PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRH SV.TREU KRALJEV OB 80.LETN1C1 Prostovoljstvo včeraj, danes in jutri VRH SVETIH TREH KRALJEV, 2011 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRH SV.TREU KRALJEV OB 80.LETN1C1 Prostovoljstvo včeraj, danes in jutri Avtoiji Marko Žust, Rafael Krvina Uredniški odbor Upravni odbor Glavni in odgovorni urednik Marko Žust Fotografije Primož Novak, Arhiv PGD Vrh Sv. Treh Kraljev, člani Jezikovni pregled Tončka Stanonik Računalniška priprava in tisk Mihela Strlič, Janža d.o.o. ŽIRI Izdal in založilo Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev Tiskano v 600 izvodih Leto izdaje Vrh Sv. Treh Kraljev, 2011 ršica Hotednš D 61 PGD VRH Prostovoljno &i.?i£<497_.!yrh Sv. Treh Kraljev CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 614.842(497.4Vrh Svetih Treh Kraljev)(091) 007G5G4 COBISS PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Vrh Svetih Treh Kraljev) Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev : prostovoljstvo včeraj, danes in jutri / [avtorji Marko Žust, Rafael Krvina ; fotografije Primož Novak ... et al.]. - Vrh Sv. Treh Kraljev : Prostovoljno gasilsko društvo, 2011 1. Gl. stv. nasi. 2. Žust, Marko 3. Krvina, Rafael 256452608 KNJIŽNICA LOGAJ^C SKUPNOST, PROSTOVOLJNO TER POMOČ OB NESREČAH Uvodna beseda urednika Marko Žust, tajnik društva Pred vami je zbornik društva ter predvsem njihovih članov, ki praznujejo visok jubilej razvoja gasilstva na Vrhovskem. Marsikaj se je v prehojenih 80 letih spremenilo. Ne samo marsikaj, lahko rečemo, da se je spremenilo skoraj vse. Zmanjšalo se je število prebivalcev v kraju, vrhovska zemlja le še redkim daje vsakdanji kruh, kmetijski stroji opravijo košnjo v nekaj sončnih dneh, zelo so se izboljšale cestne povezave, skoraj pri vsaki hiši je parkiran najmanj en avtomobil, peš hodimo samo še za rekreacijo, računalnik in televizor sta globalizacijo prinesla tudi na Vrhovsko, življenjski standard seje izjemno povečal. Kaj pa skupnost, prostovoljno delo, humanitarnost, pomoč človeku v stiski? Ali so se tudi te vrednote tako močno razvile? Žal moramo iskreno priznati, da ne. Ne smemo idealizirati časa pred 80 leti, bili so veliko težji, kot so današnji. Pa vendar je bila skupnost zanesljivo tako trdna kot danes. Zdi se, da zdaj čas ob vsej tehniki teče veliko hitreje, celo prehitro. V enoti časa je treba vsako leto ustvariti več. Delovni čas v službah se podaljšuje v večerne ure. Še za lastno družino velikokrat zmanjka časa. Kje naj v tej naglici najdemo čas za skupnost in delovanje v njej? Prav zato želim v tem zborniku največjo zahvalo nameniti našim članom. To so kar nekakšni junaki današnjega časa, ki kljub vsem obveznostim še najdejo čas za društvo in pomoč sočloveku v nesreči. To velja tudi za njihove družine, saj morajo zaradi odsotnosti družinskega člana - gasilca namesto njega opraviti obveznosti v družini in na kmetiji. Zelo sem vesel, da so tako člani kot njihove družine z naklonjenostjo sprejeli zamisel o predstavitvi članov v jedru zbornika. Uvala, da ste prispevali vaše fotografije, podatke o družinah in svoje mnenje o prostovoljstvu in potrebnosti organizacij na Vrhovskem. Kot omenjeno, danes čas teče hitreje. Zato smo želeli v zbornik vključiti več fotografij kot besedila. Najbrž boste najprej preleteli slike, šele nato se bo mogoče našel čas za branje. Besedilo bo svojo vrednost dobilo šele čez čas, ko bodo v kraj prišle nove spremembe. Eden od namenov zbornika je ujeti sedanji trenutek za naslednje rodove. Boste pa v zborniku seveda našli tudi popis dejavnosti društva. Ker smo zbornik že izdali ob 70. letnici, smo se v tokratnem omejili predvsem na delovanje društva v zadnjem desetletju. Veseli smo, da v društvu poleg upravnega odbora in operativne enote aktivno delujejo različne komisije. Vse to si lahko ogledate in preberete v zadnjem delu zbornika, kjer smo se spomnili tudi gasilcev, ki so umrli v zadnjem desetletju. Dovolj besed, naj spregovorijo slike. Želim vam nekaj prijetnih trenutkov ob listanju knjige, ki jo držite v rokah. Že vnaprej pa se opravičujem za morebitne napake. Uredniški odbor je poskušal narediti vse, da bi teh bilo čim manj. NIKOLI SE NISEM SPRAŠEVAL O NUJNOSTI PROSTOVOLJNEGA DELA Anton Kokelj, predsednik društva Spoštovani gasilci in gasilke, gasilska mladina, cenjene bralke in bralci zbornika ob 80. obletnici PGD Vrh Sv. Treh Kraljev. Že iz številke 80 lahko ugotovimo, da smo 10 let starejši. Pravimo, da ko človek praznuje 80 let, je že v zrelih letih, da je njegov čas že skoraj minil in mu je vsako nadaljnje leto življenja podarjeno. Vsak rad posedi z vnuki, pravnuki in skupaj z njimi razmišlja o svojem življenju. Kaj pa mi, vrhovski gasilci? Za nami je novih 10 let aktivnega, humanega in prostovoljnega dela. Smo v dobri kondiciji in želimo to dobro delo opravljati tudi za prihodnje rodove. Naša generacija je samo del življenja tega društva. Naša dolžnost in tudi volja je nadaljevati delo predhodnih generacij ter obdržati in še izboljšati društvo za naslednje rodove. Vloga prostovoljnega gasilskega društva je, da ob morebitnih nesrečah in požarih prihiti na pomoč bližnjemu v nesreči. Pri tem je zelo pomemben čim krajši odzivni čas in kako je bila intervencija izpeljana od začetka do konca. Pri vseh intervencijah se na prvo mesto postavlja strokovno usposobljeno operativno članstvo ter sodobna oprema. Prepričan sem, da smo tudi v zadnjih desetih letih bili pri tem uspešni. Vedno smo veliko pozornosti namenjali osnovni gasilski dejavnosti, kot je izobraževanje članstva, osebna zaščitna oprema in učinkovita tehnika za gašenje požarov. Pri vsem tem je potrebna želja po delu v društvu in udeležba pri vseh sprotnih aktivnostih. Glavna motivacija je, kako čim bolje pomagati sočloveku v nesreči. V našem društvu je vedno več izobraževanja, predvsem mladih, zato smo rabili ustrezne prostore. Rdeča nit zadnjih desetih let je bila predvsem urejanje zgornjih prostorov gasilskega doma ne samo za namene izobraževanja, temveč tudi za druženje vseh krajanov. Tudi občni zbori že nekaj let potekajo v dvorani gasilskega doma. Kljub temu da je deset let spet mimo, se naše delo ne ustavlja na tej točki, pred nami so že nove želje in načrti glede sodobne opreme, ki jih zahtevata razvoj kraja in potrebe današnjega časa. Beseda naj bi tekla tudi o prostovoljstvu, društvu in današnjem času. Alije še potrebno in kako seveda gledamo na vse to? Zanimivo. Ob vsem delu med gasilci in drugih številnih funkcijah, kijih opravljam poleg gasilstva, se o tem nisem nikdar spraševal. Sam sem član PGD Vrh Sv. Treh Kraljev že 40 let, kar pomeni natanko polovico življenja našega prostovoljnega društva in ob zaključku tega mandata bom tudi 25 let oziroma četrtino stoletja predsednik našega društva. Ne vem, morda predolgo, morda še premalo, da bi o tem premišljeval. Naj povem, da sem funkcijo tako rekoč podedoval od svojega pokojnega očeta. Že prejšnji rod Petračevih je bil v gasilstvu. Tradicija seje prenesla, in tako smo tudi v tem času vsi člani družine aktivni gasilci. Gasilstvo je postalo sestavni del življenja in dela moje družine. Prišlo je v zavest, da je to nujno potrebno in vsak se mora na svoj način truditi in prizadevati, da bodo vse organizacije in inštitucije v kraju obstale. Potrebna je zavest, da nam ni bilo nič podarjeno. Za vse dobrine in za vse to, kar imamo, so si prizadevale prejšnje generacije. Naloga vseb nas je, da to ohranjamo, negujemo in razvijamo v koraku s časom, v katerem živimo. Treba je vedeti, da vse te funkcije in organizacije v kraju nikoli niso bile plačljive. Ljudje so vedno radi in z veseljem to ohranjali. Ob osnovni nalogi vsakega društva in organizacije je pomembno tudi druženje, kar je vedno botrovalo boljšim medsebojnim odnosom, boljšemu poznavanju samega sebe, prijateljev, sokrajanov itd. V današnjem času materialno nikoli ne bomo tako bogati, da bi si lahko vse kupili in plačali z denarjem. Člani našega društva in ljudje našega kraja smo še vedno pripravljeni stopiti skupaj, pomagati drug drugemu, in to je treba ceniti. Vse akcije našega društva so vedno dobro obiskane. Ciljev in motivacije pri gasilcih nikoli ne zmanjka, za kar so zaslužni vsi člani, predvsem pa vodstvo društva. Ob visokem jubileju PGD Vrh Sv. Treh Kraljev vsem članicam in članom iskreno čestitam in se Vam zahvaljujem za dobro delo, ki ga vlagate v razvoj društva z namenom čim hitreje priskočiti na pomoč sočloveku v nesreči. »Naj bo dan ali noč, brat gre bratu na pomoč!« DRUŠTVO JE KOS ŠE TAKO ZAHTEVNI NALOGI Janez Krvina, poveljnik društva Vsake okrogle obletnice se na nek način spomnimo ali jo proslavljamo in tako bomo tudi v našem gasilskem društvu to leto praznovali okroglo 80. obletnico. S tem se želimo spomniti preteklega obdobja gasilstva in njegovega delovanja na prostovoljni osnovi vse od začetka do danes. V društvo sem vstopil že kot sedemletnik in od samega začetka se mije gasilstvo zdelo zelo zanimivo, ker lahko pomagaš ljudem v nesreči. V gasilski organizaciji sem bil mentor mladine, podpoveljnik društva, poveljnik društva in podpoveljnik Gasilske zveze Logatec. Naše društvo 1. kategorije ima dobro organizirano operativno področje ter usposobljene in izuijene gasilce, zato smo lahko kos še tako zahtevni nalogi. Znanje in izkušnje smo pridobivali s tečaji in izobraževanjem v gasilski zvezi in na republiškem centru za zaščito in reševanje na Igu. V zadnjem obdobju smo tudi v gasilskem orodišču močno posodobili gasilsko in zaščitno opremo, saj smo pridobili zaščitne obleke, dihalne aparate in opremo, ki jo potrebujemo na intervencijah. Lani smo zamenjali 43 let staro motorno brizgalno Rosenbauer z novo in prepričan sem, da bo tudi ta tako dobro služila svojemu namenu. Intervencij je v zadnjem obdobju vse več, saj gasilci ne samo gasimo, naša pomoč je zaželena tudi ob naravnih nesrečah. Tako smo bili klicani na pomoč tudi zunaj naših meja, koje šlo za gašenje ladje, gasili smo na Krasu, pomagali pri poplavah in pri odpravi posledic vihaijev. Za stalno pripravljenost so potrebne različne vaje v društvu in zunaj njega. Na vajah utijujemo znanje, na meddruštvenih si izmenjavamo izkušnje in se spoznavamo med seboj, kar je zelo pomembno prav na intervencijah. Med operativci se tudi dogovarjamo in usklajujemo mnenja o nakupu nove gasilske opreme, ki jo nabavljamo s popolnim soglasjem vseh, če se strinjamo o njeni potrebi. Za konec se vsem gasilkam, gasilcem in krajanom zahvaljujem za pomoč in potrpežljivost pri opravljanju gasilske službe. 80 LET PROSTOVOLJSTVA PGD VRH SV. TREH KRALJEV Marinka Cempre Turk, predsednica Gasilske zveze Logatec Človek kot posameznik je hitro spoznal, da se mora za lažje in prijetnejše življenje povezovati v skupine, katerih interesi in mišljenje so enaki ali podobni njegovemu. Nastale so družine, skupnosti, društva, delovne organizacije in druge organizacije. Vse z namenom ustvariti boljše in lepše življenje ter uresničiti svoje potrebe in želje. V boju proti nevarnostim in nesrečam seje v zgodovini dogajalo podobno kot s posameznikom. Treba se je bilo združiti ter se dogovoriti, kako in kaj postoriti, da posamezniki in skupine ljudi ne bodo sami ob nesrečah. Sprva je o tem razmišljala peščica ljudi, pridruževati se jim je začelo vedno več somišljenikov, nastala je »požarna bramba«, nastajale so gasilske enote in gasilska društva. Vsi smo vpeti med preteklostjo in prihodnostjo. Preteklost ni več v naših rokah, a jo cenimo in spoštujemo. Le sedanji trenutek imamo v oblasti. Ta je za nas resničnost. In iz te resničnosti gradimo ta trenutek, ki se imenuje sedanjost. Ujeti smo v nitke skupnega življenja, ki nam vsak dan prinaša nova presenečenja, veselje in trpljenje. Nihče ne more biti sam, samosvoj, samozadosten, ker vsega ne zmoremo sami. Potrebujemo pomoč prijatelja, soseda, skratka nekoga, ki nam pomaga premagovati težave. Zagotovo smo gasilci tudi tisti, ki smo vedno pripravljeni na te izzive. Dovolj je le klic na pomoč, dovolj je pisk sirene, ni pomemben dan, ura ali vzrok, niti kraj, oseba. Za gasilce je važno, da pomagajo vsakomur in kadar koli - ob požaru, v prometu, ob naravnih ali drugih nesrečah ali drugih težavah. Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev ima čvrsto osnovo za delovanje: bogato zgodovino, veliko mladih v svojih vrstah, delovne člane, podporo pri krajanih, kar mu daje vse možnosti ne samo za obstoj, temveč za vsestranski razvoj in nesebično pomoč sočloveku v nesreči. Nobena zakonodaja, pomoč države ali lokalne skupnosti ne bo zagotovila razvoja in uspešnega delovanja društva, če ne bodo prisotni člani društva, ki bodo prostovoljno uresničevali načela gasilske organizacije. Gibalo društva so člani, ki s svojim prostovoljnim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov ali skupine in krepijo dobre medsebojne odnose. Skromnost, izjemna delavnost, požrtvovalnost, občutek za prijateljstvo in resnicoljubnost so vrline, ki vas nenehno spremljajo. Vsaka kronika ima svoj čar ali vzrok, zaradi katerega jo radi vzamemo v branje ali pregled. Tudi ta kronika ga ima. Skrbno jo vzemite v roke in ugotovili boste, da so gasilci PGD Vrh Sv. Treh Kraljev z žarom prostovoljnosti in požrtvovalnosti premagovali težave v preteklosti. V imenu Gasilske zveze Logatec in v svojem imenu vsem gasilkam, gasilcem ter krajanom KS Vrh Sv. Treh Kraljev iskreno čestitam ob 80-letnici uspešnega delovanja društva. Zahvaljujem se vam za požrtvovalno in nesebično delo z željo, da z zavzetim delom nadaljujete tudi v prihodnje. GASILCI PRISKOČIMO NA POMOČ PRI VSAKI NESREČI ■MÉlt' H Anton Artač, poveljnik Gasilske zveze Logatec Drage gasilke in gasilci, spoštovani bralci. Slovensko gasilstvo je v zadnjem obdobju doživelo veliko sprememb, tako na operativnem kot organizacijskem področju. Tako skorajda ni nesreče, v kateri ne bi posredovali gasilci, pa naj bo to požar, prometna nesreča, poplava ali neurje s točo in vetrom ali pa le pomoč pri pokvarjenem dvigalu ali zaplezani mački na visokem drevesu. To pa nalaga gasilcem veliko odgovornost in zahteva od njih visoko stopnjo usposobljenosti. Pri našem delu nam veliko pomaga sodobna tehnika in tehnologija, od sodobnih materialov v zaščitni opremi, sodobnih reševalnih in gasilnih naprav v gasilskih vozilih do računalnikov, s katerimi vodimo vse potrebne evidence, bodisi naših članov in njihovih usposabljanj, bodisi opreme, do vseh poročil v zvezi z intervencijami in ostalim delom. Zaradi vsega tega gasilci preživimo nešteto ur na izobraževanjih, vajah in drugih oblikah usposabljanja. Ne štejemo kilometrov, ki jih prevozimo s svojimi vozili, in ni nam žal svojega prostega časa. Vse to je slovenske gasilce v zadnjem obdobju pripeljalo do tega, da lahko danes s ponosom rečemo, kdo smo in kaj počnemo. Vsem vrhovskim gasilkam, gasilcem in simpatizerjem ob njihovem jubileju čestitam in jim želim še mnogo uspešnih let in zadovoljstva pri njihovem delu. PROSTOVOLJNO DELO JE VELIKA IN POMEMBNA VREDNOTA Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije Prostovoljno delo je velika wednota, ki kali in bogati človeka in vi, spoštovane gasilke in gasilci, ga zelo uspešno in predano opravljate. Bodite ponosni na lepo tradicijo gasilskega poslanstva in ostanite zvesti njegovim nalogam. Sredi neokrnjene narave Rovtarskega hribovja seje pred 80 leti rodilo društvo, ki vse do danes uspešno deluje in združuje zveste članice in člane, nadebudno mladino in gasilstvu vseskozi predane veterane - zavidljivo dejstvo, ki v nenehnem sodelovanju zagotavlja uspešno društveno življenje. Zelo cenim vašo usposobljenost, opremljenost in še posebej vašo osebno pripravljenost, da dan za dnem s pogumom opravljate zahtevno, toda lepo in spoštovano humano prostovoljno delo. Iskrena zahvala velja tudi krajanom, ki vas razumejo in podpirajo pri vašem delu - vam dajejo materialno in moralno, za gasilstvo nadvse potrebno podporo. Pred vsemi nami so nove naloge, ki jih prinaša življenje. Ne prizanašajo nam naravne nesreče, in tudi ne moremo zaustaviti vseh drugih nesreč, ki smo jim vsak dan priče. Lahko pa smo v pravem trenutku na pravem mestu - da pomagamo ljudem, ko nas potrebujejo. Pri tem vam želim veliko uspehov in verjamem, da bo vaša pravočasna in učinkovita pomoč vedno in povsod prisotna. V imenu slovenskih gasilcev in v svojem imenu vam izrekam iskrene čestitke ob visokem jubileju z željo, da boste humano poslanstvo naše velike organizacije tako smelo zastopali tudi v prihodnje. SLOVENSKA GASILSKA ORGANIZACIJA IMA VEČ KOT 133.000 ČLANOV, MED NJIMI JE 47.000 RAZPOREJENIH V OPERATIVNE ENOTE Matjaž Klarič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev praznuje 80 let dela. To je priložnost, ko se lahko zazremo v preteklost, ko čas ni tako hitro drvel, ljudje pa so bili manj obdani z napravami in sodobno tehnologijo, ki nam kroji sleherni trenutek današnjega življenja. Nevarnosti pa so tudi takrat prežale na ljudi in pred njimi so se poskušali obvarovati na različne načine. Posebej učinkovit način premagovanja nevarnosti in reševanja ljudi ob nesrečah je prav gotovo ustanovitev gasilskega društva. Tega so se že takrat zavedali tudi vaščani Vrha Sv. Treh Kraljev. Zato so ustanovili gasilsko društvo, v katerem so dolga desetletja skrbeli za varnost sovaščanov in drugih občanov na območju, ki ga je gasilsko društvo pokrivalo. Društvo seje razvijalo, v njem pa so delale številne generacije, ki so se usposabljale in opremljale za gašenje požarov in nudenje pomoči občanom ob različnih nesrečah. Gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev danes spada med društva, ki so sodobno opremljena in bogato obdaijena s člani, ki jih je preko sto - kar tretjina je usposobljenih za gašenje in reševanje, tretjina pa je mlajših od 18 let, s čimer je delovanje društva zajamčeno tudi v prihodnje. Vse navedeno prav gotovo kaže na to, da so gasilsko društvo vodila uspešna in modra vodstva, ki so znala poskrbeti za uspešno delo v društvu. Slovenska gasilska organizacija ima danes več kot 140-letno tradicijo in več kot 133 000 članov, od tega jih je več kot 47 000 razporejenih v operativne enote. Gasilska organizacija je pomemben nosilec nalog pri gašenju in reševanju v požarih ter pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. To smo dokazali z uspešnim posredovanjem gasilcev na velikih in zahtevnih intervencijah - srečevali smo se z velikimi požari na objektih in v industriji, z večdnevnimi požari na Krasu, s potresi, plazovi, točo in poplavami, ki tako pogosto prizadenejo našo državo. Vrhunec ukrepanj gasilcev so predstavljale poplave septembra 2010, koje pri reševanju in odpravljanju posledic poplav sodelovalo več kot 20 000 gasilcev. Z razvojem tehnologij, ki nam tako zelo olajšajo življenje, pa nastajajo tudi vedno nove in nove nevarnosti in pogosto predstavljajo resno grožnjo za ljudi. V teh dneh smo priča dramatičnim bitkam japonskih gasilcev in različnih strokovnjakov, ki z velikimi žrtvami poskušajo preprečiti šiijenje nesreče in nevarnosti iz jedrske elektrarne v okolje in na ljudi, da ne bi utrpeli prevelikih posledic, ki jih bodo spremljale vse življenje. Pravo nasprotje jedrski energiji pa so naravni in obnovljivi viri, med katere spadajo tudi sončne elektrarne, ki pomenijo velik napredek pri zagotavljanju energije, za gasilce pa tudi veliko grožnjo in izziv - sončnih elektrarn ne moremo gasiti v svetlem delu dneva, ker sončne celice ves čas proizvajajo električno energijo, ki zaradi svoje visoke napetosti predstavlja nevarnost za gasilce. Tako lahko tudi v praksi vidimo, kako pomembno je, da ves čas spremljamo razvoj tehnologij in vedno znova iščemo nove in nove rešitve, ki bodo prispevale k uspešnosti naših intervencij in večji varnosti občanov. Kljub vsem izzivom časa pa gasilska društva, kot je vaše, kažejo na to, da so naši predniki znali poiskati prave rešitve, ki so naše gasilstvo pripeljale do tako visoke stopnje razvoja. Zato mi dovolite, da ob jubileju čestitam vsem vašim članom in se jim zahvalim za nesebično ter humano delo pri opravljanju gasilskega poslanstva. Veliko uspešnega dela tudi v prihodnje! CUT ZA POMOČ BUI ZINI JEMU V NESREČI VAS VEDNO ZNOVA ZBLIŽUJE Berto Menard, župan Občine Logatec Svet Evropske unije je leto 2011 razglasil za evropsko leto prostovoljstva. Prostovoljstvo je način življenja, dajanje samega sebe za nekaj višjega, svetejšega predvsem pa nam daje notranje zadovoljstvo in karizmo. Vi, Vrbovci z Vrha Sv. Treh Kraljev, ste to sprejeli že davnega leta 1931. Zavedali ste se pomembnosti prostovoljstva in pomoči človeku v stiski brez pričakovanega plačila ali posebne zahvale. Komaj ste organizirali Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev in zaživeli z njim, že vasje, tako kot celotno Evropo, zajela vojna vihra in prekinila vaše plemenito delo in razredčila vaše vrste. Čut za pomoč bližnjemu krajanu in širše vas je ponovno združil. Premagali ste strah, odpustili in delo je zaživelo. Izredno sem bil vesel povabila na vaš slavnostni 80. občni zbor, na katerem sem imel možnost videti mlade gasilke in gasilce, kako ponosno, vestno, z veliko elana in energije opravljajo naloge, s katerimi so začeli že njihovi dedje in očetje. Odsev vaše povezanosti, marljivosti in delavnosti se vidi na vaših obrazih, vašem gasilskem domu, opremi in orodju. Spoštovani predsednik gospod Anton Kokelj, cenjene gasilke in gasilci, ob vašem jubileju se vam v imenu občanov občine Logatec zahvaljujem za vaše požrtvovalno delo in vam čestitam za 80 let gasilstva na Vrhu Sv. Treh Kraljev in vam želim veliko uspehov na vašem požarnem področju in čim manj resnih akcij. DRUŽINE GASILCEV IN OSTALI KRAJANI PODPIRAJO PROSTOVOLJNO DELO Boštjan Mivšek, predsednik KS Vrh Sv. Treh Kraljev Za vami je 80 let trdega dela, lepih, a tudi težkih trenutkov, ki jih je doživelo že kar nekaj generacij. Naši dedje in očetje so s svojo požrtvovalnostjo poskrbeli, da se zdaj lahko veselimo visokega jubileja. Vsi dobro vemo, da je večina opravljenega dela in porabljenega časa prostovoljnega, kar pomeni, da seje treba odrekati svojemu prostemu času ali pa trpi tudi kaj drugega. Tukaj mislim predvsem na družine, ki nas hočeš nočeš morajo podpirati in živeti s tem. Hvala Bogu, vedno se najde nekaj zanesenjakov, ki žrtvujejo ogromno svojega časa in truda ter tako vlečejo voz naprej, seveda s pomočjo vseh preostalih in s tem ohranjajo in razvijajo društvo tudi za naslednje generacije. Rezultat vsega tega je urejeno in dobro opremljeno gasilsko društvo, ki je s svojimi strokovno usposobljenimi člani vedno pripravljeno pomagati sokrajanom in tudi drugim v bližnjih in bolj oddaljenih krajih. Tudi sam sem član društva že od sedmega leta naprej. V tem času bolj ali manj aktivno sodelujem pri vseh nalogah društva, v zadnjih letih kot operativni član, mentor mladine in podpoveljnik društva. Tako tudi vem, kaj pomeni prostovoljno delo. Tukaj ni materialnih dobrin, ki so v današnjem času na žalost glavna vrednota. Toda kljub vsemu občutek pomagati bližnjemu odtehta vse. V imenu sveta Krajevne skupnosti Vrh Sv. Treh Kraljev se zahvaljujem PGD Vrh Sv. Treh Kraljev za vestno opravljanje svojega dela, zagotavljanja požarne varnosti in služenje kraju kot celoti. Hkrati čestitam vsem članicam in članom ob visokem jubileju in želim veselo praznovanje, v prihodnje pa veliko uspehov na vseh področjih in čim več druženja ob manj resnih akcijah. POGLED SKD VRH NA PGD VRH IN PROSTOVOLJSTVO Blaž Jelovčan, predsednik ŠKD Vrh V naših krajih že dolgo let delujeta dve društvi, PGD Vrh Sv. Treh Kraljev, ki letos praznuje osemdeseto leto delovanja, in ŠKD Vrh, katerega predsednik sem. Zdi se mi zelo pomembno, da sta društvi znali sobivati drug ob drugem in da bosta tudi v prihodnje ohranili sodelovanje. V tako majhnih krajih je namreč zelo pomembno prav to, zato se tudi naše geslo glasi: »Skupna volja je naša pot!« Med omenjenima društvoma je v delovanju kar nekaj razlik. ŠKD Vrh se posveča temu, da bi se krajani družili na športnih in kulturnih prireditvah in se medtem zabavali. PGD Vrh pa vidim kot organizacijo, ki je predvsem dobrodelne narave. Ljudem pomaga v najhujših trenutkih, ob naravnih nesrečah, požarih, plazovih in drugih nevšečnostih, kar je vsega spoštovanja vredno. Skupno obema društvoma pa je to, da dajeta kraju pravo vrednost, zaradi česar je kraj popolnejši, varnejši in bolj zabaven. Vse to naredi na obiskovalca dober vtis, ki lahko dobro ime našega kraja ponese preko naših hribov. Po mojem mnenju je delovanje obeh društev zelo pomembno. Veliko članov v ŠKD Vrh deluje tudi med gasilci. To kaže na to, da smo v naših krajih še vedno povezani. Društvi spodbujata pomoč med krajani, kar dviguje kakovost našega življenja. Ob osemdeseti obletnici delovanja PGD Vrh se kot predstavnik ŠKD Vrh zahvaljujem gasilcem za vsakršno pomoč pri našem delovanju. Tudi v prihodnje si želim, da bi društvi med sabo dobro sodelovali. Želim vam lepo praznovanje vse leto in uspešno delovanje še mnogo let. Slikar na vasi / 2009 Krajevna skupnost, župnija Štiri po velikosti podobna naselja, Hleviše, Hlevni Vrh, Lavrovec in Vrh Sv. Treh Kraljev na Notranjskem, v Rovtarskem hribovju, na grebenu med Žirovsko in Ljubljansko kotlino, sestavljajo enotno upravno območje. Že leta so povezana v krajevno skupnost pod imenom Vrh Sv. Treh Kraljev. Krajevna skupnost je po drugi svetovni vojni del Občine Logatec in hkrati najsevernejši del njenega ozemlja. Meje župnije Vrh Sv. Treh Kraljev, ki so še precej starejše kot meje krajevne skupnosti, pa v svoje okrilje združujejo še del ozemlja vasi Račeva in naselja Žirovski Vrh. Zgodovina teh krajev je zapisana v urbarjih loškega gospostva. Njihova prva omemba sega v leto 1501, koje kraje združevala Hlevnovrška županija. Cerkev sv. Treh kraljev je prvič omenjena prav s to letnico, bila pa je podružnica sv. Martina v Žireh, prav tako cerkev sv. Nikolaja v Hlevnem Vrhu. Obe cerkvi sta ostali žirovski podružnici do leta 1788, koje bil Vrhu dodeljen status lokalije (nekakšne podžupnije) z lastnim duhovnim lokalistom, leta 1875 pa je bila tu ustanovljena lastna fara. Ljudje se v po bregovih raztresenih domačijah že od prve omembe naselja preživljajo z živinorejo in gozdarstvom. Les je tukaj dragocena surovina, ki je dajala kruh mnogim rodovom. Tudi živinoreja ima pomembno mesto na teh območjih. Poljedelstvo je zagotavljalo predvsem vsakdanji kruh, večjih zaslužkov pa ne. Ljudem je bil čas vse skozi vodnik. Po drugi svetovni vojni so mnogi odhajali v doline, v industrijska središča: v Žiri, Logatec, na Vrhniko pa tudi dlje. Tako je mnogo sorodnikov po omenjenih krajih. Mnogi, vsaj tisti z manjših kmetij, so vsakdanji kruh iskali v tovarnah. Bližnja mesta so nam približali avtobusni prevozi in boljše ceste. Moderni tokovi so v življenje tukajšnjih prebivalcev vnesli izrazite spremembe. Žit skorajda ni več na poljih, zelenjave in sadja čedalje manj, število domačij z živino upada. Čistih kmetij lahko preštejemo na prste ene roke. Zaslužek v kmetijstvu seje prepolovil, zato je zmanjševanje kmetijske dejavnosti v teh krajih razumljivo. Navzlic vsemu pa se kmetijske površine, vsaj tiste na dostopnejših terenih, ne zaraščajo. Trava je pokošena, senožeti popasene, stelnjaki pa se opuščajo. Tako se tukajšnji prebivalci čedalje bolj usmerjajo v različne oblike industrijske in storitvene dejavnosti. Ta čas poleg gasilskega društva delujejo v kraju naslednje organizacije in ustanove: • Svet Krajevne skupnosti (KS) Vrh Sv. Treh Kraljev, • Župnija Vrh Sv. Trije Kralji, • Podružnična osnovna Šola (POŠ) Vrh Sv. Treh Kraljev, • Športno kulturno društvo (ŠKD) Vrh. Svet KS poskuša ohranjati lokalno samoupravo, čeprav moramo priznati, da je v zadnjem desetletju Občina Logatec močno centralizirala politično in razvojno odločanje. Pa da ne bo kakšne pomote! Predsedniki sveta KS Vrh Sv. Treh Kraljev iz zadnjega obdobja Valentin Jesenko, Rafael Krvina in Boštjan Mivšek niso krivi za izgubo pristojnosti. Te so odnesli novi zakoni, uredbe in drugi akti. Župnija poskuša ohranjati krščansko dušo podeželja. Župnijska cerkev že dolgo ni več premajhna za eno nedeljsko mašo. Kljub temu ali pa prav zato ostajajo nedeljska bogoslužja, ki jih vodi župnik g. Srečko Turk, prijetna in tudi popestrena s petjem dveh cerkvenih zborov - mešanega in otroško-mladinskega. Maša je za zdaj edini dogodek, ki v kraju najmanj tedensko vsaj ob lepem vremenu še zbere več kot 100 domačinov. POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev predstavlja posebej pomembno utrdbo za ohranitev kraja. Šolo obiskujejo otroci do približno desetega leta starosti. V dveh oddelkih je skupaj 12 do 18 otrok, ki jih učijo in vzgajajo učiteljice pod vodstvom ga. Mihaele Kavčič. Trdno sem prepričan, da prijateljstva, ki se med otroki spletejo v teh rosnih letih, ostanejo za vse življenje. Pa tudi pripadnosti kraju ne smemo zanemariti. Če bodo starši zaradi sodobnega načina življenja svoje otroke raje vpisovali v okoliška mesta kot pa v domačo podeželsko šolo, bo šola težko preživela. To bo hud udarec za krajevno identiteto. Kaj pa društvi, ki delujeta v kraju? Velikokrat med sabo tekmujeta, kdo bo uspešnejši in kdo pomembnejši v kraju. Tega naj bo čim manj, saj sta obe pomembni in se med sabo ne izključujeta. SKD Vrh ima dovolj širok spekter delovanja pri organiziranju športnih, rekreacijskih in kulturnih dogodkov. Razvoj gasilstva ter usposabljanje za uporabo sodobne opreme pa sta porok, da si bomo ob morebitnih naravnih nesrečah znali učinkovito pomagati. S tem bomo zmanjšali škodo in pomagali pri odpravi posledic. In naravnih nesreč naj v prihodnje ob segrevanju ozračja žal ne bi manjkalo. Upajmo le, da bosta obe društvi znali s svojim delom privabiti nove generacije v svoje vrste. Kaj bo prinesla prihodnost, je težko napovedovati. Začela so se dogajati prva priseljevanja, torej obratno kot v sredini prejšnjega stoletja. Število prebivalcev je nehalo upadati in zdaj kraj šteje 309 duš, družine imajo glede na slovensko povprečje nadpovprečno število otrok, organizacije in društva v kraju še vzdržujejo krajevno identiteto, določen odstotek faranov se še razmeroma redno zbira k nedeljski deseti maši v farni cerkvi. Na kraj in krajane pa seveda vpliva tudi globalizacija. Mladi lahko večere preživljajo kjer koli v bližnjih in daljnih mestih, hiše in celo domačije so večji del dneva prazne, ponudbe je mnogo več kot povpraševanja tudi na družbenem področju, kupimo si lahko skoraj vse ... Pa vendar, kadar je nujno, kadar udari nesreča Vrhovci še znajo stopiti skupaj in si ne glede na vsakdanje razlike, različne poglede in morda tudi spore v težkih trenutkih znajo med sabo prostovoljno - udarniško pomagati. V nesreči se zgladijo tudi razlike med vasmi. Lahko rečemo, da duh pomoči potrebnim v stiski naših očetov živi tudi v nas in naših potomcih. Naj tako ostane tudi v prihodnje. Hleviše Hleviše so naselje samotnih kmetij, ki leži na zahodu pobočja Vrh sv. Treh kraljev (884 m), nad dolino rečice Sovre. Proti zahodu Hleviše mejijo na lzgorje, ki že ležijo v Občini Žiri. Na dolomitu in apnencu prevladuje neporasel in vrtačast, na ne karbonatnih kamninah pa strm, grapast in z gozdom porasel svet. Pogosto naletimo na kraške pojave. Največji je Mravljincovo, ponekod ga omenjajo kot Mravljetovo brezno. Glavna vira zaslužka sta živinoreja in gozdarstvo. Naselje ima dvajset domačij s triindvajsetimi hišnimi številkami. Šest domačij ni stalno naseljenih. Prebivalcev je 60. Hleviše se po legi delijo na dva dela, ki sta s cesto povezana med seboj. Rodof, zaselek iz smeri Hlevnega Vrha, in na domačije ob glavni cesti Sopot -Vrh. Povezava s svetom prebivalce Hleviš v večini primerov vodi prek Sopota na cesto Logatec-Žiri. Proti krajevnemu središču pa jih vodi pot preko Doline in druga preko Hlevnega Vrha. Cesta iz Rodofa proti Vrhu, kjer je včasih potekala mimo Čakovca glavna povezava, danes ni več prevozna. Domačije: v Rodofovem malnu, pri Buhovcu, na Špeh, Pri Maretn'ku, pri Toncu, pri Gračanu, pri Povlet, pri Gračan, pri Šaletu, pri Šuštarji, na Krogu, pri Mravljincu, pri Gošeiju, pri Jurčku, pri Štefanu, pri Hlevišarju, pri Zakrižarju, pri Kovaču, pri Tomaž'k, pri Čakovcu. Tončka Mivšek vstop v društvo 1949 veteran Boštjan Mivšek vstop v društvo 1986 operativec Tjaša Likar Mivšek vstop v društvo 2010 pionir Na domačiji živijo stara mama Tončka, njen sin in ati Boštjan, mami Branka Likar ter njuni hčeri Tjaša in Klara. Boštjan in Branka si služita kruh v Kladivarju v Žireh, skupaj s staro mamo pa obdelujejo tudi domačo kmetijo. Boštjan pravi, da je v času divjega kapitalizma prostovoljstvo resnično pomembno za vsaj delno ohranjanje vrednot. Sodelovanje v društvu omogoča tudi druženje, saj nas sodobni čas vse preveč razdvaja. Jakob Logar živi sam na domačiji. Preživlja se s skromnimi prihodki, kijih s svojimi žulji ustvarja od domače kmetije. Ko je bil mlajši in pri zdravju, je vedno rad priskočil na pomoč in naredil veliko prostovoljnih delovnih ur. Jakob Logar vstop v društvo 1961 veteran Slavko Šraj vstop v društvo 1977 podporni član Na domačiji živijo stara mama Marica, sin Mirko, sin in ati Slavko, mami Metka ter hči Andreja in sin Marko. Slavko si služi kruh v Valkartonu v Logatcu, Metka v Livarstvu Kavčič v Dolah. Obdelujejo tudi kmetijo. Slavko v prostem času rad vzame v roke harmoniko. Prostovoljno delo se jim zdi zelo pomembno, vendar bo zaradi pomanjkanja časa vedno bolj v krizi. Današnje službe namreč zahtevajo celodnevno delo. *rlÉf«lr JELOVČAN / PRI POVLET / HLEVIŠE 7 Na domačiji živijo oče Rado, mama Marija (Marinka), sinovi Peter, Sandi in Jure ter hči Monika, ki pa seje pred kratkim poročila in preselila v Žirovski Vrh. Glavni prihodek v družini prinašajo službe v Žireh. Obdelujejo tudi domačo kmetijo. Kot zanimivost naj omenimo, da Rado vzdržuje tudi majhno hidroelektrarno. V društvu vsi radi sodelujejo. Po njihovih besedah je sodelovanje v društvu pomembno za družabno življenje in sodelovanje krajanov, hkrati pa ohranja visoko raven pripravljenosti za pomoč sočloveku ob naravnih in drugih nesrečah. Marija Jelovčan vstop v društvo 1989 operativec rezerva Peter Jelovčan vstop v društvo 1988 operativec Sandi Jelovčan vstop v društvo 1996 operativec Jure Jelovčan vstop v društvo 2002 mladinec PETROVČIČ / PRI ŠALETU / HLEVIŠE 8 V novi hiši, ki so jo zgradili na svoji domačiji, živijo ati Janez, mami Mira, hči Anita in sin Aleš. V družino sodi še stara mama Majda, ki pa zaradi obnemoglosti živi v domu ostarelih v Logatcu. Janez in Mira si služita vsakdanji kruh kot strojnik oziroma računovodja v svojem poklicu. Po njihovih besedah je prostovoljstvo pomembno prav za naše kraje, ki so odmaknjeni od večjih naselij. Na podeželju smo ljudje bolj odvisni od medsebojne pomoči sosedov, društev in vseh dobrih ljudi. Majda Petrovčič vstop v društvo 1950 veteran Janez Petrovčič vstop v društvo 1977 operativec Anita Petrovčič vstop v društvo 2005 operativec rezerva Aleš Petrovčič vstop v društvo 2007 mladinec Rozalija Malovašič vstop v društvo 1966 veteran Andrej Malovašič vstop v društvo 1995 podporni član Mama Rozalija in sin Andrej poudaijata, da sta prostovoljnost in humanitarnost zelo pomembni vrednoti, kar seje pokazalo tudi pri velikih poplavah septembra 2010. Te vrednote je treba ohranjati in prenašati tudi na prihodnje rodove, da bo tudi v prihodnje človek rad priskočil sočloveku na pomoč. OTRIN / PRI GOŠERJU / HLEVIŠE 12 Janez Otrin obdeluje eno večjih kmetij v vasi. Kmetija je tudi njegov edini vir prihodkov. Prostovoljstvo in delovanje gasilskega društva se mu zdi pomembno za krepitev sodelovanja med krajani, spodbujanje družabnega življenja na vasi ter za zagotavljanje pomoči ob naravnih nesrečah. Janez Otrin vstop v društvo 1965 podporni član Pepca Petrovčič vstop v društvo 1952 veteran Jože Petrovčič vstop v društvo 1975 operativec PETROVČIČ / PRI JURČKU / HLEVIŠE 13 Družino sestavljata mama Pepca in sin Jože. Jože si služi kruh v Žireh, Pepca pa obdeluje manjšo kmetijo. Prednost gasilcev vidita v tem, da so to skupina ljudi, ki jim denar ni edina vrednota. Gasilcu ni žal porabljenega časa za pomoč ljudem, ki jih je prizadela nesreča. Tudi če je mraz, vročina, dež in druge nemogoče razmere, je gasilec vedno pripravljen na brezplačno pomoč, pa naj gre za zaščito, reševanje ali odpravljanje posledic nesreče. ŽUST, REKAR / HLEVIŠE 15 Janez in Milena Žust živita v novozgrajeni hiši poleg domačije na Hlevišah. Poleg njiju živi tudi hči Jana z družino. Janez in Milena sta se pred leti preselila iz Ljubljane. Po svojih močeh sodelujeta pri aktivnostih v gasilskem društvu, saj jima društvo pomeni obliko druženja ter hkrati pomoč krajanom. David Rekar vstop v društvo 2008 pionir Janez Žust vstop v društvo 2004 veteran Milena Žust vstop v društvo 2008 podporni član Žan Rekar vstop v društvo 2003 mladinec Žiga Rekar vstop v društvo 2005 mladinec Jože Žust st. vstop v društvo 1958 veteran Ivanka Žust vstop v društvo 1955 veteran Milan Žust vstop v društvo 2001 podporni član Družino sestavljajo stari ata Jože, stara mama Ivanka, sin Milan, sin in ati Jože, mami Francka, hči Mojca ter sinova Tomaž in Luka. Glavni prihodek jim daje večja kmetija, Francka pa hodi v službo v Žiri. Sin Milan je duhovnik, jezuit in zdaj živi in opravlja svoje poslanstvo v Rimu. Domači so aktivni člani društva in to delo se jim zdi pomembno za ohranjanje moralnih vrednot, ki so v sedanjem času na veliki preizkušnji. Pomembno je, da gasilci znajo ohranjati prostovoljstvo, da društvo omogoča druženje in medsebojno povezovanje krajanov. Nova maša p. Milan Žust / 1996 Jože Žust vstop v društvo 1978 operativec Mojca Žust vstop v društvo 2010 mladinec Tomaž Žust vstop v društvo 2003 mladine vstop v društvo 2010 pionir Janez Žust vstop v društvo 1974 operativec Klara Žust vstop v društvo 2010 mladinec Andraž Žust vstop v društvo 2005 mladinec ŽUST/ HLEVIŠE 16 A Družina šteje pet članov: ati Janez, mami Marta, hčeri Klara in Katja ter sin Andraž. Janez dela v Horjulu v Kovi-nosu, Marta v Žireh v Alpini. Otroci so med tednom vsak na svojem koncu: Klara v gimnaziji na Viču, Andraž v osnovni šoli v Rovtah, Katja pa v Vrtcu sv. Ane v Žireh. Gasilstvo se jim zdi pomembno, ker ohranja slovenski fenomen prostovoljstva. Perspektiva gasilstva je prav v številnem članstvu. Pri večjih naravnih nesrečah, kot so požari v naravi, poplave, potresi, so najpomembnejše dovolj velike enote, ki priskočijo na pomoč. Slovenski gasilci imajo tu veliko prednost, naj jo tudi ohranijo. Drago Mivšek sicer živi v Logatcu, vendar je tesno povezan z rojstno domačijo. Vrhovci ga poznamo kot poštarja. Drago Mivšek vstop v društvo 1971 podporni član Simon Novak vstop v društvo 1966 operativec Družino sestavljajo ati Simon, mami Cecilija (Cilka) ter sinovi Iztok, Gregor in Primož. Simon je zaposlen Valkar-tonu v Logatcu, Cilka pa v Alpini v Žireh. Tudi vsi sinovi so že končali študij in si sami služijo kruh. Je ena od družin v kraju, kjer so vsi gasilci. Prostovoljstvo je vrednota, ki jo vsi cenijo. Tudi za prihodnost te vrednote se ne bojijo. Prostovoljstvo bo družba vedno potrebovala, po drugi strani pa bo tudi zadovoljstvo, ki ga prostovoljcu daje brezplačno delo in pomoč, vedno nagovaijalo nove generacije. Cecilija Novak vstop v društvo 1995 operativec rezerva Primož Novak vstop v društvo 1996 operativec Iztok Novak vstop v društvo 1988 operativec Gregor Novak vstop v društvo 1991 podporni član Hlevni Vrh Naselje z gručastim jedrom je nastalo iz zaselka pri cerkvi sv. Miklavža v Rovtarskem hribovju. Maloštevilne kmetije so nad povirnim delom rečice Sovre, južno od Vrha sv. Treh kraljev. Na dolomitnih tleh prevladujejo pašniki in travniki, drugje gozdovi. Pri Račevskem jezeru je nastalo novo naselje, v njegovi okolici je tudi več počitniških hišic. Naselje ima trinajst domačij s štiriindvajsetimi hišnimi številkami. Ena domačija ni stalno naseljena, ob jezeru so tudi štirje vikendi. Prebivalcev je 95. Kako priti v Hlevni Vrh? Iz občinskega središča, iz Logatca, najlažje čez Rovte, drugače pa je Hlevni Vrh z obema središčema lahko dostopen, saj skoraj vse hiše ležijo ob glavnih cestah. Rovte-Vrh Sv. Treh Kraljev in Vrhnika (Smrečje)-Žiri. Domačije: v Popitovem malnu, pri Mežnarju, pri Trevnu, pri Žuštu, pri Bradešku, v Bradeškovi bajti (pri Rudinu), pri Žaklju, pri Ta starem Žaklju, na Pilu, pri Žabarju, pri Grabazinu, v Žuštovi bajti, pri Luštrek. Marijo Šubic vstop v društvo 1999 operativec Karmen Mlinar vstop v društvo 2011 pionir Urška Mlinar vstop v društvo 2011 pionir Družino sestavljajo oče Anton, mama Marica in sin Marijo. V hiši živi še hči Cilka z družino. Marijo hodi v službo v Hidrio Rotomatiko v Idriji. Ker živijo v mežniji skrbijo za podružnično cerkev sv. Miklavža in obdelujejo manjšo cerkveno posest okrog cerkve. Zavedajo se, da bomo prostovoljstvo vedno potrebovali. Tudi društev in skupnosti v kraju ni preveč, saj se med sabo dopolnjujejo: SKD skrbi za kulturne dogodke in šport, PGD za pomoč ob naravnih nesrečah, POŠ za vzgojo novih generacij, KS za razvoj kraja, župnija pa za duhovno oskrbo. Vsi skupaj pa za povezovanje in sodelovanje. Pri gasilcih je pomembno da se stalno izobražujejo, da imajo redne vaje in s tem poskušajo še skrajšati čas prihoda na intervencijo in izboljšati učinkovito uporabo sodobne opreme. JUSTIN / ULEVNl VRH 3A Družino sestavljajo ati Tadej, mami Maja ter sinova Urban in Matija. V družini živi še stara mama Marta. Ne dolgo nazaj so se preselili v novo hišo, ki so jo zgradili blizu domačije pri Trevnu. Tadej si služi kruh kot mizar, Maja pa kot učiteljica razrednega pouka. Prostovoljstvo vidijo kot vrednoto, ki zaenkrat še kljubuje pomanjkanju prostega časa. Maja kot zborovodkinja mešanega cerkvenega zbora s svojim prostovoljnim delom prispeva k lepim bogoslužjem in ohranjanju župnijske skupnosti. Veseli so da v kraju deluje več društev in skupnosti, saj so veseli družbenega življenja in dogodkov. Tudi gasilci so potrebni saj zagotavljajo varnost pred požari in hitro pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. j Tadej Justin vstop v društvo 1999 podporni član Matija Sedej vstop v društvo 1987 podporni član SEDEJ / PRI ŽUŠTU / HLEVNI VRH 4 Družino sestavljajo ati Matija, mami Rezka, hči Klara ter sinovi Mitja, Tomaž in Sebastjan ter stari ata Janez in stara mama Cvetka. Matija kot samostojni podjetnik uspešno vodi podjetje Žagarstvo Sedej. Poudarja, da nekateri prostovoljstvo in čut za sočloveka izražajo z materialno pomočjo, drugi s prostovoljnim delom. Prostovoljstvo je za kraj dobrodošlo oziroma celo nujno. To velja tudi za gasilce in gasilsko društvo, saj so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Družino sestavljajo stari ata Tone, stara mama Jelka, sin in ati Janez, mami Špela ter hčerke Patricija, Ana in Klavdija. Prihodek jim daje kmetija z dopolnilno lesno dejavnostjo. Strinjajo se, da je tudi v današnjem času treba kaj narediti zastonj. Obe društvi sta za kraj pomembni, prav tako se jim zdi pomembno, da lahko otroci prve razrede osnovne šole obiskujejo v podružnični šoli na Vrhu. Z delom gasilskega društva so zadovoljni in naj bo tako aktivno tudi naprej. Janez Bradeško vstop v društvo 1981 podporni član Marjan Mivšek vstop v društvo 1976 operativec Tina Mivšek vstop v društvo 2010 pionir Maja Mivšek vstop v društvo 2010 pionir Družino sestavljajo ati Marjan, mami Tončka, sin Nejc, hčerke Blažka, Tina in Maja ter stari ata Jakob in stara mama Rezka. Glavni prihodek jim prinašata kmetijstvo in dopolnilna dejavnost žagarstvo. KOGOVŠEK / HLEVNl VRH 9 A Družino sestavljajo ata Rado, mama Rezka in sin Miha. Živijo v hiši, ki sta jo Rado in Rezka sezidala na obrobju Žakljeve kmetije. Družina si prihodke ustvarja v Žireh: Rado v Kladivarju, Miha v M Sora Mizarstvo, Rezka je do upokojitve delala v Alpini. Prepričani so, da prostovoljstvo mora preživeti, kljub temu da so v današnjem času v ospredju koristi v slogu - dam, če prejmem. Podpirajo obe društvi in druge skupine v kraju. Veseli so, da je gasilsko društvo aktivno in da ima v svojih vrstah veliko mladih. * fi:,-' Rezka Kogovšek vstop v društvo 1973 podporni član Filip Zevnik vstop v društvo 2009 pionir Družino sestavljajo ati Bojan, mami Irma, hčerka Lana in sin Filip. Bojan in Irma sta na domačiji pri Žabarju zgradila novo hišo in se pred leti priselila v Fllevni Vrh. Bojan si služi kruh na Ministrstvu za obrambo, Irma pa na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Prostovoljstvo ima pri gasilcih zgodovinsko tradicijo in je zelo dobro organizirano ter temu primerno močno umeščeno v lokalni prostor. Velik pomen vidijo v aktivnem svetu KS, saj je od njega odvisna smer in intenzivnost razvoja kraja. Gasilsko društvo pa pomembno prispeva k izobraževanju mladih o pomenu prostovoljne pomoči ljudem v stiski ob naravnih nesrečah. OBLAK / HLEVNl VRH 11 E Družino sestavljajo ati Franci, mami Jožica, sin Gašper ter hčere Tadeja, Špela, Anita in Manca. Franci Oblak kot obrtnik uspešno vodi Prevoz oseb Franci Oblak, s. p. Z ženo Jožico sta si zgradila hišo v edinem strnjenem naselju v kraju ob Račevskem jezeru. Obe društvi vidijo kot zelo pomembni za razvoj in obstoj krajevne identitete. Še posebej poudarjajo, da moramo biti krajani hvaležni gasilcem za prejeto pomoč ob elementarnih nesrečah. Jožica Oblak vstop v društvo 1978 podporni član Špela Oblak vstop v društvo 2001 mladinec Gašper Oblak vstop v društvo 1999 mladinec Lavrovec Naselje Lavrovec se nahaja na stiku Škofjeloškega, Rovtarskega in Polhograjskega hribovja. Meji kar na štiri občine: Vrhniko, Dobrovo - Polhov Gradec, Gorenjo vas - Poljane in Žiri. Sestavljajo ga samotne kmetije, razložene po južnih in zahodnih pobočjih istoimenskega hriba, ki povezuje Smrečje z Žirovskim Vrhom (Goli vrh, 962 m). Na temenu Lavrovca ima Agencija za okolje RS postavljen merilec sončnega obsevanja. In tukaj živeči ljudje so najvišje naseljeni v logaški občini. Naselje ima 23 domačij s 40 hišnimi številkami. Pet domačij ni stalno naseljenih. Počitniških hišic je 12. Prebivalci so 104. Za Lavrovčane je življenjskega pomena cesta Smrečje-Žiri. Na glavno žilo pa prihajajo iz smeri Zgornji Lavrovec po cesti Lučine-Smrečje, iz Spodnjega Lavrovca pa po cesti, ki pripelje iz Zgornjega. Je še nekaj krajših odsekov, vsi pa vodijo proti istemu cilju. Domačije: pri Kamaničarju, pri Maganu, pri Pišku, v Maslcovi bajti (Vičič), pri Maslcu, pri Lavar, pri Cirilu, pri Trpinu, pri Joklju, pri Razozu, pri Matajetu, pri Bajtu, pri Orlu, pri Marjančku, pri Krajerju, pri Matevžu, pri Sovetu, pri Česnu, pri Katretu, pri Mežnarju, pri Vrbancu. OBLAK / LAVROVEC 1 A Družino sestavljajo ati Milan, mami Jožica, sin Miha in hčeri Andreja in Nina. Živijo v novi hiši, v katero se je družina iz Žirovskega Vrha preselila leta 1994. Milan si kot vzdrževalec služi kruh v Sinji Gorici, Jožica kot šivilja v Alpini v Žireh. Veseli so, da organizacije v kraju in društva še naprej gojijo tudi prostovoljstvo kot pomoč sočloveku in hkrati z druženjem krepijo medsebojno sodelovanje. Miha Oblak vstop v društvo 2007 operativec Nina Oblak vstop v društvo 2010 pionir Janez Šubic vstop v društvo 1983 operativec Žan Šubic vstop v društvo 2005 mladinec Tim Šubic vstop v društvo 2005 pionir ŠUBIC / LAVROVEC 1 C Družino sestavljajo ati Janez, mami Barbka, sinova Žan in Tim ter hči Ines. Janez in Barbka sta si zgradila novo hišo v Lavrovcu. Janez dela v Kolektorju, Barbka v Alpini v Žireh. Gasilci so pomembni zato, ker je pomoč ljudem v stiski plemenito dejanje. Poleg tega se v društvu pridobiva znanje o preventivni varnosti pred požari in o ukrepanju, če pride do njega. Poleg navedenega seje v društvu tudi prijetno družiti, kadar je za to priložnost. KRVINA / PRI MAGANU / LAVROVEC 2 Družino sestavljajo ati Janez, mami Roberta, sinova Matic in Jan, hči Anja in stara mama Francka. Poleg srednje kmetije Janezu prinaša dodaten prihodek služba v Etiketi v Žireb. Če kdaj najdejo prosti čas, se radi odpravijo na izlet ali sprehod v naravo. Prostovoljstvo vidijo kot edino vrednoto, ki še združuje ljudi v kraju. V gasilskem društvu je pomembna naloga skrb za zagotavljanje operativne opreme in delo s člani. Pomembni so tudi odnosi s sosednjimi društvi in krajani. Jan si želi, da bi bile gasilske vaje za mlade gasilce pogostejše. Janez Krvina vstop v društvo 1976 operativec Matic Krvina vstop v društvo 2003 mladinec Jan Krvina vstop v društvo 2010 pionir Rafael Krvina vstop v društvo 1986 operativec rezerva KRVINA / GORENJA VAS Družino sestavljajo Rafael, Melita in njena hči Neža. Rafael in Melita sta zaposlena v Etiketi v Žireh. Stanujejo v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Po Rafaelovih besedah je prostovoljstvo še vedno vrednota, ki pa v mestih počasi izginja. Tudi nove generacije bodo morale ohraniti dediščino družbe, katere eden od temeljev je tudi brezplačna pomoč sočloveku v stiski. Brez delovanja društev in drugih organizacij bomo izginili z zemljevida družbenega življenja. Tega ne smemo dovoliti. Rafael ugotavlja, da je gasilsko društvo uspešno tako na organizacijskem kot operativnem področju, vendar bo treba začeti razmišljati o pomladitvi vsaj pri nekaterih funkcijah. Družino sestavljata mama Ivanka in sin Ciril, ki si služi kruh v Alpini v Žireh, ob popoldnevih pa po svojih močeh obdeluje tudi manjšo kmetijo na vrhu Lavrovca. Prostega časa zato skoraj nima. Kljub temu po svojih najboljših močeh poskuša sodelovati v operativni enoti gasilskega društva. Rad pomaga ljudem v stiski. Merilnik sončnega sevanja na Lavroveu Ciril Kržič vstop v društvo 1977 operativec Katja Hribernik vstop v društvo 1996 mladinec Borut Hribernik vstop v društvo 1999 mladinec Nika Hribernik vstop v društvo 2007 pionir Družino sestavljajo ati Simon, mami Štefka, sin Borut, hčeri Katja in Nika ter stari ata Jakob in stara mama Marija. Simon si služi kruh v Alpini v Žireh, Štefka je prodajalka na bencinskem servisu. So povezana družina tako pri delu kot pri zabavi. Cenijo medsebojno pomoč v družini. Enako tudi prostovoljno delo, saj je na Vrhovskem to še zelo živo in ljudje znajo stopiti skupaj, kadar je potrebno. Otroci so aktivni člani v ŠKD, župniji in tudi pri gasilcih. Gasilsko društvo naj ohrani velik pomen in uspešno delo tudi v prihodnje. SIVEC / GOLO / IG Tanja Sivec (roj. Hribernik) se je leta 2009 poročila in preselila v vas Golo pri Igu. Novo družino sestavljajo ati Tomislav, mami Tanja in sin Vid. Tomislav je lesarski tehnik in si služi kruh kot samostojni podjetnik, Tanja je še študentka. Tomislav je tudi podpredsednik PGD Golo, tako da imata oba izkušnje z aktivnim delom v gasilski organizaciji. Želita uspešno delo vsem prostovoljnim organizacijam v majhnih krajih, kot sta Vrh in Golo. Tanja Sivec (roj Hribernik) vstop v društvo 1996 podporni član Luka Jelovčan vstop v društvo 1989 operativec Blaž Jelovčan vstop v društvo 1991 operativec Družino sestavljajo ata Valentin, mama Marta ter sinova Blaž in Tomaž. Sin Luka in hči Neža sta se poročila in si ustvarila svoji družini. Valentin je upokojen, Marta si dodatni kruh služi v Etiketi v Žireh. Obdelujejo tudi srednje veliko kmetijo. Predvsem si želijo zdravja, ker vse ostalo pride kasneje. Prostovoljstvo je treba ohranjati in negovati, saj bodo prišli časi, ko bo pomoč ljudem v stiski mnogo bolj nujna. Institucije so potrebne, potrebno je le še okrepiti medsebojno sodelovanje v prid krajanom. Blaž kot član upravnega odbora gasilskega društva meni, da društvo dobro dela. S skupno voljo in dobrimi odnosi se lahko nadejamo nadaljnje uspešne rasti gasilstva na Vrhovskem. ENIKO / LAVROVEC 13 A Mlado družino sestavljajo ati Aleksander (Sandi), mami Klara, hči Lucija in sin Kristjan. Ob poroki sta se naselila v novem domu pod vrhom Lavrovca, ki ga postopno dograjujeta. Sandi dela kot mizar pri Mizarstvu Rožmane v Logatcu, Klara je učiteljica razrednega pouka. Po njunem mnenju je prostovoljstvo potrebno, od posameznika pa je odvisno, ali se zanj odloči ali ne. Po lastnih izkušnjah vesta, da nas prostovoljstvo bogati in dopolnjuje. To je Sandi spoznaval kot večletni predsednik ŠKD in član sveta KS, Klara pa z aktivnim delom v župniji. Gasilskemu društvu želita veliko premišljenih investicij in čim manj intervencij. Aleksander Eniko vstop v društvo 1996 podporni član Matjaž Buh vstop v društvo 1973 podporni član Družino sestavljajo ata Matjaž, mama Marija, sin Igor, hčeri Jasmina in Alenka ter stara mama Ivanka. Matjaž si služi kruh pri firmi Pah d. o. o v Sežani, Marija v Alpini v Žireh. Obdelujejo tudi domačo kmetijo, na kateri se od zgodnje pomladi do pozne jeseni podijo ovce ter nadomeščajo kosce in grabljice. Da jih sodobni čas ne bi preveč odtujil, imajo navado, da se vsaj v nedeljo po maši zberejo na skupnem kosilu. Takrat se čas za trenutek ustavi. Prostovoljstvo je na različne načine prisotno v našem kraju že od nekdaj in bi bilo brez njega manj napredka, sožitja in skupnega zadovoljstva. Današnji čas ne vidi malega človeka, ki je zato še bolj ranljiv in potreben pomoči sočloveka. Družino sestavljajo ata Janez, mama Nada, hči Vesna, sin Primož in stara mama Marija. Stara mama zdaj živi v Domu starejših v Logatcu. Janez je kot grafični tehnik zaposlen v Etiketi v Žireh, Nada dela v POŠ Vrh. Imajo tudi manjšo kmetijo. Janez v prostem času rad balina, rad pa se udeleži tudi kakšnega pohoda. Za prostovoljstvo si je danes težko najti čas. Kljub temu so še vedno dobri ljudje, ki imajo razvit čut za pomoč sočloveku v stiski. Janez je aktiven član SKD in se veseli dobrega sodelovanja organizacij v kraju. Glede požarne varnosti pa si želijo, da bi bilo več gasilske opreme tudi po domačijah, ki bi prišla prav ob začetnem gašenju, ter uspešen razvoj gasilske organizacije v kraju. Janez Kogovšek vstop v društvo 1979 operativec rezerva Marjan Eniko vstop v društvo 1990 podporni član ENIKO / LAVROVEC 20 A Družino sestavljajo ata Marjan, mama Marjanca, sin Bojan in hči Andreja. Marjan in Marjanca sta si zgradila hišo nad »Katretovo« domačijo. Vodita družinsko podjetje Trgopro-met Eniko d. o. o., ki se ukvarja s trgovino Tuš Žiri in izdelovanjem idrijskih žlikrofov. So člani ŠKD, podpirajo pa tudi delovanje drugih organizacij v kraju. OBLAK / LAVROVEC 20 B Družino sestavljajo ata Vinko, mama Miranda, hči Barbara ter sinova Uroš in Sašo. Živijo v svoji hiši, ki sta jo Vinko in Miranda sezidala ob »Katretovi« domačiji. Vinko je že upokojen in je strasten kolesar. Miranda pa si služi kruh v M Sora Žiri. Vinko Oblak vstop v društvo 1970 operativec - rezerva Marta Alič vstop v društvo 1971 operativec - rezerva Tomaž Alič vstop v društvo 1994 podporni član Matjaž Alič vstop v društvo 1996 podporni član ALIČ / LAVROVEC 22 Družino sestavljajo ata Franc, mama Marta in sin Tomaž. Marta je s starši do leta 1972 živela v mežnariji na Vrhu. Nato so se preselili v novo zgrajeno hišo, ki stajo Franc in Frančiška Tratnik zgradila blizu Račevskega jezera. Franc si služi kruh kot avtoprevoznik pri podjetju Frelih Bus v Žireh, Marta pa v Etiketi v Žireh. Mlado družino sestavljajo ati Matjaž, mami Tadeja in hči Eva. Matjaž si kot varnostnik služi kruh v Ljubljani, Tadeja je profesorica geografije in slovenskega jezika. TREVEIM / LAVROVEC 24 Družino sestavljajo ati Miro, mami Mojca, hči Marjana ter sinova Lenart in Vid. Živijo v hiši, ki sta jo Mojca in Miro uredila ob vznožju Lavrovca oziroma blizu Račevskega jezera. Miro dela v Fotoni v Ljubljani, Mojca je učiteljica v osnovni šoli v Žireh. Miro in Mojca poskušata otroke vzgajati v duhu dobrodelnosti, solidarnosti in pripadnosti kraju. Pomembno je, da društvi in druge organizacije v kraju ohranijo čut za stisko bližnjega, pomembna je tudi topla beseda. Vsi trije otroci so člani gasilskega društva in radi hodijo na gasilske vaje. Lenart Treven vstop v društvo 2009 mladinec Maijana Treven vstop v društvo 2009 pionir Vid Treven vstop v društvo 2009 pionir Vrh Sv. Treh Kraljev Je razloženo naselje, ki leži zahodno od Smrečja, na pobočju vzpetine Vrh (884 m). Na njem stoji prezidana, prvotno gotska župnijska cerkev sv. Treh kraljev z lepim razgledom na Alpe in Notranjsko. Pri osnovni šoli pa je vhod v Rupnikov rov, zgrajen v okviru Rupnikove linije pred drugo svetovno vojno. V njem je vhod v 960 m dolgo Jamo pri Sv. Treh Kraljev. Kraj seje med letoma 1952 in 1992 imenoval Vrh nad Rovtami. Naselje ima 13 domačij z 21 hišnimi številkami. Dve hišni številki ne obstajata. Štiri domačije niso naseljene, tri številke pripadajo javnim ustanovam: župnišču, gasilskemu domu in šoli. V kraju sta dve počitniški hišici. Prebivalcev je 50. Vrh Sv. Treh Kraljev je mnogim ljudem znan po svoji čudoviti legi. Obiskovalcev je veliko. Največ se jih na Vrh pripelje iz Ljubljanske kotline čez podlipsko dolino in Smrečje, drugi prihajajo čez Rovte in Ulevni Vrh, tretji iz Žirov po dolini Račeve. Vse poti se srečajo na Pilu, kjer jih »slepa« ulica pripelje na vrh, kjer že stoletja prebivajo sv. Trije kralji. Nekateri pa nazaj grede uberejo še nekoliko slabšo in manj obljudeno pot čez Dolino in Hleviše v Sopot. Na cesto Rovte-Žiri. Domačije: na Stumrc, pri Jakatu, pri Parobkarju, pri Tončku, pri Petrču, pri Brencetu, pri Brnku, v Dolini, pri Petraču, pri Jerebu, pri Joklnu, pri Orlu. SMRTNIK / PRI BRENCETIJ / VRH SV. TREH KRALJEV 10 Družino sestavljajo ati Slavko, mami Jerneja, liči Suzana ter sinova Leon in Nejc. Družina seje ob koncu prejšnjega stoletja preselila iz Loga pri Brezovici. Kljub veliki kmetiji tako Slavko kot Jerneja hodita v službo: Slavko je avtoprevoznik v Podpeči, Jerneja vzgojiteljica v Vrtcu pri sv. Ani v Žireb. Kljub temu da čas ni naklonjen prostovoljstvu, ga želijo zaradi tradicije in načina življenja pri hiši ohraniti. S prostovoljnim delom se namreč bogatimo z izkušnjami, hkrati pa smo veseli, da kot skupnost pridemo do želenih ciljev. Po svojih močeh se bodo trudili in prispevali, da se bosta društvi razvijali naprej. Razvoj društev in drugih skupnosti v kraju nam dviga kakovost življenja, hkrati pa s tem izpolnjujemo tudi dolg do naših prednikov, ki so ta razvoj začeli in ga ohranili do danes. Nejc Smrtnik vstop v društvo 2007 pionir Slavko Smrtnik vstop v društvo 1998 operativec Jerneja Smrtnik vstop v društvo 1998 operativec rezerva Suzana Smrtnik vstop v društvo 1998 operativec rezerva Leon Smrtnik vstop v društvo 1998 operativec Marko Žust vstop v društvo 1982 operativec Lojze Žust vstop v društvo 2003 mladinec Peter Žust vstop v društvo 2003 mladinec Martin Žust vstop v društvo 2008 pionir ŽUST / PRI BRNKU / VRH SV. TREH KRALJEV 11 Družino sestavljajo stari ata Polde, stara mama Ivanka, sin in ati Marko, mami Gabrijela, hči Elizabeta in sinovi Lojze, Peter in Martin. Marko si služi kruh v Kladivarju v Žireh, Gabrijela pa v vrtcu v Rovtah. Ob redni službi obdelujejo tudi srednje veliko kmetijo. Zavedajo se, da je za razvoj kraja treba ohranjati skupnost in društva. Zato kljub obilici dela s prostovoljnim delom in prispevki, kolikor je le mogoče, pomagajo pri ohranjanju institucij v kraju. Zavedajo se, da bomo boljši sosedje, če se bomo občasno srečevali; da lahko računamo na pomoč v nesreči, če bomo tudi sami aktivni členi skupnosti; da bomo sobivali v kraju, če bomo med sabo pošteni in odkriti, ter da moramo tudi otrokom privzgajati vrednote prostovoljnosti, sobivanja in pomoči ljudem v stiski. Če nam bo to uspelo, se ni bati za obstoj skupnosti v kraju. KUNC / PRI DOLINARJU / VRH SV. TREH KRALJEV 12 Družino sestavljajo ati Miha, mami Milena, sin Blaž in hči Nataša. Miha obdeluje srednje veliko kmetijo, Milena pa za dodatni prihodek družini služi v M Sora v Žireh. Miha Kunc vstop v društvo 1992 podporni član Blaž Kunc vstop v društvo 2001 mladinec Anton Kokelj vstop v društvo 1970 operativec Martina Kokelj vstop v društvo 1988 operativec rezerva KOKELJ / PRI PETRAČI! / VRH SV. TREH KRALJEV 14 Družino sestavljajo ati Tone (Anton), mami Martina, hčeri Irena in Anica ter sin Štefan. So ena od redkih družin, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom. Tudi zaradi slabe ekonomske perspektive kmetijstva se vsi trije otroci izobražujejo za nekmetijske poklice. Martina je aktivna članica AKŽ Žiri, Tone ima funkcije v gasilstvu, je pa tudi predsednik KGZ M Sora Žiri in nosilec več funkcij v zadružništvu in kmetijstvu. Prostovoljstvo jim veliko pomeni in so vsi aktivni člani gasilskega društva in drugih organizacij v kraju. Verjamejo, da nikoli ne bomo tako bogata družba, da ne bi rabili prostovoljstva, in da bo vedno treba kaj darovati za »Bog lonaj«. Vse organizacije v kraju so pomembne, čeprav se nekateri tega ne zavedajo. Vse so zrasle iz dela generacij pred nami in mi smo dolžni njihovo delo nadaljevati. Organizacije nas bogatijo, družijo in nam pomagajo, da se med sabo bolje razumemo in je tako manj egoizma. Na taki podlagi je lažje gojiti prostovoljstvo in medsebojno pomoč. Gasilstvo na Vrhovskem je pomembno za nudenje pomoči ob nesrečah, omogoča usposabljanje in aktivno preživljanje prostega časa mladih. Ne smemo pozabiti tudi na njegovo družbeno vlogo. Irena Kokelj vstop v društvo 1994 operativec rezerva Anica Kokelj vstop v društvo 1996 operativec rezerva Štefan Kokelj vstop v društvo 1998 operativec Marjan Gabrovšek vstop v društvo 1974 operativec Dejan Gabrovšek vstop v društvo 2001 mladinec Robert Gabrovšek vstop v društvo 2002 mladinec GABROVŠEK / PRI JEREBU / VRH SV. TREH KRALJEV 15 Družino sestavljajo ati Marjan, mami Marta, sinova Dejan in Robert, hčerki Veronika in Amadeja ter stari ata Franc in stara mama Mici. Kljub temu da živijo na nekoliko večji kmetiji, si Marjan in Marta dodatni prihodek služita v Alpini v Žireh. Tako morajo pri delu na kmetiji priskočiti na pomoč tudi otroci. Kljub obilici dela želijo ohraniti družinsko tradicijo prostovoljstva in so aktivni v župniji in obeh društvih. Veseli so, da je gasilski dom lepo urejen in da so tudi mladi v njem dobili prostor za svoje delo in razvedrilo. Ni jim žal časa, ki so ga darovali za obnovo in ureditev doma, saj se zavedajo, da če bo treba, lahko gasilce v vsakem trenutku pokličejo na pomoč. JEREB / PRI JOKLNU / VRH SV. TREH KRALJEV 17 Družino sestavljata ata Jakob in sin Stanko. Stanko ob službi v Alpini v Žireh iz ljubezni in veselja do domače zemlje obdeluje manjšo kmetijo. Oba podpirata prostovoljno delo, saj nikoli ne vemo, kdaj jo bomo tudi sami potrebovali. Zato so vse organizacije v kraju pomembne. Stanko si želi, da bi imeli še več operativne opreme, da bi vsak operativec imel svojo zaščitno obleko in bi tako še učinkoviteje in hitreje reševali ljudi in opremo ob naravnih nesrečah. Jakob Jereb vstop v društvo 1946 veteran Stanko Jereb vstop v društvo 1981 operativec KRVINA / PRI ORLU / VRH SV. TREH KRALJEV 18 Jože Krvina vstop v društvo 1978 operativec Družino sestavljajo ati Jože, mami Mojca, hčerki Maja in Tara ter stara mama Tončka. Jože in Mojca si služita kruh v Alpini v Žireh. Ob službi skrbita še za bolno mamo, ki je pred leti povsem oslepela in potrebuje posebno nego. Kmetovanje so zaradi drugih obveznosti opustili. Na žalost ugotavljajo, da je danes prostovoljstva čedalje manj in se vidi le še na podeželju. Organizacije v kraju so potrebne, ker nas bogatijo, pospešujejo medsebojno sodelovanje in pripadnost kraju. Trenutna družina je tretja generacija pri hiši, ki podpira in aktivno sodeluje pri razvoju gasilstva vse od ustanovitve društva. Ponosni so na uspešen razvoj društva in gasilstva ter na svoj prispevek pri tem razvoju. KRVINA / ROVTE Družino sestavljajo ati Srečko, mami Jana ter hči Anja in sin Žiga. Srečko si služi kruh v Alpini v Žireh, Jana pri Trgoprometu Eniko v Eavrovcu. Srečko v prostem času trenira tek. Ker je nesreč iz leta v leto več, je tudi prostovoljstvo vedno bolj pomembno. Vendar po drugi strani ne podpirajo ljudi, ki samo čakajo na pomoč gasilcev in drugih prostovoljcev, čeprav bi tudi sami lahko marsikaj storili, da bi zavarovali svoje premoženje pred naravnimi nesrečami. Organizacije v tako majhnih krajih, kot sta Rovte in Vrh, so edini porok za obstoj krajevne identitete, medsebojnega sodelovanja in druženja. Srečko si želi, da bi občina še intenzivneje vlagala v opremljenost gasilskih društev, da bi tako prostovoljni gasilci lahko še učinkoviteje posredovali ob naravnih nesrečah. Srečko Krvina vstop v društvo 1987 operativec rezerva KLEMENČIČ / VRH SV. TREH KRALJEV 18 A Anton Klemenčič vstop v društvo 2008 operativec Tomaž Klemenčič vstop v društvo 2008 operativec Aleš Klemenčič vstop v društvo 2008 pionir Družino sestavljajo ati Anton, mami Hedvika, hčerki Nežka in Mateja ter sinovi Tomaž, Aleš, Marko in Ožbolt. So družina s šestimi otroki, od tega sta najstarejši že študentki. Sicer podpirajo prostovoljstvo v kraju, vendar ugotavljajo, da kapital premaguje to vrednoto. Potrebujemo tudi močno KS, ki pa žal tudi izgublja svoj pomen. Župnijsko skupnost, društvi ter šolo potrebujemo za razvoj kraja ter možnost druženja in povezovanja. Ne skrbi jih za razvoj prostovoljnega gasilstva, saj vanj še ni prodrl interes kapitala, in tudi prostovoljna pomoč človeku v nesreči, ki nikoli ne počiva, bo vedno potrebna. Družino sestavljata mama Marijana in sin Ivan. Izključni prihodek družine je večja kmetija. Prostovoljstvo jima veliko pomeni. Ivan po svojih močeh rad pomaga, če je treba tudi materialno. Vse organizacije v kraju so po njegovem mnenju pomembne, saj prispevajo k razvoju kraja, druženju in zavedanju o pomoči sočloveku. Isto velja za gasilsko društvo, ki poleg povedanega skrbi še za pomoč ob naravnih nesrečah in je odgovorno za požarno preventivo. Ivan Leskovec vstop v društvo 2000 podporni član Srečko Leskovec vstop v društvo 2000 veteran LESKOVEC / SMREČJE 47 Družino sestavljajo ata Srečko Anton, mama Julijana in sin Fabijan. Srečko in Julijana sta že upokojena. Stanujejo v novi hiši, ki sta jo Srečko in Julijana zgradila blizu cerkve Marijinega vnebovzetja v Smrečju. Vsi so aktivni kot prostovoljci v svoji župniji, predvsem pa zunaj domačega kraja. Srečko meni, da je poslanstvo gasilskega društva zelo pomembno, saj dobro delajo z mladimi, imajo dejavno srednjo generacijo ter gojijo spoštovanje do starejših članov; vse to jim omogoča dobro sodelovanje. HRIBERNIK / SMREČJE 48 Družino sestavljajo ati Matej, mami Katarina ter sinovi Samo, Aljaž in Jernej. Matej je zaposlen kot razvijalec programske opreme, Katarina je višja delovna terapevtka, opravlja pa administrativna dela v zavarovalniški agenciji. Spoštujejo vsako obliko prostovoljstva, saj so prostovoljci lahko samo ljudje dobrega srca. Veseli so, da gasilska organizacija dela z vsemi generacijami in s tem krepi medgeneracijski dialog. Menijo, da so vsa društva in organizacije v kraju potrebni, pogrešajo pa doslej razmeroma slabo opremljenost s sodobnimi elektronskimi mediji za informiranje. Pogrešajo tudi dodatne interesne dejavnosti, pri katerih bi lahko sodelovale, se družile in spoznavale različne generacije. Gasilsko društvo je pomemben člen vsakega kraja, saj predstavlja prostovoljno pomoč krajanom ob naravnih nesrečah. Samo Hribernik vstop v društvo 2009 pionir Aljaž Hribernik vstop v društvo 2011 pionir VODENJE EVIDENC V GASILSKI ORGANIZACIJI Eden od stebrov stabilnega delovanja društva je vodenje evidenc. V gasilskem društvu je ta naloga dodeljena in zaupana tajniku društva. Glavne evidence, kijih vodi gasilsko društvo, so: • matična knjiga, • člani, • usposabljanja, • napredovanja, • odlikovanja, • intervencije, • oprema, • organizacija (društvo, vodenje, poveljstvo). Gasilska organizacija torej vodi veliko evidenc, ki pa imajo svoj smisel le, če so vodene natančno in pregledno. Člani po starosti do 15 15 do 30 30 do 45 45 do 60 nad 60 Razvoj elektronskih evidenc je naslednji: Konec leta 1999 - GAS2000 / Microsoft Access • Lokalni programi različni za vsak nivo gasilskih organizacij • Prenos podatkov z izmenjavo datotek, samo navzgor Marec 2003 - VULKAN • Enotna spletna aplikacija • Podatki, ažurirani na vseh nivojih hkrati, en strežnik Marec 2007 - VULKAN 2007 • Enotna spletna aplikacija • Obseg dopolnitev je tolikšen, daje smiselna izdelava novega programa • Povezava dveh strežnikov Leta 2001 so gasilske organizacije v GZ Logatec dobile nalogo prenosa evidenc v GAS2000. Tajnik društva Marko Žust, ki tudi poklicno veliko uporablja računalnik, se je dela lotil takoj, saj so mu dobro poznane prednosti elektronskih evidenc. Do konca 2002 je bila celotna matična knjiga vnesena v GAS2000. Pogoj za vnos člana v elektronsko matično knjigo je bila davčna in matična številka. Prvi korak k elektronskim evidencam je bil narejen. Največja slabost GAS2000je bila izmenjava podatkov znotraj gasilske strukture. Zato je že naslednje leto luč sveta zagledala nova aplikacija VULKAN. VULKAN je spletna aplikacija. To pomeni, da se do nje dostopa preko interneta. V letu 2003 so bili zbrani podatki preneseni v VULKAN in naše društvo je bilo med prvimi. V naslednjih letih so se evidence dopolnjevale in čistile. V tem času je GZ Slovenije izdala Pravilnik o vodenju evidenc in varovanju osebnih podatkov Gasilske zveze Slovenije. S tem pravilnikom se določajo organizacijski, tehnični in logično tehnični postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov v prostovoljnih gasilskih društvih z namenom, da se prepreči nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihovo spreminjanje ali izgubo, pa tudi nepooblaščen dostop, obdelava, uporaba ali posedovanje osebnih podatkov. Vsi upravičeni uporabniki, ki pri svojem delu obdelujejo in uporabljajo osebne podatke, morajo biti seznanjeni z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in z določili 21. in 22. člena Zakona o gasilstvu. Zadnji velik zalogaj je bil prenos opreme. Gasilska organizacija ima veliko operativne opreme, torej je tudi v Inventarni knjigi veliko zapisov. Ker pa je bil pogoj za sodelovanje pri razpisu za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme tudi urejena evidenca opreme v VULKANU, je društvo to delo opravilo leta 2006. Leta 2009 seje vzpostavila še povezava z aplikacijo SPIN za vodenje intervencij. S tem zdaj VULKAN pokriva vse evidence, ki jih vodi gasilska organizacija. Glavne prednosti spletne aplikacije: • centralno vodenje evidenc, • enostavna izmenjava podatkov, • enostavno in zanesljivo vodenje usposabljanja, napredovanja, odlikovanja ter intervencij, • statistična obdelava podatkov in izdelava poročil. Nekaj slabosti: • dvojno vodenje matične knjige, • varnost, arhiviranje in dostopnost za več desetletij. Kot pravi pregovor, ima vsaka palica dva konca, vendar je aplikacija VULKAN za tajnike gasilskih organizacij zelo učinkovito orodje. Če bo Gasilska zveza Slovenije vlagala sredstva v razvoj aplikacije tudi v prihodnje, bo postalo orodje še bolj uporabno in prijazno. Vsekakor so tajniki društev hvaležni zanjo. ►J VULKAN uporabnik: miuat (MARKO ŽUST) 1797 - VRH SV.TRIJE KRALJI (lani J ij.i 1 j ntc ivu nei j a | napredovanja | odlikovanja | usposabljanja | opiema 1 tekmovanja 1 podpoia 1 odjava II->