Leto XVIL, st 4?
Ljubjana, nedelja 23« februarja 19J6
Cesa 2 Dir
UpcavafcKvo« Ljubljana, Knafljeva attea X. Telefon tt. 8122, 8123, Lnaeratal addeielt; Ljubljana, Selen-burgov m. — Tet 8492, 2492, eodruinica Maribor: Gosposka oUca
BC. U. — Telefon SL »466. Podružnica Celje: Kocenora aBea «L
2. — Tetefoo tt. 190. Računi pn pošt. tek. zavodih: Ljubljana tt. LL842, Praga čisto 78-180, 8134, 8126, 81286. Wten 8t 106-241
Ob obisku dr. Hodze v Jugoslaviji
Beograd je včeraj z mamifestantno prisrčnostjo pozdravil predsednika vlade in zunanjega ministra bratske Češkoslovaške republike <±r. Milana Hodžo, ki je prispel v iraaišo prestolnico na sHržbem obisk. Iskrenemu pozdravu, ki ga je bil predsednik dr. Hodža deležen v Beogradu, se pridružuje ves jugoslovanski narod, vsa naša Jugoslavija. Ta dobrodošlica pa ne velja samo predstavniku zavezniške države, nego v znatni meri tudi sami osebnosti odličnega gosta.
Dr. Miiian Hodža je eden najbolj tiphčnJh nositeliev in predstavnikov češkoslovaško - jugo-slovenske bratske vzajemnosti. Dolga leta je že predsednik zveze češkoslovaško - jugo-si«venskih 1'ig ter na vseh svojih odličnih položajih, ki jih je do sedaj zavzemal, je z neumorno vnemo pospeševal po-gtob.tev medsebojnih kulturnih, političnih in gospodarskih zvez, ki spajajo naša dva naroda. Njegov odnos do nas jn do naše zemlje pa je še bolj neposreden, še bolj oseben. Sredi naše Jugoslavije, nekaj kilometrov od Beograda, se na ha,'a nekdanji volilni okraj Knlpina. v katerem pomešano živijo Srbi in stovašlki kolonisti, iin dr. Milan Hodža je bi.1 pred vojno v madžarskem parlamentu poslanec tega okraja. V njegovi močni osebnosti, ki si je na tleh madžarskega parlamenta z neumorno borbo za manrcišliniske pravice podjam>ijen h Slovanov dobila evropski sloves, so gledali Slovaki in Srbi zaslužnega voditelja in politično delo današnjega predsednika češkoslovaške vi-ade se je zakorennilo ne samo v njegovem, temveč tudi v našem narodu. Ko tedatj prihaja danes med nas, ga Jugoslavija upravičeno pozdravlja kot enega izmed tistih, ki imajo neposredne zasluge za očuvanje našega naroda in za njegovo končno osvobojene.
Naravno je, da vse te okornosti obdajajo sJužbeni obisk predstavnika bratske Češkoslovaške z ozračjem tople prisrčnosti. To tem bolj, ker prihaja dr. Hodža kot nadaljevalec one poBtike, ki jo je vodil njegov velezasliužni predhodnik, sedanji prezident Češkoslovaške republike dr. Beneš, politike poline interesne solidarnosti in popolne stož-mosti tudi v praktičnem izvajanju. To je politika, ki izvira vz globokega spoznanja, da sta obe zapadni slovanska državi nerazdružno vezani druga na drugo in da se jih veliki evropski problemi dotikajo v istem odnosu napram njihovim razvojnim smernicam.
V tej medsebojni .povezanosti interesov sta obe bratski državi tudi enako lojalni članici Maile antante, ki v složni politiki Jugoslavije, Češkoslovaške m Rumunije predstavlja novo velesiik> v osrčju Evrope ter čuva integriteto in svobodo tleh treh mladih »acionalnih držav. Intimnost te zveze je omogočila tudi koordinacijo interesov nove Balkanske zveze z Malo antanto in s tem izgraditev sistema, ki je v veliki meri napravil konec nekdanjemu izigravanju malih rarodrv s strani velikih.
Predsednik dr. Miian Hodža je eden od glavnih nosilcev srednjeevropske misli. Globoko uverjen, da je mogoče spraviti v koristen sklad interese vseh držav Srednje Evrope na podlagi premišljeno rzgrajene ideje politične in gospodarske soMamosti ter medsebojnega spopolnjevanja, prinaša dir. Hodža v politične razgovore, pred katerimi nesporno stoji Evropa, dragocen •kapital državnika velikih sposobnosti iin one zmernosti, ki zna točno ločiti bistveno od nebistvenega. Njegov obisk y Beogradu seveda nima le pomena nastopnega obiska. Nasprotno je dopustna domneva, da se bodo po zelo važnih razgovorih, ki sta jtžh vodila knez namestnik in rumunslki kralj v Londonu m Parizu in ki jih je nadaljeval dr. Hodža v Parizu, ter po sestankih, ki so jih imeli ostali vodilni državniki srednje in jugovzhodne Evrope v zadnjih tednih, obravnavala sedaj v Beogradu veEka in važna vprašanja. Nfi skrivnost, »dla je gired par tedni vprašanje habsburške restavracije bilo zavzelo jako aktualno obliko in tudi ni tajnost, da se je problem organizacije srednje Evrope približal novi fazi svojega razvoja. V Evropi imamo danes celo vrsto novih pojavov, ki zahtevajo, da jih državniki Mate antante najskrbneje proučijo ;er trezno odmafijo svoje (stališče in svojo politiko napram njim. To stališče bo vedno pravilno, diokler bo temeljilo na osnovi, na kateri sta zgrajeni Mala antamta in Balkanska zveza, to je na osnovi ideje, da stoffitaobe mednarodni edinici samo interesom svojih narodov in evropskemu miru.
Želimo predsedniku vlade bratske republike najprijetneiše bivanje med nami, razgovorom, ki se vodijo v Beogradu pa ^opo-lnega uspeha v duhu neponišne solidarnosti Jugoslavije in Češkoslovaške.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka.
NaroCnina znaša mesečno Din Z&.— Za inozemstvo Din 40__
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica &. TMefon
3122. 3123. 3124, 3126, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440.
Celje, Strossmayerjeva ulica ttev. 1« Telefon tt. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Dr. Milan Hodža v Beogradu
Prisrčen sprejem češkoslovaškega državnika je bil iskrena manifestacija medsebojnega bratstva — Razgoori o aktualnih mednarodnih problemih se bodo danes nadaljevali
Beograd, 22. februarja, r. Jugoslovenska prestolnica je bila danes ves dan v znaku manifestacij jugoslovensko-češkoslovaške-ga pobratimstva. To je pokazal že sam izredno prisrčni sprejem predsednika češkoslovaške vlade in zunanjega ministra dr. Milana Hodže, ki je smatral za umestno, da po prevzemu vodstva državne politike češkoslovaške republike poseti jugosloven-sko prestolnico ter stopi osebno v stike z voditelji jugoslovenske državne politike, da bi tako še bolj poglobil tradicionalno in bratsko sodelovanje.
Jugoslovenska prestolnica mu je v imenu vse države in vsega jugoslovenskega naroda izkazala tople simpatije, ki jih uživa pri nas ne samo kot predstavnik ' bratske države, marveč tudi kot stari prvo-boritelj za osvobojenje slovanskih narodov izpod avstrijskega in madžarskega jarma.
Prihod in pozdrav
na postaji
Ministrski predsednik dr. Milan Hodža se je pripeljel davi s posebnim vlakom iz Prage ob 7. na zemunski kolodvor, kjer ga je pričakoval češkoslovaški Poslanik na našem dvoru dr. Girsa. Malo pred 9. je krenil vlak na beograjsko postajo, ki je bila na čast odličnemu gostu vsa v zelenju in okrašena z jugoslovenskimi in češkoslovaškimi zastavami. Na peronu je bila postavljena častna vojaška četa z godbo in zastavo na čelu, poleg njega pa četa jugo-slovenskih Sokolov z zastavo. Ko je vlak privozil na beograjsko postajo, je godba zaigrala češkoslovaško in jugoslovensko državno himno. Velika množica občinstva, ki se je zbrala na kolodvoru, je med pristajanjem vlaka navdušeno vzklikala češkoslovaškemu narodu, prezidentu češkoslovaške republike dr. Benešu in predsednika čsl. vlade dr. Hodži.
Na peronu so pričakovali in pozdravili odličnega gosta predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z več člani vlade ter višjini uradniki zunanjega ministrstva s Pomočnikom zunanjega ministra Martincem na čelu. Navzoči so bili romunski poslanik Guranescu, turški poslanik Ali Hajdar, grški poslanik Sakera-lopulos in odpravnik poslov bolgarskega poslaništva Kisjakov. Na čelu mnogih domačih in tujih novinarjev je bil prisoten šef Centralnega presbiroja dr. Kosta Luko-vič. Med drugimi odličniki so bili dalje navzoči dr. Kumanudi kot predsednik zveze JČ lig, dr. Hrnčir, predsednik Češkoslovaške zveze v Jugoslaviji, ter beograjski župan Vlada Ilič z večjim številom občinskih odbornikov.
Ko je dr. Hodža izstopil, se je najPrej pozdravil z dr. Stojadinovičem, nato pa je v njegovem spremstvu pregledal častno vojaško četo in sokolsko četo, med katero je našel mnogo svojih starih znancev ter se z njimi prisrčno pozdravil. Nato so dr. Hodži predstavili navzoče diplomate ter druge odličnike. Med viharnim pozdravljanjem je dr. Hodža odšel s perona skozi dvorno čakalnico. Pred železniško postajo je bila zbrana velika množica, ki mu je prirejala Prisrčne ovacije Nato se je dr. Hodža s svojim spremstvom odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer so bili zanj rezervirani prostori.
V spremstvu dr. Hodže so prispeli šef češkoslovaškega tiskovnega urada g. Jan Šmoranc, tajnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Černy, tajnik Predsedstva češkoslovaške vlade dr. Srdinko in jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Vasilij Protič.
Iz hotela se je dr. Hodža najprej odpeljal na dvor ter se vpisal v dvorne knjige Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla.
Prvi razgovor z dr. Stojadinovičem
Takoj Po svojem prihodu je dr. Hodža ob 10.30 v zunanjem ministrstvu obiskal ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, s katerim je ostal v razgovoru do 12. Dr. Hodža je ob tej priliki informiral dr. Stojadinoviča o svojih razgovorih z avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom ob priliki njegovega poseta v Pragi ter o razgovorih, ki jih je imel po pogrebu angleškega kralja s francoskimi državniki v Parizu. Obenem sta razpravljala o bližnjem zasedanju stalnega sveta Male antante ter o sodelovanju Male antante in Balkanske zveze v vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih. Velik del razgovorov je bil posvečen tndi ureditvi Podunavja in organizaciji tesnejšega sodelovanja med državami Male antante ter Avstrije in Madžarske na osnovi rimskih protokolov.
Obisk v narodni skupščini in senata
Iz zunanjega ministrstva se je opoldne odpeljal dr. Hodža v Narodno skupščino, kjer je pose ti 1 predsednika g. Stevana Čiriča, s katerim je ostal četrt ure v razgo- j voru. Zanimal se je posebno za razmere v krajih, ki jih pozna še iz predvojnega časa. Razgovarjala sta se v srbohrvaškem .
jeziku, ki ga dr. Hodža kot v Vojvodini rojeni Slovak izvrstno govori.
Iz Narodne skupščine se je dr. Hodža odpeljal v senat in posetil predsednika senata dr. Ljubomira Tomagida. Dr. Toma-šič in dr. Hodža sta stara znanca in prijatelja ter sta se prisrčno pozdravila.
Avdienca pri knezu-namestniku Pavlu
Po teh obokih se je dr. Hodža odpeljal ob 12.30 na Dedinje, kjer ga je sprejel v posebni avdienci Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Avdienca je trajala nad pol ure.
Odlikovanja
Pri tej priliki je predsednik češkoslovaške vlade izročil Nj. Vis. knezu namestniku red Belega leva z lento, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš, Nj. Vis. knez namestnik pa je izročil dr. Hodži i^d Belega orla I. stopnje ter ga obenem obvestil, da je prezident čeSkoslovaške republike dr. Edvard Beneš odlikovan z najvišjim jugoslovenskim odlikovanjem, Ka-radjordjevo zvezdo z lento.
Kosilo na dvoru
Po aivdienci je Nj. Vis. knez namestnik priredil na čast dr. Hodži kosilo, ki sta se ga iz spremstva dr. Hodže udeležila češkoslovaški poslanik dir. Girsa in šef ČTK Smoranc, z jugoslovenske Stranj pa predsednik vte.de dr. Milan Stojadinovič, predsednik senata dr. Tomašič. predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič, minister dvora dr. M-ilan Antič, kraljev adjutant general Čolak-Antjč m jugosloveroski po-stenik v Pragi Vasilij Protič.
Poset
pri generalu Živkoviču
Popoldne ob 16. je dr. Hodža v spremstvu češkoslovaškega poslanika posetil ministra za vojsko in mornarico generala Zivkoviča pri katerem je ostal nad pol ure v zelo prisrčnem raz^soveru, zanimajoč se za organizacijo in p-< vi:e v naši vojski.
Sprejem na občini in kraljevih namestnikih
Od tam se je odpeljal na mestno občino kjer je posetil župana I<liča. Sprejema na občani so se udeležili tudi vsi občinski odborniki in načelniki posameznih občinskih uradov. Dr. Hodža se je zanimal za razvoj Beograda, ki g« dobro pozna že izza predvojne dob"
Avdienca pri Nj. VeL kraljici
Ob 17. se je dr. Hodža odpeljal na Dedinje, kjer ga je sprejela v posebni avdienci Nj. Vel. kraljica Marija. Po avdienci pri kraljici se je dr. Hcdža odpeljal v kabinet namestništva kjer sta ga sprejela kraljeva name^nika gg. dr. Stankovi« in dr. Perovič.
Druga konferenca
Ob 18.30 se je dr. Hodža vrnil v zunanje ministrstvo, kjer sta imela s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem daljšo konferenco, na kateri sta nadaljevala dopoldanske razgovore.
Večerja na čsl. poslaništvu
Ob 20. je priredilo češkoslovaško poslaništvo intimno večerjo, na katero so bili povabljeni poleg predsednika vlade in nekaterih ministrov tudi predstavniki iz političnih, gospodarskih in kulturnih krogov. Zvečer ob 22.30 je dr. Hodža s svojim spremstvom posetil slovanski ples, ki ga je priredilo v Oficirskem domu Jugoslovensko žensko društvo.
Danes pojde dr. Hodža na Oplenac
V	nedeljo ob 8.30 zjutraj se bo dr. Hodža odpeljai v Topok) ter bo na Opletvcu položil na grob pokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja venec, nakar bo odpotoval na Avalo ter položil venec na grob Neznanega junaka. Po povratku v Beograd mu bo prirejen ob 13.30 obed v zunanjem ministrstvu. Popoldne ob 15.30 bo sprejel v češkoslovaškem poslaništvu jugoslovenske politike in gospodarstvenike, ob 18. pa bo imel drugi politični razgovor s predsednikom vlade dr. Stoia^novič^.m. Ob 20.30 mu bo prirejena v Gardnem domu slavnostna večerja.
Jutri poseti slovaške kolonije
V	ponedeljek bo dr. Hodža ob 10. dopoldne obiral Češkoslovaški dem m šolo, muzej kneza Pavk, Zvezo JCL. nakar bo sledil zaključni politični razgovor 6 predsednikom vlade dr. Stmadinovičem. V ponedeljek opoldne bo dr. Hodža odpoto-vsri v Staro Pazovo in Novi Sad ter bo ob tej priliki obiskal nekatere vasi v Bučki, v svojem nekdanjem volilnem okraju. V Prago bo odpotoval v ponedeljek opolnoči.
Rod« se je L 1878. t vasi Sufianih na
Slovaškem. Njegov o6e, Id je bil protestantski župnik v Sučani, je btl znan kot odločen slovaški domoljub, kar je bilo v tedanjih časih silovite madžarske strahovlade že saimo na sebi veliko junaštvo. Mladi Hodža je tako že v očetovi hrSi dobil temeljito narodno vzgojo in v kasnejšem svojem življenju je vselej pokazal svojo nezlomljivo voljo v delu za osvobojenje Slovakov izpod madžarskega jarma. Že kot srednješolec v*išjih razredov in osobitoo kot visokošolec je proti slovanski romantiki, ki je pričakovala odreStve samo od Rusije, postavil za program mfla-demu realističnemu gibanja tesnejšo zvezo Slovakov s Čehi.
Pri volitvah 1. 1905. je bil star ieie Z7 let, navzlic strahotnemu pritisku mesarske vlade izvoljen za poslanca v budim-pestanski državni zbor. Gotovo je pomembno, da je mladi politik izvojeval svojo prvo zmago na tleh, ki so danes del naše države. Slovaki iz kulpmskega okraja v Rački so naklonili svojemu rojaku poganski mandat, pri čemer jih je na vso moč podpiral zavedni srbski žrvelj. V državnem zboru se je takoj začel z izredno odločnostjo boriti za pravice manjšin m na njegovo pobudo se je osno vol Klub manjšinskih poslancev Srbov, Slovakov m Ru-munov.
Njegovo domoljubno delo je kmalu vzbudilo pozornost madžarekih nasflnakov in Hodža je bil preganjan, sedel v ječ» ter je tako prehodil vso pot trpljenja, ki je bi-la stalna delež vseh manjšinskih do-moljubov v Madžarski. Kljub temu, da je političnemu delu posvečal pretežni dd svojega časa, se je vendar bevil zelo marljivo z znanostjo in je objavlja/1 znanstvene, zelo izvirne in v svetu opažene razprave. s katerimi si je pridobil sloves res-
nega učenja*«, ttjegovo	delo
nava politični in književna ramj Čekov in SJcvakov v 19. stoletju.
Ob ustanovitvi čal. države je b0 de. Hodža imenovan za prvega poslanika v Budimpešti, kjer je kot odlični poznavale« madžarskih prilik uspešno zastopal svojo državo in je izkazal mnogo važnih usftug. Za poslanca v praški parlament je bil izvoljen že pri prvih volitvah in je od tedaj nepretrgoma njcgo>v olam. Vedno je bil izvoljen kot pristaš agioroe republikanske stranke. Od l. 1919. db maja 1930. je upravljal ministrstvo aa izenačenje zakonov v Tusarjevš vtadi; 1. 1922. rmi je bil poverjen re»or ministrstva za poljedelstvo, kjer je ostal do prncnkvcR L 1926. V vindi Antona $veMe je bil Ho^fža lete 1926. mimistcr poosvete in je obdržal ta portfeilj tudi v UdTžaVm vlaidi do L 1929. Tri leta kasneje je bil zopet minšster n poljedelstvo m m je ocfiikovai s posebno dejavnostjo h\ iniciativnoetjo; 5. novembra leni ga je predsednik repub%fke poveril s predsedstvom vfode. po šrvo&tVl novega predsednika dr. Beneša. p« je na dr. Hodžo prešlo tudii zunanje ministrstvo. Dejstvo, da je dr. Hodža kot Slovak na krmflu češkndov-aske republike in voA ob enem zunanje mnrristnstvo, nad vse učinkovito oči tu je enotnost čsl. naroda.
Dr. Hodža je od svojih prvih paiitšenih začertikov vedno iskren prijatelj JugosJove-nonr. Kljub svoji mnogostranski zapodeno s ti je prevzel predsedstvo ČeŠkostovaSko-jugosiovenslrih Sg m se vedno žfrvahno zanima za delovanje tega vssžnego pofcre-ta. Kot predsettefk vjfade in minister m-nanph zadev bo nedvomno $e po^otiJ medsebojno prijateljstvo m zervezmštmj med obema slovanskima državama Mak antante.
Nemški odgovor Herriotu
Francosko-ruski pakt predstavlja kršitev pogodbe, ker določa medsebojno pomoč tudi izven
pakta Društva narodov
Berlin, 22. februarja, d. Uradni >Deu-tsches Nachrichten-Bureau« objavlja:
V francoski poslanski zbornici je HerrkJt trdil, da je nemška vlada v svoji noti od 25. maja L 1935, torej 23 dni po podpisa srancosko-ruskega pakta, čeprav a pridržkom priznala, da ni z njim prizadet lo-karnski pakt Ta trditev je v nasprotju z dejstvi. Spomenica nemške vlade, izročena podpisnicam lokamskega pakta ugotavlja nasprotno, da po mnenju nemške vlade to ni res Odločilna za to ugotovitev Je predvsem določba protokola o fran_ cosko-ruski zavezniški pogodbi, po katerem se morata obe stranki pred vsako akcijo, ki bi se opirala na G. 16 pakta Društva narodov, predvsem obrniti na svet Društva narodov, da pa si morata nuditi dogovorjeno medseibojno pomoč tudi tedaj, če bi iz kakršnegakoli vraoka ne prišlo do priporočila sveta Društva narodov v tem smislu ali sploh ne do soglasnega njegovega sklepa Glede na to si torej prilašča Francija svobodo, da nastopi v primeru spora med Nemčijo ln Sovjetsko unijo na podlagi čl. 16 pakta Društva narodov vojaško proti Nemčiji tudi tedaj, če bi se ne mogla pri tam sklicevati na kako priporočilo ali drugo odločitev sveta Društva narodov.
Nemška spomenica od 25. maja poudarja, da bi bila v takih okoliščinah uvedena vojaška akcija po mnenju nemške vlade izven okvira ftL 16 pakta Društva narodov in da bi zato pomenila prekrStev lokam-skega pakta.
ge očitnejše, kakor v nemški spomenici sami raztolmačena pravna preknšitev lo-karnskega pakta z novo pogodbo, je po
nemSki vladi te naprej poudarjena nezdružljivost obeh paktov cploSnega političnega vidika.
Stališče francoskih uradnih krogov
Pariz, 22. februarja, d. dede na nem. ško tolmačenje firancosko-iuskega paleta, da bi združljiv z Jokamako pogodbo, poudarjajo v merodajnth francoskih krogih, da sta prevzeli Nemčija in Francija % to-kamškim paktom obveznost o nenapada« njo, M pa ni v«(ljavaa t primera ČL Iflpakfca Društva narodov. C® bi Nemčija napacfia Rusijo, bi hA podan primer čl 1/6 ta K Francija dobOa napram Nemčiji svobodo postopanja. Kraneostoo-ntaka pogodba ta dodatni podpoani protokol upoštevata lo-karnski pakt ter sta tako sestavljena, da ne nasprotujeta obveznostim o aenapada-nju.
London. 22. februarja. w. *Dailj Tehv grapht poroča, da je francoska vlada po diplomatski poti vprašala v Rimu, kakšno stališče bi zavzela italijanska vlada glede nekaterih važnih evropskih vprašanj, po-sebno glede bodočnosti lokarnske pogodbe-Zdi se, da izvira to vprašanje v bistvu k francoskega načrta, da bi sporazumno i Anglijo poleti organizirala konferenco, na kateri naj bi sodelovala tudi Nemčija in kjer naj W v podrobnostih razpravijjafi a evropski politiki in oborožitvenih načrt® posameznih držav. List pristavlja, da j« zavzel Mussolinl glede tega predloga odklonilno stališče, na katerem bo vztrajaj dokler bodo sankcije proti Italiji v veljam
Z abesinskih bojišč
Italijanske čete so prispele do soteske pred Ambe gijem, ki pa je močno utrjena
Dr. Milan Hodža
Dr. Milan Hodža je profesor moderne s'ovanske zgodovine na univerzi Komen-skega v Bratislavi, vendar pa se je po vojni posvetil pretežno političnemu delu.
Asmara, 22. februarja. w. Italijanske čete napredujejo dalje v smeri proti Amba Alagiju. Patrulje so se že približale soteski, ki pa je močno utrjena. Abeerinci so namreč na obronkih postavili številna gnezda za strojnice in spravili tjakaj tudi topove. Zato prodirajo oddelki prvega ar-madnega zbora zelo previdno. Do sedaj so zasedli goro Gutla Hairian, ki obvladuje cesto iz Buje v Amba Alagi.
,Morningpost" za razdelitev Abesinije
London, 22. februarja, o. Veliko senzacijo v vseh političnih krogih je vzbudil članek danaanje konservativne »Mornmig-post« v katerem se poudarja, da Afoesini-ja ni nič kaij prijeten sosed za angleško Kenijo in da bi bila zato razdelitev Abesinije najboljši izhod. Zvnaga Abesinije nad Italijo bi namreč ohrabrila ne samo Abesince, marveč tudi dmga afriške, pis-
mena, kar bi povzročfto v koJonislrii pctfV | tiki vseh držav nove šn velike težave. Last priporoča zato neadefitev Abesinije, pri čemur naj se upoštevajo zlasti interesi Anglije v področju izvirov ^^^ila. Kar se ttfls zavarovanja Sueškega preJcopa je »a Anglijo mmogo bo*j važno, da posveča pozoi«-nost prebujanju arabt&ega nacionatbama, kdkor pa, da ovira oferemtev Itat! h, v Abesiniji.
JSm, 21 februarja. AA. Agencija 9te£a-ni je objavila naslednfi komunike SL 133: V Tembfenu so bifi manjši spopadi med
patruljnimi oddelki. Na ostalem delu eri-trejskega bojišča m na somalskem bojišču ni bilo nobenih važnih dogodkov. Pretežno oblačno, zmerno toplo.
PET KNJfC ZA SO DfN
Minister prosvete o mono-polizadji šolskih knjig
Minister Stošovič pravi, da nima nihče povoda se razburjati, razen iz »drugih razlogov44
Beograd, 22. februarja, p. Prosvetni mi-jister g. Dobrivoje Stošovič je danes popoldne Bprejel novinarje. Z ozirom na polemiko, ki se je razvila v gotovem delu tiska zaradi unifikacije šolskih knjig, jim je dal izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Na osnovi člena 1. in 2. zakona o učnih knjigah n leta 1929 je prosvetno ministrstvo razpisalo v začetku lanskega leta natečaj za: 1. učne knjige za vse predmete, ki so predvideni za osnovne šole; 2. učne knjige za srednje šole iz nacionalnih skupin predmetov.
Proti izdajanju šolskih knjig po državi se poudarja zlasti: 1. da šolske knjige ne bodo sodobne, 2- da bodo brez konkurence dražje in 3. da bodo mnoga gospodarska podjetja s to monopolizacijo šolskih knjig hudo prizadeta.
Slišati je bilo tudi ugovore, ki so docela neosnovani. Eden teh ugovorov se je cesto ponavljal zlasti v enem delu našega tiskn, namreč ta, da tečaj ne vpošteva v dovoijni meri dravske banovine in da s tem spravlja v nevarnost slovenski jezik. Takšne in slične trditve izvirajo deloma Iz nedo?o'j-nega poznavanja šolskih odredb in zakonskih predpisov, deloma iz pogrešnega tolmačenja natečaja, deloma pa tudi iz drugih razlogov.
Po objavljenem natečaju za sestavo učnih knjig iz nacionalnih predmetov se morajo za srednje šole sestaviti naslednje knjige: gramatika srbohrvatskega in slovenskega jezika ter čitanke za 1., 3 in 4. razred srednjih šol. Poleg spložnVh načel natečaj izrečno določa, da morajo biti gramatike in čitanke za šole v dravski banovini spisane v slovenskem jeziku. Kar se tiče obdelave in metode, veljajo za slovenske knjige iste določbe kakor za srbohrvat-ske gramatike in čitanke. Ker so že v programu glede narodnih jezikov predvidene posebej srbohrvatske gramatike in posebej slovenske gramatike, kar je znano vsem šolskim strokovnjakom, učiteljem in profesorjem, je docela logično, da tudi razpisani natečaj predvideva posebno srbohrvatsko in posebno slovensko gramatiko ter prav tako tudi ločene srbohrvatske in slovenske čitanke. Zato je samo po sebi razumljivo, da bodo tudi knjige tiskane ene v srbohrvat-skem, druge v slovenskem jeziku.
Po razpisanem natečaju se morajo nadalje izdati knjige za teorijo književnosti ter zgodovino jugoslovenske književnosti za višje razrede srednjih šol, nadalje antologija novejše književnosti za 7. in 8 razred kot dopolnilo zgodovine književnosti. Gradivo za te učne knjige je predpisano že v učnem načrtu in je istovetno za šole v dravski banovini in v ostalih delih države. V natečaju se izrecno naglaša. da morajo v »te knjige vsi pisci, ki so navedeni v novem učnem programu. To znači, da bodo tudi te knjige po določbah učnega programa dvojne. t. j. ene srbohrvatske. druge pa slovenske.
Kar se tiče ostalih knjig za srednje šole je stvar taka: Knjige morajo biti za dravsko banovino pisane v slovenskem, za ostale banovine pa v srbohrvatskem jeziku, po vebini pa morajo biti enake, ker ni nobenega razloga, da bi bile knjige različne. Isto velja tudi za antologijo narodne poezije in narodne zgodovine za 3. in 4. razred srednjih šol. za zemljepis kraljevine Jugoslavije za 4. razred ter za zemljepis kraljevine Jugoslavije za 8. razred. Tudi te knjige morajo vsebovati isto gradivo, ne glede na to, da se ene tiskajo v slovenskem, druge pa v srbohrvatskem jeziku-
V natečaju za sestavo osnovnošolskih učnih knjig se posebno naglaša, da so za gramatiko za 3. in 4. razred ter za čitanko za 1-razred potrebni posebni rokopisi za šole v dravski banovini. Tudi vse ostale knjige za 3. in 4. razred se bodo izdajale posebej v srbohrvatskem in posebej v slovenskem jeziku. Nihče ni smatral za potrebno, da bi se to v natečaju se posebej naglašalo ker je samo po sebi razumljivo, da morajo biti te knjige pisane tako, da se jih bodo otroci osnovnih šol lahko posluževali.
Z uvedbo šolskih knjig v državni izdaji ter z obnavljanjem natečajev vsaka štiri leta. se bo zaposlitev tiskarn brez dvoma povečala. Ze v zakonu samem je predvideno. da se učne knjige ne bodo tiskale v državni tiskarni, marveč se mora za vsako kniigo razpisati natečaj in da se morajo knjige izdajati ob sodelovanju zasebnih tiskar niških podjetij, knjigoveznic i.t-d. Knjige bodo seveda tudi še nadalje prodajale pooblaščene knjigarne kakor dosedaj.
Finančni odbor oigoden
Z ozirom na to (izjavo je finančna odbor svoje seje odgoidil; prhodnja seja bo skHicana pismeno.
Beograd, 22. februarja, p. Danes dopoldne se je sestal finančni odbor, ki je hotel nadaljevati sinoči prekinjeno razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. Prosvetni minister g. Stošovič pa na današnjo sejo nj prišel, mar-
več je sporočil] predsedniku finančnega odtoora, da se v sporazumu s ptred-sedtni koim vlade on in drugi mdrastri sej ne bodo več udeleže vatli, ker je včeraj potekeJ tridnevni rok, ki ga je na predlog vlade pleitmm narodne sfeupščlne postaviJ finančnemu odboru za dokončati je proračunske razprave.
banovinskega sveta
Soremembe banovinskih uredb o občinskih uslužbencih
in o občinskih volitvah
Ljubljana, 22. februarja.
Z današnjima dvema sejama je banovinski svet končal svojo proračunsko zasedanje. Dopoldansko sejo je otvoril ban dr. Natlačen kmalu po 9. uri ter najprej prečital zahvalo, ki jo je prejel od dvorne pisarne za vdanostni brzojavki banovinskega sveta Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku. Nato je banovinski svet prešel na dnevni red ter pričel razpravljati o proračunu banovinskih dohodkov, banovinskih davščin in taks, skupno s tem pa tudi o pravilnikih in uredbah, ki so v zvezi z izvajanjem proračuna.
B. s. dr. Avsenek je med drugim zahteval, naj Poštna hranilnica zniža svoje pristojbine in naj se davka na vodne sile oproste obrati, ki imajo vodo manj ko 9 mesecev in ne izkoriščajo nad 15 k. s. V nadaljnjih izvajanjih se je bavil s finančno politiko države in banovine. B. s. dr. Visenjak je govoril o veliki obremenitvi vinogradnikov ter se zavzemal za reformo takse na avtomobile. B. s. inž. šuklje je obravnaval finančno razmerje med državo in banovino, ter predlagal resolucijo, ki pozdravlja, da je v novi banovinski proračun zopet vnešena državna dotacija, ki jo naša banovina v sedanjih okolnostih neobhodno potrebuje. Dalje poziva resolucija g. bana, naj opozori državo na petmilijon-ski državni dolg banovinskim bolnicam, ki so zaradi tega prišle v nevzdržno stanje. Tretja točka resolucije zahteva, naj vlada vstavi v novi državni proračun zopet postavko za trgovsko akademijo v Ljubljani, četrta točka pa vsebuje ugotovitev, da Slovenija ni bogata dežela, marveč spada med pasivne pokrajine.
V svojem nadaljnjem govoru je inž. šuklje poudarjal potrebo zakona o samoupravnih financah, potrebo ureditve občinskih trošarin, ki ne smejo uvajati novih carinskih mej, potrebo odprave ali vsaj znižanja trošarine na bencin in električni tok, končno pa se je pridružil včerajšnjemu predlogu dr. Adlešiča glede sklada za javna dela in delavskih taborišč.
B. s. dr. Sajovic je proti izvajanjem dr. Avseneka dokazoval, da se gospodarske razmere še niso nič izboljšale in da je zato treba še vedno iskati poti, kako bi se davčna bremena omilila. Res pa je, da je treba postaviti banovinski proračun na širšo podlago. Predložil je resolucijo, ki ugotavlja, da so dohodki raznih panog v dravski banovini padli že tako, da mora dobra polovica davčnih zavezancev oddajati za davke že svoje premoženje. Glavno krivdo na tem nosi zamrznjenost hranilnih vlog, zato naj država priskoči denarnim zavodom na pomoč z izredno dobavo plačilnih sredstev. S tem se bo poživilo vse naše gospodarstvo.
B. s. župnik Hafner je govoril zlasti o položaju in o stiskah logaškega sreza. B. s. župnik Klekl se je zavzemal za možnost črtanja ali vsaj znižanja banovinske do- , klade k državni dopolnilni prenosni taksi, i
kolikor prihaja v poštev cerkvena imovina. B. s. Jan je predlagal, naj se oproste trošarine na električni tok cerkve. Ban dr. Natlačen je na njegov predlog pristal. Naslednji govorniki so razpravljali večinoma o lokalnih zadevah svojih srezov. Ob 12.30 je ban zaključil proračunsko razpravo in s tem dopoldansko sejo.
Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16.30 je prišla na dnevni red sprememba banovinskih uredb o občinskih uslužbencih in o občinskih volitvah. O obeh uredbah je poročal dr. Kukman, ki je izvajal, da uredba o občinskih uslužbencih ni v skladu z načelom samouprave, na katerem sloni zakon o občinah. Namen predlaganih sprememb je, da se to nesoglasje odpravi. Nova uredba postavlja dalje načelo, da morajo biti službena mesta pragmatična in da se smejo le v izjemnih primerih z dovoljenjem banske uprave nastavljati tudi pogodbeni uslužbenci. Vsaka občina bo sama določila ali nameščenca takoj stalno nastavi ali pa zahteva neko pripravljalno dobo. O nameščenju uslužbencev bo sklepal vsak občinski odbor sam in mu ne bo treba staviti ternopredlogov banski upravi.
Predlagane spremembe so bile brez debate odobrene, nakar je prišla na razpravo sprememba uredbe o občinskih volitvah. Po novi uredbi se morajo vse od sodišča potrjene kandidatne liste na običajni način razglasiti v občini in ostati na občinski deski nabite do dneva volitev. Za predsednika volilne komisije se lahko določi primerna oseba tudi iz kake druge občine, ne samo iz domače, kakor je to bilo predpisano dosedaj. Volilne lokale bo v bodoče določala nadzorna oblast in ne več občina. Kandidatne liste, čim so bile izročene sodišču, se ne morejo več preklicati.
Ko je bila ta uredba brez debate sprejeta, se je b. s. dr. Leskovar zahvalil banu dr. Natlačenu ter vsem uradnim referentom za trud, ki so ga položili v proračun in proračunsko razpravo, g. banu posefbej pa še za demokratično vodstvo razprave.
Ban dr. Natlačen se je v svojem in v imenu uradništva zahvalil za priznanje ter apeliral na banovinske svetnike, naj tudi s svoje strani odstranjajo nezaupanje, ki se ponekod pojavlja do uradništva Z zahvalo banovinskim svetnikom za njihovo sodelovanje je ob 18. zaključil VIT. r?dno zasedanje banovinskega sveta.
Prekomasacija občin
Beograd, 22. februarja, p. Z odlokom notranjega ministra se kraj Brezje izloči iz občine Log in priključi občini Dobrava. Občini Rogaška Slatina zdravilišče in Rogaška Slatina okolica se združita v skupno občino s sedežem v Rogaški Slatini. Bivša občina Radmirje se izloči iz občine Bočna in priključi občini Ljubno.
Beležke
Pomota ali ialzifikatt
Ponovno smo že ugotovili, da so pn »Slovencu« v zadevah naše zakonodaje obdarjeni z zelo kratkim spominom in da bi nekatere zakone radi ali kar zatajili ali pa vsaj njih nastanek premaknili v drugo dobo. To velja v zadnjem čaau zlasti tudi za zakon o učnih knjigah za osnorne in srednje šode. Splošno znano je, da je bil ta zakon podpisan in objavljen v nae-seou septembru leta 1929., torej v dobi, ko se JNS še niti snovati ni začela in ko ai bilo v vladi nobenega naprednega Slovenca. Določba tega zakotna glede unifikacije in monopohzaoije šolskih knjig se ni izvajala vsa leta, dokler je sodeloval« v vladi JNS, začela pa se je izvajati prod letom dni, ko je JNS ni imela na vlado nobenega vpliva več.
To so nototdčna dejstva, ki smo jih pribiti že tudi v »Jutru«. Kljub temu trdi včerajšnji »Slovenec«, da je prosvetni minister g. Stošovič, ko je na seji finančnega odbora odgovarjal na izvajanja posfon-ca Mohoriča glede unifikacije in monooo-lizacije šolskih knjig izjavil, da »ureja to vprašanje zakon o učbenikih m krta 1932*. Prepričani smo, da g. minister tega ni rekel, ker v letu 1932 ni bil sprejet noben zakon o šolskih knjigah. Tudi v beograjskih listih, ki objavljajo ministrov govor zelo obširno, nismo nikjer mogli zaslediti take njegove izjave. Pač pa je včeraj, ko je sprejel novinarje, g. minister izjavil, da je "bil lanski natečaj za učne knjige razpisan na osnovi zakona iz leta 1929.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da si je »Slovenec« gori citirano ministrovo izjavo gladko izmislil, odnosno. da je ponaredil letnico, samo da bi naprtil krivdo nacionalnim politikom. Da bi šlo pri zamenjavi letnic samo za tiskovino napako bo pač težko kdo verjel.
Najnovejše vesti iz »Samouprave4*
Glavno in oficielno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja v članku »Prve svobodne volitve« o zadnjih volitvah v nekaterih slovenskih občinah. V članku Pravi pisec, da napredni in nacionalni ljudje v Sloveniji, niso postavili kandidatnih list pod svojim imenom, ampak da so se skrivali Pod različnimi firmami skupaj s socialisti in komunisti Hvaležni bi bili »Samoupravi«, da pride, posebno kar se tiče sodelovanja komunistov, z dokazi na dan. Kako je bilo nekdaj, to vemo. Bivša SLS je na vso moč koketirala s komunisti in pri obč. volitvah v Ljubljani smo imeli celo priliko videti, kako je vrgel kroglico v skrinjico, na kateri so se blestela med drugimi tudi imena komunističnih voditeljev, sam škof s celo korono kanonikov in raznih ostalih eerkfcrotiih dostojanstvenikov. Zanimivo je tudi dejstvo, da poroča »Samouprava« samo, koliko občinskih odbornikov je dobila JRZ v posameznih občinah, dočim previdno zamolčuje število za klerikalne in napredne liste oddanih glasov. Edina izjema sta občini Lesce in pa Mošnje, kjer pove »Samouprava«, koliko glasov je dobila JRZ in koliko opozicija.
Kasna preiskava
Osrednji odbor Aero kluba v Beogradu je odredil posebno komisijo, ki naj ugotovi, kdo je zakrivil, da so letala Aero-klnba metala 5. maja na Zagreb letake, v katerih so se Pozivali volilci, naj volijo listo g. Bogoljuba Jevtiča. Po pravilih Aero-klnba je prepovedano organizacijo mešati v politiko.
Izjava ministra dr. Spaha
Minister dr. Mehmed Spaho je dal novemu glasilu JRZ za drinsko banovino »Pravdi« daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Prva in glavna naloga vlade dr. Stoja-dinoviča je normalizirati naše politično življenje in vrniti narodu svobodo. Naše nade, so se v teku zadnjih osmih mesecev v polni meri izpolnile. Zrušen je neznosni režim in narod se je oddahnil v svobodi... Ker želi sedanja vlada odstraniti stare politične metode ter se opirati na narodno zaupanje, je bilo Potrebno, da je osnovala politično skupino. Tako je nastala JRZ, katere osnovanje je bilo pripravljeno že pred sestavo Stojadinovičeve vlade. V osmih mesecih vlade dr. Stojadinoviča še ni bilo mogoče izvesti vsega programa, ki ga ima vlada. Kar pa je bilo do sedaj napravljenega, je najboljši dokaz dobre volje in resnosti dela. Mi bomo naše delo nadaljevali v prepričanju, da ga bo odobril jugoslovenski narod.«
Odmev našičke afere
Z odlokom ministra vojske in mornarice je izgubil Čin rezervnega poročnika dr. Dragoljub Jevremovič, narodni poslanec, ki je bil obsojen v našičkem procesa na tri leta robije. Razveljavljenje čina je izvršeno na podlagi 6L 138 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Zagrebški radio pride v klerikalne roke?
Splitsko radikalsko giasilo »Država« poroča, da se gotovi zagrebški krogi silno trudijo, da bi dobili v svoje roke zagrebško radijsko oddajno postajo. Upravo postaje bi prevzelo društvo sv. Jeromdma, ki odgovarja po svoji misiji naši Mohorjevi družibi. Posebno pritiskajo na tak angaž-man visoki ceifltveni krogi. Potrebni denar za investicije bi dali jezuiti.
V isti številki poroča »Država«, da bo dobil Split salezianee in se neki meniški red.
Današnja številka ima
400
Sankcijski odbor sklican za z» marca
Ženeva, 22. februarja. w. Odbor osemnajstih je sklican sa 2. marca. Sestanek je bil sprva določen ca 9- marca, pa so ga pozneje na željo Anglije sklicali za 7 dni prej. Na dnevnem redu je: 1. Uporaba predloga št. 4. a) o morebitnem razširjenju embarga na bencin, premog, železo in jeklo; 2. Poročilo odbora strokovnjakov za nadzorstvo izvajanja sankeijskih ukrepov. Dejanski jxk litični pomen tega zasedanja odbora osemnajstih se trenutno ne more označiti, ker so si glede tega v krogih DN precej no-sprotni, sicer pa za sedaj tudi §e ni znano, ali bo na sejo prišel angleški zunanji minister Eden sam. V tem primeru bo Francijo zastopal zunanji minister Flandin.
Žrtve črnega terorja v Španiji zopet svobodne
30.000 političnih jetnikov izpuščenih — Podganje samostanov in cerkev se nadažfuje
Madrid, 22. februarja. w. Po danes uveljavljenem zakonu o amnestiji je bilo takoj izpuščenih iz zaporov 30.000 političnih jetnikov. V Madridu ae je zbralo pred jetnišnicami na tisoče ljudi, po večini žensk ln otrok, kl so z velikim veseljem pozdravili izpuščene svojce. Po ulicah ao se s tvorile povorke, ki so med prepevanjem revolucionarnih pesmi krenile po mestu. Do incidentov ni prišlo nikjer, toda z dežele prihajajo poročila o resnih spopadih. V Oviedu je morala jetniška uprava
iapustšti jetnike. Se preden Ja
delno obvestilo o aanoestJJL
Iz raznih mest prihajajo demonstranti na novo op&enM toliške društvene domov« ta V Malagi in Alicanteja Je v«6 v plamenih.
V Malagi je bfe stavka in je prišlo do katerih je bilo ranjena mnogo tjoOL Kanarskih otokih je vlada cš obsedno stanje.
Velčev obsojen na smrt
Razsodba v procesu zaradi« zarote proti vladi dve smrtni obsodbi, 2 obtoženca na 10, 8 na S let,
14 oproščenih
Sofija, 22. februarja. AA. Po več tednov trajajoči obravnavi je danes ob 8.30 vojaško sodišče izreklo razsodbo v procesu proti bivšemu polkovniku Damjanu Vel-čevu in tovarišem, ki so bili obtoženi da so hoteli s silo vreči vlado Andreja To-ševa.
Razsodba se glasi:
Damjan Velčev in major Kiril Stančev sta kriva, da sta L 1935. organizirala presta kriva, da sta L 1935. organizirala pre vrat v vojski t namenom, da bi s silo odstranila vlado Andreja Toševa. Zato ju sodišče po čl. 8. v zvezi s čl. 17 zakona o zaščiti države obsoja na smrt na vešalih, na pol milijona levov globe in trajno izgubo državljanskih pravic.
Poveljnik 25. obmejnega bataljona, polkovnik Ignjat Ilijev, rezervna polkovnika Ivan Nedeljkov in Todor Krstov, poveljnik drugega obmejnega sektorja kapetan Asen Kitov, pribočnik 25. obmejnega bataljona kapetan Nlkola Svetkov in kapetan i Ata-nas Radojkov, Peter Stanev, Mihajlo Matejev, Gančo Ivanov ln Asen Stojičkov so krivi, ker so L 1935. postali člani ilegalne skupine, da bi s silo odstranili vlado Andreja Toševa. Zato obsoja vojaško sodišče po čl. Z zakona o zaščiti države: prva dva na 10 let robije in po 200.000 levov globe in izgubo državljanskih pravic za 15 let, ostalih osem pa na osem let robije, po 150.000 levov globe ln izgubo državljanskih pravic za 12 let.
Letalec Kri sta Laaarov je kriv, da je L 1935. podpiral ilegalno skupino, ustanovljeno za odstranitev vlade Andreja Toševa in se obsodi na eno leto zapora in 30.000 levov globe, vendar velja zanj čl. 1
zakona o zaščiti države o pogoj* kani
Topničarski inšpektor general Vladbatr Zaimov, ki je bil obtožen, da je L 1935. organiziral prevrat v vojski, se oprošča.
Major Asen Miškanov, major Borfa Ms-rinov, kapetani Kosta Dinčičev, Peter mutkov, Todor Djonev, odvetniki Stanhntr Gladnec, Stojan Bosolov, Vasilij Romanov, dr. Georgij Ivanov, Vasilij Karaknlanov, bivši minister Peter Todorov, bivši ravnatelj sofijske policije Vladimir Načev in odsotni poročnik Dimitar Kosahev, vsi obtoženi po čl. 2 in 1 zakona o zaščiti države, se oproste zaradi pomanjkanja dokazov.
Obsodba bo z utemeljitvijo obtožencem izročena 29. t. m., ko prične teči rok za pritožbo na kasacijsko sodišče.
Rok poteče 7. marca, ko postane obsodba izvršna. Razsodbi, čeprav bi morala biti po zakonu javna, razen obtoženih in močne vojaške in policijske straže nI smel nihče prisostvovati. Sorodnikom in branilcem obtožencev ter zastopnikom lislov ao snoči sporočili, da bo obsodba prečitana danes ob 10. dopoldne; ko pa so se ob 8. začeli zbirati pred sodnim poslopjem, je bilo že vse gotovo. Oproščene obtožence so izpustili iz centralnega zapora opoldne.
Damjan Velčev, major Kiril Stančev te ostali so poslušali obsodbo hladnokrvno, dostojanstveno in brez najmanjše razburjenosti. Strogo obsodbo je javnost sprejela s preoejšniim začudenjem, ker sodišča ni upoštevalo po zakonu dovoljene možnosti ublažitve kazni.
Splošno so prepričani, da bo kralj Boris pomilostil na smrt obsojena. Velčeva te Stančeva.
Drugi dan Fis-tekem
V	slalomu so naši zasedli 16., 28., 29.
alpsko kombinacijo pa
In rut bruck, 22. februarja. w. Ob izredno slabem vremenu ao ae danes nadaljevale FIS tekme za alpsko kombinacijo, io sicer s slalomom.
Podrobni rezultati sflaJoma za moške so bili naslednji-
L Matt (Avstrija) 136.1, 2 Kneissd (A.) 138.6, 3. Rominger (Švica) 1423, 4. Allmen (&) 1423, 5. Waloh (A.) 147.8, 6. Allais (Francija) 150.8. 7. Lunnenger (S.) 152.1, 8. Wo4£gang (A.) 152.7, 9. Sertorelli (Italija) 154.2,26. Praček (Jugoslavija) 162.4, (79.8 — 82j6), 28. Jelen (J.) 1812 (943 — 86.9), 29. Čop (J.) 186.8 (98.8 — 88), 34. Musič (J.) 231.7 (130i2 — 1013).
V	slalomu za dame je bfl vrstni red naši edn ji:
in 34. mesto, v skupni klasifikacij za 16., 27. in 34. mesto
1. Paumgarten (A.) 137.1, 2 Kncfaing <jAo-glija) 138., 3. Weikert (A.) 14A, 4 Oešr-nriigg (Š.) 144.3.
Skupni rezultat v alpski kombinaciji aa moške je bil takle:
1. Rominger (Švica) 4434, 2 Afflmcn (B.) 4575, 3 Kneissl (A.) 461.9, 4. Matt (A.) 464.7, 5. SertoTel-li (I.), 6. Birger Ruud (N.). 7. Walch (A.), 8. Allais (Franc.). 16. Praček (J.), 27. Čop (J.) in 34. Mu$ič (J.) Stopa r je v včerajšnjem srmtbu zasadi padcev odstopil.
Jutrišnje skakalne tekme ao morali zaradi pomanjkanja snega — pomagalo ni niti več vagonov snega, ki »o ga pripeljali s Brennerja — preložiti na znane smučarske t oren e pri Seefeldu, visoko nad Irtomo-stom.
Uspeh naših Sokolov na češkem
Praga, 22. februarja. Pri sokolskih smučamskih tekmah na Pusitevnah so si jugosUovensto Sokofo priborili lep uspeh. Pri tekma na 18 km je prišel prvi na cilj Žemva (Sokol! Gorje, župa Kranj) in sicer v časa 1:23 :29. Vrstni red: 1. Zemva, 2. Šrubar Frenštat, 3. Kočnarek, Smivhov, 4. Srubair ml. Frervštat, 5. Synovec, Olešnce. Pri tekmi Sokolic na 10 km je b3a prva Atena ProvazJiiikova s Smichova, droga pia naša SokoUca Zdenka Ažmanova.
malih ogla so %
Skrvencau
Kakor nam poročajo * Dunaja, j« M zaipdeojen na Dunaju izhajajoči »Koroški Slovenec«. Povod aa zaplembo je dal uvodni članek, ki T »vezi z napovedanim prihodom fcancelaaja dr. Sdhuscbnigga na Koroško opisuje, kako 9^abo ravnajo nemško nacionailmi uradniki • slovensko manj-1 ima na KoraSkem.
Iz vojaške službe
Beograd, 22. februarja Za armtjakega generala sta imenovana divtzijska genezala Radisav Krstič poveljnik H- armije te general Pantelije Jurišič, komandant IV. ar. unije.
Zasedanje gospodarskega sveta Male antante
Praga, 22. februarja, g. Jugoslovanska delegacije za gospodarsko konferenco Male antante bo prispela semkaj jutri popoldne, mmunska pa že dorpofttoe. Komisija železniških strokovnjakov bo načela dalo v ponedeljek, prava pogajanja pa sa bodo pričela v torek z razpravami o trgo-vtnsko-političnfli vprašanjih.
Huda zima v Nemčiji
Berlin, 22. februarja AA. Pb vsem Pomor janskem je zavel nov mrzli vaL IVo-met je skoraj povsod prekinjen, zlesti na reki Odri m na prekopu, ki spaja Stettin z Berlinom. Prav tako hod OMP8® JO ZBf^A* dal v okolici Vratisiave in ▼ Gornji Stezi j L
Dunajska vremenska napoved sa
Večinoma toplo in oblačno, ponekod
Maši kraji tn Ijudjc
Pedagogika in filozofija
Ljubljana, 22 .februarja
Pod okriljem Filozofskega društva je taofii univ. prof. dr. Karel Ozvald predaval o zanimivem, trajno aktualnem razmerju med pedagogiko in filozofijo, ki je »lasti dandanes, ko stopa vzgoja kot važen socialni faktor v ospredje življenjske problematike, vredno vse naše pozornosti. Predavatelj je razpravljal predvsem o vprašanju, kaj pomeni zahteva po filozofsko—pedagoški izobrazbi todočih učiteljev tn učiteljic zlasti v ljudski in srednji šoli.
V dobah gospodarskih kriz, nacionalnih stisk in družbenega razkroja se redno narodom odpirajo oči za potrebo in pomen dobre vzgoje. Zato se v takih dobah mnogo razpravlja o vzgajanju in obrazovanju mladine —iz ranljivih razlogov. Kajti up na »»boljše čase« se oklepa mladega rodu, li bi moral nekoč stopiti na mesto starejše generacije. Kdo bi se čudil, če nas v današnjih težavah in bridkostih noče izpustiti hrepenenje, da iz skoraj brezupne sedanjosti rešimo vsaj mlado pokolenje — za seme novega, srečnejšega človeka.Toda poleg marsičesa drugega se tudi pedagogika clandanes nahaja v zelo hudi krizi. To na Ve« glas izpričujejo šolske >reforme«, ki so vojni na dnevnem redu ter je >reformi-ranjec že dospelo tako daleč, da se ponekod čuti živa potreba po—reformi reforme. Najbolj odločujoče posega v razvoj mladega lloveškega bitja rodbinsko življenje. Zlasti j« ni mogoče dovOlj naglasiti, kaj je pravo rodbinsko okolje otroku in mladostniku ia socialno mišljenje in pa za tisto notranjo iflisciplino. brez katere nihče ne more izhajati v življenju. Toda nevšečni pojavi, ki fih res vedno več srečujemo v rodbinskem življenju, so nekaternikom že povod za na-siranje, ' da se je »patriarhalna« rodbina ie preživela in bi naj izginila s površja. Tako stojimo pred usodnim vprašanjem, ali ee naj sedanja oblika rodbine res likvidira In vzgojevanje mladega rodu usmeri v nov pravec. Kdo ne bi u videl, da je to vprašanje, ki od njega silno zavisi oblikovanje otroka po telesu in po duhu! A kljub temu ju pedagogika poklicana, odgovarjati na to
vprašanje. Saj mu je pravo jedro vendar v tem. kakšen smisel kdo daje temu, kar se imenuje rodbina. Iskati smisla ter dajati smisla temu in onemu v življenju pa je opravek, pri katerem človeka najizdatneje ravna — svetovno naziranje. Iz resnično občutene potrebe po svetovnem naziranju in iz ničesar drugega se je rodila — prava filozofija Hkratu pa vidimo, da živo pedagoško vprašanje povsem organično požane iz sebe potrebo po filozofski poglobitvi in s tem pojasnitvi kakega vprašanja.
H koncu je predavatelj svoja izvajanja strnil v naslednji zaključek: Pedagoška teorija in praksa je v jedru nepregledna množica svojevrstnih misli ter smotrnega dejanja in nehanja, kar vse nenehno^ klije iz resnično čutenih potreb javnega življenja. Pedagoško mišljenje, vrednotenje, hotenje in dejstvovanje pa vodi samo tedaj zanesljivo do cilja, ako se ne odigrava le po bolj plitvih vidikih bežnega trenoika, ampak če vsemu temu še iščeš trajno veljavnega smisla, to je, ako vse to še s svojim duhom globlje utemeljuješ. A pedagoški plodovita, to se pravi pedagoškega teoretika in praktika navdihujoča filozofija je samo tista, ki ji je za izhodišče živo pedagoško prizadevanje, to je utripi pravega, neposrednega pedagoškega življenja. Nikakor pa ne sodi za izhodišče pedagoškemu mišljenju vse tisto bolj ali manj verbalistiono operiranje z mrtvimi abstrakcijami, ki so zgolj nekakšna senca stvari in pa vse prepogosti znak teoretske filozofije. In tudi analitska psihologija lahko le tedaj bodočemu vzgojniku daje vodila na pot če ga izrecno venomer opozarja, da v svoji praksi ne bo imel opravka z izoliranimi deli gojen-čeve ali gojenkine psihe, kakor so na pr. pamtenje. doznavanje, hotenje itd., ampak le z različnimi platmi njune celotne duše. Brezkrvni organizmi bledih abstrakcij pa se ne morejo prijeti v gredici študentovega ali študentkinega duha in tamkaj plodno kaliti ter jima kaj kmalu brez vidnejšega sledu zdrknejo iz spomina kakor voda raci s hrbta- Zato pa je odločni odpor zoper vso »sivo teorijo«, ki ga srečujemo v učiteliskih vrstah vedno več, zdrav odpor.
Razstava bolgarske grafike
Za Mariborom smo dobili tudi k nam raz-iitavo bolgarske grafike, ki bo šla v tej izbiri menda po vsej državi. Ni to razstava 'raega pomembnega in najboljšega, kaT danes bolgarska grafika premore, pač pa so isbrana dela v svojem okviru dovolj zna-(Hlna, da reprezentirajo Nove hudožnike, «kupiino mlajših bolgarskih grafikov, ki so i« pred petimi leti združili v Sofiji
Za popolnejšo karakterizacijo bolgarske grafike manjkajo nekateri zastopniki, po-isebno Zaharov, najznačilnejši med vsemi, dobro poznan tudi v zapadni Evropi. Na pričujoči razstavi zastopanih enajst grafikov se zaprav loči v dve skupini, če-iprav jih površno veže 6fkupnost »socialnih motivov«. Vendar je pri enih ta poudarek edini namen, ko je drugim le dobrodošel imotrv, s katerim morejo prikazati vso moč dojemanja m tudi tehnične virtuoznosti. Prvim je očiten vpitrv Kofhvitzeve. Grossa bn podobnih. Čeprav imajo vsi ta prizori ks gostiln, s ceste, iz zabavišč m iz tistih namišljenih boljših družb, čtijih naloga je, da na moč nesociaino rešujejo socialne naloge, nekaj sarkazma !n mnogo gogofjev-
sflce satire v sebi »e ne morem ubraniti vtisa, da so namenjeni le humorju in bi morali biti komentirani s primemo šalo. To so motivi, ki bi se dali literarno prav tako, če ne še boljše obdelati. Grafika ni le zaradi neke modne afektiranosti samostojna panoga med upodabljajočimi umetnostmi. Njene naloge so povsem samosvoje, saj se ž njo rešujejo problemi, ki slikarstvo ob njih popolnoma odpove. Ni Remforamdt iz golega igračkanija ustvaril svojih listov. Z določenim namenom je svoje zamisli obdelal grafično, ker jih slikarsko ni mogel, čeprav ni dvoma, da je bil slikarskim nalogam dorasel, kakor nihče drugi.
VaseTm Staikov z veščo roko obdeluje velike lesene ploskve. Doseza prav mogočne učinke. Njegovi Ladjarji, Obdeloval-ke konoplje, Sozopol in dr. so grafike, v čast vsej »bilki. Vsekakor pa je še dogna-nejši Penčo Georgiev. Lahkota s kakršno obdeluje les mu dovoljuje vso elementarnost izraza. Imeniten je Preslav Karšovski. Tehnične težave zanj ne obstajajo, zato more svoja dela usmerjati na vse slikovitefši
izraz m štkmmgo, kakor njegovi tovariši V mnog očem sliči velikemu Skoczylasu. Užitek je gledati njegove Mecene, rezane z drznostjo s samimi vzporednimi rezi in je vendar na ta način dosegel iluzijo luči n prostora, da popolnejšega v lesorezu skoro ni najti. Tbcfi Moška glava ki suha igla Wifaunow ga označujeta za imenitnega grafika. AJcvatinta Gravroščeta pa bi mogla biti podpisana od samega Gove.
AL Sorokin: Vračanje z dela
Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB.
Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSOM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetkL Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, bo takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolynosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh.
PASTA ZA ZOBE
KOLYNOS
Penčo Georgiev: Kmetica
Vera Nedkova je nekako v »redi med grafiko in slikarstvom. Njena dela so vse bolj slikarski vtisi s popotovanj. Vse tri kompozicije so bolj kakor sama sebi namenjena grafika, dobre zasnove za večje dekorativno delo na presno ali za gobelin.
Al. Sorokin se postavi s tremi akvarefl-n/imi risbami. Vračanje z dela je stiliziran kmetski motiv, ki pa fcljdb strogim linijam ne zabrisuije občutja pravega slikarja. Kmetje so kakor m ornem trna fotografija in prav v tem bežno dojetem in podanem pogledu je njihova velika moč. Aleksander Stamenov, Konstantin Gartev in Dočo Bairamov so zastopani vsak s tremi risbami, Ivan Nenov pa s tremi suhimi iglami; ki vsi skupaj spopolnjujejo to zbiifco bolgarske grafike.
O Stojanu Vanevu in Aleksandra žen-dovu velja, kar sem zgoraj omenii. Njuna moč je dovolj velika, da bi mogla ustvari t5 v iraražarnju samonikle jša dela. Bržkone so njihovi motivi novost v bolgarski grafiki. Socialnih motivov, učinkovitejših in prepričevalnejših pa moreta najti doma brez zapadnjaških refleksov. Treba jih je le doživeti in po svoje obdelati, ker le taki morejo obstojati v umetnosti. Sicer je z njimi kakor s ptalcuti ali ilustriranim dovtipom: z bežnim pogledom gremo mimo, stmešnici se le nasmejejo, če je dobra. Toliko je še tega blaga, ki si ga moramo vsak dan ogledati.
r MATINEJA KINA UNION I
Daoes ob 10JO dop. po enotni ceni Din 4.S0
Poslednja ljubezen
Michiko MeinI • Albert Bassermann
i
Jugosiovensko bolgarska liga je svojo nalogo zajela s prave plati. Ne diplomatska pogajanja, ne medsebojni ob;ski, ne predavanja in podobno, umetnost, kakršnakoli je, ta je tista, ki zbližuje narode. Naj nam liga, če je v njeni moči, preskrbi še katero razstavo bolgarskega slikarstva, preteklega ali sodobnega. V primerjanju s to umetnostjo bomo mogli spoznati, kaj smo sami in kaj pomenjamo med slovanskimi narodi.
Ta razstava pa je vredna številnega obiska.	& S.
Dr. Konradu šmidu
za SO. rojstni dan
Od ju>Hja 1919 že slnžbuje 7 Beogradu g. dir. Konrad Smfid, doma iz Slovenjginadioa. Od načelnika finančnega ministrstva je zaradi svojih velikih sposobnosti napredoval dk> mocnilka generalnega direktorja carin, potem je nekaj let sam vod'3 generalno direkcijo cardn, od teta 1929 pa je član glavne kontirole, našega najvišjega državnega računskega oi>-lastva, Te dni je dopolnil 50. teto svoje starosti in ta njegov življenj siki jubilej nam mudi priliko za ugotovitev, da je g. dtr. Konrad Šmid ne samo splošno znan en čislan med Slovenci v Beogradu, marveč tudi v vsej ožji domovini. Vsi rojaiki, ki so imeli kdaj opravka v prestolnici pri najvišjih stopnjah naše državne uprave, mu dolgujejo hvalo za prijaznost in brezmejno usluzmost. Skromnost, prijaznost
in ushižraost so tafko izrazite in rna-čStoe 6rte njegovega značaja, /da sie za njimi kar nekako skriva uglednost njegovega visokega službenega položaja m izredirae sposobnosti, s katerimi se je povzpel v prve vrste naše državne hijterarhrje. Ogromno je delo, ki ga opravlja na visokem in odgovornem mestu, na razpolago pa je vendar vsem, ki ga prosijo za nasvet in pomoč. Kot star »Trigilavan«, dober pevec in zabaven družabnik je tudi eden najtrdnejših stebrov slovenske družine v prestolnici. Kdor ga je spoznal, ga ne bo nikdar pozabil Ko omenjamo zdaj njegov življenjski jub':.iej, smo preprčani, da bo velika množica negovih prijateljev im znancev želela, da bi čil in zdrav, kakor je v polni moči svojega tehtnega znanja m delovanja dočakal 50. rojstni dan, preživel še dolgo, dolgo vrsto let.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
Franz Josefove
prtrodne
ppeoSo®
Registrirano od ministrstva za aoc. politiko tn nar. sdr&vje a. br. 15.485 oda V.
Od tobakovega semena do cigarete
Kavadar, fefceuaacja.
Mnogi strastni kacHdci nfeo nikdar pomislil. sfcooi koliko rok je šel tobak, ki ga oni c užitkom uničujejo, in kolako napornega dela je bilo, preden je tobak dozorel toliko, da so ga mogli izrezati m zviti v cigarete. Znano je skoro vsakemu kadilku, da cigarete delajo v tobačnih tovarnah, znano je tudi to, da v naši državi zrase dcrvoijna količina prvovrstnega tobaka, ali man(j znano je pridelovanje tobaka in obdelava na dolgi poti do tobačne tovarne. Ev>o — koliko je dela, preden od tobako-voga semena nastane »zrel« tobak.
Setev in presaditev
V začetku marca dobi kmet od mono-poteke postaje potrebno količino tobakovega semena. Seme je drobne je od makovega in ima temnorujavo barvo. Seme kmet pomeša s potrebnimi deti lesnega pepela in ga poseje na pripravljeno leho, ki jo je pred setvijo dobro oteptaL Seme je treba pokriti s 3 prste debelo ptertrjo gnoja in zalivati.
Ko je seme vzkffik) in so se pokazale rastlinice, je treba tobak vsako jutro in vsak večer skrbno zalivati. Pri zalivanju mora kmet paziti, da ne zalije preveč, da bi rastlina bila dovolj odporna. To zalivanje traja krog mesec dni. Ko je rastlinica dosegla višino 15 cm, je dozorela za presaditev. Štirinajst dni, preden jo presadi. je ne sme več zalivati, da bi koreninica ožiMa toliko, da se more oviti okoli posta, ne da bi se prelomila.
Njiva, na katero kmet .posadi tobak, mora biti skrbno pripravljena Če je lani ra-sio na njivi žito, je treba njivo takoj po žetvi preorati in očistiti strnišČa in plevela. Tako počiva njiva do Mitrovega dne (začetek septembra). Takrat jo je treba preorati drugič, a najmanj mesec dni pred saditvijo jo je treba preorati tretjič. Presaditev se izvrši na ta način, da se najprej njiva s konopcem izčrta. Vrste teko od severa k jugu in so 50 do 60 cm vsaksebi. V te vrste se v oddaljenosti 15 do 20 cm sadijo sadike. To je ženski posel Prva z železnim kSinom zvrta luiknjo, vtakne v njo sadiko in jo s klinom utrdi. V luknjo, ki je nastala od drugega vboda kfina, naft-
Tobak cvete
je dan^a ženska malo vode, nakar tretja rastlinico lepo zasuje. Tako se more na pcrvrSni od enega »donuma« (1600 kvadratnih metrov) posaditi okrog 10.000 sadik.
Na mesta, kjer se rastlinica ni prijela, je treba v teku naslednjih dni presaditi % lehe drugo sadiko, da se prostor izpolni Po 15 dneh je treba tobak okopati in očistiti plevela Ko rastlina dorase do 15 om (jpri južno sibijanskem tobaku) jo je treba drugič okopati. V čim težavnejših okoliščinah (kamen, suša) rase tobak, tem boljši bo. Baš zaradi tega ne more v vseh predelih naše zemlje uspevati dober tobak, pa se goji samo tam, kjer da res odlične rezultate. Baš zaradi tega je tobak iz Južne Sibije najboljši v naši državi (Tikveš). V Tikvešu namreč skoro vse leto ne pade niti kaplje dežja. Količine pridelanega tobaka so sicer zaradi tega relativno male , aK je tobak prvovrsten.
Branje In obdelovanje
Ko pričnejo listi zoreti, jih je treba obrati. Da list zori, se pozna po tem, da vrii porumeni ki se prične sušiti. To se opazi najprej na spodnjih listih. Cšm je kmet to opazil, mora zrele lšste obrati in j Hi ttožene nesti domov. Tako kmet prvikrat ob ene s rastlin dva do tri liste. Pivi listi, ka jim na jugu pravijo »dupiakc, niso bog-v» kake vrednosti. Ko je »duplak« obran, se obirajo postopno listi proti vrhu rastline. Cim višji je list, tem manjši, a tudi boljši je To obiranje listov traja več časa. Narod je to de'mo obiranje nazval »prva rofca«, »druga roka« itd. Da bi bil tobak č«m boljši, je treba, ko se popolnoma razcveti, cvet oeftonriti. Potem je treba obirati zaponke, ki se pojavijo ob listih in kvarijo tobak.
Liste, ki jih j« kmet obrni, je skrbno
V spomin vzornemu gospodarfst
Selška dolina, 22. februarja.
K pogrebu 861etnega zas.<užnega g. Franceta Prevca, poies-trnka iz Stn-d c nosa, ki smo ga spremili k večnemu počitku na pokopališče v Selcah, se je zbralo izredno mnogo ljudi, da izkažejo čast možu, ki si je pridobil za go-
EB KINO UNION Telefon 22-21
Dane« ob 16., 17., 19. in 2L uri
Aleksander ZiMam
slavni tenorist in član milanske Scale poje šlagerje in arije iz oper Traviata, Manon, Butterfly itd. v prekrasnem Ufa fDuru
Kraljica ljubezni
Humor in nepozaben užitek, ki ga boste imeli pri tem filmu ne smete g zamuditi
spodarsfci napredek dofeie nepozabnih zasflug. V teku bivanja v dolini je pokojnik doživel med drugim tudi to, da spada njegova vais zduj že v trario občino. Naijprej je spncfelo Studeno pod občino Cešnjico, nato pod občino Selca, a zdaj pod občno Zelezn ke.
Pobojnic je bal mož po pesnikovih besedah: Ne samo, kar veleva mu 6tam, kar more, to mož je storiti dolžan. Cefih 50 let je b3 občinski odbornik in svetovalec in nekaj ča>a tudi
Sredsednfk obsežne selška občine, ivo se je zavzemaj za rasne kmetijske zadruge, ki jim je bil soustanovitelj in odbornik. Prva kranjska živi-nomejskta zadruga ga je izvolita, tudi ra načelnika. Pa ne samo na gospodarskem, temveč tudi na socialnem in kulturnem področju se je uveljavljala pokojnikova preudarna beseda. Vsem je brl prijatelj in dobrohotni svetovalec. Ves prosti čas je poiabil za blagor drage mu Selšfce dtuMne.
Ob odprtem grobu ie bivši poslanec g. Franc Demšar s .topUini besedami c Črtal Prevčevo delo in zasluge za njegovo ožio domovino. B>ii po-kojrtilcu .ohranjen časten spomrin!
IKINO SLOGA Telef. 2730 Na pustno nedeljo si mora vsak Ljubljančan
ogledati veselo burko
MLADOST ZMAGA
Triurni smeha! Najboljši komiki
in dovtipi! Ne zamudite Danes ob 15., 17., 19. in 21. nri
Huda
Ptuj, 22. februarja. Pri Sv. Vidu pri Ptuju se je zgodila v četrtek zvečer huda nesreča, ^upnikova kuharica, 56 letna Vidovičeva Katarina b Pobrežja, je bila zaposlena pri gospodinjstvu, med tem ko je bila ostala služinčad po poslih na dvorišču in hlevih. Vidovičeva je pripravljala večerjo za g. župnika, ki je bil tudi odsoten.
Ker ji v štedilniku ni hotelo hitro srore-ti, je vzela pločevinasto trilitrsko kanto in ognju prilila petroleja. V tistem trenutku pa so plameni zajeli kanto in nastala je silna eksplozija, ki je bila tako močna, da je popokalo več šip. kuharica sama pa je bila naenkrat v plenih. Vsa zmedena je zbežala na ulico, kjer bo ji ljudje priskočili na pomoč in pogasili na njej ogenj.
Odbere liste enake velikosti in enake barve, ter jih napelje v »nize«. Na dva metra dolg konopec naniza liste enake velikosti, zložil in jih ne6el domov, kjer jih sortira, enake barve in iste »roke«. Niz mora 34 ur ostati v zračni sobi, da ovene, nato pa se obesi na solnoe, da je od vseh strani obdan z zrakom. Ko se listi na nizih popolnoma posušijo, se po 5 nizov poveže v »lom«. »Lomi« se obesijo v zračno sobo m čakajo, da pride na vrsto »kakipljenje«.
Približno 10 dni pred božičem vzame krnet ves tobak in ga skalupi. Iz nizov izvleče konopce in prične z odbiranjem listov po velikosti, barvi in »roki« 10 — 12 enakih listov tvori kalup, ki ga je treba pO* vezati z nitjo. Kalupe iste velikost in kakovosti povežejo v bale in v balah se tobak izroča monopolskim postajam.
tobaka je seve odvisen od vrste (malolist-ni m veKkolietni tobak) in od letine. V južnih krajih naše države se prideluje ma-lolistni tebaik in je zaradi tega količina pridelka manjša, kakor v severnih pokrajinah. kjer pridelujejo veIiko4istni tobak slabše vrste. Na njivo, ki meri 1 »danum« (1600 kvadratnih metrov) se posadi 10.000 rasti ki. Od te količine ob srednjedobri letim dobi kmet 100 do 120 kg prvovrstnega suhega tobaka. Množina pridelka zavisi tudi od bolezni, ki so na tobaku mnogoštevilne, vendar monopolska uprava pazi, da s selekcijo semena kvar bolezni zvede na minimum. V južnih krajih sta znani dve bolezni, predvsem »suha mana« (listje se v kolobarjih na sami pemšini prične »si-
ti) in »mokra mana« (list je videti, kakor da ga je pokrila slana). Ze sami narodni nazivi kažejo na vzroke boieani.
Obrano steblo tobako»ve rastfline ostane nekaj časa na njivi in ponovno žene male liste, ki pa so brez vrednosti. Ko je branje končano, dobijo kmetje ukaz. da izruiejo
Na tobačnem polju
preostala stebla. Stebla se v nekag dneh posušijo, nakar jih kar na njrri zažgejo. Rnanct, ld so ves čas budno spremljali -ves ta poeel, imajo še to dofenost, da po prestani kampanji pregledajo njive, da K so stebfla sežgana, in potem, ko je kmet tobak proda!, posedajo maio po njegovi hi-
Domače Testi
* No« mednarodne zračne proge zvezane i zemunskim aerodromom. V načrtu je ureditev zračne potniške proge Beriin-Madrid. Z seman&kega letališča bodo potniki prej prispeli v Madrid preko Berlina kakor doslej preko Pariza. Leto« bodo preko seamnskega letališča leteli najbrž todi poljski avioni. Ker so Češkoslovaška, Rumanija ia Rusija nedavno Podpisale konvencije « ureditvi zračne potniške proge Bukarešta—Moskva, bodo z zemunske-ga letališča potniki lahko dosegli Moskvo preko Prage hi preko Bukarešte. Mreža zračnih prog bo tako izpopolnjena, da bodo iz Beograda odnosno Zemuna dosegljiva vsa važna evropska mesta v 15 urah leta.
*	Prošnja ia jadransko železniško progo. Iz osmih srezor Črne gore in Sandžaka je prispela v Beograd po dolgem potovanju deputacija. ki šteje 80 mož Ta deputacija bo obiskala merodajne činitelje ter jjm predložila v imenu prebivalstva Črne gore in Sandžaka prošnjo, da bi čimprej začeli graditi jadransko železniško Drog o, ker je železniška zveza za ves Sandžak jn Črno goro zadeva največje važnosti v gospodarskem in prosvetnem pogledu. Mnogi člani velike deputacije so hodili po 20 do 50 in še več km peš do prve železniške postaje. Deputacija se bo mudila v Beogradu več dni ker hoče obiskati vse merodajne urade in vse uplivne osebnosti, da bi izposlovala rešitev važnega problema.
*	Z Globokega pri Brežicah nam pišejo: Prejšntji petek sta se poslovita od nas upravitelj tukajšnje šestraizredne narodne šole g. Branko Medved in učiteljica gdč. Co-tščeva, ki sta oba premeščena na druge šo4e. Kaj je bil g. Medved šolski mladini, se je najflepše pokazalo ob tej priliki, ko so otroci polni dve uri jemali s solznimi očmi slovo od svojega učitelja in prijatelja. Izročali so mu prepise poslovilnih pesmi, ki so jih zžožili sami ki v katerih mu zatrjujejo, da ga ne bodo nikdar pozabili. Enako iskreno so se od g. Medveda poslovili starši šolarjev brez ozira na politično prepričanje, ker so odhajajočega upravitelja vsi radi imeli. Ganljivo je bilo tudi slovo gdč. Ootičeve od njenih učencev in učenk, ki so bili vsi globoko navezani na njo. Prebivalci želimo obema mnogo sreče in uspeha na njunih novih mestih.
*	Z Zidanega mosta nam poročajo: Ko se je železniški direktor g. Ougmrcus v ponedeljek zvečer vozil na svoje novo službeno mesto v Beogradu, so se na zidan-moški postaji zbrali vsi železničarji s svojo godbo na čelu. Ob prihodu brzovlaka je godba pod vodstvom g. Plazmika zaigrala pozdravno koračnico, potem pa je g. Cugmusa nagovorol šef postaje g. Raz-potnik, se nru zahvalil za njegovo delo in mu želel vse najboljše na novem službenem položaju. Gdč. Majerjeva je direktorjevi soprogi poklonila krasen šopek, ko pa se je začel brzovlak pomikati proti Zagrebu, je ves kolodvor odmeval vzklikov odhajajočemu direktorju.
*	Enodnevni tečaj o trpni rezi priredi ba-novin9ka kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v torek 25. t. m. v svojem vinogradu v Trški gori. Pouk bo teoretičen in praktičen od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
*	Službeni list dravske banovine od 22. t. m. objavlja pravilnik o višini nagrad sa odvetniške posle, kateremu je priložena tarifa, ter razglas o volitvah občinskega odbora v St. Vidu nad Ljubljano. Volitve občinskega odbora se bodo vršile v nedeljo 29. marca.
— Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpo-loženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni koPelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postriže-mo Vam zarasle nohte. Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami
Ljubljana, Selenburgova 7.
• Dr. Egon Stare, Naši gospodarski od-nošaji g Češkoslovaško. V brošuri na 48 straneh, ki je izšla kot ponatis iz »Trgovskega lista«, razglablja priznani organizator jugoslov. - češkoslovaških stikov, predsednik Izvršilnega odbora Jugoslov. - češkoslovaških lig naše banovine, dr. Egon Stare strukturo češkoslov. - jugoslovenskih gospodarskih stikov in možnosti njihove nadaljnje poglobitve. Njegova izvajanja so vzbudila pozornost ne samo domačega, marveč tudi zagrebškega in beograjskega tiska ob priliki predavanja v Ljubljanskem klubu. Doslej še nismo imeli publikacije, Jri bi nam tako nazorno kakor knjižica dr. Sta-reta prikazala dejansko stanje naših gospodarskih stikov z bratsko češkoslovaško republiko in ki bi tako argumentirano podvrgla pozitivni kritiki sedanje stike. Dr. Stare naznačuje celo vrsto možnosti, s katerimi bi v obojestransko korist razširili m poglobiti našo gospodarsko vzajemnost, kakor jo zahteva skupnost slovanskih in mednarodno - političnih interesov. Naj bi ne bilo gospodarstvenika in tudi ne praktičnega delavca za jugoslov. - češkoslovaško vzajemnost ki bi ne preči tal knjižice dr. Egona Stareta! Brošura se dobiva v vseh knjigarnah, članom Jč lig pa jo po znižani ceni preskrbi tajništvo niihove lig*.
* Graditev bolnišnice za rudarje pri
Prijedoru. Od minisrtsva za gozdove in rudnike je odobren kredit nekaj stotisoča-kov za graditev bolnišnice Pri rudniku Lju-biji pri Prijedoru. Z graditvijo te prepo-trebno bolnišnice bodo pričeli že v nekaj dneh.
ZVOČNI faLLNG SOKOLSKI DOM _v SISKJ (Telefon 33-87 >
Charlote Susa, Kari L. Diehl, Rihard Romanovsky v Robert Stolzovi opereti
Riviera ekspres
Krasne pokrajinske slike razkošne rivijere. Smeh. Zabava. Petje. Dopolnilo običajno. Predstave v soboto ob 7. in 9. url, nedeljo ob S., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri.
V	nedeljo ob 11. uri dopoldne za ceno
Din 3.— film: SINOVI NEBA.
V	torek sijajna komedija: PRAVA LJUBEZEN —
__SLAB DENAR
* Po 21 letih vrnjene zaplenjene knjige.
Ob izbruhu svetovne vojne je bivša bosanska vlada po mnogih šolah ter prosvetnih verskih ustanovah plenila knjige in časopise, pisane y jugoslovenskem duhu. Te knjige je nekdanja bosanska vlada iz-izročila deželnemu muzeju v Sarajevu. Ker so vse te pred 21 leti zaplenjene knjige privatna last, jih je muzej zdaj izločil iz svoje biblioteke ter jih te dni vrnil lastnikom.
RAZSTAVA POMLADNIH NOVOST
i
11936
DANES in JLTRl S O U V A N MESTNI TRG 24
*	Statistika požarov v Beogradu. V Beogradu je bilo lani 256 požarov, ki so povzročili za preko 600.000 Din škode. V primerjavi s številom požarnih nesreč iz prejšnjih let je statistika zadovoljiva. Število požarnih nesreč &e je znatno zmanjšalo. Pred 6 leti n. Pr. so požari v Beogradu povzročili za okrog 15 milijonov škode.
*	Gralologija pomaga pri raziskovanju zločinov. Zagrebški policiji je ponudil 3vojo pomoč grafolog in telepat Ali ben Astra, M živi stalno v Berlinu a je Rumun po poko-lenju. Udejstvoval se je že pri raziskavah mnogih zagonetnih zločinov. V dokaz svojih zmožnosti je zagrebški policiji opisal nedavni vlom v Alkalajevo prodajalno dragocenega krzna. Njegov opis se ujema s tem, kar je priznal zajeti vlomilec Novakovič, Da bi ga preiskusili, so mu pokazali rokopise in mož je na kratko dobro označil pisce. V zaprti kuverti so mu dali tudi neko pismo ter ga vprašal: Ali bo imel človek, o katerem je tu pisano, kaj uspehov? 0, da, mnogo uspehov to imel, je odvrnil grafolog. V pismu je bilo dovoljenje policije, da sme Astra izvršiti svoje poizkuse. Grafolog je zatrjeval, da bo skušal razjasniti tudi več let staro uganko umora Elze Rjpove.
fi, če je v celem obsegu izpolnil zakonske obvez«.
V	bale povezan tobak kupujejo mono-polske postaje, ki se nahajajo povsod, kjer uspeva tobak- Okoli božiča se kmetom razglasi, naj prinesejo tobak. V komisiji, ki prevzame tobak, so poleg zastopnikov monopola tudi zastopniki kmetov. Cene, ki dosežejo razne bale, so različne od 4 do 140 Din za kg. Ko kmet prinese tobak, ga pregledajo in mu določijo »klaso« in ceno. Tobak, ki ni pravilno zložen, ki ni bran o pravem času, ki se je pokvaril pri nizanju, aii ima bolezen, se takoj sežge.
Razen te legalne prodaje se vrši še ilegalna trgovina — tihotapljenje ali »šverc«. Tihotapljen tobak je mnogo slabši od mo-nopolakega. To je razumljivo, če pomislimo, da tihotapec dela skrivaj in ne more tobaka sušiti na solncu, kar je neobhodno potrebna Tobak ni še uporaben za kajenje, ker ni »feimentiram«, manjka mu notranja dozori t ev, za katero treba leto dni, ako hočemo, da bo tobak res dober. Tihotapci pazijo le na barvo tobaka in na to, da je drobno rezan. Lepe zlate barve ni težko doseči, treba je tobak le tesno na-nizizati, skrivati ga od prepotrebnega soln-ea m ga držati na vlažnem. Da bi bila barva tobaka na videz bolj rumena, zavijejo tihotapci tobak v moder papiT (kontrast),
V	monopolskih nostajah
ln tovarnah
V	ogromnih dvoranah monopolskih postaj podvržejo tobakovo listje ponovnemu pregledu. Izurjene delavke razvežejo bale, ki so jih prinesM pridelovalci, in ponovno sortirajo liste. Posel je prav za prav isti, kakor ga je enkrat opravil že pride-
lovalec, le da se celokupna količina odkupljenega tobaka ponovno sortira v razrede in podrazrede. Po zidih dvoran visijo vzorno sestavljene tabele z naravnimi listi tobaka po velikosti, barvi in kakovosti Tobak istega razreda in podrazreda se končno poveže v velike bale za fermenta-cijo, od katere je odvisna v veliki meri kakovost. Bale je treba v teku fermentaci-je večkrat obrniti, da bi vlaga v njih bila enakomerno razdeljena. Posel je silno odgovoren, ker se lahko zgodi, da se tobak pokvari in postane popolnoma neuporaben. Strokovnjaki prihajajo v času fer-mentaeije v monopolske postaje, da kontrolirajo delo šefov monopolskih postaj. Vsaka hprememba vremena močno vpliva na pravilno dozorevanje, zgodi se, da je uradnik zvečer obrnil in zložil bale, kakor je narekovalo trenutno stanje vremena, pa je o polnoči, ko se je vreme naenkrat pre-vrglo prisiljen, da vstane in ukrene drugače.
Po dovršeni fermentaciji je treba tobak j ako stisniti, povezati v večje bale in ga varovati v kleteh ogromnih magacinov. Tu čaka tobak, dok'er ga ne pošljejo v velike tobačne tovarne.
Tobak, ki ga tobačne tovarne dobijo od monopolskih postaj, je v tovarnah podvržen ponovnemu pregledu, ki je več ali manj posvečen kemijskim lastnostim tobaka. Ugotoviti je treba okus, aromo, količino nikotina in pravilno izgorevanje. Šele ko je vsa ta dolgotra jna procedura končana, pride tobak v stroje, ki ga zrežejo in zvijejo v cigarete 'n v zavitke. Izgotov-tjene tobačne izdelke je treba čuvati v magacinih, v katerih mora biti točno odrejena temperatura in vlaga.	K. V.
ELITNI KINO MATICA
telefon 21-24 DANES OB 1&, 17„ 19.1S in 21.15 VELIKA PREMIERA GRANDIJOZNI VELEFILM ki je žel ogromne uspehe
V ZLATIH OKOVIH
Clark Gable In Joan Crawford
ljubezen, šport, narava, ljubimkanje in zmaga!
Predprodaja vstopnic od 11. do pol IS. ure.	Film v nemškem jeziku.
I
*	Tovariši bojevniki 1 V četrtek 27. t. m. obhajamo obletnico smrti našega velikega sobojevnika in sotrpina blagopokojnega tovariša Bonača Franca, ki je bil pripravljen in se je tudi vedno trudil lajšati gorje pravega bojevnika na fronti, kakor je tudi bil vedno tolažnžk sirot in vdov. Da vsaj nekoliko počastimo spomin našega velikega tovariša, Vas Zveza bojevnikov poziva, da se udeležite v četrtek. 27. t m- ob 7. žalne sv. maše v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
*	Opozorilo sejmarjem. Kramarski sejem ki je bil v Rogatcu v šmarskem srezu vsako leto 24. februarja, je z odločbo tanske uprave ukinjen
*	šakali so poklali ovce. V južni Dalmaciji, zlasti na polotoku Pelješcu Živj, kakor znano vrsta šakalov, ki jih drugače menda ni nikjer v vsej Evropi. Ljudem šakali sicer niso nevarni pač pa so nevarni drobni-cj. zlasti še če pritisneta sneg ln mraz. Te dni so šakali napadli ovce v ogradi v Ko-stajnici v Boki Kotorski in jih poklali veliko število. Misljlo se je. da* so storili to morda volkovi. Ker pa se še nI nikdar zgodilo, da bi se volkovi pritepli do morske obale, pač ni dvoma, da so šakali napravili to škodo.
*	Avtomobilski izlet na Dunaj! 12. do 16. marca. Informacije iZlctna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon.
*	Težave v prehodnih letih. Pri ženah med 45 in 50 letom se pojavljajo zaradi prestanka spolnih funkcij mnoge telesne težave. V teh prehodnih letih postane menstruacija neredna, zvezana s krči in bolečinami v križu. Trenutno nastopa naval krvi v lice in vrat, včasih zvezan z migreno, zvonjenjem v ušesih, slabostmi, vročico, napadi omedlevice in nespečnostjo. Mnoge žene se začenjajo v prehodnih letih debeliti in trpe na prebavnih motnjah. Da se žene obvarujejo nervoznih funkcionalnih motenj, krčev, krvnih navalov, migrene in nespečnosti, je odlično sredstvo čaj »Planinka«, katerega naj pijejo dnevno 1 do 2 skodelici. S tem se istočasno pospešuje delovanje črevesja in se žena na ta način lahko obvaruje prekomernega nabiranja maščobe. Gospa, 49 let Btara, je imela na vsake 2 do 3 mesece menstruacijo z močnimi krči in bolečinami r križu. Za časa menstruacije sta se tudi pojavila naval krvi in migrena ter se je pričela debeliti. Po 8-tedenski , uporabi čaja »Planin-ke« &o prenehale bolečine in debelenic je začelo Popuščati. Reg. S. 529/36.
*	Znanost in tehnika kažeta občudovanja vreden napredek. Veliki znanstveni napredek v prehrani predstavlja koncentrirana okrepčevalna hrana ovomaltina, ki ima v maihni holičjni zelo veliko hranilno vrednost in veliko množino vitaminov, ki so potrebni za življenje in povečanje delovne sposobnosti in volje do žjvljenja. Najpri-kladnejša pijača za malo južino mladim in starim, zdravim in bolnim so 2 do 3 žličke ovomaltine v skodelici toplega mleka.
*	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehke in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Eno srce — ena radenska.
Iz Liubljjane
u— Priprave za šentpetrsko jubilejno slavnost 14. marca na Taboru potekajo smotreno. Namen tega večera je, da se poda občinstvu, posebno pa članom kratek oris podružničnega delovanja tekom 50 let, na katerega bodo vsi, ki so na kakršenkoli način pripomogli do sijajnega uspeha, gotovo ponosni. Odbora sta želela, da nam ta večer program izpolni mladina, ker je glavni namen Družbe skrbeti za mladino v obmejnih ogroženih krajih. Prišel bo vsak na svoj račun. Pri koncertu se bodo prvič izvajale »Plesne slike«, katere Je naš priljubljeni mladi skladatelj g. Bravničar skomponiral za orkester v Kranju. Čelo-solo izvaja g. ravnatelj Horak, lci je bil pivi solo-čelist pri koncertih v Lipskcm. Na klavirju ga bo spremljala ga. Nilka Fa-kin, ki je izšla iz prof Ravnikove šole. Pri nobenem mladinskem nastopu ne sme iz-ostati naš priljubljeni skladatelj g. prof. E. Adamič. So pa še drugi skladatelji, katerih imena se objavi io na programu.
u— »Skoti Dolomrte. Švico in južno Nemčijo«, je naslov predavanju, ki ga priredi Jugoslovenski Touringrklub, podružnica v Ljubljani, v ponedeljek, 24. tm. ob 20. v verandi hotela >Unionac. Predajal bo naš priznani predavatelj g. Vinko Zor. Zanimivo predavanje bo izpopolnjeno s številnimi lep'mi slikami. Pridite!
u— Rednf letni občni zbor krajevnega odbora Jadranske Straže Ljubljana-železnl-ca bo 29. t. m. ob 20. z običajnim dnevnim redom v prejšnjih bančnih prostorih Poslopja direkcije državnih železnic. Vabljeni vsi železničarji — jadranski stražarji in ostali člani.
BANKA BARUH
PARIŠ (90) u- bue auber
Telef.: Opčra 98.15 — Telef : Opftra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Brinceles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned Dienst LUKSENBTTRG: Nc 5967 Luxembourg. naše čekovne nakaznice«
u— Člane Društva prijateljev angleškega naroda in ostalo občinstvo opozarjamo na spored II. javne produkcije našega konservatorija, ki bo obsegala izključno le dela angleške glasbene literature. Izvajale se bodo skladbe, ki so jih napisali možje svetovnega slovesa iz XVII. stoletja in iz današnjih dni. Spored je sestavljen iz orkestralnih skladb za godalni orkester, ki se bodo izvajale pod vodstvom skladatelja Skcrjanca. dalje iz samospevov, ki jih bosta peli Štefanija Fratnikova in Štefka Ko-renčanova. na klavirju pa ju bo spremljal pianist-konservatorist Gallatia. Podrobni spored se dobi za 2. Din v knjigarni Glasbene Matice in bo veljal obenem kot vstopnina v Filharmonično dvorano za ponedeljek 24. t. m., ko bo produkcija.
československš Obec v Lublani. Doplfto-vaci škola pofddd dnes, v nedčli dne 23. tinora dčtskou besidku s pestrvm programem v Nirodnim domž o pOlpštč odpoledne a zve srdečnč všechno členstvo k učasti, kterou po vzbudi fšky školy k dalši činnostL Valnd hromada Obce se konš. v sobotu, dne 29. unora o osmč hodinč večerni v re-stauraci Zvezda. Vyročni zpršvy za 1935. s pozvanim k Očasti na valnš hromadč byly rozeslšny všem členftm poštou. Jest našim pfšnim, aby učast členstva byla aspoft pfi valnč hromadž odpovidajici. Prijdte aspofi jedenkršte za rok!
UMtaikoT be v
v restavraciji »Slone, n— Jadranovci(ke>!
se zberemo ob 20 . v
m. i.m. afc
B- t. m.
Val ki
točno!
a— Žeaska tekstja krajavaega edbaca Jadranke straie t Ljabljam bo imela redni
letni sestanek v sredo 26 L m. ob 20. v salonu restavracije »Zvezde«. Polnoštevflno!
n— Hanekene za modno revijo 0'Ttni-gkega društva bomo sprejemati »utrl vem dan ln sicer dame t Hittijevem salona na Kongresnem trgu IA, gospode pa pri Pučniku K. Selenburgova L
MED. UNIV.
Dr. Henrik Heferle,
SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI v Ljubljani, je otvoril privatno prakso. Ordinira od 2—4 pop. v GLEDALIŠKI ULICI 14 pritličje (Dukičev blok). Telefon S&-ČB.
Izjava. Podpisani društvi kot adtad
zastopnici slepih v dravski Danovmi izjavljata, da g. Ivan Lončar, bivši trgovec, nI upravičen prodajati milo bi čaj v kortot slepih, ntti pobirati zanje darov. Te je pooblaščena nabirati za Društvo >Dom slepih t samo ga Cvelbarjeva, Podpornemu društvu slepih pa se pošiljajo samo po položnicah. Društvo »Dam slepih« in Podporno društvo slepih.
n— Ogražanje naprav transformatorska postaje na fTnučah. Posebno zdaj v pomladnem času se pogosto dogajajo primeri, da bodisi otroci bodisi odrasli z Jezice, Črnuč in tudi iz drugih krajev spuščajo ■ tako-zvanega Tabora nad črnuškim mostom otroške zmaje, odnosno aerodinamsko konstruirane letalne aparate. Ker so tam v bližini glavna transformatorska postaja tn daljnovodi visoke napetosti, obstaja velika nevarnost, da povzroči tak zmaj ali aparat raot-
Če rada perem, bi rodi vacIeB?
Zelo rada. Saj zame pranje ni nikalt trud, pa tudi nikaka Čarovnija. Halo dobre »o!je in kos terpenfinovega mila Zlatorog • tO je vse, kar potrebujete. Tudi VI, droga gospa, sezite c zaupanjem po tem milt^ saj pere tako hitro, temeljito in prizane* sljivo, da Vas kav očara
n— Ljudska univerza v Ljubljani. V ponedeljek 24. t. m. bo predaval univ. prof-dr. Jakob Kelemina o slovenskonemških kulturnih odnošajjh v teku stoletij. Predavanje se bo začelo ob 20. Kraj Delavska zbornica na Miklošičevi cesti.
u— Ljubljančani, okoličani in drugi gostje, ki ste bili tolikokrat deležni prelepega Zvonovega petja, ne pozabite, da bo slavil pevski zbor Ljubljanskega Zvona v ponedeljek 2. marca 30-letnico za razvoj slovenskega petja prezaslužnega delovanja. Imena Ljubljanskega Zvona in njegovih dirigentov Zorka Prelovca in Do-reta Matula so zabeležena na častnem mestu slovenskega zborovega petja. Koncert bo ob 20. v Filharmonični dvorani.
n— Bloki »Pomoč potrebnim«. Mestni so-rialnj urad prosi občinstvo, da se pri podpiranju siromakov poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu, sota 44. Cena enega bloka z dvajsetjmi listki je 5 Din- Dobrosrčno občinstvo naj daruje namesto denarja le listke, za katere prejmejo siromaki nakazila za živila in drugo. S tem se bo najhitreje otreslo nadležnih In nasil-njh prosilcev, ki hočejo gotovino zgolj zato, da jo potem zapijejo.
VEBMOUTH
boljši od vsake inozemske znamke nip-iA} ud 8}tqop
PERO KOLIč - Dubrovnik
veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.—.
n— Oglejte si nocoj v Šentjakobskem gledališču izvrstno komedijo »Morala gospe Dulske«. Igra je polna močnih scen ln humorja. Preskrbite si vstopnice v prodaji v naprej od 10. do 12. in od 15 do 17. Predstava se začne ob 20.15. Mladini vstop ni dovo-ljen.
u— Pripravljalni tečaj za srednje »n meščanske šole se je že začel. Tečaj je mišljen v obliki instrukcij in se bodo dijaki lahko temeljito in pod strogim nadzorstvom profesorjev pripravljali za šolo. Profesorji, ki vodijo tečaj, bodo v stalnih stikih s profesorji ljubljanskih šol. Vsak predmet poučuje samo strokovni profesor, jn sicer tri ure tedensko. Mesečna učnina znaša 80 Din. Vpisovanje vsak dan od 3. do 4. pop. v Beethovnovi ul. 7., pritličje, desna Istotam se dobe tudi vse potrebne informacije. Odbor DBPK
u_ Pomladna modna razstava. V nedeljo
in ponedeljek 23. in 24. t. m. bodo razstavljene modne novosti in posebnosti letošnje pomladi v prostorih naše trgovine. Razstavo Vam priredimo zato, da si lahko ogledate novo pomladansko modo in olajšate svojo izbiro. Manufaktura F. Ks. Souvan, Mestni trg 24.
u— Tamburaško in kulturno društvo »Celo« v Ljubljani priredi na pustno nedeljo predmistno zabavo s plesom v salonu pri »Keršiču« Sp. Šiška, od 20. do 2. zjutraj. K" obilni udeležbi vabi odbor.
u— Društvo »Dom visokošolk« se naj- < iskrene je zahval iuje vsem. ki so kakorkoli pripomogli da ie akademiia 13 t. m- tako lepo uspela. Obenem iavlja društvo da so v domu prosta z letnim semestrom tri mesta. RefloMnntfce na? vlože čim prei nroSnje na odbor društva Ljubljana — univerza, i
njo in občutno škodo na imenovanih napravah. Pred nedavnim časom je eden takih aparatov že padel na streho delavnice KDE na Črnučah, ki je poleg glavne transformatorske postaje KDE dobavljajo električno energijo raznim državnim in banovin-skim ustanovam in uradom, važnim industrijam in podjetjem, mestu Ljubljani in drugim krajem in ima vsaka motnja v dobavi toka za posledico ogromno škodo- Občinska uprava občine Jezice razglaša, da je najstrožje prepovedano spuščanje zmajev in letalskih aparatov v zrak v razdalji 1.5 km od glavne transformatorske postaje na Črnučah. Sever Franc, predsednik.
u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani opozarja članstvo na banovo uredbo VTIL Št. 2911/4 z dne 4. julija L 1935., ki dovoljuje na pustni torek tak« prosto policijsko uro. m sicer kavarnam do 8., gostilnam in restavracijam pa do 2. ure zjutraj brez omejitve točenja alkoholnih pijač.
MESARJI EV PREKAJEVALCI prirede
XVIII. Ples na Tabora
Na pustni torek ob 20 url Godba, ple«, zabava, maškarada.
Vstopnina Din 10
u—Kam bi se dal? Eh kam! Ka otroško ringarajo TKD Atene, ki bo danes ob pel 16. ▼ »Zvezdi«.
u— Plesni zavod Jenko v KazM bo fcnel danes popoldne od 4. do 8. plesno Semado ob znižani Članarini. V ponedeljek ob 20. račetniškl tečaj v veliki dvorani, kakor tudi v sredo namesto torka nadaljevalni tčeaj ki vsak četrtek oto 20. Posebne ttto dnevno. Sezona do 16. mana
Iz Celia
e_ U» Ljudskem rtenčiBSča jutri ne bo
predavanja, pač pa v četrtete 27. t- m.
e— O umetnih organskih barviHh Je predaval v ponedeljek na vseučilišču univ. prof. g. dr. Marhis Rebek iz Ljribljane. Predavatelj je v zelo lepem m poljudnem Slogu obravnaval temo, ki je večkrat predmet prerekanj, češ da so umetna organska barvila neobstojna, Skratka zanič, dočim so dobra le raztlinska naravna barvila Najprej Je opisal zgodovino umetnih barv, tn to s teoretskega in praktične, ga vidika Pokazal je pot, po kateri se je kemija barv razvijala od enostavnih do najbolj kompliciranih diazo, azo, dlfenfl ki trifenil metanskih barvil, od teoretskega kongo rdečega toksina do kraljice barv indiga. Ves ta razvoj je po svojem asistentu g. tai. Djordju Mandrinu pokazal a eksperimenti ter predeči sintezo barv, n;ib obstojnost ter praktično barvanje na volni in bombažu. Vse predavanje Je opri na teorijo ki je barvila razložil tncfl na podlagi kemijskih formul Predavatelja, ki se mu je nabito polna dvorana zahvaMa z živahnim aplavzom, in Ljudsko vsentt-lifrft« v Celju bi p/osi!! za več takih predavanj, da bo ciklus predavanj čimbolj spJo-9en
e— Celjsko kola spet prav prijazno vabi: »Prvega marca k priljubljeni čajanki aaj nflaSa m pogubi pri tU«
e— Z lastno krvjo mc je rešil žtvljeojet
V oeljsfei bolnišnici leži že dalje časa g. Jože Strgar, tipograf Mohorjeve tiskarne v Celja, ki ima rano na želodcu. Ker je bila nevarnost, da bohrik podleže bolezni, so se zdravniki odločili za transfuzijo krvi. G. Golež, inkasant mestne elektrarne v Celju, se je izrazil pripravljenega, da žrtvuje za transfuzijo potrebno kri, ln sicer 1 in % litra. Stanje g. Strgarja je po transfuziji takoj znatno izboljšalo. G. Golež je bil transfuziji Se taiko krepak, da ae je sam odpeljal s kolesom domov.
e— Davčni zaostanki iz leta 1982. Davčna uprava v Celju razglaša: Dne 29. tm. preneha ugodnost uredbe ministrskega sveta o izrednem delnem odpisu davka za leto 1932. Davkoplačevalci naj torej v la. istnam interesu poravnajo te zaostanke do 29. tm. Po tem roku se bo moral zaostanek brez odpisa izterjati.
e— Stanje posestnikovega sina Jakoba Sla teniška s Slatine pri Ponikvi, ki mu je posestnikov sin Lampret iz Loške vasi pri Ponikvi preteklo nedeljo z motiko razbil lobemjo, se še vedno ni izboljšalo. Slaten-Bek leži še vedno v globoki nezavesti. Hlapec Ivan Vedečnik iz Greta pri Rečici cto Savinji, ki ga je v sredo ustrelil sodni e&se&utor iz Gornjega grada v vrat in Ipnai, se počuti že bolje.
e_ Na Dunaju je umrl v sredo zvečer
po kratkem hudem trpljenju celjski rojak, ■dvomi svetnik g. dr. Karel Hojnik, brat hišnih posestnikov gg. Josipa in Friderika Hojnika v Celju. Pogreb bo jutri popoldne ioa Dunaju. Pokojniku bodi ohranjen blag iRpomin. Svojcem naše iskreno sožalje.
e— V celjski bolnišnici je umrla v petek «5 letna služkinja Marija Zupančeva iz Medloga. Včeraj popoldne je umrl v Fran-kapanovi ulici podpolkovnik v p. g. A. iHengel.
Na pustni torek
- VSI
na, mačk ara d o Olepševalnega in Tujsko-prometnega društva, kjer bo
obilo zabave.
Najlepše maske bodo bogato nagrajene!
e— žrtev vinjenega voznika. Ko je korakal M letni krošnjar Martin Domajnič Iz Romea pri Gjurmancu v petek okrog 18. po cesti iz št. Jurja ob j. žel. v štore, je privozil za njim voz, na katerem je sedel vinjen voznik. Voz je podrl Domajniča na tla in kolo mu je zlomilo levo nogo. Po. nesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Petkrat ga je zabodeL Na neki gostiji v Orešju pri Homcu ob Sotli sta se sprla v sredo 33 letni Rudolf Kralj delavec v steklarni v Straži pri Rogatcu, in posestnikov sin Miklavšič, oba iz Orešja Mfklavšič je v prepiru izvlekel nož in zabodel Kralja petkrat v pleča in hrbet, pri čemur mu je tudi ranil ledvice. Smrtno nevarno poškodovanega Kralja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 10. matineja Danes ob 14.15, 16-15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ljubimec žen< in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Z mestnega vojaškega urada. Razpisan je sprejem v podčastniške šole: L pehotna podčast, šola kralja Aleksandra V Beogradu: IV. pehotna podčastniška šola kraljice Marije v Zagrebu in Topničarska podčastniška šola v Čuprijl Za vse tri šole so pogoji: starost od 18 do 21 let, rok vlaganja prošenj do 20. marca t. L, ostale pogoje dobijo v Mariboru bivajoči interesenti pri mestnem vojaškem uradu. Nadalje opozarja mestni vojaški urad, da so na magistratni uradni deski nabiti razni oglasi mariborske garnizijske uPrave za licitacije, oddaje v zaknp kantin, oddaje pomij, čaščenje dimnikov, dobave premoga, popravila streh itd.
a— Maribor in zrakoplovstvo. Mariborski Aerokluib je na svoji skupščini delegatov svojega članstva ,ki je bil v sredo zvečer v Grajski kleti, poročal o svojem delovanju, v bistvu o križih in težavah v preteklem letu. Skupščino je otvoril in vodil predsednik kluba g. dr. Josip Tominšek, ksi je po
dovnSaafli formatoostth predlagal, da se
pošlje poklanitveni pozdrav Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu kot predsedniku celotnega Aerokluba. Nato je dr. Tominšek podal obsežno predsedniško in tajniško poročilo o Mubovem delu v preteklem letu. Ko je še blagajnik g. ravnatelj Loos poročal o blagajniškem stanju, so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: dr. Josip Tominšek, predsednik, ravnatelj Bogdan Pogačnik L podpredsednik, dr. šiška IL podpredsednik, J. Papov tajnik, J. Loos blagajnik, F. Ambrož, M. Feldin, F. Hrastelj, dr. Juvan, L Kos, T. Kralj, F. Potočnik, F. Pivka, M. Podliesnik, dr. Trstenjak in D. Vahtar odborniki. Namestniki: F. Rodošek, inž. Bran, inž. Tomšič, K. Fischer, dr. Rapotec, R. šepec, K Ziegrosiser, A. Lešnik in I. Rojko. Nadzorni odbor: dr. F. Attems, D. Klobučar, dr. Leskovar, dr. Lipold, G. Petrovič in dr. Se. nekovič, namestniki Udo Kasper, A. Krejči, I. Lettner, dr. Schaubach, P. Trbojevič in L Založnik.

a— Kulturne novice. V petek zvečer je predaval docent dr. Kuščer iz Ljubljane v tukajšnji Ljudski univerzi na izredno zanimiv način in s pomočjo skioPtičnih slik o življenju v morskih globinah na podlagi znane Bebejeve ekspedicije v batisferi po morskih globinah. Poslušalci, ki jih je odlični predavatelj seznanil s čisto novimi vrstami zanimivih rib v globinah morja, so sprejeli njegova izvajanja s toplim priznanjem. Jutri v ponedeljek nadaljuje docent dr. Kuščer svoja poučna izvajanja.
a— Koliko žrtvuje Maribor za šolstvo. Iz pravkar natisnjenega proračuna mestne občine mariborske za leto 1936/37 je razvidno, da žrtvuje Maribor za šolstvo skupno 1,347.480 Din, in sicer za L deško narodno šolo in II. otroški vrtec 99.108 Din, za II. deško narodno šolo in I. otroški vrtec 62.936 Din, za pomožno šolo 5.30P Din, za III. deško narodno šolo in m. otroški vrtec 109.196 Din, za IV. deško narodno šolo 99.461 Din, za I. dekliško narodno šolo 59.250 Din, za II. dekliško narodno šolo 51.769, za II. dekliško narodno šolo (v novem poslopju) 93.151 Din, za IV. dekliško narodno šolo 62.818 Din. Za stanarino nčiteljstvu gre 210.000 Din, za izredne šolske nabave 40.000, za potrebščine za revne učence 30.000 Din, za nagrade veroučiteljem 45.000 Din, za prispevek upravnemu odboru državnih meščanskih šol 339.388 Din, za drage izdatke Pa 38.100 Din.
a— Velika kuharska razstava v hotel* »Orln<, pojedina slanikov in razstava specialnega peciva, močnatih jedi, tort Itd. v sredo 26. od 8. do 17. na strešni terasj. Cenjeni obiskovalci dobijo za 10 Din vino, mrzel prigrizek ali močnato jed. Razstavljene jedi bodo na prodaj po 17- uri tudi po por-cjjah v restavraciji. V soboto, nedeljo in pustni torek koncert! Specialno pecivo in mrzle plošče. Od 27. naprej vinska razstava! V torek 25. t.m. bo tudi razstava peciva!
a— Zdravniško društvo v Maribora vabi člane na redni občni ztoor, ki bo v petek 28. tm. ob 20. v Mariborskem dvora. Dnevni red je na vpogled pri tajniku dr. Vedjaniču v splošni bolnišnici
a— Za 7 milijonov dinarjev vrednosti je
izvozila lansko leto tukajšnja tvrdka Abt razne perutnine v inozemstvo, in sicer je šlo 309.329 kg v Nemčijo, 177.402 kg pa v Italijo. S prepovedjo uvoza perutnine v Nemčijo je bil zadan obmejnemu kmetijstvu občuten udarec. Tvrdka Abt je morala radi tega opustiti od 80 zaposlenih delavcev in delavk 60.
a— Šesto kolo šahovskega tekmovanja za prvenstvo Maribora se je odigralo v petek zvečer v Centralu. Kukovec je premagal Biena, Lešnik Mešička, Stupan Lob-kova, Pergler Dobrilo, Sterniša pa Šuštarja. Partija Konič: dr. Lippai se je končala remis. Tekmovanje se bo nadaljevalo v petek 28. t. m.
Z. K. D.
DANES OB 11. URI
VIHAR
rusko-sovjetski velefilm Vstopnina samo 3.50 Din.
a— Veseli postni prissrf v
dališžu. Starši, privoščite otrokom veselje in pošljjte jih* v nedeljo v narodno gledališče. Spored bo zelo zabaven in mičen. Razen dekliških šol bodo sodelovali tudi mali harmonikarji. Cisti dobiček je za počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
a— Vagonarska kolonija. V Dajnkovi ulici se je vagonarska kolonija povečala za 10 novih vagonov. Z ozirom na množeče &e prošnje bo mestna občina najbrže doba-vila še 25 vagonov.
a— 67 ljudi v kleti sredi Maribora! V kleti v Levstikovi ulici 9 domuje 10 strank s 67 člani družine, ki plačujejo najemnino od 35 do 60 dinarjev mesečno. Vse je kri-žem-kražem pomešano, le nekatere družine loči lesena stena. Neverjetna, a žalostno resnična slika naših socialnih razmer!
a— »Pospravljajoči« hišnik. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je včeraj obsodil 35 letnega pleskarja Antona Uran-jaka iz Maribora na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je ukradel po-sestnici Olgi Kosarjevi v Koroščevi nlici, kjer je bil zaposlen kot hišnik, razne Predmete v vrednosti več tisoč dinarjev. Svoji gospodinji je ukradel prav vse. kar mu je prišlo pod roko, predvsem pa perilo, obleke, zlatnine ter tudi nekaj gotovine. Dejanje je izvršil v časn od meseca junija do avgusta 1935.
u— Iz bede je hotel v smrt Na kirurSki oddelek so pripeljali 39-letnega brezposelnega mizarskega pomočnika F. L. s Ceste IX. na Glincah, ki si je v navalu obupa zaradi bednega življenja prerezal žile na zapestju in použil nekaj strupenih praškov. Hitra in skrbna pomoč v bolnišnici je obupanca vrnila življenju.
pride!
emil zola
ANA STEN
NANA
Iz Škofje Loke
3— Smrt najstarejše Škof jel očanke. Te dn» so pokopali na loškem pokopališču 94 letno Marijo Mohorjevo, ki je bila najstarejša Skofjeločanka. Mlada leta so ji potekala pri Dv. Duhu, zadnja leta pa je preživela v Fužinskem predmestju pri nečaku Jožetu Marguou, mizarju. Pokojnica je poslednja leta prestala dokaj hudega, saj jo je priklenila bolezen ceKh šest let na bolniško postel. Blag ji spomin!
šl— Predstavniki sadjarskih podružnte te Sore, Selc, Sovodnjega, Gabrka, Trate, Poljan tn Škofje Loke se bodo zbrali danes ob 9. v škofji Loki v svrho posveta za povzdšgo sadjarstva v Škofjeloškem okraja.
Iz Kranja
r_Zdrnienje krojaSev m kroJaBe v Kr»-
njn priredi prikrojevalni tečaj za damsko kro jenje, ki se začne v začetku marca. Prijave se sprejemajo pri predsedniku Novaku Josipu, Kranj, Blejvreisova 29.
Z Jesenic
s— Ki»® Radio bo predvajal danes ob S.
popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Pavliha v Ameriki«. Dodatki običajni. Sledi »Pastir Kostjac.
Iz Trbovelj
t— Dobrodelni umetniški koncert Rdečega križa bo 7. marca ob 20. v Sokolskem domu v Trbovljah. Koncert bosta izvajala v prid Rdečemu križu naša priznana umetnika virtuoz na čelu in komponist g. Juro Tkalčič in trboveljski rojak profesor g. Ciril Ličar. Kot virtnoz je g. Tkalčič ie koncertiral v Pragi, na Dunaju, v Pešti, Varšavi, Parizu in Londonu. V Parizu je živel 20. let. Bil je profesor konservatorija v Versaillesu in član več slavnih komornih združenj v Parizu. Po povratku v Jugoslavijo je najprej deloval v Zagrebu kot profesor čela na glasbeni akademiji in je sedaj profesor na visoki glasbeni šoli v Beogradu. Profesor g. Ciril Ličar, je samostojno in v družbi virtaozov, kakor Kociana, Tkalčiča in tenorja Rijavca koncertiral po Češkem, Poljskem, Avstriji, Bolgariji in Jugoslaviji Po turnejah je deloval kot profesor klavirja na akademiji v Zagrebu, zdaj pa deluje na akademiji v Beogradu. Trboveljčani in sosedi se vljudno vabijo, da izkažejo s svojim obiskom čast našima umetnikoma, Rdečemu križu pa pomnožijo dohodke.
t— Dolžniki! V trboveljski občini se vodi akcija dolžnikov brez razlike stanu in po-
Vzroki abesinskih porazov
Nedavni uspehi italijanskega orožja tako v Tigreji, kakor v Ogadenu dado slutiti, kakor da je obrambna sila Abesinije opešala in — kar je še nevarnejše, — kakor da so vojščaki neguševe vojske sploh izgubili voljo do obrambe in napadanja. Vendar si ni mogoče misliti, da bi bila boje-vitost naroda ponehala, pač pa so zadnji neuspehi pripisati izredno slabemu vodstvu in primitivni taktiki cesarskih generalov. Teoretski je neguš res vrhovni poglavar vojske, praktično pa se je izkazalo, da vladar nima niti dovolj potrebne vojaške izobrazbe niti dovolj energije, da bi posamezne poveljnike prisilil k enotnemu nastopanju na frontah.
Rasi, fitaorari, dedžasmači in kakor se že imenujejo službene stopnje v abesinski vojski, vodijo vojno vsak za svoj račun, ker jim manjka temeljne zavesti skupnosti, brez katere niti misliti ni na kak uspešen odpor proti sistematski Prodirajočim in moderne strategije Be poslužujočim italijanskim četam. Sicer bi ne bili doživeli, da so vojaki rasa Mulugete, ki je vendar vojni minister, čisto mirno gledali, kako so čete rasa Sejuma ginile v ognju italijanskih strojnic. Sam vojni minister je smatral, da je bitka zadeva rasa Sejuma in da ge njega prav nič ne tiče. Tudi v primeru,
ko so Italijani z vso silo pritisnili na ra*a Desto, se ostali poveljniki niso zmenili, da bi prišli ogroženemu na pomoč. V črne kodraste glave amharske aristokracije še ni prodrlo spoznanje, da pridejo vsi na vrsto, ako se ne bodo složno in solidarno bili v&i za enega.
Človek bi mislil, da Abesinci postopajo po strateških načrtih svojih belih inštruktorjev in svetovalcev, od katerih so mnogi v svetovni vojni bili člani generalnih štabov in so samostojno vodili večje vojaške edinice. Toda ravno v tem je pomanklji-vost neguševe generalitete, da je potisnila vstran vse moderne strokovnjake in se vrnila k stari taktiki Amharcev: vsak ras se bojuje zase vsak naj sam gleda, kako se bo izmotal iz težav.
Evropski svetovalci so popolnoma odstranjeni iz vladarjeve bližine. Poslali so jih v Desijo, kjer so jim odkazali posebno taborišče, zagrajeno z bodečo žico in zastraženo, kakor da gre za na jopa sne jše tipe. Se hujša je usoda onih belgijskih častnikov, ki so bili kot inštruktorji dodeljeni podrejenim poveljnikom daleč v pokrajini. S temi Postopajo poveljniki naravnost kruto, smatrajo jih za ogleduhe in izdajalce. Belgijsko poslaništvo o nekoliko teh ne-
srečnikih nima že lep čas nikakih obvestil.
V Abesiniji se je namreč skoro preko noči izprevrglo prvotno nvaževanje tujih strokovnjakov v silovito sovraštvo proti belcem. Belgijski polkovnik Ruehl je naslovil na cesarja oster dopis, ki sta ga sopodpisala še dva druga belgijska častnika, in dal ostavko na svoje mesto. Značilno pa je, da je bila ta ostavka takoj sprejeta, dasi še ni tako dolgo, odkar so polkovnika v Abesiniji Pozdravili z navdušenjem in 7. odprtimi rokami. V začetku vojne so se v Addis Abebi silno prestrašili in vsaka pomoč belcev jim je prišla prav. Začetni uspehi obrambnih bojev, ki jih ja pripisati samo strategiji inštruktorjev, pa so Amharce opogumili in danes sodijo, da je neguševa vojska v vsakem pogledu boljša od katerekoli evropske in, kakor vse kaže, Podlega tudi cesar tej pretirani samozavesti. Hajle Selassije je popolnoma obdan od pristašev starega načina vojskovanja. Na čelu slednjih stoji cesarjev osebni tajnik Volde Georgis, ki je danes baje prerastel že vse ministre in je vse odvisno od njegove besede, dasi možak nima najmanjšega pojma o vojaških zade-cah.
To pesimistično sliko podajajo angleški in ameriški podaniki, ki žive v Abesiniji že več desetletij. Ti ugotavljajo, da je vse cesarstvo zajel val sovraštva do belcev in vsi ukrepi vlade nosijo ta pečat. Nosilci
Alf so pljučne bolezni ozdravljive?
A To nad vse v«iao vprašanje zanima očitno vae, ki trpe na -*-«. katarja M pljučnih vrhov, Mstarelera kanjo, sastuzeoostl, dolgotrajni hrlpavosti in hrlpi, a doslej Ae niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega Aef-zdravnika v zavodu sa fincenkuro o temi: >AU ae dado pljučne bolezni ozdraviti ?< Da rfamn vsakemu oolnitni priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo to knjigo vsakomur brezplačno m franko v splošni blagor. Treba je samo pisati dopisnico (frankirano s Din 1.75, ■ točnim naslovom na: PUHCLMANN & Co.
Beritn «14, MHggcIsti—e Nr. 25-25*. Odobreno od min. aoc. pol, sani te ts ko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XH 1933.
klica, da se vpišejo v Društvo dolžnikov v Ljubljani Kdor želi da se razmerje med upnikom in dolžnikom pravilno reS, naj vstopi v to društvo. Vpisuje in daje zadevne informacije g. Miloš Rozin, poverjenik za občino Trbovlje.
t— Dobrodelni koneert 7. marca ofc 20. v Sokolskem domu.
Iz Novega mesta
n— 2ele«njčarska jubilejna knjižnica je imela • redni občni zbor preteklo nedeljo v lokalu pri Obrezu. Zbor je vodil predsednik šef prometne službe g. Alojzij Kavšek, ki je v kratkih besdah orisal delovanje te kulturne ustanove. Podroben pregled o knjiž-njčnem poslovanju je podal poleg tajnika, postajnega načelnika g. Štefana Jarca, knjižničar in blagajnik, železniški uradnik g. Franc Vovk. Knjižnica ima 180 rednih in 110 izrednih članov. Knijžnica je imela 8292 Din dohodkov in 6.800 izdatkov. Skupno premoženje po odpjsu je 75.0C0 Din. Knjižnica posbije ob torkih in petkih zvečer (pozimi od 18. do 20.30. poleti od 19.30 do 21.30). Pri volitvah je bil ponovno izvoljen star odbor s predsednikom g. Kav-škom.
n— pokradeni jermeni. Neznani tatovi so
se v minilih nočeh lotili veljkih transmi-sijskih jermenov. Odnesli so jih g. Banu v Trebnjem, banovinski gospodinjski šoli v Mali Loki, posestniku in trgovcu g. Brove-tu v Starem trgu, gostilničarju g. Zurcu v Trebnjem, žagi v St. Rupertu in g. Kolencu na Mirnj. Ker bodo tatovi prav gotovo hoteli jermene vnovčiti, se občinstvo svari pred nakupom tega blaga in se obenem naproša, da sumljivega prodajalca prijavi najbližji orožniški postaji.
Iz Laškega
I— JrtMlej. Gospa Rosalija Fereračakora, soproga upokojenega finančnega komisarja, je te dni praznovala svojo 501etnico, njen življenjski jubilej pa je bil združen tudi z jubilejem dolgoletnega uspešnega udejstvovanja na gledališkem odra. Slav-ljenka izhaja iz nacionalne rodbine Jan-ger z Vranskega. Njen soprog, g. Miloš Ferenčak, je prej služboval v Slovenjgrad-cu in Šmarju, leta 1919. pa sta ogledna zakonca prišla v Laško. Gospa Rozalija se je ves čas z največjo vnemo udejstvovala na narodnih in pozneje na sokolskih gledaliških odrih, je pa tudi -meta sodelavka v drugih nacionalnih in dobrodelnih društvih, zlasti pri CMD in pri društvu »Blago srce«. Vsi, ki jo poznajo, ji čestitajo in želijo Se mnogo, mnogo srečnih let!
Iz Ljutomera
lj_ Gasilska iupa Ijmtomerska je imela 16» t. m. občni zbor. Zboru je predsedoval župni starešina g- Lovro Kuharič. Iz poročil funkcionarjev je razvideti, da je v župi včlanjenih 54 čet. Izvršujočih članov je 1320 rezervnih 152, častnih 59 in podpornih 668 ' Gasilstvo ima 56 gasilnih domov, " gasilnih avtomobilov, 19 motornih brizgaln in 45 ročnih brizgaln. Požarov je bilo v preteklem letu 36 ki so uničili za preko 850.000 Din narodnega premoženja. Obvarovalo pa je naše gasilstvo za preko 4 milijone premoženja. 0 kulturno - prosvetnem delu župe je podal obširno poročilo prosvetni referent podstarešina g- Joža Hrastelj. Iz njegovega poročila je razvidno, da so pri vseh četah ustanovljeni kulturno-prosvetni odseki ki so imeli le v prvem letu 162 predavanj. Gasilstvo je sodelovalo pri vseh javnih cerkvenih in državnih proslavah posebej ali skupno z ostalimi narodnimi in prosvetnimi organizacijami. Kulturno - prosvetni odseki so uprizorili 17 gledaliških iger in 30 drugih prireditev. Župa je 9. in 10- januarja priredila dvo-
'KINO AJDRIAN, Št. Vid1"
Prinašamo Vam velefilm o tretji križarski vojni — o bojih za Kristusov grob, epopejo krščanstva
»KRIŽARJI"
Predstave: danes ob 4., 6. in 8. nrl
Rezervirajte mesta od 9.—11. dop.
tega pokreta so ravno oni ki so se Šolali v Angliji, Ameriki ali kjerkoli drugod. Prinesli so iz šol hudo sovraštvo do belcev in sedanji položaj jim nudi dobrodošlo priliko, da dajo duška svojim čustvom. Mora pa se priznati, da njihov srd ni čisto neupravičen. Samemu zunanjemu ministru so se v Ameriki dogodile prav čudne stvari, ko je pred leti imel nekak državni posel v Wa8hingtonu. Dokler je fungiral kot odposlanec svoje države, se mogel načuditi ljubeznivosti Američanov, ko pa &e je hotel kot zasebnik ogledati Ameriko, so ga kot črnca podili iz vlaka, iz kavarn in restavracij — ponekod celo z brcami Ponosni mož se je vrnil domov strahovito razočaran in jezen na vse belce.
Položaj v Abesiniji je zdaj tak, da se krivda za vse pripisuje belcem, pa naj se že zgodi karkoli Seveda pa ravno to lahkomiselno naziranje lahko postane za Abe-since usodno, saj je jasno, da se ne bodo mogli dolgo upirati, ako se ne bodo zavedli napak, ki jih delajo, in jih ne bodo odstranili. te itak je tehnična stran abesinske vojske več ko nezadostna, strategija vse prej ko moderna. Ako pa se bo še nadaljevala medsebojna ljubosumnost mogočnikov, ki se često izrodi v škodoželjnost, če jo ta ali oni od Italijanov izkupi. potem seveda tehnično izborno opremljene, dobro disciplinirane in enotno vodene italijanske čete ne bodo imele težkega posla.
dnevni župni tečaj, ki se ga Je udeležilo skupno 325 članov.
lj— Osebne vesti. Na meščanski Soli ja bQ imenovan za honorarnega nastavnika dipL filozof g. Ivan Hrečič. Ker sta meseca decembra prispela na šolo absolvent višje pedagoSke gole g- Rafael Berce ta honorarna nastavnica gdč. Terezija Ros, je učiteljski zbor zaenkrat kompleten in pouk ni več reduciran.
Iz Pto)a
fjt— Občinske zadeve. V četrtek je bfta itrctja redna seja mestnega sveta pod predsedstvom g. dr. Rcmaca, kš j« poročal, da je Mestna hranilnica v Ljubljani pristaja aa odplačevanje dolga z obrestmi vred letino po 100.000 Din. Lz poročila upravnega odlseka izhaja, da se je v »vrbo organizacij« kontrole v mestnem gospodarstvu izvoiil odsek, ki bo vsak mesec pregledal poslovanje mestnih podjetij. Ta odsek se bo vsakega pol leta na novo konstituiral. G. Koržetu Francu, najemnSou kavarne »Evrope«, se je priznala krajem« potreixa. za kavarno. Tekstilni industriji se je na njeno prošnjo odmerila nraznina za bda-go v pavšalnem znesku letno po 6000 Din, — Šolski mladini meščanske in osnovne Šole se dovoljuje brezplačno kopanje v mednem kopališču do konoa maja (vefljavno samo za prhe in samo v dneh pred soboto). Iz poročila kuratorija Dijaškega doma izhaja, da mkaemje računski zaključek 13-24K50 Din izgdbe. Premoženje doma pa maša 106.951.67 D%v vendar se bodo mo-rato od tega zneska Se črtati dulbiosjne terjatve, ki znašajo 39.951.21 Dia, tako da bo znašalo cisto premoženje le 47.000.46 Din.
j— Podružnica Kola jtrgosloven^kth »e-sfer priredi na pustori torek popoldne v Oficirski čitalnici otroški dirmdaj. Začetek ob pol 15. Maske dobro doSe. Vstopnina za odrasle 5 Din.
Občinsko gospodarstvo na Jesei
n
Jesenice, 22. februarja
Ker je zastopnik manjšine iznesel V javnosti (V »Siorencu« 16. t m.) potvor-jeno sliko o delovanju sedanjega in prednjega občinskega odbora, je potreben to-cli javen odgovor.
Toliko hvalisand prejšnji ofcčtoafci odbor je pustil sedanji večini mč več in neč manj kakor 1JS59299- dolga, ki ga je najela občina L 1927 in 1929. Za polovico itega dolga sploh ni bil napravljen noben amortizacijski načrt. Za znesek 787.000.-m nikjer razvidno, kam in kje se je porabil, ker ni na občini nobenih računov in potrdil, ker so bile priloge menda L 1929 po žgane. Ali naj bo tako poslovanje nam za vzgled, ko nam nočete priznati, da je sedanja uprava, ki vam je toHko napoti, uredila te dolgove m j»ti *«dno
odplačuje?	_
Sedanja oprava Je piacefct naoteeerai
in amortizaciji dos*ej 613.800.- Dn* medtem ko prejšnja hvalisana uprava t ooti letih m plačala na obrestih in emortiBa-«jB več ko 85.000.- Din.	.
Očitajo se večini tudi temSL Prebuja uprava ni zbirafla fondov, zato pn Je znala delati dolgove in od milijonskega posojila za vodovod dala za renovirairje cerkve 100.000,- Din, vodovod pa gradila tako, da je nastala za občino Skoda preko 350.000.- Din. Zastopnik manjšine bo mogoče vedel povedati, kje so računi m obračuni za vodovod, na občini jih )e le za 80.000.- Din.
Edini fond, za katerega pa pre#n)a uprava nima nobene zasloge je kaldrnšn-ski fond, bi se je zbiral od l 1920 dafje. Prejšnji upravi pa tega ni bilo dosti, ampak je še najela posojilo na ta fond v znesku 1,700.000.- Dm, tako, da dolgo vrsto let dolg ne bo poravnan, ker je treba letno kriti iz donosa kaddrmane preko 100.000.- Dšn za obresti in amortizacijo.
Carinarnica fi ne občinska taša je stala preko 3 milijone dinarjev in na njej Je Se dolga 1,700.000,- Din.
Prejšnja hvalisana uprava je zapostDa sedanjemu občinskemu odboru skupnega dolga 3,559.299.- Din. Sedanja uprava bi s takim denarjem napravila več, kakor pa je napravila prejšnja; ki kritizira zbiranje fondov in se hvali, da je tz tekočih dohodkov zgradila vodovod pri Sv. Križu, »neutrudljivo« gradila. Sirila tn večala ter lepšala Jesenice, tafko da moramo danes na vseh koncih popravljati, jisstf tudii pri kanalizaciji Ta kanalizacija Je staila 1,300.000- Din, pa jo mora sedanja uprava popravljati
Za jeseniške ceste te nHc^ ti Jfc Je spravila sedanja upraiva v najbodJSi red. kolikor je mogoče, ni našdl zastopnik manjšine nobene besede, pa je morai Hi v gore, da je našel gorska potau ki Jfh vsako deževje pokvari.
Na Jesenicah te v ceS Ju^rfuiftl ** bflo obrtnika, ki bi zna! izdelati tak Staro-■ prlni voz, kakor ga Je naročila prejšnja uprava. Ta enostavni voz je prišel preko meje in se je plačalo carine M.000- Din, voz sam pa je stai ie 23.000,- Din, skupno torej 47.000.- Din- Jeseničani so lahko nanj ponosni!
Pri vsem neotrodljivem dehi pe prejšnja uprava ni videla potrebe za kanalizacijo na Cankarjevi cesti ampak jo gradi sedaj JNS večina.
Za sirotišnico določeno hišo je preJSnja trprava dala v najem, tafco da je odvzeta prvotnemu namenu.
Občinska manjšina naj bo prepričana, da bo JNS večina tudi brez njemb »«-oveitov v letošnjem letu zgradila vodovod pod Mežakljo, razširila razsvetljavo, zgradila gasilni dom, za kar so finančna sredstva iz nabranih fondov te tekočega proračuna aaggj^na.
Gospodarstvo
Naš kliring z
Po najnovejšem izkazu Narodne banke o stanju aktivnih kliringov, se je saldo nem-ikega klirinškega dolga (po starem in novem računu) v zadnjem tednu za malenkost dvignil. Dne 20- t.m. je znašal 461 milijonov Din nasproti 453 milijonom pred enim tednom. 463 pred 14 dnevi in 378 milijonom pred tremi tedni.
Zadnje tedne se opaža večja živahnost v plačilnem prometu z Nemčijo. Zanimanja naših uvoznikov za nemške klirinške čeke je prav znatno in je pričakovati, da se bo uvoz blaga iz Nemčije precej dvignil, kar bo končno dovedlo do zmanjšanja salda. V novem računu se tudi ne opaža več naraščanje nemškega dolga, kajti po novem računu znaša saldo le 4.3 milijona mark, kolikor znašajo neizkoriščeni klirinški čeki naših izvoznikov v Nemčijo, po starem računu pa znaša saldo 21-5 milijona mark. Tc-čai nemške marke se sedaj stalno giblje na višini nad 14 Din in fluktuira med 14.30 — 14.60 Din. dočim se je pred 15. januarjem tečaj za klirinške nakaznice te s težavo držal na 14 Din in ie ponovno zdrknil izpod 14. Navzlic nekoliko višjemu tečaju ie nakup klirinških čekov od strani uvoznikov nemškega blaga sedaj ugodnejši, ker lahko naš uvoznik ves dolžni fakturni znesek poravna s cenejšimi markami, dočim je pred .15 iamiariem lahko poravnal s cenejšimi klirinškimi nakaznicami le polovico fakturnega zneska Pri tečaju 14.40 Din za klirinški ček dobi sedaj uvoznik nemškega hlapa marke nasproti oficielne-irn' tečaju za pkoro 17 odst. ceneje
Naši izvozniki ki imaio še stare klirinške nakaznice, ki so bile izdane pred 15. januarjem t-1.. so seveda navezani, da proda io te nakaznice Narodni banki ali pa da čakajo na vrstni red izplačila- Beograjske »Trgovačke novine« priporočajo Izvoznikom, ki imajo še klirinške nakaznice iz novembra in derpmhra lanskega lpta ter iz iobe ; pred 10. januarjem 1.1. da jih proda io, ker !
bodo morali sicer po informacijah tega li sta čakati na kronološki vrstni red izplačila 2 do 3 leta. Klirinške nakaznice, ki so bile izdane do 15- januarja in nosijo številko. ki presega 15186, pa se sedaj enaso tretirajo, kakor novi klirinški čeki in se lahko v celoti prodajo na borzi. Do 20. t. m. so bila izvršena izplačila iz nemškega kliringa po kronološkem redu šele do avize št 9584 od 2. julija lanskega leta. Po kronološkem redu se izplačujejo stare klirinške avize iz sredstev, ki dotekajo na klirinški račun pri Narodni banki od vplačil naših uvoznikov ki morajo za blago, uvoženo do 15. januarja t L, plačati še 50 odst. fakturne vrednosti v kliring, dočim ostalih 50 odst. lahko poravnajo z nakupom cenejših klirinških čekov na borzi.
Kakor poročajo iz Beograda se bo nemška jugoslovenska komisija, ki Je sestavljena v smislu trgovinske pogodbe, sestala v prvih dneh marca v Beogradu. Pri tej priliki bo prišlo ponovno do razprave vprašanje plačilnega prometa, zlasti glede lež-koč. ki so v zadnjem času nastale zaradi tega. ker Nemčija omejuje uvoz Jugosloven-skega blaga, da se ne bi njen klirinški dolg se nadalje dvignil.
Likvidacija italijanskega kliringa le ro-časi napreduje. Dne 20. t-m se je saldo italijanskega dolga zmanjšal na 166 milijonov Din (46.6 milijona lir) nasproti 171 milijonom pred enim tednom. 173 milijonom pred 14 dnevi, in 175 milijonom prod tremi tedni. Poslednja izplačana aviza iz skupine terjatev izDod 100 000 lir nosi datum od 16 oktobra preteklega leta.
V kliringu z Bolgarijo se i« naš aktivni saldo v zadnjem tednu povečal od 196 000 na 451 00^ Din in morajo naši Izvozniki čakati na izplačilo 33 dni. V kliringu s Turčijo pa je turški klirinški dolg narasel od 1.9 na 2.0 milijona Din in le treba čakati na izplačilo 72 dni.
Bvlg pomorskega prometa v lastskeira letu
Naš pomorski promet je v prsteklrm letu zabeležil nov lep razmah Statistika vsega pomorskega prometa sicer še ni izdelana in zaenkrat ni mogoče podati celotnega pregleda, vendar nam pravkar sestavljeni podatki o tonaži v naše luke došiih ladij nudijo že prav zanimivo sliko razvoja Tonaža ladij, ki so pristala v naših lukah, se je lani v primeri s prejšnim letom povečala za 5.4%. Dvignila se je namreč za DSj.OOO registrskih ton na 18,362.000 reg. ton. Primerjava s prejšnjimi leti nam kaže da je ladijski promet naših luk že znatno večji, nego je bil pred nastopom gospodarske krize. Tonaža v luke došiih ladij 3e je zadnja leta gibala takole (v milijonih reg. ton.):
1924. 1927. 1930. 1933. 1934. 1935.
7.51 11.S2 15.30 16.42 3tf.38 1&S6
Ladijski promet naših luk je do leta 1931 stalno naraščal in je v tem letu dosegel 1S.70 milijona ton. Zaradi krize je nazadoval le v naslednjem letu, ko je padel na 15.j9 milijona ton, toda že leta 1933 se je zopet dvignil na 16.42 milijona ton, predlanskim na 17.38 milijona ton, lani pa na 18.36 milijona ton, kar je že mnogo več nego v zadnjih letih pred krizo, ko se je ta ladijski promet luk gibal na višini okrog 15 milijona ton. Povečanje prometa v zadnjih letih je seveda pripisati predvsem razvoju obalne plovbe, ki narašča v okrog 15 milijonov ton. Povečanje prometa Blagovni promet naših luk, ki je v prvih letih krize precej nazadoval se je v zadnjih letih zopet dvignil, zlasti zaradi pre-orientacije našega izvoza, ki se vedno bolj poslužuje cenene morske poti. O razvoju blagovnega prometa naših luk, pa podatki še niso zbrani in objavljeni.
Gospodarske vesti
= Uredba o izrednem odpisu starih davčnih dolgov ne bo podaljšana. Glede na
zahteve, ki so bile iznešene z raznih strani, da se rok veljavnosti uredbe o izrednem odpisu starega davčnega dolga podaljša preko februarja, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal navodilo vsem finančnim direkcijam, da preko davčnih uprav in občin ter preko dnevnih listov opozorijo vse davčne zavezance, da velja uredba o izrednem odpis« starih davčnih dolgov le do konca februarja t. 1. in da v nobenem primeru De bo podaljšana. Nasprotno so dobila davčna oblastva navodilo, da po poteku tega roka pričnejo z najstrožjo eksekutivno izterjavo neplačanih in dospelih obrokov starih dolgov iz leta 1932 in prej.
= Italijanska udeležba pri družbi Do-nan-Dampfschiffahrts-Gesellschaft. V petek
bila na Dunaju važna seja uprave družbe Donau-DamPfschiffahrts-Gesellschaft. na kateri je bilo sklenjeno, da se delniška gla-v-Dica poveča za 10 milijonov šilingov z izdajo 5% prednostnih delnic, tako da se bo povišala na 21.6 milijonov šilingov. Nove delnice prevzame italijanska finančna skupina, ki jo tvorijo poleg italijanskih državnih železnic razne paroplovne družbe. V upravni svet družbe bodo kooptirani predstavniki nove italijanske skupine. Ustanovljen bo tudi poseben sindikat večine delničarjev, v katerem bodo imeli važno besedo novi italijanski delničarji. Bilanca družbe za Preteklo leto še ni končno sestavljena, vendar se doznava, da bo izkazala manjši dobiček, ki pa je seveda omogočen le zaradi tega, ker dobi družba od avstrijske drža-ve subvencijo letnih 2.3 milijona šilingov.
= Zborovanje dolžnikov. Pripravljalni odbor Društva dolžnikov v Ljubljani sklicuje za 1. marec t. 1. ob 10. dopoldne v Trgovskem domu veliko gospodarsko zborovanje. Vabilo na to zborovanje
poudarja, da je njegov namen postaviti zahteve v obrambo eksistenčnih pravic ] dolžnikov. Izredne razmere zahtevajo izredne zakone. Društvo dolžnikov bo ob tej priliki formuliralo svoje zahteve po znižanju obrestne mere za posojila, po uveljavljanju nujnih gospodarskih zakonov za omiljenje krize in oživljenje gospodarstva, predvsem pa ustavitev vseh eksekucij in javnih dražb. Končno gre zahteva dolžnikov za tem, da se izda zakon o razdolžitvi vseh stanov in o izplačilu zamrznjenih vlog.
—	Nove predsedtvo Industrijske zbornice v Beogradu. Na prvi plenarni seji novoizvoljenega sveta Industrijske zbornice v Beogradu je bdi izvoljen za predsednika zbornice Vlada K Hič, za prvega podpredsednika Mihajlo K. Sonda in za drugega podpredsednika Bdja Panič. Izvoljeni so bili ob tej priliki tudi člani stalnih zborničnih odborov, ki so ae takoj konstituirali. Za predsednika ftaančno-kontrol-nega odbora je bil izvoljen dr. Ferdinand Gramberg, za predsednika carimsko-pro-metnega odbora Vasa J. Jovaoovič in za predsednika socialno političnega odbora Milan Vapa
= Naš izvoz živine v Avstrijo ln Češkoslovaško. »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« je pričel objavljati podrobne izkaze o razdelitvi kontingentov za izvoz živine v Avstrijo in Češkoslovaško. (Razdelitev vrši kakor znano urad za kontrolo izvoza živine pri Zavodu ia pospeševanje zunanje trgovine). V Petih tednih do zaključno 6. februarja je urad dodelil kontingente za izvoz 14.969 svinj in 500 glav goveje živine za Avstrijo; od tega so bila dodeljena kontingentaa dovoljenja izvoznikom v dravski banovini za izvoz 157 svinj in 100 glav goveje živine (na posamezne izvoznike so odpadli naslednji kontingenti: Ekonom, Ljubljana 67 svinj in 30 volov, Semenič, Gornja Radgona 10 volov, Gospodarska zveza, Ljubljana 30 volov, Benko, Murska Sobota 20 volov, Kmetijska družba 10 volov, Po-povič, Ljubljana 45 svinj in Predovič, Ljubljana 45 svinj). — Za izvoz v Češkoslovaško so bila izdana kontingentna dovoljenja v štirih tednih do vključno 26. januarja za 7.077 svinj. Od tega je odpadlo na izvoznike v dravski banovini 80 svinj (PopoviČ, Ljubljana 40 svinj, Predovič, Ljubljana 40 svinj).
= Trgovska bolniška blagajna. Kraljevska banska uprava v Ljubljani objavlja, da se je na podlagi § 5. zak. od 16. julija 1892. vpisala »Trgovska bolniška blagajna, registrirana Pomožna blagajna v Ljubljani« v register pomožnih blagajn pri kraljevski banski upravi.
—	iz trgovinskega registra. S sklepom »reškega sodišča v Kranju od 18. jan. t. 1. je bila dovoljena prisilna uprava zavezancu dr. Francetu Šemrovu kot sodru-žabniku tvrdke« Elektrarna v Kranju Pavel Maver & drug. Za prisilnega npravnika je bil imenovan Kari Češenj, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, podružnice v Kranju. — S sklepom sreskega sodišča v Kamniku od 11. decembra in 20. decembra 1935. in 20. januarja t. 1. je bila dovoljena prisilna uprava rudniškega obrata tvrdke Črna-Kaolin d.d. ter je bil imenovan za Prisilnega upravnika Ludvik Pirnat, arhivski uradnik v pok. v Kamniku.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Konrada Rojnika in Jelke Rojni-kove. trgovcev z mešanim blagom v Loeah pri Poljčanah (poravnani upravnik dr. Fr. Macarol, odv. v Slovenskih Konjicah: poravnalni narok 8. aprila ob 9.. prijavni rok do 1. aprila).
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.34 milijona Din nasproti 4.80. 9.13, 5.50 in 3.71 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so tečaji svobodnih deviz v preteklem tednu popustili Medtem
ko so se prejšnji teden svobodne trgovale na bazi 16.875—16.975 Din švicarski frank, so tečaji v preteklem tednu popustili na bazo 16.675 Din za Švicarski frank. To nazadovanje tečajev je Posledica intervencije Narodne banke. 2e nekaj tednov intervenira Narodna banka v privatnem kliringu v deviz! London, ki je zaradi tega popustila od 256 na 251.50 Din za funt Sedaj pa je Narodna banka krog svoje intervencije še razširila in je pretekli teden pokrila vse povpraševanje na bazi 16.675 Din za švicarski frank. Zaradi tega je tečaj francoskega franka v svobodnem prometu popustil odo 3.44 na 8.38 tečaj dolarja pa od 51.50 na 50.40. Avstrijski šilingi, ki so se ob koncu prejšnjega tedna v Privatnem kliringu trgovali po 9.40 bo se v teku minilega tedna okrepili na 9.55—9.60.
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 20.21125, London 15.1050, New York 302.875, Bruselj 51.55, Milan 24.30, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.80. Berlin 123. Dunaj 57, Stockholm 77,85, Oslo 75.85, Kobenhavn 67.45, Praga 12.68. Varšava 57.70, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Blagovna tržišča
ŽIVINA
+ Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem 21. t. m je bilo pripeljanih 132 svinj. Prodanih pa 52. Cene so bile naslednje.: mladi prasci, 5 do 9 tednov stari 75 do 120 Din. 3 do 4 mesece stari 140— —200 Din. 5 do 7 mesecev stari 230—810 Din za komad: svinje so se prodajale po 5—6.50 Din za kg žive odnosno 7—9 Din za kg mrtve teže.
BOMBA?..
+ Liverpool, 21 februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 5.88 (prejšnji dan 5.88) za julij 5.70 f5.69).
4- New York, 21. februarja. Tendenca komaj s tal na. Zaključni tečaji: za marc 11.29 (11.36). za julij 10.51 (10.54).
VINO.
* Vinsko tržišče v dravski banovini (22. L m.). Cene vinu v dravski in r drugih banovinah se niso nič ua bolje izpremenile. zakaj kupčija je še vedno mrtva. Navadna rdeča namizna vina se Prodajajo po 2.75 do 3.25. boljša po 3.50 do 4, izbrana po 4.50 do 5.50. bela navadna po 2.50 do 3. boljša po 3.50 do 4.50 in sortirana, aromatična po 5 do 6 Din. liter. Cenejša so seveda po razmerju jakosti dalmatinska, banatska in srbska vina. ki čedalje bolj osvajajo vinski trg celo v izredno vinorodnih krajih dravske banovine. Zato postaja zdaj pri nas živahnejše zanimanje za zadružne prodaje in so se tudi na sejah banovinskega sveta slišali izpodbudni predlogi v oživljenje takih združenj.
Iz življenja na deželi
DOBROVA. Nedavno je imel Rdeči križ redno skupščino, ki jo je vodil predsednik m ustanovitelj g. Prestar Ciril, postajni načelnik. Iz poročila tajnika g. Grbca je laz vidno, da ima društvo 72 rednih in 70 podpornih, skupno 142 članov. Poročilo blagajničarike ge. Jele Prestorjeve pa nam pove, da je bilo dohodkov 7232.72. izdatkov pa 6631.72 Din. Društveno premoženje znaša okrog 12.000 Din. V tem znesku je všte* gledališki oder, ki je postavljen v obšrlrni gledališki dvorani društvenih članov g. in ge. Kramerjeve ob postaji. Na skupščini so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. Prestor Ciril, ki že od ustanovitve vodi organizacijo, za podpredsednika posestnik g. Toporišič Franc, za tajnika g. Grbec Franc, ki je obenem tudi predsednik in režiser dramskega odseka, za blaga-jničarko ga. Jela Prestor jeva. ki tudi že od ustanovitve vodi društvene račune, v upravo: g. Cetin Anton, g. Veble Marko, g. Kovačič Srečko, g. Molan. ga. Grbčeva Anica, gdč. Kopinčeva Mioi, ga. Kraimerjeva Rezika in gdč. Ferenčako-va Tončka, v nadzorni odbor pa g. Kovačič Miha, gdč. Tomažičeva "Anica, g. Ovetkovrič Martin in g. Hat ko Miha. Društvo fma tudi sameritanski odsek (13 sa-mairitanov in 12 samaritank), ki je tudi edini samaritanski odred v »rezu. Pripomniti moramo, da ima občina Dobova okrog 3000 prebivalcev v 8 vaseh. V občini je 10 različnih društev med katerimi je RK najmočnejše, pa tudi najmočnejše v vsem srezu. Društvo je imelo od ustanovitve (v 4 letih) 57 različnih prireditev, od teh gledaliških predstav 34 pod spretnim vodstvom g. Grbca in Vebleta. Želimo društvu, da širi še naprej tako uspešno idejo Rdečega križa.
MEŽICA. Po 15-letnem službovanju nas je zapustila učiteljica gdč. Lojraka Vrečko-va, ki je šla na novo službeno mesto v Maribor. Z njo irgubimo marljivo javno delavko. Skoro vse človekoljubne akcije
v	gornji Mežiški dolini so nastale na njeno pobudo. Gdč. Vreokova je prišla k nam po plebiscitu, ko je morala zapustiti svojo ožjo domovino. Na njeno pobudo je bilo leta 1921. ustanovljeno Kolo jugoslovanskih sester za Mežiško dolino, v katerem je ves čas živahno delovala. Ustanovila je javno ljudsko knjižnico, ki ji je bila po večini tudi knjižničarka. Dalje ji je bila pri srcu gospodinjska izobrazba deklet in je v zadnjih letih vzorno vodi'a gospodin jako nadaljevalno šolo. Po precejšnji njeni zaslugi obstoji Počitniški dom pri Sv. Danijelu, kjer lahko letuje naenkrat po 30 otrok. Priljubljenost gdč. V ročk o ve je poikazal pos'ovn.l<rti večer, ki sta ga priredila OS in Sokol v Stoparje-
vi	dvorani. Predisedmica podružnice K.TS ga. dr. ReicfomaTvnova s Prevalj ji je izrekla zahvalo za njeno nese^čno delo in ji v znak hvailežno-sti iztočila šopek nageljnov in umetniško diplomo častnega članstva. Za krajevni odtnrr KJS je govorila ga. Krivčenkova in ga. Kapunova ji je izročila namizno uro v spominski dar. Za Sokola pa je govoril starosta g. Von-čina, da nam bodii odhajajoča sestra vzgled pri javnem delu v duhu Tvrševega gesla »Ne koristi, ne slave!« In v duhu teh besed so izzvenele besede gdč. Vreč-kove, 3 katerimi se je zahvalila za počastitev.
ST. VID VAJ> LJDBUAjrO. VeHkoskiop-
tjčno sadjarsko in vrtnarsko predavanje priredi drevi ob pol 20. podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v kinu »Adri-anu«. Govorih bodo g. Anton Lap o rožah in kračenju vrta in doma, g. Kregar Joie • begonijah gomoljnicah jn g. Lenard Frido o pomladanskem, poletnem ln zimskom obrezovanju visokodebelnega, pritličnega in špalirnega drevja. Predavanje bodo spremljale številne krasne akioptične slika Vsj prijatelji sadjarstvu in vrtnarstva se na lo izredno predavanje vljudno vabijo.
ŠT. VID PRI GROBELNEM. V sredo je preminula priljubljena Stantetova gospa Ana Znidarjeva. V lepi starosti 77 let je zdaj sledila ie pred 20 leti umrlemu možu. Zadnja leta je živela pri zetu. tukajšnjem |x>-sestniku. trgovcu in gostilničarju g. Tonetu Naratu. Zapušča tri omožene hčerp in sina posestnika Toneta predsednika naše gasilske čete. Pogreb je bil 21. L m. ob 10. Po-kojnici blag spomin, žalujočim sožalje!
LOČE-ZBELOVO. Kljub vsem gospodarskim nesrečam, ki so nas v zadnjih letih doletele, še nismo izgubili poguma. V začetku. meseca smo imeli ustanovni občni zbor Rdečega križa. Težaven je bfl porod, zato želimo detetu tem boljše razvijanje. Upravni odbor sestavljajo: Predsednik Salamon Ivan, podpredsednik Kriič Janko, tajnica Roža Davidova, Magajnica Wag-nerjeva, odborniki: Weisoh Fric, Košir Anton (Loče), Košir Anton (Ziče), Kragelj Beno, Mlaker Ivan, Časi Janko, Friedl Frane in Crahte Anton; nadzorni odbor: ZiČkar Marko, čuček Josip in WaIlandova Terezija.— Naši gasilci iz Loč so pred kratkim posrečeno uprizorili šaloigro »Maks v škripciw«. Igralci, med njimi tudi začetniki, eo svoje vloge prav dobro rešil L čestitamo! Igrali so dvakrat in sta bili obe predstavi dobro obiskani.
Kulturni pre
Opera „Lady Macbeth"
Se iz rokopisnega materijaa je pootavila naša opera na oder Dimštri-ja Soštakov ča opero v štirih dejanjih (devetih slikah) »Lady Macbeth« iz okruga Mcenk. Snov sta ji zajela tz novele N. Leskova A. Preis in komponist, prevedel jo je N. Strrbof, dirigiral ravnatelj M. Poli:, izrežiral pa prof. O. Sest. LjubLjana je na bliskovito hitra in zmagoslavni poti, ki >0 rodi »Lady Macbeth«, šesto mesten ki jo je vprzori.o Za nami prideta Zagreb in Beograd. Pri nas smo jo vpnizorili pod naslovom »Katarina Izmajlova«, a znana je povsod pod imenom »Ladi' Macbeth« in bi bilo morda umestno, da ostanemo pni tem.
D. Soštukoviič — priimek kaže na poljska izvor — je bil učenec leningrajskega kon-servatorija in je star šele 30 let. Po pripadnosti je sovjetski driarvijan, tudi po misetnoeti. a predvsem je Rua, ki muzri-kalno v ravni liniji izvira iz nova<to:ske petorice in danes logično nadaljuje in poglablja tradicije Musorgske^a, Čajfcovske-ga, Sitravin&kega, Prokotjeva Čerepnima »td. še samonikJejši je, svobodnejši, širši, a ravno tako silno zasidran v d- inači grudi, ki je ni dosedaj zapustil, ker je ne more, klub na vse zastave napisanemu inter-nacionaJizmu, še noben ruska pisatelj, glasbenik, skikar ind.
V gledališke m liartu črtacn. da j« Sošta-©m izjavil: »To snov sem si izbral, ker je novela Leskova po svojem bogastvu v diama/tskih in eooiailndh motivih posebno prikladna za opero, kakoc jo potrebujemo. Menda ni r celi ruski literaturi dela, ki bi podajalo v tako živih barvah položaj žene v stari Rusiji« Prej še pripominja pisec prvega članka, da je skladatelj črpal dramsko vsebino iz novele Leskova iz časov suženistva. Morda misli pri tem na pa-trijarbaino razmerje stare Rusije mod ženo in možem, ko je bila žena še možu pokorna in je včasih zapel nad nio še bič. PrikTapljenih ljudi, duš, pa trgovci niso irnelri, temveč ie pomeščiki, plemenitaši. Trgovki stan je bil in je še morda danes v Rusiji bolj ali men j zaničevan tako od kmeta, kakor gospoda. Ze iz s^me drame sledi, da je bilo razmerje med trgovcem m njegovimi delavci zelo svobodno.
Tudi je bilo v takih napol izobraženih krogih mogoče, da se je hišni gospodinji tako javno približal hlapec, ali pa tudi vse drugo, kar je sledilo iz tega. Da pa je Soštakoviiču dobrodošla ta snov in nasekani položaj žene v stari Rusiji, je pač razumljivo, saj je s to, današnji sovjetski generaciji že ne več razumljivo starore-žimsko zgodbo zarooael nazorno pokazati kakšen velikanski prepad je med sovjetsko, vseh trdih zakonskih spon in ero-tttčnrih strasti oproščeno ženo, ki si po mili volji pod zaščito oblaisti izbere drugega moža, ako se je naveličala enega, zaradi česar odpadejo nujno vse te strahotne posledice, lei se rode iz tega zla in se odigravajo pred nanvi, in pa ženo, kakor je b:ia nekdaj, okovana z verigami zaikona, iz k-rterega se je mogla rešiti trenotno le z zločinom. Poleg tega motiva* pa je v delu še dosti drugih, ki nudfijo sovjetsko usmerjenemu človeku priliko, da se roga nekdanjim institucijam, n pr. umiranje trgovca — starca z duhovniškimi molitvami — glasba je vse prej kot sceni primerna, zlastii v nadaljevanju, — policija, smešenje raznih verskih sekt ki jih j>ooseblja tu čudaški učitelj, spomin na stari zelo razširjeni ruski greh. ko je legal tast v nosteljo mlade snahe, če je moral sin za deij časa z doma _ »ej da bi bil jaz 10 let mlajši« zd»-huje starec — oče. — žandarmerija, podkupnine, itd. itd. Verujemo, da tako opero zlasti v današnji Rusiji radi vidUo in jo poitrebujejo, saj je svarilo pred preteklostjo in zrcalo, v katerem radi vidijo, kaj vse so reformiralo. Evropi morda ta snov ni tako potrebna, nam tudi nI tako razumljiva. za naše živce pa je senzaci ja, a to v prv,i vrsti glasbena senzacija, s»\i takih in enakih literarnih snovi	videli mno-
go v verističnih operah, zlasti pa srno jib čitali v pripovednih spisih velikih in malih ruskih pisateljev.
V strahotni drami pa je tudi dovolj neverjetnosti ki se kljub temu, do je »Rusija dežela tisočerih možnosti«, najbrž ni moglo zgoditi. To je pred vsem cerkvena svatba hlapca Sergjeja z Zinovilevo ženo. Ta se izvrši, ne da bi tako sc vsaj zdi. pop ali kdo drugi vprašal, kje je njen prejšnji mož. To nitS v sedanji Rusiii ni mogoče. Dokaj neverjetno je n. pr. dalje — to je pa že rtvar režiserja, — da bi s-vtntjje. kakor na konando vsi pozaspali zn mizo. Dalje vemo iz ruskih prioovesti. pa tudi sam sem aMša'k. a tudi videl da je bila ruska žandaimeri<ja, oziroma, da so stražniki z že obsojenimi kaznjenci, ravnali, kolikor mogoče rahlo in usmiljeno in je pesem o neusmiljeni žandarmeriji tendienčna. Rusi imajo nebroj primernejših jetniških pesmi. Prisostvoval sem n. pr. sodni obravnavi od vseh novzočih obso-vraženega belega oficirja. Kakor hitro je padla fmrtna obsodba, so prej strogi stražniki odlo?ili orožje ter dopustili, da _ je pristopila k obsojencu prej tako sovražna množica ter ga obsula s tolažili, cigaretami, jestvinamn. Čez uro na»bo je bil ustreljen. To usmiljenje do obsojencev je bistvena in značilna poteza ruskega člove-kn. Poiav starca kot privid je teaterska stvar. Toda vse to je postranskega pomena Drama doseza svoj namen v polni meri. Dosegla bi ga tudi brez glasbe in to je ono, kar operi že vnaprej jamči za uspeh.
IVof. Sestu gre še poseben pok ion aa
ker je znal omis'iti tudi v drugem oziru in estetsko eordialrati dejanja ter uba^iti kdaj pa kdaj erotične, satiričnogroteakne in zasmeMjive namene te vise tvvko ia^no in točno izražajoče muzike, zlesti pa mu je uspelo podčrtati zares prekrasne liiiične momente. Atko le ni bilo mogoče drugače, je dopiistil strahotne brutalnosti ker so bistveni del drame, izognil pa se je v*-mu, kar bi se prev&c približalo ncestetskim realnostim.
Svojo silno težavno naioc-o je reafi kot človek svot-siki izglajenega okusa, kot taie*. kat poznavalec ruskega čicvem. kot duhoviti mojster režije. Tudd vsi liki, ki so bili v tako pestrem številu pcetiwl!jeni na oder, odgovarjajo okolju in običajem ter duhu drame, dasi so po večini evropski izlikani ravno talko pa je inscenacoT g. arh. Fra-nz dal drrjocCkom odgovarjajoče umno kompenirano krajevOo obeležje. B-cAf kot drama je zanimiiva muzia ki jo je k nji ustvaril Soetakovič. Kot konrponta* simfonij ter drugih koncertnih del se pojavlja čim dalje češče na siporedih koncertov. V Ljubljani smo v izvedbi ljubljanske filharmonije «1 pod taktirko g. Matačiča slišali njegovo drugo simfonijo. Ne morem se spuščati v podrobnejšo analizo muzike »Macbeth«; ako bi to hmtel, moral bi delo opisati večkrat in imeti par-tiituro pred seboij. Splošen vtis pa kaže Soštakovrča kot komponista imenzn-}, irns-benih zmožnosti sitne slikar-ike sposobnosti samonikle melodike, ritmike, harmonike in polifonije, prenasčene dramatike, žgoče satire in ekstatične lirike. Njegova instrumentalna spretnost zmore vse ter nam odkriva zvočnosti, zlasti z izrabo skrajnih višin in nižin instrumentov, ki jih ne bi nihče pričakava" Brez dvoma: Sostakovič pomeni nov glasbeni pokrert, a to v isti smeri, kakor so »a začrtali Mu-sorgski, Stravinski, Prokofjev in drugi Odpira pota, po katerih bodo za nj'rn mnogi hodili. Ne da se ta muzika opisati, treba jo je sliearti. Z« same medigre so vsakega koncerta vredne. Pevcem nudi najšrši razmah, ker jim d».iJe svoboden polet poleg orkestra ceo nad njim. Vse partije so pevski zeJo hvaležne, zlasti pa tam. kjer se izlivajo v kantilene, črpane iz glasbenega fo^lornega vira.
Vse naše operno osobje, sodisti, zbor m orkester so pod vodsrtvom g. M. Poliča »Ladv Macbeth« pripomogli do odločilnega nepozabno krepkegfl uspeha. Publika od osupnjenja nad tolikimi novimi vtisi ni prišla do sape, nd mogla datri na široki običajni način izraza svojemu priznanju, toda zaradi tega ta uspeh ni bil nič manj^ marveč še intenzivnejši, globji Vsem sodelujočim čast! Podčrtam pa stvaritve C.j-deikopove. Gostiča, Primožiča, Marčeca, Be-tetta, Banovca, Golobove, Janlra. K izvedbi »Lady Macbeth« se še povrnem.	č.
Sokol
Zbor Sokola v $t Ufu v Slovenskih goricah
V nedeljo 16. t. m. je imel glavno skupščino Sokol ▼ St. IIju v Slov. goricah. Zbora se je udeležil tudi odposlanec župe župni tajnik br. Dojčinovič. Vodil je zbor starosta br. dr. Bačar, ki se je spomnil pokojnega krailja Ue-dinitelja, se poklonil prvemu starešini SKJ Nj. VeL kralju Petru II. in nato podal poročilo. Nepavolj-ne gmotne in politične razmere so zakrivile, da so se morali glavni društveni načrti (zgraditev Sokolskega doma in letnega telovadišča in jjostavitev spomenika Maistru) odložiti na boljše čase. Omenil je premestitev staroste in dveh članic, razrešitev službe br. tajnika m gonjo 2» odtujitev zemljišča, ki si ge je društvo s trudom pridobilo za zgradbo Soko':skega doma in letnega telovadišča. Pozval je člene da kljub vsem neprilikam ohranijo Tyr. ševo sokolsko idejo čisto.
Sledila so poročila funkcionarjev, ki pokazala, da društvo kljub najboljši volji ni moglo več napraviti, ker mu je nodo-stajalo potrebnih delavcev
Pri slučajnostih se je razvila burna debata ker sita poskusita svoje razdiralno delo dva člana, ki sta v zadnjem času presedlala v novo smer im bi ju med letom na bilo videti pri nobenem sokcOskem delu. Tosegli so v to debato resni člani in s trpkimi besedami obsojali sovraštvo načelna h nasprotnikov Sokolstva. Poudarjal so, da bi moralo v te nezdrave razmere poseči državno oblastvo s svojo avtoriteto. da se ne bi več oviral zmagovit pohod Sokolstva in <La se ne bi več preganjali Sokoli, ki so a svojim nesebičnim dedom in s svojo krvjo ustvarjali Jugoslavijo.
Naito je župni odposlanec br. Dojčinovič ocenil delovanje društva in pozval član-stv*X da dela v duhu starih in preskušenih sokolskih »dej m da kljub sedanjim hodim časom vzidrži svojo zgodovinsko postojanko na severni državni meji.
Starosta je zaključil skupščino s pozivom k složnemu ddu vseh članov, ki naj širijo sokolsko misel med narodom ob severni meji v duhu pokojnega kralja Aleksandra I. in ne pozabijo njegovih zadnjih besed: »Čarvajmo Jugoslavijo!«:
Pri volitvah je poverila skupščina svoje zaupanje spet stari opravi.
r"

Kai je še videl poroceva!
Neka} spominov s poti in življenja v olimpijskem mestu
TISKOVNI URAD
Stara je om resnica, da je povsod dobro, doma pa najboljše, toda to pot velja še prav posebno. Ko je bilo zares narejeno, da pajdem v Garmisch, sem bil prav za prav vesel, kajti olimpijade so bolj redke, tako bfeu pa kmalu spet ne bo nobene. Je zato sem še zmerom dobre volje reševal vprašanje valute in še zmerom navdušen pripravljal na kupe cunj in papirjev, ki so potrebni za takšno pot in takšne opravke. In smuči tudi povrhu! 11 stopinj Cefcija je bilo tisti torek zvečer, ko nas je monakovski brzovlak potegnil v noč na oftmpijado v snegu in ledu. Toda takrat o snegu in ledu vsaj po naši domovini še Bi bilo nobenega sledu.
t>a povem, po kaj sem šel tja v Ga—Pa! Predvsem — kot posebni poročevalec! Tristo in še nekaj nas je prejelo takozvane glavne vstopnice z nuimeriranimi brezplačnimi secleži po vseh olimpijskih tekmova-liščih. Na stadionu, pod skakalnicami, na sta d: orni z ledom, na progi za bob, na tribunah nad Riesserskim jezerom in tudi v naši centrali — tiskovnem uradu. Najdragocenejši pa je bil ključek za predal, iz katerega smo dnevno — zmerom pod številko 163 — dvigali glavno gradivo o dogodkih v olimpijskem mestu. Seveda je tisto gradivo odšlo med tem že brezžično v svet in se ž njim samim ni dalo »živeti«. Razen prav majhnim ali prav velikim, ki so imeli fantazije dovolj, da so znali kar fe pisarne zadovoljevati svoje čitatelje, ali pa imeli okoli sebe še štab pomočnikov, ki so opravljali težaško de'o na terenu. Tudi v jugoslovenski koloniji se je nekaterim godilo prav dobro. Toda ti so bili bolj redki...
★
Dalje — kot radio napovedovalec. Aha! To je poglavje, ki ga zdaj tudi ne morem preskočiti s tremi besedami. Dvakrat po četrt ure je od vsega prenosa za Jugoslavijo ost oia speakerju ljubljanske postaje. Prvo nedeljo nas je čakal mikrofon pod strmim bregom Gudiberga brez vsakega pregleda po progi, ob kraju žuboreče publike in sredi dogodkov, ki so bili komaj, komaj vredni opisa. Na vrsti so bile — razen enega naših — same sirote, ki so potovale po progi celo večnost, pa še potem pristale na dnu vse povaljane po snegu in polomljene po vseh delih telesa. Zdaj pa reporter, delaj dogodke, ki jih nikjer ni nobenih! Drugo nedeljo smo stali ob mikrofonu že dolgo potem, ko je zadnji skakalec odSrf v garderobo, kajti pri,rediteljem sta bila dovolj dva skoka vsakega tekmovalcev. Publika se je dvignila proti rzhodom, mi pa smo imeli reportažo — s tekme v skokih. In spet reporter, delaj dogodke. ki jih ni več nobenih! Prav ima oni naročnik z dežele, ki mu ta prenos ni bfl dovolj napet, toda prav imam tudi jaz, če pravim, da je reportaža mogoča le tedaj, če se kaj dogaja. Kadar pa ni dogodkov, pa vse brezžične postaje na svetu vrtijo plošče in godibo. Teh pa v Garmisch nismo vzeli seboj, na posodo jih pa v bližini nismo mogli dobiti. Dirugič bomo storili še to!
★
Dalje — kot fotoamaterr in pogojni dobavitelj najbolj originalnih slik za tisk in propagando. Po polurnem tečaj« — pol teoretičnem in pod praktičnem — mi je prijatelj Tone izročil dragoceno kamero z vsem potrebnim in čez noč sem bil v armadi tisočev onih, ki so tam po ravnem b po hribih streljali za mnogim zanimivim po olimpijski po®omicL Fotografska umetnost je zdaj že zelo te3ka, toda prvo silo in brez garancije je predrt v njeno b?*»H-o že vsak šolar. No. in tako tudi
jaz! Toda lahko je bilo ujeti hišo ali stolp ali skakalnico, ki je tam čakala celih 10 dni na moj napad, toda vse težje je šlo, kadar je ta ali oni smuknil za hip mimo objektiva, pa je bilo treba ujeti ta hip, ki se ni več vrnil nikoli. Tako se je dogajalo — kar priznajmo — da so nekatere plošče ostale neme, brez žive duše, s samo belo pokrajino in rdečo zastavico sredi nje, kajti slavni predmet mojega zanimanja je med tem odnesel pete in šel na ploščo drugemu. Običajno konkurentu! Tako se je primerilo, da je očarujoči drsalski par sredi najlepše figure dobil na mojem posnetku prostora le za obe glavi, vse ostalo — in še glavi povrhu — pa je dobil moj dični sosed, ki je znal takšen par prijeti pravilno. Potem pa še pravijo zlobni jeziki, češ da sem slike pošiljal po svetu z razpisom nagrad za onega, ki ugane, kaj to pomeni. Prijatelj Tone dobro ve, kaj je resnica in kaj fotografija. Pohvali! me je. ko sem se vrnil in to mi zadostuje. Svet pa je nehvaležen do jedra, to je stara pesem, ki velja tudi za tega fotoreporterja.
Tiskovni urad
in „Zwr Li&de"
Več kot polovica živlijemja v znamenitem Ga—Pa nam je potekla v tiskovnem uradu, kjer je ob vhodu plapolala kot s:m-bol velika zelena zastava z raco na sredi. Brez dvoma jih je odtod v onih dnevih cele jate zletelo po širnem svetu, toda konkurenca je bila huda, zanimanje veliko in nič se ni treba čuditi, če je ta ali oni pošiljal te ptice po svetu. V ostalem smo v tem novinarskem simbolu živeli dovolj miroljubno drug poleg drugega in urili živce in vztrajnost v nepopisnem hrupu in trušču, ki se je od ranega jutra do poznega večera stopnjeval od ure do ure. Pogled na to mravljišče štkripajooih spremljevalcev olimpijske borbe je bil prav svojevrsten in so si ga nešteti fotografi — boljši seveda kot oni prejšnji — vzeli za spomin in arhive. Sredi tega pišočega Babilona je užival blaženi mir pisalni stroj »Mercedes« s tipkami v cirilici. Cesto so nanj planili domači ali tujci, toda ko jim je pokazal svoje čudine črke na belem papirju, so osupli klicali še druge, da si ogledajo to neznano abecedo, potem pa so žalostni pji-ščali stroj osamel. Saj še izmed naših ni imel nihče veselja ž njim in tudi Bolgarom ni bil popolnoma po godu, tako da je bil vsemu novinarskemu življu le v spod-tiko in za zamujanje dragocenega časa. —
Stanoval sem »zur Linde«;velika lipa stoji ob vhodu, bog ve, kako in zakaj je zrasla tako visoko sredi te nemške dežele. Zdaj je velika in krepka in je lastnik prav zadovoljen ž njo. Stanovanja so tod skrajno čista in prijazna; povsod je centralna kurjava ter tekoča mrzla in topla voda, kar je za Simuičarja-tekmovalca in smučar j a-iz-letnika najbolj udobno. Slabše kot v sobi se človek naših krajev, ki je vajen dobre in tečne hrane, počuti v jedilnici. List vsebuje celo vrsto učeno nazvanih zadev; ko jih postavijo pred te, pa obstojajo v bistvu iz kosa mesa in nekaj prikuhic v več varijantah, ki pa so deloma komaj užitne, deloma pa malo izdatne. Kruha ne dajejo na mizo kot pri nas, temveč ga je treba naročati in plačati posebej. Sicer pa ga Nemci ne jedo mnogo, ker je tako pač ceneje. Skoraj oibvezna je čaša piva, ki je dobro in ceneno; še več si jih krepi telo z malinovcem ali sadnimi sokovi. Vino je v gostilnah redek pojav; ker nekatere vrste posebej imenujejo naravne, je jasno, da prodajajo še več umetnih. In po teh — pravijo — brni po glavi — tri dni in tri noči, po žepu pa ?e d-»!i. fvrer na

je *zur Linde« eden meščanskih lokalov, kjer živiš v miru na vse strani in tako približno povsod v tem zimovišču. Ljudje so izraziti prebivalci tujsko-prometnega kraja, ki smatrajo vsakega najprej za gosta 6 polnim mošnjičkom in potem šele za tujca, ki bi morda rad dobil nekaj vpogleda v njihovo življenje. Toda za slednje skoraj niso dostopni!
Red in disciplina
to sta dva značilna pojava v Nemčiji, danes še prav poseibno. V vseh mogočih uniformah skrbijo zanja razni bližnji in daljni Hitlerjevi oprode in težko je ujeti besedo, ki bi kakorkoli slepo ne hva'ila vsega, kar so prinesla zadnja tri leta. Celo takrat, ko je zaradi Hitlerjevega prihoda za celo uro obstal ves promet in so ljudje stali drug na drugem ter skoraj do nezgode silili drug v drugega, je bilo slišati le redke osamele opazke, da so minili cesarski časi in je »Fiihrer« vendar že davno na varnem. Toda še ti so bili zelo pritajeni. Izjemno veselje sta mi napravila dva artista, ki sta hotela po lokalih kazati svojo umetnost — grizla in lomila sta železne drogove po vzorcu našega junaka iz Like — pa jih je vsak gospodar kar takoj pognal na cesto. Za dober dim in čašo piva sta se udomačila in odkrito priznala, da ni vse zlato, kar se sveti in jih je še mnogo njima enakih; trda jim prede za kruh, pa morajo molčati ko grob. Sla srta drugam poskusit srečo, toda med tisoči onih, ki so vzklikali prvemu Nemcu, jih nisem videl nikjer. In tudi olimpijsko mesto sta bržkone zapustila razočarana in z edino nado na drug-ačno bodočnost.
»Kraft durch Freude«, ena izmed narodno socialističnih vzgojnih organizacij je v Partenkirchenu v rekordnem času sednrh dni postavila ogromno leseno lopo z galerijami in stranskimi prostori ter odrom na sredini, kjer so se večer za večerom zbirali gostje na zabavo. Za razpoloženje so sikrbe!e godbe, pevci in plesne skupine, večinoma v bavarskih narodnih nošah, med mizami pa. ki jih je bilo zmerom premalo in so bile zmerom zasedene z dvojnim številom, so se suka'e brhke domačinke ter komaj sproti donašale velike vrče temnega piva. Kakor povsod je tudi tamkaj okoli polnoči vstajalo nekaj najbolj navdušenih, da so si v odmorih zapeli še sami, toda na splošno eo vse te zabave tekle v znamenju reda in discipline. Slednjič so semkaj prihajali tudi zastopniki vseh narodov z olimpiade in bi ne bilo čudno, če bi z vrčem piva v roki nekateri ne dobili povoda za ostrejše debate. Toda domači so pazili na vse to ,in vse je bilo v redu. Z napovedjo policijske ure je pri Nemcih drugače kot pri nas; po prvem opozorilu začnejo točno ob uri postavljati stole na glavo. Lopa se izprazni na eno samo povelje, čeprav se marsikdo nerad poslavlja od obilnih natakaric in sladkega piva. Toda za red in disciplino žrtvuje še to!
Zugspitze
Izlet, ki ga za nobeno ceno in niti za 15 mark nisem hotel opustiti, je bila »tura« n° najvišji vrh Nemčije, 2966 m visoko

VRH ZUGSPITZE
Zugspitze. Dogodek, ki bi ga rad opisal na široko, pa je prostora mnogo premalo. Z elegantnim vlakom se odpelješ iz srede Garmischa recimo ob 9. in v 100 minutah izstopiš v hotelu, 36oO m nad morjem. Nekaj časa gre železnica navkreber še tako, potem pa po zobeh. Od Riffelrissa, odkoder je krasen smuk do 800 m nižjega Eib-skega jezera, gre proga na planem, potem pa se skrije v predor, iz katerega ne pride več na svetlo. Vrhnji, postaja je tudi v skali na najnižji terasi hotela, odkoder vodijo vrata v razkošen vestibul z vhodi v razne hotelske prostore ter do dvigala za zadnji vzpon prav do vriia Zugspitze. Ta košara za 25 oseb plava precej zračno še 300 m višje ter obstane pod krovom orjaškega stolpa, ki je obenem tudi razgledna točka. Odtod seže oko — imeli smo srečo — tja do švicarskega Bernine in do venca slikovitih Dolomitov, prav v daljavi pa se dviga v nebo konica ponosnega Velikega Kleka. Skoraj pod nogami pa je vsa dolina reke Inn in neštete vrste divjih grebenov, ki se ob obeh bregovih dvigajo nad njo. Bogato nas je nagradila Zugspitze za 10 dnevno pehanje na njenem vzmožju.
Na povratku nas je mesto Monakovo ustavilo z vabilom na olimpijsko veselico. Res je, da smo imeli novih vtis.ov in slabo prespanih noči že dovolj za seboj, toda takega vabila v predpustnih dnevih mladim ljudem ni treba ponoviti. Tako je tudi naša ekipa do zadnjega dobila svoj j kotiček na tej veliki prireditvi, ki je pri-! vabila razen večine tekmovalcev in njihovih spremljevalcev še na stotine domačinov, predvsem nežnega spola, ki se je prav '<malu udomačil v tem mednarodnem ozračju. Počasi je šlo, kjer si ljudje niso mo-I gli povedati vsega z besedo, prav prisr-\ čno in nevezano pa se je razvila zabava
| pri ii ovirah mizah, kjer so vsaj
! govorili jezik in pomagali iz zadrege še drugim. »Balkanc>i« nismo dobili najsvetlejših prostorov, kar pa ni bila največja nesreča. Vsa ogromna nemška večina je prišla na veselico že v neoporečnih salonskih oblekah, olimpijci na poti pa so kaj-pa ostali v svojih športnih dresih in dali tej prireditvi vsaj pravo slika V ostalem je glavni in nekoliko napeti del minil v dobrih dveh urah in poslej ni bilo več važno, kakšen je bil kdo po obleki. To je prišlo prav tudi našim fantom, ki so kmalu potem vzbudili pozornost marsikatere bavarske deklice. Zelo prijazne in prav vesele so bile in le neradi so se fantje odpravljali na kolodvor. Pa vendar tamkaj nismo pustili nikogar!
Pot iz Monakovega v Ljubljano
je kratka, pa vendar združena z neprijetnostmi, ki človeka, če se sicer rad drži doma. spravi ob vsako veselje za potovanje. Ko prideš na avstrijsko mejo, gleda carina predvsem na tiskano nemško besedo. Ze so izginile lepe ilustrovane revije v rokah čudnega gorečnika, ki je zmagovito odkorakal v naslednji oddelek ter dalje uradoval v tem smislu. Ko so se vsi gorečniki nazadnje zbrali na peronu, so imeli na kupe najnovejših listov iz Mo-nakova ter jih hiteli basat v svoje žepe. Mi pa smo vso pot zijali skozi okno ali pa čitali nekaj onih, ki jih niso dosegli. In nič se ni zgodilo sosedi Avstriji zaradi tega; morda bi si to nepotrebno preganjanje med inozemci lahko prihranila brez nevarnosti za njen prestiž in njeno notranjo ureditev. Ali pa vsaj liste izolirala od meje do meje, potem pa jih vrnila lastnikom. 20 let po vojni bi bil morda ta ukrep dovolj učinkovit!
Prccej je bilo takega in enakega v teh 14 dnevih bivanja med Nemci obojega tipa, še moogo več pa je bilo onega o smuku in skoku, startu in cilju, urah, minutah
ms&L
REUMATIČffEI
BOLEČINE«
"^HIBOLr-"1"1 M« BAHOVEC
V lekarnah 20 tabf. Din 20"—,1 •Ji pa 40 tabl. Din 34i\ Proizvajalec:
apoteka M L BAHOVEC"
LJUBLJANA	t
in sekundah, ter mestih od prvega do zadnjega v vseh mogočih kombinacijah. Najmanj pa je bilo veselja na smučeh, kaJS
dnevi so v februarju še kratki in olknpv
jada je imela spored vsak dan od jutra do večera. Ponoči pa na srmučeh vsaj jaz nisem boljši kot podnevi. To mi je ostalo še od zadnjič in tak se kljub olimpijadi odpravljam tudi v prihodnje leto. Ali pa bom smuči obesil na klin aH jih porabil za prijetno pečico, kjer zdaj polagoma Sirarn spomine in ravnam ude po olimpijski užitkih. Najbolj po onih, ki sem jih imel in jih imam še zdaj, ko se spomnim prenosa dogodkov, ki jih je bilo toliko ln vendar nobenih.	Lav. Struna
Smrt črnogorskega junaka
Podgorica, 30. februarja.
Nekdanja stara Črna gora je bila razdeljena na plemenske kapetanije in vsaka kapetanija je za obrambo dežele izvežbala bataljon vojakov. Med temi bataljoni, ki so imeli svoje zastave, se je v mnogih bojih posebno odlikoval bratonoški bataljon. Zdaj je umrl njegov zadnji zastavonoša — barjaiktar Djoko Muratov Jo-vanovič v starosti 84 let. Ko je bil star 16 let, se je že hrabro udejstvoval v veliki bitki. Leta 1876 je na bojišču prevzel tradicionalni lutkovski prapor, ki ga je pozneje knez Nikola kot simbol junaštva poklonil ruskemu carju. Od leta 1876 je hodil Djoko Muratov iz boja v boj. V prvi balkanski vojni je bil na čelu hrabreg? brato-noškega bataljona pred utrdbami Skadra. Poleg mnogih sorodnikov sta tam padla tudi dva njegova sinova. Baš tedaj, ko je na bojišču padel njegov najstarejši sin, se je rodil njegov vnuk, katerega je krstila ruska velika kneginja Milica. Stari Djoko se je bojeval tudi ob Bregailnici in Drini, sovražna okupacija pa ga je zatekla v domači vasi Lutovu, kjer je stari junak težko prenašal breme tlačanstva. Najbolj ga je bolelo, da se njegov slavni prapor ne vije na Kajmaikčalanu, tolažila pa ga je zavest, da se tam bori njegov najmlajši sin Parvič.
Po osvdbojenju zaradi starosti ni več zapustit svojega Lutova, prihajali pa so k njemu od blizu m daleč po dobre nasvete prijatelji in rojaki. S hrabrim bar-jaktarjem je pokopanih mnogo spominov na slavno dobo črnogorskega junaštva in
požrtvovanja. ............................
Delo
zagorskih Kolašic
Zagorje, 21. februarja.
Kolo jugoslovenskih sester v Zagorju je imelo prve dni februarja svoj 13. redni občni zibor. Delegatka Fakinova iz Ljubljane je izročila pozdrave centralnega odbora, posebej pa še predsednice Franje dr. Tavčarjeve, ob zaključku zbora je pa predavala o vzgoji otrok.
Bilanca dela tega humanitarnega društva je v naši socijalno in gospodarsko tako težko prizadeti dolini zelo lepa. Predsednica Blažičeva ki vse odbomice so s svojim neumornim delom pripomogle, da ja bilo prehranjenih v Zagorju in Lokah nad 150 otrok dnevno. S prodajo oljk so zbrale toliko denarja, da so lahko za veliko noč obdarovale 72 starih ženic. Za božič je bilo obdarovanih 213 otrok z obleko hi obutvijo, 82 starih onemoglih ženic pa % živili. Marsikatera mati ve, da se mora baš temu društvu zahvaliti za zdravje svojega otroka. Tuberkuloza bi zahtevala pri nas še več žrtev, da nimamo javne kuhinje. Iznajdljivost in pridnost odfoomic je pripomogla, da se je ta kuhinja kljub težkemu finančnemu položaju obdržala.
Navzlic denarni podpori bansko oprave je bl4o treba potrkati še na mai»ikatera vrata. Čutimo dolžnost izreči jasno zahvalo banski upravi, občinski upravi v Zagorju, poverjen i štvu združenja trgovcev m vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč naši ubogi rudarski mladini.
Pri težki stolici,
napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke,
izčistita ena ali dve časi naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice prebavila.
FRANZ-JOSEFOVO
vodo
pijejo radi tudi bolniki, ki leže te jo smatrajo za dobroto.
Ogi. reg. a br. 3MKMS
Pa tudi v prosvetnem pogledu delo ni počivalo. Tudi letos je bil prirejen materinski dan pod vodstvom sestre Ritterje-ve in dosegel je prav lep uspeh. Knjižnica je posebno letos prinesla bogate sadove. Zapustila nas je žal dosedanja knjižničarka in dolgoletna odibornica Marija §u-štarjeva, ki je odšla v Trbovlje in od katere so se poslovile odbornice na lepi odhod-
nici.
Kolu jugoslovenskih sester v Zagorju
želimo, naj tudi v bodoče deluje z enako vnemo in uspehom, da bo lajšalo gorje najbednejam.
Razumen človek zna presojati,
zato uporablja za nego zob CIMEAN zobno kremo, ker.
V \
ti zobne Ulonino	podeljuje zobem ;>riroden sijaj	odstranjuje zobni kamen	da ustom I dolgotrajno 1 prijeten okus. I 1
1 111^			
Zobna krema, ki izvrši to, kar obtjubi.
I- 1 i '
Primarij dr. Mirko černič
Razmere v ljubljanski bolnici, prav posebno na kirurgičnem oddelku, kričijo do neba. V tej zmedi se pojavljajo nalik pri bolniku z vročino vročični načrti, ki stvar komplicirajo, odločitev otežkočujejo, rešitev zavlačujejo. Tako n. pr je prišla pred nedavnim, ne vem več komu, ideja, da se en bolnični oddelek vseli v poslopje gluho-nemnice, ta pa izrije na deželo Cisto po načelu: »mora tu a — vita mea« Ali pa ona, da se šentpeterska vojašnica preuredi za bolnico, menda ravno za kirurgični oddelek! Kakor da ne bi imeli že na pretek izkušenj, da je tako reševanje problemov — iz starega delati novo — varčevanje le na videz, v resnici pa razaipavanje denarja, ki nikdar cilja ne doseže. In kakor da bi bila ravno kirurgija, ki poleg porodnišnice zahteva največ čistoče in higiene sploh, tista, ki naj v Ljubljani pride v najslabši kot, v obup kirurgom in pogubo bolnikom.
Zdaj čitam v časopisih, da se je mestna občina ljubljanska odločila, da postavi novo mestno bolnico tik šentpeterske vojašnice. To mi daje povod, da opozorim ljubljanski občinski svet in gospoda župana na temeljne zahteve pri postavljanju bolnic, prav posebno pa onih oddelkov, na katerih se vrše operacije. *
Menda ni treba nikogar posebej opozarjati, da bolnice ne spadajo v sredo mesta. 2e od nekdaj so jih gradili na robu, pozneje pa, ko so se mesta širila tudi v smeri proti bolnicam ter jih sčasoma objela, so bolnice premestili daleč ven iz mesta, če le mogoče na take kraje, kamor se mesto ni moglo širiti, oziroma kjer je bil kraj za razširjenje mesta neprikladen. Vedno in povsod pa se mora gledati na to, da pridejo bolnice v pokrajini, za katero so namenjene, na vzvišen kraj, na hribe in gričke. da so tako ne le ven iz mestnega šuma in hrupa, prahu in smradu, marveč da so tudi vedno na svežem zraku, na vetru in v sončni svetlobi. Na takih krajih se okoli bolnice z zrakom, vetrom in meglo ne gromadijo smrad in bacili iz okolice, marveč narobe: kolikor se nesnaga nabira in
povzroča iz njenega obrata jo veter sproti razpiha. sonce sproti razkužuje.
Samo poglejmo malo okoli sebe! Gradec na primer je šel izpod gradu (Paulustor) ven v Leonhard na vzpetine, kamor mesta ne bo za njim; Dunaj premešča polagoma svoje klinike na vzvišene dele mesta, njegove novejše bolnice pa n. pr. jubilejna, potlej ona v Lainzu in Steinhofu so vzor pravilno izbranega kraja za take zavode. Ali pa Zagreb! Ali ne gre ravno v najnovejšem času s svojimi zdravstvenimi zavodi in klinikami iz spodnjega dela mesta na šalato?! In Beograd na Vračar?!
Zdaj pa primerjajmo s temi principi Ljubljano!
Ljubljanska kotlina je že sama po sebi vlažna in meglena, in na najnižji točki te kotline, kjer se iztekajo v Ljubljanico mestni kanali, kjer leži zlasti v prvih pomladanskih mesecih megla najgostejša in najdalje, polna smradu in vlage, da že zdrav človek komaj diha, ravno tu stoji ljubljanska državna bolnica, potlej bolnica za ženske bolezni in porodništvo ter povrhu še dva sanatorija. In ravno sem naj zdaj pride še mestna bolnica povrhu! Tako da se ne bo mogla Ljubljana v svojih bolnicah nikdar izkopati iz rasnin seps, ki vsak čas, zdaj na tem zdaj na onem oddelku, ogražajo zdravje bolnikov. Ali res ni nikogar, ki bi se spomnil na to, da je ljubljanski higienski zavod pred nekako 10 leti, za časa take nesreče, sistematično preiskal zrak na kirurgičnem oddelku in ugotovil, da je prenasičen s sbreptokoki in staphylokoki (povzročitelji gnojenja in zastrupijenja krvi) in to ne le v operacijskih sobah, marveč tudi v bolniških in na hodnikih. Res Je, da je temu zastruplje-nju zraka krivo to, da je ljubljanska bolnica prenatrpana, toda nič manj krivde ne nosi tudi dejstvo, da je ljubljanska bolnica na kraju, kjer veter in zrak ne moreta opravljati svojega blagodejnega upliva. Drugod bi po takih ugotovitvah higijeni-kov tak zavod oblast zaprla oziroma ga omeji'a na tiste oddelke, kjer se ne ope-
rira. Pri nas se hoče k nesrečam, kl so na dnevnem redu, priklopiti nov zavod, ki bo te nezgode še pomnožil.
Kam torej spadajo nove ljubljanske bolnice?
Na noben način ne tje, kjer so sedaj! Tudi ne na Posavje, kamor jih je hotela resolucija kluba ljubljanskih medicincev. Na Posavje namreč stremi severni del mesta in ne bi bilo dolgo, ko bi mestno bolni, eo zajelo in na Posavju bi se ponovilo to, kar skušamo zdaj ob Ljubljanici.
V neposredni bližini Ljubljane sta dva kraja kot nalašč za bolnice; Rožnik in Golovec. Zlas-ti zadnji s svojimi podaljški na dolenjsko stran, kamor se lahko razširja v nedogled, je naravnost ustvarjen za take zavode. Ne vem, čigava last je danes Golovec, toda priporočam, da si tam država, banovina, mestna občina zasigurajo terene, ki so danes prav gotovo zelo poceni. Tam naj potem inženirji urede prostore, ki bodo dovoljni i za klinike i za bolnice.
še nečesa ne smem pozabiti. V Ljubljani so sedaj zdravstvene ustanove na kupu, druga poleg druge. Pred nekaj leti sem stanoval sredi te skupine mesec dni. še danes me zazsbe v mozeg, če se spomnim tistih časov: vsak dan pogTeb, zdaj z leve, zdaj z desne, zvon j en je, žalostinke. mrki obrazi prihajajočih, ropot reševalnega avtomobila itd. Celo najklenejši človek mora v takem okolju zboleti. Kako šele vpliva to na bolnika! Primerjajte s tem zdravilišča kot so n. pr. ona za kirurško tuberkulozo v planinah. Povsod svež zrak, sonce, vrhovi gora v čisti sinjini, jasni obrazi na zdravnikih in strežništvu, vse to se kar samo prenaša na bolnike, tudi najtežje. S tem se preliva v nje volja do življenja, do ozdravljenja
Smatral sem za svojo dolžnost, da opozorim Ljubljano na navedene stvari, da tako po svoje pripomorem k temu, da se mi-zarija z ljubljanskimi bolnicami ne oveko. veči marveč polagoma odpravi
...........................................................I
«M»MMMMMMMMMMMM»MMMM««M*MMMMMM

inflVl« poplave, megla
Nevarni izlivi rek v meravski banovini
Banjaluka, 22. februarja
O nagicrn naraščanju reke Une je »Jutro« že kratko poročalo. Od srede ponoči pa so sploh močno narasle vse reke v Bosanski Krajini. Iz svojib sirug sta se poleg Une izlili tudi Bosna pri Doboju. reka Vrbas pa pri Svinja r ju. Poplavljena so zemljišča na razdaljo dveh do treh kilometrov. Pri Gra-diški jn Sava 143 cm nad normalo, Bosna pri Poboju 3 in pol metra. Sana pri Prije-doru 132 cm. Vrbas pri Banjaluki 217 cm, Tina pri Kostajnici 3 in pol metra pri Bi-baru pa samo 7."> cm. Po nekaterih bosanskih pokrajinah so bili v sredo ponoči in v četrtek tudi močni nalivi.
Niš, 22. februarja
V sredo ponoči in v četrtek ves dan je po moravski banovini močno deževalo in so nalivi spremenili mnoge potoke v hudournike, ki so razorali velika zemljišča ter poškodovali tudi ceste in železniško progo. Blizu železniške postaje Ristovac je voda, ki se je izlila iz Morave odnesla železniški nasip v dolžini <300 m. Zaradi t.ega je bil promet na progi Beograd-Skoplje ustavljen. Nad 200 delavcev je bilo zaposlenih pri popravljanju železniškega nasipa.
Vodovje Suhe Morave. ki se izliva v Južno Moravo pa je nanosilo med Vladičinim Hanom in Predejanom toliko peska in kamenja. da je bil prekinjen promet na progi Škoplje-Niš-Beograd. Vlak, kl bi moral priti v Skoplje ob 9.18 je zaradi teh ovir prispel šele pozno zvečer.
Blizu Gornjega Milanovca pa so hudourniki sprožili plazove. Po srečnem naključju je bila preprečena huda železniška nesreča. Ko je v petek zgodaj zjutraj železniški ču-
vaj obhodil svoje področje, nI opazil ni5 sumljivega. Strojevodja beograjskega brzo-vlaka pa je dobro uro pozneje še pravočasno opazil, da je pod železniškim tirom iz-podkopan nasip na precejšnjo razdaljo ter vlak ustaviL Vlak se je vrnjl na železniško postajo Srčani in tam čakal, dokler niso popravili proge
Reke Zapadna Morava. Ibar ln Gruža so poplavile več sto ha zemljišč. Največ škode je na področju občine Vitkovca- Morava še vedno močno narašča.
Split, 22. februarja V četrtek ponoči se je na gornji Jadran spustila tako gosta megla, da parnjki niti na razdaljo 2 metrov niso ničesar videli pred seboj. Nenavadno gosta megla je bila nevarna in so morali mnogi parniki zaradi nje prekiniti svoja potovanja. Promet je bjl močno oviran, ni se pa pripetila nobena nesreča. Posadka parnika »Dubrovnika« pripoveduje, da tako goste megle Se ni videla. Parnik »Karadjordje« je mora!, obdan od goste megle ostati pri Pašmanu in je prispel v šibenik z 9 urno zamudo.
„Zlata mrzlica"
Leskovae, 22. februarja Kdo bi ne želel kar čez noč otogateti! Da bj našel kepo zlata ali pa kupec zlatega peska, ki ga je menda, kafcor pravijo, v vseh vodah po vzhodni strani bivše kraljevine Srbije. Južna Morava in vsi njuni pritoki so baje obdarjeni z rumenim bogastvom. V teh krajih so že od nekdaj do-bjvali zlato, seveda le v majhnih količinah,
ker niso imeli priprav za izdatno izkoriščanje ležižč. Tako se je še tik pred vojno na izlivu Jelašničke reke v Južno Moravo z bagrom dvigal pesek iz rečne struge in se potem jzpiral. Dobivali so toliko zlata, da se je delo izplačalo. Sovražniki ki je v vojni zasedel to ozemlje je uničil bager, in ležijo njegovi ostanki še tam nekje v bližini. Po vojni si je nekj Leskovčan pridobil dovoljenje za rudosledstvo po teh krajih ter ugotovil, da se nahaja zlato v pesku Južne Morave in njenega pritoka Vlasine. Zlato je čisto ali pa spojeno z drugimi rudninami.
Te dnj se je P° T-eskovru raznesla vest, da je ta srečni raziskovalec prodal eno najdišče zlata neki družbi finančnikov za 2 milijona 200 tisoč Din in da bo družba že v najkrajšem času pričela izkoriščatj najdišče. Razumljivo je. da se je ob tej vesti polastila vsega Leskovca prava »zlata mrzlica« in bi hotelo zdaj vse obogateti kar čez noč z iskanjem zlata povsod, kjer le curlja kaka vodica.
Nevarna verska sekta
Novi Sad, 22. februarja.
Ves Srbobran z okolico živi v velikem razburjenju, čeprav so iz mesteca izgnali nekega zagonetnega človeka, ki se je izdajal za ^preroka Lsaiio« in je v kratkem času v Srbobranu in okolici razširil nekakšno versko sekto, ki je ravno tako zagonetna kakor njen ustanovitelj. Pred nekaj tedni se je v Srbobranu pojavil možakar in že v nekaj dneh je bil po vsem mestu znan pod imenom >očeta<r in celo »preroka Isaije«. Čudno se je obnašal, a baš njegovo čudno obnašanje je privabilo v
njegovo družbo žene H mesta In okolica. Razširil se je glas, da je neznanec ustanovitelj nove vere, ki bo usposobila ljudi za novo, boljše življenje. Verniki novega preroka so se zbirali o mraku in v molitvah so ostali zatopljeni do zore. Kakor vsaka, tako je imela tudi ta nova vera svoje nasprotnike, ki so govorili, da z novo sekto nekaj ni v redu Kot najodločnejši nasprotniki zagonetnega preroka pa so kmalu vstali vsi zakonski možje Srbofara-na in okolice. Za svoj odpor so imeli dovolj vzrokov. Deca se je potepala lačna in zanemarjena, možje pa so samevali dneve in noči, zakaj življenjske družice ao bile ponoči zbrane okrog preroka in še podnevi so bile tako zaverovane v njegova razodetja, da se niso brigale za nobeno delo. Neki mož je celo obupal, ker mu je »oče Isaija« popolnoma prevzel mlado življenjsko družico. Skočil je v vodo in v zadnjem hipu so ga rešili.
Razne govorice, še bolj pa protest osamljenih mož so napotili policijo, da Je posvetila večjo pozornost zagonetnemu tujcu. Pozvali so ga v urad, a se je tudi tam zelo čudno obnašal Preden so dobili o njem vse podatke, je prerok izginil, ker Je slutil, da ga čaka najmanj izgon iz občine, če že ne daljša zaporna kazen, še zdaj ne vedo natančno, kaj je s čudakom in kaj je nameraval, ugotovil pa so to, da ima na vesti že razne sleparije in da se je udejstvoval že kot organizator raznih orgij. V Srbobranu nevarnega preroka ni več, ostala pa je njegova nevarna dedščina Sekta, ki jo je ustanovil, je pognala tako močne korenine, da še zdaj uhajajo od doma mnoge žene in se nekje sestajajo.
EUn-Pelin (Dira. Ivanov)
Botro vi gostje
V morju večnosti je utonil pomladni dan. Končal se je kakor vsi božje dnevi. Nič novega se ni pripetilo v vasi, nič neobičajnega. Vedno iste tožbe, ista žalost in radost. Jutri bo praznik, in počeni cerkveni zvon oznanja to s hreščečim glasom pregrešnemu selu Zaslišali so ga delavci na polju in se požurili, da bi prišli pred sončnim zatonom. Po kljukastih vaških ulicah so zaškripali vozovi, se oglasili ara. či, potem pa je vse utihnilo in nastal je predprazničen mir. Ljudje in živina se od-počijejo. Dolina se mirno ogreje na dPbro-dejnesm pomladnem soncu, črne njive se zrahljajo, zlata semena in zlate nade se zakopljejo tam v pričakovanju dobre letine.
Sonce zapada rdeče, kzvavo, temni se. Pri vodnjaku pod vasjo se je oglasila poskočna pesem zborovodje in presunljivo je odjeknil krepak dekliški smeh.
Povsod je tiho, mir.
Samo pri Dražovih se oglašajo od velikega veselja. Njihov sin Stojčo in snaha Ivana — mlada nevesta, pripeljana pred mesecem v hišo — se pripravljata na dolgo pot čez tri vasi v četrto, k stricu Milemu na obisk. Ce se bosta vozila celo noč, bosta tam ob svitanju.
Stari tast, ded Dražo, je sam namazal in pripravil voz, postlan s senom.
Tašča je begala zdaj po sobi, zdaj po
domu in pripravljala pisane cadilnice (platnene torbe) z vezili in darili, vesela in urna ko mlado dekle. Stojčo, preoblečen, obrit in prepasan, je nepotrpežljivo držal za oglavnico mlade naprežene volite in gledal skrivaj, da ga ne bi videli stari, na svojo ženo Ivanko, nalepotičeno kot za svatba Ta je stala na strani ta v zadregi držala pisano bš.klico (banjko) vina.
Ded Dražo je še enkrat pregledal voz, ozrl se tudi na svojega Stojča, še mladega fantina, in rekel očetovsko:
»Pa imej odprte oči, da se ne zgodi kaka nesreča in da ne bi morebiti dopoto-vala . . . Tako, zdaj pa poženi!«
Stojčo je potegnil oglavnico, se pdkrižal in šel. Ivanka je poljubila tastu in tašči roko in stopala za vozom, z njo pa blagoslov starih in tri sto priporočil in pozdravov za strica Milena
Brez trušča je voz odpeljal iz tesnih ulic in se ustavil za vasjo, in ko sta oba splezala v mehko seneno posteljico, je j Stojčo pognal vole in voz je pri hitrejši vožnji zaropotal, kot bi mladima nekaj pripovedoval.
Tiha noč je nežno objela vse. Z neba je zrlo na tisoče zvezdic, kot angelska očes-ca in z ljubeznijo gledalo na grešno zemljo. Polnolični mesec je priplaval nad reber in se sladko zasmejal, f O tej mili noči sta torej Ivanka in Stoj-
čo sanjala celi dan! Sama na vozu, na pusti cesti, v mraku in tišini! Kdo more zahtevati večjo blaženost?
In Stojčo je kriknil na vole, grozeče zamahnil z ostnom in z junaško roko objel bujno Ivankino postavo.
»Ne delaj tega, Stojčo, videli naju bodo«, je plaho govorila Ivanka in se krepko stisnila k njemu.
>Nisva več na vasi, da bi naju videli«, je odgovoril Stojčo in jo začel gladiti po mladem, rdečem licu.
>0 Bog! in jaz se nisem spomnila, da sva na polju«, se je zasmejala Ivana
»Stric Milen je vesel človek, sprejme naju kot carja in carico«, je začel glasno sanjariti Stojčo.
>Kakšen dar mi je neki pripravil? . .«
»In botra, kakršna je, ne bi vso noč zaprla oči, če bi vedela da prideva«.
>Zjutraj se nenadoma pritepeva, da ju malo zmešava«.
>Kako bo veselo«! je plosknila z rokami Ivanka.
»Boter Milen je gostoljuben človek, koliko bo potočil vina«! je dejal Stojčo prisrčno.
»No, ti misliš samo na pitje,« ga je ljubeznivo pokarala Ivanka
»Ivanka, takih reči mi ne očitaj «icer te poljubim lepo po vratu .«
»Jej, poglejmo ga no! Zelo ti to pr". stoji! . . .«
»No, le čakaj, boš videla, ali mi pristoji aH ne!«
»Pusti to, ah, Stojčo, kakšen si — zmeč-
Gornjegrajsko pismo
V našem srezu se tudi čutijo hude po-sJedice sankcij. Skoro vse žage so prenehale obratovati. Le tu in tam se dela za domače potrebe; vse se tolaži, da sc bo pomladi vendarle spravilo vsaj nekaj lesa po splavih na jug. Velika Škofijska žaga v Nazarju, ki se zlasti bavi z izdelavo deščic za zaboje, dela že z zmanjšanim obratom in groz-i celo z ustavitvijo obrata, pri
: - j...i.	i	i ll---T^^1
kal si mi šamijo (šal okoli vratu)! . . .c »Tak ne kriči toliko, no! . . .« >Glejmo ga, morda naj molčim? . - .« Na vozu se je zaslišal smeh in hehljanje, in začela se je borba, prosta in vesela
Tukaj ni bilo niti starega tasta, da bi kašljal, niti razdražljive tašče, da bi prisluškovala
In nad postranicami je ginila bela Ivan-kina ruta in počasi padal dolgi osten. Vse je utihnilo.
Mlada vola sta se zadovoljno ustavila sredi ceste brez skrbi. Bedeči glas jih ni poganjal, niti se ni nad njima grozeče vznašal dolgi osten. Ustavila sta se, malo pomislila, potem pa legala z jarmom in začela pokojno prežvekovati.
Bledi mesec se je hudomušno zasmejal na nebu in kot bi hotel nekaj šepetati porednim zvezdicam v njih jeziku. One so se ozrle doli še bolj^hudomušno in navihano in so gledale dolgo, dolgo, dok"'- rora
zazorila in pobledila nebo.
★
Zlato sonce Je zasvetilo na izhodu na Zlato sonce je zasvetilo na izbodu, stopilo na plan, pošiljalo tople žarke na zemljo in poljubilo voz, kl je še vedno nepremično stal na sredi ceste. Stojčo se je strme dvignil in potresel Ivanko:
»Ivanka, sonce se bliža poldnevu! . . ■< Ivanka se je vzbudila, pogledala plašno okoli in tlesknila z rokami . . .
In skupni, prisrčni smeh se je razlegnil brezskrbno in svobodno pO široki dolini.
A. D.
Živinorejec naj pomaga južnemu delu kočevskega sreza
Kočevje, 22. februarja Kočevski srez se glede na živinorejo deli v severni živinorejsko-gozdarski in v južni gospodarsko-živinorejski del. V tem delu po površini prevladuje goesd. Je pa v tem delu kočevskega sreza, v katerega spada tako zvana kočevska pokrajina, svet precej pašniški in bi bilo prav v sedanjem času, ko kaže gozdarska panoga tako malo bodočnosti, treba čim bolj organizirati živinorejo.
živinoreja v severnem delu našega sreza je na lepi višin L V našem, kakor v vseh dolenjskih srezih se goji sivorjava dolenjska goved Severni del našega sreza ima 10 živinorejskih zadrug, ki zelo uspešno delujejo, saj Je prav v tem območju največ organiziranih živinorejcev.
Nekoliko drugačna je slika živinoreje v južnem delu sreza Tu je pokrajina pokrita pretežno z gozdovi. Zato ima ta del samo eno živinorejsko zadrugo, kl je včlanjena v Jugom on tafunu med tem ko so vse zadruge v severnem delu včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug. V času lesne krize bi bilo umestno razširiti živinorejo tudi v južnem delu, kolikor to dopuščajo terenske razmere. Da je tu mogoče gojiti živino, so pogoji v obilici pašniškega sveta, ki prav v tem delu sreza ni izrabljen v tisti meri, kakor bi lahko bil pri umnem gospodarstvu. Ce doslej, ko se je ta del sreza po pretežni večini preživljal z gozdarstvom, ni bila potreba po razvoju živinoreje tako nujna je to adaj, k<r je odpovedal gozd. Zato Je prizadevanje odločilnih faktorjev v tej smeri res pohvalno ter je važno, da tudi naše kmečko ljudstvo pri tem z vsemi svojimi silami sodeluje, saj je pomoč res uspešna le tedaj, če si ljudje tudi sami pomagajo.
čemer hi bSe številne delavske rodbine zadete Znanega velikega zborovanja lesnih podjetnikov v Ljubljani so se udeležili tudi interesenti iz naših krajev, pa so se razočarani vrnilo.
Mila zima je do nedavnega delala hude skrbi našim kmetom, ki so čez leto nasekali lesa in ga spravili do naravnih riž. Ker snega dolgo časa ni bilo, so si kmetje pomagali tako, da so riže škropili ponoči z vodo in zgodaj zjutraj ob mesečini preko zmrzlih riž spuščali les. Veliko veselje je zavladalo, ko je bil nedavno zapadel sneg. Mlado in staro je bilo zaposleno podnevi in še ponoči pri spravljanju lesa. Pri vsem tem pa muči naše ljudi skrb, ali bo kaj odjemalcev za les. Dohodki iz lesa v glavnem dajejo večini prebivalstva našega sreza življenje Zaradi mile zime je naše prebiva'stvo Sucfi izgubilo precej dohodkov iz tujskega prometa, ki je zlasti v zgornjem delu našega sreza pozimi živahen.
Kljdb hudim časom pa naše kulturno življenje ne počiva. V vseh krajih so se vršili in se še vršijo glavne skupščine raznih organizacij. Lepe uspehe imajo zaznamovati sokob&e edinice v posameznih krajih. Pmv živahno se gibljejo tudi naši gasile.. V zadnjem času se z uspehom organizira še Narodna odbrana. Včasih je treba malo zabave, zlasti v sedanjih hudih časih, rn talko so se že vršite pustne prireditve. Posebno je dobro uspela nedavna maskarada v Sokolskeam domu v Mozirju. Gomjegraj-aki Sokol priredi maSkarado v Sokolrkem domu v nedeljo 23. t m. z lepim programom. Gasilska župa je imela preteklo nedeljo svoj občrri zbor v Gornjem gradm in je bil na tem zboru izvoljen za predsednika g. Remic Fendo iz Smartnega.
Pom'ad se bliža, a še zmerom ni rešeno vprašanje podelitve avtobusne proge Ljrriv Ijana — Gornji grad — Logarsika dolina. Težko pričakuje prebivalstvo te rešitve, saj bo pomenila otvoritev te proge velik napredek za naš »rez. Nerazumljivo nam je, zakaj se rešatev te zadeve tako dotgo zavlačuje.
Dobili smo zaradi zadnjih premestitev v naš srez nekaj novih ljudi, med njimi v Gornjem gradu celo drugega zdravnika. Odišli so iz srezm zavoljo premestitev nekateri odlični nacionalni delavci, ki jih borno zelo pogrešali v našem javnem življenju.
Francu Zakctmku v spomin
škofja Loka, 22. februarja Priljubljenega Dolinarjevega Franceljna ni več. Umrl je v starosti 51 let BH je vzoren gospodar, znan po svoji skromnosti ta pridnosti po vsej škofjelogki okolici. Udejstvoval se Je v raznih gospodarskih in naprednih organizacijah, posebno zavzet pa je bil za napredek našega gasilstva
Ko je 17. t. m nastopil svojo zadnjo pot, se je pred njegovo lepo domačijo zbrala velika množica potrtih prijateljev in znancev. Siva megla je ležala nad pokrajino, dež je rosil in je tako tudi priro-da izražala žalost, ki je navdajala srca vseh, ki so se uvrstili v dolgem pogrebnem, sprevodu. Za krsto je stopal pokojnikov sin Janko, mladi gospodar Dolinarjevega doma v spremstvu ostalih sorodnikov. Ga-silci so v lepem številu počastili spomin svojega dobrega tovariša.
MLADIM MATERAM in ženam pomaea po večkratni nosečnosti naravna
FRANZ-JOSEFOVA
voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanj" črevesja.
Ogl. r*g. 8. br. 1648MB
Otroška tolpa tatov
Petrovgrad, 30. februarja
Petrovgrajski policiji se je posrečilo, da je prišla na sled prevejani tatinski tolpi, ki je že delj časa vznemirjala petrovgraj-sko meščanstvo. Prav nič ni bilo varno pr°d to tolpo, ki je izvrševala svoje tatinske podvige tako spretno ,tako naravnost neverjetno, da si niti okradeni niti policija niso mogli raztolmačiti, kako so mogli talo-vi vdreti v prostore, iz katerih so odnašali vse. kar jim je prišlo pod roke. Te dni pa je policija zalotila tatinsko družbo štirih oseb, ki so priznale res celo vrsto tatvin, toda nikakor pa ne tistih, ki so bile izvršene na tako premeten način- Policiji ie bilo takoj jasno, da mora obstojati še neka druga tatinska tolpa, ki je spretnejša od že zajete in mora imeti neka posebna sv< bistva, ki ji omogočajo njene drzne podvig?. Kar' najvneteiše poizvedovanje Je naposled razkrilo tudi to tolpo in ves Petrovgrad je ostrmel, ko je izvedel, kdo po ti drzni tatovi.
Vse tatvine, ki jim storilcev toliko časa ni bilo mogoče razkriti, je izvajala tolpa of mih dečkov, ki so vsi sinovi dobrih, uglednih meščanskih družin, o katerih bi se ne bilo dalo niti pomisliti, da so zapleteni v take zločinske stvari. Najmlajši med njimi ima komaj 11 let. najstarejši pa še ni dovršil 15. leta. Svoje tatinske pohode po mestu so izvajali tako st rokovnjaški, ko da so napravili izpite na visoki šoii zločinstva. Ni je bilo ključavnice, ki bi se jim bila mogla ustavljati in ni ga bilo okna, da bi se ne bili mogli splaziti skozenj. Kar ni mogoče odraslemu človeku, je njim. malim paglavcem, bilo mogoče in lahko. Na policiji so priznali celo vrsto tatvin, ki so ostale vse doslej nerazjasnjene-
Policija je seveda izvršila preiskavo na njihovih domovih in našla tamkaj cele kopice raznih kriminalnih in revolverskih romanov. iz katerih so črpali pouk v zločin-stvu. In jim je treba priznati, da ta šola ni bila brez uspeha. Vse noči so se plazili po mestu, njihovi starši pa so mislili, da sanjajo o šolskih nalogah v svojih posteljah. Izkupiček za ukradene stvari pa so tudi znali tako prebrisano skrivati in porabljati. da ni nihče mogel slutiti v njih nevarno tatinsko Mpo.
v
Ml'
Kraljestvo mode
Moteni pepita vzorci
2« takrat, ko je moda predpisovala kri-noline, je elegantni ženski svet poznal 5n cenili obleke iz pepita blaga. In kaj je prav za prav pepita? V bistvu nič dragega, kakor izredno pomanjšam karirast vzorec, ki učinkuje na volnenem aili svilenem tvorivm zaradi svoje nematrkosti m natančne risbe mladostno in ljubko. Morda je pepita vzorec preskromen in premalo viden, da bi postal kdaj to, kar imenujemo v modnem žargonu: velika moda. Gotovo pa je, da najbrž prav zaradi tega ni nikdar povsem izginil i.z mode. Tu in tam s-e je vedno zopet pojavila kakšna obleka ali mladosten kostum v pepita vzorcu. Da so se sedaj pepita blaiga zopet pomaknila prav v ospredje modnega zanimanja, smemo brez" dvoma p-rplisovati vplivu blžajoče se poml-adne mode, ki bo, kakor se zdi, polagala največ važnosti na učinkovite kombinacije barv in tvoriv. Ni čuda torej, da so za uvod vodikui modni saloni segli po tem vzorcu, ki ga je možno kombinirati z vsako baTvo in z vs-akiim oblačilom. Poleg tega pa ima pepita vzorec še to prednost, da se ga ine naveličamo prehitro, ker je dovolj diskreten. Tudi ra-zvajenim očem trajno ugaja.
Vse, kar je pepita, je torej zopet moderno, ce'o torbice iz pepita blaga in dežniki fe pepita »vile veljajo kot posebno posrečene modne novosti. In če se hočete ravnati po zadnji modi, vam svetujemo, da si omislite — če že ne cele pepita obleke — vsaj takšno jopico aAi krilo. Pepita posamezni kosi vam namreč nudijo možnost praktičnega kombiniranja z enobarvnem oblačilom, ki ste sn ga že poprej nabavili. V rabero smo vam narisali celo vrsto takih mode'ov:
Razni kepi, ki so se prvič pojavili že lani, bodo tudi letos jako moderni. Seveda išče moda vedno novih izrazov in se ne zadovolji več s prvotnimi, enostavnimi oblikami. Za hladno prehodno vreme je n. pr. ustvarila sestavo kepa in jopicc, ki ju družita velika, kvadratna gumba v vratnem izrezu. To moderno ogrinjalo si zamišljamo iz grobo tika/nega pepita blaga, čigar temno in sveMorjavo risbo umiri te-
mnorjav šal ki veliki gumbi iste barve (1. sikLca).
Obleka itz črno-belega ali temnomodro-balega pepita blaga učinkuje posebno sveže, če jo poživimo s plisiranim vložkom iz belega pi/keja. Rdeči metuljček pod vratnim izrezom seveda soglaša v barvi m tvorivu z lakastim pasom in enakimi gumbi na pepita vložku, ki obkroža be'i pllisirani del. Zanimivi so tudi okroglo Ukrojeni in nekoliko štrleči žepi, ki so prav tako kakor vložek ukrojeni v diago-na.lni smeri vzorca (2. skica).
Preprosto popita krilo se izkaže kot posebno praktično dopolnilo k vsaki enobarvni, temni ali svetli jopici ali paleto-ju. Na skici smo se odločili za kombinacijo s temno bluzo in svetlo, spomladansko ohlapno jopioo, ki daje vsemu modelu posebno mladosten videz. (3. skica).
Ce posedujete gladko, enobarvno krilo, vam svetujemo, da ga izpopolnite z nabavo preproste; sikoraj moško ukrojene pepita jopice, Na taki jopici so moderni mali žepki pod pasom, ki so vzporedno ukrojeni z žepki na životu (4. skica).
Oblačilo, ki vam v izpremenJjivih vremenskih prilikah največ zaleže, je eleganten športni paletot. Novi modeli so udobno,- ohilapno ukrojeni in imajo navpično vrezane žepe. Enobarvno krilo in enobarven šal še bolj poudariti učinek tega pe-pita-vzorčastega paletoja (zadnja sk;ca).
VSož Je tcSiko star,
i
kakor se počuti, žena je tako stara kakor se kaže. Lep, mladosten in svež izraz napravi ženo mlajšo. Lahko je to prednost uživati, če privoščimo koži dobro dejstvo masaže s kremo Leodor. Ta povsem svileno mehka krema vsebuje hraniva za kožo, ki jo oživljajo in porr.lajajo, koža postane nežna in prožna. Nega kože s kremo Leodor je tajnost uspeha mnogih žena. Kako enostavno in poceni. Tube po Din 14.50 in Din 10. mm dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta.
jeaim životom. ZaenScrat pa lahko osvežimo našo staro obleko s takim kratkim bo'erom iz temnega žameta aJri avtle. K bolem se prav dobro poda Jako široik pas iz enakega tvoriva. Novost je tudi bel svilen šal, ki ga za vežemo v mehak vo-zel in pade pod vratom v dva dolga, serpen-tinasto ukrojena konca.
Zdravniška
posvetovalnica
A.	K- K. Vsekakor bo treba omenjeno okvaro popraviti, kar bi morali pustiti že napraviti takoi tedaj, ko se je zgodilo. Verjetno so se organi zaradi tega nekoliko po-besili, kar Vam povzroča omenjene lole-čine- Torej je vse to v vzročni zvezi. Čimbolj odlašate, tem težje bo kasneie nedosta-tek popraviti', tem večje težave bo«te imeli. Poseg je malenkosten in kratkotrajen, uspeh pa siguren. Slabih posledic nI v nobe-nem oziru, nasprotno. Pojdite torej v bolnico, kjer Vam Lodo natančneje povedali po preiskavi.
B.	J. Vojnik. To je v Vaši starosti če^t pojav in sicer v zvezi s spolnim dozorevanjem. Cesto kasneje stvar sama tzgine. Brez nadaljnjega se da ta nedostatek odpraviti z zdravili, ali tega ne smete delati brez rtal-nega zdravniškega nadzorstva. Na podlagi preiskave določi zdravnik, katero zdravilo je primerno, mora pa od časa do časa kontrolirati. kakšen je učinek. Zato Vam svetujemo, "da se obrnete do svojega domačega zdravnika.
Nesrečna žena. Tako hudo pa vendar ni. Dajte se točno preiskati, posebno pljuča, da veste, pri čem ste. Ce so se nekoč kazali znaki začetne tuberkuloze, s tem ?e ni rečeno, da Vas sedaj ograža. Morda je že zdavnaj ozdravljena. Potrebna je klinična in rontgenološka preiskava, nakar boste mogli urediti tudi vprašanje potomstva. Glede težav za časa menstruacije si ne delajte nobemih skrbi. To je običajen pojav ob tem času. pri Vas niti posebno jak, kot sami pravite. Glede zaščite se pa pomenite z možem. Verujte, da Vas to temeljita preiskava pomirila, in to Vam je prepo-trebno, da ne postanete hipohondrična.
Vinske gorice. Nikar se ne ukvarjajte z vprašanjem dednosti, nikar ne raziskujte razmer svojih prednikov, ker boste postali le še bolj nervozni. Tudi razne učne knjige pustite na miru. ni dosti prida po niib. Svoj prosti čas porabite za izdatne izproho-de v naravo v družbi pametnega tovariša, ki Vam bo več koristil kot vsa učeno«t v knjigah. Pustite vprašanja zakal in kako. ker Vam prav nič ne koristi takšno razmišljanje, le še bolj Vas zmede. Urom morete brez nadaljnjega uživati. To Vam more le koristiti. Priporočamo tudi arzen v kakršnikoli obliki. Alkohol pustite. Vi rabite v prvi vrsti le oporo, ki jo doMte pri pametnem tovarišu.
Zdravje. 1- Operacija Vam povsem sigurno vnne vid. Namesto odstranjenih leč dobite primerne naočnike. Vid bo potem popolnoma v redu. 2. To ni v nobeni zvezi z očmi. Kaj more to biti. lahko pojasni le preiskava. Vse drugo je prazno ugibanje
Naročnik. 1. To nima posebnega pomena-Dosti jih je, ki to delaio. Ovaditi ga ne morete, ker ne zavisi od njegove volje, marveč je podzavestno. Kar pustite ga, morda bo sam prenehal. 2- Zal Vam ne moremo ničesar odločnega svetovati. Predvsem je treba preiskati, če so ledvice in mehur v redu. Ne zdi se nam verjetno, da bi bil vzrok v teh organih. Verjetneje Je, da ste napravili vzgojno napako, na katero reagira na ta način. Poizkusite na lep način. Najbolje pa je. da ga peljete k zdravniku, ki Vam je itak brezplačno na razpogalo.
Zelo nesrečna. Ce Vam sper!ali=ti ni«o megli pomagati, kako naj Vam mi pomagamo, ko ne vidimo Vaše kože. opis pa je tudi površen. Kožne bolezni cesto tako na-likujejo druga drugi, da brez ocrleda ri mogoče bolezni prepoznati. Če Vam vse zdravljenje doslej ni pomagalo, poidlte v bolnico ali pa na kliniko. To je edino primeren nasvet.
so
Ta kratka, ohlapna jopica, ki smo jo povzeli po španskih narodnih nošah, sc je po daljšem času zopet pojavila v modi. Baje bomo spomladi videli cele kostume z bolero jopicami in plašče s tako ukro-
Veliika s:multenka v Ljubljani, ki jo bodo igrali skupno mojstri prof. dr. Vidmar, Vidmar ml. in Pire in jo prireja Slovenske •»•bovška zveza, bo v četrtek dne 5. marca ob 20. v hotelu »Metropol«. Prireditev se bo vršila v korist naše Slovenske šahovske zveze. Poseben pomen bo dobila s tem, da bodo tokrat prvič skupno nastopili mojstri, ki se trenutno aktivno udeležujejo našega šahovskega življenja.
★
Revanžmi mateh med Eu\vejem in A'je-hinom se po zadnjih poročilih gotovo ne bo
w£3 pred pomladjo L 1937. Do takrat boje Euwe ne more dobiti dopusta. Koliko je resnega rta pfojektu, da se mateh priredi nn Semmeringu. bodo pokazali razgovori, ki jih im« demes in naslednje dni Aljehin osebno na Semonermgu m na Dunaju.
Umri je v visoki starosti zn«wn«v*i angleški problemski mojster Geocge Hume. Znan je bil zlasti po 6voji kartoteki vseh
problemskih kompozicij na svetu, obsegajoči nad 250.000 problemov. Na podlagi te zbirke je mogel za vsak novi problem ugotoviti, če jc originalen in je zato fun-girafl na vseh mednarodnih problemskih turnirjih, tudi jugosiovenskih. kot vrhovni razsodnik.
★
Dve naSi vodilni šahovski organizaciji »ta dobidi v zadnjem času naslove. Slovenska šahovska rveza posluje sedaj stalno v hotelu Metropol v Ljubljani. Tja naj ji klubi pošiljajo tudi prijavnice za pristop.
Jugoslovenski šahovski savez v Zagrebu pa sprejema odslej vse dopise na naslov VL Vukovič, Zagreb, Berisl a videva 4.
Damski gamWt.
Beli: Spielmann	črni: Beeker
(Z zadnjega Trebitschevega turnirja na Dunaju).
1)	62 — <K	SgS — 18
2)	c2 — o4	e7 — e6
3)	Sbl — c8	d7 — d5
4)	Lcl — g5	Lf8 _ e7
5)	e2 — e3	Sb8 — d7
6)	Sgl — f3	0 — 0
7)	Tal — cl	c7 — c6
8)	Lfl — d3	a7 — a5
Z »grožnjo« dc4 : ter b5 itd 9) o4 : <J5
Tudi 9) 0 — 0 je dobro. Res ima potem črni na razpolago nadaljevanje h6, 10) T .h4, b5! Temu se skuSa igrana poteza izogni ti.
9) . . . .	«6 : dR
Nastala je ema najčestejših poaacij iz modernih mojstrskih partij. Beli ima vsekakor še vedno inicijativo. Poleg eventualnega napada na kraljevem kri hi grozi navadno prodirati s kmeti na damskem krilu in oslabiti sovražne točke c6 ter b7. Črni pa nima izrazitih slabih točk.
10)	0 — 0	Tf8 — e«
11)	Lg5 — f4
Ta poteza se ne podaja prav v sistem. Res bi po normalnem 11) Dc2 igral črni Sf8 ter nato event. Sg6 ali Se6, imel pa bd na ta način več težav nego v partiji.
11) ... .	Sd7 — f 8
12)	Sf3 — e5	Le7 — d6
13)	Sc3 — a4	Sf8 _ g€
S:li nadležnega skakača e5 k odločitvi
14)	Ld3 : g6?
Beli po nepotrebnem menja važnega lovca, samo da ohrani skakaču e5 pozicijo. Bolje je bilo 14) Sg6:, hg6:, 15) L.g3. Beli pa očividno napačno ocenjuje pozicijo.
14)	... .	h? : £6
15)	Sa4 — c5	Sf6 — h5
Črni se iznebi Se drugega nasprotnikovega lovca. Z dvema lovcema proti ska-kačeana ima ie izrazito prednost, ki jo Je pač brez težav dosegel.
16)	Se5 — d3	Sh6 : f4
17)	Sd3 : f4	Dd8 — g5
18)	Ddl — d2	Te8 — e7
19)	Sf4 — <J3	Lc8 — «5
20)	f2 — f4	Dg5 — h6
21)	Sd3 — eo '
BeJi je mi3i:.l, da bosta skakača e5 in co dovolj močan protiutež vsem načrtom črnega. Kmalu pa se pokaže, da je računal napačno, ker skakaia svojih pozicij ne moreta dolgo držati
21)	... .	TaS — e8
22)	Tel — el	f7 — f6
23)	Se5 — f3	L£5 — c8
24)	Sc5 — d3	b7 — b6!
25)	Dd2 — c3	Lc8 — &J
Orni kmetje so slabi samo na videz, saj
jih skakači ne morejo prav napasti.
27)	Sd3 — f2	g6 — g5!
Črni je svoj položaj na vseh koncih utrdil, sedaj pa prehaja v napad. Dva lovca sta za napad izvrstno orožje.
2?) g2 — g3	Dh6 — h5
28)	Kgl — g2	g5 — gl
29)	Sf3 — d2	c6 — 05!
30)	Sd2 — b3	Kg« — f7
Še prosta h- linija bo torej prišla do veljave. Poteza pa vsebuje f:no žrtev kmeta.
31) d4 : c5?
Bolje je bilo pustiti pozicija zaprto, toda beli je stal že zelo slabo.
SI) » a » •	16 J ^
32)	SS6 : cfl	1^37 — b5
33)	TO. — hI	<S5 — d>4! Odločilno. Skakač c6 je dvakrat napaden, na 34) ed4: pa dobi Dd5-h ali
34)	Dc3 — b3+	K*7 — f8 36) h2 _ h3
Obup.
36) « . * .	Dh5 : c5
36)	hS : g4	Dc5 — c4 še bolje Je bilo Lo4, črni pa hoče dobiti
raje v končnici.
37)	Db3 : C4	I^b5 : c4 Tudi sedaj Je situacija brezupna, — beli
se Je vdaL	Vasja Prc.
Križaljka ,,Maska"
Besede pomenijo:
Navpično:
1. Akademski naslov, 2. uradno potrdilo, 3. luksuzna japonska kokoš, 4. rastlina tropičnih krajev, 10. kaz. zaimek, 11. Prešernov veznik, 13. kraj v Savski banovini, 14. ogljikov hidrat, 15. morilka življenja, 19. oče, 20. del voza, 21. žensko ime, ki pomeni »Usmiljena«, 24. južni sadež, 25. torek (srbhr.), 27. začetek narodne pesmi, 31. žensko ime, 32. simbol zvestobe, 38, spremljevalec, 39. Verdijeva opera, 40. enobarvna tkanina, 41. žensko ime, 42. plo-ščinska mera, 43. oddeljena količina kake snovi, 45. lesena posoda, 47. svoj. z., 48. —be-—, 49. os. z., 53. svetovnoznano kli-matično zdravilišče v Švici, 54. zvon (kit.), 55. boginja, 56. začetnica kitajskih imen, 57. hrastov plod, 58. pritrdilnica.
Vodoravno:
5. Odlična družba. 6. os. zaimek, 7. kratica, 8. veznik, 9. moško ime, 12. del obraza, 14. glej 7. vod., 16. igralna karta, 18. žensko ime, 20. dvojica, 22. žužkojed, 24. vstavi »BI«, 25. ustna duplina, 26. kaz. zaimek, 28. trg. kratica, 29. orjaški ptič (tekač), 30. zlato (frc.), 31. del dneva, 33. grška črka, 34. os. zaimek. 35. začetne črke za rastlinski ornament, ki so ga uporabljali v grški arhitekturi, 36. švicarski kanton, 37. globok ženski glas, 40. aroma-tično listje, 43. hebrejsko ime, 44. oblač'l-nik, 46. ženski pridevnik. 47. sibirska kuna. 50. samoglasnik. 50a. član družine, 51. razkošje (hebr.), 52. glas trobente.
Harmealja
obleke in barva lica. to je tajna privlačnosti. Te umetnosti, spoštovana gospa. Vas nauči pri nas strokovnjakinja, izvežbana v inozemstvu.
Orogsrija 9?ABFJJA"
MR. PH. S. COKC1C, Ljubljana, šelenburgova 1.
Janko Kač:
Socialno zgodovinski roman	* 4
Štiri sto delavk in dve sto delavcev je napolnilo na določeni dan komaj seženj visoke dvorane vseh sedmih nadstropij in obrat se je pričel. Sprva je šlo počasi. Po dveh mesecih so že zapuščali vsak dan parizarji, natovorjeni preko visokih ročic s platnom, tvomico ter se srečevali z drugimi, ki so dovažali bombaž, stisnjen v velike bale.
Zategli žvižg je upregal k strojem ljudi in jih izčrpane spet izpregal, kakor da je nastalo poleg sonca novo božanstvo, ki jim ukazuje z neizprosnim utripom. Svoj praznik si je postavilo to božanstvo in ga imenovalo v tujem jeziku »Geldtag«. Slično mnogim drugim svetnikom je narod tudi novemu vzdel ime po svoje. Geltak ie postal novi praznik, ki se je vračal vsakih štirinajst dni. Nedelje so ostale sicer nedelje, toda slovesnejše so bile tiste, ki so sledile sobotnemu geltaku. štirinajst <jni so stregle roke strojem, misli pa so bile pri geltaku. Trgovci in oštirji so že v naprej zaznamenovali v pratikah s križi sobote geltaka.
Kmet, ki je imel v tvornici otroka ali v hiši tvor-niške delavce, ni mislil pri setvi na žetev kakor nekdaj. Tudi on je že računal z geltakom, ki mu ga ne vzame ne suša ne toča. Do geltaka so se delali dolgovi, do geltaka se naročali obleka in obutev. Geltak je bila tista beseda, ki jo je izgovarjalo vse z upanjem in pričakovanjem. Redki so bili prej dnevi, ko ie prihajal denar v hišo. Na jesen za žito in morda na pomlad za opitan rep na sejmov dan. Spoštovanje terjal zavoljo tega denar in ga tudi užival.
Geltak je prinašal gosteje denar v hišo, zato pa mu | jemal spoštovanje. Čim večkrat je prihajal denar ; v žep, tem laže je spet zdrknil iz njega, saj je bilo do geltaka le štirinajst dni.
Parizarji so škripali v tvornico in iz nje. Fabrika je žvižgala za zajtrk, kosilo in večerjo. Kakor pri skledi kislega mleka je teklo novo življenje med , geltaki: fabrika je posnela smetano, priživniki so polokali mleko, delavec, ki je pital s svojo krvjo stroje in molzel denar iz njih, pa je ostal latvica, ki se je polnila za druge od geltaka do geltaka...
Noč in dan se je kadilo iz tvorniškega dimnika. Šest dni so tekli brez prestanka stroji. Ob šestih zjutraj in ob šestih zvečer so se menjavali njihovi živi strežači. Kakor obsedeni so tekali čolnički z otkom med menjajočim se osnutkom ter udarjali na lesena peresa, ki so si jih ob naglem peketu podajala brez konca in kraja.
Ob nedeljah je počivala siva žival, da so ji počedili hlev in namazali ude. Takrat je bila žetev za gostilne. Namesto bele paške žlahtnine je stopila poleg re-zolja nova pijača — pivo. Žalski pivovarna r Franc žuža se je hvalil, da skuha komaj sproti dosti te pijače za žejni šempavelski rajon. Res je stočil sam Tepkar ob nedeljah po trideset sodčkov.
Za mojstre, ki jih kapital ni prav nič rad videl v družbi delavcev zaradi reda in ugleda, so postavili tvomiško gostilno. Tja je zahajalo tudi uradništvo in celo sam ravnatelj Siisstrunk se je včasi ponižal med zbrano družbo. Pil ni nikoli veliko, po navadi je prihajal le po Dobravca, da sta šla skupaj "na lov. Siisstrunk je bil strasten lovec in prijeten gost v Dobravčevi Žvajgi, ki se je vlekla kakor pragozd od enega vznožja hriba preko vrha do drugega podnožja. Toda na lov ga ni privlačevala zgolj divjačina, temveč še dve drugi važni okolnosti.
Po materini smrti je Dobravec prepustil vso skrb
0J&JB! t-
za posestvo daljni sorodnici Neži in služinčadi. sam pa je posedal po krčmah v petek in svetek. Ko je odprla tvornica svojo gostilno, je vse večere presedel j med mojstri in uradniki, ki so cenili njegov denar, in se niso branili njegove pijače. Zlasti mlad rdeče-lični tvorniški blagajnik Kampfer in starejši dolgo-rusi prvi mojster Wegener, saška Nemca, sta rada vrgla karte s petičnim veljakom. Kaj redko je bila sreča na Dobravčevi strani. Ne toliko zato, kakor bi ne bil znal igrati, kajti zdelo se mu je celo, da namerom ne pazi na igro, da jo lahko izgubi.
»Ein Pappenstiel!« (t. .i. reč. ki ni piškavega oreha vredna) je Dobravec malomarno vrgel srebrnike po mizi, če je izgubil. Kadar pa je le priigral, ni sprav-
ljal dobička v mošnjič. Zložil ga je na kupčke ter menil z nasmehom:
»Mi pač ne bo treba segati v žep.« Z nizkimi stavami so začenjali, z visokimi kon-čavali. To pa zato, ker sta Nemca zmeraj stavila ves dobiček. Neredko se je pripetilo, da sta Dobravca tako osušila, da je moral ostati cclo zapitek dolžan.
Ravnatelj Siisstrunk je sporočal o vsem tem v Trst Uhlichu, ki mu je naročil, naj ga stalno obvešča o Dobravcu. 2e čez teden dni mu je pisal fabrikant med drugim tudi o Dobravcu: » ... Kar v naprej je bilo pričakovati, da bomo pritegnili v naše vode bahačastega Dobravca. Ona dva naj le previdno igrata z njim, vsi uslužbenci pa naj ne štedijo s hvalo, da ga ne preženete iz pasti. Če bi Dobravec kedaj tožil, da mu primanjkuje denarja, ne varčujte s posojili. Toda pri tem budno pazite, da bo ostal urbar pri njegovih travnikih okoli tvomice čist. Sicer pa se zanašam na Vašo lokavost. Delavce naj drže mojstri na kratkem, da se ne prevzamejo — « Tvornica je zgrabila svojo žrtev z jeklenimi rokami. Da ji ni ušla, je mnogo pripomogla zastavna natakarica Gretel iz nemškega Gradca, ki je zelo rada priseclala k bogatemu gostu in ee mu dobrikala kakor mačica. Posebno všeč ji je bil velik murček, ki ga je nosil Dobravec v levem ušesu, da je razposajeno dražila vdovca:'
»Zwei Ohrelein ein Nigerlein, zv/ei Niger in den Augelein ... «
Prijetna je bila njena druščina Janezu. Po več mosecih znanja je krenil obično kot zadnji gost namesto domov, za njo po stopnicah.
»Aber Herr Dobravec!« se je v narejeni zadregi hugovala Ko pa io je k sebi privil, je pritajeno vzdihnila:
t. A ber Johann , was glaubst du denn ... « »Nichts, liebes Greterl, gar nichts«, se je muzati Janez in stopil za njo v spalnico.


III
II
niča nase civilizacije
„Kako si je človek uničil lastno srečo" — Nedograjena piramida
ameriškega čudaka
Na visokem vrhu Ozarškega gorovja v Arkansasu se dviga spodnji del velikanske zgradbe, ki ji je pred petimi leti položil temeljni kamen eden izmed najbolj čudaških Američanov. Piramida, ki naj bi tu nastala, na.j bi bila trajno dokazilo naše umirajoče civilizacije in samomorilne kulture dvajsetega stoletja. V višini 70 m naj bi se svetil napis: »Popotnik, ki to opaziš, pridi in si oglej spomin na to, kako si je človek uničil lastno srečo!«
V piramidi sami bi morali biti v veliki dvorani razvrščeni modeli vsakovrstnih uničujočih orožij našega časa, modeli vojnih aeroplanov, bomb s strupenimi plini, vojnih ladij, topov i. t. d. Poleg njih pa tudi izvodi bolj posrednih morilnih instru-
mentov, knjig, ki so ščuvale k vojni.
Mož, ki je to idejo delno že izvedel, se je imenoval William Hope Harvey. Sedaj je umrl v grenki osamljenosti in popolnoma razočaran od vseh svojih življenjskih naziranj v starosti 84 let. Komaj je stopil iz šole, je postal učitelj v neki majhni ar-kanzaški vasi. Ko mu je bilo devetnajst let, je postal odvetnik, a potem se je vrgel z vso silo v politiko. Bil je tipično ameriški posebnež. Njegov glavni nauk je bil ta, da je treba denar osvoboditi jarma bančnih zakladnic. Kaj si je pod tem predstavljal, ni bilo nikoli preveč jasno. A vse svoje življenje s je boril z vso vnemo za svoja načela. Od 1. 1900., ko so mu dali njegovi volilci razumeti, da se ne strinja-
jo več z njegovim naziranjem o potrebi svobodne srebrne valute, je živel popolnoma zase. Takrat je bila njegova junaška doba že končana.
Kdo se še danes r Ameriki spominja
javne diskusije, ki jo je imel 1895. Harvey z nekim pristašem zlatega standarda in ki je trajala celih devet dni, vsak dan po tri ure? Kdo še bere njegove številne knjige, ki jih je pisal, da bi človeštvu pokazal pot do sreče? Pri tem pa je bil zelo spreten odvetnik in si je znal s svojo veliko prakso pridobiti veliko imetje. S tem imetjem je hotel zgraditi na zadnje tudi veliko piramido, o kateri smo govorili zgoraj in ki ne bo nikoli končana.
Tako dobro kuha, kakor Je mična...
ftfl li

Ali se sonce drži točnega
€el§2l ?
Odprava Britske zemljepisne družbe v Orenburg
W £ : ' ~ V ' . 7
n
Najboljša francoska gospodinja, gospa Ivonna Lefortova pri ognjišču. Priznali so ji za njeno spretnost v kuharski umetnosti naslov »prve francoske gospodinje«
Britska zemljepisna družba sporoča, da namerava v juniju za dve in pol minute s štoparico v roki kontrolirati sonce, da se prepriča, ali se giblje sončni sistem z vso točnostjo. Poslala bo znanstveno ekspedirijo v ruski Orenburg, kjer bo 19. junija proučevala popolni sončni mrk.
S pome -> fotografskih posnetkov se bo izkazalo, ali se je mrk pričel in končal ob
napovedanem času, z drugimi besedami: ali se sončni sostav, ta ogromna svetovna* ura, točno drži svojega časa. Rusija kakor Japonska sta pozvali znanstveni svetvsvoia ozemlja, da bi tam opazovali popolni sončni mrk. ki je prvi po februarju 19:34. Britska zemljepisna družba se je odločila za Orenburg, ker je lam v tem ča^u največ noanja za čisto nebo.
ltov f ©man
Prijatelj revežev, ki ga Je ljubezen spravila v ječo
Iz neke španske kaznilnice so izpustili te dni starega moža, ki je bil v ječi prebil 30 let To ni bil nihče drugi nego svoj čas znameniti razbojnik Gonzales-
Pred več nego tremi desetletji je zbujal Pedro Ceballos Gonzales strah in grozo po imoviti Španiji. Ustvaril si je veliko tolpo, s katero je plenil na cestah trgovce in bogate meščane. Svoj plen ie delil skoraj v celoti med reveže in neredko se je baje zsrodilo, da so revni najemniki plačevali svoje dolgove in davke s tem naropanim denarjem. Ka-
sca ribo, vode
Zakaj potuje losos vsako leto iz reke v morje in se vrača
spet v reko k drsti
Na prav poseben način je rešil dr. Le Da-nois, ravnatelj tehničnega in znanstvenega biroa pariškega urada za visokomorski ribolov staro vprašanje, zakaj potuje losos vsako leto iz reke, v kateri se je rodil, v morje in se vrača spet vanjo k drsti.
Po Le Danoisovi teoriji se lososi sploh ne vračajo v rodno leko — ker je niso nikoli zapustili. Narobe, pravilno bi lahko rekli, da je reka zapustila lososa in je postala zavoljo sprememb zemaijske površine v mi-
Ni idealnefšega sredstva za otroke,
STAREJŠE LJUDI IN REKONVALE-SCENTE (po operaciji, poroda, gripi itd.) KOT JE
ONA
S
SRCEM
s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si.
Radenska je NAJBOGATEJŠA naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla !
Dragocena školjka
Čudovito srečo je imel ubog ribič iz Brid-getovvna v Novi škotski. Mož je z zadnjega morskega lova prinesel domov poleg rib in več užitnih hobotnic tudi školjke. Ko je eno izmed njih odprl, je opazil v njej v svoje veliko začudenje osem biserov. Najmanjši med njimi so imeli velikost grahovih zrn, eden pa ie bil posebno velik in lep. Ribič, ki je doslej s svojo ženo živel precej borno živijenje, je s to nepričakovano najdbo za do'<ro časa rešen vseh skrbi.
ldsn
kot filmski junak
Ena največjih družb v ameriški filmski metropoli Ho!ly\voodu se je odločila, da to sijajno kariero novega angleškega zunanjega ministra Edena uPorabila za snov velikemu filmu. Avtor tega filma je Charles Kenyon in zgodba se odigrava večjidel v Ženevi. Družba ja imela pogum, da je angleški zunanji urad prosila za avtorizacijo taga filma, pa so jo seveda precej trdo zavrnili. Zato se je Kenvon odločil, da bo za Edena izbral drugo ime. Film se bo imenoval >Kariera stotnika Whita«.
lijon letih morje. A kakor druge ribe, j? tudi losos izredno konservativen. Sledi namreč običajem svojih prednikov in plava v svoji domači reki dalje, tudi ea ta na vidaz ne obstoji več. Tako se dogaja, da splava losos, ki se je rodil v Seini, v Rokavski preliv, doseže Atlantik in se tam pobrati z angleškim vrstnikom iz Avona, ne da bi oba zapustila svoji reki, kajti oba sledita pradoli-nam obeh rak, ki še danes obstoje na morskem dnu. To je natančno tako, kakor v časih. ko se je Seina izlivala še jugozapadno od Cornwalla v ocean, dočim je imel Ren svoje ustje v okolici Dogerska sipine. Takrat je bil Avon še pritok Seine in Temza pritok Rena.
Po Le Danoisu ne ostavljajo torej lososi nikoli predzgodovinskih strug svojih rek. Ko se bliža čas drsti, splavajo po teh rekah navzgor, bodisi zato, ker jih sili kemični dražljaj, da bi poiskali sladko hladnejšo vodo, ali ker jih silijo mahanični dražljaji, da bi poiskali plitkejša mirnejša vodovja.
To r.aziranje francoskega učenjaka se krije popolnoma s tem, kar je že pred letom dni napisal o potovanjih rib in pojasnjuje zelo dobro, zakaj mnoge ribja vrste Rokavski preliv na svojih potovanjih prezirajo in delajo rajši velikanske ovinke okrog brit-skih otokov. Te ribe izvirajo iz dob. ko preliva sploh še ni bilo, danes pa ga smatrajo za preveč »novomodnega« in se drže rajši svojih pradavnih navad.
kor običajno je tudi Gonzalesa spravila v
ječo končno ljubezen.
Zaljubil se je v zelo lepo Manuelo Rueda, s katero se je tudi poročil. Čeprav so dan poroke skrivali, je oblast vendarle zvedela zanjo in ko sta ženin in nevesta odšla v cerkev, so orožniki zgradbo obkolili. V boju, ki se je razvil potem, je Pedru in njegovi ženi uspelo, da sta pobegnila. Dolgo časa sta se skrivala v okolici Valencije, dokler se ni morala Manuela zavoljo bolezni vrniti v hišo svojih staršev.
Navzlic temu, da je moža prosila, naj je ne obiskuje, ker bi bilo to zanj nevarno, je vendarle prihajal k njej. Tudi za to je zvedela oblast in nekega dne so ga prijeli ter spravili pred sodnike. Obsodili so ga skupaj na 154 let ječe, po tridesetih letih pa so ga pomilostili. Gonzales je sedaj popolnoma sam na svetu, ker so njegova žena in nieso-vi nriiatel.i med tem vsi pomrli.
Sodnik, ki je razdružil 5000 parov
V New Yorku so upokojili zavoljo starosti sodnika Thomasa Leedsa kratko potem, ko je doživel redek rekord svoje stroke: ločil je bil namreč 5000. zakonski par, ki je svoje spore liral prav do njega.
O svojih izkušnjah kot ločitveni sodnik je Leeds napisal knjigo, ki jo v Zedinjenih državah povsod berejo- Njega samega slabi vzgled njegovih strank ni prav nič prizadel. Že 28 let živi v srečnem zakonu in je oče osmih otrok, ki so vsi srečno poročeni.
Nov Chaplinov film in Nemčija
Poročali smo že, da' se je v New Torku in Londonu vršila premiera novega Chaplino-vega filma »Moderni časi«. Ta film nastopa sedaj zmagovito pot po svetu — razen v Nemčiji- Tu so ga namreč prepovedali, Češ da je njegova tendenca komunistična.
Nova spomlad —
nova obleka!
Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri
DRAGO-SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA

M
mm
se en posnetek z olimpiade v Ga-Pa
Na zimski olimpiadi v Garmisch-Parten-Idrchnn so kazali svoje spretnosti v umetnem drsanju tudi mešani pari. Sve- ' tovno prvenstvo v tej stroki sta si priborila Nemca Maksi H e r b e r j e v a in ! njen partner Erost B a i e r, ki ju vidimo v lepi figuri tukaj na drsališču
Vrag v galapaskem raju
Avstrijska baronica Wagnerfeva — Satan Ježnega
morja
Baronica Wagnerjeva z večjo družbo v prostovoljnem pregnanstvu
Drama, ki se je pred nekoliko leti odigravala na otoku Floreana (Galapaško otočje), še doslej ni popolnoma pojasnjena, čeprav je zbujala senzacijo po vsem svetu. Sedaj pa je izdala ga. Dora Sfcrau-chova, tovarišica galapaškega Robinzona, dr. Friedricha Ritterja, v Londonu delo, ki bo to dramo vsaj v glavnih delih razložilo. Delo se imenuje »Satan je prišel v Eden«.
Pod >satanom« razume avtorka avstrijsko baronico Wagnerjevo, ki je s svojim prihodom na Galapage povzročila katastrofo Strauchova opisuje brez olepša vanj a, kako se je bila ženska zaljubila v svojega berlinskega zdravnika dr. Ritterja
in kako sta SMenfla, da Jo odrfaveta v Jrffc
no morje, da bi tam živela rajsko fivl^a« nje. Uatavfla sta se na Floreani in btvala v družbi z nekaterim' drugimi samotarji.
Rajsko življenje v tropski samoti pa t£ bilo popolnoma tako rajsko, kakor sta s! ga bila predstavljala prej. A vse bi še šla, da ni na zadnje prispela za moškimi nora baronica v spremstvu treh ali štirih svojih oboževalcev in se proglasila za >fer»-ljico Galapagov«. Takoj je začela zas!edi>-•eažl dr. Ritterja in je počenjala vsako-vrstne blaznosti, dokler je ni umori? s njenim > možem« vred eden njenih »ko-mornikov«. Dr. Ritter je umri kmalu potem za neko boleznijo, Dora Strauchova pa se je vrnila iz >paradiža« v gTešni svet
Zmagovalec v Enderti
! Pet usmrtitev s strupenim plinom
V kaznilnici v Cansas Citvju so usmrtili pet hudih zločincev, samih razbojnikov in morilcev, s strupenim plinom. Drugega za drugim so zaprli v celico smrti, kamor so potem izpustili strupeni plin- Vseh pet so usmrtili v poldrugi urL Smrt ni nastopila pri vseh v istem času. Pri enem izmed delio-kventov je trajalo celih 12 minut, preden ga je plin zadušil. Dva kaznilniška zdravnika sta skozi stekleno okno. ki Je bilo her-metično zaprto, od zunaj zasledovala smrtni boj obsojencev.
italijanski maršal Badoglio je po porazu vojske rasa Mulugete dobre volje
POVSOD JE HVALJENA ODLIČNA KVALITETA
HUBERTUS
MILA, NAŠEGA KVALITETNEGA DOMAČEGA IZDELKA! KUPITE GA!
Zdravilni potres
po^ostomraa »e je prirrrerfLbo, da aa slepci po nenadnem strahu spregledali, toda (fe bi knefl potres takšne učinke, to se doslej menda še ni zgodilo-do zadnjič.
63-Jetna Kate Mrtchellova iz Torarrtia v Kanadi je v zadnjih letih polagoma oslepela, ne da ba ji mogel kakšen zdravnik pamagiett. 2e devno je izgubila upanje, da ae jd vrne vid. Te dni pa je potresni sunek obiskal Toronto. Mrtehelkmi je bila v svojii sobi in se je silno prestrašita, v svojem
strahu pa je mahoma opezila, da vse všdd. Tedaj je pozabila na potrese in je i veselfrmfi kifici priklicala, svojo «»Podnike. ki so mogli potrd&ti, da se 5 je vi-d vrmL
Ameriški dvobof z avtomobili
T Denverju sta se neki Bennett in Hlebci.
son. ki sta imela neke medsebojne stare račune, domenila, da uredita svoj spor z dvobojem, in sicer na precej originalen način. Sedla sta k volanoma svojih avtomobilov in se zakadila s polno močjo drug proti dragemu. Vozila je hudo poškodovalo—nasprotnika sta ostala reki. Dvoboj se je Ml odigral na prometni cesti v mestnem centra. Stražniku, ki ju je prijel, sta možakarja izjavila, da sta poravnala samo majhno osebno diferenco.
Prvi Pasteurjev
pacient v Ameriki
Iz Pariza poročajo, da odpotuje prvi pacient slavnega Paste ur ja, vratoT Josef Meister, v bližnjih dneh v Ameriko kot gost francoske trgovinske zbornice v New Yorku.
Meistna je kot majhnega deška ugriznil stekel pes. Njegovi starši, ki so slučajno zvedeli zo Paisteurjevo odkritje, so ga po-vedli k temu zdravniku, ki ga je tudi ozdravil. Bil je prvi pacient, na katerem je genialni Francoz preizkusil svojo metodo. Pozneje je Pas! c ur svojega prvega pacienta sprejel z« vratarja svojega pariškega zavoda. Do'g.n je bil Meister tu v službi in je preživel svojega rešitelja, ko je pa pred nekoliko leti stopil v zasluženi pokoj. 2a je v;ada odlikoval« z redon častne legije.
Pred kratkim je Sascha Giiitrj* izdelal fiVn. ki predstavlja zgodovino slavnega zdravnika in učenjaka. V tem kulturnem f'lmu ;rn.n tudi Meister kot Pasleuriev prvi pacient svojo ulogo. Š veda te uloge ni igral on sam, temveč neki filmski otrok. Ta del filma je med najboljšimi. Meister, na katerega je pos^a zdaj končno radovedna tudi Amerika, bo tam predmet mnogih časti.
ANEKDOTA
Napoleon je izdal odredbo, da morajo po-žgati vse angleško blago in kolonialne artikle. Nekaj časa pozneje se je sprehajal v okolici Fontainbleanja. Ko Je v bližnji vasi šel mimo župnišča. je začutil njegov nos v zraku duh po kavi. obenem pa je njegovo uho zaslišalo ropot kavnega mlinčka.
»Oho«, je dejal cesar, »tukaj kršijo raoj dekret!«
Stopil je s konja in šel v župnije. R« Je tam zalotil duhovna, ki si je pripravljal kavo.	4
»Kaj delate tu?« ga Je vprašal zaSudeof cesar.
>Isto, kar Veže Veličanstvo, žgeea kolonialno blago.« se je odrezal župnik, ki je Napoleona poznal.

VSAK DAN ENA
»Ta ura, ki smo jo kupih zadnjič, res iz-borno teče. Za vsako uro časa porabi namesto 60 samo 45 minut«.
frgi m jfcnipj
P ® R
rsn
Danes Iliri ja: Hermes
Podsavezna nogometna tekma ob 15.15 na igrišča
Hermesa s predtekmo
Lahkoatletski sodniki so zborovali
Nedavno se je vx6H redni letna občni ji>or lahkoatletskih sodnikov, ki poleg
agilnih delavcev v naših športnih organizacijah nosijo vse breme nehvaležnega posla, ki ga po svoji funkciji vrše na naših športnih prireditvah. Odstopajoči odbor je pred pičlim številom navzočega članstva_ podal stvaren in zgoščen pregled dela v pretekli dobi. Zborove finance so žal zelo skromne; po 10 Din od prireditve je vendarle premajhen stalen dohodek, toda vestni delavci v zboru vzdrže kljub temu. da se morajo pri svojem neplačanem delu v korist športa boriti še z drugimi te-ižavami.
V Zboru je približno 30 članov, vendar
je žal le na peščici od njih počivalo skoro vse delo. Zato je občni zbor sklenil, da bo v bodoče uvede! energično disciplino ker bodo sicer še ti delavci, ki sedaj vestno hodijo na prireditve — popustili. Po razrešnici staremu odboru je bilo izvoljeno novo vodstvo zbora z dolgoletnim preas. g. L. Slami čem in seniorjem naših športnikov neumornim g. J. Gorjancem na čelu. V odboru so še gg.: taj. I. M. lUiin. taj. TI. F. Bradač, blag. K. Polajnar in odborniki dr. B. Alujevic, M. Oimper-man, S. Sancin in M_ Megušar. Revizorja sta .T. Kermavner ki J. Wifid:sch. V irora-ševalno komisijo za sodniške izpite so iz-▼o!.ieni: \Vindmsch (mam. GriinfefcT), San-<;in S. (nam. Bradač) Megušar (nam. Vi-dic).
Od važnejših sklepov omenjamo le enega. Zbor je namreč uvedel službeno dopisno knjigo za resno dopisovanje med člani zbora, za objavo delegiranih jurii za 'tekmovanja itd. KejAga je gg. sodnikom stalno na razpolago pri blagajni kavarne »Evrope« na Tvrševi cesti. Gg. sodniki pe inaprošajo, da vse ostale sklepe zbora kakor titdi bodočih sej prečitajo v knjigi in •»pišejo svoje točne sedanje naslove in ev. že'je ter druge opazke.
Prvenstvo L2SP v kombinaciji (v teku tn skokih) ter mladinsko podsavezno prvenstvo v teku. L-ZSP razpisuje podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji (teku in skokih) in podsavezno mladinsko prvenstvo v teku v dneh 29. tm. in L mar-,-a v Planici. Tekme izvede LZSP. Spored je: V soboto 29. februarja: ob 15. tek za seniorje za kombinacijo in samostojno na 18 km s startom in ciljem v Ratečah v bližini postaje. V nedeljo 1. marca: ob 10. tek za podsavezno mladinsko prvenstvo in sicer se tekmuje v dveh kategorijah. V L kategoriji tekmujejo tekmovalci, rojeni letih 1920 in 1921 (stari 14—16 let), v drugi pa tekmovalci rojeni v letih 1918 in 1920 C stari 16—18 let). Prvi imajo progo 4 km, drugi pa 7 km. Ob 15. so fikoki za kombinacijo in samostojno. Tekmuje se po pravilih JZSS. UdeIežba je dovoljena vsem podsavezom. Pravico starta imajo vsi verificiram tekmovalci JZSS, ki so stari nad 18 let. Vsak tekmovalec (za kombinacijo) so more izkazati z veri-fikacijsko izkaznico Prijavnine ni. Klubi morajo prijaviti tekmovalce najkasneje <k> 28. tm. Za eventualne prepozne prijave je treba plačati Din 10 za posameznika. Na prijavnici je navesti vse discipline, za katere se prijavljajo. Tekmuje se v razredih. Prijave je poslati na naslov tvrdke: Kolb & Predalič, športna trgovina, Ljubljana, Kongresni trg. žrebanje startnih številk v soboto ob 13. Delegati klubov naj žrebanju prisostvujejo. Startne številke se bodo izdajale v pisarni LZSP, ki
bo poslovala pri Osvaldu. Ob 14. razglasitev in opis tekmovalne proge. Za stanovanje in prehrano je preskrbljeno. Podsa-veemi prvak postane prvoplasirani v kombinaciji, ki prejme pokal, drugi in tretji pa prejmeta plakete. Za tek, kakor trdi za skoke samostojno, prejmejo prvi trije plakete oziroma diplome. Za mladinsko podsavezno prvenstvo pa prejme prvi pakete, drugi in tretji pa diplomi. Razdelitev daril bo ob 16. v restavraciji Osvald Ker računamo na obilno udeležbo, prosimo GZSP, da da na razpolago tri sodnike.
Stave na nogometne tekme
za »Everymans« v podružnici »FOSTOK« v Ljubljani, Kongresni' trg 4 (lokal Kolb in Predalič). Stave po Din 5.-. Vsa pojasnila, tudi po pošti brezplačno.
Šestič za Železniški pokal. SK Tržič razpisuje za nedeljo 1. marca tradicionalno medkluhsko tekmo v smuku na Zelenici za prehodni pokal tvrdke Ed. Glanz-mann & And. Gassner Tržič. Glasom pravil preide ta pokal v trajno posest onega kluba, si ga pribori z najboljšim časom treh telim oval cev trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prvo leto t. j. 1932 je bil zmagovalec Smučarski klub Ljubljana, nato dvakrat zaporedoma TKS, podružnica Jesenice, temu sledi dvakrat SXT v Tržiču. Tekmuje se po pravilih
JZSS. Prijavnina Din 6 za vsakega tekmovalca Start ob 13. na Zelenici. Prijave na predpisanih prijavnicah sprejema športna trgovina Stransky v Tržiču do 28. t. m. zvečer ln vodstvo tekme na Zelenici do 10. dopoldne, toda proti dvojni prijavnimi. Prvi trije tekmovalci prejmejo častne plakete. Razdelitev daril ob 17. v hotelu Lončar v Tržiču. Ker obstoji možnost, da preide ** krasna smučarska lavorika v trajno posest SKT v Tržiču, se pričakuje čim večja udeležba klubov po svojih moštvih. Morebitne spremembe si pridržuje SKT.
LZSP je razpisal tekme, ki ee bodo vršile 29. t m. in 1 marca v Ratečah. To je prva večja letošnja smučarska prireditev, ki se je udeležijo vsi poleg naSe olimpijske garde, kakor tudi ostala smučarska elita. Tekmovalo se bo v razredih. Za to prireditev že vlada med smučarji veliko zanimanje, ker bodo imeli gledalci priliko videti vsa tekmovanja, posebno skoke na novo zgrajeni srednji planižki skakalnici ,kl omogoča skoke 60—70-n. i Turistično-sportni odbor za dvig lahke \ atletike in pripravo atletov za olimpiado v Liubljani. (Službeno). Važna odborova seja v sredo 26. t. m. oh 20.30 pri Slamiču. Udeležba vseh odbornikov obvezna, po stanju včeraj: 4 C, pooblačilo se Je,
SK Reka. Danes ob 14. mora biti na igrišču I. moštvo in rezerva.
SK Slavija. Danes igrata I moštvo in rezerva v Zalogu. Rezerva potuje ob 11.20 z lokalnim. I. moštvo pa ob 13.20 z rednim vlakom. Rezerva mora biti ob 10.43 v klubovem lokalu pri Marinšku radi opreme. V slučaju dežja tekma odpade.
Informativen sestanek vsega članstva SK Celja bo jutri ob 19. v klubovi sobi na Glaziji.
S pet kovaeitica
Ai^taeifa štirih bratov -
Ljubljana, 22. februarja.
Podobno senzacijo, kakršno so nedavno
imeli z odkritjem nedovoljene kova&iice denarja nekje v ptujski okolici, je te dni doživela tudi Ljubljana. Policijska uprava je že delj časa dobivala iz mesta, pa tudi iz raznih krajev na Dolenjskem tja do Novega mesta prijave, da so se v prometu pojavili posamezni falsifikati 20dinarskih kovancev. Oškodovanci največkrat niso mogli navesti, odkod jim je krivi denar prišel v roke, nekateri pa so vedeli povedati da jim jih je podtaknil mlajši kmečki fant, ki je prihajal nakupovat razne drobnarije.
Tako je tudi v četrtek popoldne prišel k branjevki Zupančičevi na dolenjskem kolodvoru mlad neznanec, zahteval za dinar fig in za 50 par kruha, račun pa je skušal poravnati z dvajsetakom Branjevki pa se je zdel denar sumljiv, pozvala je službujočega stražnika, ki je bil slučajno v bližini, in tako je prišel mladi razpeče-valec falzifikatov policiji v roke. V njem so spoznali 24-letnega Antona Kastelca, posestnikova sina z Otečkega vrha pri Stični na Dolenjskem Po kraticam oklevanju je Kastelic priznal, da sta falzifikate izvrševala skupno z bratom Janezom doma in da jih je potem po raznih krajih spravljal v promet Ljubljanska policija je sporazumno z oročniško postajo v št. Vidu pri Stični izvršila hišna preiskavo pri Kastelčevih in našla več napol izdelanih falzifikatov in zalogo kovine, ki jim je služila za material. Pri tej priliki so aretirali še tri Antonove brate, Janeza, Franceta in Ignaca, in jih prepeljali v Ljubljano, kjer bodo po zaslišanju na po. liciji izročeni sodišču
Vkljub skromnim sredstvom in primitivnemu načinu so falzifikati Kastelčevim fantom tako dobro uspeli, da so bili pravim novcem po barvi, sijaju in zvoku izredno podobni. Samo ljudje, ki imajo z
krivih kovancev
— ponarejalcev pri Stični
I denarjem dosti opravka, so jih utegnili spoznati na prvi pogled. Glavni strokovnjak v ponarejanju je bil Janez, ki je bil že svoj čas kaznovan, ker je stare avstrij-• ske srebrnike po 5 kron razpečaval za 50-dinarske kovance.
žrebanje v drž. razr. loteriji V« razreda
Žrebanje 20. februarja 1936. Din 3.000.— št_: 24.817, Din 2.000.— št.: 15.704, 95.753,
Din 1.000.— št.: 5.802, 5.856, 5.878, 10.872, 17.420, 46.174, 46.193, 89:800.
ZABBUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 19
Predavanje 9 kolonizacijah
Ljubljana, 22. februarja.
V prostorih restavracije -.»Zvezde« se je vršil snoči prijeten večer Društva ohsol-ventov trgovskih šol, na katerem je predaval priznani naš kulturni delavec, prof. dr. Vinko šarabon o kolonizaciji raznih narodov.
Gospod predavatelj je govoril najprvo o kolonizacijskih početkih Feničanov, Grkov, Rimljanov itd. ter prešel preko srednjega veka do kolonizacije Špancev in Portugalcev. Za njimi so jeli nastopati kot kolomi-zatorji Holandci, Angleži, Francozi, Rusi, Nemci, Italijani in drugi. Posebej je predavatelj obrazložil kako različno je bilo kolonizacijsko pojmovanje pri Romanih in Germanih, kakšni so txli nagibi kol«ni-zivanja (verski, gospodarski, politični, znanstveni itd.) in kako sta vplivala na kolonizacijo merkantilizem ter prosta trgovina. Kolonizacijskih doto je bilo v novem veku šest: špansko-portugalska, ho-landska, angleško-francoska, revplucijska (Južna in Srednja Amerika) nova angleška ter najnovejša doba od L 1870 naprej. Najznačilnejša je bila borba med Angleži in Francozi za Severno Ameriko, šlo je za to, ali naj pr ostane ta germanska in pro-testantovska ali pa romanska in katoliška Monroejeva doktrina se je obrnila pozmeje proti Evropcem.
Angleži so si z zmagami nad Španci, Holandci in Francozi osvojili svetovno morje. Francozi tudi niso mirovali in so pričeli z novimi kolonizacijskimi poskusL Napoleon ESI. je zasanjal o katoliški romanski Veliki Mehiki kot protiutež! napram Uniji.
Eden največjih bojev v kolonizacijskem stremljenju se je bil za Afriko. Ne sicer toliko z orožjem samim kakor z intrigami. Angleži so preprečili Francozom zveze med vzhodom in zapadom in zavrli pri takih stremi j enih tudi Nemce. Italija je
zamudila ponujeno ji Tnpotttarrijo, ki M
jo je morala kasneje osvojiti z orožjem. Predavatelj je pojasnil, kako se je italijanska oblast približala mejam Abesinije tn kako je rasel apetit Italije kot kolomi-jalne sile še dalje. Angležem je vedno Šlo v prvi vrsti za zvezo med Egiptom ln Kap-sko deželo za zasiguranje poti v obrh primerih preko Rdečega morja ali okoli Afrike. Tukaj Je Anglija sila občutljiva ta JI zaenkrat komaj kaže nagajati. Kdor se je skuša lotiti v teh točkah, mora biti pripravljen na vse.
Poslušalci so sledili predavatelja s iz_ vedno pozornostjo. Na kancu so dr. šarabon a nagradili za njegova tnteresantna izvajanja s toplim aplavzom.
Zaradi pobega žene je obsipal
Plajnsko, 22. februarja.
Posestnik Skela Franc v PlrjnFkcra je zadnje čase slabo ravnal s svojo ženo. zaradi česar je ta pobegnila in Sa iskat
službe. Mož si je zato moral nnjeti hlapca v osebi posestnikovega sina Purga Franca iz Skrblje. kateremu je večkrat poto/.il. da mu je zelo hudo. da jc žena pobegnila. 0 tem je govoril tudi drugim sosedom in se je pred kratkim od nekoga celo poslovi', češ da se ne bosta več videla.
Kmalu nato je Skela res izginil. Pni<r j« svojega gospodarja dalje časa porrešnl, vendar ni polagal posebne važnosti na to, ker je mislil, da se jp n".r>ofil iskat ženo. Ker ga pa Ie ni bilo domov, je te dni proti večeru stopil v hišo gledat, ali se gospodar morda ni že vrnil. Ker so bila zadnja vraia odprta je šel v sobo. Čudno se mu je zdelo, dr so b:la vrata odprta, a v hiši ni bilo žive duše. Niposl^d je šel tudi na podstrešje ter prestrašen zapazil svojega gospodarja obešenega na vrvi. Zdravnik je nrotovil. da je obešene« visel najmanj Ze 40 ur.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja 23. februarja ob 15. uri Frak. ali Od krojačka do ministra. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tuje dete. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Ponedeljek 24. februarja zaprto.
*
Prihodnja premiera v drami bo Gaiswor-
thveva drama Družinski očp. ki jo študira režiser Bratko Kreft. Premiera bo v sredo 26. L m.
OPERA
Nedelja 23.' februarja ob 15. nri Madame Butterfly. Izven. Cene od 80 Din navzdol. Ob 20. uri Apropos, kaj dela An-dula? Izven. Ponedeljek 24. februarja zaprto.
Prva repriza iivrstno uspele feške sperete »A propos, kaj dela Andula?« bo drevi. Premiera je jmela v vsakem pogledu izvrsten uspeh, vsi nosilci glavnih in drugih vlog so podali svojo najboljšo igro. Režijo ima g. Zupau, dirjgira kapelnik Raha, baletne točke je naštudiral g. Gokmn-
!fa pustno nedeljo popoldne se poje v operi Puccinijeva vMadame But!erfly«. V glavnih vlogah nastopijo tra. Gjungjenac, ga Golcbova. ter gg. Gostič in Janko. Dirigira kapelnik Štritof. »Madame Butterfly« je ena naših najbolših predstav.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 23.: Morala gospe Dulsk©.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 23.: Ob 15. Veseli pustni prizori-Uprizoritev Ženskega društva. Ob 20. Bajadera. Globoko znižane cene.
RADIO
Sedelja, 83. februarja
Ljubljana S: Telovadba (g- C. 8ookaI>.—
8-90: Cas. poročila, spored. — 8.45: Pustni nedelji vesel pozdrav (radio orkester). — 9.45: Versko predavanje (p. Valerian Učak).
—	10: Prenos cerkvene glasbe lz mariborske stolnice. — 11: Vesele in poskočne -kvartet »Fantje na rasi«. — 11-40: Otroška ura: Striček Matiček govori in poje — 12: Cas spored, obvestila. — 12.15: Lahka sodba radio orkestra. _ 13: Plošče po željah.
—	16: Kmetijska ura: Prašičereja (mi Lambert Muri). — 1&20- Revija naših šramlov _ I. del. — 17: Gospodinjska nra.: Jajca v kmetiškem gospodinjstvu (gdč. Anica Lazarjev*). _ 17.13: Revija naSih šramlov — II. deL _ 18: Iz stare Sare — vesel spomin (radio orkester, radio jazz. g-Mirko PremelC in plošče). — 19.30: Nac. ura. — 20: Cas. poročila, spored. — 20.15: Kurent — godčevski patron (pester večrr a sodelovanjem Akademskega pevskega kvinteta, članov rad. dram. drnftne in Cimmermanovega tria — sestavil prof. K"-
rpt>. _ 22: C?s rreme, poročila, spored.
_ 22.15: 7,n plo? in kratek ča* — plo^<».
Ponedeljek 24. februarja
Ljubljana 12: Spomini na Joh. Straussa (plošče). — 12.46: Vreme, poročila. — 13: Cas spored, obvestila- _ 1315: Oporetno glafbo izvaja Radio orkester. — 14: Vrem*. borza. — 18: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (dr. Bogomir Magaina).
—	18.23: Neka i ek?oti?nih glasbenih slik na ploščah. — 18.40: Kulturni pomen vseučilišča s posebnim ozirom na slovensko univerzo (g. Drago Cvetko). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Čudne zgodbe Janeza Sala trnka (zvočna slika—napisal g. F. Tra-falt igrajo člani rad dram. družine). — 21: Kmečke godbe na ploščah— 21.30: Hrvatski pred pustni narodni običaji (prenos iz Zagreba). — 22: Cas. vreme, poročila, spored — 22.15: Ura plesne gl*«be (igra Radio jazz. vmes poje g. M. Jelarin).
Beograd 16.20: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — 22-30: Lahka godba. — Zagreb 12-15: Operna glasba na ploščah. — 17.15: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Koncert zagrebških madrigalistov. — 22.30: Orkestralna glasba- _ 21: Tamburaški zbor. — 21.30: Pred pustni narodni običaji. — 22.15: pies-na muzika. — Pra^a 19.30: Prenos kratkih oper iz Nar. gledališča. — Varšava 20: Tredpustni večer. — 21: Dunajske pesmi.
_ 22-30: Plesna muzika. — Dunaj 12.20:
Lahka glasba na ploščah. — 14: Klavir in orkester. — 16.05: Iz zvočnih filmov. — IG.50: Pevski koncert. — 17.20: Švedske pesmi _ 1910: Večer v tričetrtinskem taktu.' — 20.?0: >Karnevalc. — 22.10: Kabaret na ploščah. — 23.30: Jaz*. — Borlia 18: Prenos iz Stuttgarta. — 19: Predpust v studiu. — 22.40: Melodije za lahko noč. — Miinchen 18: Nfirnberške drobnarije. — 20.10: Zabaven program. — 23: pustni večer v mfinehenskih lokalih. — Stuttgart 18: »šampanjec v krvic. — 20.10: Prenoa is Miinchena. — 20.85: Plesna glasba. — Razgled med novimi operetami Torek 25. febrnarja
Ljubljana 11: Šolska ura: Mali harmonikarji zaigrajo naše narodne pesmi pod vodstvom prof. P. Ranči gaja — 12: Vesele slovenske pesmice (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. _ 13: Cas. spored, obvestila.
—	13.15: Slovenski narodni napevi (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: Za smeh in dobro voljo (plošče). — 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (dr. France Veber). _ 19:. Cas, vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura: O moderni slovenski glasbi (prof. Slavko Osterc).
—	20: Gorenjsko ženitovanje (priredil g. J. Vombergar, sodelujejo 21. rad dram. družine, kvartet »Fantje na vasi«, kvintet »Hmtadra«, harmonikar g. Stanko in dr. vodi inž. I. Pengov). — 21.15: Koncert vesele glasbe (Radio orkester). — 22Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Za zidane voljo in pustni večer (Radio jazz, kvartet »Melojazz«. člani rad- dram. družine m plošče).
Beograd 16.20: Orkestralen koncert — 18: Plesna muzika. — 19.50: Plošče. — 20: Pester večer članov Nar. gledališča. — 22-20: pevski kvintet. _ Zagreb 12.15: Lahka glasba. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos operete iz gledališča. — Praga 19.30: Pustna igra. — 22.20: »Prepir med pustom in postomc. — 21.10: Zabaven program. — 22.15: Plošče. _ Varšava 20.10: Sinfoničen koncert. — 21: Slovo od pred-
pusta- _ 22.15: Plesna muzika. — Dun*j
12: Koneert orkestra. — 16: Pustne pesmi.
—	17.26: Koncertna ura. — 19.25: Plesi * vseh koncev sveta. — 20.30: Mešan program. —20-40: Pustno raiartje. — 24: Pustni torek—pepelnična sreda. — Berlin 18: Prenos iz Mfinchena. — 20.10: Berlin pleše. — 22.90: Karneval v Kčlnu. — Mflnchen 18: Pustne melodije. — 20.10: Karnevalsko veselje- — 22.30: »Dvorni ples«. — 28.45: Zaključek predpusta. — 18: Prenos iz Mun-ehena. — 20.10: »Večer vseh norcev«. — 24: Koncert Schmnannove glasbe. -
Za ne Grey:	75
Teksaški teidec
Kapitan jezdnih redarjev je za trenutek ohstai kakor vkopan. A videl je, kako se je Longstreth •takoj zganil, in mu nekoliko v zadregi segd v iztegnjeno roko. »Ali je kaj vaših ljudi na postaji«? stNe, v mestu so«.
»Pojdite s tem gospodom, kapitan Mac Neli i'. Dve gospodični imava s seboj. Jaz pojdem z njima vred, pridem za vama«.
KreniiH so v mesto. Longstreth je stopal neprisiljeno, kakor da bi šel z znanoern na zajtrk. Dekleti sta rno!ičaI<i. Mac Nelly je korakal kako1-v saniah. Dolgo časa ni nobeden izpregovoril.
Duane je zagleda! na koncu glavne u:]iice pcmos-:to stavbo. Nad vhodom je visel veliik izvesek. To je bila banka, ki so jo hotela danes oropati. Nedaleč od nje je bil hotel.
Nekaj mojih ljudi je tu«, je rekel Mac Nelly. »PazdeM smo se«.
Prestopki so oesto in krenil skozi aprojerrav-120 v vežo. Tam je Duane poprnosM Maca Nellyja naj jih odvede v zasebno sobo. Kapitan mu je brez besede ustregel. Ko so biili vsi v sobi. je Duane zaprl vraita. Globoko se je oddahnil in se obrnit! k ostalim.
»Gospodični nai si ugoditia. kobkor le moreta Gospodična Longistirethova, nikar nič ne s&rbi-fcei«
Nato se je obrni'1 h kapitanu. »Mac Nel>ly, ta gospodična je hči moža, bi sem vam ga prive-del, im tale ie njegova nečakinja«.
Nato je Duane kratko povedal Longstrefchovo zaodbo. Ni mu prfizamašaJ. a tudi malenkosten ni bi'l. Končal .ie:
»Ko sem poiskal Longstretha, sem storil to z namenom, da ga ato ubijiem, aH mu pa pogojno ponudim' prostost. Zaradii njegove hčere sčtu se odločiJ za drugo možnost. Vse, ka-r je imel, že dal iz rok. Mislim, da bo ostal n ož beseda. Zapustiti mora Teksas in nitociM več ne sme stopit:'; v to deželo. Ime Cheseldiine je biilo skrivnost in 1k> zdaj zapadlo pozabljen.™«.
Neka,g trenutkov pozneje je stopil Duane s kapitanom v dvorani podobno sobo, ki^ir je sedelo nekaj mož ter kadilo a-li bra;'o.
Mac Ne'My jim jc poki/maL »Evo ga, fantje!«
»Koliko mož imate?« je vpraša! Duane.
»Petnajst«!
Kapitan bi bil svojega redarja najrajši obje da ni bi;]o jezne mrkobe, ki je odevaJa Duaiaa. Mac Nelly je bil, narobe, od veselja ves iz sebe. Žarel je, mahal z rokami, jecljal in bil vobče prerazburjen, dia bi bed mogel govorM. Jezdni redarji so se vneto gnetli okoli njega, kakor lovski psi, kii od nestrpnosti trzajo za jermene. Vs hkratu so govor®, in najznačilnejša beseda, ki se je spet iin spet ponavljala v njihovih vkll-kili. je bi'a: »Izobčenci!«
Mac Nel1y se je udari:l s pestjo v dlan.
»Generalnega pribočnika bo od veselja kap zadela. Guvernerju morda ne ustreženi«, a ta bo
vsaj videl, ka; je jezdno redarstvo. Le kako se va,m je posrečilo, Duane«?
»Kapitan, niti poovica, uiti' četrtina dete še ni opravljenega. Po cesti se blža tolpa. V mesto jaše.b — točno o poli treh bodo tu«.
»Koliko jih je«? je vpraša! Mac NeWy.
»Poggjui, Blossom Kane, Panhaaidle Smith, BoOdt, Jim Fletciier in še eden, ki ga nc poznam. Cvet Clieseld-inove tclpe. Stavom, da je to na<-uime.iša in najhujtša vseli druščin, kar so jih kda; spoznali naši jezdni redarji«.
»Poggin je trd oreh. Mnogo sem sin šal o njego-vrh dejanjih, odkar sem v Valverdu. Knella niste omenili. Kje je Kneil? Pravijo, da je še na poj deček, a cel v-rag«.
»Kne!tl je mrtev«!
»Aha«! je tiho rekel Mac Nefty. Nato je posla'! spat čisto pos'oven in hladan.
»•Duane, danes boste vu poveljevali. Jaz som sairoo jezdni redar pod vašim poveljstvom. Zapovedujte nam, vsem brez rzjenne. Slepo vam zaupamo. Hitro napravite svoj naort, da se morem lotiti dela in postaviti fante, kii jih ni tu. ni njihova mesta«.
»Najbrže vam je jasno, da bi bil poizkus, pri-jatt Poguma, Kana in ostale, nezmlseto«? je vprašal Duane.
*Ne. To mi nikakor ni jasTO«, je nekoliko osupel odvrniti Mac NeHy.
»Pri teh ljudeh je to nemogoče. Tsti mah, ko se spotaknejo ob nas, bodo začeli strel-jab:, streljajo Pa hitro in cfiobro. Pcggin je s samokre-
som mojster brez primere. Tega je treba podreti na prvi mah. Osrtafc pa tada&to. Vsi do zadnjega so difvji obupanci, ki ne poznajo strahu ia streljajo po bfekovo«.
»Prav, Duane. Torej boj. Fantje so tafe in teko vsi divji. In zdaj na dan z vašim bočnim načrtom«.
»Postavite po enega moža na vsak konec oe-
ste, ravno na vogai. Ta dva naj se sknijeta, da bosta, če bi biLo crc&a, s streljanjem iz pušk zapirate pot listam (razbojnikom, 4a bi nam uši. bančno poslopje sem si dobro oglediaL Za naše namene je njfcgova 'lega ugodna. Postavate šti-ni može v prostor nad poslovodno dvorano — štiri, k vsakemu odprtemu oknu po dva. Naj ostanejo skriti, dokler se ples ne prične. Čakajo naj za skučati, če tn ti razbojniški i&sja/ka kaj za-dulufl, preden razjaišejo aH preden stopijo ▼ banko. Osta<le ljudi razpostavite v notranjosti banke za pregradami, kjer naj se sJcrijejo. Sto-pije zdaj takoj v baniko in naročite uradu bom, kar je treba. Banke zapreti ne smejo. Njihova pomoč nam )e potrebna. Zlato itn denar naj spravijo na varno, a psa'rji in btegajmik morajo bi-rfi na svojih mestih, kadar- Poggin prijaiše. Preden skoči s konja, bo pogjiedal noter. Ti ljudje ne storijo zlepa naipaike. Kdor se noče opeči, mora b'ti še bolj prekanjen od njih. Ko bodo uslužbenca v banki vedeli, kako jim je ravnaiti, pošljite svoje ljudi tja — posamez, drugega za drugim. Nikar naj ne bo pnenaglice, razburjenja ali spfoh česa, bar bil utegn&b obrniti pozornost na bacflto«



Že ▼ nežni mladosti
naj ima vaš otrok
dobro te zdravo hrano. »ETA« ovseni kosmiči M edino prava hrana aa majhne * in odrasle otroke. Bohd na želodcu, črevesju m taki ki trpe na prebavi, se pozdravijo s pravilno dieto:
Vsak dan trikrat »ETA« ovsen kosmič. V vsakem zavitku so navodila za uporabo! »ETA« ovsene kosmiče dobit« v vseh špecerijskih trgovinah, drogerijah, lekarnah.
Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevnik« je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupen.
MlaJM tn gfareJB
MUSK1 SP0LI1I SLABOSTI
(impotenci) izmučenosti, seksualni razdraženo«« m nesigurnosti, duševni depresiji ln oslabelih živcih. — Uporabite organski preparat
VIRILKI1E"
deluje
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega, sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče, tete in svakinje, gospe
tabletami Dobiva diskretno Jela-to varne
Ogb re?r. Pod S. br. 3M10.1905.

Kleparska delavnlea
FUCHS
GOSFOSVETSKA 16, »PRI LEVU« je žil kleparska dela še vedno najcenejša in najsolidnejša

kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagopokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 7. zjutraj v farni cerkvi Sv. Jakoba.
ŽALUJOČI OSTALI.
prodaja vsak petek na mariborskem trgu uprava graščine grofa Herbersteina, Ptuj.
•Mgenieuf1- ' ScWffe (HTU
(Deulschland)
STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVLTATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO
I »
k
>
k »
>
k >
I &
S HAMBURG - AMERIKA UNIJO
V DEŽELE SREDOZEMSKEGA IN ČRNEGA MORJA VOŽNJA V ORIJENT:
od 11. marca do 3. aprila 1936. ' Genu a — Haifa — Carigrad — Atene — Genua.. VOŽNJA V ORUENT: od 5. — 23. aprila 1936. Genua — Haifa — Ateno — Benetk" VOŽNJA V ORNO MORJE: od 25. aprila do 14. maja 1936. Genua — Konstanca — Batum — Atene — Benetke VOŽNJA NA ATLANTSKE OTOKE IN V ANGLIJO: od 16. maja — 4. junija 1936. Genua — Tenerifa — Madeira — otok Wight — Hatibosg Potovanja se lahko plačajo v register-markab Pojasnila, prospekte tn vozovnice pri: NEMŠKEM PROMETNEM BIRO-JU, Beograd, Knefeev SpoBMrik » k VL. PINTAR-JU, Ljubljana, Tjrševa eesta l/m.
■ v st-
v "v—v/—v—w "v—w v AT
HUj,|.JH
D«ALUMEI
DVAPUT SMALIZIftAlto
iKdor oglašuje — ta napredufet
m

Umrl je danes po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš nepozabni soprog, brat, svak in stric, gospod
L«
posestnik
V vsakem mestu in občini potrebujemo prav spretne, agilne in
1 poštene
krajevne zastopnike
Mesečni zaslužek najmanj Din 1000.—, ob intenzivnem delovanju pa do Din 2.000.— mesečno.
Ponudbe je poslati do konca tega meseca pod šifro »DENARNI ZAVOD« na upravo »Jutra« v Maribora.
Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek 24. t. m. ob 10. uri na pokopališče na Brezjah. BREZJE, 22. februarja 1936.
NESKA GRILC, roj. FINŽGAR, soproga; MARIJA KUŠAR, sestra, in ostalo sorodstvo.
Na pustni torek
se bomo najbolje zabavali
pri »Slamiču"
(Za poznane goste garderoba za maskiranje v hiši!)
Na pepelnico
bomo tam preganjali mačka. — Jastog z majonezo, sulec v aspiku, slaniki na razne načine in druge morske in sladkovodne ribe bodo pripravljene na izbiro.
fMeetoi pogrebni uvod
Občina Ljubljani*
Zapustil nas je za vedno naš dobri oče, stari oče in tast, gospod
ANDREJ HORVAT,
POSTNI EKSPEDITOR V POK.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 24. februarja 1936, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta IV, št. 6 na pokopališče Vič.
LJUBLJANA, dne 22. februarja 195«.
ŽALUJOČI OSTAML
Naznanjamo prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul
21. februarja 1936. ob 20.30 v 57. letu starosti v Beogradu, gospod
S
VIŠJI URADNIK MINISTARSTVA SAOBRAČAJA IN REZ. ČASTNIK,
po mučni bolezni, previden s svetotajstvi.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 24. februarja 1936. dopoldne v Vel. Laščah, kamor bo pripeljan iz Beograda .
Žalujoča rodbina ŠAJNOVA in njegovi stanovski tovariši.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta, soproga itd., gospoda
se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Volbanku za njegovo požrtvovalno pomoč tekom dolgotrajne bolezni, č. g. duh. svetniku Lavtižarju za njegove plemenite, prijateljske obiske, njemu m č. g. kanoniku Volcu za toplo občutene poslovilne besede, obema pevskima zboroma za tolažilne žalostinke. Zahvaljujemo se g. sreskemu načelniku dr. Vrečarju, županu g. Pintbahu, občinskemu odboru Rateče, gasilnima društvoma Rateče m Bela peč, športnemu klubu Rateče in šolski mladini za spremstvo na poslednji poti. Dolžni smo zahvalo številnim poslovnim in stanovskim tovarišem pokojnika, ki so mu izkazali zadnjo čast. Dolžni smo zanvalo oblastim tostran in onstran meje, Id so omogočile sprevod na domače pokopališče. Izraziti moramo svojo hvaležnost vaščanom iz Rateč, ki so pokazali posebne so-čuvstvovanje in ki so dan pogreba spremenili v svečan praznik.
PIŠITE SE DANES !
Ostanki
mariborskih
tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-
barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B< izključno zimski topli flaneil in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Pišite takoj na
»KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta I.
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA A
Občina Ljubljana Mestni pogrebni aaroo
12—1 Batist v raznih barvah, za žensko perilo, meter Din 7.—
12—6 Tenis flanela za perilo, meter Din 5.50
12—8 Flanela za domače halje v raznih pisanih vzorcih, širina 70 cm, meter Din 9.50
12—10 Švicarski marki zet za zastore v beli ali ekri barvi, širina 110 cm, meter Din
širina 150 cm Dtn
12—2 Tusor-popeDn ▼
vseh barvah, za žensko perilo, meter
Din 10— boljše vrste Dtn 12.— 12—7 Enobarvna flanela v vseh barvah, meter	Din 6-50
12—9 Plavotisk za predpasnike, širina 80 cm, meter Din 7.— 12—11 Švicarski sekani markize t, beH ln ekri, širina 110 cm, meter	Din
širina 100 cm Dta
RATEČE, dne 22. februarja 193C
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena soproga in mati, gospa
JOŽEFA ŠUŠTERŠIČ,
SOPROGA GOSTILNIČARJA PRI »SLEPEM JANEZU«
aanes v 45. letu starosti, Boguvdano za vedno zapustila .
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. febr. 1936., ob pol 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Zapuže štev. 13, na pokopališče v Dravljah.
~APUŽE, dne 22. februarja 1936.
ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI.
Komor je na tem, da ceneje knpi, naj takoj zahteva
brezplačen slovenski cenika
^ lageeb. s
Največja trgovska ln razpošiljal na hfla V Jugoslaviji.

m\


KLJUČ SVETA - za vas je
PHILIPS RADIO APARAT
Typa 944 A
Din 120-
mesečno.
Prvovrstna Izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje
Typ» 510 A
Oin 270-
IIMMČlHK
Typ» 610 A 5+1 cevni oktodni supopozl-eljskl prejemnik z vdelanim itinamt^^ zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z Izpisanimi Imeni postaj.
Cena .....Din S825.—
na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov po . Din 270.—
JdSLS? žnSi^T^^c^s^? z ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU Izpisanimi Imeni postaj.
Cena .....Din 1995.—
na obroke naplačilo Din 159.— tn 18 obrokov po . Din 120.—
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9
Gospa V.... pove to Gospe M....
a gospa M. gospe Š. in bitro je novica vsem na jeziku. Zaupljive, kakršne že so ženske, čutijo potrebo, da vsako reč, ki je zares dobra, dalje priporočajo. Samo tako »i je mogoče razlagat- dejstvo, da dandanes na milijone žensk uporablja reformne vložke »Camelia«, Vse so spoznale, da je s pomočjo »Camelie« rešen važen problem, ki je ženske od nekdaj
razburjal in oviral. Ali bi se moderna ženska, ki ima kaij smisla za higieno in estetiko, še mogla ravnati po zastarelih, nehigienskih metodah? Debela sloji najfinejše puhaste »Camelia« vate iz sta niče vime jamčijo za največjo sposobnost vpianja in za diskretno uničevanje. A »Camelia« pas jamči za varno nošnio in za prosto gibanje.
Vložki.
popnlar 10 kosor special 6 »
Pasovi!
iz sukanca . «	•
svileni, ozki .	a
svileni, široki	•
svileni, frote .	■
Din
24«— 12.—
20,—
20.— ____
Idealni reformni vložki In pasovi za dame
Domači izdelek
Dobiva se v vseh trgovinah s higijenskim potrebščinami. Drugače, na vprašanje, Vam sporoči najbližnjega dobavljača Rav« d. d., Zagreb
Pazite na modri originalni zavoji
IVtllHIlIMIlMMMItlllllMIlMtlMIlIlIflflllllllllMIltllllllllllllfllllllfltlllllKlIIIIIIt (Millllllllllillltlllllllllllllltfll
A
H
gostilna, Kersnikova ul. 5. priporoča cenj. občinstvu prvovrstna izbrana vina odlikovanih vinogradnikov, kakor tudi vsakovrstna topla in mrzla jedila. Vsako sredo in petek morske ribe. Vsak čas čevapčiči in raž-njiči. Obenem se zagotavlja cenjene goste, da bodo pod
gostilne postreženi v popolno zadovoljnost. PRIDITE IN PREPRIČALI SE BOSTE.
!MniMllllllllllllilllMIHIIII(lllllliilllltlllllllll!IIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilMlllli!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilll!lllll
OGLEJTE SI
veliko iz bero dvokoles, otroških in tgračnih vo-
vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, Šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNI2ANE!	CENIKI FRANK O i
»TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
zičkov, invalidskih
'JJunaj&tii sejem
8. do 14. marca 1936. TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM do 15. marca.
sreditfe Evrope
Bazstavljald iz iS držav
Kupsl iz 7ž dežel
Nikak vizum potnega lista. S aejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmske izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na jugosl., avstr. in madž. železnicah. na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (k 50 Din) se dobe pri
Wiener Messe A. G.
te pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa ■cesta 31.
pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta 1.
pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič -vis-ŠL-vis glavnemu kolodvoru.
H
V MARIBORU
Linhartova ulica, obče znana gostilna BALKAN se proda. Vprašati pri g. Janku Kostajnšeku, trgovcu v Sv. Martinu pri Vurbergu.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojst<=v raznih zelišč se dobi, ako se uživa
HERSAN ČAJ
---- - - "
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost
»HERSAN ČAJA"
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
»RADIOSAN« Zagreb, Dnkljanlnova 1 Reg. S. št. 14001 z dne 6. VL 1934.
KOSTI
vsako količino kupimo. — Ponudbe kalkulirane, fran-ko na kemijske tvorniee
B. MOSTER
ZAGREB, Heinze-lova 58, telefon št. 77-70.
Telefon
2 9 5H
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SUH UMI Dolenjska cesta
□□□□□□BEIEIEMDBEIEI
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Carlovci. Praška gora
RRFIFIRHBEEIRFIFIRR
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jin prejeli ob smrti našega ljubega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica, gospoda
Franc
KEVOPOD JETNIKA.
Za poklonjeno cvetje, častno spremstvo na poslednji poti! Posebno zahvalo izrekamo gospodu dr. Božidaru Fajdigu za mnogoletni trud, med dolgotrajno boleznijo ter gospodu župniku za njegove obiske. "Vsem i vsakemu najsrčnejšo zahv^^ KRAFJ, 23. februarja 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
KURJE PERJE
nečohano po 5.— Din za kilogram iz skladišča razpošilja po povzetju
VILJEM ABT
Najmanjši odjem pa 15 kilogramov.
ZELO UGODNO
Dražba gostilniškega posestva!
Dne 28. februarja ob 9. uri bo pri sreskem sodišču v Celju dražba gostilniškega posestva ge. Marije Hilgert na Sp. Hudinji. Izklicna cena Din 100.000. Kavcija 20.000 Din, ki se lahko založi v vrednostnih papirjih na dan dražbe pri sodišču.
HIŠA
novozgrajena, parter in nadstropje, zelo solidno zidana, v kopališkem kraju, eno uro s parnikom oddaljena od Sušaka, naprodaj. V parterju velika dvorana, soba in ostale pritikline, velika cementirana klet, v nadstropju 6 sob z dvanajstimi posteljami in ostalim pohištvom. Hiša je oddaljena 30 m od parobrodske postaje, z razgledom na morje; zelo ugodna prilika za nakup, ker se v isti stavbi nahaja hotel in restavracija, a bo na dražbi 29. februarja t. 1 Cenilna vrednost 192.990.— Din. Najnižji ponudek 96.495.— Din. Natančneje v ogl. oddelku »Jutra«.
GLASBILI):
Sšhrudclen,
ppiznona J tSo od« ^ iimefriiKfro_
tet NAJPOPOLNEJŠA ineenejša
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITEL1 NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA
F. SCHNEIDER
IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKLIN
ZAGREB,Hikolieevaui.lO/c
Violine..... od Din Tlrnavzgap
»Kitare____- -148.- -
Mandoline..- • 98.- • Harmonike- - ?5.- •
Havajske kitare,
kromaticne Harmonike, trubs saksofoni intd. najceneje.
ZAHTEVAJTE "SaMS* ČEMIM
C E N I
K I
0 IR C
1
Z

S
o
J
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936
Z A e N E !• MARCA
60% p o p a s t a
NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH
OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK
Ing. G. Tdnnies, Ljubljana
TYRSEVA O. 88 — TELEFON 27-62
ali
ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 88.
r^r itmiinumiui "0
Trganje ln zbadanje v udih in sklepih, zatekli ndi, skrivenčene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje v raznih delih telesa so običajni spremljevalci revma-tizma in bolečin v kosteh, proti katerim se moramo pravočasno boriti, ker drugače bolezen vedno bolj
napreduje.
Poskušajte domače zdravljenje soli zdravilnih vrelcev
ki se po umetnem načinu naravno sestavljajo, po nekem blagodejnem zdravilnem vrelcu. Sami se lahko prepričate o neškodljivosti tega sredstva in niegovem hitrem učinkovanju.
Pišite še danes na poštno zbiralno mesto
ERNST PASTERNACK, BERLIN SO.,
Michaelkirchenplatz No. 13, Abt. H. 285.
Reg S. br. 1127 od 25 9£6I I
s tabletami lz
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in strica, gospoda
IVANA SMOLNIKARJA
SOL. UPRAVITELJA V P.
izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini za tolažbo v bolezni in spremstvo na zadnji poti v Šoštanju in v Celju, šolskemu upravitelju g. Martinu Vrečku in predsedniku šaleške podružnice SPD v Šoštanju g. Ivanu Sušlju za poslovilne govore, vsem stanovskim tovarišem in to-varišicam, mladinskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Vrežeta zapel žalostinko, šolski mladini iz Zavodnje in Šoštanja, ki je spremljala pokojnika na zadnji poti, okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Pestevšku, cerkvenemu pevskemu zboru iz Vojnika za prelepe zadnje pozdrave ob odprtem grobu ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem skupaj še enkrat Bog plačaj!
ŠOŠTANJ, dne 21. februarja 1936.
ŽALUJOČI RODBINI SMOLNIKAR IN NOVAK.
ZAHVALA
Vsi, ki ste skrbeli za zdravje našega ljubega pokojnega, gospoda
FHANA MERLJAKA,
SRESKEGA PROSVETNEGA REFERENTA,
in vsi, ki ste ga počastili s petjem, govori, cvetjem in spremstvom, sprejmite našo srčno zahvalo.
M u bi j a n a, 22. februarja 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
»JUTRO« St. §5
mde&L, 23. H. 1998
CENE MALIM OGLASOM
Po M par aa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln Cenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—-* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M m „
odgovor, priložite UM > ▼
Ym pristojbine aa male oglase Je plačali pri odroma jih je vpoelati v pismu obenem z m poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam
pristojbina Din 5.—.
Vm naročila in rprafania, •glasov, je naslavljati na:
ffJntra", Ljnbfjana«
Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19* (zadružna hranilnica)
sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo.
Kam pa,kam 7
Beaeda i Din. Jarek ' oul m Hfro al) dajanj, naslova 5 Dia. Najmanj ii rneaek IT Dta.
Halo!
Ka pustni torek vai na jJes aa Tabor, ki ga pri rede mesarji t Ljubljani. Začetek ob 90., vstopnina Dm 10.
4950-tl6
Za pustno
nedeljo in torek
ni ita maškeradno zabavo v gostiln« Kramer, Dolenj aka oesta. Vaibi Tone Rejc, 4703-18
Danes ln
pustni torek
vsi na domačo zabavo z godbo k Sodčku na Zabjaku
4738.18
Na krofe in purana
ter ■ prvovrsten cviček cena 10 Din., vljudno vabi ln se ' priporoča Fabjan Glince c IX.-30 4721.18
Na pustno nedeljo
vsi v gostilno k Panju. Vegova tU. 10 toči se lzbornl cviček. fina štajerska vina." razna gorka ln mrzla jedila vsak večer igranje kla. vlrja petje, ples itd. Vsak večer najboljša in najcenejša domača zabava. — Vabljeni.
4727.18
Kam pa
danes gremo
Ka Glince k Minki, gostilna Miklič. na pečenice in domačo zahovo — se vljud-ae priporočata.
4801.18
Restavracija Šestica
■aom&či
ni pustni o zabavo.
torek
4051-18
Sliiibodobi
Beseda 1 Oln. 1a?ek 3 L M ilfro ali lajanje ^as!ovr !l Oln. NajmanjSI tnesek 17 Oln.
Zastopnike
»a obročno prodajo naših posnemalr.iko, brzopnrilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Persons« Ljubljana, pošt. predal 307 31-1
Sadjarja
!d m razume tudi na vrtnarstvo, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Pomidbe ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 8S8«.
4419-1
Železninarja
n daljšo prakso, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jata« pod »Prva moč«.
4463-1
Trgovski pomočnik oiir. skladiščnik, mlad, dobi mesto t trgovini z mešanim blagom. Jos. Klemenčič, Kamnik.
4487-1
Vrtnarja
»prejmemo takoj r stalno službo. Javiti se je v tovarni Vidmar, Savi je 18, obč. Jefrca pri Ljubi iani.
4504-1
Trgovski pomočnik
manufakturoe m konfekcijske strok«, dober izložbeni aranžer, vojaščine prost, s prvovrstnimi referencami, dobi mesto. Ponndbe pod »Trgovski pomočnik« na podružnico jutra Maribor.
4503-1
Pomočnika in
vajenca
čevljarstva že nekoliko izu-čenega, in pomočnika za mešana dela ter za gojzer-ce in opanke, sprejmem z oskrbo, za stalno. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod ■Dežela«.	4629-1
Natakarico
z znanjem nemščine in kavcijo Din 500.- iščem za hotel takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena natakarica«
4028-1
Tkalskega mojstra
jugoslovenske narodnosti, event. inozemca s trajnim dovoljenjem za zaposlitev, išče tkalnica za pisane bombažaste tkanine. Biti mora popolnoma vešč samostojnega dela na širokih statvah z 30 menjali in 6 čolnički. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V vsakem oziru prvovrsten«.
43904
Začetnica
zmožna slovenske in nemške stenografije, strojepisja po dikta.tii,' ki obvlada tudi nemščino, dobi mesto v pisarni, z vso oskrbo v hiši. Plača Din 300. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pisarniška moč«.
4430-1
Dobro frizerko
sprejmem. Frizer Vaši Ciril, Novi trg 2. Ljubljana 4633-1
Dimnikarskega
poslovodjo
sprejmem v stalno službo v Ljubljani. Naslov v vseh poel. Jutra.	4631-1
Iščemo
v vseh krajih osebe za razpečevanje reklamnih letakov. Prednost kateri želijo zastopstvo. »Eem. brandt«, Zagreb, Hlca 250-m.
4525.1
Trgovskega
pomočnika
zmožnega vodstva večje podrošnlce mešane tr, grovine sprejmemo. Pred. nost lesni manipulanti. Ponudbe na podruž. Ju_ tra Maribor pod »Samo, stojen«
4530.1
Torbarski pomočnik
kvalificiran dobi takoj službo pri g. Ivanu Po. renta. Virmaše 16. Skof Ja Loka.
4539.1
Zastopniki
v mestih in trgih Dravske banovine se iščejo v svrho zaščite in kontrole autor-skih pravic. Tozadevne ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 33«	4GS3-1
Mehanika
za avtomobile šivalne stroje in kolesa samskega in zanesljivega spre j me Fran & Herbert Tschinkel Kočevje.
4389.1
Gospodično
inteligentno, popolnoma zdravo s perfektnim znanjem francoščine sprejmem k SMetni deklici. Ponudbe s cuiiric. vitae in prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Podeželsko mesto v Sloveniji«
4607-11
Čevljarski pomočnik
za fina zbita in šivana dela se sprejme v stalno službo. Mirko Gostenčnik, čevljarstvo, Guštanj.
4915-1
Tkalski mojster
sposoben, ki je zmožem tn
izurjen v vseh vezeh bom-baževinastih, volnenih in svilenih tkanin in ki more popolnoma samostojno voditi obrat, dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tkalski mojster«.	4ai4,i
Zdravo dekle
za hišno delo ia nadaor-stvo 3-letnega fantka, sprejme Marija Sfiligoj go-stiflna in mesarija st. Bj Slov gor.
46134.
Krojaške
pomočnike
ea prvovrstne, velike kose, ftčeroo. Plamene ponudbe »a ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«.
4670-1
Šofer
* nekaj kavcije, dobi mesto k tov ornem ti avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jute« v Oelju pod »Zanesljiv«.
4507-1
Mizarskega
pomočnika
samo dobro moč sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tna pod »Mizar«.
4016-1
Uradnico
zmožno brezpogojno per fektne slovenščine, nem. ščine. slovenske in nemške stenografije ter po možnosti tudi hrvaščine. išče večji denarni zavod v Ljubljani. Edl. no kvalificirane uradnice naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna eksistenca«
4546-1
»Salon Chic«
sprejme samostojno modist-ko in prodajalko, za stalno 4706-1
Več šivilj
dobi stalno delo na dom. Treba je položiti kavcijo za blago 1000 do 1500 Din. Pismene ponudbe pod »Takoj na delo« na ogl. odd. Ju-
tra.
4713.1
Trgovsko moč
zmožno samostojno voditi podružnico v industrijskem mestu nujno iščemo. Gotovina 30 do 60 tisoč potrebna. Samida &, Co., Tyr-ševa 53.	4686-1
Vrtnarskega
pomočnika
zanesljivega, poštenega in kateri je delal samo v trg. vrtnarijah, sprejme 1. marca Adolf Va. tovac, Ambrožev trg 3.
4731-1
Učenko
ne starejšo od L8 let, lepe zunanjosti, potrebujemo za družinsko tamburaško kapelo. Pogoji: vsa oskrba iin Din 300 mesečno. Ponudbe na: Kovač Karlo, kapelnik, Pejačevičeva 28, Osiijek L 4701-1
Prodajalko
dobro izvežbano, za prodajo sadja v veži, sprejmem. Wolfova l/I, vrata 6.
4795-1
Perfektna kuharica
ki opravlja tudi druga hišna dela, dobi mesto pri manjši družini, za takoj. Vprašati Vrhovčeva 5.
4745-1
Za gosposko hišo
v Beogradu Iščem mlaj šega (drugega) gospo, skega slugo, ki je bil že kot tak' zaposlen. Obširne ponudbe s spri' čevall ln pogoji Je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beograd« 4581.1
G. rti. Rotm&n:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
Čevljarskega
pomoč .uka
z večletno prakso, v vsem lzvežbanega' za samostojno vodstvo Išče za takojšnji nastop Angela Pernuš. Zgoša, p. Begunje. Hrana ln stanovanje v hiši.
4771.1
Pomočnico
samostojno za fino delo in VAJENKO začetnico ali starejšo sprejme takoj Damska modna de. lavnica Mak. LJubljana Šelenburgova' 7.-n
4726.1
Elektromehanik
prvovrstna moč. vešč popravke motorjev in reflektorjev, dobi služ. b> za 5 mesecev takoj
Damsko krojaško I	Vrtnar
pomočnico 'rvefban v vseh strokah.
r	' išče zaposlitve. Roje Pe-
ter, Zalokarjerva ulica 7.
44S3-2
z varščino dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse. stransko Izvežbana«.
4853.1
Delavec ali sluga
za tovarniško podjetje z vlogo do Din 15.000 se sprejme takoj v službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Varno ln zaslužek«.
4829-1
Praktikantinjo
trgovsko izvežbano Iščemo za 1. marc. Posme. ne ponudbe pod »Poštenost« na ogl. odd Jutra	4832j
Informatorje
zanesljive agilne. Iščemo po vsej dravski banovini. Ponudbe Gospodarska pisarna Ljubi J a na Šelenburgova ul 7._ I nadstr
4846.1
Službe išče
Vsake beseda SO par; lavek Oin, ta dajanje naslova " Oln. aajmanjši metek t? Oln
Poslovodja
lOietnik, Slovenec, Mahro-vec, sam, s lttletno inozemsko pisarn, in potniško, trgovsko in industr., uvozno iu izvozno prakso (Avstr., Franc., Belg., Itali). knji-gov. in koresp. za slov. nem., franc. !n italj., išče primerno stalno ali potniško mesto, ali družabn. s 100.000 Din, za dobičkanos-no industr. (400% brutto) ali za mednar. trg. agencijo, v Jugosl. ali v inozemstvu. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mahrovec«.
4370-2
Natakarica
pridna, poltena, išče službe v boljši gostilni, najraje na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4163-3
Prodajalka
izvežbana. zna vsa gospodinjska dela, govori j>er-fektno nemško, želi primerne službe v trgovini ali kot vzgojiteljica otrok. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod šrfro »Dobra spričevala«.
23-letua gospodična
s trgovsko akademijo (prav dobro) z 1 letno prakso, znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika s stenografijo, francoskega in angleškega jezika v govoru in pisavi in strojepisja, išče primerne službe v večjem podjetju. Ponudbe pod »Prima reference« na Podružnico Jutra v Trbovljah.	4606-2
Mlado dekle
vajeno samostojnega gospodinjstva ter vseh hišnih dol, z dobrimi spričevali, išče službo, kjerkoli. Ljubiteljica otrok. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pridna«.
4830«
Pošteno dekle
išče službo k boljši družini. vajena samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del. Kladezna 5. Ljubljana.
4tW5-2
Šofer
išče službe. Gre tudi kot potnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4383-C
300 Din
dobi, kdor mi preskrbi stalno službo v tržiški predilnici ali v kranjskih tovarnah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«, 4585«
Kuharica
išče službe k orožnikom z marcem ali aprilom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3764-16«.
4584-2
Gospodična
popolnoma perfektna v gospodinjstvu. vrtnarstvu itd., prvovrstnimi letnimi spričevali, kd je že delalo v velikih gospodinjstvih, kopališčih in tujskih penzijo-n.ih, zmožna samostojnega vodstva vsakega gospodinjstva, išče primerno službo. Ponudbe pod »Dobra gospodinja na podružnico Jutra Maribor.
4590-2
Mlada pomočnika
mesarska in prekajevalska, pridna in zanesljiva, iščeta službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod ■Dobra moč«.
4584«
Mesarski pomočnik
mlad z mojeteirskim izpitom išče službe v okolici Celja ali Bleda. Kavcija Din 1.500.- Dopise aa ogl. odd. Jutra pod »Pošten pomočnik«.	4036-2
Aranžer
manufakturist
vajen tudi mešane stro. ke. Z 2 razredoma tri govske šole z odličnimi spričevali. Govori slovenski. srbohrvtski nem. ški ln madžarski Jezik, želi nastopiti pri večji firmi s 1: marcem ali aprilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vojaščine prost« 452212
Šofer
izučen ključavničarstva vešč strugarstva, ln av-togenskega 'varen J a. trezen in zanesljiv, išče službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiv.«	4552.2
Reduciran mestni
uradnik
pošten, zanesljiv. samec ' v največji' bedi, zmožen, vseh pisarniških del sprejme vsako za. poslltev v mestu ali na deželi takoj za vsak ho. norar. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod »Hvalež. nost«.	4544-2
Boljše mlado dekle
samostojna kuharica in izu-čena šivilja, želi namešče-n;e pri mnjijši boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj« 4615-2
Trgovski pomočnik
manufakturist, konfekcijo-nar in galanterijst vešč slovenskega in nemškega jezika išče sJužbo pod šifro »Vešč prodaje usnja« 4627-2
Učiteljska
abiturientka
hoče delati. Sla- bi za vzgojiteljico' ali v kako drugo primerno delo. v mestu aH na deželi. Cenjene ponudbe prosi na ogl. <dd. Jutra pod značko »Delo Je sreča« 4851-2
Učenec
močan zdrav ne fod 15 let star poštenih staršev s potrebno šolsko izobrazbo ge takoj sprej me. I. Andrašlč veletrgovina Kranj.
4770.44
Trgovec
ki potrebuje močnega poštenega fanta, z nižjo gimnazijsko maturo, v mestu ali na deželi, zmožen slovenskega ln nemškega Jezika naj se Javi na ogl. odd. Ju. tra pod »iVg učenec« 4795-44
Deček
zdrav, poštenih srtarčev z dežele s primerno izobrazbo. lšie mesta brivskega vajenca, z vso oskrbo v hiši ' po dogovoru daljšo dob. učenja. Ponudbe pod kamorkoli na ogl odd. Jutra.
4778.44
Cijanizovanje
sadnih dreves, semen kot tudi stanovanj lahKO oba-vite uspešno samo z garant. dobrimi kemikalijami, ki jih morete dobiti pri tvrdki L J k o s, Mr. K. Vouk, Zagreb. Jurjev. br. 8, telefon 38-81.
4387-6
Špargeljeve sadike
v različnih, najfinejših sortah. za pomladansko saditev, nudi najceneje Pahor, Skaručna nad Ljubljano.
4383-6
Dva vajenca
aa sobosllkarsko obrt sprejmem Angelo Jel člč. celovška, c. 65 SI ška poleg mitnice
4834,44
Postrežnica
iščem službe za cel dan. Grem tudi kot služkinja, vajena dela Naslov v' vseh posloval, nlcah Jutra.	4850.2
Potniki
fteaeda » Cln lavek i Dio •* Hfro ali dajanje ia<tovs i Oln Najmanj« n Oln
Zastopnik
z lastnim avtom, vozač, vpeljan, prevzame zastopstvo zmožne firme za Slovenijo in Dalmacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Agilen«.
4464-5
šivilja
se priporoča na dom. Sprejme perilo za svetlo likanje Rožna dolina c. IX. 29
4548.2
Dobra šivilja
za oblek« se	priporoča. Gre na dom, ev.	tudi na deželo. Naslov	v vs»eh posl. Jutra. 4655-2
Trgovski potnik
z 16 letno prakso dobro vpeljan po vsej ' državi specialno vpeljan pri železninarjlh knjlgar narjlh, steklarjih bazarjih galanteriji ln moški konfekciji Itd., Išče kak stranski pred' met po ugodnih pogojih. Imam reference Ia. Ia Cenj. ponudbe ' pod »42672« na Publlcltas Zagreb.	4547
Dekle
pridno, pošteno krščansko vešča samostojne kuhe, hišnih del, išče mesto najraje na deželo. Medvode 60.	46"««
Pisarniška moč
s kavcijo, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«
4663-2
Dobra kuharica
mlajša, vešča vseh hišnih del, išče mesta gospodinje k enem« gospodu ali več. Naslov v vseh posl. Jutra.	4637«
Šivilja perila
izvežbana, išče mesta hišnice. Nastopi s L ali 15. maroem. Naslov v vseh poel. Jutra.
4036«
Kuharice m dekleta za vsa hišna dela
priporoča gospodini«m posredovalnica v Šelenburgo-vi tri. 7/1. Brezposelna 'ie-kieta dobe prenočišče. Telefonska številka 30-53.
4700-2
Vzgojiteljica
išče mesta, tudi na dežeM. Pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Takoj«.	415111«
Pekovski pomočnik
___ __________^ prvorazredna delavna moč,
Ponudbe pod »Elektrol ! izkušen delavec pni parni Ln mehanik« z navedbo zemeljski pe«. išče službo sposobnosti ln plače po 1- marec. Herman Ma-slatl na ogl. odd. Jutra , ko^ec, Pilarna, št. 5, Tržič.
4783.1 i	"
Gospodična
gre k otrokom dopoldne ali popoldne. Pomoč pri učenju. Po želji nemška konverzaci.ia. Ponudi>e na ogl. odd. Jutra pod »Abi-turjentka«	4676«
Boljša gospodinja
išče službo pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Zanesljiva 26«
4083«
Gospodična
poštena ki pridna zna šivati, govori tudi hrvaško in lepo nemško, išče mosta k otrokom. Gre tudi čez dan.
Trgovec
galanterijskega in kratkega blaga na veliko, ki vodi sedaj a.gentumi in komisi-jonalni posel, išče zastopstva v sličnih predmetih. Ponudbe na Mirko Lonča. rič, Zagreb. Medu] i če va 30, 4600-5
Vpeljan zastopnik
za pletenine se išče; vi soka provizija. Ponudbe pod šifro »Pletenine« na gl. odd. Jutra
4741-5
Trgovski zastopnik
kateri bo vložil do Din 30.000— dobi stalno službo pri brezkonku. renčnl tvornicl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fiksna plača ln provizija«. .
4830.5
fojenci (fce!
dcoedb I Oin lavek ) bin ta Šifro «11 dajanje aaslova 5 Oln. NajmanjSI tnesek 17 Dla
Učenko za trgovino
mešanega blaga, sprejme J. Laurič, Vransko.
4386-44
Učenko
za strojno pletenje, sprejmem. Hrana in stanovanje ▼ hiši. M. Cvikel, strojno pletenje. Kočevje 56.
4498-44
Frizerska vajenka
Ponudbe na ogl. odd. Ju- J z enoletno učno dobo, išče
tra pod »Vestna«
1688«
Mesto pisarniške
praktikantin {e
45<*7« a,]; blagajničarke žeK gori	;- ] spodična s trgovsko iz-
Vrtnarskega	■ Samostojna	obra-zbo. Ponudbe na ogi.
„ ..	,__, _ ._ I odd. Jutra pod šifro »Brez-
pomoemka	Kunarica j pi^a praksa«.
mlajšega sprejmem. Po.	službo, po možnosti pri	4750-3
nudbe Je poslati na ogl.
odd. Jutra pod -Mlaj šl«.	4787-1
Moško moč
Hvala Bogu, rešitev je bila blizu! Profesor je bil obrnil čoln, kakor hitro se je ustavil, in ga z novo raketo pognal nazaj, tako da je obstal natanko na tistem kraju, kjer je bil kapitan. Krokodili so jo popihali, in kapitan, ki so mu puščice še vedno žvižgale okoli ušes, se je previdno pomikal na veji naprej, dokler ni bil tik nad čolnom. Nato se je spustil vanj.
vdovcu ali orožnikih. Ponudbe pod »Kuharica« na podružnico Jutra Maribor.
4914«
izvežbano, iščem za slajenje . . Gospodična m praženie žitne kave. ra boljše rodbine, s arednje-Ponudbe na podružnico Ju-	maturo in dovrše-
tra v Celju pod značko nim abiturientskim teča-»Stalna služba«.	iem, išče službo. Gre tudi
kot vzgojiteljica k otrokom.
--- I Ponudbe na ogl. odd. Jutra
Brivskega	^	konvereacija«.
pomočnika
hitrega in dobro izvežba-	Mesarski pomočnik
nega .sprejme takoj Bukov-	priden, pošten, vojaščine
čan, Celje.	prost, z večletnimi spriče-
4834-1	vali, vešč klanja živine in
--z večletno prakso pri čoku,
Prodajalca (ko)	mesta prvian mar-
___•___ _ ,	cem ali po tlrgovoru. Cenj
sprejmem. Naslov v vseh	.. o" _
poslovalnicah Jutra.
4806-1
Damske pomočnike
prvovrstne moči. ali po-
ponudbe na S. Delalut, p. Črna pri T" ?valj»h.
■1(483-2
Mladenič
star ?S lf*, vojaščine prost močnice, za plašče in ko- pošten m zanesljiv išče stume, sprejme takoj salon službo sluge, skladiščnika »Pariš«, Ljubljana, Tyrševa ali slično. Ponudbe na cesta 36.	ogl. odd. Jutra pod »Spo-
48084 soben«	4648«
Službo inkasanta
slug« ali kaj sličnega, iščem proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inkasant«.
4746-2
Mesarski pomočnik
vojaščine preet. dobro lzvežban v tej stroki in nakupovanju živine z več letnimi spričevali želi premenltl službo' Ponudbe na ogl. odd' Jutra pod »Mesar«
4774-2
Poštena postrežnica
išče za ves dan. zmožna knhe in gospodinjskih del. Klad«zna 5. Ljubljana.
Trgovski pomočnik
začetnik mešane stroke dobro lzvežban pošten in zanesljiv, išče pri. merno nameščenje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hiter«
«90-2
mesto r večjem salonu, z vso oskrbo. Plača mesečno Din 206. — Ponudbe pod »Kjerkoli« n« podružnico Jutra Maribor.
4610-44
Zdravega n čenča
kre;«kega z zadostno šolsko Izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dlenjsko«.
4528.44
Učenka
z dobro šolsko izobrazbo išče mesta v trgovini. Marica Krenker Golava. bufca Slovenjgradec
4393.44
Vajenca
za elektrotehniško obrt, sprejmem. Ponudbe na osrl. odd. Jutra pod značko »Ljubljana«.
4760-1«
Dobrega risarja (ko)
z lepim nastopom eprej. mem kot vajenca Poto" atelje »Doris« Ljubljana, Aleksandrova c. 1 4775.44
Beseda 1 Din. davek S Din za Sitro ali dajanje naslova 5 Oln Najmanjši zoesek 17 Oln.
Kateri stavbenik
bi hotel sezidati v Ljub ljanl na delno obročno odplačilo enodružinsko hišo. Ponudbe pod »Ga. ranclja« na .ogl odd Jutra.	4553.3
Veletrgovca
špecerijske stroke, ki bi prevzel razprodajo brezkon-kurenčnegd blaga, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Testenine«.
8843-3
Krojaču
oddamo izdelavo gumiranih dežnih plaščev. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod šifro »Gumi«.
481:1-3
PoUk
beseda I Oin lavek 5 L a Hfro ali dajanje aaslova 5 Oln. Najmanj« tnesek 17 tm.
Srednješolce
pripravljam v matematiki in fiziki za malo in veliko maturo. Istotam sprejmem dijaka v dobro oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izkušen profesor«.
4368-4
Inštruktorja za
matematiko
v bližini sodnije, iščem Ponudbe s honorarjem na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 270«.	7575-4
Harmonikar
podučuje kis v irsko harmoniko po hitri in praktični metodi. Naslov v vseh posl. Jutra.
40OS-4
Katera gospodična
mlajših let, bi želela znanja z mlajšo gospodično v svrho izpopolnitve nemškega jezika, obenem da bi razpolagala s popoldanskimi ali večernimi urami. Plača po dogovoru. Po možnosti bi prosila sliko, ki jo takoj vrnem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Nemka«.
4767-4
Za francosko
konverzacijo
in literaturo iščem sposobno, izvrstno moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Francoz«.	47153-4
Inštruktorja
šestošolca
za H. razred realne gimnazije, ki bi poučeval vse predmete vestno iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Vesten inštruktor«	4647-4
Prodam
beseda 1 Oln. lavek 1 Dlo. ta Ilfro atl dajanje aaslova " Din Na|man|il tnesek r Oln
Postrvi šarenke
porcijske. vsako količino, od ene naprej, lostavimo na dom. Kg Din 40. — Naročila: telefon 96-69 Ui ismeno na: Ribogojstvo Dragomeljc. p. Domžale.
64- 6
Za vodne naprave
ki »o dane« v ospredju tehničnega in gospodarskega zanimanja, imam Sort patentov. Sigurni, lepi dohodki. Kdor s« ranima za ekaploataeijo, naj »e obrne na: Franc Grebene, ključavničarski mojster in posestnik, Trbovlje, za Savo.
4464-6
Kočije
1 landauer, 1 kupe, 1 (bonski Phaeton, 2 garnituri konjske oprave, v brezhibnem stanju, luksuzna rzde lava, vprašati pri Prvem mestnem mlinu, Celje.
4485-6
Cepljene trte
od črnine Kapčina. Burgun-dec modri, Portugizec in 7 belih sort na 4 podlogah, divjaki, korenjaki, večje množine, proda Ziheir, Za-mušani, Moškanjci.
4588-6
Knjige
B:seda 1 Dla. davek 3 Oln ta {lfro aH dajanje oastova $ Oia Najmanjši meaet n Ota.
»Die Sitten
der Volker«
v štirih elegantno vezanih
in s sMkami opremi jenih knjigah, prodorni po prav nizki ceni. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Obifaii«.
4713-8
Šolske knjige
za 7. razred reaj. gimo«-zije kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi posamezno«
*Mcve
Oblačim
Seseda J Din. davek S Din. rs Hfro al! dajanje nashrvs 5 Din Najmanj?! toes<*k O Din.
Nov! plašč
krmen (bjzam) prodam.. Uražuova ul. 371.
4030-13
Staro vino
letnft 1534 oaprotej pri
MorAecu, poŠta P«Bnio» pri MHrSborB.
4EH&4B
35 hI prvovrstnega vina
n pritzrUL-*fr dol coJA &
ric. prodam na brejjiine knjižic*. Stane Cknrpwmaa, Hočnikova 8.
Pesa hi krompir
vb. krmo n& fcod&J. Ani. Čeme Zg. SIBka 25 4637-33
Beseda 1 Din. dav^ S Dte, ta Hfro ali dejanje naslova NffjmattfS
S Din.
17 Dtn.
Moško obleko
in fcrenčkot prodam. Oeme 331 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
481.7-.1S
Avto, tfirfto
Stružnico
za les in železo, prodam affi zamenjam za koto, harmoniko ali šrvalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«.
4413-6
Kompleten inventar za trgovino
ugodno proda Kolomaii Lompreht, Ipavčeva, la. — Celje.	M7&6
Otroški voziček
modem, globok, malo rabljen pooeni proda Hrcrvat Tržaška 36.
46G&6
Biljard
dobro ohranjen ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd ' Jutra pod »BI ljard«. '	4562.6
Sokolski kroj
skoro nov poceni prodam ln pisalno mizo. Ka-radžlčeva 16, Detela
4665.6
Blagajno
(Wlner Eisenindustrlo) veliko varno vloma ln ognja. pod ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Varnost«.
4532,6
Kleparska delavnica
Kompletna s stroji ln orodjem na Jako prometnem kraju ugodno naprodaj. Natančna pojasnila pri J. Elcholzer, Slovenjgradec
4445.6
Iščem družabnika
za trgovino z lesom v Zagrebu na prometnem kraju že upeljano. Ka. pital potreben 50 — 100 tisoč. Sprejmem tudi stalnega dobavitelja le.
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upe. ljano«.
4545-6
Valilna jajca
elitno rumeni}] orplngton kokoši se dobijo Tyršev* 13. Ljubljana.
4681-6
Centrifuga Haubold
Chemnltz velika. Izvrstno ohranjena naprodaj. Vprašanja na Interres. klam d d. Zagreb, Ma-sarykova 28 pod »Cen. trifuga 121/A-64.«
4612-6
Beseda I Din. davek S Dtn. ts Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši aoesek n Din.
6 sedežni avto
prodam po zelo »godni coni. Z«ek> močne konstruk cije ter se lahko presirodi v tovorni, rešilni sili za og-njegaeoe. Na ogled Kurz-thaier Vite, Domžale.
«07-30
Prodam avto
4 sedežni, mali. moder, ne Unije."zelo ekonomičen.. Cena po dogovoru nadalje dva posnemal. nlka (večja) eden skoraj nov. eden rabljen, sa podoTrtčno oeoo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..	4451.10
Tnrino-Fkit
maki rafcljeo, 30 sedežni autobus, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden »akup 3366«.
4635-40
Limuzino Pontiac
dobro ohranjeno pro. dam. Vzamem majhen voz v račun. Vlnotoč Vič.	4564_10
Za motor
popravim zobe. Ponudbe pod »350 cm j« na ogl. odd Jutra.
4714.10
Potniški auto
ves prenovljen t novo gn-
mo ugodno naprodaj. Garaža Krai jič, Gosposvetska 513. Ljubljana.
4694-.»
Indian motor
s prikolico
600 ccm. rabi 5 1 bencina malo vožen, zelo eleganten ln moderno opremljen zelo pooeni prodam. Wolfova 1 I vrata 6.	4785-10
Ford tovorni avto
in motorno kolo, malo rabljena, 4 sedežno kočijo in 4 sedežni polpokriti voi Viktoria), poceni naprodaj, ('prašati: Maribor, Aškerčev« ulica 3, pisarna.
4918-1»
Fant
ld s« je že 1 leto učU pekovske obrti, lšie me. sto kjer bi lahko dovršil učno dobo. Trbežnlk Drago Florjanska 33 -II 4772.44
Kauče
otomaae. modroce. spalne
divane. iložljive postelje, posteljne mreže. fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetaik EGON ZAKRAJSEK Miklošičeva cesta 34 Izvršujem zavese. rolete in vsa v to stroko spadajoč« popravila hitro, solidno in najceneje
40-6
Foto-kamero
novo, »Welta«, Compur, 1-A5, n« zviti film, zamenjam za enakovreden aparat na plošče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
«580-6
Seifert-biljard
in klavir
dobro ohranjen, prodam po zelo ugodni oeni. Naslov v vaefc poslovalnicah Autna.
Kozmetiki!
Ugodilo prodam nov Vapo-for H«issdamipf aparat z mizico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Va/pofor« 4fiTO-6
Parni kotel
ugodno prodam. Pehar-nlk Ivan Krakovski nasip 26.	4792.6
Otroški voziček
globok poceni prodam Strellška ul. 22 .n. levo.	4784.6
Registrirna
blagajna
naprodaj. Vldovdansfca 24.	4781.8
Tovorni avto
Ford, tipa IBfil, še v dobrem stanj«, prodam, event. tudi z« vrednost posameznih dciov. Oesta 20. oktobra št. 34.
M3ESSBM
Kolo
malo rabljeno poceoi prodam. Jelovškova eesta a. Trnovo.	46»M<1
Kolesa
malo rabljena in nova, vseh vrst, ugodno naprodaj pri »(Pi-omet« (nasproti križan-ske cerkve i.
4768-J1
FWiliri stroj
št. 4 aH 6. 30 do a» cm širok kupim. Korrstt Zidani most.
Sobo
s posebnim	vhod-rm a
.■vK dvema	postetjama »»-
koj oddam.	Naslov v v»ah poši. Jutra. -4009-28
Šivafrii stroj
-r dobrem stanju rta prodaj. Jofdpkia Molan. Krekor
m.	—
Pletilnl stroj
za nogavice dobro ota-
njen. prodam poceni. Vprašanje na Fran« Dolar poštno ležeče p. Sas>a rrf Litiji.	4S30«B
Glasbila
Beseda 1 Din. lavek 5 Dtn, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSI znesek H Din.
Planine
nov«, moderna komstrokflt-
jo 8800. lOJBO. ISjOOCt-din. Harmonije evroip. amer. »stem od 3000.- Popravlja, uglašnje, izposo-juje. Zaloga materijala. Prodaj« tn<fi »a obrok«, večletna garancij«. Dobavlja tvornica giasovirjev
IVAN KACIN, Domžale. Zahtevajte eenik! Nsročšte se Bprejemajo Ljnhljan« Komenskega ni. 26/11.
4600«
Muzika
prodaja klavirje, harmonije, violine, kitare, »trm« in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in oglašuje vsa gla/sbila strok ov-njaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4.
78-36
Planino
breahibeo kupim. Takojšnje
ponudbe z navedbo znamke in oe**e sprejema do torka: Jerele, Prečna ulica a
Gramofon
Hiš MasteTS, nov, 40 fin& plošč, zamenjam za bol.® raidio ali prodam. Zupančič, Hranilniška 4.
Prodam ldavir
oljjnate sKke in Naslov v vceh posiovelalr cah Jutra.
4ssvas
Okazijska prodaja
Kanino, skoraj nov, prvo-vrstne rv-etovne tvrdk«, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval c ic«h Jutra.
4833^5
Kratek klavir
čm, »elo dobro ohranjen, prav poceni prodam. B»-siodam na dom. Zima, Wol-fova UVL
43©4-aS
eo« zcučt«
pook v
Beseda i Oln. davek S Din. ta Ilfro ali dajanle naslova S Oln NaJmanJH tnesek 17 Dta.
S cevni baterijski
radio
popolnoma no>v, -tfSiilrpe« prodam n. polovično ceno. Stane ClJnper-man, Močnikov« 8.
MOS-9
Eleganten
radio kabinet
Živali
10 brejih
težkih svinj
in M lažjih, za rejo, angleške pasme, prodam. Kolodvorska <16, Domžale.
Najboljši kauarčln
rod lz Nemčije, odliko, vanl z zlatimi kolajnami ugodno naprodaj Opeka, Tyrševa c. 9_tL 4777-27
Pes
dober čuvaj. 3 leta star naprodaj. Ponndbe m ogl. odd. Jutra pod »Pe® frovaj«.
478847
Špica foxa aH drugega mnjgg^ in mladega psa kupim Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »LuSteti ku_ fafcc.	4827-ZT
znamke Kolnter (amerikao-
ak« super-tiipal, 8-cevni,	_ - v.
vdelan gramofon (plk-np AUgO» nB«ta doza), dinamičen zvočnik, išfem m pkma. Vfnhtf »e+o poceni prodam. Wol- i Mriribor, Aškeočcva 9, M. fov« 1A, vmU ft.
Obbt
Beseda 1 Din. davek S Din, sa Hfro ifl daianfa naaftova S Dta. NsjBHiDjH iscsck 17 Dlo.
Kateri gospod
bi odstopi obrtni z mešanim bia^OD ri n«tm -nov*ev
ogi. odd.
pod »Obrt«. 4B08-80
Fotootelje
oddam ugodno v Ponudbo: Jug, Kranj.
Shiulll
aeMOA, v (Mftab, da postane
vT&a in si^^utaj^ fl^ te-
ddujejo po umi v arion K JStaHB. Mpn VB.
»JUTRO« 9t e
TJ
Ueccila t Din. javek i Otn. n litre aH dajanj« naslov* S Dia. Najmanj« ineeek
n Oh.
fealonafco garnltoro oojrajt. tako, ki Mm h kakega gradu, knpim. Ponudbe pod šifro >film garnitura« aa ogl. odd.. Jutro.
»Sava«
Za pohištvo ia stavbe
Vzamemo knjižice ra polno vrednost. Izvršujemo vaa dela pO konkurenčni oecii.
Največja lzbera vsakovrstnega pohištva sobnih ln kuhinjskih cprov.
Spalnice . .... , 1800 omare . •««.... 400
postelje.......150
kuti. oprav« .... 700
ku.ti. kredence ... 425 kruh. mize ..... 120
kuh. 6 to II ...... 50
otročje postelje . . 325 otročji vložki ... 60
madraci...... . 220
žični vložki .... 90 otročji madrad . . 140 Dobi se na obroke.
Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Hožna dolina cesta IX. štev 9 Miklošičeva oesta 6. WoLfova ulica 4.
4730,12
Spalnico
te trdega len, skoraj no-
»s ugodno prodam. Naslon V reeh pori. Jute*.
4®7-U3
Kuhinjska oprava
Actiro obraajena poceni naprodaj. Naslov: Sv. Petra 45.	4665-1B
Spalnico
■ ogledalo® in žiimnica-im, prodan ua 1.200 Din. Hi-aarrtvo Josip Goljar, Gospo *v«tKka TB, dvorišče.
4798-18
Removirana spalnica
la amerikanskega oreha dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. trii.	4845-12
Beseda 1 Din. Javek 3 Oln. sa Hfro ali dajanje naslova B Oin. NajmanjSl tnesek 17 Din
Ia jesenovih kantlov
raolm takoj ali pozneje Mere m 1.35X45X45 Pcnudbe pod »Jesen Ia« na. ogl odd. Jutra
4684.15
Beseda > Din. Javek S i"i ka litra ali dajanje naslova B Oln. NajmanjSl 17 Oln.
Vinski kamen
(Wrsu'i kupujemo. Ponudbe ■ vzorcem na A. Resman JC. D_ Zagreb, Biea 203.
50-7
Mehki svinec
sfcur, ku;ujemo. Ponudbe na A. Besman k. d.. Zagreb, Hlca 223.
3959-7
Beseda 1 Dia, davek 3 Dla. sa Utre aii dajanj« naslov: S Dia. Naj manj ti toesek 17 Ola.
Hranilne knjižice
poodaste ali topite
najbolje
potom moj« pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore
Ljobijana, Gledališka 12.
Telefon 38J0. "
awc
Hranilne knjižice
Ljmbijaaak« kreditne m Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in oeljekih denarnih zavodov, prodaste najugodneje ia takoj edino potom Bančno kom. uvoda, Maribor. Za odgovor Din 3 znamk.
91-16
Posojila
tesana aa Stednjo m večletno mesečno odplučeva-nj«, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje zo Blužoj smrti.
Banka in Štadiona
d. (L Krapinske Toplice Glavni zastopnik za dravsko banovino
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka nI 12 Pismeni odgovor Din 3.-znamke
3073-1«
Vojno škodo
(Ratne štete), obligacije mestne občine ljubljanske in hranilne knjižice lahko takoj prodaste po . najvišji ceni proti gotovini potom trg. agent, bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10.
4412-16
Hranilne knjižice
vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu najugodnejše potom Trg. agent bančnih poslov ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova nI. M/I. — Telefon 35-10.	4413-1)6
Za hranilno knjižice
Ljudske posojilnice, Bano-vinske hranilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani, imam več kupcev, ki iste izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni. Zglas-ite se v moji pisarni: Alojzij Planinšek, trg. agent, za bančne posle, Ljubljana, Beethovnova ul. M/I. Telefon 35-10.
4414-1C
130.000 Din posojila
potrebujem aa dobroidočo gostilno, na prometnem kraju, za izplačanje banke. Vknjižba na prvo mesto, vse drugo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Sigurna garancija«.
4536-1)6
Hladilno napravo
joMjeno, za posameznega mesarja, velikost cca. od 35") do 300 kg mesa, kupim. Ponudbe na o?!, odd. Jutra. pod »Hladilna«.
41450-7
Žimnico
dobro kvaliteto, kupim. Na-giov v vseh poslovalnicah Jutra.	4373-7
Sodarsko orodje
dobro ohranjeno kupim. Hr-tnan, Stra.žiš5e pri Kranju.	4664-7
Lahek voziček
majhen, rabljen, s sf-mo 2 sedežema na 4 kole. Bih ln 4 peresih za ene. ga, konja eventuelno s platneno streho kuii>l Miško Kranjčlč. Varaž-dln Jagičeva 2 '
4527.7
Sablje
16 komadov, nove za vaje Uvid rabljen«, enake, kupimo. Rabim tudi rezervne kline. Ponudbe z navedbo eeme na podr. Jutra Trbovlje pod »Sablje*.
4010-7
Ventilatorje
v premer ju 750—1000 do taro ohranjene. kupim Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod značko »Ventilator«
4563-7
Trgovsko opravo
za mešano trgovino kupimo Ponudbe se prosi podruž. Jutra Maribor pod »Oprava«.
4529.7
Bukovo oglje
pran, kupa »a takojšnjo dobavo Talionica željeza, Toprn ko.
4711-7
Otroški voziček
ttvalni »troj in štedilnik, knpim. Ponudbe pod »Plačo:®« na ogl. odd. Jutra.
4763-7
Fotografski aparat
18X34 in 10X16 Heimstatrv 3 Nitrophotlampe, zrcala In druge razne stvari za fonsoatelje prodam. Janko Selhovi, fotograf Škofja Loka.	4616-7
Rolo z vratmi
ln za Izložbo kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4838.7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe . juvelir
Ljubljana. Wolfova nHea 3
Ureditev dolgov
potom sodnih ln Izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava m aprobaclja bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina konceslonirana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C, Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18
250-16
Hranilne knjižice
vseh zavodov ln
vrednostne papirje
Kupujemo ln prodajamo najugodneje. Invalidska Zadruga. Zagreb, aaš zastopnik za Dravsko banovino- A. ADAMIČ, Ljubljana, 3os;o--vptska 8. Telefon 32-86 1789-16
Kdo bi pristopil
kot družabnik v veliko trgovino mešanega blaga z večjim zneskom. Ponudbe ood »Velik promet« na ogl. odd. Jutra.
4048-16
Posojila iščem
v gotovini, kratkoročnega ali dolgoročnega, proti prvovrstnemu jamstv-u industrijskega podjetja nT dobremu obrestova.pju. — Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« na ogl. odd. Jutra.
4443-16
Knjižle« 5—20.000
Zadratee trese, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prilika 36«.
4f7*7-di6
Kompanjona
z nekaj premoženja za dobro idoto trgovino, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do-blčkanosno«.
4709-16
Staro podjetje
dobro ldoče, živilske stroke v centrumu Lju_ ljane sprejme družabnika g ca 150.000 Din. Ponudbe pod »Popolna sigurnost na ogl. odd. Jutra.
4716J6
Vlogo 270.000 Din
Kmetske posojilnice Ljubljanske prodam eventuelno tudi delno najvišjemu ponudniku. Oferte pod »Resnost« na ogl. odd. Jutra.
4i696-16
2—3000 Din posojila
proti visokim obrestim z garancijo. Išče dobro sl_ tulranl obrtnik Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«
4723.16
Prodam Din 200.000
v knjižice Mestne hran. ljubi, najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod »Vsa gotovina takoj« na ogl. odd Jutra.
4722.16
Vse bančne in
kreditne posle
nakupe in prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek Ljubljana. Palača Du. nav« telefon 35.10 Bet. hovnova ul. 14..I1.
4725.16
Gospa
z osebno pravico, _ iSče
kompanjonko z nekaj gotovine za povečanje javne kuhinje r Ljubljani. Naslov v vseh pesi. Jutra
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljub. Ljudske ljubljanske, Vzajemne posojilnice (25 000) Kranjske ljud. ske 100.000 kupimo. Vprašati: " Gospodarska pisarna, LJubljana. 6e_ lenburgova ul. 7, I. nad stropje.	4847-16
Prodam dve vlogi
Ljubljanske kreditne banke po ca 90.000 Din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najvišji ponudnik«.
4852,16
Družabnika
finančnega sprejme en_ gro manufaktura. Po. nudbe na ogl odd. Ju. tra pod »Gotovina ali garancija«
4854-16
Vložno knjižico
ljubljanskega ali . dobrega podeželskega za. voda kiloim. Ponudbe na ogl. odd * Jutra pod »Za gotovino«.
4828.16
Drnžabnico
iščem v dobro vpeljano konfekcijsko in galanterijsko trgovino, z nekaj kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetna«.
4809-16
V najem
Beseda 1 Din. davek 3 Din tu Šifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanjši tnesek 17 Din
Garažo
oddam. Oražnova 3./L
461&-17
Prodam dve vlogi
Ljubljanske kreditne banke 0X000 in 60.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najvišji ponudnik«.
4494-16
Knjižico
Okr. posojilnice v Ljubljani, v znesku 6000 Ka, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim gotovino«.	4>37-16
Družabnika
z 80 do 50 tisoč ra povečanj« trgovine, po želji z aktivnim sodelovanjem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napredek«.	4©46-16
Stalno službo
dobi ženska ki mi posodi hranilno knjižico od 8 do 10 tisoč Din. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod šifro »253«
4606-16
Posojilo
dobijo državni in samoupravni uradniki, brez porokov, samo proti zyabrani, na daljšo amortizacijsko dobo. Dopise na: Poverjeni-štvo Gradjesske dkmičke štedione. Daruvar, r Ljubljani Tyrševa 55.
m&m
50.000 Din gotovine
Iščem za dobo dveh let kot posojilo. Jamstvo in. tabulaclja na rrvem mestu lepe vile z 200 m: velikim vrtom. Ponudbe pod »Nujno ln sigurno« na ogl. odd. Jutra.
4779.16
Gostilno
dobro vpeljano, center Ljubljane oddam takoj ▼ najem s kompletnim inventarjem. Nizka najemnina Podjetnemu gostilničarju se nudi ugodna prilika. Naslov v vseh posl. »Jutra« 4671-17

Beseda 1 Din. lavek 3 Dio za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmaniSI toesek 17 Dia
Lepi pisarniški
prostori
sestoječi iz 6 sob in priti-klin se oddajo po ugodni ceni, blizu palače Banske uprave. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4500-18
Gostilno
dobro vpeljano, v večjem kraju pri Ljubljani, oddam boljemu gostilničarju takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Amerikanec« na ogl. odd. Jutra.	4406-19
Pekarijo, gostilno
s tujskimi sobami in mostno tehtnico, tik farne cerkve, prodamo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Bodočnost«.
4377-16
Lokal
30—10 kv. m, iščem »a obrt. Ponudbe pod »Mizarstvo« na ogl. odd. Jutra.
4567-19
Kupim trafiko
v Ljubljani aK Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno mesto«.
4316-19
Trgovski lokal
oddam v najem ali pa pro dam, z lepim stanovanjem (hiSo), velikim vrtom in posestvom, v trgu Sevnica. Natančnejše informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici.
4169-110
Trgovino
dobro idočo oddam v in dustrijskem kraju tik cerkve. Naelov v vseh posl. Jutra.	460&48
Lokal
za trgovino aJi pisarno, takoj oddam. D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35.
©01-19
Reftektanti pozor!
Radi d rutinskih rasmer
oddaa takoj im prometnem kraju ugledno goetilno v Ljubljani, pod sigurnostjo, strogo zajamčeno. Nastop lahko s prvim starcem ali po dogovor«. Naslov v vseh poetor«ln4eah Jutra.	48-0-19
Špecerijsko trgovino
z mešanim blagom. Inventarjem ln koncesijo, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšnja oddaja«.	4675.19
Dvoriščni lokal
svetel z vodstvem takoj oddam. Krakovski nasip 26.
4710.19
Lokal
oddam v sredini mesta n takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
46884!«
Lokal
oddam zelo ugodno na Dolenjski cesti -IS f.
«57-19
Lokal
10X4 sa poljubno obrt pol lokala lahko stanovanje. Za Din 500 — oddam. Florljanska 22. Istotam oddam lepo veliko klet.
4730.19
Pisarniške prostore
pripravne tudi za flnej. šo obrt odda zavarovalnica »Dunav« v svoji
palači na Aleksandrovi cesti. Informacije Isto. tam ' v družbeni pisarni.
4842.19
Skladiščni prostor
velik, podkleten ca 200 m2 ža vsako večje pod. jetje obrat se takoj od. da na Celovški c. 50. Več na Aleksandrovi ce. sti 7. v trgov. Breznik.
4855.19
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za iifio ali dajanje oaslrva 5 Oin. NajmanjSl «n-rek 17 Oln.
Novozidana vila
enonadstropna, 6 stanovanjskih prostorov, vrt, tik Mir jo, naprodaj za Dm 350.000. Ogled dnevno od 14.—i6. ur« na Emonski cesti št. 25.
4673-30
Kupim hišo
eno ali dvostanovanjsko, v Ljubljani, plačilo v gotovini in deloma prevzem hipoteke. Penudbe: telefon 27-73.	4404-30
Kupim hišo
z dobroidočo gostilno v Ljubljani. Ponudbe z opisom in ceno na ogl.^pdd. Jutra pod šifro »Do 6w.000 gotovine«.
4466-30
Stavbeno parcelo
ca 600 kv. m v Ljubljani. Stan in dom, prodam. — Sušnik Cecilija, Postojnska ulica IS.
4617-20
Stanovanjsko hišo
s pekarno, prodam v okolici Maribora, blizu kopališča in cerkve. Hipoteka, knjižice, gotovina. Naslov v vseh poslovaJnicah Jutra.
4591^20
Malo posestvo
z lepiim stanovanjem v okolici Maribora, proda Pajt-lor, Maribor, Komenskega trg 3.	4589-20
Posestvo
srednje veliko, v bližini mesta ali v večjean prometnem kraju na deželi, kupim. Ponudbe na naslov: Korže Stanko, Ponikva ob juž. žel.	4566-20
Trgovsko hišo
aa deželi, prodam za Din 18.000. Vprašati: Klasinc Marija, Maribor, Gajeva ilo.
4692-30
gospodar, poslopje
enonadstropna stavba, lep pred vrt, parcela, skupno 688 km. m, neobremenjeno, naprodaj za il0.000 Dia, radi družinskih raizmer. Notranje pkMkovine približno 3 X 38 kr. a. Pripravno sa obrtne ali stanovanjske svrhe. Informacije ▼ trgovini l ieleznino Koutny, Ljubljana, grška, Jfedvedo-28.	4395-30
▼ bližini Kranja sa šolninem kzajm predam Kalan Valentin kurilnica Jesenice.
Mtt-20
Malo posestvo
na lepem sončnem kraju, blizu cerkve v Vojniku, obstoječe iz hiše, 4 prostori, hleva, 1^4 joha orne zorni je, radi dediščine naprodaj. Kje, pove A. Bre-
proaaj. sornik,
Vojn&.
4444-00
,.POSEK"
reaiitet. pisarna, dr. « o. »-
LJubljana
Miklošičeva cesta
proda:
VILO. novozidano. enonadstropno trlstano. vanjsko. komfortno,, vrt Zelena Jama. Din 290.000.—
HISO. dvo. c«. enonad. stropno v mestu. 37 stanovanj vrt dvorišče, donos bln 160.000 — za Din 1 200 000,— TRGOVSKO ln gostilniško hišo pri kolodvoru in postaji, sredi mesta Štajerske, ' novozidano, Industrijski kraj, stav. bna cena Din 770.000. krasni lokali. Izložbe, stanovanja. " za Din 250.000 — gotovine. KMETŠKO POSESTVO 40 oralov pri Kočevju, hiša gospodarsko poslop Je hlev. vrt. njive, travnik ' gozdi. Din 55 000 —
POSESTVO pri Domža^ lah hiša hlev. 2 orala zemlje, Din 80.000.— PARCELO 650 m>, Sv. Petra c. a Din 250,— STAVBISČE 400 m« Spodnja Slika po Din 80 —
STAVBISČE 57« m*. Bežigrad a Din 86.— ' STAVBIŠCE 425 m* _prl tobačni tovarni za Din
38 000_
STAVBISČE 793 m« V Kolezljl a Din 70 — PARCELO 2400 m« Ob Vodovodni cesti a Din 20.—
4736-20
Hiša
noToridana, štirietanoranj-ska, poceni naprodaj. Od tramvaja 6 minut, eeoa za Din 85.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4Mi-Sf)
Hišico dvostanovanjeko se poceni prod* ▼ Stožicah. Več se zve v gostilni pri Urban-čku danes od 9 ure naprej.
46fl-33
Hišo
ene aH dvoetanovanjsko kupim, eventuelno tndi parcelo c* 500 m* na periferiji mesta v bližini tramvaja. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Periferijo«	4004-30
Hotel z restavracijo
na Bledu, kompletno opremljen, s 80 posteljami za tujce, Lep senčnat vrt, sadni vrt, njive, gospodarska poslopja, ugodna lega, na križišču cest, oddam s 1. aprilom. Ana Rus, Ljubljana, Kržičeva ulica 6.
481(6-90
Enostanovanjska
hiša
z vrtom in nekaj sadnim drevjem, ugodno naprodaj, tudi pro-tč hranilnim knjižicam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4821-30
Stavbne parcele
v Celju
ob cesti na Stari grad, naprodaj. Vprašati je pri Fa-ninger. Dedje, G krvni trg štev. &TL
4680-30
Parcela v Celju
ob cesti, sončna lega, naprodaj po Din 10 ia kr. meter. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Rabim denar za zidanje«.
48-33-20
Letoviški penzkm
Planina nad Jesenicami, 1050 m nadmorske višine, obstoječ iz enooadstropne hiše, raznih gospodarskih poslopij in 40 oralov zaokroženega proseetva, se pnda na javni dražbi dne 7. marca 1995 ob 10.30. uri pri sodišču v Kranjski gori. Sezona zimska in letna! — Ostala pojasnila daj« notarska pisarna v KrH-i"vki gori«.	4.J00-S0
Enonadstropna hiša
lepa, nova, v bežigrajskem okraju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4S33-20
Krasno večje
posestvo
vinogradi. sadonosnUki, njive, travniki in gozdovi, v okolici Ptuja, z vilo in majhnim posestvom pri mestu Ptuju, prodam. Samo rosne ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod »Krasno«.
4188-00
Enodružinsko hišo
t vrtom v bližini Celja aH Ljubljano vzame takoj v najem stranka brez otrok. Tofene ponudbe nac V. Resda, Šmartno ob Paki.
4006-00
Več stavbenih
parcel
lepih ob TyrSevi (Bežigrad) prodam. Narfov v vseh posl. Jutra.
4633-00
Stavbena parcela
vogalna 400 m2 p leg Mladinskega doma. Kodeijevo naprodaj. Poizve se' Qpeka Tyrševa c. s.-n.
4776.20
(kmetijo) a tivorino ln
gostilno n« deftell ttk
farne cerkve, oddam ▼ najem ali prodam ker se presedim radi šolanja
otrok v mesto. Prilika ugodna. Potrebni kapital za prevzem blaga 5000.—. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod značko »Ugodno 99«.
454H.20
Basgias
Fraae Pleftko « št. & proda malo posestvo z gospodarskim poslopjem v Regerfci vasi St. 3T7 v nedeljo dne 1. marca lf36. ob 15. ari na javiti dražbi na liea mesta. Ona Dm. 30.000,- Dražbem pogoji so pri prodajalcu.
4&&4-30
ttdohna inhrtia oddam Ponudbe na ost. odd. Jutra pod »Tri«.
4733 JI
Več komfortnih
stanovanj
oddam aa	v nori kBi
na IKriji, vi« a vm pivovarne Union. Pojasnila daje Sagmeister, Cek>v*k« 48.
4896-81
Dvosob. stanovanje
Stanovanje
od tla
beseda 1 Dia. davek 3 Din ta Ilfro aH dajanje-asiova i lin. NajmanjSl tne«eh 17 Din.
Trisobno stanovanje
i kopalnico, poselake sobo.
?eiLko predsobo, elektriko, plinom, oddam t februarjem. — Naelov pri hišniku Ovorakova ul. S.
KWT-ai
Stanovanje
iS Sejo stranke potom rea-
litetne pisarne ADAMIČ, Goepoevatska e. & Hišni posestniki prijavite jih v brezplačno oddajo.
3744-31
Dvo ln trisobno
stanovanje
komfortna, oddaa m saj in coosabno • kuhinjo za maree v StretSki ulici št. 22.	4SS7-21
Enosob. stanovanje
podstreho, • kabinetom in pritiklinami, oddam mirni dvočlanski družini za 1. april v novi vfli. Oostova štev. ».	4577-81
Enosob. stanovanje
moderno, i pritiklinami, za oeno Din 350, oddam solidni stranki. Informacije Ižanska cesta 3*50.
4500-81
Stanovanje
enoeobno s pritiklinami oddam v najem v Zvonarja ulici IllVL
4083-21
Trisobno stanovanje
opremljeno s kuhinjo, kopalnico, vrtom na pe. rlferljl Bleda oddam za vse leto ali več let v najem. Ponudbe na Aloma Company d. r o. z Ljubljana pod št. »2174«.	4453J21
Stanovanje
enosobno oddam c prvim aprilom v Zgornji šiški it. an.	4601-ai
Dvosob. stanovanje
rketvrano z vsemi pri ti-linami oddamo za maj. Cesta r Rož. dol. 7.
4634-01
pa: kit
Parcela
predmestje. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna ce. na«.	4766.20
Hišo
dvostanovanjsko, novo prodam. Jožef Fonikvar, Cer-nuče U. pošta Jezica pri Ljubljani.
4944-30
Hišo
novozidano, tiri d« Stari stanovanjsko, komfort bližina centruma kupim. Plačam takoj v knjižicah Kmetske Din 300.000 ostalo gotovina. Takojšnj« ponudbe z najnižjo ceno pod »Solidno zidano« n« ogl. odd. Jotra.	4661-00
Parcelo
nasproti nov« m. gimnazije prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	4666-30
Trgovsko-stanovanjsko hišo
novozidano. dober donos prodam aa Din
500.000,- deloma knjižice Kmetske posojilnice. ADAMIČ Albin, realltet-na pisarna. LJubljana. GosposvetSka 8. Telefon 32.86	4737.20
Pod ceno prodam
krasno, nov o® grajeno, petnadstropno palačo z visokim donosom, v centru Ljubljane in vogalno parcelo 500 kv. m po 180 Din za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Briliant-no«.	«38-20
'Enonadstropno hišo
na Kodieljevem, prodam. Polovico za denar, polovico za knjižice. Povšetova ulica štev. 55.	4833-30
Hiše, parcele,
posestva
najugodneje kupite ali prodajte potom: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Selen burgova ul. 7/1. nad.
4348^0
Prodam hišo
na prometni točki v Go rlčanah pripravno aa trgovino gostilno ali sllčno. Okoli 8000 kv. m zemljišča Poizve se v Ladj„ 13. p. Medvod*.
4542 20
Trisob. stanovanje
komfortno, solnčno oddam v vili < majem ali pozneje. Po želji vrt in uporaba telefona. Koaun, Večna pot 14.
Stanovanje
z dvema sobama oddam.
Toplice 19. Zagorje ob S.
4688-01
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami solnčno in zraično v Sp. Šiški se odda za maj. Naslov v vseh posl. Jutra.	46Š6-21
Enosob. stanovanje
solnčno, oddam i 1. marcem event. s 1. aprilom v Zg. Šiški poleg nenre šole. Pojasnila bife »Na-Na« Tyrševa 10.
466061
Dvosob. stanovanje
pritikline, oddam i majem boljši strank L Ogled 14-16 ure. Kapiteljska ul. 7./I..
4680-01
2 sobno stanovanje
oddam v Šiški • 1. aprilom. Ogrinc, Aleševčeva štev. 33.	4738-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam. Informacije Trž. 8.
«736-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico in poaelsko sobo. oddam mirni stranki v vili s 1. majem. Ogleda se od 11.—1. ia od 4.—5. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4744-01
Trisobno stanovanje
komfortno s kopalnico ln vrtom v Mariborski ulici 22. takoj oddam. Poizvedbe prt stranki Sokllč Istotam.
4780.21
Trisobno stanovanje
lepo, oddam v mirni vili na Mlrju takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4773.21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, komfortno v strogem centru, event. tudi za pisarno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi ceni ter«.	4734.21
Trisobno stanovanje
v visokem pritličju s souporabo vrta. event. kopalnico takoj 'oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoko pritličje«.
4732-21
Trisobno stanovanje
velika predsoba, posel-ska soba kopalnica, plin elektrika, oddam takoj ali pozneje Dvor. žakova 3, poizvedbe pr! hišniku.
4782.21
a »aeiai pri linami, oddam. Kavžkova cesta 18.
4797-31
Komfortno
stanovanje
trisobno odda v svoji palači ha Aleksandrovi cesti zavarovalnica »Du_ nav«. Informacije teto. tam ▼ družbeni pisarni 4843.21
Stanovanje
2 sob in kohinje. oddam zakaaeema brez otrok, sa Din 600 meeefno s marcem. Naslov: Cihlar, Tyr-ševa cesta 69.
481041
V Celju
oddam "Robno stanovaajne s kopalnico in balkonom. Naelov: Vila »livada«, Celje, Gaber je.
Dvosob. stanovanje
nove, sončno, oddam sa 560 Din, aprila aH maja, bliss vojne bolnice. Ponudbe pod »Mirno, točno« na ogl. odd. Jutra.
4799-01
Dvosob. stanovanje
sončno, lepo, podpritlič.ne, odda Skopek, Aškerčeva 5.
4800-21
Na Celovški
cesti št. 78/L
oddam stanovanje, obstoječe f 2 sob, 1 kabineta in kuhinje, za Din 650 mesečno, ter i sobo a posebnim vhodom sa Din 160. — Vprašati istotam pri hišnici.	4607-21
Stanovanja
Besedi. 1 Din. Javek 1 Dta ta Ilfro ali dajanja -.artovs Oln NaJmanfV toesek 17 Dtn.
Stanovanje 2 sobi
s kopalnico ln pritiklinami v visokem pritličju iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«.
4374-91a
Stanovanje
dvosobno ali enosob no, sončno, S&e uradniška stranka treh odraslih oseb, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj aH pozneje«.
4500-31»
Enosob. stanovanje
prostorno, sončno, iftčem za
april. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.	4605-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom in kuhinjo za za maj iščem blizu centra. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Mati in sin«.
4dl0-21a
dičao v sobo. Ooaporrettfca H ta 41. levi.
Opremljeno sobo
poslovalnicah
4540-23
Sobo
aa SO.- Di> oddata
gospodični ak dijaka. Mostov ▼ voch poel. Jutra.
4690-28
Sobo
mebllEaao, lepo a bo kopalnice, oddam šems goepodo. Naslov r vsefa poel. Jutro.
masa
Sobo
OpTflBrfJflDO, lepo. soinČBO, parket, elektrika, pooebeo vhod oddam boljšem« gospoda ,evenUkelno zakonskemu para. Par maou>t od Banovine. Stroki jeva ul. S. H. nad.	4874-03
gobo
lepo t eentra oddaš,
fon aa racpoiago. Ki v vseh posl. Jutra.
Sobo
opmnljeno, lopo oddam nasproti Ait^jerijo a L marcem. Naslov v voeh poel. Jutra.	4580-3B
Kootov V M
poflkml&lcah JntnL
4M1.S
■ eno aH d ruma pootoijama oddam ▼ blatni >1M»n«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia.
4840-23
Beaeda I Dia, davek 9 Dia, aa Hfro ali dajanje oostova i Dk Najmaoiti soeaek
tt Dta.
Sebo
nudbe aa ogl. odd. Jute* pod aaogreb«.
Sobo
tife starejši inteligaaC Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Jfav«dite ceno«
4670-08»
s osporiraam vbodom Bče
uradnica. Pomidbe na ogL odd. Jutra pod »Točna plačnico«.
Gospodični
Meta opremljeno sobo sa
takoj ali s 36. marcem. (Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Tokojtaje pii-6Hoc.	47S-33a
rf „a . 9tM
_hCL Lastni
vhod, oooporaba kopalnice. Istotam se apiejms sosto-novotoc. Naslov v voeh pod. Jetrn.	4685-33
~ Sobo
S poflflbuto HiodoB ib
elektriko oddam. Mestni trg 9. dvorišče BL
4687-83
Opremljeno sobo
oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 4712.23
Sobo
fl pooebnan vbodom te uporabo kopalnice oddam a t
marcem 2 poepodoma aH S goepodtčnajrta (tndi dijakom) ■ voo oskrbo ali brez. Naslov v vest poel. Jutra 4683-33
Elegantno
garsoniero
takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra	4735.23
Stanovanje
enooobno iščeta S osebi, za april ali maj. Ponudbe bo ogl. odd. Jutra pod »V mestu«	4£30-31a
Trosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami iščem za 1. april. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Sončno 1935«.	4S>4-aia
Stanovanje
3—4 sob, i vsem komfortom, v centru, išče mirna stranka za mesec maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen, stalen pločnik«.
4704-am
Enosob. stanovanje
iščem za 1. marec ali april. Ponudbe na cgL odd. Jutra pod »Zrač. no«	4708_21a
Dvosob. stanovanje
mirno, čisto, išče tričlanska družina za april ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Stalno«
4677-21a
Enosob. stanovanje
iščem, moderno, sončno, s komfortom. Gerovac, Wol-fova l/I, vrata 6.
4756-Sio.
Enosob. stanovanje
ali prazno sobo v sredini Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«.
4796-31a
Sončno prazno sobo
oddoaa. Kolecčjaka ulico BI,
L nad., Trnovo.
«71-03
Sostanovalko
sprejmem poceni v svetlo
in zračno sobo, lahko z uporabo tndi štedilnika. — Kladezna 18, Trnovo.
4586-03
Sobo
prazno ali opremljeno, v centru, oddam s 1. marcem gospej ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4376-06
Sončno sobo
s kopalnico, oddam v eentra. Naslov v voeh poslo-
valnicah Jutra.
4366-03
Podpritlično sobo
z Štedilnikom oddam za 1. marec. Ljubljana, Maistrova ulica CD.
4973-33
Prazno sobo
v Dukičevem bloku oddam dami. Naslov v vseh posl. Jutra.	4608-33
Opremljeno sobo
snažno in solnčno a posebnim vliodnm iu elektriko oddam. Naslov v vach p«l. Jutra.	4666-23
Lepo, zračno sobo
oddam eni ali dvema boljšima osebama, even. tuelno s celo oskrbo. Stari trg 28.-m. desno.
4718-23
Sobo
na Kongresnem trgu oddam dvema gospodičnama • 1. marcem. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra.
«719.23
Opremljeno sobo
strogo separirano, elektrika, parket, oddam na Erjavčevi cesti dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4761-33
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam s 16. marcem. Center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4750-03
Sobico
poseben vhod, v eentra mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4743-23
Prazno sobo
strogo separirano v cen. trumu. oddam po ugod nI ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4768.23
Opremljeno sobo
lepo. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra	4769.23
Sobo
lepo opremljeno, solnčno ln čisto, ter s posebnim vhodom oddam na Res. ljevl c 12.n. lev0
4765-23
Sončno sobo
parketirane v sredini mesta oddam takoj ali s 1. marcem Noskov v vseh poslovalnicah Ju. tra.	4728.23
Separirano sobo
v nebotičniku oddam. Vprašati od 10.—16. ure pri Likar nebotičnik
4729-23
Lepo sobo
mobllrano ali prazno aa enega ali dva gospoda s posebnim vhodom, od. dam. Lahko z dobro oe-lo oskrbo. Oddam takoj ali s 1. marcem. Gospo, sve-tska 12 JI.
4793-23
Lepo sobo
v centru oddam • 1. marcem 2 boljšima gospodoma s hrano ali brez. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra
4783.23
Lepo sobo
opremljeno ali prazno z uporabo kopalnice. s po. sebnlm vhodom v centru oddam takoj alt b 1 marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra.	4831.23
Sobo
la[M> opremljeno s po. sebnlm vhodom, glaso-vlrjem. telefonom, uporaba kopalnice ln par. ka oddam. Naslov ▼ vseh postoralninan Jutra.
Upokojenec
iS6e tople sobico pri samski poeeetnid ali upokojenki, tudi kot družabnik k trgovki. Ponudbe no ogL odd. Jvtrn pod •Neodvisen«.	4749-&a
__ tep* ■ doto Din
ZraOOO idžo togovoa, otor talka eil aUteo. Poješ, sila daje »NADA« Za. grob Praška uL 6. Za informacije poSlJlto Din 1«	4633-25
_____ b Mo Din
200000 T gotovini teče trgovca, obrtnika eli silčao. ' Pojasnila, daje »NADA« Z«greb. Pra^k« uL 6 Za Informacije pcffljlte Din M.
4835-23
Židinja
_____ s doto 50.000
Din v gotovtnl. iSte za. kooAega moža. Pojas. nlia da Je »NADA« Zagreb, Preska nI. 6. Za Informacije pošljite Din 10.	4638.25
Dva mlada obrtnika
želite puročlti mlad! go. epodlčnl s nekej gotovine. Ponudbe e sliko na ' podružnico Jutra Jesenice pod »Bled«
4447-S5
Gospodična
30 let nm—fcatol Je_ 5« inteligentna, s 150.000 Din dota v gotovini ln večjo dediščino, želi ppo znati častnika drž. uradnika radi možitve. Prospekte razpošiljamo proti nskazUu Din 10 v p št. zn&mkah. »Flaesa: Zagreb Tkalčlčeva.
4490-23
Zdravnik 36 tet. pravoslaven, postaven. z mesečnim dohodkom 5000 Dtn, želi spoznati damo dobre meščanske _ obrtniške jyxiblne zaradi ženitve. Prospekte rozrošUJaino proti vposlavltvl Din 10 v pošt znamkah, »Pldes« Zagreb Tkalčlčeva.	4491-25
Prfprasto sobioo
pri samostojni dami. iščem sn takoj. Ponud. bo na ogl. odid. Jutra pod »Sttinoc,
47«L23a
sobioo
teče akademik Ponodibe s navedbo cono na ogL odd Jutra pod »Mirna« 4740JJ3®
sobo
m pisarno, tečemo. Po. nudbe na 'osi. odd. Ju. tra pod »Blizu sodišča«.
4789-£3a
Informacije, inkaso
diskretno in uspešno te. vršuje Gospodarska pisarna. Ljubljana. 6e. lenbuirgcrva uL 7. . I. nad.	4849-31
Dopisi
Vsaka
Dia;
davek I Dio, ia Šifro e dajanje naslova S Dtn, nalmanlil toesek tt Cln
Iskreno dopisovati
i saomljonn. storojSo, samostojno, teli 4161 eten soliden rpokojenee. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod ilritrena harmonija«.
«34-01
Ločenec
z Ma 60.000 premoženja, išče gospodinjo s nekaj premoženja ali e svojo inž o v blazini Maribora. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
4013-04
Gospod
srednje starosti, nezadovoljen v aak. želi radi skupnih izletov nesebično poznanstvo P.na čajne dame manjše po. stave, pa veselega srca. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Rododen. dron«	4707.24
Gospodično -
blondinko
srednje vteokoetl s sivo obleko, ki Je dne 17. t. m. vstopila na postaji Krško ob ». dopoldne v vlak, ki vozi smer Zagreb prosi gospod, ki Je sedel drugi, desno od nje da blagovolite poslati 'ceni naslov na ogL odd. Jutra pod »Za.
želj eno znanje«.
4791_A4
Prijatelja
globoke, plemenito dvfio želim spoznati. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Iskrena mladoeU
46M-84
Mlada vdova
lepe zunanjosti, značajna, korektna, zacpoo, teli ne glede aa starost prijatelja dobrotnika. Dopise na ogl. rdd. Jotra pod »Zvesta -hvaležna«.
48Wr04
Mffffffi
Vsak« beseda	Z Dio;
dovek - Din. sa	Šifro ali
dajanj* naslova	S Dio,
oajaaalSi roesek	» Din-
Inozemka
26 letna krasna črnka, z doto Din 50.000 v go. tovinl Išče trgovca, obrtnika ali Sllčno. Pojasnila daje »NADA« Zagreb Praška uL 6. Za informacije pottjlte Din 10.	4536-25
DežeJanka
19 letna z doto v goto. vini 250.000 Din. išče zakonskega moža. Po. Jasnlla daje »NADA« Zagreb Praška ul 6. Za Informacije pošljite Din 10.
4537.25
Židinja
24 letaa, prijetne zunanjosti z doto ▼ gotovini Dtn 1,000.000 Din išče zakonskega druga. Po. Jasnlla daje »NADA« Zagreb. Praška 6. Za tn. formacije pofigtte Din M
Gospodična
34 le* rim _kat lepa dot8 100.000 Din," želi spoznati profesorja ali učitelja zaradi možitve. Prospekte	razpošilja
proti vplačilu D!n 10 v poštnih znamkah »Fl-des« Zagreb Tkalčlčeva 4492.25
Veleposestnik
45 let, neodviof«. kitrflg. simpetKett, soAiden, velike postave, teli tem potom znanstvo z gospodično ali vdovo od 35 d*> 40 let, radi čimprejšnje ženitve. Pogoji eo: popolno duševno in tel?a»e zdravje, blapo-srčnost, smisel za mirno skupno dru žensko življenj«, neodvisnost. obojestra»ska simpatijo, pravilno žrvljeo-sko pojmovanje 4w primerno preimoižonje, ki se zavaruje m I. mesto vrednost nad 2.009.<*W.- Dopise s sliko ki tt vrne na ogL odd. Jutra pod »Trde« značaj«	4650-30
3e.>eda 1 Din. davek " Dio. za Šifro ali dajanje isslova i Dio. Nalmanjsi znesek 17 Din.
Šivalni stroji
malo rabljeni, pooee« naprodaj pri »Prem**« (nasproti kri ionske cerkve).
4!764-0i
Upravno skrbstvo
hiše
v Ljubljani, pnevsame bančni uradnik, verzirao v davčnih zadevah. Pomidbe na ogl. odd. Jutra pod »Kon-venjentnoc.
4335-37
IZDELOVAUJ1CA
HABMONSK
Fr, Lnbas
in sin LJubljana, Tjrševa 83
nesigumest Istarihini
ZDRAVI SE NtŠKOOUlVO
Z V PARIZU
2 najvišjim odlikovanjem nagrajenimi l PILULAMI ZA MO^KE j
'III-Ms-le
i 30 kom Din 84.-J |lOO kom. Din 217.-1 OO8UO SE V APOTEKAH.
S povzetem. cLi&lzretno poSiy<x:
APOTEKA
»KUČICUI
f JELAČIČEV TRG t2-8l ZAGREB
□UUULAJULI « II H II B I
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
uspehov
v
„ JUTRU"
□
□ □ □ □
n □
□ □ □ □ □
B □
□
na
e
□
milnim»i
Čevljar jem
t
Javnosti dajemo pismo, ki ga je poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hertmanna, lastnika firme Josip Hertmann in sin d. d v Zagrebu, gospodu Milivoju A. Savicu v Beogradu, Milorada Draško-viča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozvanega in samozvanega Akcijskega odbora proti „BATT.
ICLEACIN.O POOMCT KC& ■
OOST STEtS 2AGOEB 335SO
JELAČIGEVTRG 25 (TtLBPOH BT 44 2CV.' TdtoparsKA AOPesA
HČPTMANSlNfZAGReB
OOSTAkS«ljOOCrifiAC 09
2AGRCBil»
ING. RIH/RD-NAJ1MN Z /•»G^R-E-B Jelačičev trg 12.
5-juna 1935.
L

Mil i vo je P. S a-v i-6 *

B e o-g^r a -d
Kao blagajnik Centralnog;komi te-a Ako 1 onih 1 odbora z&^zašt i tu nacionalne koŽarsko-obučarskeiproizvodnje-doznačio-sain-Vam danas na Vaš čekovni računkod iPoštanske štedionioe
Dinara 6.000,— /česthiljada/, koji iznos izvolite upotrebiti^.za /koioni odbor Beograd.
g^jpoš tovan J1

To je avtentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „BAT'F. Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju in čevljarskim potrebščinam, torej tudi obutvi.

homogen »Jetra* Adolf RihnUng« — Za Narodno tiskamo d. d kot tiakaraatja Frane
dri Jt