Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka i Din.
Št. 36. — Leto XX. — Kranj, 5. septembra 1936.
UredniitT« in uprava Je t Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Teldf*a št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopisa sprejema uredništvo d« srede zvečer. Rokopisi se a* »racaj«. Nefraukiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletne 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna M Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Peter II. trinajstletnik
Šestega septembra bo star 13. let naš mladi kralj, naš up in naša nada. V naša srca nam vliva pogum in zavest, da nas njegov oče krmar ni zapustil somih v težkih vihrah življenja.
Vendar pa komaj čakamo, da bo prijel za krmilo v prospeh in napredek naše Jugoslavije. V duhu se že veselimo onih dni, ko bo stopil mladi junak na plan in mogel maščevati žalost, ki nas je zadela v strašni noči devetega oktobra 1934.
Svetel vodnik nam je naš kralj Pe-terček, kot smo ga krstili Slovenci in
o katerem bodo nekoč stari očaki pri-povedali potomcem, kako ie lastnoročno oral brazde svete slovenske zemlje gori pod triglavskim očakom in kako je hodil kot deček po slovenski zemlji.
Ko dajemo ob tej priliki izraza uda-nosti svojemu vladarju moramo še enkrat povedati, da Slovenci ljubimo svojega kralja.   Pripravljeni smo vse
Soložiti pred prestol mladega vladarja, i naj bi mu večni Vodnik podelil popolnega zdravja in najsrečnejšo bodočnost v prospeh in srečo naše domovine. Naj živi naš kralj Peteri
Pravica in ljubezen
Morda se malokateri pojem tako pogosto napačno tolmači, kakor pojma pravica in ljubezen. Pa tudi malokate-ra zapoved se tolikokrat krši v vsakdanjem življenju, kakor se kršita ravno zapovedi o pravičnosti in o ljubezni.
Ko je stopil pred Gospoda bogati mladenič in ga vprašal, kaj naj stori da doseže večno življenje, mu je Jezus odgovoril: „Ako hočeš iti v življenje, izpolnjuj zupovedi! Zapovedi poznaš: ne ubijaj, ne prešeštvuj, ne kradi, ne pričaj krivično, spoštuj očeta in mater in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe."
Ob drugi priliki je Gospodu zastavil podobno vprašanje farizej, ki ga je sklenil skušali: „Učenik, kaj naj^ storim, da dosežem večno življenje?' Gospod pa je rekel: ..Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?" Farizej je odgovoril: ..Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem i a vso dušo in z vso močjo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe!" In Gospod mu je odgovoril: „Prav si odgovoril, to izvršuj in boš živel."
Oboje je torej božja zapoved: pravica in ljubezen. Kdor hofe biti zveličan, mora bili pravičen in mora ljubiti Boga in bližnjega.
Pravičen v smislu evangelija pa je oni, ki da Bogu, kar mu gre in bližnjemu, kar mu gre. To pravičnost, ki je potrebna za zveličanje, pa urejujejo božje zapovedi. Kdor vse božje zapovedi spolnjuje, ta je pravičen napram Bogu in bližnjemu. Dolžnost napram Bogu določuje 1., 2. in 3. božja zapoved, dolžnosti do bližnjega in do človeške družbe pa ostale božje zapovedi.
Krščanska ljubezen je tudi zapoved. Nekateri mislijo, da je krščanska ljubezen le neko čustvo; ndcaj, kar ni stroga dolžnost, ampak bolj nekak avčt. Kakor n. pr. ljubezen med dvema zaljubljencema, tako si nekateri predstavljajo tudi krščansko ljubezen. Po njih mnenju človek s krščansko ljubeznijo lahko kar preneha, kakor lahko razdere »ljubezen" z dekletom. To je popolnoma napačno mišljenje. Krščanska ljubezen je ravno tako stroga zapoved, kakor so druge zapovedi.
Posebno smatrajo nekateri, da je krščanska dobrodelnost, pomoč revnim in zapuščenim le nekaj, kar lahko izvršuješ ali ne. Toda tudi ta del krščanske Ijubeznj je stroga dolžnost. Mi smo dolžni s svojega premoženja podpirati revne. Kdor ima premoženje,  pa ne
podpira revežev in ne daje v dobrodelne namene, ta greši!
Če kršiš zapoved pravičnosti, si dolžan to popraviti do zadnjega vinarja. Če bližnjemu ukradeš, ali če ga ogoljufaš, ali mu s krivim pričanjem, z obrekovanjem, s krivičnim preganjanjem napraviš škodo, si dolžan vso krivico točno poravnati. Če moreš in kolikor moreš, si dolžnn popraviti storjeno krivico. Greh krivice sploh ne more biti odpuščen, če nočeš poravnati storjene krivice.
Strankarska zaslepljenost je pogosto ubila ljudem čut za pravico.
Ko je nekoč katehet razlagal otrokom ljudske šole, da se ne sme bližnjemu delati krivice, ne krasti, ne delati škode, je otrokom omenil, da je tudi to greh, če drugim kdo pobija šipe, pa se je oglasil mal fnkovček in rekel: »Gospod katehet, Nemcem jih pa smemo pobijati." Bilo je še v Avstriji, ko so se vršile večkrat demonstracije med Slovenci in Nemci. Nemci so v Celju in v Celovcu pobijali šipe Slovencem, ti pa v Ljubljani Nemcem in tako je otrok smatral, da je pač to pravično, če se Nemcem pobijajo šipe.
V zgodovini političnega življenja smo žal med Slovenci doživeli žalostne skušnje, da nekateri v politiki sploh nimajo več čuta za pravičnost. Političnemu nasprotniku se sme vse storiti, tako nekateri mislijo. Krivične ovadbe, nasilje, odpust iz službe, vse to se je delalo brez vsakih skrupulov.
Koliko profesorjev in uradnikov je bilo v komaj polpretekli dobi vrženih na cesto v bedo vsled lažnjivih ovadb in zahtev lokalnih političnih krogov. Človek bi mislil, da se bo zganila vsa slovenska javnost in bo to ogorčeno obsojala. Pa kaj smo doživeli? Ljudje, ki še hodijo v cerkev in tudi k sv. zakramentom, ki se smatrajo za katolike, so to odobravali, so to krivico podpirali. Kakšne pojme o krščanski pravičnosti pa morajo imeti taki „kristjani"?! Kdor je sodeloval pri krivici, kdor jo je na ta ali oni način podpiral, je za njo tudi odgovoren in je tudi dolžan skrbeti, da se krivica popravi.
Če kdo ukrade komu kovača, pa se bo oškodovani zgražal nad propadlim tatom; če pa on ukrade državnemu u-radniku življenjsko eksistenco, ki je vredna več kot sto tisoč Din, to pa ni nikak greh?!
V komaj dobro pretekli dobi so v našem narodu lažnjivi ovaduhi napravili ogromno škodo posameznikom in celemu narodu. Koliko denarnih glob in koliko zapornih kazni so morali naši ljudje prestati na podlagi lažnjivih ovadb. Ali menite, da je sedaj dovolj storjeno, če se ti lažnjivi denuncijantje in škodljivci le malo potuhnejo in po-skrijejo, pa naj bo vse dobro in pozabljeno. Katoliška morala zahteva od njih, da storjeno krivico popolnoma poravnajo, da popravijo vso škodo, ki so jo povzročili s svojimi lažnimi ovadbami.
(Se nadaljuje.)
Katoliški akademiki in Jug. akademsko društvo v Kranju
Prejeli smo popravek: „Ni res, da je bila na občnem zboru J. A. D. v Kranju, ki se je vršil dne 20. junija v dvorani hotela „Stara pošta", podana resolucija, v kateri izjavljajo katoliški a-kademiki, da izstopijo iz društva, marveč je v resnici izročil katoliški akademik nepodpisano izjavo s pojasnilom, da ne ve ničesar o njej, njenem postanku in avtorju, ter niso niti ta, niti ostali katoliško usmerjeni akademiki kljub pozivu, naj to izjavo podpišejo, iste niso podpisali, niti izstopili iz društva.
Ravnotako je neresnično, da so v tej resoluciji navedene posamezne nekorektnosti, ki so se vršile pri društvu, pa jih društvo ni niti obsodilo in ni dvoma, da jih je celo samo podpiralo, temveč je res, da društvo ni podpiralo prav nikakih nekorektnosti, ker jih pri društvu sploh ni bilo, nasprotno je bil podeljen na predlog katoliško usmerjenim akademikom pripadajočega revizorja odboru absolutorij brez najmanjše graje.
Tudi ni res. da je vse to prisililo katoliške akademike, da so za vedno prelomili s tem društvom, ampak je nasprotno res, da doslej noben katoliško usmerjenih akademikov ni izstopil iz društva.
Tudi niso (sc. katoliški akademiki; povedali jasno in odkrito, da ne puste nikomur niti omalovaževanja niti smeše-
nja katoliških načel, marveč je res, da tega niso povedali, ker sploh ni bilo potrebno in je društvo že v naprej samo prepovedalo izjave, ki bi smešile katoliška načela.
Za Jug. akademsko društvo Kranj Tajnik: Podpredsednik. Soklič Anica, 1. r.       Majdič Joža, 1. r.
IZJAVA
Podpisani katoliški akademiki izstopamo iz Jugoslovanskega akademskega društva v Kranju in s tem izjavljamo, da se ne strinjamo z delovanjem tega društva in da obsojamo vse nepravilnosti, ki so se kdajkoli vršile v društvu.
V Kranju, 1. septembra 1936.
Woklgemuht Mavric, jurist, F. Novak, filozof, Marinšek Vinko, jurist, F. Jau-hova, abs. fil., Fr. Nunar, kand. fil., T. Treljc, akad., Vera Slaparjeva, filoz. Lojzka Lombarjeva, filozof, Milka Hlebce, abs. filoz., Fr. Jenko, abs. jurist, Pavlin Franjo, jurist, Benededič Miha, abs. jurist, Dolfe Mavčič, stud. iur.i Stanko Bitenc, abs. jurist, Oman Ivan, stud. fil.
Poleg nas podpisanih sta izstopila že prej in sicer: Fržen Jože, cand. iur. v mesecu novembru 1935, in Bernik Karel, abs. med. v letu 1936.
Zaradi odsotnosti nekaterih akademikov manjka še par podpisov, s katerimi bi rade volje postregli J.A.D, v Kranju.
Spomin na Velesovo
Gozd je zaživel, življenje je zavalovalo na vasi in po cestah. Mladi cvetovi Marijinega vrtca — naši junaki in smehljajoče se deklice so prejšnji četrtek poklinili Velesovski Materi božji svojo mladost, da jih Ona, Brezmadežno, varuje in čiste ohrani. Prisrčno je bilo v Velesovem. Preko tisoč šolske mladine se je zbralo in zborovalo na prostoru lepe božje potne cerkve. Z okrašenimi Tutovi peš in z avtomobili so naši najmlajši romarji pohiteli k Njej, ki zna skozi življenje sreJiio voditi. Malo pred pol deveto uro se je veličastno Marijino svetišče napolnilo. Dekan g. M. Skerbec je spregovoril otrokom toplo besedo v pozdrav in jim v ljubkem govoru pokazal, kako naj z molitvijo in pokoro častimo nebeško mater. Spomin na pobožne žene - redovnice, ki so to cerkev zgradile in v njej
mnogo veselja Bogu in Mariji napravile, ta vzgled naj bi tudi otroka privabil v Marijino bližino. Okrog 600 otrok se je med sv. mašo približalo k angelski mizi. Mogočno je donela pesem Jezusu in Mariji v slavo. Po kratkem odmoru, ko smo se okrepčali tudi na telesu, smo pa zapeljali pred cerkev avtomobil — in na tem »odru" smo peli, govorili, igrali in sc tudi jokali. Kako pestro je potekalo naše zborovanje na tem čudnem »odru"! Včasih se nas je tja skobacalo pa 20 naenkrat, včasih po * ali tudi po eden. Kar vsi smo se dobro postavili, korajžo nam je dal korenjak s Cerkelj. Z ušesi in usti smo poslušali vse po vrsti, po-sehno smo zaploskali, ko so so prav fantovsko odrezali »možakarji" iz Smlednika, s katerimi so kar uspešno tekmovali »slavčki" Iz Predo-selj in govornice iz Šenčurja. Pa komaj smo
RTRAN 2 mmm
»GORENJEC«
mi svoje povedali že smo zazrli na tem »letečem odru" 2 črni postavi. Dva gospoda: g. katehet Žužek in g. dr. Arnejc sta nas učila, seveda vsak zase in brez palice, kako moramo Marijin vrtec z lepimi gredicami in rožcami zasejati in kako moramo Mariji veselje delati z žrtvami. Malo utrudi i i smo se že — a naenkrat smo zaživeli, ko so otroci iz Kranja postavili na avtomobilu »igralski oder", na katerem nas je četrt ure zabaval Gašperček. Gašperček bi rad bogat postal, zato je hotel zaklad izkopati, seveda ker je pa bil zaklad glo-
boko zakopan, ga ni mogel dvigniti in zato smo se mu škodoželjno posmejali in zopet v cerkev pohiteli — k Mariji božji zaklad iskat. Zapeli smo v slovo: »Mi svoja srca ti damo", Marija nas je blagoslovila z Jezusom v sv. Hostiji in veseli smo zapustili Velesovo, Obljubili smo, da bomo ostali le Jezusovi in Marijini. Sedaj ko se bo kmalu pričela šola, bomo pa to obljubo izpolnili: svojo mladost bomo obračali k Zarji Mai iji, od tam nam prihaja življenje in moč .
Taborjanom Gorenjskega tabora na Jesenicah
Ves srečen se iz srca zahvaljujem taborjanom, ki ste prihiteli na Jesenice, da ste manifestirali za načela svojih o-četov in ljubezen svojih mater. Oddolžili site se svojim slovenskim vodite-ljm, čuvarjem narodnih svetinj. Tabor-jani, čast in hvala vam!
Fantje, dekleta, vaš popoldanski tabor je polet v novo življenje. Za zvestobo geslu: „K Soncu, k Svetlobi!" čast in hvala!
Bog živil
Predsednik pripr. odbora: France Klinar
Trojni jubilej na Jesenicah
vse stanove. Nič manj kakor z vlakom, pa ni prišlo ljudstva peš, na vozovih, s kolesi in na konjih. Od vseh strani so se bližali Jesenicam celi sprevodi narodnih noš. Na velikih vozovih okrašenih z narodnimi zastavami, so sedele skupine naših fantov in deklet, zrelih mož in skrbnih žena. Harmonika je razveseljevala ta
____ naš ponos in up.
Nihče ne bo pozabil prizorov, ki so se mu m j   4*4 i    •     t    nudili, ko je gledal krasen sprevod. Še predno
l/fMlK/l     1*/I^Fni*ftl1/ll/l I     !>;l M" J'' /ai("' Pomika*' sprevod je prispel na
■ vlllmU     £ vUCipCl •    proslavo pokrovitelj tega gorenjskega tabora
naš narodni slovenski voditelj g. dr. Anton
V nedeljo so naše katoliške Jesenice proslavile trojni jubilej in to 40 letnico Prosvetnega društva, 30 letnico fantovskega odseka in 25 letnico Krekove godbe.
Mogočni Krekov dom odkar stoji še nikdar ni videl zbranih okrog sebe toliko vrlih Gorenjcev in zalili Gorenjk. Prihiteli so od vseh
strani da skupno z maternim društvom proslave ta dan, ki bo ostal vsem udeležencem neizbrisno zapisan v srcu.
Jesenice so pričakovale te množice v svečanem razpoloženju. Hiše odete z narodnimi in državnimi zastavami, balkoni prepleteni z zelenjem, razni napisi, visoki mlaji na Orlovskem, vse to je dalo Jesenicam praznično lice. 2e v soboto so se zbrale k predstavi »Slehernika" velike množice ljudstva. Predstavo je obiskal naš ljubljeni vladika dr. A. B. Jeglič in minister dr. Krek s gospo. Predstava jt nad vse pričakovanje lepo uspela in je »Aljaževa" skupina žela burno odobravanje.
V nedeljo zjutraj pa so Jesenice postale pravo mravljišče. Zgodaj so se iz Krekovega doma oglasile fanfare in budile Jeseničane k vstajenju. Saj je ta novi dan bil res pravo vstajenje njih duš. Godba je odhitela na kolodvor, da tam pozdravi prve goste, ki so prihajali z jutranjimi vlaki. Vsi vlaki so bili nabito polni udeležencev. Videl si zastopane
manufaktumega in modnega blaga po lastnih cenah
Korošec. Odmevalo je od bližnjih hribov, tako navdušeno je' bil pozdra;vjjeri;- Ministra dr. Anton^Korošec in dr. Kfelt "teV oŠtali odlični predstavniki naše javnosti so zavzeli mesta nasproti kolodvora na v ta namen postavljene tribune. Zadonele so fanfare prosvetne zveze in pokazala se je zastava Prosvetne zveze ki je Videla že mnogo lepih pa tudi žalostnih dni. Za njimi so jezdili konjeniki postavni gorenjski fantje v narodnih nošah, nato ko-lcsurji, kateri so imeli vsa kolesa ovita s slovenskimi trobojnicami in zelenjem. Nato narodne noše, katerih je bilo nekaj nad 500 samo v sprevodu, odbor Krekovega društva, -skupine delavstva JSZ   veliko število bivših orlov-
skih zastav, za njimi vrste fantov in deklet v krojili (temnomodre hlače, bela srajca — tem-nomodra krila, bele bluze), stopali so v četve-rostopih, dalje razno skupine. V sprevodu so igrale štiri godbe. Mimohod prod glavno tribuno je bil impozanten. Skupine, ki so korakale mimo tribune, so pozdravljale navdušeno vse predstavnike, posebno pa narodnega voditelja g. dr. A. Korošca. Skupina fantov in deklet, ki so korakali v četverostopih je spremljala godba, ki je pred častno tribuno igrala orlovsko himno. Iz množice pa tudi iz sprevoda je zagrmel mogočen »Bog živi" in navdušenju ni hotelo biti konca, še in še se je razlegula ta pesem fantov, radi katere je moral marsikateri prestati trpljenje in bil radi nje preganjan.
Sprevod je šel na Orlovsko, kjer je bil postavljen oltar. Na Orlovsko so prispeli tudi dr. Korošec, dr. Krek in vsi ostali. Ko se je pojavil med to množico dr. Korošec je val navdušenja zajel slehernega udeleženca. Kakkiio je bilo šele navdušenje, ko se je pojavil pred oitarjem sivolasi starček, veliki ljubitelj mladine knez.oškof g. dr. A. B. Jeglič. Vsa množica je bila priča, kako sta se pozdravila z dr. Korošcem in dr. Krekom. Kdo bi mogel popisati, kaj je pri tem pozdravu mislil sleherni. Sejala sta med narodom ljubezen in to ljubezen še danes po tolikem trpljenju javno izpovedujeta, da vidi narod, da jih vse trpljenje ni moglo razdružiti. Pogled na množico je bil ganljiv, saj je bilo vsako oko rosno od veselja, da je vendar prišel dan, po 'katerem smo tako hrepeneli. Najbolj veseli pa so bili tega dne ravno dr. Korošec, dr. Jeglič, dr. Krek in ostali ljubitelji slovenskega naroda, ko so videli, da je narod z njimi. Videli so, da je naš fant, naše dekle, še vedno ista, kakor je bila pred letom 1929.
Ob številni asistenci duhovnikov je stopil pred  oltar in daroval sv. mašo vladika dr.
Jeglič. Ljudstvo je navdušeno prepevalo cerkvene pesmi. Govor pa je ime) prorektor u-niverze g. dr. Lukman.
Po sv. maši se je začel ljudski tabor na katerem sta nastopila kot govornika g. dr. Basaj in g. llija Lojze. G. dr. Basaj je ljudstvu v jedrnatih besedah razložil kaj je za narod komunizem in kaj katoliška cerkev. Kako komunizem vse ruši, katoliška cerkev pa po svojih organizacijah dela, gradi in žrtvuje vse za dobrobit naroda. G. Ilija pa je podal smernice, po katerih naj gredo vsa prosvetna društva. Ljudstvo je oba govornika večkrat prekinjalo s pritrjevanjem ter ju nagradilo ob zaključku z velikim odobravanjem. S tem je bil ljudski tabor končan in je bil za popoldan napovedan tabor fantov in deklet. Ljudstvo je ostalo in počakalo tudi ta tabor. Ob pol treh so bile litanije. Po litanijah pa je prispel na ta fantovski in dekliški tabor nekdanji predsednik Orla slovenski ban dr. Marko Natlačen. Jesenice so prve dale prireditvam zopet ono staro obeležje. Kako željno je ljudstvo pričakovalo takih nastopov, smo pač ta dan lahko videli, ko so tisoči viharno pozdravljali čete fantov in deklet, mladcev in mladenk, ki so v strumnih vrstah prikorakale na telovadišče, ter tam predvajale nastope, ki so publiko navdušili, kakor nekdaj orlovski nastopi. Ta nastop gorenjskih fantov in deklet je odločno dokazal, da si Slovenci želimo več in čim več takih nastopov. Mi moramo zopet o-živeti po naših društvenih domovih telesno vzgojo — telovadbo. V krasnih in jedrnatih besedah je br. Natlačen pozval vse fante v vrste kat. prosvete da tam gojijo zdrav duh v zdravem telesu. Ravno tako je sestra Savin-šek pozvala vsa dekleta, da naj jim bo društven dom domač in vedno oživljajoč.
Vse jeseniške proslave so dokazale, da je glavni slovenski delavski center slovenski in odločno v taboru katoliške prosvete.
Tedenske novice
KRANJ
IV. Obrtna razstava v Kranju preložena. V
sredi priprav, za IV. razstavo v Kranju, so nastopile take • okolščine. da   je delovni odbor.
Pri ,Bajželjnu'
sklical vse merodajne faktorje, da se posvetuje, dali bi nadaljevali započeto delo li ne.
Mnenje vseh je bilo, da se vsled nepredvidenih razmer razstava preloži za bodoče leto, ob kateri priliki bi združili še ostale panoge
tako, da bi bila res razstava vseh gospodarskih in kulturnih panog našega kraja. Zato bi bilo potrebno že to j|esen začeti z delom in pripraviti vse za to zamisel. Čebelarji na primer bi bili že leto? pokazali vse svoje bogastvo, ki ga ima kranjski okoliš res mnogo, posebno kar se tiče oroaja in panjev, ter drugih zanimivosti. Tako se pa bomo pripravili za prihodnjo jesen, ki naj pokaže vse izdelke in pridelke vseh strok.   Ker hrani
Na Roženvenskem klancu v Kranju
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Ko je nekoč dr. Jovanovič pravil nekemu odličnemu srbijanskemu politiku, da je treba sedaj voditi socialno in gospodarsko politiko, da se je preživela stara partijska politika, pa se je stari političar popraskal za ušesi in rekel: „U-vidim to! G. profesor, ali imate kak socialni program, da bi mi ga dali? ..." To je značilno za starega politika. Postaral se je v politiki, pa ni imel nikdar kakega socialnega programa!
S to srbijansko politiko je torej prelomil dr. Dragoljub Jovanovič. Dobro je tudi pomnil, kako težko je za malo državo v modernem političnem in gospodarskem življenju. Predvojna Srbija je bila pač več ali manj le žoga, s katero so se igrale velesile. Nikdar ni mogla voditi kake samostojne politike. Radi tega je on pravi »Jugoslovan" v tem smislu, da kar gori za veliko Jugoslavijo, ki bi bila močna tako, da bi lahko i-grala samostojno vlogo v koncertu evropskih držav. Zato bi bilo po njegovem mnenju nujno, da se Jugoslavija uredi tako, da se v njej združijo vsi Jugoslovanski narodi z Bolgari vred. Spoznal je, da je za našo državo največje zlo to, da ni tako urejenu, da bi bili v njej zadovoljni Hrvati in Slovenci. Najprej je treba uredili državo tako, da bodo vsi narodi Srbi, 11 r vat i in Slovenci v njej zadovoljni, zakaj brez politične ureditve ni ne kulturnega, ne gospodarskega in tudi ne socialnega napredka. Njegovo načelo je: Hrui tom in Slovencem dati ono ureditev, ki si jo sami po svojih nacionalnih gospodarskih i.i kulturnih razmerah žele, samo da vsi priznajo enotno državo. Vsi naj postanejo vneti Jugoslovani, ko bodo v vsem zadovoljni v svoji državi. Začel je na shodih in v brušurah in letakih borbo za federativno ureditev države v smislu hrvuških in slovenskih zahtev.
Okrog sebe je zbral krog mlajših inteligen-tov in akademske  mladine, ki je   navdušena za
njega. Zbirali so se v krožkih, kjer so študirali socialna in politična vprašanja. Tako je Jovanb- ' vič ustvaril najprej gibanje, ki je polagoma pre-kvašalo staro zemljoradniško partijo v Srbiji.
Jovanovič je pričel v Srbiji braniti Radiča in hrvaško politiko v veliko pohujšanje srbijan-ske politične javnosti. Ko so bili Hrvati zaprti v Belgradu v znanejn političnem procesu, je osten-tativno poslal v ječo, v znak simpatij dr. Mačku in tovarišem — torto! Ta torta je vzbudila v srbijanski javnosti velikansko senzacijo! Jovanovič je začel javno braniti Hrvate in njih zahteve.
Da se ona Mačkova torta ne pozabi in da tudi nam pokaže svoje simpatije, nam je kmalu po našem prihodu v ječo poslala njegova gospa lepo torto, ki nam je napravila mnogo zabave. Naj pri tej priliki omenim na kratko še njegovo gospo, ki je verna pomočnica svojemu možu v politiki. Tudi ona je akademsko izobražena, pa še morda bolj ognjevita za ideale, ki jih v javnosti brani njen mož! Kadar ni Jovanoviča doma.
in to je pogosto, takrat ona zastopa svojega moža v vsem. Na stanovanju dr. Jovanoviča se zbirajo raznovrstni ljudje iz vseh krajev države: kmeti, delavci, študenti, profesorji, advokati, trgovci, pa vse zna v slučaju odsotnosti moža njegova ljubezniva žena lepo sprejeti in vsem pove to, kar bi jim povedal njen mož. To vam je pravi ženski diplomat.
Kmalu po našem dohodu smo se seznanili tudi z gospo Jovaničevo, ko je prišla obiskat svojega moža v ječo z dvema malima hčerkicama.
Dr. Jovanovič nain je povedal, da ga pride o-biskat, pa sem mislil, da bo prišla vsa žalostna in objokana, kakor so prihajale navadno žene naših jetnikov obiskovat svoje može v ječo. Gospa Jovanovičeva pa je prišla obiskat svojega moža, kakor da bi prišla k njemu na univerzo, ali kakor da bi bil v ječi na kakem počitniškem bivanju v prijetni družbi in zabavi. Nikdar ni pokazala najmanjše žalosti, vedno vesela, kakor da bi imela veselje nad tem, da je njen mož zuprt v ječi.
Dr. Dragoljub Jovanovič in tovariši (drugi od leve)
»GORENJEC« Wliaam»iataMWajaaai1i^^
*B«»^a«ai^J!«^Jtt>«»MSW«3B»«^ STRAN 3
Z,a. šolo:
Platnene šolske mape z 1 ključavnico D 19*-Usnjene šolske mape z 1 ključavnico D. 29'-Usnjene šolske mape z jermončki in z jermenom za na hrbet       D. 29--
Šolske torbe z jermenom za na hrbet Din 26--Iz usnja D. 55--Iz blank usnja D. 65'-
Samo priSavniku
..Sloga" bo za zaključek zapelo par žalostink. Vabimo člane prosvetnega društva, da se te komemoracije udeleže v čim večjem številu.
V nedeljo popoldan blagoslove v Kovorju nov Prosvetni dom. Kdor od članov le more, naj se rte svečanosti udeleži da na ta način pokažemo bratsko ljubezen.
Rojstni dan Nj, Veličanstva kralja Petra II. V nedeljo dne 6. septembra bo naše Prosvetno društvo proslavilo rojgtni dan kralja Petra II. Ob pol enajstih bo v farni cerkvi slovesna služba božja, katere se bomo udeležili z zastavo. Prosimo vse člane in članice, da tej službi božji prisostvujejo v čim večjem številu. Pokažimo vsem tistim, ki so nas vedno smatrali za protidržavne elemente, da so lažniki in da hočejo le potom laži nasprotnika premagati. Mi smo bili, smo in bomo Bogu otroci in domovini zvesti sinovi.
Kranj in okolica mnogo lepih in starinskih predmetov, bi se uredili po večjih poslopjih, kot n. pr. javne zgradbe, gimnazija, škofija, Narod, dom in Majdičev mlin, v posamezne oddelke. Tako bi cela okolica lahko na viden način v vseh strokah pokazala svoj napredek. Ob tej priliki bi tudi šolstvo sodelovalo, vajenci pa bi s svojimi risbami združili še lastne izdelke, ter bi tako pokazali svoje zmožnosti. Tako tekmovanje bo breidvornno vzbudilo zdravo gibanje in smisel za boljšo vsposobljenega obrtnega naraščaja.
K vsem tem se še ob priliki povrnemo. Vse one pa, ki so imeli namen razstaviti, prosimo, da vzamejo to na znanje, ter že sedaj mislijo na prihodnje leto, da bodo po vsej naši domovini spoznali naše delo, kajti pod silo razmer se je moralo preložiti.
Delavni odbor IV. obrtne razstave.
Občni zbor Prosvetnega društva v Kranju
se vrši dne 24. septembra ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Pozivamo že sedaj vse članstvo, da se občnega zbora udeleži v obilnem številu. Posamezni odseki naj imajo svoje občne zbore že pred tem dnevom. Bog živil — Odbor.
NAZNANILO!
Cenjenim damam sporočam, da sem se preselila iz Savskega brega 15 v Prešernovo ul. 15 ter se za nadaljno naklonjenost najvljudneje priporočam
modni salon Eugelsberger Stana.
Na tukajšnjem pokopališču se bo v nedeljo ob 9. uri vršila kememoracija bazoviških žrtev. Po sv. maši, ki bo v pokopališki kapeli bo pri • spomeniku primeren nagovor, društvo
Aktovke:
Iz svinjskega kroko usnja, z dvema ključavnicama samo Din 39'-
Iz prima blank usnja z dvema ključavnicama samo Din 75--
Ivan Savnik - Kranj
Poziv. V smislu Člena 25. pravilnika za izvrševanje določb tur. post. 62. tarife k zakonu o taksah, se prične dne 1. januarja novo triletno odmerno razdobje za odmero in plačevanje takse za pravico točenja alkoholne pijače na drobno in na debelo.
Zato se pozivajo vsi imetniki pravice za točenje alkoholnih pijač na drobno in na debelo, da vlože radi pravilne odmere taks v času od dne 1. do 30. oktobra 1936 pri pristojnem oddelku fiinančne kontrole, v čigar območju so obratovalnice prijavo na predpisanem obrazcu in da izkažejo v prijavi vse podatke, potrebne za pravilno odmero laks. Obrazec prijave si lahko priskrbe pri oddsiku finančne kontrole ali pri davčni upravi po nabavni ceni.
Točilec, ki vobče ne vloži prijave ali je ne vloži v določenem roku, izgubi pravico pri-
V. Ü.
Olympija 1936. — Vtisi Gorenjca!
(Popotne
Tu lahko spoznaš tudi kaj nemška mladina dela v šoli. Divne stvari — ročna dela — so pokazana. Vse pa raste iz nemškega duha. Seveda umetnost tudi v tej razstavi ni zapostavljena. Umetnine posameznih nemških mojstrov dobiš. Seveda največ cerkvenega. Posebno lep vtis napravi na vsakegu, bredi umetniških soban postavljen velik križ, ki stoji pod lepim obokom, tako kakor da Ivi bil v kaki mali cerkvici.
Jasno je, da se tu nahaja izredno skrbno pripravljen oddelek za vzgojo nemške mladine v vojaškem duhu. Nazorno sc mladina uči vojne spretnosti že v zgodnjih letih. Vsak nemški otrok mora dobro poznati svoje narodne može in junuke iz svetovne vojne, kar se tu vidi. Vsepolno pa je tudi nacionalne literature, ki pri Nemcih kar dežuje. Zal, da je vrne* nekaj stvari, ki so popolnoma pagun-skega duha. V tej razstavi lahko spoznaš nemško ustvarjajočo silo na vseh poljih sedanjega časa.
Zanimiv je bil ogled vseh sejnih dvoran velikanskega rotovža, ki je v gotskem slogu zgrajen in ima tudi zanimivo uro s takozvanim: „glokenšpilom", ko se ob eni popoldne prikazujejo razne viteške igre. Posebno uslugo so poka/ali num Jugoslovanom, da smo smeli o-glcduti prezanimivc in umetniško bogute sejne mllnchentke ol>činske dvorane. Dvorane sta-rega rotovža pa lahko vsak ogleda proti mali vstopnini. Ta dvorunu ima največji lesen o-bok v Evropi in je čudovito akustičnu. Izviru pa iz leta 1470. Vse figure z zlutom prevlečeno so še danes pruv tuko lepe kot tedaj. Ob obeh stenah vidiš stHre ..cunftov.ske" uli cehovske zastave i/. Miinclienu. Vse te dihajo moč-io stanovsko vzajemnost srednjega veka. Skoro moti pu velikanski orel, ki drži v krempljih velik kljukasti križ. Povsod je postavljen taisti, kakor da bi hotel govoriti o težkem pričakovanju preteklosti na sedunji sistem uli pu so preteklosti rogati, češ sedaj se šele poku-/nje nemška moči
V sosednji dvorani pa smo o|vazili žalostno družbo; liileranskcga pastorja, dve ženski ter dve moški osebi, Čakali so na poroko pri magistratu. Čuden vtisi
Odkar je Hitler vodju Nemcev, je zanimivo vedeti to, da si je za centrom svojega gibanju izbral ravno Mtinchen, ki ima okrog 750.1)00 prebivalcev. Iz tukozvane „rjave hiše" izvira njegov pokret. Tu so v vestibulu (veži) postav-
tožbe zoper odmero takse, ki se mu odmeri po uradni dolžnosti.
Spremembe na sodišču. Za starešino sres-kega sodišča v Kranju je imenovan g. Josip Pfajfer, starešina sreskega sodišča v Trebnjem. Dosedanji starešina g. Jurij Gregorec je i-menovan za sodnika okrožnega sodišča i Ljubljani.
Gaštejski klanec. V petek 28. VIII. je bila
licitacija za t300 m dolgo preložitev Gaštej-skega klanca iz Labor do Kranja. Preložitev tega klanca je bila z velikim železniškim nadvozom vred preračunan-« na dva milijona 989 tisoč Din. Na licitacijo so prišli trije podjetniki, in je zato licitacija tudi uspela. Med podjetji Slograd in Savbna družba ter Slavec iz Kranja, je slednje ponudilo 2.7% in izlicitiralo gradbo tega dela ceste za 2,908.000 Din.
Po Kranju se šušlja, da misli sedanja občinska uprava na javni dražbi prodati ono parcelo, ki je bila prvotno namenjena za Zdravstveni dom, pa se je izkazalo, da ni dovolj pitne vode na tem mestu. Mi smo že v 15. številki letošnjega leta objavili ta sklep občine. Povedali smo tudi, da je tovarnar g. Sire obljubil za to zemljišče lepo vsoto cca 78.000.— Din. Čudimo se zakaj vendar ni občina ta svet, ki je tako brez. prave vrednosti, prodala takoj g. Sircu, ki ji je za njo ponudil tako velikansko vsoto. Čudi nas, zakaj občinska uprava te ponudbe ni sprejela ter hočejo vso stvar spraviti čisto na drugi tir. Vemo, da razrešeni g. župan Ciril Pire ni radi sorodstva mogel od g. Sirca zahtevati tako visokega plačilal Prav iznenadeni pa smo, zakaj te kupčije ne sklene novi župan g. Tajnik. Po našem mnenju se tudi na dražbi ne bo dobil večji ponudnik in je v škodo občine, če bo parcelo sploh prodajala na dražbi.
G. Sire je pač dobro situiran in lahko utrpi ta znesek 78.000 Din, saj je zadnjič izjavil de-
N
slike.)
Ijene ob stenah hitlerjanske zastave, katere mnogoštevilni hodijo pozdravljat — tiho in mirno.
V bližini rjave hiše je kraljevski trg, kjer so zanimive hitlerjanske stavbe. Divna palača in na vsaki strani prostornega trga prelep mavzolej s krstami hitlerjanskih junakov. Te krste so iz brona, na njih je vdelan kljukasti križ in vedno so pod milim nebom. Pred vhodom k tem krstam pa je „večna straža". Dva struž.uika-hitlerjanca s puško v eni roki, z raz-koračenimi nogami in čelado na glavi nepremično stružita. Neke dame so skušale obrniti pogled teh postavnih fantov nase, pa niti t vekami niso trenili. Pogled teh je nepremičen in čuden sij ima. Zdi se, kot da bi ti stražniki še brez dihanja živeli. Kot kipi, in nekdo je rekel — brez duše, stoje ti ljudje nu svojem mestu.
Hitlerjanci sploh radi stražijo kraje, ki ku-korkoli govore o njihovi stranki. Tudi pri Felcl-hsrrnhnle, kjer so žalnd venci nad imeni noodrešenih nemških pokrajin, med kuterimi se najde tudi Štajerska (!); sta dva Hitlerjan-ca pri častni straži ob mestu, kjer je Hitler prvič nastopil za svojo ideologijo in je bil pregnan. Čudovito spoštovanje imajo ti ljudje do vsega, kar je v zvezi z njihovim pokretom. Mnogo in mnogo se mi, ki tako radi zavračamo in preziramo največje svoje može, od Nemcev učimo!
llaziiine se, du največjih in najbolj živuhnih lokalov, kjer se toči najboljše monakovsko pivo - to je llofbrau - nismo prezrli. Z ..masek-i" se tu pije pivo. Postregli so nam pa tudi s posebnimi nemškimi klobasicumi z zeljem.
Du ne boste mislili, du smo pozabili nu svojo katoliško zavest, moram omeniti obisk katedrale Nuše ljube Gospe. V tej mogočni gotski stavbi, kjer so čudovite umetnine, pridi-gujo jekleuoziiučujni monakovski nadškof in kardinal Faulhaber. Nemški katoličani vedno globje doživljajo v neprestanem boju svojo sveto vero, knr spričujejo lepo oblikovane cerkve tudi v delavnikih. Veliku cerkev sv. Pavlu v Mtlnchcnu je bila v delavnik vsa polna moških vseh stanov, ki 10 mogočno prepevali in v čudovito lepem redu prejemali sv. obhajilo. Taki prizori se med nemškimi katoličani iHivsod najdejo. Bog daj, da bi se po mladini tudi pri nas drugače začelo.
(Se nadaljuje)
25» šolarje:
Pletene jopice za dečke in deklice
Vel.      3 4 5 6 7 8 kom. D. 16, 18, 20, 22, 24, 26.
Boljše z ovratnikom D. U0, 22, 24, 26, 28, 30.
Puloverji na patent - zapi-rač za dečke in deklice Vel.   3   4   5   6   7 8 Din   20, 23, 26, 29, 33, 39.
Samo pri Savniku
lavstvu svoje tovarne (kakor poroča Delavska politika), da ima še vedno toliko, da gre lahko v Dalmacijo, čeprav tovarna ne obratuje radi štrajka.
Nadejamo se, da bo občinska uprava dobro preštudirala ta kočljivi položaj in bo mogoče na posvet poklicala še kake ..eksperte".
KOVOR
Umrla. V četrtek smo pokopali duleč naokrog poznano Markovčevo mamo iz Brezij, ženo dolgoletnega obč. odbornika in bivšega župana. V torek je še delala na polju ter pripravljala za drugi dun krmo za živino, a zvečer jo je pa pri molitvi zadela kap in je bila takoj mrtva. Kako je bila priljubljena je pričal njen pogreb in ko je še ležala na mrtvaškem odru so jo pokropile velike množice ljudi. Žalujočemu možu in otrokom naše iskreno sožalje.
Občinske volitve se bližajo.   Pri nas se je
tudi žc začela borba za prihodnje obč. volitve. Nasprotniki JRZ. imajo |K>goste sestanke čepruv jih oblastem ne prijavijo. Na teh sestankih prav dobro udarjajo po farjih in kmetih. Pravijo farje dol, kmete pa pobiti. Vsled tega se jasno vidi kakšni ljudje se zbirajo v njihovem taboru. Baje so tudi zopet postavili kandidatno listo z bivšim J. N . S. županom na čebij. Kako nus j,e bivši JNS režim v Kovorju preganjal in ovajal ne bolijo govorili, ker je še vsem predobro v spominu. Denunciacije, plakati itd. To bo ostalo zapisano v Kovorski zgodovini. Pravijo, da bo gospodarska lista, pa mi tuko gospodarsko li-
sto predobro poznamo, ker nam je ostalo še v spominu, da niso niti proračuna za i. 1933 pravilno znali sestaviti, tako, da smo morali mi njihove gospodarske napake, (neznanje) popravljati. Neki ljudje, ki se znajo tudi leviti, so vse noči na lovu. pa nič kaj dobro njihov lov ne uspeva. Obksti pa prosimo, da malo bolj pazijo na razne sestanke, saj je zakon enak.
V nedeljo dne 6. septembra t. 1. bomo pa blagoslovili naš novi Prosvetni dom. Začetek slavnosti ob 2. uri. Vse prijatelje prosve'e vljiudno vabimo, da se te slavnosti kar v največjem številu udeleže.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Vse člane in članice Prosvetnega društva vabimo, da se na dan 6. sept. ob 9. uri dopoldan udeleže sv. maše v farni cerkvi. Ta dan bo naš mladi kralj Peter II. obhajal svoj rojstni dan. Proslave se bomo udeležili z društveno zastavo.
„Luč z gora", dramo v treh dejanjih in 4 slikah priredi Katoliška akcija v nedeljo, dne 6. septembra ob 8. uri zvečer in v torek dne 8. septembra ob 4. uri popoldne v Šmartinskem domu.
Čisti dobiček je namenjen za dobrodelni odsek Katoliške akcije  zuto vsi vabljeni.
STRA2IŠCE
Zupan je odstopil. V soboto dne 29. avgusta se je kakor blisk raznesla po naši občini vest, da je župan podal ostavko na svoje mesio. Občinski odbor je ostavko sprejel, ker je bivši župan g. Križnar svoj odstop razlagal s tem, da je bolan in je moral prestati težko operacijo. Posle je prevzel podžupan g. Pavel Rozman.
Ze pred več tedni smo poročali obširno, kako je izpadla revizija banske uprave, ki se je vršila meseca marca. Radi velikih nerednosti je bila občinska uprava razrešena. Vložili so pa vsi razrešeni pritožbo na upravno sodnice v Celje. Upravno sodišče jim do danes še; ni odgovorilo, ne pozitivno in ne negativno. Slišali pas mo, da je g. Križnar dobil od nekje migljaj, da je bolj častno, če sam poda ostavko kakor pa da ga nasilno odstavijo. Poslušen vedno vsem nasvetom je res tudi to, storil in je (ako častno fsam .po favoji.iV©lji'\.;*japiist;l župansko mesto. Radovedni smo, kako dolgo bo vršil posle župana g. Rozman.
SV. KATARINA NAD TRŽIČEM
V nedeljo 23. avgusta pop, smo imeli v Lomu ustanovni občni zbor krajevne Kmetske z^eze za našo občino. Za predsednika organizacije je bil izvoljen posestnik Tišler Vinko iz Loran, za ostale odbornike Godnov Anton, posestnik na Slapu, Meglic Franc in Primožič Jože iz Sp. Loma. Po volitvah se je razvil obširen razgovor, kaj ukreniti za zboljšanje
Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nlno, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarskn in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo.
Oglejte s! krasno izložbo!
Kupujem staro zlato in srebro.
Ivan Levlčnlk, - urar
L
KRANJ
JESENICE
Volna za v -ročno pletenje
vseh znamk in barv
predtiskarija ročna dela
Ivan Savnik - Kranj
gospodarskega položaja v tukajšnjem planinskem okolišu, ki mu preti radi stalno slabih cen lesa popolnu propast. Sklenjenih je Diio tozadevno več predlogov, ki so bili poslani osrednjfi Kmečki zvezi v Ljubljano, da jih predloži pristojnim oblastem in skušu doseči njih izpolnitev. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik osrednje K. Z. dr. Zupan, ki je zbranim pojasnil program K. Z. in njeno dosedanjo delo.
Dijaki!
Slike za legitimacije najcenej še in najlepše pri fotografu
JUG - KRANJ
(Sedaj nasproti trg. Savnik).
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■SES
SENCUR
Tragična smrt otroka. Predzadnjo sredo poj poldne je povozil Tuinčev hlapec iz Cerkclj šestletno 1'olonico Prestor i/. Srednje vasi. Voznik je peljal hlode proti Velesovem in je. slučajno na vozu zaspal. Konji so vlekli vozi sem in tja. Po nekem čudnem iiaklučjn jo vaga zgrabila dekletce ter jo odtrgala iz rok matere. V naslednjem hipu se je zgodila nesreča, čije žrtev je postal nedolžni otrok. Težki hlodi so pritisnili Polonici prsni koš, da, je deklica zaradi notranjih po&kodb nasledjnjti dan izdihnila.
»GORENJEC«
NOVOST! Za mal denar trpežno! Brez J red« kroatirai vse kovžnaste predmete x novim KROM-PREPARATOM. Dobi se edino pri nasP Nora zaloga patent liano nalivnih peres (za kopiranje) s v m bi nadomestni«.? deli!
B. Rangus
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
Poročne prstane, krasna darila, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici. Popravila pod garancijo ! Knpujcm staro zlato in starinske predmete 1
Pozor!
Čitajte!
Pozor!
Četi Gorenjski naznanjamo, da bomo pričeli v ponedeljek 6. septembra 1936 z
VELIKO ODPRODAJO
vsega zimskega blaga po najnižjih cenah.
Posebno pa opozarjamo na veliko in lepo izbiro najmodernejših kamgarnov za moške obleke, površnike, zimske suknje, damske plašče in kostime. Vsi la v manufakturo
LOGAR & K ALAN uf8V
naslednik 3. VIDMAR - KRANJ
Tu je najcenejša — najboljša — in največja izbira!
PREDDVOR
Prosvetno društvo vabi vse naše prijatelje in vsa okoliSka društva na blagoslovitev doma ki se vrši v nedeljo, dne 13. septembra ob 3 uri popoldne. Na sporedu je govor, petje, godba in drama iz sedanjega življenja »Podrti križ" v štirih dejanjih. Blagoslovitev doma bo opravil bivši tuk. kaplan č. g. Fr. Je-rasa, sedaj župnik pri sv. Trojici nad Cerknico in bo nastopil tudi kot govornik. Blagoslovitev bi se imela izvršiti že pred leti, pa se je zavlekla do danes vsled znanih dogodkov, ki jih opisuje »Gorenjec", ko je bil dom zapečaten in društvo razpuščeno.
CERKLJE
Jenkova proslava v Cerkljah na Gorenjskem. Meseca novembra minulega leta je proslavila Ljubljana in z njo vred nešteto drugih kru-jev v naši kraljevini 100 letnico rojstva skla-datslja Davorina Jenka. Tudi njegov rojstni kraj, ponosna vas Cerklje pri Kranju in vasica Dvorje pripravljata proslavo Davorina Jenka, ki se bo vršila defenitivno v nedeljo, dne 20. septembra v Cerkljah in Dvorjah. V Cerkljah bo odkrit spomenik Davorinu Jenku. Poprsje v nadnaravni velikosti je izdelal akademski kipar Lojze Dolinar, vlila pa ga je v bron livnica bronca v Belgradu. Načrt za podstavek je iz ljubeznive naklonjenosti napravil univ. prof. arh. Vurnik Tam, kjer pa je stala Davorina Jenka rojstna hiša v Dvorjah pri Cerkljah pa bo postavljena spominska piramida z različnimi napisi. Oboje bo odkrito ▼ nedeljo 20. septembra ob 15. uri pop. Narodna društva in občinstvo opozarjamo, da napravi ta dan izlet v prijazne Cerklje pod Krvavcem. Podrobnosti slede.
KMETIJSTVO
Bane vinska zimska kmetijska šala V Sv. Jurju ofe Južni železnici,
prične svoj I. tečaj, dne 3. novembra 1936 ter sprejme vanj do 24 učencev. Tu tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1937. leta. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravnotako v petih zimskih mesecih.
Prednost zimske kmetijske šole tiči v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma tudi praktično izobrazijo v vseh kmetjskih panogah, poleti pa pomagujo doma na kmetiji. Tako ima kmet dobrega delavca doma v dobi, ko ga najbolj rabi. Druga prednost tiči v tem, da gospodar laže poravna v enem letu oskrbovalnimi za pet mesecev kot za enajst in pol me«eca.
V to zimsko šolo se sprejmejo pridni, naj-manj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s "> Din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Jurju ob juž. žel. najpozneje do 1. oktobra 1936.
Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev odnosno varuha (kolkovano z Din 2.—) s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov; to radi dosege banovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto.
Oskrbnina znaša na mesec od Din 50 do 300 po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno vnaprej.
Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se seveda odklonijo.
Rok za vlaganje prošenj poteče 1. oktobra t l
Samo nekaj časa I
Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogiedal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno.
Fotograf JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 2?.., amaterske kopije komad Din 1.-.
Pripravite se
za deževne dni! HuberLus plašči za deco in odrasle po zmernih cenah.
Priporoča:
ALBIN JAZBEC
KRANJ
f
II
Z	a V»	m
		smo nastavili vsemu blagu
		izredno nizke cene
		zato se potrudite tudi Vi k
p.	Majdič	»MERKUR"- Kranj
		lastniki P. Majdiča dediči.
1.) Travnike moramo gnojiti v jeseni z apnenim dušikom ali nitro-foskalom, ker samo na ta način dosežemo, da travniki spomladi hitro ozelenijo ter bujno rastejo. Slika nam kaže, za koliko se poboljša seno   ako travnik gnojimo v primeru z negnojenim travnikom.
HI H L I OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se j plača050 D.Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju in druge vloge v večjih in manjših zneskih do Din 348.000.-- kupim in izplačam takoj v gotovini. Trg. ag. bančnih in kreditnih poslov, Ljubljana Beethovnova u). 14./1.
Sprejme se takoj vajenca za tapetniško obrt, Bernard Maks, tapetnik poleg „Stare pošte, Kranj.
Dekle k otroku sprejmem takoj in ji nudim možnost, da se izuči šivanja. Vprašati Eugelsberger, Prešernova 15 Kranj.
Odda se večje stanovanje na Mestnem trgu, več se poizve v upravi lista.
Služkinja se sprejme takoj v službo v župni-šče v Kranju.
Sodove cca 200 litrov ugodno prodam, Franc Sink — Kranj.
Kupim rabljene štelaže za malo špecerijsko trgovino. Ponudbe je poslati na upravo »Gorenjca" pod šifro »Trgovina".
Kompletno stanovanje v novi hiši oddam takoj, Pirnat, pek Primskovo.
Oddam trisobno stanovanje s 1. oktobrom v Kranju, Gasilski trg 7. Poizve se pri hišniku.
Deklico staro 3 letu oddam dobrim krščun-skim staršem za svojo. Kdor bi hotel sprejeti malo sirotico nuj se zglasi v upravi nušegu lista, da dobi nudaljne informacije. Dekletce je zdravo in razumno.
MUitj n hiimib i um
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi,
Hranilne vioge se obrestujejo najugodneje.
Za sredhaiftv« in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranja, predstavnik France Uhernik,