Borba proti katoliški cerkvi v Nemčiji. Ta borba se voda. sinotreno in z zlobno vztrajnostjo. Glavna tarča napadov je katoliška mladinska organizacija. Nedavno je njena centrala v Diisseldorfu »Mladinski dom« bila pozorišCe najstrožje preiskavc. Nenadoma se je pojavilo v domu 10 uradnikov državn« tajne policije, ki so preiskali vso hišo, in iker niso nič obremenilnega našli, so odšli. K-malu pa jih je prišlo 56, in da bi kaj stovili, so aretirali 120 katodiških de&kov in dekllc, ki so prišli kupovat misdjonskc marke. Seveda so jih morali čez nekaj ur pustiti na svoliodo, ker niso nič po zakomi prepovedanega storili. Uradniki tajnc državne policije so potem zaprli in uradno zapečatili »Mladinski doin« in sosedne zgradbe, v katerih so osrednja vodstva katoliških mladmskih organizacij ter uredništva katoliških mladinskih listov. Nemško-nacionalna svoboda! Obcnem je bil konMgciran ves denar, iki jc bil darovan za *katoliške misijone v inozomstvu. Hkratu so zaprli podpredsednika škofijsfce ikatoliške mladeniške organizacije g. Jokoba Klemen3. V njegovi sobi so našli poročilo, ki našteva vsa zla dejanja oblasti proti katoliški mladinskl organizaciji ter za vsa dejanja lT^aja dokaze. To stvarno poročilo fematrajo narodno-socialistični mogotci kot veleizdajo, ki zahtcva najstrožjoikaiten. Kako postopajo sodišča zlasti proti katoltškim duhovnikom in redovnikom, Hokazujejo strašne obsodbe v takozvatiih deviznih prekrSkih, v katerih so bi- le naložene ogromne kazni. Tudi izobešenje Kvistusove zastave se smatra za zloCin, ki se najstrožje kaznuje. Tako je bil obsojen župnik Muth v Rascheidu, ker je dal izobesitii na 30 m visokem drogu 8 m dolgo Kristusovo zastavo. Obsodba: 15 mesecev ječe. Z njim je tudi bilo obsojenih 25 femeto-v. O teh rečeh nemški narodni socialisti v naši državi ne govovijo. Njihova nsta so polna same hvale za hitlerizem. Misijoni v Abesiniji. Njihovo delovanje je vsled vojne kajpada otežkočeno. Italijanski člani misijonov so fcakor je razumljivo, vsi odpotovali. To vedo domačini in zato ne fcažejo proti drugim misijonarjem in misijonarkam nobene sovražnisti. Ostali so v Abesiniji fran- ooski misijonarji in usanil}ece sestre sv. Vincenca Pavelskega. N}ihovemu delovanju vlada ne dela nobenih ovir. Neka usmlljenka je nedavno pisala svoji vrbovni prednici pismo, Iki jo v, njem zagotavlja, da &e ji nd treba za usmiljene aestre nič bati. Obenem po roča ta »estra o ži"vahnem ikr«tanju vojakov v glavnem mestu Addis Abebi. Ljudje prihajajo v to mesto trumoma.' Tukaj dobijo orožje in strelivo in druge potrebščine. Potem odpotujejo na bojišče, njihm^i p-oglovarji jezdijo mezge. Abesincii so imenitni pežci. Iz Addis Abebe do italijanske Eritreje je 650 km, Abesinci prepotujejo to dolgo pot v 14 dnevih. Potujejo bosonogi. Ker jo pokrajina v nekaterih delih zelo gorata, se morajo vzp&ii.jati na vižine 2000 do 3000 m brez vsake poti, z brega navzdol in zopet navzgor. To vse prenesejo brez težav. Ti ljudje niso nakjer pokazali ikakšne sovražnosti proti katoliškim misijonom, ki jim je cesar Ha/ ile Selassie jako naklonjen. Boljševlki — nepobclšijivi brezbožnlkl. Ruski boljševiki so s svojim komunizmom upropastili ruski narod ter ga treščili v brezdno bede in pomanjkanja. Niti jim ne pride na miscl, da bi odpomogld ljudsM bedi. Razvoj gre vedno nižje in vedno globlje, samo da se izpolni program, začrtan od nemškega židovskega pisatelja Marksa. V tem so torej boljševiki dosledni: za ljudstvo ne morejo in nočejo storiti ničesar. Nudijo pa mu kot nadomes