenutku preprosta misel, ki smo jo že večkrat slišali, a ne dognali njen globoki pomen. To je nenaden preblisk v naši notranjosti. Če se zares zamislimo v to, da gre človek le enkrat skozi življenje, in da torej „moj današnji dan se nikoli več ne vrne“, se zares v trenutku okoli nas vse spremeni, dobi nenadoma drugo vrednost.
Krščanskemu človeku je jasno, kaj je vsak dan važno, kaj najvažnejše, kaj manj važno in kaj — izguba časa. Dobro ve, da „Samo eno je potrebno...“ Predvsem sebe rešiti.
Vsak v svojem okolju sebe reševati in s tem reševati vse okoli sebe. To je predvsem dolžnost matere in žene. Čas je dragocen, le malo ga mati zase uporabi, važno je, za kaj ga uporabi. Četrt ure dobrega čtiva na dan je zrno, ki rodi.
Egipt se je od leta 1958 naprej imenoval Združena arabska republika,
vsled svoje federativne povezave s Sirijo. Toda Sirija se je pozneje izvlekla iz federacije, Egipt pa je še vedno o-hranil omenjeni uradni naziv.
Doslej še nobena arabska federacija ni dolgo obstala.
Z vključitvijo Libije v novo arabsko federacijo bo ta organizacija treh arabskih držav deloma razpolagala z eno milijardo dolarjev letno, ki jih Li-biia dobiva z oddajo svojega petroleja. Egipt razpolaga s precejšnjimi tehnološkimi in političnimi izkustvi, Sirija pa ima naraščajočo petrolejsko industrijo in velika področja neobdelane rodovitne zemlje.
Politični krogi ugotavljajo, da bo t"enufen vojaški učinek federacije mi-nimaten. Egipt bo mogel odslej naprej svoja letala razvrstiti tudi po sirijskih leališčih, tako da bo Izrael mogel od dveh strani pričakovati arabske napade.	7 NfTprf|.
Opazovalci ugotavljajo, da so poplave prizadejale sevemovietnamske-mu cestnemu in železniškemu omrežju več škode, kakor štiriletno severnoameriško letalsko bombardiranje. Po izjavah samega Donga so poplave večje od onih leta 1945, katerim je sledila silna lakota ter je takrat pomrlo nad en milijon Vietnamcev.
Vede s0 sedaj začele polagoma odtekali, toda sistem jezov in cestnega omrežja bo še dolgo ostal vsaj deloma neuporaben in v neprestani nevarnosti še skozi vso deževno dobo, ki bo trajala še več mesecev. Vsled poplav „smo sedaj v težjem položaju, braniti sistem jezov in se boriti proti dvema sovražnikoma: proti Amerikancem in poplavam,“ je izjavljal Dong. Hanojska komunistična vlada je mobilizirala celo'no prebivalstvo za boj proti novim poplavam in epidemijam, ki bi mogle nastopiti in še bolj ohromiti komunistične vojaške napore.
Južni Vietnam je poslal v Hanoj
50.000	dolarjev pomoči.
KIPARSKI SIMPOZIJ
Kot je že tradicija, se je na Soči pri Portorožu 13. avgusta začel 11. mednarodni kiparski simpozij „Forma vi-va“, ki bo trajal dva meseca. V tem času bo pet kiparjev izklesalo pet skulptur, ki bodo popestrile naravni park na Soči.
Najkoristnejši za skupno duševno rast so družinski pogovori: starši in otroci. Nujni pogovori in skupna molitev med zakoncema.
Resni ali veseli pogovori z duševno zdravimi prijatelji nam tudi koristijo.
Skupno življenje zahteva veliko potrpežljivosti. človek je v neprestani borbi sam s seboj. Tudi telesna trud-nost nam otežuje duhovno rast. Telo ima veliko besedo: v trudnosti smo žalostni, zadirčni, in prepirljivi, hitro sodimo krivo, naglo obsodimo.
Blagor materi, ki zna pokazati dobro voljo, kadar je nima, ko mimo govori z družino, ko bi najraje zakričala. To so zmage, tihe zmage duhovnega življenja žene in pravi blagoslov za družino.
To velja predvsem za sožitje med možem in ženo. Različna značaja; po letih skupnega življenja, tesne povezanosti, ostaneta vendar različna in marsikdaj prav ta razlika značajev prinese trenutke velike stiske. Vendar ljubezen vse premore in — „popotnika sva in pot navzgor ni lahka“.
Prijatelji so vsaki družini potrebni. Koliko dobrega si med seboj storijo! Olajšajo si skupne težave, pomagajo si drug drugemu k vstajenju, ko doživijo različne poraze. Medsebojna prijateljska povezava v dejanjih in molitvi.
In slednjič: vsakdanja zahvala za božje darove. Kamorkoli nas je Bog poslal: Njegovi ismo! V Njegovem vinogradu želimo delati, Mu zvesto služiti v vsem, za kar smo odgovorni.
Mednarodni teden
Kubanska vlada je sporočila ameriški vladi, da je začasn0 ustavila odhajanje kubanskega prebivalstva s Kube v ZDA. Od Castrovega prihoda na oblast leta 1952 do danes je Kubo zapustilo nad pol milijona Kubancev. Z letali je v ZDA priletelo nad 246.000 Kubancev ter sta dnevno dve letali prevažali kubanske begunce z otoka v ZDA. Za odhod s Kube je trenutno pripravljenih še nadaljnjih 100.000 Kubancev.
Vlado Huga Banzerja v Boliviji sta pred kratkim poleg drugih držav priznali tudi ZDA in Anglija. Banzer se je v Boliviji močno utrdil ter odločno preganja komunistične prevratnike. Banzer je dal zapreti tudi vse bolivijske univerze, ki so bile doslej leglo komunističnih zarot ter jih namerava o-čistiti komunističnih elementov, med katerimi je veliko Perujcev in Čilencev ter drugih latinskoameriških tujcev.
Francija je končala atomske poskuse v atmosferi ter je predvsem po perujskem protlestu objavila, da te vrste atomskih poskusov ne bo več ponovila v Tihem oceanu. Strokovnjaki so ugotovili atomski pepel na snegu v Andih.
Edirii kandidat za parlamentarne volitve v Južnem Vietnamu, sedanji predsednik Nguyen Van Thieu, je na vo-livah preteklo nedeljo „dobil večino“. Amerikanci z nezadovojstvom opazujejo „razvoj demokracije“ v Južnem Vietnamu.
Pedr0 Arupe, vrhovni predstojnik jezuitskega reda, se je minuli teden mudil v Moskvi na obisku pri ruskem patriarhu ter je nato odletel v Tokio. O obisku časnikarjem ni hotel dati nobene izjave.
¡Daši svojega denarnega sistema nima navezanega na zahodni denarni promet, je ZSSR minuli teden tudi devalvirala svoj rubelj napram močnim evropskim valutam v istem razmerju, kakor se je to zgodilo z ameriškim dolarjem.
Bivši šef zahodnonemške tajne policije Reinhard Gehlen je objavil, da ie ugotovil, da je bil Martin Borman, Hilerjeva desna roka, sovjetski agent in da je po koncu druge svetovne vojne zbežal v Sovjetsko zvezo, kjer še danes živi.
Denarne spremembe v Angliji
Vsled uvedbe decimalnega sistema v denarnem sistemu v Angliji je bil pretekli teden vzet iz denarnega prometa v Angliji stari britanski penny, denarna enota, ki je bila v Angliji vpeljana že pred normandskim vdorom na britansko otočje leta 1066.
Uradni krogi menijo, da je še vedno v zasebnih rokah in v privatnih bančnih šafejih najmanj za 3,5 milijonov funtov šterlingov teh velikih bakrenih novcev.
Teoretično je penny prenehal biti ve1 javen denar. Banke ga bodo še jemale prihodnjih šest mesecev. Poleg tega ima danes penny dejansko večjo vrednost, kskor pa je natisnjena na njem. Kovinska zmes bakra in nekaterih drugih kovin je vredna najmanj dvakrat toliko, kakor posamezen novec. Vlada je zato objavila,, da bo vsakdo, ki bi ga ujeli pri pretapljanju pennijev kaznovan z dveletno zaporno kaznijo.
Stari penny je bil prvotno srebrn kovanec ter jih je 240 tehtalo en funt, podobno kakor je bilo s starimi rimskimi denarji. Do minulega februarja je 240 pennyjev veljalo en funt šter, ling, nakar so upeljali decimalni sistem ter odslej naprej en funt sterling velja 100 pennyjev.
Do 18. stoletja je bil v kovanec vrezan križ, da ga je bil0 mogoče razdeliti na polovice in četrtinke (half-pen-nies in farthings).
Prve bakrene pennyje so kovali leta 1665, glava ene od žena britanskega kralia Karla I. pa predstavlja Britanijo, ženski simbol stare Anglije.
Potovanje sovjetskih veljakov
Vodilna sovjetska trojka ima v načrtu letošnjo jesen sprožiti splošno diplomatsko ofenzivo, podobno diplomatskim ofenzivam, ki jih je delal proslu-li Nikita Hruščev.
Leonid Brežnjev, glavni tajnik sovjetske KP, bo predvidoma še ta mesec prišel na obisk v Beograd k jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu. V oktobru namerava obiskati Francijo, proti koncu leta pa verjetno še neko drugo državo.
Sovjetski predsednik Aleksej Kosy-
„Naša doba ni doba prepričanj niti pomanjkanja prepričanj. Je doba slabih, zlaganih prepričanj. Silimo se, da v nekaj verjamemo, da proti tujim prepričanjem postavimo nekaj lastnega, da z nečem napolnimo praznoto, ki jo povzroča pomanjkanje pravega prepričanja.“
Italijanski pisatelj Nicola Chiaromonte
Iz življenja in dogajanja v Argentini
SOCIALNO PREMIRJE
V	precej razburkano ozračje, ki ga zadnje čase zaznavamo v Argentini, je pretekli četrtek pedsednik general La-nusse razglasil svoje povabilo socialnemu premirju. To premirje je kaj potrebno, saj se razne plasti ljudstva zlasti sindikati, že dolgo časa pripravljajo na nove ostre nastope za izboljšanje položaja, v katerem se nahaja vehka večina naroda zaradi težke gospodarske krize. Res je sicer, da je vlada prva na lastno roko objavila, da bo prišlo do splošne povišice še pred koncem leta, a sindikati so takoj prijeli ne le ponujani prst, temveč celo roko, in zahtevali povišice v višini 25— 29%.
V	svojem pozivu za socialno pomir-jenje je predsednik napovedal, da bo povišica, ki teče od prvega septembra, znašala 50 novih pesov mesečno (5000 starih); zamrznenje cen na 24. avgust; za 60 dni zmrznenje tarif državnih podjetij (luč, plin, transport itd); socialne doklade za žen0 je zvišal na 60 novih pesov in napovedal novo uskla-ienje pokojnin od 1. oktobra dalje, višina katerih pa še ni določena.
Gotovo je to kaj majhna zadostitev delavsk m zahtevam. Zato so se tudi sindikati začeli pripravljati na protest, ki pa je kmalu izplahnel. V petek, 3. sep'embra je namreč na izrecno povelje predsednika argentinski poslanik v Madridu izročil bivšemu argentinskemu predsedniku Peronu truplo njegove žene, ki s0 ga ob osvobodilni revoluciji leta 1955 po naročilu tedanje vlade pre-
peljali na neznani kraj v Evropi. Iz tega kraja, po vsej verjetnosti nekje v Italiji, so truplo preko Francije in španske meje prepeljali v Madrid.
Izročitev trupla pokojne Eve Peron je bila ena glavnih zahtev peronistič-nih sindikatov, kakor tudi vse peroni-stične struje, in predpogoj za vsako sodelovanje z vlado. Mnogi so sploh dvomili, da bi do izročitve prišlo, zlasti, ker je bilo dosti govoric, da so po letu 55 balzamirano truplo uničili. Se-d j je predsednik Lanusse z bistro potezo vsaj za nekaj časa omilil peroni-s‘ično opozicijo, kakor tudi zavezal roke sindikatom.
Vendar je še vedno dvomljivo, da bi predsednikov poziv premirja dosegel zaželene uspehe. To premirje mora namreč nujno sloneti na gospodarski stabilnosti, od katere se pa Argentina, kot kaže, bolj oddaljuje, kot pa približuje. Pomanjkanje enotne gospodarske politike (včasih sploh pomanjkanje vsakršne gospodarske politike), zastoj notranjosti, zmanjšanje nakupne vrednosti plač ter inflacija, pretijo temu premirju. Bistveni pogoj torej še manjka.
■So pa tudi še druge ovire. Zlasti gverila in študentovska puntanja. V Corrientesu je vlada bila prisiljena koncem tedna proglasiti obsedno stanje in policijsko uro, da je pomirila izgrede vsled spopadov na univerzi, kjer so celo padali streli. V Tucumanu pa je prevratna gverilska skupina napadla tamošnjo kaznilnico ter rešila iz nje več članov prevratnega gibanja. V akciji je zgubilo življenje več orožnikov.
Tito se boji
Kot je znano, bo vodja sovjetske KP Brežnjev še ta mesec obiskal Jugoslavijo z namenom, da utrdi nekoliko zrahljane vezi med Moskvo in Beogradom. Opazovalci sicer pričakujejo, da bo vsaj zunanji vidik razgovorov kazal na lepo sožitje obeh držav, a v bistvu da Tito ne misli odstopiti od svoje „jugoslovansko poti“ komunizma.
Da so v Jugoslaviji nemimi glede bližnjega obiska in njegovih posledic, je razvidno iz govora, ki ga je imel samodržec Tito preteklo nedeljo, 5. t. m. Po radiu in televiziji je med drugim izrazil tudi sledeča mnenja in obsodbe:
„Različne tuje obveščevalne službe delujejo, da bi spodminirale našo povezanost. V isti smeri se trudijo tudi nekateri, ki so se skupaj z nami borid v voini.“
„Razredni sovražnik izrablja nacionalizme v Jugoslaviji,“ je nadaljeval Tito, „da bi uničil naše socialistične pridobitve. Ti sovražniki štejejo v svojih vrstah tudi take, ki so med vojno čakali na prihod sovjetskih čet, na-
mesto da bi se pridružili mojim partizanom. Ti sovražniki skušajo doseči razbitje Jugoslavije, a preden se b0 to zgodilo, se bodo podrle naše gore.“
„V različnih državah se objavljajo laži in potvorbe, ki mečejo napačno luč na vlogo partizanov med drugo svetovno vojno. Zgodovinski dokumenti, objavljeni v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih državah, pripisujejo malo važnosti jugoslovanskim partizanom, medtem ko poudarjajo zasluge rdeče armade.“
Te Titove izjave kažejo, da ne misli popustiti v svojem stališču. Boji se, in zato napada zunanjega in notranjega sovražnika in meče v isti koš „nacionaliste“ in prosovjetske elemente v partiji. Prav s temi napadi pa Tito tudi dokazuje, de se sovjetske nevarnosti boji, saj bi ob vsakem ponovnem posegu rdeče armade v Jugoslavijo bilo prav obratno kot leta 1945: takrat se je začelo maršalovo gospodstvo, ob ponovnem posegu pa bi bilo njegovega kraljevanja konec.
.Viator” za vsako cono
V potujčevanju slovenskih podjetij in izmišljanju najbolj nemogočih tujih nazivov, so v Sloveniji doživeli novo presenečenje — Ljubljana-transport se namerava prekrstiti v „VIATOR“ Marsikdo, ki ni hodil v „latinske šole“ ise bo vprašal, kaj to pomeni in ko bo zvedel, da to prevedeno v lepi slovenski jezik pomeni „potnik“ se bo še bolj prestrašeno vprašal, kaj ima ta naziv skupnega s prevozom blaga.
šalo na stran in pričnimo tudi na tem področju s formiranjem nazivov, ki ne bodo že na zunaj kazali naše manjvrednostne komplekse in željo po nečem, kar naj bi domačo poslovno primitivnost pokrilo in zakrilo. Ob tem je v
gin se bo k oktobru mudil v Alžiru, proti koncu letošnjega leta pa b0 odletel še v Kanado.
Državnik predsednik Nikolaj Pod-gomy pa se namerava podati v Severni Vietnam, nato pa še obiskati Srednji vzhod.
Prva dva sovjetska diktatorja, Lenin in Stalin, sta osebno diplomacijo zanemarjala odn. sta ji sploh nasprotovala. Prvi sovjetski komunistični veljak, ki se je resnično spustil na potovanja v tujino, je bil diktator Nikita Hruščev. Prvič se je podal iz Sovjetske zveze v tujin0 leta 1955.
ljubljansko Delo nekdo napisal: „Ne vem, kaj koga moti naziv „Ljubljana-transport“, čeprav se strinjam, da je „Slavnik“ lepši, oba skupaj pa gotovo prebavljivejša, kot pa je recimo „Cre-ina“. človek ima vtis, da smo začeli nove vrste tekmovanje, kdo bo izmislil bolj „kunšten“ naziv in ne morem se znebiti dojma, da si posamezni duhoviteži take nazive izmišljajo, da se z njimi zabavajo na račun naše zaostalosti.
Verjetno se bo kdo javil in me posvaril, da se mešam v samostojne odločitve delavskega upravljanja. Sprejemam vnaprej tako kritiko, posebno še zato, ker sem prepričan, da je tako odločitev delavski svet sprejel popolnoma „svobodno“ in brez kakršnegakoli „prepričevanja“, kajti vsi člani delavskega sveta so takoj doumeli, da jim bo novi naziv „VIATOR“ brez vsakršnega truda in napora povečal dohodek.“
SPOMENIK VESOLJCEM
Slikar in kipar v Šoštanju, Viktor Kojc je izdelal osnutek in tehnično do-kumenacijo za spomenik ameriškim vesoljcem in prvemu pristanku na Luni. Spomenik bi stal približno 5.000 dinarjev; narejen bi bil iz pločevine, sestavljale bi ga tri krogle, ki simbolizirajo Zemljo, Sonce in Luno.
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 36
ESLOVENIA LIBRE
OBUPNI BOJ KOROŠKIH BRATOV
Resna beseda k novi knjigi W. Mucherja
Nadaljujemo z objavo članka „Rušenje temeljev slovenske vernosti in narodnosti na Koroškem“, ki ga je ob Mucherjevi knjigi spisal dr. Rudolf Klinec.
Povratek k vrednotenju polpreteklosti
V nekem potopisu tujega turista o Sloveniji sem bral kot pohvalno zanimivost ugotovitev, da ta izredno kulturni slovenski narod „postavlja spomenike pesnikom in ne generalom“. Resnično: slovenski voditelji so bili zlasti književniki od Linharta preko Vodnika do Prešerna in potem preko Levstika in Gregorčiča do Cankarja: Napisati pesem je bilo višek kulturnega dela in njega sinonim, vse drugo je bilo podrejeno pod njega vzvišeni poklic. Pesnik je bil nosilec ideala in narodne zavesti, vse drugo ni spadalo v kul‘uro. Vsa slovenska kulturna zgodovina se je ocenjevala samo pod vidikom idejne „naprednosti ali nazadnjaštva“, „posluha ali gluhote za literarne vrednote“. Koseski, Bleiweis, Slomšek so bili predstavniki tega nevrednotnega nazadnjaškega toka v slovenski zgodovini, potem pa vse od Mahniča preko Kreka do Korošca. Vsak konservatizem je bil le zavora za progres, tega pa so vodili pesniki v vrhovih duha; kulturni delavec v „temeljnih“ pa je bi' preziran in nepriznano njegovo prizadevanje, da „ljudstvo“ postane „narod“. Da je Slomškova Mohorjeva naučila to ljudstvo brati in ga iz analfabeta dvignila v povprečno visoko kulturen narod, ni bilo važno; prav tako ne Krekovo organizacijsko socialno delo in „pro-svetarstvo“; tudi ne splošno delo slovenskega idealističnega duhovništva. Ne Slomšek ne Krek nimata spomenika in Koroščev grob je bil oskrunjen. Tudi „osvobodilni boj“ je šel v boj z imeni slovenskih pesnikov na krvavih zastavah in je ob zmagi pobrisal z železno roko vso slovensko preteklost od „Blei-weisa do Korošca“ kot predhodnike „narodnega izdajalstva, ki ni šele od včeraj“. V tem smislu je namreč pisal Pirjevec ob Velikonjevem procesu, ko mu je tudi Velikonia postal simbol tega „gnusnega kulturnega nazladnjašitva“!, katerega iso nato ubili v njem „za vseh sto let nazaj“.
Zdaj pa beremo v prvi številki že tu omenjene nove reprezentativne industrijsko propagandne revije v domovini „’Slovenija“ tale stavek Tarasa Kermavnerja: „Pretiravali bi, če bi rekli, da je slovenski narod ustvaril Prešeren, ali pa v začetni fazi Linhart. Take izjave, ki jih danes vse prepogosto poslušamo, niso krivične samo Prešernovemu tekmecu Koseskemu, ki je v sredini prejšnjega stoletja napravil precej več v družbeno-političnem smislu kot naš veliki bard, temveč še bolj našim politikom, gospodarstvenikom, predvsem pa duhovščini. Vsi našteti so kot organizirano institucionalne sile (simbolizirata, jih Bleiweis in Slomšek) slovensko idejo ohranile ter razvile na prvobitnem odločujočem področju.“
To je nov korak doma k pravičnejšemu vrednotenju naše preteklosti „v danes še nenavzoči popravi naše pretekle kulturniške literarne vsemogočnosti“. To je nekaj takega, kar se je zgodilo v poljski literarni zgodovini po porazu 1. 1863, ko se je romantičnim „voditeljem duš naroda“ protipostavilo trdo in trdno delo v temeljnih plasteh naroda za narodno zavest in za gospodarski dvig malega človeka, in se je tudi temu tlačanskemu delu, na pro-svetno-gospodarsko-političnem področju dalo ime kulturno pozitivnega de'a.
Kakor je taka reakcija razumljiva, vendarle preti nevarnost doma, da ;se umetnost poniža do rokodelstva, do obrti, saj se smatra enak obrtniku prav v isti številki „Slovenije“ Šeligo kot umetnik: saj ustanavlja ista revija z „junakom Gregorjem“ obrtno pisateljsko delavnico po zgledu starih cehov, „podobarskih delavnic“, kar je zopet zmaterializiranje navdiha, zanikavanje trenutne genialnosti ustvarjajočega duha. Treba je najti ravnotežje med pretiranim precenjevanjem umetniškega dela in podcenjevanjem in poniževanjem drugih kulturnih panog. Te včasih bolj vodijo k rasti naroda, kakor esteticizem. Če je Koseski bil umetniško gluh, je pa zbudil slovensko zavest
Za zmago zgodovinske resnice
Zdi se nam, da W. Mucher nima dovolj strokovne usposobljenosti in še manj lastnosti resničnega zgodovinarja: manjkajo mu nepristranost, resnicoljubnost, stroga pravičnost. Iz knjige je namreč več kot razvidno, da je avtor nemškega ultranacionalističnega mišljenja in bolestno pristranski: zanj je resnica samo to, kar je nemštvu v prid; vse, kar bi podprlo slovenske vidike, mu je dvomno, če že ne potvara in kleveta.
Ni res, pravi, da bi bili nemški škofje mučili sv. Metoda, četudi to trd. papež Janez VII. v posebnem pismu: papeževo pismo je odjek Kocljevih laži (sir. 21). Ni res, dostavlja, da bi se bil lagal freisinški škof Ano, ko je papežu trdil, da Metoda sploh ne pozna, čeprav mu je pozneje papež to laž očital (str. 18). Nemški škof Vihing, tako trdi, ni tožil sv. Metoda v Rimu niti ni potvoril papeževega pisma, da bi sv. Metoda onemogočil na Moravskem (str. 138, 149). 'če je dr. Grivec drugačnega mnenja (Fr. Grivec, Sv Ciril in Metod, Celje 1964, str. 164), je v zmoti, je obrekljivec!
Je župnik Mucher neomajno zvest resnici? Kako, da potem zagovarja „zatajitev resnice“, ki jo je zagrešil celovški škof, ko je spremenil in izpustil cele odstavke iz skupnega pisma avstrijskih škofov v proslavo 1100-let-nice prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko ? Zakaj niso smeli verniki celovške škofije slišati tistih resnic o svetih bratih, ki so jih vsi ostali avstrijski verniki slišali ob črtanju pastirskega pisma celotnega avstrijskega e-piskopata ?
Mucher pravi, da je bilo potrebno vse to zamolčati, sicer bi 'te resnice bile na Koroškem „provokacija in razstrelivo“. S tem seveda priznava, da le ni ostal neomajno zvest resnici! Vse hul-ša je žalitev, ki j0 je ob tej priložnosti izrekel na račun celotnega zbora avstrijskih škofov: „Take stavke je zapisal samo ignorant!“ (str. 123-125).
Apostol svobode in samoodločbe
Dalje Mucher trdi, da hoče biti apostol „svobode in samoodločbe“, zagovornik pravice, ki jo imajo vsi Korošci, da svobodno izražajo svojo voljo na
bolj kot kdo drugi ter mu zato gre na narodno prebuditeljskem polju velika zasluga; in Slomšku in slovenski duhovščini velik delež pri bistvenem ustvarjanju naroda. In Bleiweisu uspeh v politiki, sicer mu narod ne bi vzel častnega naslova „Oče naroda“. Področja postajajo avtonomna, in v njih dobiva „delo za narod" novo ceno.
Taras Kermavner je poudaril — kot že prej v emigraciji dr. Arnež — da ni vse kulturno „delo za narod“ samo v literaturi.
Toda mi vidimo v tem Kermavner-jevem stavku še nekaj več, kot samo to resnico. Namreč tudi neki „popravek“ in novo vrednotenje zgodovine zadnjega stoletja, prav tiste, ki je bilo premalo cenjeno, poniževano, odklanjano in celo „na smrt obsojeno“. Leta 1945 je namreč Dušan Pirjevec pisal ob Velikonji — kot rečeno: „Z njim je bilo obsojeno na smrt vse... od Coste ...do Šušteršiča in Korošca... ter Rožmana... Pravici je zadoščeno.“ še leta 1966 sta bila Meliku in Gestrinu „Bleiweis in Slomšek .. .konservativna in klerikalna človeka... in Slomšek je celo z Jeranom položil prve temelje ideologiji slovenskega klerikalizma“ (131). In kaj pomeni klerikalizem danes doma, vemo vsi.
V tem Kermavnerjevem prevrednotenju dela za narod in njega prebujo na „prvobitnem odločujočem področju“, vidimo nov „popravek“ dosedanjega stalinističnega pojmovanja polpreteklosti, kar more slehernega samo veseliti.
td
volitvah, in še zlasti pravice, ki jo imajo starši, da svobodno odločajo, kako in v kakšnem jeziku naj bodo vzgojeni njihovi otroci.
Lepe so te besede, a kaj ko so krinka, ki zastira leglo laži! Vsi, in še prav posebno pripadniki narodnih manjšin, vemo, kako borna je „svoboda“ in kako zlagana „samoodločba“, ki jo imajo narodne manjšine pri plebiscitih, ljudskih štetjih in pri ugotavljanju številčnega stanja narodnih manjšin. Vse te oblike glasovanj so tako spretno in zvijačno izpeljane, ustroj tako premeteno izdelan, na več ali manj viden način se uporabljajo grožnje, nasilje, moralni pritisk, da so izidi takšni, kot si jih je želela država: uradne prevare, ki naj ji ¡služijo za osnovo nadaljnje raznarodovalne politike in za varanje svetovne javnosti.
O koroškem plebiscitu leta 1920 je zgcdovina že spregovorila v smislu gornjih trditev. Izidi ljudskega štetja leta 1951 pravijo, da je bilo tedaj na Koroškem 42,095 oseb, ki so se posluževale ' ¡slovenskega občevalnega jezika, le'a 1961 pa samo še 25.472 oseb. Kako to, da je v borih desetih letih uplahnilo število Slovencev kar za skoro
17.000	ljudi ? Leta 1946 je bilo na Koroškem 107 dvojezičnih šol, leta 1967 pa le 76. Od 9.930 otrok, ki so leta 1958 posečali obvezno dvojezično šolo, lih je leto pozneje, ko je stopil v veljavo prosluli Wenedigov šolski zakon, ostalo le 2.096, in od teh leta 1967 le še 1.767.
Odkod ti naravnost škandalozni padci številk v tako kratkih razdobjih? Ali niso ti uradni izidi pravcata obtožba avstrijske potujčevalne politike? Ali se ne skriva za temi številkami temno ozadje ustrahovalnega nasilja, načrtnega zavajanja k nezvestobi in torej ne-izrazne tragedije številnih slovenskih s‘aršev in družin?
Poznamo obupni boj, ki ga bijejo koroški bratje, da bi rešili svoj narodni obstoj, živeti hočejo, kot hoče živeti vsako živo bitje, ohraniti se hočejo kot posamezniki in kot manjšinska skupnost. Pravica do življenja in do obstoja je nekaj svetega, božji ukaz je! Tu pa je .nekdo, ki jih je kot rajo o-bupancev že zapisal smrti in ki jfm pa zdaj zabičuje, da imajo vso pravico svobodno hiteti smrti v naročje. To pravico, svobodno se odločati za samomor, jim hoče zaščititi. -Saj je tudi v tej samoodločbi, tudi v tej svobodni izbiri prava demokracija, če pa bi hotela sama državna oblast prekiniti ta proces asimilacije in dati slovenski manjšini na Koroškem narodno zaščito, tedaj „bi to ne bil0 demokracija, temveč samovolja, aziatski despotizem, ki postopa v nasprotju z izjavljeno voljo prizadetih!“ (str. 159).
W. Mucher se hoče prvenstveno boriti za pravico staršev, da se ¡svobodno odločajo glede vzgoje otrok. Niti država nima pravice, siliti starše, da bi pošiljali otroke v zgolj slovensko ali v mešano slovensko-nemško šolo. Starši Južne Koroške so se povečini, kar za 84 odstotkov, odločili za zgolj nemško šolo (str. 156).
V veliko zadoščenje mu je, da se slovenski starši izneverjajo svojim narodnim dolžnostim. Žal, gre za dejstvo, ki ga ne moremo zanikati. Ne vpraša se pa — kot duhovnik bi se moral — kako je vendarle to mogoče, saj gre za ravnanje, ki je po svojem bistvu protinaravno, ponižujoče in nezdružljivo z dos^janstvom človeške osebnosti. Protinaravno je, ker nasprotuje zakonu samoobrambe in samoohranitve; ponižujoče je, ker vsebuje nezvestobo in zaničevanje lastnega pokolenja; nedopustno je, kajti zatajitev lastne narodnosti je greh zoper resnico, je laž. Krščanska morala vse to obsoja: obsoja same starše zaradi storjene nezvestobe, a še vse huje obsoja tiste, ki starše zavajajo k tej nezvestobi.
La desocupación — un grave problema
El presidente del Comité Interamericano de la Alianza para el Progreso (CIAP), Carlos Sanz de Santamaría ha preparado un informe ¡sobre la situación social en América latina, que será presentado a la séptima reunión anual, que se realizará ente el 10 y el 20 de este mes en Panamá. En él advierte que quizá el flagelo más cruel que sufre esta parte del mundo ¡se el desempleo.
“El fenómeno de la desocupación,” dice Sanz, “adquiere características agudas en algunos países.” Explica más adelante que la emigración del campo a la ciudad “por razones económicas, polítias o sociales”, constituye “un número inquientante de gente, que no podido integrarse en la vida urbana.”
Sanz explica luego, que muchas medidas de carácter meramente proseli-tista agravan aún más el problema y apunta que la cuestión debe merecer la la mayor atención en el próximo decenio. “No se ¡trata” concluye, “de algo que pueda resolverse espontáneamente en el curso del tiempo, sino que requiere una acción deliberada para obrar sobre las fuerzas del desarrollo económico y social.”
Dvojna taktika za isti cilj
Vsak, še tako površen opazovalec komunističnega nauka danes ve, da komunizem vidi svojega največjega nasprotnika v ljudeh, ki so verni in v Cerkvi. V odnosu komunističnih režimov do vere in Cerkve pa vidimo spretno taktiziranje, kakor ga jim narekujejo okolnosti in v kolikor vernost raste ali Cerkev pridobiva na ugledu. Zat0 je komunizem včasih napadalen, drugič se brani, ali pa se kaže nevtralnega in celo dobrohotnega.
Vedno temnejši oblaki pa se zbirajo nad njim, ker ga mladi rodovi odklanjajo sprič0 tolikšnih dokazov, da je komunizem nesposoben izvesti pravično rešitev družbenega vprašanja. Zato komunisti že zgubljajo živce.
Nedavno smo poročali, kako je bil Centralni komite (CK) Zveze slovenskih komunistov preplašen zaradi članka v Družini z dne 1. avgusta, kjer je zahtevala „enakopravnost za vse“. Ob isti priliki je bilo načeto vprašanje sprejemanja vernih v partijo. V slovenskem delu partije je nastal preplah, videli so' strah nove svetovnonazome politične organizacije, četudi jo je pisec v Družini odločno odklonil; sledila je nujna seja, ki je rodila sklep: „Status in vloga Zveze komunistov sta nedvomno v naši družbi zgodovinsko in ustavno določena in o tem ne more biti nikakršnega dialoga.“ Zveza komunistov se je oddahnila. Udarec pa je šel mimo načetih problemov.
Posledica ¡te zmedenosti je tudi ta, da ni več enotnega taktiziranja. To so je pokazalo ob dveh dogodkih: ob posvetitvi slovenske kapele v Washingtonu in Mariološkem kongresu v Zagrebu, odnosno Marijanskem kongresu v Mariji Bistrici. Kako so se komunisti obnašali ob Marijanskem odnosno Marijo-
loškem kongresu v Zagrebu piše Družina v poročilu o teh prireditvah, ko pravi: „...Prvi dve vrsti v dvorani sta namenjeni častnim gostom... Hrvaško vlado zastopa predsednik republiške komisije za verska . vprašanja Zlatko Frid s tajnikom Lazičem, zagrebško mestno skupščino podpredsednik Ivo Vrhovec...“ Ko je na zagrebško letališče priletel papeški legat kardinal šeper, ga je pozdravil tudi član Izvršnega sveta Hrvaške republike dr. Ivo Margan. Vse je bilo torej zastopano: partija, Centralni komite, zagrebška mesena uprava in hrvatska vlada ob kongresu v Zagrebu.
Ko pa se je skoro skoro istočasno, t. j. 15. avgusta, vršila blagoslovitev slovenske kapele v Washingtonu v tamkajšnjem narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja, so bili navzoči zastopniki slovenskega episkopata in ameriških škofov. Navzoči so bili zastopniki ameriškega političnega življenja, med njimi senator Lausche. Sveti oče Pavel VI. je poslal. pozdravno pismo in predsednik Nixon je poslal svojo poslanico.
V nasprotju s posotpanjem prédis'avnikov hrvaške republike in hrvaške partije pa ni bilo v Washingtonu ne predstavnikov slovenske republike ne slovenske partije, niti jugoslovanskih predstavnikov, četudi so jih nekateri pričakovali, češ da gre za narodno, ne le za versko ¡stvar.
Nekateri smatrajo, da je zaradi tega med hrvatško in slovensko partijo bistvena, ali celo idejna razlika. Drugi so mnenja, da gre le za komunistično taktiziranje in nič drugega. Ni dvoma, da je vse to le taktika in komunisti nastopalo tam, in tedaj, kadar smatrajo, da služi njihova prisotnost interesu partije.
Le kdaj si kdo, ki je priseben, svobodno volij uničenje? Kako je bilo s samoobtožbami in z zahtevami po smrtni obsodbi na stalinskih procesih, je zdaj pojasnjeno. Gre torej tudi na Koroškem za žrtve psihičnega nasilja ? Bo torej le res, da je nemška večina te starše obdelovala, dan za dnem, z zastraševanjem, ¡s prikazovanjem slovenske manjvrednosti, z ugodnostmi, ki jih bodo imeli, če se zlijejo v nemško skupnost, tako da so se ti nesrečniki le odločili za narodni odpad.
Pa tu ni govora o kakem „svobodnem“ odločanju, pač pa o „izsiljenem pristanku“ nesvobodnih in moralno zlomljenih ljudi. V teh žrtvah psihičnega nasilja ne glejmo narodnih odpadnikov, ampak nesrečnike, živeče v prav tako nesrečnem in pomilovanja vrednem družabnem redu na Koroškem, ki ni zmožen, niti ne na strogo cerkvenem področju, zagotoviti koroškim Slovencem svobodni razvoj v spoštovanju njihovega človeškega dostjanstva. Vse to pa je zadnji vatikanski cerkveni zbor strogo obsodil.
„človeško dostojanstvo zahteva, da se pri svojih' dejanjih ravnamo po zavestnem in svobodnem odločanju, to se pravi osebnostno, iz notranje pobude in iz notranjega nagiba, ne pod pritiskom znuanjega nasilja... Vse, kar rani neokrnjenost človeške osebe, kakor psihično nasilje, vse, kar ponižuje človeško dostojanstvo, je v resnici sramota, ki omadežuje tiste, ki se tako vedejo, hkrati pa kar najhuje naspro-
tuje 'Stvarnikovi časti" (Cerkev v sedanjem svetu, 17 in 27).
Gosposvetski župnik se na te nedvoumne obsodbe ne ozira. Čisto mirne vesti ¡se proglasa za zagovornika „obstoječega reda“ na Koroškem, zanika, da bi imele oblasti pravico v čem kaj popustiti, in odkrito grozi tistim zavednim koroškim Slovencem, ki nočejo na pot narodne izdaje.
Takole grozi: Neslovenski Korošci dobro vemo, da bodo neučinkovite vse izjave o zvestobi Avstriji, ki jih dajejo sedanji predstavniki koroških Slovencev, kajti Jugoslavija se ne bo ozirala nanje, pač pa bo „ob prvi ugodni priložnosti zasedla vse one predele Južne Koroške, v katerih živi večji odstotek Slovencev in v katerih je večje število otrok prijavljenih k slovenskemu pouku (ali tudi samo k slovenskemu verouku)“ (str. 157).
Tisti ¡torej, ki se javno priznavajo za Slovence in ki pošiljajo otroke v slovenske šole, so že sokrivi bodočega razcepa nedeljive Koroške in so mož-nostni državni izdajalci. Grožnja za-dobi vse hujšo ostrino, ako jo povežemo z naslednjimi odstavki v knjigi. Tisti, tako pravi, ki so se odločili za nemštvo, so to storili, da bi sebi in svojim otrokom prihranili usodo, ki je doletela 300.000 Nemcev in poldrag milijon Slovanov, ki so jih poklali med zadnjo vojno v Jugoslaviji (str. 157-158). Kdor torej vztraja v zvestobi slovenstvu, tira Koroško v poplavo krvi in morije.	Dr. Rudolf Klinec;
OBVESTILA
SOBOTA, 4. septembra 1971:
V	Slovenski vasi v Hladnikovem domu pomladansko srečanje mladine združeno z „novačenjem“. Slovesen sprejem 18 let stare mladine v društvo „Slovenska vas“
VI. kulturni večer SKA ob 8 zvečer v gornji dvorani Slov. hiše. V okviru filozofskega odseka bo predaval dr. Vinko Brumen: Vprašanja slovenske filozofije.
NEDELJA, 5. septembra 1971:
V	Slovenski hiši ob 16 komemoracija ob 25-letnici gen. Leona Rupnika.
V	Našem domu Mladinski dan. SOBOTA, 11. septembra 1971:
V	Slov. hiši ob 20 koncert Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve, ki ga prireja Zveza Slovenskih mater in žena. .
Kreditna zadruga SLOGA prireja v zadružnih prostorih gospodarski večer.
Za dobro voljo
OD DOMA
„Pri nas v Ameriki imajo vsi viharji ženska imena: Meri, Hilda, Adelajda...“
„Pri nas v Jugoslaviji tudi: Reforma, inflacija, devalvacija, stabilizacija. ..“
Oddajte v najem ali prodajte svojo kinto po našem posredovanju
EMADI
Edino specializirano podjetje
Montevideo 184 — T. E. 35-5171
38-2846
JAVNI NOTAR
FfMfTISC© RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Predaval bo Marko Kremžar „O dolarski krizi“.
NEDELJA, 12. septembra 1971:
SDO in SFZ Moron vabita na I. mladinski dan.
V	Slovenskem domu v San Martinu
mladinski večer, ki ga prirejata SDO in SFZ. Sodeluje Planika.
V	Našem domu v San Justu po maši sestanek Zveze mater in žena,
ČETRTEK, 16. septembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 sestanek Lige Žena Mati, kjer se bodo obravnavali problemi argentinske in naše mladine.
NEDELJA, 26. septembra 1971:
20. mladinski dan v Slovenski vasi. Sodeluje Planika.
PETEK, 1. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA — Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik.
SOBOTA, 2. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina življenja. Prireja SKA — Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik. NEDELJA, 3. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši igra Razvalina živ-
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
T. E. 47-4852
RESTAVRACIJA
„EMONA“
V NEMČIJI
nudi domačo oskrbo slovenskim obiskovalcem iz Argentine
JOŽE NOSE
Düsseldorf — Corneliusstrasse 41
CONSTRUCCIONES CIVILES E INDUSTRIALES
Av. de Mayo 1460, 5o. p.
Buenos Aires
T. E. 37-2504
ljenja. Prireja SKA — ¡Slovensko gledališče. Režira Nikolaj Jeločnik.
Zveza žena in mater lepo prosi vse lastnice in lastnike slovenskih narodnih naš, naj se prijavijo pri krajevnih odborih za nastop na naš narodni praznik 29. oktobra.
DRUŠTVENI OGLASNIK 10. septembra ob 20 bo seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije.
ZS organizira orientacijski tečaj namenjen študirajoči mladini in staršem. Predaval bo specialist univ. profesor iz katoliške univerze del Salvador o temi Kako si izberem poklic? Opozarjamo dekleta, fante in 'starše na izredno važnost tega predavanja.
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Na drugem gospodarskem večeru naše zadruge bo zanimiv razgovor
O DOLARSKI KRIZI
ki ga bo vodil g. Marko Kremžar v soboto, 11. septembra,, ob 20.30 v zadružnih prostorih.
Vljudno vabi	odbor
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
oajjof) Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanade 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
S
D
O
12. SEPTEMRRA 1971	- I. MLADINSKI DAN
Ob 8.—: odbojka za pokal M. Kunčič Ob 13.-Ob 11.—: dviganje zastav	Ob 15.-
Ob 11.30: sv. maša
skupno kosilo popoldanski program : nastopi, folklora,
slovenske pesmi
Kraj: Slovenska pristava v Castelarju
Sodeluje orkester Salvex
S
F
Z
5. septembra 1971 v Slovenski hiši
KOMEMORACIJA OB 25-LETNICI SMRTI GENERALA LEONA RUPNIKA
ustanovitelja Slovenskega domobranstva In njegovih sodelavcev
Ob 16 polaganje venca pred spomenikom nato sveta maša in
avdiovizualni program o zgodovinskih dogodkih slovenskega domobranstva
Vabi pripravljalni odbor Medorganizacijskega sveta
Na Pristavi bo na prvi petek, 3. septembra, ob 19.30 sv. maša za raj. ing. Avgusta Vivod po naročilu kreditne zadruge Sloga.
Iščemo
Zakonski par
za oskrbnika hiše restavracije v San Isidro. Delo in plača po dogovoru.
Oglasiti ®e na T. E.: 923-7330 od 9, do 12. ure.
j ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA prireja v okviru svojega kulturnega in socialnega prizadevanja
KONCERT
Poje Mladinski pevski zbor pod vodstvom gospe Marije Fink-Geržiničeve — Sobota, dne 11. septembra, ob osmih zvečer v veliki dvorani Slovenske hiše
Vstopnice po pet, štiri in «tri pese.
Vsem rojakom sporočamo žalostno novico:
ORKESTER PLANIKA JE ODŠEL NA LUNO
a preko satelita nas bodo zbavali v	NEDELJO, 12. SEPTEMBRA, v SAN MARTINU
Aleksander Solženicin	35
En dan Ivana Denisoviëa
je zmedeno poslovil kapitan fregate od
—	Kje je Bujnovski?
—	Kaj? Tukaj sem! — je odgovoril kapitan 'izpod pograda šuhova, kjer ga. je skrival mrak.
Tako se znajde uma uš vselej prva na glavniku.
—	Ti si? Da, res je, ŠČ-311. Pripravi se!>
—	Kam?
—	«Saj« sam, veš.
Kapitan fregate je «samo vzdihnil' in zahreščal. Verjetno mu je bilo laže voditi v temi in po viharnem morju celo eskadro minonoscev, kakor pretrgati sedaj tovariški pogovor in oditi v ledeno samico.
—	Za koliko dni? — je prepadeno vprašal.
—	Deset. Hitreje vendar, hitreje!
V tem hipu so zavpili' postrežniki:
—	Kontrola gre! Kontrola! Vsi ven!«
To je pomenilo, da je prišel v barako paznik, ki so ga poslali preverit število ljudi;
Kapitan se je ozrl. Ali naj: obleče Suknjo? Suknjo mu bodo vzeli, pustili mu bodo samo telovnik. Torej naj odide, kakor je, v telovniku. Kapitan je upal, da bo Volkovoj pozabil (toda Volkovo! nikomur nič ne oprosti), in se ni pripravil, celo tobak ni skril v telovnik, če ga. stisne v roko, ne bo imel od tega nič, ker. mu ga pri preiskavi zaplenijo.
Ko se je pokrival s kučmo, mu je Cezar vendarle stisnil nekaj cigaret.
—	No, pozdravi jeni, bratci,. —■ /se
sjtočctrte brigade in odšel za paznikom.
Za njim so klicali, nekateri, naj ostane čil in zdrav, drugi, naj ne obupa. Kaj M mu sicer- rekli? Saj, so sami zidali BUR in stočetrta pozna ječo: stene so iz opeke, tla iz, cementa, okna ni nobenega, peč kurijo le toliko, da se raztaja led po «steni in spremeni v lužo na tleh. Spiš na golih deskah «in šklepečeš z zobmi, če jih ne zgubiš. «Kruha prineso tristo gramov dnevno, a čorbo tretji, šesti in deveti dan.
Desetkrat štiriindvajset u-r! Deset dni samice, če jih odsediš natančno in do kraja, ti ugonobe zdravje za vse, življenje. Stakneš jetiko in se ne izmotaš-. več iz, bolniških «sobah.
Kdor- je prebil petnajst dni samice, že- počiva v zmrznjeni zemlji.
Dokler žiyijš- v baraki, bpdS vesel« in, se ne nastavljaj,!
— Vsi ven, sem rekel. Štejem do tri ! — vpije starešina barake. - Kdor do takrat ne zgine, zapišem njegovo številko in jo oddam državljanu pazniku.
¡Sarešina barake je tudi lump, že od zdavnaj. Kar glej, čez noč ga zapirajo z nami vred v barako, obnaša se pa kot načelnik in se nikogar ne boii. Nasprotno, njega se bojijo. Zatoži jih pazniku in sam suje s pestjo v gobec, šteje se za invalida, ker so mu nekoč v pretepu odtrgali prst na roki. Obraz razodeva zločinca, kar; tudi «je, saj je. obsojen, za kriminal. Hkrati «so mu naprtili
paragraf 58, -očko 14, zaradi česar je prišel v to taborišče.
Kdo bi mu preprečil, da res ne zapiše številk na listek in ga odda pazniku? Posledica tega bo dva dni zapora s pošiljanjem na delo podnevi. Če so prej počasi racali k vratom, so zdaj v trumah lezli naprej, z. zgornjih pogradov so poskakali nerodno kot medvedi in vse. je. drvelo k ozkim dtirim.
šuhov, ki je, držal, v roki že zvito, in zdavnaj« zaželeno cigaro, je 'spretno sk.Or. čil na. tla, vtaknil noge v škornje in že. hotel oditi, ko se mu je zasmilil Cezar. Ni hotel kaj zaslužiti pri ujem, ne, smilil se mu je zares in iskreno; kajti Cezar se je preveč bavil z lastno osebo, ni pa razumel življenje, ki je terjalo, da bi moral v paketu poslana živila čimprej' in pred kontrolo odnesti v shrambo, ne pa da se brezskrbno« gosti z njimi. «Poješ lahko tudi kasneje, Kaj pa zdaj? Kaj naj' stori« Cezar s pošiljko? če odnese s seboj na kontrolo. vse vrečke, «se, bo smejalo petsto ust. Če pusti na ležišču, grozi nevarnost, da kaj ukrade prvi, ki se po kontroli znajde v baraki. (V Ust-Ižmi je bilo še grše; pri povratku z dela so kriminalci, hiteli naprej, in predno so prišli drugi, so že izpraznili omarice.)«
šuhov je videl, kako se je Cezar zmedel; vrti se «sem In tja, zdaj, ko je prepozno. Siebi pod« pazduho vtika salamo in slanino, da bi z njima odšel na kontrolo in rešil vsaj to.
Šuhov ga je iz sočutja poučil:
— Usedi se, Cezar Markovič« tu čakaj, dokler se da; potuhni se tu, v
bo paznik s postrežniki hodil od postelje do postelje in poškilil v vse luknje, pojdi ven. Porečeš jim, da di bolan. Jaz pa grem prvi ven in prvi smuknem nazaj. Tako bo najbolje...
Stekel je.
«Sprva se je Šuhov s tižavo prebijal-skozi gručo (cigareto je pri, tem. varoval v pesti). Laže mu je postalo, ko je prišel na hodnik, ki je b'il 'skupen Za obe polovici barake, in v vežo. Tu ni bilo gneče, nihče ni silil naprej. Ba-rakarji, zvijačni kot zveri, so se stisnili k stenam, po dva na levo, po dva na desno, le po sredi je ostal prazen prostor, da se je lahko gibal posameznik, češ kar pojdi dalje, na mraz, če si neumen, mi bomo tule počakali. Že tako smo bili cel dan na mrzlem, kaj bi še dodatnih deset minut prezebali? Bedakov ni. Ti crkni danes, jaz bom rajše jutri;!
Druge dneve se tudi šuhov stiska k steni. Zdaj pa stopa 's širokimi koraki in se še reži:
— Kaj se bojite, mehkužneži ?« Ne poznate sibirskega mraza? Kar ven, da se pogrejemo na volčjem soncu!- Dovoli, stric, da prižgem!
V veži je prižgal svojo cigareto in stopil na teraso. V domačem kraju Šuhova pravijo mesecu za šalo „volčje sonce“.
Luna je že visoko! Še toliko 'in bo dosegla najvišjo točko. Nebo je postalo belo, z zelenkastim odtenkom, na njem svdtljo redke močne zvezde. Beli sneg
Pri sosedni baraki narašča črna gr-mota. To so jetniki, ki prihajajo na dvorišče in se prerivajo v vrste. .Glej, še tam! Bolj je slišati škripanje snega kakor govorjenje ljudi.
Že 'se je s stopnic spustilo pet jetnikov in se postavilo v vrsto z. obrazi, obrnjenimi nazaj k baraki. Za njimi so stopili v drugo vrsto trije in tem trem se je pridružil šuhov. Ko je pojedel kruh, je lahko stal a cigareto med zobmi. Tobak je zares dober, Letonec ga ni osleparil. ¡Ro grlu praska, diši.
Skozi vrata leno stopicajo drugi. Za šuhovom- stoje že tri petorice. Zdaj se jezijo vsi, ki; sp zunaj: zakaj se ostali gadi stiskajo na hodniku in. ne pridejo ven. Zaradi njih jih zebe.
Noben jetnik nikoli ne vidi ure. čemu tudi ? Za ze-ka je dovolj; da ve, če bo kmalu vstajanje, koliko časa je osta-
lo do signala na delo, do kosila, do spanja,
Vendar pravijo, da prihaja večerna kpntrola ob devetih. Nikoli se pa ob tej uri ne konča. Kontrolo vršijo enkrat, dvakrat, včasih celo trikrat. Pred deseto na zaspiš. Toda ob petih, kakor trdijo, že zvonijo vstajanje. Nič čudnega, če je danes na delovišču Moldavan zaspal. Kjer 'se ze-ka ogreje, tam ta-koji zaspi. «Med tednom se nabere toliko ur prekratkega spanca, da spijo ob nedeljah cele barake ves dan, če jih le ne ogoljufajo za prost dan.
No, zdaj se valijo skozi, vrata, po stopnicah. Starešina barake in paznik jih z brcami gonita ven. Prav jim je, zverem!
(Dalje prihodnjič)
mraku, in čakaj do zadnjega, šele ko
se blešči, celo zidovi barak so «se pobelili svetilke nimajo posebne moči.
/«(WklVlovSce 8» »lowcyiSjc
KOPER — Iz koprskega pokrajinskega muzeja ¡so vlomilci odnesli 7. avgusta ponoči pet umetniških slik, pet starinskih pištol, tri bogato izrezljana bodala in medeninasti kipec, tolkač na vratih palače Tako, delo Tiziana As-pettia, ki predstavlja rojstvo Venere. Vlomilci so preplezali dvoriščni zid, prežagali rešetke na oknu in odnesli umetnine v vrednosti 300.000 din.
LJUBLJANA — Mednarodni kongres Svetovne federacije za obravnavanje podatkov (IFIP)je bil od 23. do 28. avgusta v slovenski prestolnici. Je bil to sedaj največji kongres, ki je bil kdai-koli v Ljubljani. Udeležilo se ga je 4000 znanstvenikov, ki so zborovali v športni dvorani v Tivoliju, poleg tega pa še v šestih drugih dvoranah in v treh kinodvoranah. Kongres je spremljala razstava, kjer je 81 tvrdk iz 17 držav predstavilo najnovejše dosežke v računalniški tehniki.
KRANJ — Dva slovenska slikarji-samorastnika razstavljata v Kranju. Anton Repnik z Mute je v galeriji Mestne hiše razstavil 25 olj, ki so skoro vsa iz letošnjega leta, v Prešernovi galeriji pa Greta Pečnik iz Pirana.
ZAGORJE — V stekleni dvorani delavskega doma sta odbor slikarskih kolonij Slovenije in kolonija Zagorje— Izlake pripravila skupno razstavo del, ki so nastala v kolonijah Izlake, Škofja Loka, Ptuj-Borl, Idrija in Ravne na Koroškem.	,
LJUBLJANA — Lani je bilo na slovenskih cestah 8600 prometnih nesreč, od tega je 2300 nesreč povzročila neprimerna hitrost. Hitra vožnja skupaj z izsiljevanjem prednosti, nepravilnim prehitevanjem in opitostjo voznikov je poglavitni krivec za nesreče. Na cestah je sedaj 13 radarjev, s katerimi kontrolirajo hitrost vožnje. Kljub temu. da je radarjev premalo, imajo ti precejšen psihološki učinek. Tako se je na mariborskem območju po uvedbi radarskega nadzorstva zmanjšalo število nesreč za 20%.
TOLMIN — Kmetijska zadruga je odprla v začetku avgusta 9 km dolg mlekovod, ki pelje iz Livka v tovarno za predelovanje mleka v Kobaridu. Prav posebno prav bo prišel mlekovod v zimskih mesecih, ko je prevoz otežkočen. Zadruga ima v načrtu še več mleko-vodov iz vseh terensko težko dostopnih, a mlečno pomembnih kmetijskih pre-. delov.
LJUBLJANA — Vso Slovenijo je zajel val vročine; malo so se oddahnili šele 8. avgusta zvečer, ko so padle prve deževne kaplje. Nevihte so bile tedaj nad Slovenj Gradcem, Mariborom, Mursko Soboto in Kredarico. Najhujšo ljubljansko vročino v avgustu so namerili 7. avgusta s 37 stopinjami, kar je za dve 'Stopinji več, kot je znašal dotedanji avgustovski „rekord“ iz leta 1933. Najtoplejši dan v Ljubljani pa je bil leta 1950, ko sp je v juliju živo
srebro v toplomeru ustavila pri 38,8 stopinjah. V Mariboru pa je bil najbolj vroč dan 8. avgusta s 35.4 stopinjami.
MURSKA SOBOTA — Ker republiška izobraževalna skupnost ni več hotela financirati srednje kmetijske šole v Rakičanu, je soboška občina sklenila podpreti to šolo, posebno ker je zadnje čase 'spet več zanimanja zanjo. U-pajo tudi, da bo republiška skupnos' revidirala svoj odnos do te šole, ki po mnenju Pomurcev mora obstati, saj deluje v kmetijsko najbolj naseljenem predelu Slovenije.
BELTINCI — Kmetijski strokovnjaki so za letos napovedovali slabo letino krompirja. Pa so se hudo ušteli. Namesto napovedanih piškavih krompirjev se kmetje ne postavljajo samo z nadvse bogato letino, ampak tudi z zelo kvalitetnim krompirjem. Toda kai pomaga bogata letina in tudi dovolj u-godna cena, ko pa obrat za kooperacijo pri podjetju Pomurka nima dovolj denarja za odkup.
KRANJ — V novi sejemski dvorani, ki meri 5000 kv. metrov, so 6. avgusta odprli 21. mednarodni Gorenjski sejem. Za letošnji sejem je značilna večja udeležba tujih podjetij, saj jih je več kot četrtina. Med 407 razstavljale! jih je namreč 117 tujih firm iz desetih držav. Lani je sejem obiskalo
185.000	oseb, za letos pa jih pričakujejo nad 200.000.
Umrli tso od 4. do 9. avgusta:
LJUBLJANA: Ivanka Vuletin r. Pajk, Zora Cibic r. Plevelj, Fanika Vidic, up., Terezija kerl, Alojzija Avan-zo r. Strasberger, Anton Avšič (73), pos. iz Šmartnega ob S., Ana Kuzmin, Frančiška Kobal r. Buh, Marija Pečan
Jakob Poženel up., Algo Ramovš r. Trtnik, Angela Golobač r. Avbelj, Jožef škoda up., Leo Smole, bivši oficir, Ljudmila Zavrtanik, uč. v p. (86), Francka Markun r. Oblak, Mihael Gumilar, krojač, Anton Vrhovec.
RAZNI KRAJI: Marija Albreht (Vrbančkova Micka), Vrhnika; Franc Udovč, gradb. delov., Novo mesto; Anton Horvat, Pleškovec; Uršula Vengust, Trbovlje; Anton Nahtigal, kor borec, Višnja gora, Zvonimir Omahen, Koper; Karolina Tomšič r. Verbič, Grahovo pri Cerknici; Janez Rigler (Matevžov ata), Praproče; Ivan Čop (86), Jesenice; Franc Ramovš (86), up., Kranj; Ivo Korimšek, Trbovlje; Frančiška Titscher r. Pehar, Šoštanj; Franc Potočnik, Podnart; Jože Rančigaj, strugar, Zagorje ob Savi; Julijana Goleš, -Sošice; Marija Sajko, uč., Majšperk; Martin Grimšič, mehanik, Borovnica; Boris Kryštufek, ekonomist, Kranj; Franc Krašovec (88), usl. fin. kontr. v p., Vižmarje; Anton Rajk (70), pos., Bojanja vas pri Metliki, Ivana Sikyta (92), Vrhnika; Matija Bahor, up., Črnomelj; Milan Vrečar, steklar, Polje; Anton Lep, Trbovlje; Marija Oman (Breznova mama) (97), Gozd-Martuljk; Ivanka Matevžič r. Brus, Vrhnika pri Ložu; Angela Košir r. Perovšek, Sodražica; Anton Makoter, up. (81), ¡Slov. ¡(Bistrica; Jože štrukelj, usl. Litostroja, Dravlje; Peter Praprotnik, up., Tržič; Terezija Babkov r. Lesjak, Maribor; Milan Hrovat, kipar, rezbar in pozlatar (69), Domžale.
Mladina se pripravlja na koncert v Slovenski hiši
RAZGOVOR S PEVOVODKINJO
V daljšem intervjuju v „Mladinski vezi“ objavljenem v avgustovi številki lanskega leta, nam je ga. Geržiničeva že pojasnila, da je Mladinski pevski zbor nastal pri pevskem pouku na Pristavi. Tam se je zbrala okoli nje skupina izredno nadarjenih pevk, iz katerih je kar kipelo navdušenje za pevsko kulturo. Zdaj ima zbor 34 ženskih in 7 moških glasov. Niso nastopili samo na slovenskih odrih, marveč tudi v Radio Nacional in v televiziji. Povsod so bili deležni laskavega priznanja.
Kakor je bilo že nekajkrat objavljeno v „Svobodni Sloveniji“, bo Mladinski pevski zbor ge. Marije Fink-Gerži-ničeve nastopil v soboto, 11. septembra, v veliki dvorani Slovenske hiše z bogatim sporedom. Poleg slovenskih narodnih in umetnih pesmi bo zbor predvajal tudi pesmi priznanih klasikov — Gallusa, Brahmsa, Cherubinija, Ferluigija de Palestrina, Gilardo Gilardija in drugih.
Za tovarno Alfa je majhno slovensko naselje, hiše so raztresene, toda duhovno povezane. Tam žive zavedni slovenski ljudje, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo več doprinesel k skupni blaginji slovenstva. Tam je tudi dom pevovodkinje ge. Geržiničeve, dom lju-
biteljev in gojiteljev glasbe. Kot tiskovna referentka Zveze žena in mater sem ji zastavila nekaj vprašanj.
„Le kako ste si mogli nabaviti toliko skladb priznanih avtorjev?“
„Nabrala sem jih že doma, del tega sem prinesla s seboj, nekaj sem prejela pozneje po pošti. Tudi tu sem marsikaj odkrila. Med slovenskimi skladbami jih je več takih, ki so bile napisane ali prirejene prav za naš družinski tercet ali kvartet.“
„Kako so reagirali mladi pevci in pevke, ko ste jim povedali, da bodo peli za dobrodelni sklad Zveze žena in mater?“
„Vedno radi nastopajo, če se prvemu namenu — gojitvi pevske kulture — pridruži še kak drug dober namen. IS kakšnim navdušenjem so pred par leti šli prepevat „staroslovenskim“ rojakom za veliko noč! (Povabil nas je dr. A. Starc.) Zelo jih je pritegnila letošnja domobranska proslava. So zelo zavzeti za nastop v dobrodelni namen Zveze.“ Saj to Zvezo poznajo pevke in pevci po večini iz svojih družin. Pri zadnji pevski vaji nas je obiskala ga. Dobov-škova, predsednica Zveze.
„Na sporedu imate tudi besedila tujih pesnikov in umotvore tujih sklada-
SLOVENCI V
Osebne novice
Družinska sreča: V družini dr. Petra Ranta in ge. Regine Lesar se je 5. avgusta rodil sinček Mihael Avguštin. Iskreno čestitamo!
BUENOS AIRES
Prosvetni večer Zedinjene Slovenije
Na prosvetnem večeru Zedinjene Slovenije dne 28. avgusta v mali dvorani Slovenske hiše je imel zanimivo predavanje o pomorstvu Pavel Fajdiga. Lepemu številu občinstva je predstavil razvoj in pomen modernega pomorstva, njegov odnos do svetovnega gospodarstva in njegov bodoči razvoj.
Predavanje je razdelil na sedem poglavij: 1. v jedrnati obliki je podal zgodovino pomorstva in tipe ladij, ki so v preteklosti rezale valove svetovnih morij, nakar je prešel 2. na moderno plovbo, ki se v glavnem odigrava s štirimi vrstami ladij: tramperji, linijskimi ladjami, tankerji in bulk-carrierji;
3.	pomorski promet je urejan s tremi vrstami mednarodnih dogovorov: bruseljske konvencije, tarifne konference in pomorsko zavarovanje. Skoraj je bilo nemogoče verjeti, ko je govornik povedal, da se je od leta 1950 naprej potopilo povprečno po sto vseh vrst ladij na leto, po 20 dnevno pa so žrtve drugih manjših nesreč na morju; 4. vzdrževanje linijskih ladij je združeno z velikimi stroški, prav tako zahteva gradnja novih ladij težke dolarske mi-Ijione, posebno še tankerjev; recimo za utekočinjen naravni plin; 5. popis petrolejskih tankerjev, ladij LASH in tankerjev LNG je bil izredno zanimiv, prav tako, kakor 6. podatki o danes obstoječem ladjevju na svetu, kjer prednjačijo ZDA, ne da bi pri tem pozabil na podroben pregled o stanju v Splošni plovbi in v argentinski ELMA-i; 7. za konec je predavatelj presenetil poslušalce z novostjo na inženirskih mizah, kjer v Angliji in na Nizozemskem že pripravljajo tovorne zrakoplove, ki bodo v ne toliko oddaljeni bodočnosti zamenjali ladijski promet z zračnim tovorjenjem. Velike iadijske družbe bodo preusmerile svoj promet z vodnega morja v zračno morje.
Sledil je enourni barvni zvočni film Okno v Daljni vzhod, v katerem smo videli turistične, folklorne, gospodarske in druge zanimivosti prostora med Hong Kongom, Japonsko, Filipini, Indonezijo in Indokino.
CASTELAR
živahno delovanje mladine na Pristavi
Če nas ob pogledu na življenje v naši skupnosti kaj mora razveseliti, je to gotovo, kadar vidimo, da našim mladim ni le do sprejemanja, ampak znajo — kadar hočejo — zavihati rokave in s polnim čutom odgovornosti opraviti delo.
Takega zadoščenja smo bili deležni na Pristavi nekajkrat v avgustu. Na prvo nejieljo, ko se praznuje otroški dan, so članice in člani mladinskih organizacij pripravili otroško tombolo, da z njo razvesele najmlajše. Treba je bilo narediti načrt, razdeliti delo, preskrbeti dobitke — glavni je bilo kolo — pripraviti in razdeliti tablice, voditi tombolo, poskrbeti za postrežbo — in končno vse pospraviti. Mlada srca in roke so se združile in delo opravile, dobro opravile v veliko veselje otrok in priznanje odraslih.
Teden pozneje smo želeli starši povabiti prav to mladino na praznični zajtrk. Po mladinski maši smo jih sprejeli s Prešernovimi verzi iz Zdravice. Česar smo deležni ob očetovskem in materinskem dnevu starši,, je bil zdaj delež naših sinov in hčera. V krogu miz jim je ob prijazni postrežbi in veselem
ARGENTINI
razpoloženju veljal pozdrav, ki ga je v imenu mater izrazila ga. Marija Klemenčičeva, vzpodbudne besede očeta pa je izrekel pisatelj dr. Jože Krivec.
Pa nam je avgust s svojimi sobotami in državnim praznikom hranil še novo presenečenje. Kdor je omenjene popoldneve obiskal Pristavo, je nemalo začuden obstal pred pestro sliko: Skupina istih fantov je z zavihanimi rokavi, potnimi čeli in nasmejanimi obrazi z lopatami in kladivi — medtem ko so dekleta skrbela za lakoto in žejo — pripravljala tla za bodoče prostore novega doma. Kdo bi ne bil vesel tega prizora, te dejavnosti?
Ko v desetem letu obstoja mladinskih organizacij na Pristavi čutimo to zdravo prerojenje, želimo le, da bi preko vseh neprilik vodilo k bogatemu zorenju.
SAN MARTIN
Prešernov večer
V soboto, 28. aprila je bila v Slovenskem domu v San Martinu lepo uspela kulturna prireditev, posvečena 171 letnici rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prireditev je pripravil in jo tudi vodil kulturni referent g. Stanko Oberžan, ki je v uvodu toplo pozdravil dr. Tineta Debeljaka in še posebej mladino, ki se je v lepem številu udeležila tega večera. G. Oberžan je naglasil, da prireja ta večer Slovenski dom s sodelovanjem Slovenske kulturne akcije, da prikaže rojakom našega največjega mojstra v vezani besedi, ki ga smemo vzporejati z največjimi pesniki drugih narodov.	j;
Po tem uvodu je Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Slavka Rupnika krepko zapel Prešernovo Zdravljico. Učenci in učenke osmega razreda Slovenske šole dr. Gregorija Rožmana so nato podali celotni Prešernov Uvod v Krst pri Savici. Pohvaliti je treba lepo in jasno izgovorjavo zahtevnega besedila te največje Prešernove pesmi. — Mali Oberžanov Jožek pa je povedal, kako radi so imeli Prešerna tudi otroci. Kadar se je v Kranju pojavil na cesti, so ga obkolili in ga klicali „doktor Figa“, ker je vedno imel polno fig v svojih žepih in jih je delil otrokom.
Sledili sta deklamaciji dveh sonetov: Jožko Rožanec je lepo podal „O, Vrba, srečna, draga vas domača“, Janez Zorec pa je dovršeno recitiral „Čez tebe več ne bo sovražna sreča“.
Temu prvemu delu Prešernovega večera je sledil drugi del s predavanjem dr. Tineta Debeljaka, spremljano s diapozitivi. V tem predavanju nam je govornik mojstrsko orisal Prešerna kot človeka, pesnika in zavednega slovenskega rodoljuba. Na platnu smo videli posnetek Prešernovega rojstnega in krstnega lista, šolskih izpričeval, doktorske diplome in pisem. Tudi smo videli Prešernovo rojstno hišo, ki je po zaslugi bana dr. Natlačena s prispevki mladine postala Prešernov muzej. Govornik nam je tudi pokazal pesnikov grob, sliko Primicove Julije, Matijo Čopa in dr. Dalje je dr. Debeljak pokazal vse slike, ki jih imamo o Prešernu, in prav tako tudi kipe. Povedal je, da glede ¡slik ni gotovo, ali predstavljajo Prešerna takega kot je bil v resnici. Pokazal je tudi sliko, ki je bila odkrita lansko leto in so nekateri strokovnjaki mnenja, da res predstavlja dr. Prešerna. Govornikova izvajanja so žela pri številnih poslušalcih toplo zahvalo. — G. Oberžan je nato sklenil lepo uspeli večer z vabilom na prihodnji dve večji domovi prireditvi: na veliko sanmar-tinsko tombolo, ki bo v nedeljo, 3. oktobra, in na pevski koncert, ki bo v soboto, 23. oktobra v Slovenskem domu v ¡San Martinu.
Vsak teden ena
UTVI
Fran Levctik
Dve utvi sta prileteli v jezero pod skalni grad; tam plavata družno po vodi, veslata v kristalni hrad.
Premišljam iz okna dve utvi, a v meni utriplje srce, zamaknjeno v dneve nekdanje na lice usiplje solze.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
30. avgusta 1951 — Št. 35 ALI NAJ MOLČIMO?
Nismo pozabili, da smo v prvemu uvodniku v Argentini napisali, da hočemo služiti resnici in pravici... Zato smo vedno, kjerkoli smo zasledili, da kdo piše neresnico o Slovencih ali o prizadevanju Slovencev, povedati resnico in pokazati na krivico... Nič nam ne brani, da ne bi tudi tedaj, če kak ¡Slovenec piše ali govori neresnico ali dela komu krivico. Pa naj to dela dr. Žebot ali kdor koli...
Ali naj molčimo, kadar v dr. že-botovem listu „Slovenska država“ grozijo z ovadbami tistim ¡Slovencem, ki niso njihovega mnenja? Ali naj molčimo, ko se propagira ova-duštvo in prizadevanje, da izgubi službo tisti, ki je nasprotnega mišljenja? Ali ne trpijo pod takimi metodami Slovenci v domovini?
Ali naj molčimo, če dr. žebot tr-di, da od leta 1929 SLS ni več delovala ne živela, ko vemo, dar dr. Žebot ve ravno obratno... Delovni odbor SLS je izdelal osnutek ustave slovenske države, kakor tudi osnutek zvezne države Jugoslavije. Delovni odbor SLS je povabil tudi dr. Žebota, ki je v debati o teh osnutkih sodeloval.
Ko je dr. Žebot odhajal v tujino, je prosil, da mu delovni odbor SLS izda pooblastilo, da bo v inozemstvu kot zastopnik SLS delal na vprašanju 'slovenske Koroške...
Morda bo prišel čas, ko bomo morali pokazati tudi še na druga dejstva: Na razna pisma, ki so bila iz Žebotovega kroga poslana mednarodnim institucijam, da zmanjšajo ugled slovenskim osebnostim. Pri tem so šli celo tako daleč, da 'so si celo prizadevali, da bi zmanjšali u-gled škofa dr. Rožmana.
Ct«V(ICCI fQ SVIT«
ČILE
80-letnica s. Vincencije Kaplje
V nedeljo, 15. avgusta, so se zbrali ¡Slovenci v- Santiagu. V velikem številu so prišli, da so proslavili 80-letnico sestre Vincencije Kaplja. Ob tej priliki je daroval sv. mašo g. Martin Maroša oa asistenci g. Antona Grilca. Po maši in lepem govoru so sestre za vse zbrane pripravile v njihovi polikliniki zakuski). Rev. Martin je tudi malo zaigral na klavir. Vsi prisotni so tudi z veseljem zapeli. Po prijetno preživetih uricah so se rojaki razšli na 'svoje domove. Siestri Vincenciji pa k njenem lepem jubileju tudi mi iskreno čestitamo.
Znova smo romali v Lourdes
teljev. Ali Vas stane mnogo truda, da mlade pevke in pevce naučite avtomatično zlogovati tuje besede?“
„Ne. Pevec se zloga nauči brati s tonom, skupine besed hkrati z muzikalno frazo. Preden začnemo s študijem, jim besedilo parkrat preberem, razložim in poslovenim. Med vajami ponovno zapojem težje izgovorljiva mesta ali opozorim na pomen nekaterih besed.“
„Ali vlada med pevkami in pevci potrebno sožitje in ravnotežje? Ni nobenih trenj med njimi?“
„Na splošno: da. Seveda se v zbor vrivajo trenja. Vendar sta ljubezen do petja in tovariški čut toliko močna, da je sožitje prijetno in smisel za skupno delo in napredovanje — kar je velika dobrina zborovskega življenja — lepo razvit. Posebno se 'to čuti v zadnjih tednih pred nastopom. — Rada bi poudarila to misel: mladini je treba dajati možnost, da spoznava kvalitetne stvari — ne gre za klasično glasbo proti moderni; gre za kvalitetno glasbo, pa naj bo iz renesančne dobe, iz dobe klasike ali romantike, ali za moderno de-našnjo —, da se zanjo navduši. Vse to so pogoji, da duhovno doživi in se poplemeniti.“
Ob zaključku razgovora je ga. pevo-vodkinja omenila še to, da je njen Mladinski pevski zbor vključen tudi v seznam argentinske glasbene publikacije Guia de la mušica argentina. T. K.
Preteklo nedeljo 22. t. m. smo Slovenci iz okolice Buenos Airesa poromali v Lourdes, ¡tradicionalno božjo pot. Ta romanja, katerih' se vsako leto udeleži več rojakov, so Važna tudi zato, ker v velikem številu zbere Slovence, ki ¡so prišli v Argentino še pred drugo svetovno vojno. 'Celotno število romarjev je bilo letos izredno, saj so jih našteli okrog dva tisoč. Tudi narodne noše so bile prisotne v lepem številu.
Pobožnosti so se pričele pred lur-ško votlino ob 15,30. Najprej smo molili rožni venec in vmes prepevali Marijine pesmi. Po rožnem vencu se je razvila procesija v gornjo cerkev. Procesijo je vodil msgr. Carreras, sanju-ški škof, ki je predsednik argentinskega Katoliškega izseljenskega odbora. Med procesijo so navzoči tudi prejeli spominske podobice.
Po prihodu v gornjo cerkev je škof Carreras naslovil lep govor na zbrane romarje. Med drugim je povedal tudi sledeče:
„Kot kristjan in kot škof sem res vesel, ko gledam pred tseboj tako številno množico slovenskih mož, žena, fantov in deklet ter otrok. Ganila me je vaša goreča skupna molitev in ubrano večglasno petje. Vse ito je znamenje, da ste ohranili verska izročila,
ki ste jih prinesli iz domovine, da ste ohranili katoliško vero in da vse trpljenje begunstva ter izseljenstva ni bilo zastonj.
Vcepite ta izročila in vašo vero tudi v otroke, ki so rojeni na argentinski zemlji, pa nosijo v sebi slovensko srce. Med vašimi izročili je eno najvažnejših in najlepših prav pobožnost do Marije, kot je zgovorno izpričalo današnje romanje v to svetišče, posvečeno lurški Mariji.
Kakor je molitev rožnega venca spremljala današnjo pobožnost, tako naj ta molitev prepleta vaše vsakdanje družinsko življenje. Družinski rožni venec je močna vez edinosti v km ščanskih domovih. Vi, Slovenci, pa morate moliti rožni venec še posebej v ta namen, da bi bila v vaši domovini v vsej polnosti obnovljena katoliška vera, ki je sad enajstih stoletij in katero hoče sedaj nadomestiti krščanstvu nasproten režim... “
Sledila je romarska maša, med katero ie dr. Alojzij Starc kratko govoril o važnosti prav tega romanja in o ča-stitvi Marije. ¡Sledila je posvetilna molitev Materi božji. Med mašo so vsi navzoči zbrano molili in peli, ter številčno pristopili k obhajilu.
Romarska pobožnost se je končala z mogočno pesmijo Marija, skoz’ življenje.	mm