i vi-.-' ■ -i • • ap; . . < .'J% i ' . ' T': It , 7 |.-1 ■ 7;']* . T, t 'Vj' ''l I 1 m. t AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY •# .w Amftiran Hamr ft NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMMH No. 58. i CLEVELAND, OHIO,WEDNESDAY. MAY I6.th 1923. LETO XXVI. - VOL. XXVI 50 ubitih. Ujeti turisti Policija cele Amerike išče brutalnega mo- Ogromni viharji in povod-nji po zapadli. Little Rock, Ark., 15. maja. Silno deževje, ki je padalo več dni zaporedoma je povzročilo ogromno škodo v Hot Springs, kjer je nastala velika povodenj. Najmanj 17 oseb je takoj zgubillo svoje življenje, toda ljudje trdijo, da |e še najmanj 25 trupel v razvalinah, policistih, ki so morali uporabiti vso silo, da so jo odpeljali v bullpen. — Mrs. Frances Prah, 1157 E. 61st St. je nabrala na svojem domu v veseli svoto $10 za S. N. Dom. Hva-ita vsem darovalcem in vneti nabiralki. — Svoje življenje je dal, da je rešil življenje 11 letnemu Miku Knuff V pondeljek popoldne sta neki moški n neki deček Čakala na W. 130th St pred železniškim križiščem, da gre mimo tovorni vlak. Ko je toVorni vlak odpeljal je deček hitro stopil preko tračnic, toda v istem trenutku je pri-vozil od druge strani brzo-vlak. Moški je videl dečka stopiti na tračnico, kjer je vozil brzovlak; hitro je skočil proti njemu in ga potegn 1 s proge, pri tem pa je bil sam od vlaka podrt na tla in povožen. Bil je na mestu mrtev. Truplo Reži v Nunns mrtvašnici. rilca Whhfielda po umoru policista. Kako se je zgodilo. policijsko postajo, je spotoma se bo pa sodba vršila v Gleve-Policist Griffin je v petek, mahoma ( udaril policista z Iandu. 11. maja ob 6.15 aretiral J. L. revolverjem, nakar je stre-! na za morilcem Whitfielda na 10607 Elgin ljal. To je bil strel, katerega! PX aTenahTTmreli-ave. Policist mu je dovolil iti je slišal George A. Dixon ob . ' . . morilec v hišo, pri kateri priliki je 6.40 zjutraj v petek ha ShawS^sUdov mseboi pa Whitfield vtaknil revolver v ave. £ ^Torejo /o živega! o • w/k?fi i^° 5 ^ Morilec dvakrat kopali grob. izvršenem umoru se je mori-Griffin in Whitfield v modri( jama) kamor je Whitfield lec dvakrat pokazal v Cleve-Jordan kari P™*1 Pj!lcl) 1 položil truplo umorjenega landu, prišel v prometno ban-postaji. Ob <5.40 je Georg policista, se nahaja kakih ko in menjal ček, obiskal svo- pjxon videl Jordan avtomo- 200 če vije v od Pettioone RdJje dekle, najemal ljudi, dasi bil na Euclid ave. in Shaw 1 ^ ' '■ -1 ave. V njem je in policist. Dixon strel, toda ker ni mislil, ,prej skušal izkopati grob, pa ko je molčala in ni sporočila prihaja iz revolverja, ni spo-,K ; r & r ' ročil prej kot šele zvečer. Ob. 7. zj. v petek pride na policij-, sko postajo policist Hughes, in ne dobi Griffina. Začne se, splošno iskanje. Ob 7.20 v petek zjutraj je Carl Gilbert | videl Whitfielda na May field j Rd. toda brez policista. Ob 9. zjutraj je neka ženska na Chardon Rd. govorila s ptuj-cem, ki je prosil lopato na posodo, katero je dobil, pa ne vrnil. Odpeljal se je z Jordan karo. «.Morilec8e vrne v mesto. Ob 10. zjutraj v petek je neka druga oseba videla Jordan karo, ki se je vračala mimo mesta, kjer je bila lopata izposojena. Ob 2. pop. isti dan je . Lucius Smith peljal morilca od neke hiše na E. WHITF1 Whitfield v mestu JOHN L MARIE; PRICE Sliko je posodilo uredništvo The Clev. Plain Dealerja. je naletel na trdo, skalnato s t sar- ave. in 9. cesta. Ob 2.30 poldne je šel Whitfiel t)0_^ |e pa prišel 4o mesta, j y'kjer se je že nahajala jama. .„WTmTco|ko izruval s koreni- t Tr J^mpnFal ivk 7« $iso !nami močno drevo. Tu sem je kjer ie ^menjal ček zat $150 |q ,n pokril z u£ Smith ga je potenj odpeljali mnvrirn IV- podrobnosti takoj časopisju. Tudi sedaj, ko se je truplo Policijski načelnik išče morilca tu. i i i- Policijski načelnik Graul v Clevelandu je prepričan sko-ro, da se nahaja morilec Whitfield v Clevelandu. Policija neumorno išče po vseh delih mesta. Vsaka hiša, o kateri se količkaj sumi, je preiskana, švigajoče škadro-ne so na poslu ves dan. Policija je še bolj prepričana o tem, ker vsa poročila, ki so prišla od raznih oseb v državi, da so videli morilca tu ali tam, so se izkazala, da so napačna. Medtem pa išče policija vseh mest v Zjedin-jenih državah moriSca. Mestnim, državnim in county oblastem se je pridružila tudi vlada Zjed. držav. Zyezini pravnik Bersteen je dobil povelje iz Washingtona upora biti zvezine detektive v tem slučaju. Meja proti Meksiki je zastražena, opis morilca je dobil vsak zvezini detektiv. V torek zvečer je dobila clevelandska policija sporočilo, da so videli Whitfielda v Cedar Grove, West Virginia. Tudi to sporočilo je bilo napačno. Državni pravnik Stanton je zahteval $5000 za preganjanje morilca. In če to ne bo zadostovalo, dobi na-daljnjh $5000. Geslo policije je: bobiti Whitfielda mrtve ga ali živega v roke. našlo, je najdbo pripisati več časopisom, in skoro nič policiji. Ljudje so brali v časopisju podrobnosti o policistu in Whitfieldu in so iskali. Navaden državljan je prvi prišel na mesto umora, otroci, ki so pitali zgodbo, so prvi našli obleko policista. Morilec dobi smrtno kazen. Policijski prosecutor Con-nell je v pondeljek popoldne Usoda Nemcev Bodo prisiljeni plačati odškodnino. vso London, 14. maja. Angleški zunanji minister lord Cur-zon je poslal posebno noto nemški vladi, v kateri pripoveduje, da je nemška vlada več zmožna plačati kot je pa ponudila zaveznikom. Anglija resno naganja Nemčijo, da ponudi več in pod boljšimi pogoji. Angleški ekonomi so izračunali, da Nemčija lahko plača najmanj $12,000.000.000 ako napne vse svoje sile in se ji dovolj primerno dovolj časa. Anglija očita Nemčiji, da slednja ni odkritosrčna, ker ponuja premalo svoto, dobro vedoč, da je treba odškodnino razdeliti med vse zavezniške države. Anglija se čudi nemški vladi, ki je toliko kratkovidna in misli, da zavezniki ne poznajo pravega notranjega položaja Nemčije. Vpljiv te angleške note je bil tako velik, da je nemška marka o$utno padla. V pondeljek se je berlinski borzi notiralo 48.500 nemških mark za en dolar. Nemčija je prepravljena z papirnatim denarjem, ki je brez vsake veljave. $ j 5(y j nami močno drevo. Tu sem je DeliaiivrSeI tmPl° in Je P°kril trasT P., 3.20 je peljal Smith morilca'tageIn^ciiskl rin SL« * A R V line Icier zasadil svoi° P*liso na ^Oti- • /4n J A*čtnnii ^nem mestu, kjer se je naha- u«u * puuuvijG\ pupuiuii« je zajcdno z dekletom p trupj0 *rak;0j je spoznal, zdal za morilcem varant. na karo. P° c > da je zemlja nenavadno meh- Direktor javne varnosti, Mar- de k letom ^stopil pn/ ka. Policist James Krochet jc tinec ,je posla) vsem cleve- išava, ki pri-|bl|zu hiše John Corni g^ . zasacjjj lopato in zadel landskim policistom povelje, pondeljek je 4 P°P?ldTn^ oh truplo. da pripeljejo morilca mrtvega kom Greene, field z Jordan a to Truplo najdeno. ali živega. Morilec je prvi, Ki od hiše Corni "83-^ "Griffin je!" je zakričal bo v državi Ohio sojen po no- Novi dogodki. policist Krochet. Skrbno so vi postavi. Ta postava pravi, Ves dan preteklo soboto ocjstranili prst s trupla poli- da ako kdo umori policistk je policija, šerifi, boy scouti cista jn ga potegnili jz jame. pri izvrševanju njegove dolin privatni državljani iskali p0krili so ga s časopisi in žnosti, ne more dobiti nobene morilca. Prihajala so poroči- jrevesno skorjo. Kmalu je milosti, pač pa mora priti na la iz raznih krajev, da so vi- na jicu meSfa county pro- električni stol brez usmilje-deli Whitfielda. V nedeljo so s^utor Stanton in šerif nja. Ta postava dosedaj še ni ves dan iskali v okolici ueau Stannard. Policija je dospe- bila v rabL ga jezera, Bainbridge vas ter s gVjgaj0čo švadrono. Z Kakšen je morilec, sosednjih vasicah. Okoli 4. blanketom so pokrili truplo.1 Vsako mesto v Ameriki je ure popoldne v nedeljo je je ves prostor fotogra- dobilo opis morilca. Whit-dekletce Elisabeth Kerr na- fjrani so truplo najprvo polo- field se opisuje kot zamorec šlo na Pettibone Rd. ostanke žijj v policijski švadronski precej blede kože ali pa Mek-policijske uniforme. Poklica- avtomobil, potem pa v policij- sikanec. Nosil je male brke _____ so bili šerifi. Začelo se je ^ ^b^anco, nakar so tru- pod nosom, katere je pa po- družbi ogromno iskanje za truplom, pj0 odpeljali v Cleveland v bril. Njegovo polno ime je: ki je moralo biti v bližini. V mrtvašnico. Oče umorjenega John Leonard Whitfield, Je pondeljek ob 1. uri popoldne p0Hcista je iz Indianapolis, star od 42 do 45 let, pet čev-so našli golo truplo, katero jncj takoj brzojavil, da pride ljev 8 palcev visok. Je Mek-so spoznali kot truplo zginu- v Qeveiancj p0 truplo. S tem sikanec ali zamorec belkaste lega policista. j je bil ta del tragedije končan, polti. Ima črno rjave lase, Kako »o truplo najdli. Ijn preostalo je drugo delo: srednje rjave oči, zlate zobe Stotine policistov, šerifov poiskati morilca. Brzojav, v gornji čeljusti spredaj, in in privatnih državljanov je tetefon in brezžični brzojav dve brazgotini , od noža pod iskalo mrtvo truplo v okolici je za{el delovati nemudoma srcem. Njegovi ljubici, s ka-Geauga jezera, potem ko so p0 vsej Ameriki, Canadi in tero sta pobegnila, je ime Ma-dobili ostanke uniforme. Ob Meksiki. rie Price. Stara je 20 let, naj- 12.30 v pondeljek popoldne Kaj je morilec delal. brž španskega rodu. Visoka so zadeli na golo truplo. Mo- Policija je odkrila v bliži- 5 čevljev 7 palcev, 150 funtov rilec je prej absolutno vse ni, kjer je bilo truplo najde- teška, črne lase in oči, okro-pobral s trupla. Pokopal je, no, ostanke treh različnih og- gel, poln obraz. Pričakuje po-trupUo prav pod velikim izrii- njev, in povsod se je dobil del roda v juliju. Ko so jo zad-vanim drevesom, kake tri policijske uniforme. V enem njič videli, je imela na sebi ognju je morilec žgal unifor- črno svileno obleko. Moriliec mo, na drugem spodnje peri- je zapustil Cleveland v Jor-lo, na tretjem pa opremo kot dan avtomobilu, temno mo-b, dele policijske dre barve, roadster, 1917 mo- bil njen mož. j>rnet._ pripovedovala: Jofin *j vedno vročekrvn. Revolver je imel vselej obešen v svoji spalnici. Vzel ga je s seboj le, kadar je šel na trip. Svaril me je vedno, naj se ga ne dotaknem, da se kaj ne zgodi. V petek je prišel domov ves razburjen. Vedela sem, da je de-speraten, da bo nekaj naredil. Govoril je skoro kot otrok. Prepričana sem, da je ubil policista. Kadar je bil v zadregi, tedaj je bil zmožen vsega. žena obžaluje umor. "Strašno je, strašno", je ripovedovala Mrs. Whit-ield. "Oh, koliko mora Mrs. Griffin trpeti. Kako rada bi preprečila vse to, ako bi mogla. Upam, da ga dobi pravica v roke. In ako mu bo dekle na poti, katero je vzel s seboj, bo tudi dekle umoril, in sicer prav hladne krvi. Dasi je bil z menoj vedno prijazen, pa želim, da pride pravici v roke. Kar želi policija, rada naredim, da pride prej v ječo. Vedno je govoril, da ga policija nikdar ne dobi v roke. Meni se zdi, da se z dekletom po dnevu kje skrivata, ponoči pa vozita, proti Meksiki Avtomobil je izvrsten. Ima E čevlje globoko. Kako je bil policist umorjen? Ko so truplo našli, so jo takoj preiskali. Bil je ustre ljen skozi vrat. Velika odprtina na levi strani je kazala, — Volivni odbor je najel i kje je kroglja šla v vrat, in mestni avditorij od 5. nov. do manjša na desni strani je ka-23. nov. da bo fttel glasove od- zala, kje je kroglja Sla ven. dane pri novemberakih voli-1 Preko levega očesa je imel tvah. — Pismo Ima pri nas Karo-lina Krnc.1 veliko rano. kot bi ga morilec udaril z revolverjem. Ko je morilec peljal policista na KONTEST S. N. D. V LORAIN, O. Kandidatinje za boterco ri pokladanju vogelnega a za §. N. Dom v^Lo-»««<, O. so pridno na delu, da dobijo odlikovanje ter naberejo največ glasov za izvolitev. Direktorij N. Doma v Lorainu je podaril vsaki prijavljeni kandidatinji 125 glasov za začetek, in odsllej se pa morajo same potruditi, da naberejo ostale glasove. Kte-ra kandidatinja bo imela največ glasov, tista bo boterca Narodnjemu Domu. En glas velja 50c. Sledeče kandidatinje so se prijavile, ki so nabrale že sleaeče število glasov: Mrs. Frances Dugar 147, Miss Mimmie KodeSja 145, Mrs. Matilda Štrukel 145, Miss ENie Justin 200, Miss Marie Černilec 175, Mrs. Marie pavnik 147, Miss Frances Glavan 168, Mrs. Antonija Kus 154, Miss Stanka Am-brožič 175, Mrs. Agnes Piškur 171. Vse kandidatinje so prošene, da prinesejp svoje glasove v soboto zvečer ob 8. uri k John Kotniku. — Nov brat Hrvat je prišel v lorain-sko naselbino, katerega je posebno vesela družina John Hrovat. Mati in otrok sta oba zdrava, častitamo! — Ali ste že delničar S. N. Doma? posebna kolesa in vedno ek-|vred? Policija pravi, da vsak stra zalogo gasolina. Njego-| morilec, Četudi je še toliko -----" - Meksiki, in k previden, prav gotovo naredi va mati živi v njej je namenjen. V Chicagi ima dve sestri. Kaj pravi žena policista. Mrs. Griffin, udova po umorjenem policistu se je izjavila: "Jaz ne želim maščevanja, pač pa pravico. Jaz ne želim, da bi žene drugih policistov prestale enako gorje kot sem ga jaz. Morilca mora doseči pravica, tako da se kaj enakega ne bo več zgodilo. Mrs. Griffin je žalostno pestovala 9 mesečnega sinčka, ki se je smehljal, ne ve- doč. kaj se godi okoli njega. Žena umorjenega policista bo dobita $5000 zavarovalnine, potem pa $35 na mesec in $10 številko, grl I palice in kape ter gumbi. R. del, fenderji barvani črno, ra-S. Parks, državni pravnik v diator ponikljen, rdeča Žiča-Geauga county, kjer je bilo sta kolegi, dva posebna kole-truplo najdeno, je truplo ne- sa, Ohio licenca 184.569, šte- posebej za otroka, ako ostane mudoma odstopil državnemu vilka stroja 7-A-9096. udova. I »ravniku Stantonu v Cleve- Kaj pravi soproga morilca. Teorija umora. andu. Ako bi ne* tedaj bi se Morilec ima v Clevelandu Z?kaj je morilec pobral vso sodba vršila v Chagrin Falls, ženo. V pondeljek zveCer se j obleko Griffinu? Zakaj ni kadar morilca primejo. Tako je izjavila, da jako želi, da bi zažgal svoje žrtve z obleko napako. Obleko policista je sežgal sredi ceste, najbrž se mu je mudilo, da ni šel v gozd, kjer bi ostanke obleke nikdar ne dobili. Nagrada razpisana. Cleveland Automobile klub je razpisal $500 nagrade onemu, ki prime morilca, mestna zbornica $1000, county ko-misarj razpišejo posebno nagrado kot tudi razniIMivatni zavodi. Nagrade ne more dobiti noben policist. 25 policistov ubitih. Od leta 1875 je bilo v Clevelandu ubitih že 25 policistov. Dva sta bila ustreljena od štrajkarjev, drugi pa od zločincev. Le trije morilci policistov so bili poslani na električni stol, dočim so drugi pobegnili, ali pa so bili slani v ječo in pozneje spuščeni ali še sedijo atej-Ail 111 iT_____ 1 ____ i____ a-v..........4 m • • V » W ' ' AMHUSKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). IHSUED MONDAY. fiDNWIAT AND PUD AT Za Ameriko -Za Evropo - - MAftoemxAi $4.00 t Za Cleveland po poW |5. $5.50 Posamezna številka te Ar*. N.l. •lit Si. LOUIS J. JAMBS DBBEVBC, Pub W Clmlud iplrii Ptraifn AdverUaing rales ea Bnterod m second Umi , m*yj^aary •veland. Ohio under dM Ad «f Miwfc fcd, 1*7» 1001». at the pott office Ctsvalind, Ohio 83 No. 58. Wed. May 16th, 1923. Kako se hrani denar. Mi dobro vemo, da je še vedno po domovih naših rojakov vse polno denarja, katerega skrivajo pod deskami, v posteljah, v starih loncih in na vseh mogočih prostorih. Ljudje mislijo, da tat ne more do teh prostorov, ne more do tega denarja. starinskih zgradb le izza časov francoske posesti, dočim je tudi mnogo modernih poslopij. Baton Rouge je glavno mesto države od leta x88a. Ima krasno lego ob Mississippiju. Glavni produkti mesta so lane-no olje, les, sladkor in mola-ses. Shreveport je drugo važno mesto, na zapadnem bregu reke Red River. Druga važna mesta v državi so: Alexandria, Bogalusa, Crowley, Gretna, Houma, Lafayette, 'Lake Charles, Minden, Monroe, Morgan City in New Iberia. Bombaž, riž, sladkor se prideluje v ogromnih množinah v Louisiani, in živinorejcem se nudi izvrstna prilika napredovati. Zadnja leta se je posvetilo mnogo truda vrtnim pridelkom in cvetličarstvu. Iz ogromnih smrekovih gozdov prihaja potrebni les, ki ima veliko vred- zahteva tU pa tudi ne. te, kako bi zvito pa nimajo zaupanja prišel do vašega denarja. Zopet drugi ljudje, izdelovalo tudi fino žganje in ia niti v banko, niti v prijatelja, niti v žim-^um, ki je prinesla stanovalcem nice, pač pa nosijo večje svote denarja neprestano s seboj, v velike veliko veselje tatov in klativitezev, ki komaj čakajo enake!bogata seboj, v (velike dobičke. Dežela je tudi na rudninah, toda dose- da daj niso v tem oziru Še ničesar 19. Maine. Dasi se trdi, da so Norvegi obiskali obrežje države Maine žrtve, da jih pošteno oskubejo. Kaj bi delali tatovi na svetu, da ni prismojenih ljudi, ki doma ali pri sebi skrivajo denar! Tat napredovali. mora vendar tudi živeti, in ker dela ne, mora krasti, in krade ljudem, ki ne znajo misliti. Od časa do časa priobčujemo v časopisu vesti, kako je ta ali oni rojak prišel ob ves denar, ker je denar ali nosil s seboj, j že leta 900 po Kristu, pa menda ali pa ga je imel skritega doma. Tu je zgodba raznih ropov od, niso bili prepričani, da je zem-preteklega tedna: V Pittsburghu so lopovi odnesli D. Jegliču Ija kaj vredna ali ugodno za ko-svoto $1000, ko je moško korakal po ulici in mislil, da je boga- lonizacijo. Prve naselbine so tu tin. Štiri leta je deval na stran, v svoj žep in čuval žulje svojega ustanovili Francozi leta 1604, dela, a danes tatovi pijejo za njegov denar in se smejejo in pozneje, 1607, Angleži, toda bedaku. V Duluth, Mann, so pretekli teden roparji napadli Jo- nihče ni imel uspeha. Nekdaj sip Vodopivca ter mu pouzmali $930, katere je imel zašite v so zvali vzhodni konec te drža-suknji. Fina banka, ki nosi toliko procentov, da tudi kapital ve Arcadia. Prva stalna nasel-požrejo! V Conway, Pa. je pa siromak Simon Gapič moral od- bina je bila ustanovljena leta dati lopovom $1670, kateri denar je imel privezan za pasom 1624 po Sir Ferdinand Gorges tako trdno, da so mu ga morali roparji od veza ti in ga rešiti v Yorku. Leta 1625 je država neprijetnih vezi. Massachusetts dobila oblast Torej, hranitev denarja doma ali pa nositev denarja pri nad provinco Mame. Plačali so sebi, nikakor ni sigurno, niti pametno, ker lastnik takega de- za državo $6100, toda Maine narja mora živeti v neprestanem strahu, da ga ne napade ta ali se je ločila od države Massa-oni na cesti, da mu tatovi uderejo v stanovanje. chusetts leta 1819, in je posta- In kaj tak strah lahko povzroči, nam najbolje priča slučaj la leta 1820 samostojna drŽa-Ivan Goršiča, iz chicaike okolice. Goršič je farmar in je mislil, va. da najbolj pripraven prostor za hranitev njegovega (denarja Država Maine se nahaja na je seno na hlevu. In vendar je živel vsak dan v strahu. Nekega skrajnem severo - vzhodnem večera ga je tako skrbelo, da je vzel luč in šel pogledat v j koncu Zjedinjenih držav, je hlev, ako se denaU^tam nahaja. Pri tej prtfiki pa je prevrnil dolga 325 milj in široka 210 svetilko, vnelo se je seno in zgorelo je vse skupaj: seno, denar in hlev. To je samo eden izmed tisočih podobnih slučajev, ki se dogajajo vsak dan. Žal pri tem je, da so v ogromni večini delavci, ki so tako nespametni s svojim denarjem. Ljudem, ki imajo kaj pameti in kaj soli v glavi, se kaj tacega nikdar ne pripeti. Oni vedo, da edini varen prostor je: banka. Tam ga vam ne vzame nihče, tam vam ne more zgoreti, in četudi tam zgori ali je ukraden, kar je seveda izključeno, pa garantira banka, da ne zgubite ničesar. Pa ne samo to, ako imate denar doma, recimo tisoč dolarjev, skozi eno leto, ne dobite od tega nič, ako ga imate na banki, dobite koncem leta štirideset dolarjev obresti, za kateri denar vam ni bilo treba delati, ker je denar delal za vas, ko je počival na banki. Pomnite, denar hranjen doma, ni nikdar siguren, vi morate liveti v večnem strahu za njega. Prej ali slej doleti tudi vas nesreča, pa vam denar zgori, ali vam bo ukraden. Stotisoče takih PepČkov je povsod, ki so mnenje, da so bolj pametni kot banka. In ko pride nesreča, pa se tolčejo po glavi: Oh, zakaj nisem poslušal časopis ali prijatelja, pa bi danes imel svoj denar! Z vlaganjem denarja v banko koristite v prvi vrsti samim sebi, ker se vam ni treba bati, da vam denar kdo zmakne ali se pripeti druga nesreča z njim. Poleg tega pa dobivate od tega denarja neprestano obresti. The North American Banking & Savings Co. je prva slovenska banka v Ameriki, ki vam garantira s svojim ogromnim, skoro tri milijonskim premoženjem za sigurnost vašega' časopisnega papirja in lokomo-denarja. Hranite svoje prihranke v tem bogatem, močnem, j tive. Kupčuje obširno s far-zanesljivem denarnem zavodu, koristite samim sebi in svojem marji. Je jako staro mesto, narodu. | Ustanovljeno 1632. Bilo je tri- ------ *— ifcrat požgano tekom indijanskih in francoskih bojev. (Dalje prihodnjič.) milj. Površina meri 29.395 kva-dratnih milj. Je jako gorata država, najvišja gora je Mount Katahdin, 5000 čevljev visoka. Obrežje je jako zobčasto in pred obrežjem leži vse polno otokov, katerih najvčji je Mount Desert Island, ki ima nad 60.000 akrov. Krasna jezera v notranjosti krasijo državo. Glavne reke so: Penobscot, Kennebec, Androscoggin, St. Croix, Piscotaqua, Aroostook, Walloostook in St. John. Zime so jako ostre, toda gosto zapadli sneg varuje zemljo pred zmrznenjem. Podnebje je jako zdravo. Šolski sistem je urejen izvrstno, nad 150.000 otrok pohaja v kakih 4000 javnih šol. Več dobrih višjih in tehničnih šol se nahaja v državi. Portland je metropola države Maine ter ima eno najboljših pristanišč ob Atlantskem oceanu. Tu se izdeluje mnogo Svetovni zemljepis. 18. Louisiana. Louisiana obsega 48.720 kva-dratnik čevljev. Je to nizka dežela, kjer se nahaja mnogo močvirja, zlasti ob izlivu ogromne reke Mississippi. Ta reka mnogokrat stopi svoje bregove in povzroča ogromne povodnji. Veliki jezovi na stoterih mestih DOPISI. za štiri leta. Posebne šole se nahajajo v državi za bele in črne otroke. Ker se država ne zmeni dosti za črnce, slednji izostajajo iz šol. Kakih 400.000 otrok pohaja državne šole, za Leadville, Colo. Poprej še, katere je postavljenih 4500 šol. ko sem bil v Clevelandu, se ni-V državi je nekaj višjih šol, sem toliko zanimal za "Ameri-med katerimi so posebno zna- ško Domovino", a sedaj jo ko-ne katoliške višje šole. | maj pričakujem, da jo dobim Največje mesto je New Or-,v roke. Prav vse preberem od leans, imenovano po bratu | "American Newspaper", kar je branijo deželo deloma pred po-, francoskega kralja, vojvodu na vrhu vsake številke do zad-vodnijo, katere pa ni mogoče' Orleans. To mesto je bilo nek- njega oglasa prav tam spodaj vselej preprečiti, ker tok vode; daj tudi glavno mesto. Postav- na 4. strani. V današnji številki podere jezove in poplavi vse Ijeno je ob velikem ovinku reke t je zadnji oglas: "Hiše napro-pred seboj. Bolj v sredini drža-, Mississippi. Ima izvrstne vod- j daj". V Leadville bi lahko dali ve, zlasti pa proti severu, se ne zveze z vsemi deli sveta, takih oglasov na stotine, ker je nahajajo mogočni smrekovi Leta nazaj je bil New Orleans do 500 hiš praznih in večina gozdovi, pa tudi obširne preri- središče bombažnega produkta; prejšnih gospodarjev se sploh je, ki pa nikdar niso varne radi njena industrija s sladkorjem ne zmeni, da bi plačevali davke, vode, ki se nahaja pod njimi, je ogromna, poleg tega je tu in zato so te hiše vedno napro-Glavne reke v državi so: Mis- centrum za laneno olje, maši- daj in bodo naprodaj toliko ča-sissippi, Red, Ouachita, Sabine, ne r i jo, lesne izdelke, moko, riž sa, da jih bom jaz pokupil. Pearl in Tensas, poleg tega pa in tobak. ! Pred 14. dnevi se je naveli- se nahaja v državi vse polno je-j Ker se nahaja mesto nekaj čal Lead villa Jos. Jarc, ki je zer, lagun, ribnikov in močvirij, čevljev pod vodno gladino Mis- stanoval z družino na 3rd Podnebje je ugodno za polje- sišsippi reke, je zavarovano Street. Jaz sem kupoval od nje-delstvo, toda ne za ljudi, ki ga pred poplavo z ogromnimi je- ga hišo, in bi jo bil kupil, pa niso vajeni, ker dobijo mrzlico, ^ovi. Mesto je zgrajeno okoli sem se ustrašil, ko mi je pove-Tekom dolgega poletja je vro- (reke v podobi turškega polme- dal, da ie nad stp dolarjev dav-čina neznosna, dočim so zime seca. Vsako leto se tu vrši ogro- ka za plačati. Ni mi znano, če Sedaj je Jarčeva hiša ravno tako zabita kot stotine drugqih. V kratkem bo ista usoda zadela hišo John Gornika. John je odšel pred mesecem, dni v Cleveland in te zelo pohvali, in kmalu bo za njim romala 10 članov brojeČa družina. Tudi v Clevelandu bo moral najeti ali kupiti tako veliko hišo kot jo je imel j v Leadville. Ponosno ti ;stoji kakor kaka graščina na korner-ju Elm ijj Mapel ceste. Skoda, da bo tudi ta hiša zašla v pozabljivost, in bo v večernih urah v temi sanjala o preteklih zlatih časih Leadvilla. Pripovedujejo, da se bo še več slovenskih družin izselilo v Cleveland. (Dobrodošli tukaj! Op. ured.) Mora že biti luštno tamkaj, ko vse hiti tja. O, luštno pa zares luštno je brati "Ameriško Domovino", če že druze-ga ne bi bilo v slovenski metropoli. Kadar se oglasijo novice iz Newburga, (sedaj so se prebivalci v Newburgu čisto poslovenili, in ne marajo več za angleško ime, ampak nazivajo svoje mesto "Novomesto" in sami sebe "NovomešČane), to ti ploskajo in se smejejo vsi dobri in pošteni elevelandski Slovenci. Splošna sodba je, da ne zna noben tako 'fajn' pisati kot novomeški novičar. Tako ti v prikupljivo obliko splete vse poroke, krste in drugo. Prav vse zveš, kar se godi v Novem-mestu. Prisrčno želim, da bi prav pogostoma tiskano bilo poglavje: "Novice iz Newbur-ga . Vam bom pa še jaz malo povedal, kako se imamo tukaj v gorah. Nad morjem se dvigamo za 10.153 čevljev. Zima nas nikakor neče zapustiti. Snega ni več, ampak le preveč ledeni vetrovi neprestano pihajo. Tu bom morda vedno moral nositi dolgo suknjo kot duhovniki v starem kraju. No, hvala Bogu, moj prijatelj Kristjan Lo-zar mi je pred odhodom semkaj naredil več sukenj, pa vse so dolge, kakor nalašč za.L^gd-ville; Priporočam Vam mojega prijatelja Lozarja za dobre obleke. Ker ravno pišem o krojačih, moram omeniti še dva Novo-meščana, moja prijatelja, Tomaža Mervarja, ki je znan po naselbini Novega mesta kot izvrsten mojster. Doli na Broadway je pa naš znani rojak Mr. Louis Perhne, ki mi je nekdaj naredil "frak", da sem se z njim postavljal po Clevelandu, kadar sem pteljal otroke na sprehod, in ta mi bo še dobro služil, ko bom z otroci šetal po Lincoln bulevardu našega mesta. , Ena naših najbolj važnih zadev je nova cerkev. Mi hočemo imeti lepo, zidano cerkev, ki bo ponos naselbine. Farovž bo lesen in ga sedaj popravljajo, nakar se koncem maja preselim tja. Okrog farovža pa je lep vrt, katerega bomo zasejali s cvetlicami, in tako bomo med rožicami la£je pozabili nesrečno jutro 19. marca. Sedaj imamo začasno cerkev v slovenskem društvenem domu. Priredili smo dom tako, da je prava cerkev. Ob majniku se vsak večer ob pol 8. zbiramo okrog podobe Matere Božje. Okrasili smo Marijino podobo z 14 raznobarvnimi električnimi žarnicami ,katere smo zastonj iz Cle-velanda od Grdina & Co. Ker imamo cvetličnjak, -« -- zika. Štirikrat v tednu poučujem in otroci mi gredo zelo ra- moji angiescim , ki jc pn pv cej okorna in se jezik nikakor neče privaditi onemu gibanju, ki se zahteva; da je izgovarjava mehka. A upam sedaj, ko sem dobil prvi amerikanski papir, da bo moja angleščina iz "re-špekta" do tega papirja napredovala, in ko si dam še postaviti nove zobe, ki bodo stali lepo v vrstah kot ubrana bojna četa, menim, da bo z zobmi vred prenehal boj z angleščino in bo angleščina se postavila za poveljnico mojemu zobovju in jeziku. Še nekaj posebnega nas čaka. Pravijo, da je rib po bližnjih vodah in jezerih toliko, da kar mrgoli in da bomo za par mesecev jedli samo ribe in bodo mesarji morali zapreti za nekaj časa mesnice. Pa tudi zajcev je brez števila. Čeravno nisem lovec, vendar bom pri Mendiju v mestu kupil eno najboljšo puško in hajdi ž njo na lov. Gorje zajcem! Povabim vse moje prijatelje od St. Clair-ja in Novega mesta in Collin-wooda na vsako nedeljo na lov na ribe in na zajce, da se bo tudi vam nekaj časa dobro godilo kot nam. Ako hočete vam damo na razpolago aeroplan, ki bo vsako nedeljo od junija do septembra prihajal na St. Clair ob 7. zjutraj in pristane na lovišču v Leadville ob pol desetih. Pozdravljeni ! (Rev.) John Miklavčič. narod ali ne. IDa pa nisem tako bojaieljen, Vt Ka nAVMiann Pr#»Hnn ie Stl M "PRAVICA SE JE IZKAZALA. Mnogi čitatelji se bodo še spominjali, kako sem bil napaden v listu "Enakopravnost" leta 1918, v članku podpisanem po Mr. Jos. Želetu* slov. po-grebniku radi pogreba soproga revne družine Grvina, ki je stanovala na St. Clair ave. in 32. cesta. Napaden sem bil, češ, da sem rabil orodje Mr. Želeta pri mrtvecu, kamor je bil on prejvvpoklican. 2e**ttaslov članka je bil dovolj surov, ker se glasi: "Ali ni to nesramnost?" In na koncu članka se je pisalo: "Ti, slovenska javnost, ti sama sodi ta slučaj, ki ni bil prvi ne zadnji, itd..... H koncu Članka pa se je zapisalo: "To je pa že preveliko delo usmiljenja in s tem se ne kaže Grdina v svoji usmiljenosti ampak predrzno nesramnost. Toliko v pojasnilo občinstvu, sodbo pa naj izreka javnost. Podpisan: Jos. Žele, slovenski pogrebnik. Na ta krivični napad me je v resnici marsikdo sodil, in kako tudi ne, saj niso vedeli, kako se je stvar v resnici zvršila. Ljudje so brali in vrjeli, in ker je tedaj ravno razsajala influ-enca, si je vsakdo mislil, da je ta slučaj v resnici nesramen. Zatorej mi je bila s temi lažmi narejena občutna škoda, katere mi napadalci ne morejo povrniti. Obrekovanje in laž ostaneta, četudi se popravlja in popravlja. Ogibali so se me mnogi moji prejšnji odjemalci. ^ Radi omenjenega napada sem bil prisiljen vložiti tožbo proti Mr. Jos. Želetu in listu "Enakopravnosti", ker drugače nisem mogel dobiti zadoščenja. Dne 2. in 3. aprila se je vršila tozadevna obravnava na Common Pleas sodniji. Bila je po- rotna obravnava. Pri tej obrav-v obližju neki švedski j navi se je izkazalo, da nisem ra-imamo na oltarju j bil drugega kot svoje orodje, polno svežih cvetlic. Dasiravno dokazalo se je jasno, da nisem Šved SI usher ni katoličan, ven- J ničesar zakrivil, priče so pod dar skrbi za našo cerkev. Dal (prisego potrdile, da je bil Mr. je za novo cerkev $25, in vsako gtiri ure prej poklican kot soboto nam da njegova gospa jaz, da so ga potem še dvakrat nijo, je moj obtožence, ako hočejo ti dotedaj nastale sodnje ške, in da v tem slučaju od tožbe odstopim. Odgovor je dobil, da nič, in naj gre stvar kar na- { prej, in tako je bilo pisano par-krat tudi v "Enakopravnosti", ki je pisala, "naj se pravica skaže," — "ljudstvo naj sodi I", Zakaj pa? Kaj sem zakrivil? Siromaka sem pokopal, za katerega nisem 'prejel nobenega plačila, kakor od vas napad in obrekovanje. "Enakopravnost" je piBala: "Ali ni to že nesramnost? Vprašal bi pisarje tjega lista: Kakšna nesramnost? Komu? Saj nisem storil druzega kot svojo dolžnost, kot bi to storil vsak drugi na mestu, ki čuti zavest in dolžnost. Kadar me družine potrebujejo, da grem po pogrebniškem poslu, ali ni moja dojjmost, da grem? Ali ni družina odgovorna, ker me je poklicala. Čemu ste planili po 'meni takoj drugi dan, ko niste imeli nobenih resničnih podat-kot? Zakaj tako maščevanje? S takim pisanjem ste navadno napadali ljudi, da ste med narodom hujskali zoper osebe, katere Črtite. Enakopravnost naj pove javnosti, kaj sem zakrivil, potem pa naj še enkrat kliče javnost na sodbo : Da tako ste delali, ljudi blufali, kradli ste mi dobro ime, kakor vsem onim, ki ne trobijo v vaš rog. Ničesar nimam proti Mr. Želetu, katerega ste vi izrabili, toda pri Enakopravnosti iščete suhe kosti, da bi jih glodali. Kako nesramno ste pisali o meni, ko sem šel v staro domovino, ko nisem bil navzoč, d^ bi vam odgovarjal, kar ste zaslužili. Kako ste me napadli, ko smo j na čelu S. Narodne Zveze delovali za izstradani narod v domovini, dočim ste svoje republikansko slepomišenje in mili-Jondolarski sklad ter Kristana dvigalo v nebo.'Le poglejte v vaše predale, našli boste dovolj j šare v njih, kako ste divjali , proti meni, da me pred ljudstvom spravite ob dobro ime, nazadnje ste pa sami umazani ostali. Bolelo vas je, ker sem ! bil na mnogih krajih na krmilu , pri delu za Liberty Bonde in druga sredstva v vojnem času, {zato ste neprestano bruhali, da me očrnite, ne oziraje se, kaj je resnica, kaj laž. In vendar vas vprašam, kaj mi morete slabega dokazati. Seveda, nisem i brez osebnih napak, kot ni nih-( če, kadar pa vodim svoja opravila, pa tudi vem kaj delam. ( Za mano ne bodo s prstom kazali, pustil pa tudi ne bom več, da bi vi kamenje metali v mene. Enkrat ste že spoznali, da ! imamo zato narod, ki sodi, kot je vas obsodil sedaj. I Rojakom pa svetujem, da so previdni, kadar kaj čitajo. Prvič je treba vedeti, kakšen list t6 piše, ali ima kredit za resnico? Presodite ali ni stvar menda prišla v javnost iz kakšne i zavisti, sovraštva. Mnogo ljudi je zgubilo dobro ime radi ne-osnovanih napadov, ker se niso mogli braniti. Največkrat se direktno tudi ne piše, pač pa zavito in skrito, tako, da je laž-nikom teško priti do obrekljivega jezika. j Dvajset let sem trgovec v , naselbini, vsa leta sem užival i gostoljubnost rojakov, odkar pa moti javnost Enakopravnost, ki fiapada zdaj enega, zdaj dru-. zega, pa vlada sovraštvo in ne-I sporazum, kdor ni za njilh Selo-idec, je proklet, pa naj dela za klicali, in so mislili, da ga ne bo, ker je bila revna družina. bolj mrzle državah, ler države kot pa v soje zvoljen mna predpustna zabava, kamor so v Clevelandu tudi take do-prihajajo ljudje iz vseh Zjedi- mače razmere kot so tu. Tu je njenih držav. Mesto ima polno menda vseeno, ali plačaš, kar velike šope rož zastonj. Vsak večer je polna dvorana Marijinih častilcev. Po branju nobene zavarovalnine, torej šmarnic pojemo vsak večer najbrž tudi pogreb ne plačan, lavretanske litanije. Naš pevo-| Obravnave se je udeležil sa- vodja ^e Anton Korošec, ki je mo Mr. Žele. Od Enakopravno- izvežbal mlad pevski zbor šo- sti ni bilo nikogar. Mojemu od-laric, ki so tako vnete za petje, vetniku so rekli, da je urednik da bi neprestano le pele. bolan, pa ne more priti. Mr. V Clevelandu me ni bilo nič Žele je pred porotniki pod pri- volja učiti se angleško, ker sem sego povedal, da on ni tako povedno mislil nazaj na Evropo, ročal, kot je bilo v Enakoprav-a tu ie drugače. Otroke pouču- nosti pisano, nasprotno Enako-jem krščanski nauk v anglešči- pravnost je na svoj rovaš tako ni, slovensko ne morem, ker pisala, Enakopravnost je sama spada v našo faro več ogrskih lagala, da je bil oglas Mr. Že- in angleških družin, ki govore leta in da je plačal za oglas. Ta- samo angleško. Njihovi otroci ko se vidi tukaj, kdo je lagal, pohajajo v alovenskimi vred v, Porotniki so prisodili meni nedeljsko šolo, in zato sem pri- $500.00 odškodnine, zatoženci učiti se angleškega je- so zgubili to&o, in tako se je NČHO Direktno v DUBROVNIK IN REKO na novem, krasnem punlku TU SCANIA 3«. JUNIJA V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH Aquitania .......45.647 ton Manretania •.....30.704 tPn Bereagaria .... .52.022 ton Od plove vsak torek eden teh velikanov • Krasne kabine 3. raz. t 2—4—0 posteljami. Fina hrana, kadilnica tn po-Ctvalnica. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Canard te brio in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu (m. v.) Hotel Cleveland B)d|. Cleveland. O. moran iz sovraštva onjeni Anton — 0fa>{h9eči^MU-^ JiaUfc SEVERA s E 5 K O AqtTieptTcfjo Priporočljivo Zd odpoirjoc pri zdraVljeqjb srbečice H) raznih kpž'1'h bolezqi. CENASGc Vprašajte pri vfcien, Iclprjli. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA AKp— vaša obleka potrebuje čiščenja in likanja ter barvanja, pošljite obleko k Mike Kos, 1192 NORWOOD RD. kjer se to popravila, da bo kot nova. fX Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu WJL DRUG COMPANY JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo. St Clair-av. in Addison Rd JOS. MOD1C, Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 6and St. Poz«!Pozni Mi izdelujemo furneie, kleparska dela, spioSna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem (asu. Se priporočamo za oblla naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLIN AR 1403 E. 55th St Randolph 473*. (21. may) Zakaj trpeti ? Glavobol, nervoznost, očesne bolezni in mnogo drugih neredov, ki jih povzročijo oslabele oči sem odpravil tisočerim ljudem z McCormick-ovim sistemom. Dr. L A STARCE Ophthalmologist. (Specialist za oči.) 6127 ST. CLAIR AVE. (nad slovensko banko) Ure: 10—12, 2—4, 7—8, ob sredah 10-12. (v) 1 J.M0HAR SUPERIOR A VB. PRVI SLOVENSKI PLUMBER Pokličite me, ako hočete d obrt/ 3 la paai delo. f Cedar 2375 Lincoln 2850-R iiiiiiiiiixm ___ _________ _______;_______________*.>. — I '■* ' '• • * f ■■■■■■■■■ PREMOGOVNIKI V ZDRU-2BNIH DRŽAVAH. ew York (Jugoslovanski F.Lt S.) Premo-govišča Združenih Držav BO največja na svetu; površina, pod katero se nahajajo naslage premoga, pokriva 340.000 kvadratnih milj, kar bi približno •odgovarjalo skupni površini Italije, Jugoslavije in Rumun-ske. Vse vrste premoga so zastopane, od šote do antracita. Premog se nahaja v 39 državah v zadostni količini za večje trgovske svrhe in v sedmih drugih državah v omejenih količinah. Najbolj važna premogovna pokrajina je pogorje, ki se od severa do juga razteza paralelno z atlantsko obaljo, takozva-ne Appalachian Mountains; ta premogovišča se torej raztezajo od severne Pennsylvanije preko državi Ohio^ Maryland, Virginia, West Virginia, vzhodnega dela'države Kentucky, držav Tennessee in Georgia tja na jugu do države Alabama. Pennsylvania proizvaja več premoga kot .katera druga država, skoraj 40 odsto vsega k bituminoznega in nič manj kot čez 99 odsto vsega antracitne-mi ga premoga v vseh Združenih B+Državah. Za Pennsylvanijo ™ izkopava največ premoga drŽava West Virginia, namreč devet in pol odsto od vsega bitu-tninoznega premoga Združenih Držav. Antracitni premogovniki se fliahajajo v severo-vzhodni Pennsylvaniji. Drugje se antracit (trd premog) nahaja le v neznatnih količinah v Alaski, Colorado in New Mexico. Antracit je najboljši premog za hišno rabo, ker je prost prahu in saj in gori toliko dalje kot drug premog. Koliko časa bodo še izkopavali antracit? Sedaj * prideluje približno 80 miljo-nov ton antracita na leto, in ako bo produkcija nadaljevala v sedanjem razmerju, bo zadosti antracita še za dobo od 60 mogoče xoo let. Bituminozni ali nfchki premog Appalachian pogorja sestoji iz raznih, vrst premoga; nekatere vrste so primerne za koks, druge za plinarne, druge zopet za kurivo za lokomotive; izkopava se tam tudi semibi tu-cninozni premog, t. j. oni mehki premog, ki se z ozirom na veliki odstotek ogljika najbolj približuje antracitu. Druga skupina premogovnikov je v takozvani notranji premogovni pokrajini, ki vsebuje državo Illinois, tretjo največjo premogovno državo, in države Indiana, Michigan, zapadni Kentucky, Iowa, Missouri, Kansas, Arkansas, Oklahoma in Texas. Kakovost premoga v tej skupini je pa sploh slabša kot ona v Appalachian pogorju, razun premoga y državah Arkansas, Oklahoma in Texas. Izkopava pa se ta premog v precejšnji količini in se rabi za kurivo in tovarne v mestih ob reki Mississippi in ob velikih jezerih. Ta premogovišča so prispela k razmaha takih industrijalnih središč, kot so Chicago, St. Louis in Kansas City. Premogovišča na Rocky Mountains so tako daleč v notranjosti dežele, da tam izko-premog ne bi mogel tekmovati s premogom oa vzhodu in zapadu. Ta premogovišča «e raztezajo od juitaega dela Montane, čez Wyoming, Utah, Colorado in New Mexico, Država Wyoming je po naravnem bo-gatstvu na premogu bržkone druga država v Uniji; prva v tam pogledu je North Dakota. Premog v državi Wyoming je raznovrsten, od manjvrednega premoga (lignit) do (bituminoznega, dočim v North Dakoti je sam lignit. Premogovišča ob pacifični obali so v državi Washington, V Oregonu in Califomiji je le malo premoga., Važnost tega premoga obstoja v tem, da je blizu morja. Koliko je premoga ▼ Alaski, ni še danes znano Premogove naslage v severni veliki planjavi se raztezajo obeh Dakotah in po delih Montana in Wyoming. je tukaj večinoma 1 lesenasti premog, vsebu-mnogo vlage. Na zapadu in jogu so tudi ogromne nasla-ki p* s* I ■ izkopava razun T — 5 smejo po- znanja vtem tla i. K. Dom, da ao venska mlekar!j«. Proda 20 kant mleka na dan. Zmerna oena. Po-zvejte na 1568 E. 49th St. (03) POCENI I Moderna hI«« z« 2 družini, 11 aob, kopaliiče, elektrika, fumes, garata, ikfljeva streha, vse v dobrem stanju. Lot velik z lepo okolico v naselbini. Cena $10.700, inekaj se plača takoj, ostalo na obroke. Hlfta za 1 družino, velik lot v lepem kraju za $3500. Hiia 11 sob, za 3 družine, elektrika, kopaliiče, ftkrljeva streha, velik lot, cena $7800. Lahka odplačila. Hiia 8 sob, 2 družini, furnea, elektrika, kopaliiče, garaža, moderna na Lake Shore Boulevardu. Gena samo $8800. Plačila so ugodna. Hiia za 4 družine, velik lot, cena samo $4500. Vprašajte za pojasnilo na 6104 St. Clair ave. v Sak- serjevem uradu. Ed. Kalish. (50) NAPRODAJ komer lot, se proda po jako nizki ceni. V lepem kraju slovenske (naselbine, v Newburgu. Tlakana cesta na obe strani lota. Dober za vsako trgovino, vprašajte na 3760 E. 93rd St. (57. 58. 62. 63. 64.) lokalne po-'mora opominjati inozemca na- Žele to njegovo pravico, Sim mu na- vrtlif, Premog se v Združenih Dr- znani sklop odbora. Ta spomin žavah izkopava na sploh ob jf- mora priti v zapisnik, v kate-ko bolj ugodnih okolščinah, kot rem mora biti tudi navedeno > Tem potQin „ n„ v Evropi, razun kar se tiče an- da-li se je inozemec poslužtl nom Kluba društev S. r«. »uui. ■» tracita. PmnogovnUri ne «g>- pravice do pririva. , T«- jo navadno pregloboko pod Inozemec, ki nofle vložiti B,orih. Proieni ate ni, da ae te sejo zemljo, nailage v veJini bitu- priziv, »me to »m oseb- minoznih premogovnikov .teče- no ali potom kake dobrodelne 8i jUHja. meseca. Na svidenje prihod-jo vodoravno, in se plasti, Tci ni-j družbe, poslujoče na prišel je-1 njo soboto v S. N. Domu. . (50) so vsaj a in pol čevljev debele, niški postaji, ali potom kakega NAPRODAJ je dobro upeljana sio-redkokdaj obdelujejo. Tudi je prijatelja! ,ali sorodnika oziro-v ameriških premogovnikih ma potom kakega odvetnika, najti manj pokalnega plina (af- imajočega dovoljenje za prakso ter-damp) kot v evropskih, ra- pred priseljeniškimi oblastimi. Ne pOZADllC IHC, KO S6 zun v antracitnih premogovni- Za ta priziv ni treba nikakih o«|Upf ' kih. Ugodnejše razmere dovo- posebnih pisari j, ampak zado-, liuieio obsežno rabo premo- stuje enostavna J J J.„ . . .. . „ ^ J . • • 1- ' . 1 1 prevoznje se vam priporočam, aa po- govmških strojev m elektrike stranka prizivlje proti sklepu kličete. Imam dva tona White truck za podzemeljsko prevažanje. 1 Board-a. Treba vložiti priziv na razpolago. Jako nizke cone. Prija-m L t • t _j • • 1 i- zna in tofina postrežba. Od skupnega števila premo- takoj; ako se priziv vloži po, J0HN OBLAK, garjev morda več kot tri peti- preteku 48 ur po sklepu odbo- 1161 E. 6lst St. Tel. Rand. 2176-J.(X) ne obstoji iz tujerodcev. V de- ra, imajo priseljeniške oblasti ( Hiš A NAPRODAJ setletju 1880-1890 SO obdelavali pravico zavrniti sprejem prizi- zraven Addison Rd Kopališče Čelna hitremu kupcu $9(XX), gotovine naše premogovnike tukaj roje- va. f > Idektrika vefik tot, cena $8500P Takoj $2500. Hiša 5 sob kopališče furnez ni Amerikanci, Angleži, Irci, Izključeni inozemec pa nima p^seTa^^St 'ciafr a ve.^59)' cVnV$4800.' Gotovine' ..$?800. Vpra-Škoti, Velši in Nemci, ki so bili pravice do priziva v vseh slu- __!- Sajte na 15813 Waterloo Rd. (58) navadno izurjeni premogarji, čajih Ako ga je Board of .^^804B*ris^d»e s."I VABILO! še predno so se priselili v Ame- cial Inquiry izključil, ker je iz ( suite (59) | Kdof hofte pristopiti k encmu n„ riko. Od 1. i8qo pa so te narod- spričevala pregledujočega zdra- ______ -i-, , ' večjih drufitev v Cievelandu, je vab . . »i 1 j if j «i • 1 1 . , 1 SOBA SE ODDA v najem za 1 fanta. |jen jg pristopi k dr. sv. Janeza Krst nosti nadomestili Slovaki, Mad- vmka razvidno, da ima tuber-( Edna avc (60) gt 17 j; S. K. Jednote. tWitvo im* iari, Poliaki, Italijani, Hrvati, kulozo oziroma kako ostudno -■-—7-—- prost vstop le za kratko dobo le, to 01 • x>„el PrtliaWi oi; n«,*™« nalixrlifvA Kr»l»»^n NAPRODAJ JE jako poceni hiša, 6 rej se vpiSete takoj, pridete poceni Slovenci, Srbi, Rusi Poljaki, ali nevarna nalezljivo bolezen gojj 15523 Saranac Rd. Telefon v dobro društvo. Za podrobnosti si Ukrajinci itd. Prvotni premo- ali pa da je blazen, idijot, sla-.| Randolph 6518-j. (60) ■ garji so zapustili Pennsylvamj- boumen oziroma slično duše-1SOBA SE ODDA v nftjem za j fanta. ska premogovišča in se izselili vno nesposoben, tedaj je sklep, 1043 E. 72nd St. (59) lziava da se ob vsaki priliki, kadar potrebujete Ja ' ua "revožnje se vam priporočam, da po- NAPRODAJ JE lRESTAVRANT, ..19 sob za stanovanje. 1385 E. 55th St. (58) PRODAM POD CENO! Hi&a 10 sob, 2 furneza, 2 kopališča, plin, elektrika, garaža, hiša stara 5 let, vse moderne naprave. Lot 50X171. POZOR ROJ DRUŠTVO DOSLUŽENCEV in obetajo se nam jako dobri časi na tem pikniku. Kaj bo vse tam, bo pa najbolje, da gremo pogledat. Piknik se vrši 27. MAJA NA RECHARJEVIH FARMAH. Ker se sliši, da bo nekaj izvanrednega, bomo pa šli, da vidimo kaj je. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. i i i V. ^ 5 :ziral v ™uarjiJ I. ltfZZ . .. ^ .J,... . . poseben pnzivni odbor, tako- priseljence ^vani Board of Review, k prej pn.eljen.lki inšpektorji m d # osebnim njim prideljem zdravmk fede- nadzor^tvom> Ta nova vladna in stanovanje. 1303 E. 41st St. (02) NAPRODAJ JE BRIVNICA, ki ima dobre odjemalce. Proda se poceni radi bolezni. Vprašajte takoj 3422 St. Clair ave. Lepa prilika. (60) na točno, garantirano in po zmernih ce- nah naredil FRANK KOSEC, 949 E. 67th St. ralnega zdravstvenega urada. ustanoVa je pravzaprav neka- Ta prvotni pregled se imenuje - pnmao; inspection. Ako pri- ya H ^ izj ,o seljeniški uradniki smatrajo it , „ . V emsKi uraon.K. »"■--j" " ž njh Sekretarju Dela. Board po tem prvotnem pregledu da Revjew sestavIJen od priseljenec odgovarja vsem J kj ^ zahtevam pnseljemSk^ zako- V .zk y ^iseljeni5k h nov. mu dajejo dovoljenj« za « V^aka n7ihova odloč- vstop v Združene Dr&ve Ako predložena Se- e potrditi odbora na NAPRODAJ JE fin Grand 0 avtomo- _ . ' J2*_ bil, vreden med brati $600, se proda Tel Randolph 432^ za $300. Vpraša se na 1O40 E. 38th 2- 4- I4; 10- 18- 'n >• "• ld* St. > (00) POZOR. V petek, 18. maja se vrši seja dr. Orel v prostorih kakor navadno, člani in članice se vabijo, da se te seje gotovo vsi udeležijo, na dlnevnem redu je več vainih stvari. F. S. (59) so pa nasprotnega J« kretarju oziroma njegovemu pa v dvomu, pndržu^o pnse- {'niku y koni!no odobre. ljenca na priseljeniški postaji v JJ svrho nadaljnega zaslišanja > ' pred odborom za posebne pre- Secretary of Labor utegne iskave (Board of Special Inqui- «1ed priziva ovreči sklep od-ry.) Vsak priseljenec torej, ki bora za posebno preiskavo in ni bil pripuičen takoj po prvot- odredi i pripustitev pr se^en-nem pregledu, mora priti pred V slučaju, da je odločil, da odbor za posebno preiskavo. inozemec ni za sta no pn-Ta Board of Special Inquiry Pustljiv v Združene Države, je sestavljen od treh priseljeni- ™ sme vendarte dovoliti za-ških inšpektorjev, katere je Se- «»seil vstop v Združene Dr-cretary of Labor posebno ime- žave. ker zakon daje Se re-noval za člane tega odbora. «arju prav.co. da po svoji uvi-Vlada ustanavlja v posameznih devnosti dovoli začasni vstop pristaniščih po mogočnosti to- dru8aJe "ePr pustljivlm Ino-liko odborov, tolikor jih treba "mcem. Secretary of Labor za hitro rešitev vseh tekočih utegne rešiti priziv tud tako, slučajev. da °dre *n uPanje j® v včeraj na pošti, sam vrag ve, tročjosti in sladkosti. jvsem svojem strahu imela tr- koliko. Tega naj gre Šepec po- Denes to noč je umirala, ka- ^no' ne bode umrl, ker se ji čakat, naj mu založi jedno gor- kor si je deklica dejala, zadnja1 Jc zdelo, da ne sme *n ne more, ko preko glave, da se bode zva- iskra njegove ljubezni v njej in ona Prav mo^no Boga pro-lil po tleh ter nikogar poznal, taka noč mladim ljudem ni čas SL pred očmi, dokler g« doseže ali dokler nemogoč postane; potem šele se oglasi zopet slabost Tako je tudi Pavlina spravila družino iz izbe, prevzela precej vso skrb za bolnika sama, močila ga je, preob vezo vala, nepremakljivo pri njem bila, skoro očesa ne od njega odmaknila. . Proti poludne ranjenec oči odpre, začuden jo gleda, nasmehne se ji tako prijazno, da ji v celo dušo seže, pa se trudit tudi izpregovoriti. . 4'Tiho tiho, zdravnik je ukazal mir," šepeče ona z glasom, ki mu je izdajal vso njeno dosedanjo ljubezen. On je tih ostal, bodisi da ni hotel ali da ni mogel izpregovoriti, samo gledal jo je nepremično tako dolgo, da je zopet oči zatisnil, zopet nezaveden. "Le umreti ne, o Bog," mo- prižge mastno in starega prahu sito oljnato lampo na črvojedi stari mid. Neža sede za mizo in vrže pred se kupček papirjev. Stremenček poseže za zr-tam iz NAZN •vojl zadnji aejl 14. sprli«, da bo prost vstop » nove člane za dobo treh meaefcv calo, izvleče tam iz pratike i„ da se takoj da bolniika podpora svoje naočnike, natakne jih na v?*m.onim JSlovencem, ki »o pri dm-.* . ' J . I gih kempah, ako hočejo pristopiti k suhi nos in vzame prvo pismo niiemu društvu. To velja za mesec ter čita. junl), Julij. Torej, na noje, roja- ,(V , , . , . ki ,vxemlte preatopne Hate ter prlsto- ■ Kaj se bere in kako se go- v slovensko kempo. Vsa pojaanl- C Zdravnik je popoludne zopet prišel, tipal žilo in dejal, da in naj mu potem denar vzame, počitka. Gospoda imajo že tako preveč Poleg te duševne bolesti ro-denarja. Ubiti ga baš ni treba; potali so nocoj skoro celo noč|d°zdaj ni slabše, če bode božja tisto ne. Le jedno mu založiti po hiši tako, da bi bila Pavlina V0Ua» njegova zdravila in dobra črez glavo gosposko, da bode drugekrati vselej gotovo vsta- postrežba bodo ga kmalu.na nezavesten, več ne. Toliko, da la in šla gledat, kaj je. ne bode vedel, kdaj mu jemlje Ali nocoj je bila gluha za ves denar in pa tista pisma. Denar drugi svet. Pač je slišala govo-bode ves njegov, piBma pa bode riti hlapce, dekle, gospoda Gor-ona vzela. Kolikokrat si ljudje ca, ali poslušala ni, kaj imajo, malo krvi puščajo, ko je menj sama s seboj je imela dovolj treba, in on sam se je že krva- opraviti dočim je njena tovari-vo prebijal, ko vse vkup ni bilo šica spala trdno spanje zdrave pol krajcarja vredno. I mladosti in brezskrbnosti. Šepec se vendar prestra&i na Poslednji je v spanju pač tu-!sor udarjen biti in ki je dva ko-prvi mah. Kar je bilo v njem di vnanji hrum na ušesa bil, ali ra^a °d njega ležal, dalje pa dobrega to se vzbuni: "Ne, ne, ne tako močno, da bi jo bil po-l™0^1" trak, zvezan še, Jn malo pojdi mi, coprnica, tolovaj pa polnem prebudil. Zatorej je Pismo, podpisano nehčem biti, ne!" zjutraj vprašala sestrično: "Kakšen tolovaj, saj ga ni "Kaj pa so imeli nocoj zunaj, treba ubiti, enpot ga česni, pa da je bil tak ropot?" je. Veš, zasluži, ni prida člo- "Ne vem, pojdi vprašat," od-vek." govori Pavlina. "Tega pa ne," odpoveduje in res se Matilda brzo obleče on, a že je bil zamišljen. Hudič ter gre po stopnicah nizdol. je imel že mali prst njegov. | Kmalu pa prtbeži nazaj in vsa "Kakor hočeš. Pred si pa de- preplašena pripoveduje: jal, da pojdeš vragu v brlog po "Nekaj groznega se je zgo-denar. Glej, zdaj se pa bojiš dilo!" enega goapodka, Jemati neh-, Pavlina ni mogla vprašati, češ? Pusti! Gospoda pa ljudem kaj, ali otrpnila je od strahu primerom jemlje, kjer more. Le vi hip na vseh udih. Slutila je, ^ uuma- i u pusti! Od lakote umri pa zapo- da se to, kar bode izvedela, tu- "amcna* A ,kc!° bl h}1 To.je dill te bodo z žage, ker nemaš di nje tiče. | ta stvar sodnikova in ta je zla- itanta s čim plačati in potlej "Sinoči je nekdo pobil onega' sti*rak ^gubljeno pismo z boš staro mater oprtal na ple- gospoda, ki je bil predvčera-!vesčlm °česomv ogledoval, po ča in pojdeš od praga do praga njem pri nas, veš? Zdaj leži pri.*1"** *andarjema svo- in lakota ti bode eno uro daleč na8 spodaj." I ukazc dal« pred teboj iz ust visela, ti tele "Mrtev?" zavpije tako silno j šestindvajseto poglavje, neumno." Pavlina, da se Matilda še bolj Kaj je v pismih. Tako govoreča bila je Neža prestraii. I Mrak ^ syoje črne peruti ■e je delala, kakor bi, "Ni mrtev, ali zave se nič, razgrnil bil po vasi in županja noge spravile. x "če postrežba more pomagati, potem je dobljeno," reče Pavlina. Gospod Goreč je bil ta slučaj šel naznanit sodniku. Seboj je nesel tri stvari, katere so na mestu našli. Obeljen smrekov kolec, s katerim je moral profe- Krt". Gotovo je napadovalec to izgubil. Zlasti pismo je bilo čudna prikazen na tem kraju, v tej pusti-ni, kjer ni še nikdar noben papir ležal; zato je vzbujalo v gospodu Gorcu vero, da mora pbbojnik kak tujec biti, ne domač človek. Vse to pa je stvari dajalo nekaj skrivnostnega, tembolj ,ker so v žepih profesorjevih ves denar našli, kar ga je včeraj na pošti vzdignil in še nekaj več. To je dokazovalo, da napad ni imel roparskega vstala in hotela z velikim zaničevanjem pravijo,,da ima glavo prebito," oditi. "Stoj no, stoj!" reče šepec. odgovori Matilda. Hlastno dovrši Pavlina svo- Sila in lakota podira v njem vse jj oblačenje in hiti po stopni-dobre duhove. "Kedaj pojde cah doli. tam mimo, praviš?" | "Drevi pred mrakom, čakati bi ga imel." | je pred pečjo stala in z burklja-mi velik lonec k ognju pristavljala, v katerem se en del večerje kuha. Za njo so stali njeni otroci in ji napoto delali, ta tožil, kadar vstane." To je bilo res. Tega Neža ni pomislila. Morda ji tudi za ^ je bil ponoči prišel sem, Si-šepca nič ni bilo, če ga spozna in zatoži. Da, morda je to celo Želela, ker ljubila ga pač ni še od časov tistega sjovečega obroča sem ne, ki ji je bil nos razbil. Ali nekaj je morala sve- in kako se govori tam notri," vpraša Neža radovedna in zija na njegova j cisir Ave. usta, kakor da bi iz njih tihih Glaaa avc gibanj hotela ugeniti, kar čita-ti ni znala. Ali Stremenček se muza, muza, odloži prvo pismo, vzame drugo, bere dolgo in preide k tretjemu pa se smeje. "Tako zini! Ne boš goblje odprl!" jezi se Neža. « "Kje si pa to dobila," vpraša župan. "Kaj ti mari? Kjer hčem, ti povedaj, kaj tam notri zapisano stoji in kaj so ta pisanja vredna, to čem vedeti, potlej si pa zobe, grej." "Vredna niso nič, več ne, kakor eno pipo tobaka," odgovori župan, "če ne vemo, čigava so." "Kdo pravi da ne vemo?" vpraša Neža. "Nu, čigava?" "Povedaj, kako se bere." Stremenček ni znal gladko čitati; temuč jecljal je močno, zato reče: "Nu, take reči so, vse vkup nič; tako neumno, tisto, ki smo včasi, ko smo bili dvajset let stari in smo slepa-rili pod okni, dekličem pripovedovali, saj veš! Vse vkup nič. Samo previto je bolj po gosposko, pa Še druge neumnosti. Kje si pa vendar dobila to in kdo bi bil neki izgubil?" (Nadaljevanje.) -0- , — Mestni koncert, katerega je preskrbel župan Kohler, zadnjo nedeljo v mestnem avditoriju, je zelo ugajal, j Največjo,,pohvalo in priznanje so dobila dekleta Glen-: ville High šole, ki imajo iz-1 vrsten orkester. Prihodnjo nedeljo se vrši zopet zastonj koncert v mestnem avdito-! riju. To pot bo igral slavni orkester iz St. Ignacija univerze, ki je pod vodstvom Rev. Winterja dosegel popol-1 nost. Koncert se vrši od 8. zvečer v nedeljo v mestnem avditoriju, in je vhod zastonj. — Izmed 33 sedajnih coun-cilmanov jih je 28, ki se zo-1 pet poganjajo za ta urad, štirje kandidirajo za sodnike, eefen se jKpa*odpovedal na-daljni politični karieri. \ — Francoska vlada je imenovali za Cleveland konzularnega agenta v osebi cleve-landskega odvetnika .Edward Jackett. — V Cleveland je dospel dr. Fuad. Bey, poslanec turške narodne vlade v Angori. Zanima se posebno za zdravstvene razmere. Svoje dni je bil turški minister javnega zdravja. — Pri nas lahko plačate vse račune za elektriko, kompanij-sko ali mestno. — Prihodnja nedelja je bin-koštna nedelja. — Šolski odbor naznanja. po. dobite od druitvenlh članov ali pri predsedniku Job. 2eletu, 6502 It. ter pri tajniku na 0 6305 x) POZOR! Naznanjam, da sem znižal cene za avtomobilsko vožnjo. Posebno cene za poroke. Vprašajte najprvo pri meni, ali pokličite po telefonu. Randolph 5445 R. JOS. VOVK, 1109 Norwood Rd. AVTOMOBILI na razpolago za poro- (wed.) ke, krste, pogrebe. Zobozdravniški od Dr. Francis L. KENNEDY je odprt za poslovanje kot navadno. Postregli bomo v vaše zadovoljstvo kot dosedaj. Mrs. F. L. Kennedy bo vodila urad. Upravitelj, Dr. M. A. Bonhard. (w) Dr. F, L Kennedy Zobozdravnik Ako bi vedel, ne bi odlašal toliko časa, to je kar veČina mojih bolnikov govori. če bi vedeli, da ne boli, bi prišli prej. Moj posel je, da odstranim bolečino, ne da vam povzročim bolečino. summer schools", v katerih! učenci nadaljujejo pouk, da bi tako prišli ob začetku prihodnjega šolskega Ibta naprej. Dosedaj je šolski odbor računal gotovo za ta pouk, toda letos bo zastonj, ker je dobil Šolski odbor $150.000 v ta namen. Pouk traja od 18. junija do 10. avgusta. -M--- Nasproti veliki družinski izbi ko, da je svoj lastni rod klela, je v manjši sobi v postelji le- rekoč: "Venddr te spak! Člo-ltrk . . . _ . žal profesor Vesel v nezavesti.' vek se še geniti ne more, pobe- Pa kako smem? Spoznal me Dekla je deyala mu mrzIe'rite se mi izpod nog! Marš v bode na moji lesern nogi in za- ohIadlce na glavo. Po postelji hišo, k očetu." je bilo še okrvavljeno od pred-! Oče 6tremenČek je namreč v no ga je bil zdravnik obvezal, hiši pri peči sedel in roke za hrbtom grel. Videti ga ni bilo noči je bil namreč neki kmet, nič, ker okoli njega je bilo vse ki je iz malina nesel, prišel že temno, škoda se mu je zdelo kasno na poŠto povedat, da pri luč žgati. Videti je bil le ogenj Suhejn brodu neki gospod mr-jiz njegove kratke pipice in sli- da bo pouk tekom počitnic tev leži črez pot, naj gredo z sati je bilo žurenje starega zastonj. To so takozvane vozom ponj. Goreč je bil pre-'mačka na peči pa rahlo grgra-tovati, če je hotela do pisem cej hlapce poklical in sam z nji- nje neosnažene Stremenčkove priti in onemu gospodu, ki ji' rni šel, Našli lo profesorja v'pipe, iz katere ie s tiko težavo je s sodnijo žugal, pa Šepcu nezavesti ležečega. Glavo jej dim žulil in ga * ustmi cmakaje flo živega priti. Sede zopet in imei prebito in krvavel je. izpuhaval, kakor bi bil zakrpan P0^ kratkem Premo^u reče: Bližje je bilo pač v Zabrezje,1 meh, ki težko sapo lovi. Veš kaj ? Za žensko se obleci blizu tudi je bil dom ranjenčev, I Tako premišljujoč vse novi-potlej te ne more spoznati, ker aii Goreč ga je vendar seboj ce, ki mu jih je denes stara se Jesena noga ne bode videla. nesti in poslal precej po Hojka povedala, ko je iz laza Kje bi dobil kaj obleči? zdravnika. Ta je rekel, da ni šel domov, čuje,*da je nekdo Jaz ti prinesem. In dve bi- videti še, da bi rana sama na v vežo prišel in da žena pravi: či žganja imam spravljenega, Sebi bila smrtno nevarna, da pa "Le v hišo pojdi, notri je." eno ti tudi prinesem, če bodeš utegne postati ali pokazati se. | Hitro vstane in poseže na b^epw-meni <,al Dtnar najfovor'! ka.kor. vv,je,!r, žvcp^nPklin" j™« smU & ^ 1 .J- (tovariši tako, da m rekel belo, ček dobil in luč upraskal. Pa je . . ; - u^i Prinesi obe buči žganja, | ni rekel črno, povsod si je puš- že zlodej, kadar človek kake ^ ' reče Šepec, ko je čul o pijači. kaka vratca, skozi katera stvari potrebuje, je ne najde, Hotel se je prej opiti, da bi svo- bode mogel smukniti, če pojde drugače se mu ob nogah ople-jo viagu prodano vest utolažil. ^0 ali če pojde inako. Zabi- ta. sitnost vražja. Zdajci je bilo slišati iz žagine čeval je mir in zopet mir, da sej "Luč uŽgi," reče znan glas, izbe sem stok stare bolnice, pretreseni možgani upokoje, ko vrata zalopne za seboj. Sepec vstane in gre gledat, kaj ukazal ne pustiti mu govoriti) "A, ti si, Neža?" pravi župan je, a nazaj Neži zašepne; in vstajati, kadar k sebi pride ter zopet sede. "Ti lehko v temi Počakaj me še." |itd. !8cdiš/ t> v ^bo' raztcffne| To se ve, da Pavlina ni tega' "Nič, nič! Bašte! Užgi, da Rozmarinka v svoja usta skoro Vsega v en hip zvedela. Njen mi bereš! Prinesla sem ti tacih izu do obeh ušes, vrat podol- dii^ tudi vsega ni poslušal niti pisanj, kakršnih nisi še nikoli zi naprej in sama pri sebi vese- ne razumel. Razumela je le bral, še ne vem, če jih boš znal, a zatuli poluglasno: Pa ga cno> (ja m0ra vse storiti, da ga gosposka so." imam Enkrat zamahnem, dva rcjj jmrti. Umreti ne sme, le i "Pojdi, pojdi. Kaj meniš, da zadenem! Bu-u! umreti ne. 'so gosposka pisanja z drugimi Petindvajseto poglavje. In v tacih prilikah je ženski znamenji pisana?" podučuje Ranjenec. j duh močan. Prevlada in prema-1 župan, a vendar % že iz velike Pavlina jedno celo noč ni ga živce in vso telesno svojo radovednosti, kaj* je Neža pri-ipaia. Sinoči ga je čakala nam-, slabost, a ima samo svoj cilj nesla, vstane, uprasne luč in Mi delamo zobe brez plat. če imate dva ali več zdravih zob, je moja špe-cialiteta, da vam naredim nove. 5402 SUPERIOR AVE. vogal 55. ceste. Odprto ob torkih in pet kih zvečer do 8. ure. Tel. Randolph 2377. (ved. Samo 10c so ice-cream sodas in sundaes V lekarni F. BRAUlflJCH, 1353 E. 561 h STREET'. ▼of $ St. Clair Avl. Točna postrežba. POZABUIVI ZDRAVNIKI. Syracuse, N. Y., 14. maja. je več-ečinah v želodcu. Včeraj je bila tu operirana, in zdravniki so našli v želodcu šest palcev dolge škarje, katere je pozabil v želodcu pred dvema letoma neki zdravn k, ki je ženo tedaj operiral. ROYAL MAIL Pooblattene od' jugoslovanske vlade. Direktna voinja med New-York- Cherbourg -Hamburg burg. Modemi, krasni "O" psr-niki: -OHIO" "ORCA" "ORDUNA* "ORBITA** , Cena t Evropo od $125 zs II. rszred. Od $80 naprej zs 3. raz.. Privatne ksbine v 3. rss. Kupite seds) tikete Kvots se odpre I. julija. Pilite ns THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Bmdvty Nev York. A. F. SVETEK CO. 15330 Saranac Rd. Prvi slovenski pogrebni zavod v Collinwoodu. Avtomobili za vse slufia)«. Bolniikl voz. — Se toplo priporočamo. Eddy 4031 FRANK WAHCIC SLOVENSKA TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM 746 E. 152nd Street Collinwood TRIJE SLOVENCI se sprejmejo na stanovsnje in hrano ali brez hrane. 5801 Prosser ave. (50) Delavci dobijo delo! Plača $144.00 na mesec, stalno delo vssk dsn. The Union Sslt Co. E. 65th St. Addison Rd. in NYC železnica. (01) 1 §$ W- !v "■ ^ -• i; ___I .\r Ha 6___ _ , HITRA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO. KRASNA UDOBNOST. Kabine zs dve, 4 ali 0 oseb; umivalnik in tekoča voda v vsaki kabini. Obednica, kadilnica, bara. brivnica, pokrit deck, slavna francoska kuhinjs, vino in pivo zsstonj, godba, ples. Strelniki govore hrvatsko in slovensko. LAFAYETTE ..................................................... ......... junijs 23. Aug.4. PARIS .................................................... maja 23. Junija fl. JunJ27. FRANCE .......................... maja 23. junija 13. JuU 4. Suffren ............. 26. maja Rochsmbesu ......... 31. maja Ls Ssvoie ........................ 2. June Roussillon .......... 21. junija Posebni psrobrodnl vlsk pelje potnike in prtljsgo do doms. Kompa-nijski zastopnik, ki govori vaš jezik gre t vami od Havre do Jugoalkvfta. Za vaa pojasnils se oglsslte pri lokslnem sgentu ali v kompsnljskem ursdu , 19 Štete Street New York Cftj. Rabimo več hiš za eno in dve ali več družin. St. Clair in Superio. Biti morajo med 55 in 74 cesto, med PRI EUCUD BEACHU na 174. cesti prodamo jako lep, velik lot (na voglu. Cena jako nizka za hitro prodajo. , Oglasite se pri: ^ HAFFNER CO. 6106 st. CLAIR AVE. med 0. uro zjutraj in 8. zvečer. NE POZABITE da mi zavarujemo hi&e in avtomobile, pohifttvo in drugo, da izdelujemo vsa v notarsko stroko spadajoča dela za tukaj, in stari kraj. i ZNIŽANE CENE KNJIGAM. V naši zalogi imamo še nekaj lepih povestnih in drugih knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo jih po znižanih cenah. Pridite in vzemite, dokler je še kaj v zalogi. $ .as sedaj $.15 Bob za mladi zob ................ ... prej .30, sedaj .so ... prej .25. s^daj .15 ...prej ■45, aedaj .a s ... prej .60, sedaj •35 ...prej .40, sedaj ... prej .50, sedaj •5 .. prej 1.50, sedaj •75 ... prej .35» »edaj ... prej .75. sedaj ... prej •35, sedaj .3© Kako sam se jaz likal, I. zv........ ... prej .50, sedaj *5 Kako sem se jaz likal, II. zv....... ... prej .60, sedaj .30 Kako sem se jaz likal, III. zv...... ... prej .50, sedaj .25 ... prej .25, sedaj .15 Knjiga 0 lepem vedenju ........... i.oo, sedaj .50 ... prej .35, sedaj .15 Maron, krščanski deček ........... ... prej .35, sedaj .15 ... prej .35, sedaj .15 ... prej .60, sedaj *35 Mladeničem, II. zv............... ... prej .60, sedaj .«5 Ne v Ameriko................... .. prej .75, sedaj -¥> ... prej 1.00, sedaj .50 ... prej .30, sedaj -15 ... prej .35, sedaj .15 Prisega huronskega glavarja ...... .35, sedaj .15 ... prej •35. sedaj .3» Preganjanje indijanskih misijonarjev .. prej ^5. »daj -iS ... prej .65, sedaj .3$ Rdeča in bela vrtnica ............. ... prej .35, sedaj .15 ... prej .60, sedaj .30 .. prej 1.35, sed*j .50 ... prej .30, sedaj .15 ... prej .35, sedaj .15 Vojnimir ......................... .. prej 35. sedaj .20 ... prej .35, sedaj .15 ... prej .75, sedaj ZNIŽANE CENE KNJIGAM. V naši zalogi imamo še nekaj lepih povestnih in drugih r Selitev! Pozor! Selitev! Spodaj podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in slovenskim društvom, da se v torek, 15. maja preselim iz prostorov na 6x13 St. Clair ave. w novo opremljene prostore na »20 ST. CUR AVL kjer bom tudi zanaprej skušal ie bolj postreči vsem odjemalcem. Objednem se priporočam rojakom za Decoration Day, da okrasimo grobove vaših dragih z lepimi cvetlicami. Naročila se hvaležno sprejemajo. Ig. Slapnik Slovenski cvetfi&r, 6120 ST. CLAIR AVE. % M