Dr. Bezjak — dr. Opeka. i. Rekli smo že zadnjič, da sta se dr. Bezjak in dr. Opeka prostovoljno in s polno zavestjo pridružila terorju ter se vrgla pod peto vitezu Kalteneggerju, temu uajhujšeinu krvniku slovenskega šolstva. Dr. Bezjak je hotel postati nadzornik na vsak način in za vsako ceno; danes torej uraevamo, zakaj se je dr. Bezjak še kot ravnatelj v Gorici na čisto slovenske vloge podpisoval Dr. J o h a n n Bezjak: tesal si je lestvico do solnca Kalteneggerjeve milosti! Dr. Opeka se je pospel do mesta višjega (deželnega) šolskega nadzornika kot kandidat dr. Susteršiča in dr. Lampeta. O Lampetu molčimo — njega ni več! Toda kake vrste človek je dr. Susteršič, to ve pri nas že vsako dete! Kdor je bil zvezan z njim, kogar je odiikovala njegova milost — - ta je danes deležen istega zaničevanja, ki si ga je dr. Šustersič prislužil od vsega naroda za plačilo svoje izdajalske politike! In dr. Šusteršič je dobro vede!, koga postavlja na mesto, ki ga je do svoje vpokojitve zavzemal Fran Levec. Takoj, ko so sestavili terno za to mesto — OpekaOaberšek-Maier — je bilo jasno kot beli dan, da hoče Šusteršičeva klika imeti Opeko, dasi niina niti pojma o ljudskem šolstvu in dasi bi moralo že to edino dejstvo biti merodajno, da bi Opeka tega mesta ne pievzel, ako bi zavestno in namenoma ne silil v nevarno bližino viteza Kalteneggerja! A ker je dr. Opeka vrhutega še iskal naklonjenosti Nemcev in renegatov (Belar-Junouicz) in ker sta mu stala ob st;-ani'le kot figuranta kandidata Gaberšek in Maier, ki sta dala svoji imeni zlorabljati v namene dr. Susteršiča in v ambicije dr. Opeke — je dokazano, da se je Opeka vedorna in hotoina vdinjal sistemu, ki je med vojno besnei proti slovenskemu šolstvu in slovenskemu učiteljstvu, da je torej zavedno zasedel svoje rnesto kot eksponent in pristaš Šusteršičeve stranke in politike, ki leži in visi danes razbita in zaničevana v preziranju in prokletstvu vsega naroda! Vprašajte danes kateregakoli poznavalca naših politiških razmer, pojdite po informacije med narodne duhovnike, ki so bili in so ostali zvesti in prepričani pristaši narodne in poštene politike pokojnega dr. Kreka, vprašaite sainega ministrskega podpredsednika dr. Korošea — pa boste zvedeli, kdo je bil in kdo je dr. Opeka, ki je še danes višji šolski nadzornik v svobodni in demokraški Jugoslaviji! Ako se dr. Bezjak in dr. Opeka opravičujeta s teni, da sta bila pač pod prltiskom, odgovarjamo mi: Qiu bene distinguit — bene docet! Priznavamo, da vselej ni bilo možno upreti se pritisku. Toda pritisk se je začel zlasti med vojno. Obema je bil ta pritisk znan, in vendar sta šla prostovoljno podenj. Oba sta bila imenovana baš v dobi najhujšega avstrijskonernško-policijskega in ovaduškega terorja ter sta z odprtimi jadri zletela v naročje našili trinogov, ki so nas zapirali v ječe, podili v strelske jarke in natn Drožnike in policaje pošiljali na domove zato, ker sino bili vedno zavedni in značajni možje! II. Prostovoljno in s polno zavestjo sta se dr. Bezjak in dr. Opeka pridružila terorju ter sta zaradi tega sokriva na vsem zlu, ki nas je dušilo in davilo. Toda naša distinkcija gre še dalje: mogoče je vdati se pritisku fizično. na zu- narije, legalno; dnlia in srca pa nam ne more nihče ukloniti. Kdor pa je bil s svo- jim preprlčanjem in čuvstvovanjem na strani teroristov, ta nima v naši svobodni državi nobene pravice več, da bi ostal na odličnem in vodilnem mestu! V groznem času zatiranja in preganja- nja ni dal nobeden imenovanih gospodov niti najmanjšega znamenja od sebe, da slovensko čuti. Laliko bi narn bil ta ali oni olajšal tiste strašne ure duševnih in teles- nih muk vsa'j s tern, ako bi vedeli o njetn, da sočuvstvuje z nanii! Toda nič! Mi bi bili to takoj začutili in bi bili — hvaležni. Pa niti tega ne vemo, kako sta glasovala oba Slovenca nadzornika, ko je šlo za slovenski razpravni jezik v bivšem c. kr. deželnem šolskem svetu! Dobro bi bilo, da zvemo tudi to. Pač pa vemo, da se je vsa slovenska javnost zgražala, ko sta naša dva »slovenska« višja šolska nadzornika na nogrebu dr. Larapeta za krsto stopala skupaj z dvornim svetnikom vitezom Kalteneggerjem, potem ko ga je slovenski narod že enkratzavselej izbacnil in izpljunil iz svoje srede! Ali ni tako lilapčevstvo identično s preziranjem čuvstvovanja vsega naroda? Ali je Kaltenegger tudi takrat pritiskal nanja? Ali sta se avstrijskemu despotu Kalteneggerju tako prodala, da sta se ga bala tudi v Jugoslaviji? Kdo naj verjame, da se je z rojstvom Jugoslavije Bezjaku in Opeki rodilo — novo srce? Nihče! — III. Kakšen predlog je stavil dr. fiezjak o kaznovanju prof. dr. Lokarja, ki se je »pregrešil« v »Slovanu« zoper nemškega pisatelja Roseggerja? Citaj uradn.i akt »AuBerungen des k. k. Landesscliulinspektors Regieruugsrates Dr. Johann Bezjak iiber die Anfrage des k. k. Ministeriums f. K. u. U., betreffend die eventuelle Versetzung des Prof. am II. St.Gymn. in Laibach Dr. Lokar an die St.Realschule in Idria«. — Citiramo v originalu, ker je take vrste denuncijacija v lepem slovenskem jeziku skoroda nemogoča: »Der Unterzeichnete mnl3 sich mit aller Entschiedenheit gegen die strahveise Versetzung des Prof. Dr. Lokar an eine der hierlandischen Mittelschulen ausspreohen, und zwar aus den bereits im h. a. Bcriclite ans k. k. Min. f. K. u. U. votr; 30. JSnner 1915, Z. 30/L. Sch. R. Pr., angefiihrten Griinden. Eine solche Versetzung ware nur eine halbe MaBregel, dk ihres Zweckes, der Entfernung Dr. Lokars aus dem ?:egen\vartigen Milieu ganz verichlte. Kine ausreichende Remedur konnte nur dsnn geschaffen werden, wenn Dr. Lokar an eine solche Anstalt auBeihalb Krains ve>setzt \viirde, wo ihm keine Gelegcnheit geboten \viirde, auf die SchUler einen naticnal-politischen EiniluB "auszuiiben. — Laibach, am 28. Juni 1915. — Dr. Bezjak m. p.« Iz tega poročila je razvidno, da je »slovenski« nadzornik dr. Johann Bezjak prof. dr. Lokarja, ki jebiltakratv v o j a š k a s 1 u ž b i, dvakrat denunciral (30. januarja in 28. junija 1915). Trudil se je torej na vse pretege in z vso svojo uradno močjo, da slovenskemu profesorju zavije vrat. Kaj in kako govore drugi akti in dmga poročila o slovenskih profesorjih in učiteljih, ne vemo, ker nam akti niso dostopni. Del akta, ki vsebuje preganjanje tovariša E. Gangla, iraamo v rokah in ga porabimo v nadaljevanjih svojih razkritij in javne obtožnice. A že slučaj prof. dr. Lokarja je tako eklatanten dokaz splošne težke krivde dr. Bezjaka, da je vsako nadoljnje iztikanje za podrobnostmi odveč. O »delovanju« dr. Bezjaka in dr. Opeke govore dejanja! In naposled — saj ne gre za posamezna fakta, ampak gre za duha, ki je vodil misli in uravnaval deianja obeh imenovanili gospodov. O tenrbonio še govorili.