SJOBODHR SLODENUfl VICTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires Registro Naeional de la Propiedad Intelectual N? 260254 Ano (Leto) VI. Buenos Aires, 1. maja (mayo) 1948 No. (Štev. 9. Smo "zločinci" “Ne družite se z onimi, ki so pobegnili iz domovine, kajti njih roke so krvave...” “To vam rečem, ker pošten člo¬ vek se ne more družiti z zločinci.” Take in podobne glasove kot sta ta dva stavka, pošiljajo eksponenti Titove Jugoslavije in njihov tisk argentinskim Slovencem s prozornim namenom, da ne bi zvedeli vse resnice o dogodkih v domovini in da ne bi začeli sami premi¬ šljevati, kdo prav za prav je bil zloči¬ nec v tej borbi doma. Zato je treba kar vnaprej nove pribežnike označiti kot zločince, s katerimi ne imej ničesar o- praviti, kaj šele, da bi mu kaj pomagal Taki glasovi iz komunističnih ust se nam zde kot znani klic tatu, ki kriči za nedolžnim človekom, da zakrije se¬ be: “Primite tatu!” Zdaj vpijo komuni¬ sti v nas: “Glejte jih — krvave zločin¬ ce!” pri tem pa pozabljajo, da je bil prav komunist tisti, ki je postavil na začetek slovenske državljanske vojne Zločin za svojega “boga” in za svoj naj¬ važnejši in edini opravek! Matej Bor —ali z drugim imenom prof. Pavčič — je bil tisti partizan, ki je napisal par¬ tizansko himno, tj. pesem udarnico, ki naj pristaše podžiga k izpolnjevanju na¬ čel svoje organizacije, z udarnim ge¬ slom: Naš bog so rop, požig, umor! Hura! partizan! Tako je bilo geslo partizanske borbe v domovini; v tujini pa kriči v nas: Zlo¬ činec, tvoje roke so krvave! Jaz — po¬ šten človek, se ne družim z zločinci!.'.. Toda mi smo že toliko vajeni komu¬ nističnega izražanja, da nas to prav nič ne bega in da prav dobro razumemo pravi smisel takega “zložinca” Ali ne pomeni beseda “demokracija” v komu¬ nističnih ustih prav nasprotno: “dikta¬ tura?” In “svoboda vere” je samo dru¬ ga beseda za dejstvo ”zator vere”, “ljudska volja” za “nasilje nad ljud¬ stvom”, in “izdajalec” je le psovka za tistega, ki je “branil svoj dom” pred “brezdomovinskim” (internacionalnim) komunistom. Zato je tudi besedo “zlo¬ činec” v njihovih ustih razumeti prav tako, kot nasprotje, kot — žrtev zločin¬ ca! V vseh pravnih kodeksih v zgodovi¬ ni pri vseh narodih v preteklosti in pri narodih z zahodno evropsko kulturo še posebej, je dozdaj veljalo in velja, da je zločinec morilec, ki mori, razbojnik, ki ropa, zažigalec ki požiga in tat, ki kra¬ de... skratka: “vernik” “bogov: ropa, požiga, umora”, ki so jih slovesno in zavestno postavili v svojo gozdno “cer¬ kev” slovenski partizani. Le pri njih sa¬ mih pomeni “zločinec” prav narobe: “zločinec” je tisti, ki se je pustil umo¬ riti, ki so mu vse požgali, ki so ga oro¬ pali (“osvobodili”) vsega, ki so ga po¬ gnali z doma. To je logika “novega re¬ da”. “Krvave roke” ima tisti, ki je v si¬ lobranu prijel za mesarsko roko svoje¬ ga klavca, ko mu je krvavi nož rinil v vrat... in se ga skušal otresti. Zdaj ima “krvave” roke od lastne pretočene krvi, ki mu jo je puščal oni, ki je pel v za- nusu: “Hura! Partizan: Mori! Kolji!” Kdo je zločinec? Po vseh pravicah te¬ ga'sveta tisti, ki je malikoval Zločin (Dalje na 4. strani). VOLITVE V ITALIJI Volitve v Italiji, ki so se vršile dne 18. aprila, so obrnile nase pozornost vse¬ ga sveta. Vse je napeto čakalo, kako se bo odločila država, ki je pred durmi Sta¬ linovega železnega zastorja; vsem, ki je pri srcu usoda ozemlja, ki v svojem sre¬ dišču nosi tudi Rim, je odleglo, ko so mogli prebirati poročila o volitvah, ki so dajali podatke o tem, da sta komu¬ nizem in njegova fronta doživela poraz. Protikomunistične skupine so dosegle 69% glasov. Največja protikomunistična stranka, krščanski demokrati so dobili nad 13 miljonov glasov, komunistična fronta levičarskih socialistov in komu¬ nistov pa nekaj nad 8 miljonov. Tako se je Italija zopet zavila v val zmag-oslavja in vse sedaj naravno pri¬ čakuje, da bo Italija za nagrado tudi dobila tisto, kar se je pri volitvah tudi smtralo za hajvečji dobitek — Italija naj zopet dobi Trst. Ko pregledujemo volilne izide v Itali¬ ji, se seveda jasno vidi, da je fronta pro¬ ti komunizmu odnesla lepo zmago. To¬ da kakor je bilo to tako pogosto pri ra¬ znih zmagah, ki si slede na zgodovin¬ ski poti italijanskega naroda, je dejan¬ sko ta zmaga taka, da je ena stranka zmagala, druga stranka pa ostala nepo¬ ražena. Tisti, ki je bil v Italiji dejan¬ sko res poražen, je socializem in sicer socializem Nennijeve stranke, ki se je zvezala s komunisti v skupno fronto. Komunistična stranka v Italiji je štela 6 miljonov organiziranih članov in vo¬ lilni izid je pokazal, da je komunistična stranka najbrž v celoti dobila glasove vseh svojih članov; še vedno je tedaj italijanska komunistična stranka druga največja komunistična stranka na sve¬ tu. Presega jo samo število članstva so¬ vjetske komunistične stranke. Najbrž je tedaj treba reči, da se moti tisti, ki mi¬ sli, da se je sila italijanskega komu¬ nizma s temi volitvami kaj zmanjšala; obratno, rekli bi lahko celo da je v Ita¬ liji še vedno vsaj 25% prebivalstva trd¬ no ob strani komunizma. Seveda so iz- g-ledi na bodočo popolno zmago komu¬ nizma v Italiji nekoliko manjši kakor pa so bili pred volitvami, toda kdor po¬ zna učinek trenotne zmede in anarhije v obnašanju italijanskega naroda, sa mora resno zamisliti ob tem, da italijan¬ ska komunistična stranka najbrž ne iz¬ gublja v številu svojih pripadnikov. In sedaj prihajamo do naslednjega pogostega paradoksa v italijanski poli¬ tiki: zmage, ki nasprotnika ne porazijo, čudovito koristijo italijanskim politič¬ nim načrtom. Trst bo najbrž nazgrada za to lepo zmago Italije in prisojen Ita¬ liji, kamor da baje spada. Trst bo t šel za plačilo protikomunistične zmage ti¬ sti narodnosti skupini, ki ima še vsaj 25% zagrizenih pristašev komunizma in bo postal šiba za tisto narodnostno skupino, ki jo vse povsod sedaj tako ži¬ gosajo za izrodek “azijskega komuniz¬ ma”, dasi je prav gotovo in trdno drži, da je v- tržaškem zaledju s takim eno¬ stranskim korakom prizadeto ljudstvo, Prihodnja številka "Svobodne Slo¬ venije" izide 15. maja na osmih straneh s prilogo za stoletnico Zdru¬ žene Slovenije. IN TRŽAŠKI PROBLEM ki je vedno bilo proti komunizmu in ki bi pri svobodnih volitvah vsaj 95% gla¬ sovalo proti komunistom. Poleg tega je imel slovenski narod tako lepo in močno organizirano krščansko demokracijo, da je bila njegova politična linija mnogo trdnejši porok za uspeh proti komuniz¬ mu, kakor pa ja to lahko pri narodu, ki se šele rojeva v demokracijo. Nagrajen bo narod s 25 % komunistov in udarjen narod, ki po krivdi drugih mora prena¬ šati teror komaj 5% komunistov. In tako se zopet v vsej celoti pojavlja v ospredju svetovne politike tržaški pro¬ blem, ki je bil in bi naj bil še naprej le postavka za račun med velikimi, ki ga prisojajo na levo in desno tako, kakor to odgovarja trenotnim položajem. V le¬ tu 1915 je bila carska Rusija tista, ki se je v londonski pogodbi odrekla vsej slovanski obali Jadranskega morja in jo odstopila Italiji, ker je prejela obljubo, da bo po prvi svetovni vojni prejela Ca¬ rigrad. Ko so tedaj zastopniki jugoslo¬ vanske emigracije (hrvatski politik Su- pilo) pri ruskem zunanjem ministru Sa- zonovu v Petrogradu protestirali proti temu, je najprej tajil, da bi bila Rusija naj kaj takega pristala, nato pa je pri¬ znal in dodal, da je Rusija to storila, ker nima nobenega smisla za katoliške Slovane — Slovence in Hrvate v teh pre¬ delih. Komunistična Titova propaganda je oslabila jugoslovansko zahodno mejo, ker je morala vpreči svojo politiko v to¬ kove sovjetskega prodiranja proti zapa- du in zahodni zavezniki se lahko upra¬ vičeno boje, da bo tržaško zaledje ne¬ koč moralo biti za sovjete 100% zane¬ sljivo in če Slovenci in Hrvati to ne bo¬ do, bodo to najbrž kaka azijska pleme¬ na. Tako smo mogli mi Slovenci ob tem tržaškem problemu priti le do še jasnej¬ še zavesti, da nas v tej borbi za Trst uporabljata obe skupini zaradi pravil u- sodne igre za kruto sredstvo izmenjave. Edino sredstvo, ki nam ohranja obstoj in nas rešuje v bodočnost, je naša žila- vost in izredna zakoreninjenost v ta del zemlje, ki nam .je po računih božje uso¬ de prisojen. Kar nas je reševalo že sko¬ zi stoletja, nam more biti samo vodilo za naprej. Odkar smo pred sto leti za¬ čeli postajati politični narod, smo se na tem področju reševali tako, da smo se, upirali i nemškemu i italijanskemu pri¬ tisku. Ne vemo še, kakšen bo delež ita- ljanske in nemške skupine pri bodočih razpletih v tem delu Evrope, toda le enega se moramo vedno zavedati, da se bomo narodnostno ohranili le tedaj, če se bomo ohranili ravno v tej bližini Trsta. V drugi svetovni vojni je bil načrt Nemcev uničiti Slovence, ker smo vj bližini Trsta; že v preteklem stoletju pa je Camilo Cavour, utemeljitelj moderne Italije, trdil, da morajo biti meje Itali¬ je zaradi Trsta v bližini Gradca in na Visokih Turah. Veliko slepilo pa so lahko tudi računi o tem, da bi nam poroštvovala miren razvoj ob Trstu kaka srednjeevropska federacija; že leta 1848 so naši predniki odklonili sodelovanje v frankfurtskem parlamentu, ker bi morali izginiti v nemškem valu. Prva srednjeevropska fe¬ deracija pa je bila v nekem oziru že habsburška monarhija, v kateri so se Los Eslovenos cn Liljan Los Eslovenos — por la primera vez en su historia en tales circuns- tancias — realizaran una peregri- nacion al santuario argentino, a Lil¬ jan. Dijimos por primera vez — por- que algunos centenares de los re- lugiados eslovenos ofreceran sus devociones y oraciones a Nuestra Seiiora de Lujdn para agradecer a la Virgen Santa, venerada tan hon- damente por todo el pueblo eslove- no en su Patria. Ahora lejos de la Eslovenia los representantes del pueblo esloveno en la Argentina, su nueva Patria, quieren pedir a la Santa Virgen que continue prote- giendo a la Madre-Patria ante del peligro ateista del comunismo y de bendecir a la Argentina y a sus al- tos Representantes quienes con tal comprension ayudaron a salvarnos para poder tambien continuar en la veneracion de la Santa Virgen. Despues de las ceremonias reli- giosas del 9 de Mayo en Lujdn. una bandera eslovena sera adjunta a tantas otras que imploran la asis- tencia y ayuda del cielo. Bajo la proteccion de la Nuestra Virgen de Lujdn los Eslovenos en Argentina quieren trabajar por la salud y el progreso de su nueva Patria y la victoria de los principios cristianos. nemške in madžarske skupine zvezale proti slovanskim skupinam na jugu. Idealna bi bila organizacija Srednje Evrope v taki zvezi, ki bi naučila nem¬ ško in italijansko ter madžarsko narod¬ nostno skupino pravičnosti do Sloven¬ cev. Po dveh svetovnih vojnah smo že odhajali z razočaranjem, ko smo misli¬ li, da nam bodo drugi poplačali našo po¬ žrtvovalnost in zvestobo. V bodočih ob¬ likah in zvezah nikdar ne bomo varni in zadovoljni, če se zanašamo na to, da bo kdo pravinejši do naših narodnostnih meja kakor pa moremo biti mi sami. Zveze ali federacije v Srednji Evropi ni¬ so predpogoj za naš obstanek ob Trstu, ampak šele končni zaključek naše borbe za tiste meje slovenskega naroda, ki so pravične; dokler se to ne zgodi, tako dolgo ne more biti pravične rešitve tržaškega problema. PRIHOD NOVIH SLOVENCEV V zadnjem času je z ostalimi begun¬ ci, predvsem Poljaki in Ukrajinci ter Hrvati prišlo tudi več Slovencev. Dne 14. aprila je prispela “Gerusaleme”. Z njo je dopotovalo 7 Slovencev. Nasled¬ njega dne je pristala “Philippa”, s ka¬ tero jih je potovalo 8. Z “Mendozo” so 18. aprila prišli tudi 3. Dne 19. aprila zvečer pa je pristala v pristanišču nor¬ veška ladja “Svalbard” z 946 begunci, v glavnem Poljaki in Ukrajinci. Z njimi je prispelo v Argentino tudi 22 Slo¬ vencev. Vsi ti begunci so bili iz raznih begunskih taborišč v Italiji ter jih je IRO pred drugo vožnjo “Santa Cruz” prepeljala v begunsko taborišče Falling- bostel v Nemčijo. Na ladjo so jih vkrca¬ li 28. marca t. 1. Hrana v taborišču, v katerem so prebili mesec dni, je bila ne¬ zadostna. Še slabša pa je bila na ladji. Stran 2. SVOBODNA S L O V .C N 11 A štev. 9. ROMANJE V LUJAN IZ VSEGA SVETA Lujan — božja pot 60 km od Buenos Airesa, argentinske Brezje! Kdo od Slo¬ vencev ne bi rad poromal na Brezje? Ker pa ne more — naj ob svojem pri¬ hodu v nov svet poroma vsaj 9. maja v Lujan. Kaj je Lujan? Argentinci imenujejo ta kraj “ciudad santa” — sveto mesto, božja pot. Kako je nastala ta božja pot? Ime Lujan je prišlo od majhne rečice, ki teče tam mimo in v kateri je utonil leta 1536 neki Španec z imenom Diego di Lujan. Od tega je dobila ta naselbi¬ na ime. Pozneje leta 1671 so postavili na njenem bregu kapelico z Marijinim kip¬ cem. To je “Nuestra Senora de Lujan”, ki ima danes za svetišče krasno bazili¬ ko, najlepšo najmogočnejšo in najbo¬ gatejšo argentinsko cerkev. Fasada je okrašena z 106 m visokim zvonikom, na katerem so kipi apostolov. Bazilika je dolga 106 m. Zvonov ima 15, vlitih v Milanu, in imajo težo od 50 do 3400 kg. Ob cerkvi je veliki “Cabildo”, kapi¬ telj iz leta 1756, v katerem je leta 1806 iskal poveljnik Buenos Airesa zavetje pred Angleži. Ko so Angleže pregnali iz Buenos Airesa, so njih poveljnike za¬ prli v ta kapitelj. L. 1810 je general Bel- g-rano tu pri Mariji iskal pomoči za svo¬ jo vojsko. L. 1824 je imel v cerkvi sv. daritev tedanji kanonik Juan Maria Mastai Ferretti, poznejši papež Pij IX., znani veliki papež iz — Senegalije! Ali mar tudi mi ne prihajamo iz Senegali¬ je?? Zdaj je nastalo okrog svetišča celo mesto. Tam je tudi argentinski Koloni- jalni in zgodovinski muzej za buenos- Največjo skupino slovenskih begun¬ cev je dosedaj poslala IRO iz Italije v Argentino s “Santa Cruz”, ki je na svo¬ ji vožnji. zapustila neapeljsko pristani¬ šče 7. marca t. 1. Z njo je prispelo v Argentino 517 Slovencev. Zastopani so skoro vsi stanovi S to ladjo so dopoto¬ vali sem še ostali slov. bogoslovci v Italiji skupno s svojimi gg. profesorji. Med ostalimi emigranti se je slovenska emigrantska skupina 'v imigrantskem, hotelu kar močno odražala. Po vseh for¬ malnostih, ki jih je treba opraviti v ho¬ telu, so se naši ljudje začeli takoj zani¬ mati za zaposlitev. Hotel so najprej za¬ pustili bogoslovci in odpotovali v San Luis. V prvi letnik bogoslovja so stopi¬ li 3 abiturienti. Ostali slovenski emi¬ granti so iskali zaposlitev po svojih strokovnih sposobnostih. Samci so se po¬ večini odločili za zaposlitev pri javnih delih, ki jih načrtno izvaja argentinska vlada. Tako je okoli 70 Slovencev odšlo na javna dela na Barrio Evita, kjer ar¬ mada pridnih delavcev gradi novo me¬ sto Ciudad Evita, ki bo štelo 50.000 pre¬ bivalcev. Na tem ogromnem prostoru vstajajo nove, moderne hišice, v katerih bodo dobile zdrava in lepa stanovanja uradniške in delavske družine. Nekaj Slovencev je odšlo na delo tudi na leta¬ lišče. Slovenska dekleta so dobila zapo¬ slitev že prve dni v mestu. Slovence pa poznajo že tudi druga argentinska pod¬ jetja v notranjosti republike, s katerimi je odbor Društva Slovencev v pismenih stikih ter jih že vnaprej obvešča o pri¬ hodu kake skupine emigrantov. Tako se je za slovenske delovne moči tudi to pot zanimalo vodstvo velikih petrolejskih rafinerij v Comodoro Rivadavia, kamor je odšlo 8 Slovencev. V Mendozo je od¬ šlo 12 oseb. V argentinsko trgovsko mornarico je bil sprejet 1 slovenski emi¬ grant. Pa tudi na sever prostrane nove domovine je slovenski emigrant nameril svoj korak ter je nekaj naših ljudi od¬ šlo v Tucuman in Rosario. Od skupine slovenskih duhovnikov sta dva odšla v aireško provinco, kjer je shranjenih ve¬ liko argentinskih pomembnosti. Začetek sega v leto 1917, odprt pa je bil leta 1923. Muzej obsega tri stavbe: dve sta še zgodovinski iz kolonijalnega časa, t. j. stari kapitelj ter nekdanja “glavna zaloga tobaka”, tretje poslopje v njih zgodovinskem slogu pa je iz novejšega časa. Ko so pred kratkim prešle argentin¬ ske železnice iz angleških rok v domačo posest, je prva argentinska lokomotiva “La Portena” odšla okrašena iz tega Argentincem svetega kraja proti pre¬ stolnici. Ali bi ne bilo prav, da tudi mi, ko smo stopili iz barke, ki nas je prepeljala iz Evrope, gremo k luhanski Mariji kot na Brezje, zahvalit se za milost srečne priplovbe in še bolj — priporočiti se za sreče v novem svetu pri graditvi naše nove bodočnosti ? Zato, kdor le more, naj se udeleži ro¬ manja v nedeljo dne 9. maja ter naj se zato prijavi pri našem društvu, da dobi vstopnico za .poseben vlak, ki bo odha¬ jal iz postaje Plaza Once v nedeljo okrog 7 h. (stane tja in nazaj 2% pesa). Ob lOih bo skupna sveta maša za Slo¬ vence pri Milostnem Oltarju. Hrano naj vsak vzame s seboj. Zvečer po popol¬ danskem opravilu se vrnemo nazaj. Predvsem pa je važno to: Slovenci bo¬ mo ob tej priliki poklonili Mariji — slo¬ vensko narodno zastavo ter jo tako pri¬ družili k drugim zastavam 38 tih naro- rodov, ki že vise tam! Zato naj bo tu¬ di udeležba temu primerna! Romanje vodi č. g\ Janez Hladnik. — Vabljeni vsi! službo v škofijo Mercedes, eden v Tucu¬ man, eden je ostal v prestolnici, ostali pa bodo odšli na svoja nova službena mesta v notranjost republike v najkraj¬ šem času. Nekaj slovenskih družin brez otrok je dobilo zaposlitev na raznih pri¬ stavah, ostali pa v najrazličnejših po¬ djetjih v prestolnici. Kakor ostali emigranti so tudi naši ljudje takoj ob prihodu v Argentino lah¬ ko sami ugotovili ter se o tem prepričali, da službe vnaprej ni mogoče zagotoviti, tudi ne stanovanja. Vprašanje zaposli¬ tve tu sploh ni, težek problem je pa s stanovanji. Tu je pa slovenskim emi¬ grantskim družinam priskočil na po¬ moč odbor Društva Slovencev, ki je sto¬ ril vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče storiti ter je s tem odvzel marsikateri slovenski družini težko skrb pri iskanju stanovanja, že pred priho¬ dom slov. emigrantskih družin se je od¬ bor obrnil s prošnjo na vse svoje znan¬ ce in prijatelje v natranjosti republike ter jih je naprosil, naj bi povsod poizve¬ deli, če bi bilo mogoče kam spraviti vsaj za prvi čas slovenske družine, za katere v prestolnici sami ni mogoče do¬ biti strehe. Isto prošnjo je društvo na¬ slovilo tudi na g. Košička, ki je tedaj ravno odhajal na novo službeno mesto v San Luis. In njemu se je s pomočjo ostalih slovenskih gospodov bogoslovnih profesorjev, ki delujejo v tem mestu po¬ srečilo doseči; da se je za ta pereči pro¬ blem začel zanimati tudi sanluiški škof prevzv. g. dr. Pasquo ter je za slovenske družine dal velikodušno na razpolago novo hišo, v kateri so prej stanovali bo¬ goslovci. Na ta način je Društvo Sloven¬ cev lahko poslalo v San Luis 12 družin s skupno 57 družinskimi člani, ki imajo v hiši tudi brezplačno hrano vsaj v za¬ četni dobi. Slovenske družine so prišle v San Luis 12. marca ter so se kmalu uredile. Po prvih poročilih, ki smo jih dobili od njih, so se kar dobro znašle v novem mestu, ki šteje približrfo 30.000 prebivalcev, ki so vsi zelo naklonjeni na- Deveta vseameriška konferenca v Bo¬ goti se je koncem aprila zaključila. V vseh ozirih je konferenca enotnost Amerike okrepila in sicer so bili spre¬ jeti skupni sklepi v treh najvažnejših vprašanjih: 1. obe Ameriki soglasno ob¬ sojata posest evropskih kolonij v južni in srednji Ameriki; 2. oba ameriška kontinenta pa tudi obsojata rovarjenje komunizma in povdarjata zvestobo de¬ mokratskim načelom; 3. vse države so čvrsto odločene podpreti harmonično gospodarsko življenje zlasti držav La¬ tinske Amerike; v tem oziru se bo v Buenos Airesu sešla posebna gospodar¬ ska konferenca držav obeh Amerik. Lanski sklepi konference v Rio de Ja- neiru so se tudi razširili v toliko, da bo skupen posvetovalni odbor skrbel za or¬ ganizacijo varnosti in obrambe obeh kontinentov. Komunistična propaganda se je zla¬ sti trudila, da bi dosegla, da bi bila konferenca onemogočena, ali pa da bi se končala neuspešno. Uprizorjena je bila zato vstaja v Bogoti in v raznih državah, zlasti v Čileju in v Braziliji so komunisti ves čas izvajali sabotažna de¬ janja in nemire. Ko se je konferenca v Bogoti končala, pa je bila v Urugva¬ ju konferenca zastopnikov komunistič¬ nih strank v Južni Ameriki. Urugvaj je sploh znan kot zatočišče in središče vse komunistične delavnosti na tem kon¬ tinentu. Posvetov komunističnih strank so se udeležili zastopniki Čileja, Brazi¬ lije, Urugvaja in Argentine. Na konfe¬ renci so ti voditelji komunizma raz¬ pravljali predvsem o tem, kako prepre¬ čiti uspešno izvajanje sklepov devete vseameriške konference v Bogoti. V državi Costa Rica v Srednji Ameriki pa je bila zaključena državljanska voj¬ na tako, da so zmagale protikomunisti¬ čne skupine. Skupnost držav zahodne demokracije v Evropi se močno utrjuje zlasti potem, ko je bil v ameriškem kongresu odobren Marshallov načrt. Potem ko so države Beneluxa in Francija in Anglija podpi¬ sale osnovo za bodočo veliko evropsko unijo (s pogodbo v Bruxellesu), se je v Parizu sešlo vseh 16 evropskih držav, da se pogovore o izjavanju Marshallo¬ vega načrta. Velik napredek v tem ozi¬ ru se najbolj čuti v stališču skandinav¬ skih držav, ki se vkljub velikemu pri¬ tisku sovjetske diplomacije vedno od¬ ločneje naslanjajo na zahodne evropske šim ljudem. Za naše drpžine se stalno zanima tudi prevzv. g. škof. Pa tudi se sam gospod guverner kaže zanje veli¬ ko razumevanje. Štiri družine so kmalu dobile stanovanje in zaposlitev v mestu, 9 deklič pa je že v popolni oskrbi v ne¬ kem zavodu. Nekaj sličnega pripravlja¬ jo tudi za dečke. Za ostale slovenske emigrantske dru¬ žine, ki se ali niso pripravile za San Luis ali pa jih ni bilo mogoče poslati tja zaradi omejenega števila, je pa Dru¬ štvo Slovencev poskrbelo na ta način, da je v prestolnici sami najelo veliko stanovanjsko hišo, v katero je lahko po¬ stavilo 16 družin z 60 družinskimi člani. Tako je Društvo Slovencev zaenkrat spravilo samo v zadnjem času pod stre¬ ho 28 emigrantskih družin. Kako veliko delo je s tem opravilo bo znal presoditi samo tisti, ki je po več tednov brez u- speha iskal stanovanja. V imigrantskem hotelu je trenutno še skupina slovenskih družin, ki se nima¬ jo stanovanj. Družinski poglavarji pa so že vsi zaposleni in upajo, da se jim bo končno posrečilo najti tudi stanova¬ nje. Pa tudi odbor Društva Slovencev sam se še nadalje trudi, da bi jim v tem pogledu omogočil lažji začetek no¬ vega življenja. države. Na Švedskem se krepi fronta proti komunizmu in na Norveškem se vrste demonstracije proti sovjetskim načrtom in nameram v Evropi. Tudi na Danskem se vedno bolj uveljavlja za¬ vest, da grozi tokrat tej državi s stra¬ ni sovjetov še mnogo večja nevarnost, kakor pa je bila ona, ki jo je morala dežela prenašati tedaj, ko je ječala pod Hitlerjevo okupacijo. V Londonu se vrše tudi že vojaški posveti za obrambo za¬ hodne evropske zveze in na enem zad¬ njih sestankov vojaških strokonjakov je bilo povdarjeno, da je zelo nujno, da se vojaškim dogovorom za obrambo Evro¬ pe priključi tudi zastopstvo Združenih držav. Le tako bodo posamezne države toliko zmanjšale sedanje stanje svojih oboroženih sil, da bodo lahko tisti, ki sedaj služijo vojaške roke, odšli na de¬ lo po tovarnah. Vodilni gospodarstveni¬ ki Evrope in Amerike pa so se sešli na posebno konferenco ob jezeru Comu v Italiji, kjer se obravnavajo veliki na¬ črti za izrabljanje električne energije zlasti v predelih Srenje Evrope. Velike investicije iz Marshallovega načrta bi šle zlasti za ta velika javna dela, ki bi se v raznih evropskih državah izvajala ob skupnem načrtu. Sovjetskim računom razmere tako glede Marshallovega načrta, kakor tudi glede položaja v Italiji prav gotovo ne odgovarjajo. V obeh ozirih so sovjeti doživeli polom. Tako v Nemčiji kakor tudi v Avstriji so sovjetske zasedbene oblasti v velikem obsegu vprizorile go¬ njo proti zahodnih zaveznikom in v Ber¬ linu so hotele za vsako ceno doseči to, da bi morali Amerikanci, Francozi in Angleži mesto zapustiti. Toda o kakem umiku ni sledu. Ko je postala kriza v Berlinu najbolj napeta, je na letališče pri Monakovem na Bavarskem priletata velika skupina ameriških veletrdnjav. Pri poletu čez Anglijo so angleški naj¬ modernejši lovci priredili “napad” na te veletrdnjave in izkazalo se je, da lov¬ ska letala ne morejo prizadeti velikih udarcev ali izgub tem veleletalom. Kmalu nato, ko so pristala v Monako¬ vem, so letala priredila poskusni na¬ pad na sueški kanal; napad in ves po¬ let tja in nazaj je v celoti uspel. Sedaj imajo Amerikanci v Nemčiji to skupino veleletal in samo 70 lovskih letal, dočim imajo sovjeti v svojem delu Nemčije 4000 lovskih letal. Vendar so bili pole¬ ti teh veletrdnjav tako prepričevalni, da ne bo potreba povečati ameriških letal¬ skih sil v Nemčiji; v Berlinu in na Du¬ naju pa v zadnjem času že ni prišlo do povečanja napetosti. V Londonu je bila aprila velika ma¬ nifestacija vseh političnih skupin zahod¬ ne Evrope, ki zagovarjajo krščanska na¬ čela v javnem življenju. Kongres so skli¬ cali Angleži in udeležili so se zastopni¬ ki iz Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije in drugod. Na kongresu so go¬ vorili angleški predsednik vlade Ole- ment Atlee, londonski nadškof kardinal Grifin, canterburyjski nadškof, Winston Churchill, lord Halifax, (ki je kongresu predsedoval) in francoski predsednik vlade Maurice Schuman. Ta je v svojem govoru povdaril, da je borbo proti ko¬ munizmu treba postaviti zlasti na ideo¬ loške temelje. Krščanstvo je edino, ki more uspešno zavreti komunizem. OPOZORILO! Vse prijatelje lista prosimo, da na list opozore tudi vse svoje znance. Spo¬ ročite nam tudi njihove naslove, da jim bomo lahko poslali list na ogled. Stal¬ no nam sporočajte svoje točne naslove in tudi vsako spremembo. Naročnina lahko plačate vsak delavnik dopoldne in popoldne v društvenih prostorih na Vic- tor Martinez 50 in r nedeljo po sv. ma¬ ši istotam. RAZMESTITEV PO ARGENTINI Štev. 9. S v C E O D N A SLOVENIJA Stran 3. Težka prometno nesreča v Ljubljani. Dne 7. marca se je na Gosposvetski ce¬ sti v Ljubljani zaletel brzovlak v tram¬ vajski voz. Pri nesreči sta bila dva pot¬ nika ubita, 10 pa težko ranjenih. Vsi ostali potniki so dobili lažje poškodbe. Novi vojaški oddelki na Dolenjskem. V Ribnico na Dolenjskem je v zadnjem času prišlo veliko vojaštva. Vojakov ni¬ so mogli spraviti v vojašnice in so jih zato razmestili tudi po dvoriščih večjih posestnikov. Okoli dosedanjih vojašnic so pa začeli graditi barake. V Ribnici na Dolenjskem so v župni¬ šču odprli pisarno za obnovo ter gostil¬ no in kuhinjo za delavstvo. Na Dolenjskem so ponekod že podrža¬ vili vse dosedanje privatne trgovine. V Sloveniji se je po poročilih iz Ita¬ lije prehranbeni položaj prebivalstva ze¬ lo poslabšal. Tudi na deželi. Kmetje ni¬ so namreč dobili kart, doma pa tudi ni¬ majo zalog živil, ker so jih morali odda¬ ti državi. Za nakupovanje blaga na črni borzi pa zaradi izredno visokih davkov nimajo denarja. V Sloveniji mora delavec po zaneslji¬ vih poročilih pošteno delati dva dni, da prisluži toliko, da si potem kupi 2 kg slabe moke. žalostna najdba. Dne 5. aprila je po¬ licija odkrila pri Trebčah na Primor¬ skem skupen grob, v katerem je bilo 7 okostnjakov. Ostanki trupel so bili po¬ kriti le s tenko plastjo zemlje. Roke žrtev so bile zvezane na hrbtu z žico, njihove lobanje pa preluknjane s streli. Ljudje so se ob tem novem odkritju žrtev komunistične revolucije zgražali nad komunističnimi morilci, ki so na enak način spravili pod zemljo na tiso¬ če naših najboljših ljudi. Nove smrtne obsodbe v Sloveniji. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila ob¬ sojena skupina uglednejših ljudi iz Sol¬ čave v zgornji Savinjski dolini. Obtožni¬ ca jim je očitala sodelovanje s tujo ob¬ veščevalno službo in dajanje podpore “vojnim zločincem” pri prebegih čez me¬ jo. Pomagač in podpihovalec te skupine naj bi bil solčavski župnik. Štirje obto¬ ženci so bili obsojeni na smrt, ostali pa . na prisilno delo do 17 let. Zasluženo plačilo. Znani sopotnik komu¬ nizma v Sloveniji pisatelj Stanko Canj- kar je napisal roman “Vrnitev”. V njem opisuje življenje in obnovo na vasi po uspeli osvobodilni vojni. Uradna kritika s tem delom ni bila zadovoljna in je ro¬ man zavrgla, češ, da piše le o veselju in sreči, ničesar pa ne o socialno-eko- nomskih spremembah, o agrarni refor¬ mi, kaznovanju izdajalcev, rezkrinkava- nju špekulantov in o volitvah v ljudske odbore. Vse to pa je po mnenju kritika ■“neizbežna stvarnost povojne ljudske dobe in mora biti upoštevano v roma¬ nu”. Kritik trdi, da Canjkar ljubezen preveč idealizira. V Sloveniji je bila letos izredno mila zima, meseca marca pa je pristisnil hud mraz, tako, da je temperatura padla po¬ nekod na 22° C. Na Rašici v župniji Velike Lašče so v zadnjem času komunisti podrli vse križe. V Ponikvah na Dolenjskem bodo pu¬ stili cerkev samo še do maja meseca, potem jo bodo pa spremenili v kino dvorano, ki bo na razpolago mladini tu¬ di za zabavo. V Stope pri Velikih Laščah hodi mla¬ dina ob nedeljah na udarniško delo tla¬ čit ilovico. Namesto cerkve dom kulture. V vasi Jezerane pri Brinju nameravajo komu¬ nisti preurediti cerkev v dom kulture. V rudniku Raša v Srbiji se je pred kratkim ponesrečilo 300 ljudi. Do nesre¬ če je prišlo zaradi eksplozije plina v ro¬ vu. Titove oblasti so nesrečo pripisale sabotaži, v resnici so pa zanjo odgovor¬ ni nestrokovnjaki, ki vodijo upravo rud¬ nika. Znano je, da so se delavci v tem rudniku že pred meseci uprli, ker žara- Novice iz Slovenije di zastarelih naprav v rudniku za njiho¬ vo življensko varnost ni bilo prav nič poskrbljeno. “Ljudska oblast” je tedaj svojo ljubezen do delavskega stanu iz¬ pričala na ta način, da je poslala nad delavtsvo milico z orožjem. Nekaj de¬ lavcev je bilo ubitih, 70 pa ranjenih. Po tem uporu domačih delavcev je uprava rudnika, v kateri so sami komu¬ nisti nestrokovnjaki, dobila na razpola¬ go 300 inžinerjev in ostalih strokovnih moči iz sovjetske zone v Nemčiji. Poleg teh so v tem rudniku zaposleni tudi še vojni ujetniki, pa tudi nekateri komuni¬ sti, ki so imeli nad sabo že toliko kri¬ minala, da jih je komunistična oblast morala že zaradi ostalih ljudi poslati drugam. V rudniški- upravi so seveda ti elementi dobili dobra mesta. Dalmatinci se nič več ne navdušujejo za Titovo komunistično diktaturo. Po¬ nekod nastopajo odkrito proti njej, po¬ sebno proti raznim komunističnim od¬ bornikom, oznovcem in miličnikom. Ti¬ tove oblasti pozivajo ljudi na sodelova¬ nje v borbi proti gazdovnikom. Ljudje se za take pozive dosti ne menijo in stoje pasivno ob strani. Zaradi tega so v Dalmaciji v zadnjem času uvedli stro¬ go pisemsko cenzuro za vso pošto, ki je namenjena v Italijo, že prej pa so začeli izvajati cenzuro vse pošte, ki od¬ haja iz Dalmacije v Zagreb. Velika draginja in pomanjkanje tudi v Sremu. V Sremu, kjer je bilo pred vojno vsega v izobilju, je pod sedanjo komunistično diktaturo nastopilo pravo pomanjkanje in s tem v zvezi tudi sil¬ na draginja. Slanina stane n. pr. na tr¬ gu 200 din 1 kg. Ljudje so v zadnjem času dobili 1 kg sladkorja za tri mese¬ ce, na trgu pa moraš zanj plačati 100 din. Po 100 dinarjev prodajajo pod ro¬ ko tudi 1 kg črne, z otrobi pomešane moke. Ljudje zro z velikim strahom v bodočnost. Doma živilskih zalog nimajo ker so morali oddati državi tako visoke količine. Kdor pa predpisane količine ži¬ ta ni oddal, je moral oditi na prisilno delo v Požarevac. Zgodilo se je celo to, da so nekateri kmetje hodili prosit oko¬ li ostalih kmetov, samo, da so zbrali po¬ trebno količino žita za oddajo državi, da jim ni bilo treba oditi na prisilno deio. Zgodilo se je pa tudi to, da so nekate¬ ri kmetje hodili po žito v Srbijo in ga tam plačevali po 3.000 dinarjev meter- ski stot. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Pod predsedstvom generala Peron^ je bilo na seji vlade sklenjeno določiti vso¬ to 36 miljonov pesov za zboljšanje bol¬ nišnic v Argentini. Cena koruze je bila na seji gospodar¬ skega sveta določena na 14 pesov za stot. Nekatere poljedelske organizacije pa izjavljajo, da so pričakovale, da bo cena višja. Bančno osebje je končalo z mezdnim gibanjem, potem ko je bilo izvoljeno predsedstvo zveze bančnega uslužben- stva. Poprej je vodil gibanje nek bančni sosvet, ki pa je skušal spraviti vso or¬ ganizacijo v posebne politične tokove. Ta bančni sosvet je sedaj izločen in no¬ vo vodstvo je že začelo s posveti za ure¬ ditev mezdnih vprašanj v pristojnih uradih. Argentino je obiskal predsednik sve¬ tovne Mednarodne banke za obnovo in razmah svetovne trgovine John J. Mc Cloy. V svoji prvi izjavi je časnikarjem omenil, da nikakor ni nikjer namere, ki bi skušala vplivati na to, da bi Argen¬ tina pristopila k tej banki. Argentinsko zastopstvo v Bogoti je na vseameriški konferenci predlagalo ustanovitev Med- ameriške banke. . Mati Božja iz Lujana je bila z uka¬ zom z dne 3. aprila proglašena za Po¬ kroviteljico argentinskih železnic. V so¬ boto dne 24. aprila je bila pred narod¬ nim svetiščem Matere Božje iz Lujana slovesna služba božja na prostem, ka-. tere so se udeležili zastopniki državnih oblasti. Po službi božji je imel minister za javna dela govor, v katerem je pro¬ glasil Marijo iz Lujana za patrono ar¬ gentinskih železnic. V posebni procesiji so nato ponesli sliko Matere Božje v zgodovinski muzej, kjer so na najsta¬ rejšo lokomotivo “La Portena” položili sliko Marije iz Lujana in listino, s ka¬ tero vlada proglaša Marijo za patrono argentinskih železnic. Šolska križarka “Argentina” je s 140 gojenci mornariške akademije odplula na krožno potovanje okoli sveta. Pred odhodom se je od ladje in moštva pos¬ lovil predsednik republike general Pe¬ ron. Argentinska vlada je v Kanadi in An¬ gliji naročila velike količine železniške¬ ga materijala. Iz Kanade bo Argentina prejela 1542 železniških vagonov, iz An¬ glije pa 35 lokomotiv. Lokomotive so v Londonu že pripravljene za odvoz. Za novega veleposlanika Argentine v Washingtonu je bil imenovan dr. Jero- nimo Remoilno. Imenovanje bo polno- močno, ko ga potrdi še senat. Argentinski vojiii minister, general Sosa Molina je odpotoval v Združene države, kjer si bo ogledal tovarne, vo¬ jaške zavode in vojaška oporišča. Vojni minister odhaja v USA na vabilo ame¬ riškega vojnega ministra in ga sprem¬ lja 10 visokih častnikov argentinske vojske. Mreža podzemske železnice bo zelo povečana in bodo dosedanje proge Bs. Airesa podaljšane do glavnih predmest¬ nih središč. Za povečanje te mreže je vlada določila vsoto 100 miljonov pesov. Dosedanja mreža znaša 60 km in bo potrebno dosedanjo mrežo vsaj podvo¬ jiti. V Sloveniji je sedaj prišlo v navado, da se ženijo kar na meblirano sobo, da pri ločitvi, ki je pri komunistih kaj lah¬ ka, nimajo težav in prepirov, čegavo bo pohištvo. Velikonočne praznike so v Sloveniji praznovali s tiho in globoko pobožnos¬ tjo. Potic ni bilo veliko, povsod pa ve¬ liko hrena, toda malo mesa. Slovenska velikonočna procesija v Ri¬ mu. Slovenske šolske sestre v Rimu na Via dei Colli so imele za letošnjo veli¬ ko noč lepo procesijo okoli svoje hiše. Procesije se je udeležilo tudi precej Slovencev, ki še žive v Rimu. španska katoliška dijaška zveza je omogočila še 18 slovenskim katoliškim akademikom prihod v Španijo, kjer bo¬ do- lahko nadaljevali svoje vseučeliške študije. Večina teh je že odšla iz Itali¬ je v Španijo. Veliko premikanje Titove vojske sko¬ zi Slovenijo proti zapadni in sveerni meji so opazili koncem marca in začet¬ kom aprila. Skozi Ljubljano so proti obema mejama vozili celo težko topni¬ štvo. Begunci iz Jugoslavije v Grčiji. Ko¬ misija zavezniških podpornih oblasti je iz Rima odšla v Grčijo, da tam izvede zaslišanje nad 300 jugoslovanskih be¬ guncev, ki so iz Jugoslavije dezertirali iz Titove vojske v Grčijo. Ti begunci sedaj žele naprej iz Evrope v emigra¬ cijo. Izšla je v Trstu pesniška zbirka drja Antona'Novačana “Peti evangelij”. Pismo o razmerah v Sloveniji pravi: Povsod samo tarnanje jn žalost. V Ce¬ lju so po hitrem sodnem postopku ustre¬ lili štiri osebe. Slovenski narod je v so¬ cialnem razsulu, petletka uničuje kmeta. Položaj v Trstu pa označuje neko drugo pismo takole: Tu v Trstu je vse po starem. Pomlad je kujava, kruh bel, vino slabo, mesto tone v beračijo, Lahi pa triumfirajo. SLOVENCI! V nedeljo dne 9. maja vsi na romanje v LUJAN 8» R OČES V L.11BLJAIVI Že v 8. številki našeg’a lista smo krat¬ ko javili, da se je dne 12. aprila začel v Ljubljani proces proti prof. Mirku Bi¬ tencu in 12 soobtožencem. Razprava je trajala teden dni in sta bila prof. Bitenc in Janko Soklič obsojena na smrt, dru¬ gi pa na ječe in sicer dosmrtno ali pa na 5 do 20 let. Poleg prof. Bitenca so bili še obtože¬ ni: Radivoj Rehar, časnikar, Marjan Do¬ kler, Vinko Zor, ing. Ciril Dimnik, Alek¬ sander Žekar, Albin Sirk, Marija Kerne, Marija Križnič, Jožica Bitenc (soproga prof. Bitenca), Slavko Krek in Janko Soklič. Obtožnica proti njim je bila iz¬ delana tako, kakor to odgovarja in slu¬ ži komunistični propagandi sedanjega Titovega režima. Sodni zbor pa so sestavljali: dr. Ma¬ tej Dolničar, dr. Ludvik Gruden, Rihard Knez, tožil pa je državni pravdnik dr. Hinko Lučovnik. Razprava je bila pred Vrhovnim sodiščem FLR Slovenije. REVOLUCIJA MAVI LASTNE OTROKE Časopisje poz^oča, da je vojaško sodi¬ šče v Ljubljani obsodilo na smrt 11 oseb, obtoženih vohunstva, sabotaže in vojne¬ ga zločinstva. Nadalnje 4 osebe pa so bile obsojene na prisilno delo od 15-20 let. Proces je trajal teden dni. Nekateri obtoženci na tem procesu so bile vplivne in vidne osebnosti v sedanji Titovi vla¬ di,' ostale so pa' obtožili, da so bili med vojno v službi Gestapa v koncentracij¬ skem taborišču v Dachau-u. Obsojeni so bili Oskar Juranič, generalni tajnik v zunanjem ministrstvu, Stane Oswald, namestnik ministra za industrijo, Bran¬ ko Diehl, šef-inspektor komisije za fi- skalizacijo Slovenije, Martin Presterl z zaročenko Hildegard Hahn (oba Avstrij¬ ca), Pavel Gaser (Italijan), Boris Kranjc, profesor na univerzi v Ljublja¬ ni, Janko Pufler, Vladimir Lichen, Mi¬ lan Stepišnik in Karol Barle. Imena obtožencev sama povedo, da so bili to zelo delovni funkcionarji komu¬ nistične OF med vojno, ki so po vzposta¬ vitvi komunistične diktature v Sloveni¬ ji, na Hrvatskem in v Srbiji dobili tudi zelo vplivna in vodilne mesta. Sedaj so doigrali svoje vloge. Zato pa je sedaj komunistični rabelj zavihtel svoj meč tudi nad njihovimi'glavami. Kaj bodo dejali na vse to še oni sta- ronaseljenci, ki še vedno verjamejo ko¬ munističnim agitatorjem, da je v Slove- veniji odnosno v Jugoslaviji prava svo¬ boda, ki se za svojo diktaturo tako sil¬ no boji, da ima polne roke dela z najraz¬ ličnejšimi procesi proti svojim politič¬ nim nasprotnikom in ki se je sedaj spra¬ vile nad svoje lastne otroke ter jih pri¬ čela moriti? Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 9. IZGON KOMUNISTOV IZ ARGENTINE Argentinske oblasti so objavile uradno poročilo, da je bilo izgna¬ nih iz Argentine 31 grških in 6 italijanskih komunistov. Vse te komuniste so vkrcali na italijan¬ ski parnik “Paolo Toscanelli”, ki je odplul v drugi polovici aprila iz Buenos Airesa v Genovo. —Urad¬ no poročilo o izgonu teh komunis¬ tov pravi: Policijske oblasti so izvedle preis¬ kavo v društvenih prostorih "Cen- tro Cultural Elmita”, v Calle Cas- tillo 61. Tam je bilo uredništvo in pisarniški prostori grškega lista “Neos Cosmos”. Preiskava je do¬ kazala, da so bili izgnanci člani enakega društva in med njimi jih je bilo nekaj tudi odgovornih za objavo lista “Neos Cosmos’’. Druš¬ tvo in list sta pripadala skupini grških komunistov. Društvo in list sta razvijala močno komuni¬ stično propagando med tukajšnjo grško kolonijo. Poleg tega je druš¬ tvo objavljalo tudi razne okrožni¬ ce s komlunistično tendenco in z izdajo raznih znamk in listkov je društvo nabralo vsoto pesov 135- 000.— za grško vojsko uporniške¬ ga generala Markosa. O izgnanih Italijanih pa pravi uradno poročilo, da so opravljali razna podtalna dela in da so ta dela vršili v argentinskem letal¬ skem vojaškem zavodu v Cordobi. MINIMALNE PLAČE Pod tem naslovom smo v zadnji številki priobčili položaj minimal¬ nih plač za drž. upravo in za grad¬ beno stroko. Še pred izidom lista pa se je v tem vprašanju precej spremenilo, ko je dne 12. aprila prezident republike gen. Peron dal objaviti dekret, s katerim se po¬ stavlja za vse državne uslužbence kot minimalna plača m$n 300 . — mesečno. Omenjeni dekret namreč pravi, da se vsem nad 18 let starim u- službencem drž. uprave in njenih samoupravnih oddelkov, katerih edini prejemki znašajo pod m$n 250. — mesečno, zvišajo njihovi prejemki na ta znesek in to z ve¬ ljavnostjo od 1. januarja 1948 da¬ lje. Hkrati se določa z istim dekre¬ tom in prav tako z veljavnostjo od 1. januarja 1948 dalje posebna dodatna doklada za vse uslužbence s plačo pod m$n 300. — mes., ta¬ ko da v nobenem slučaju min. pla¬ ča ne bo nižja od 300 .— pesov me¬ sečno. Prezident general Peron je tudi povdaril, da je ta odredba postala nujna in da v tem pogledu hoče dati država vzgled, kateremu naj sledijo tudi ostali delodajalci in določijo kot minimalno plačo m$n 300.— mesečno. Med prvimi se je odločila Mest¬ na občina, ki je določila za vse svo¬ je oddelke kot minimalno plačo m$n 300 .— mes. in to prav tako z veljavnostjo od 1. januarja 1948. dalje. Slovenskim rojakom sporočam, da izvršujem vsa urarska in zlatarska popravila v delavnici draguljarne Juan Bieber na Calle Sarmiento (prvi kvader od Avenida Corrientes po Avd. Callao v smeri Plaza Con- greso) št. 1754, I. nadstropje, vsak dan od osme do. dvanajste Ure in od petnajste do devetnajste ure (v sobo¬ to samo dopoldne!) SILVESTER LIPUŠČEK urarski mojster. OBLETNICA 3 MAJA Dne 3. maja 1945 —- še pred koncem druge svetovne vojne, for¬ malno končane dne 9. maja — in torej še pod zasedbo nemške oku¬ pacijske vojske — je stopil na dan podtalni slovenski Narodni odbor in proglasil zopet slovensko ob¬ last nad vsem slovenskim ozem¬ ljem. Narodni odbor se je sestavil na osnovi'izjave vseh slovenskih de¬ mokratičnih strank (bez komunis¬ tične!), ki so jo te stranke po svo¬ jih še pred vojno pravilno izvolje- nig predstavnikih izdale na slo venski narodni praznik 29. X. 1944. (29. oktober slave Slovenci kot spominski dan na proglasitev OSEBNE NOVICE Najmlajša slovenska emigranta. Dru¬ žina Alfonza in Hedvike Križnar je do¬ bila v torek, 6. aprila t. 1. v ambulanti imigrantskega hotela zdravega in krep¬ kega sinčka, ki je pri krstu dobil očeto¬ vo ime. Družini athitekta Milana in Majde Volavšek se je pa 21 aprila t. 1. rodila hčerka, prvorojenka. Srečnim staršem iskreno čestitamo! V Buenos Aires je dopotovala na o- bisk iz Chicaga, 111. ga. Amalija Benac, roj. Živec iz Črnič na Vipavskem. V B. A. bo ostala približno 4 mesece, da obi¬ šče svoje 4 brate in sestro ter ostale so¬ rodnike. Stanuje pri g. živcu na Pater- nalu. Kdor bi rad z njo govoril in se za¬ nimal za sorodnike in znance v Severni Ameriki, jo dobi tam. Poravnajte naročnino eimprej! slovenske svobode dne 29. oktob¬ ra 1918.). Na podlagi te izjave je poltem deloval slovenski Narodni odbor ilegalno ter s svojo podtal¬ no aktivnostjo pripravil organiza¬ cijo slovenske narodne vojske iz ilegalnih vojaških formacij posa¬ meznih demokratičnih strank, (Slovenska legija, Sokolska legija, Narodna legija) četnikov in do¬ mobrancev. V drugi polovici apri¬ la je ta odbor pripravljal vstajo preti okupatorju v Ljubljani, pa so nastale težave tam, kjer jih odbor ni pričakoval in tako je mo¬ gel šele dne 3. maja stopiti z odloč¬ nim dejanjem pred javnost ter pravnoveljano oklicati samostojno Slovenijo kot zaključno dejanje izjave z dne 29. oktobra 1944. Dejanje z dne 3. maja je zgo¬ dovinske važnosti in izredno po¬ membno kot dokaz, da je Narodni odbor skušal Slovenijo rešiti pred komunističnim oblastnikom ter jo ohraniti v zahodnoevropskem de¬ mokratičnem in kulturnem krogu. Ta poizkus državnega udara pro¬ ti okupatorju in proti komunizmu pa je obenem tudi dokaz, da bi se Slovenci, dasi sami, z lahkoto ub¬ ranili azijskega totalitarizma, če bi računi Jalte in Teherana ne bi¬ li za nas tako pogubni. Tako je 3. maj važna postaja na poti k zopetni združitvi vsega slovenskega ozemlja in osvobodit¬ ve izpod vsakega totalitarizma in krepak dokaz, da si hoče sloven¬ ski narod svojo domovino uprav¬ ljati v svobodi po načelih zahod¬ ne demokracije. Zaradi težav tehničnega značaja smo s to številko nekoliko v zamu¬ di. Prosimo upoštevanja! (Nadaljevanje s*“T. strani) kot svojega “boga” in v njegovem ime¬ nu skočil na vrat bratu. . . Mi smo pa “zločinci” če prestavimo komunistični izraz v jezik zahodno ev¬ ropskega in amerikanskega pravnega reda, kar pomeni — “žrtve zločincev”. Mi smo “zločinci” tudi v tem pome¬ nu, kot so “zločinci” vsi, ki niso za zlo¬ čin, da, ki se upajo celo postaviti proti zločinu. Spominjamo se propagandne knjige jugoslovanskih novih oblastni¬ kov, ki je izšla v Švici pod naslovom “Das neue Jugoslavien” s Churchilovim citatom na prvi strani in v tekstu še s posebno oznako, da se imajo komunisti največ zahvaliti prav Churchilu, da so prišli v Jugoslaviji na oblast. Ta Chur¬ chill je bil njihov najpravičnejši človek, dokler je delal zanje, ko pa je eno leto pozneje 6.III.46 govoril v Fultonu svoj znani govor pod Trumanovim varstvom, ga je vse komunistično časopisje progla¬ silo javno za “zločinca št. 1.” In tudi Truman ni ušel tej oznaki. Nisi zločinec, če si med vojno res bil v službi okupatorja, pa si zdaj zvesto ob strani komunistov; zločinec pa si, če si bil vsa vojna leta komunistični partD zan, in si delal zanje, pa si zdaj prišel do spoznanja in kot skesanec zinil ka¬ ko besedo proti takemu režimu, kot je komunističen. Iz “svetnika” si postal zločinec — čez noč... kakor Churchill..^ ali kdo drugi. . . In tako so in bodo “zločinci” vsi, ki bodo kakorkoli in kadarkoli dvignili svoj glas proti zločinskemu komunizmu, pa čeprav so bili kdaj celo v njegovih vrstah. Nam ni hudo, če nas komunisti zme¬ rjajo z zločinci. Nasprotno, to je samo dokaz, da nismo zločinci, temveč “zlo¬ činci” — njihove žrtve. In pošten človek v Argentini bo vedel, s kom naj se dru¬ ži. YCXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXV'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV | * 1 A r t u r o DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA ZAVITKI ZA SLOVENIJO Dostava čez Švico s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč Brull er 25 de Mayo 305, Of. 655 - T. A. 32 - ©737 Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13. ZAVITEK KAVE 4% kg najboljše surove “Santos” kave cena mSn. 27.— ZAVITEK SVINJSKE MASTI doza zajamčeno čiste svinjske ma¬ sti, netto 2100 gr. cena m$n. 19.80 ZAVITEK RIŽA 4% kg riža cena m$n. 15.50 ZAVITEK SARDIN 14 doz I.a portugalskih sardin cena m$n. 23.50 ZAVITEK MILA 4 kg mila cena m$n. 20.— DANSKI ZAVITEK 1 kg surovega masla 1 kg mesa 1 kg prekajene trebušne slanine 14 kg sira cena m$n. 40.— ZAVITEK MOKE IN RIŽA pol moke, pol viža, 5 kg bruto cena m$n. 15.50 ZAVITEK TESTENIN rezanci, oz. špageti, 4V2 kg netto cena mSn. 15.50 ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV 4V 2 kg ovsenih kosmičev cena m$n. 13.30 POŠILJKE IZ U. S. A.: (Poštnina vključena) ZAVITEK NYLON 6 parov Nylon nogavic, velikost 6 V 2 do 10 cena mSn. 37.— ZAVITEK “LILLI” 900 gr. volne modre ali črne cena mSn. 28.-— Pošiljamo tudi bogato izbiro raznih zavojev volne, obleke, čeljev in hrane. KOLONIJALNI ZAVITEK 1 kg kave (doza) 2 lbs cacaoa 227 gr. Ceylon čaja 5 lbs kristalnega sladkorja cena m$n. 25.30 MLEČNI ZAPITEK 2 dozi polnomastnega mleka v prahu 2 dozi sladkanega kondenz. mleka 4 doze nesladkanega kondenz. mleka 1 doza smetane. cena m$n 23.20 ZAVITEK ČOKOLADE najboljša nizozemska čokalada “Kwatta” v škatljah po 300 ploščic, 2 kg netto cena m$n. 22.— ZAVITEK MAŠČOB 1 kg (doza) surovega masla netto 900 gr, 2 kg I.a margarine cena m$n. 25.50 ZAVITEK TOALETNEGA MILA 8 komadov a 105 gr. cena mSn. 14.30 ZAVITEK SLADKORJA 5 kg sladkorja cena m$n. 12.— CAMBRIDGE ZAVITEK 1 kg prekajene hrbtne slanine z mesom, 1 kg prekajene suhe slanine, 1 kg (doza) svinjskega mesa v omaki, 1 kg (doza) surovega masla, cena mSn. 43.— ZAVITEK MOKE 5 kg pšenične moke cena mSn. 13.— ZAVITEK KAVE 3 kg surove kave • 1 kg sladkorja V 2 kg cacaoa cena m$n. 24.30 OXFORD ZAVITEK 1 kg (doza) gnjati, 1 kg prekajene hrbtne slanine z mesom,’ 1 kg (doza) svinjskega mesa v omaki 1 kg (doza) surovega masla cnea mŠn. 45.— LJUDSKI ZAVITEK 4 zav. grahove moke, 2 zav. moke za juho, 3 zav. testenih za vkuho, 3 zav. kostanjevih kosmičev, skupno 12 zav. v celoti 5 kg. cena m$n. 19.80 POŠILJKE IZ DANSKE (Poštnina vključena) ZAVITEK “IRENA” 1 kg. suhe slanine 1 kg. sladkorja % kg. kave 400 gr. kondenz. mleka 450 gr. jeterne paštete 450 gr. govedine v omaki cena m$n. 24.— STANDARD S. A. 1 1660 gr. svinjske masti 500 gr. suhe slanine 908 gr. kave 340 gr. mleka v prahu 500 gr. sladkorja cena m$n. 29.— STANDARD S. A. 2 850 gr. šunke 850 gr. svinj, mesa 500 gr. sira 400 gr. kond. mleka 450 gr. meda cena m$n. 26.80 I Za ostale zavitke zahtevajte naše popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji po m$n. 3.85 za zavitek. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika in odpošiljatelja in priložite obenem poštni ček. VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI XXXXWXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNNXXNXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX* Irnprenta “Dorrego” — Dorrego 1102.