List 1.
Gospodarske stvari.
Kmetijske založnice ali posojilnice
čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih
zadregah.
Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je sicer sploh znano — da tudi letos bodo kmetovalci največ davka nesli v državne (cesarske) blagajni ce.
Kdor tedaj največ dd, pač tudi zasluži, da se tudi njemu kaj da, — ne, da bi se mu darovalo, ampak da se mu, kedar je v potrebi, polajša dobiti pomoči.
Ker je v deželah našega cesarstva cel6 malo in v nekaterih ni celo nič kmetijskih založnic ali posojilnic, kjer bi kmetijski gospodarji ali le na svoje pošteno ime ali pa proti zastavi kakega imetka v denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom v pesti. Reči smemo, da prav za-tega del, ker nimamo založnic ali posojilnic, je dandanes, kamor koli pogledaš, odrtnikov, ki za velike obresti denar razposojajo, veliko. Kam neki se more kmetovalec, kedar pomoči potrebuje, obrniti, kakor do odrt-nika, Če nikjer drugod ne dobi denarja? Ni nas volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na noge stopa, — da! mi cel6 želimo prav ostre postave zoper odrtijo, al to pa tudi rečemo, da samo s postavami se ne bo dala zatreti odrtija. Se le takrat, ko bodo kmetovalci mogli za poštene obresti (činže) denarja dobiti, bo konec odrtiji in vsaj taki kmetovalci, ki so v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk.
Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje, in da bi se to vprašanje srečno rešilo, prizadevajo si več ali manj večidel vse države in dežele — al žalibog do zdaj še brez zaželenega vspeha. Cel6 na Francoskem, kjer je veliko denarja in kjer bivajo najmarljiviši in najbolj varčni kmetovalci, niso prišli po vse do tacih kreditnih naprav, ki bi kmetijstvu storile vse, kar mu je treba, kajti še danes niso popolno vredjene take naprave , pri katerih bi tudi tak gospodar v potrebi dobil denarja na posojilo, ki ne more lastnega zemljišča zastaviti zato , ker ga nima in ima kako posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, kako   bi se mogla denarna posojila nakloniti kmetoval-
cem, da bi se jim pomagalo, kedar so v potrebi, pa bi vendar izposojeni denar ne bil zgubljen.
Tako se prizadevajo na Francoskem kar le morejo, da bi našli pravo pot, kako bi se naklonila kmetovalcem potrebna podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel zel6 premožen.
In kaj se stori pri nas v Avstriji za mnogo revniši kmetijski stan? Z žalostjo moramo reči, da prav malo! Edino to je, da je ob času ministra Potockega začela vlada vsako leto nekoliko državne podporo dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska plemena in kmetovalcem prodajajo po nižji ceni, — da se naprava vodnjakov kmetom nekoliko olajša, — da se jim Ruski lan cenejše prodaja, — mlekarstvo in sirarstvo podpira in še kak drug napredek pospešuje. Vse tojje hvale vredno; al ta državna podpora od leta do leta manjša prihaja in kmetovalci morajo tudi svoj denar v rojse vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Ce pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje, kam se hoče obrniti, da dobi pomoči? Od hranilnic (šparkas) , ki so v nekaterih deželah , se ne more zahtevati, da bi nadome-stovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost, pomočnica biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema.
V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedi do dejanja je še dolga pot. Ceski deželni kulturni svet je uže pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija je svoje predloge izročila ta-mošnji deželni vladi, al pri njej je stvar zaspala! V Galiciji je deželni zbor sklenil, naj se napravi deželna zastavnica (Landes Hvpothekenbank) , ki bi kmetovalcem posojila dajala. Bog daj, da bi sklep se izvršil!
Posojilnice ali založnice bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic, al večidel ne morejo tako vspešno delati, kakor bi hotele, ker jim — denarja primanjkuje. Na Ceskem so iz skupljenega denarja nekdanjih srenj skih žitnic osnovali 894 kmetijskih založnic, katere imajo pod seboj 9727 vasi; njih matica (Stammkapital) znaša 8 milijonov in 976.302 gold.; od tega denarja imajo raz-posojenih 3 milijone in 784.296 gld. kmetovalcem samo na njih pošteno ime, 3 milijone in 705.361 gold. pa na zastave. Nekatere založnice imajo po 500 gold* zaloge (fonda),  druge po 1000, 5000,  10.000, 15.00O,
20.000, nekatere celo 50.000 gold.,  in 5 jih je, katere imajo cel6 po čez 100.000 gold.
Tudi na Stajarskem bo si uže veliko prizadevali za napravo kmetijskih založnic, al — pomoči od zgoraj, od države povsod manjka.
Le pomislimo, koliko milijonov je ministerstvo, zapeljano po ustav o verni koteriji, potrosilo železnicam, da je leta 1873. ogromni znesek 80 milijonov posojila razdelilo nepotrebnim.
Naj bi Bog dal, da pride miniaterstvo na krmilo vlade, katero sprevidi, kje je pomoči treba in kje ni izposojen denar zavržen, ampak naložen v podporo kmetijskemu stanu ia na korist državi sami.
____    2    ____