li vas zanima konvencija S. N. P.
Citafte današnjega "Proletarca".
DHLAVCI1
japfcodo In pravic« •▼oje! Itguhiti nideaar« pridobit« pa lahka v»«.
;ninn <subscription>:
,|eto. 7$c na pol leta s* Ameriko (»1.50 He half year in Am«rica. 92 na leto, leta u Evropo (ti p«r year 91 per half Earoi*
(No.) 36.
i
Leto (Vo».) III.
cialistična konvencija.
ts in Haniocd zopet nominirana — Haywood je odklonil kan-turo. — Napredek stranke tokraj in onkraj oceana.— "Odp to iT za Roosevelta. — Apel na delavske organizacije. — Zdru-s "Socialist Labor Party" odklonjena. — Resolucija o ver-vpra&anju. — Naselniško vprašanje. — Platforma in program.
>niki socialistične stranke državah ao ae zbta-prvi dan, v nedeljo dne v Brandovi dvorani, E-N«l Clark St., in otvorili
Hilquit is New j* bil izvoljen začasnim likom in sodr. Frederick tajnikom konven-
je pojasnil delegatom, ija hode stala najmanj 15^00; Čas je torej drag, kajti ||ll&fceni bode konvencija sta-i«ak dan $2000, vsako uro $300 minuto $5. Delegat je ao fli, da se omejijo dents in govori. Vsak govornik ne m atje govoriti kot deaet mint tako da govori ne vzamejo rib«t za $50 vrednesti časa Odsek. ki je izdelal dnevni red, predložil, nakar ga je ja pe kratkih debatah Dnevni red z določbami imel 26 toč*, v pendeljek 11. maja je IHHeT iz Color ada p redio-ktenega naj bi kon-ala organizaciji West-of Miners. Brzo-
glaaft:
Milk. tajnik W. F. of M. Railroad Bldg., Denver, Cole. taialiBtičns stranka na svojca občnem zboru pozdravlja linijo Western Federation of Miners.- Mi Čestitamo na vstraj-aen boju in sijajnih zmagah vale organizacije. Mi protestiramo z vami proti nameščenju zveznih čet z namenom razbiti delavsko unijo v Alaski. Mi smo vedno z vami in želimo, da je Adams in sleherna Žrtev pin-kertoneev oproščena temne je-ie in puščena v svobodo." Na predlog in utemeljevanje rt aodrngov se je sklenilo, da liller izroči ta brzojav odseku za isohieije. odkoder pride Se en-rat v debato. — Izvolil se je po-fben odsek iz devetih sodrugov, i je hnel aestaviti platformo. Ta dan je predsedoval kpnven-iji sodr. Jame« F. Carey iz Mas-lehnsetts
bru bodemo našteli glasov, da se odpro oči marsikomu, ki sedsj še ni z nami."	,
W. D. Haywood.
Sod rug Haywood je v Chiesgu te dni.
Poročilo tajnika internacionalna socialistična stranka.
V	sredo dopoldne je poročal sodr. Morris Hillquit, tajnik internacionalne socialistične stranke za Ameriko, o svetovnem gibanju stranke. Najvažnejši podatki iz njegovega poročila so:
"Sodrugi! — Socialistično gibanje v Zjedinjenih državah je le en del velikega gibsnjs za e-rnancipacijo delavskega razreda vseh dežela. Naša stranka je organ'eno in intimno zvezana s nori al i stični m i strankami vseh eivili znranih dežela. Boj mednarodnega socializma je naš boj, zmage sodrugov onkraj morja so naše zniage; njih porazi so tudi naii yorazi. Vsekakor je torej potrek-no„ da ta občni zbor ameriških socialistov poaveti nekoliko razmotrfvanju o gibanju in predku naše stranke izven mej Ze-dinjenih držav.
V	štirih letih.* odkar mm aaA« njič zborovali v ti dvorani, postal je socializem važen faktor v političnem življenju mnogih evropskih držav in vkoreninil se je
v vseh državah na svetu. Takrat je bilo okrog 6,500,000 socialističnih glasov in 250 socialističnih za> stopnikov v 15 državah. Ampak d&nes vidimo vse kaj dmzega.
Razdvojena stranka na Francoskem se je zjedinila; danes šteje 190,000 glasov več in število svojih zastopnikov v parlamentu je povzdignila od 34 na 54. Angleški delavci imajo danes 32 zastopnikov v parlamentu in dve tretjini teh so socialisti. V Avstriji, kjer so naši sodrugi veliko pripomogli do splošne in enake voli v ne pravice, je socialdemokratična stranka pri državnozborskih volitvah 1907 napredovala od 780,-000 do več kot enega milijona glasov in povzdignila število svojih poslancev od 11 do 87.
Se večje zmage kot na Franeos-
__neče kandidature.	Angleškem in v Avstriji je
Wm. D. Havwood je v ponde- P* <1° dosegel socializem v Rusiji, jek izdsl pomočilo, da ne mara iz med najbolj nazadnjaških aadidirati pri jesenskih volitvah, držav na svetu. Revolucionarna
socialistična stranka je zadala stari tiranski državi udarec, kte-
Debs in Haiiford
didata!
Socialistična strank kompromisa.
Nisi še socialist č
lizem je all right.
pozna
soeia-
SoeialistiČna predsedniška kam panja je sedaj v polnem tiru. *
j jajo v mednarodnih kongresihL Na teh kongresih so imele stranke do 1. 1907 enako število glaaov, a 11a zadnjem kongresu v Stuttgar-tu se je določilo, da se razdele glasovi po velikosti atrank. Socialistična stranka v Zedinjenih državah ima od tega časa 14 glasov na mednarodnem kongresu. Prvi od teh novejših mednarodnih kongresov je bil 1889 v Parizu. Temu jih je sledilo do danes že šest: Bruselj 1891; Zurich 1893; London 1896 ; Paris 1900; Amsterdam 1904 m v Stuttgartu 1. 1907. Na prvem kongresu v Parizu je bilo navzočih. 391 delegatov — med temi je bilo 221 Francozov — kteri so reprezentiTali 17 evropskih držav in Zedinjene države; a na zadnjem kongresu v Stuttgartu je bilo okrog 1000 delegatov, ki so represent i ral i 25 držav iz vseh strani sveta.
Na pariškem kongresu 1. 1900 se je uatanovQ mednarodni socialistični biro ali korešpodenčni u-rad, kteri posreduje med socialističnimi strankami vseh dežel in narodnosti. Ta biro sestoji iz dveh zastopnikov vsake stranke v raznih državah, a upravlja ga pa tai- E«w|t» iJtk. Blztflt stan mMninuhii^ii' j^nnhi
Delavec se je sam aovnico obsodil v b
Neumestno poselnoatjo tako glasujete za ljudi ia dela.
3. novembra 1908 nov zgodovinski dan razrednozavednega v Ameriki.
Kapital je preostal ki je ukradeno delav gastvo pripada dela vat lizem mu bode odprl
svojo gla-lnoat
nad brez-dokler
ia podijo
e začrtal
vestnici letarijata
bogastvo, . To bo-in soeia-do ujega.
Chikaški policijski* načelnik Shippy je minuli toraft zaplenil izložbo fotogratfij, ki a* predstavljale veliki kontrast jžed bogastvom in revščino. 1/ložft se je nahajala pred Brandovo* dvorano, kjer se vrši socialistična konvencija. Ruski car
Nikolaj-m ora v*e
kakor čestitati avojei*i| nekrona nemu kolegu v fhlwi^TlUmill hura chieaškim car,
44Socializem je prfl je dejal pred par d sednik Fairbanks.
Naravno! Taki rani in roparski dl italmti. kroi
Izvanredna konvencija S. N. P. J.
Velika moralna zmaga novega odbora. — Krže in Potokar zopet izvoljena. — Knjige in računi v redu. — Zaupnica in absolutorij za novi odbor. — Glasilo ostane kakor je. — Klobučar sprejet nazaj v jednoto. — Odda blagajno takoj.— Sodr. Zavrtnik zapisnikar na konvenciji. — Kondatova zadeva glede izobčenja se prepušča društvu "Slaviji" št. 1, — Konec pravdanja. — V jednoto mora sedaj red in mir! — Konvencija je trajala 6 dni.
Novi odbor S. N. P. J.
Martin Potokar, predse<hiik. Math Kirar, podpredsednik. Prank Krt«, glavni tajnik. Frank Bostič, zaspi* ni k ar. Frank Korče, blagajnik.
Nadzorniki:
Prank Mladič, Prank Bernik,
L.
Porotni odbor
M. Aufaačič, Jack Miklavčič
* HHr^r

'oročilo se glasi:
^Chicago, ni., 12. maja. H 6pt veliko mojih osebnih prija-tijev misli, da bom dovolil svoje i* pred socialistično konvencijo •vrbo kandidature za predsedstvo, in ker ravno sedaj zboru-delegatje in je nominacija lilo, čutim dolžnost razglasiti Meče:
Prvič, jaz nisem kandidat. Ta ■st spada po mojem mnenju mo-ki je storil več za stranko kot jaz. Kar zamorejo sodrugi pokriti meni. je, da bom veliko več M za svoje sodelavce če se pri-»tno borim v naših vrstali.' Naj
0	nominrran kdorkoli — in mi fciaso dovolj sposobnih sodru-at — moje največje veselje bode, ■rtforočati oboje, naše principe
1	naše kandidate, a to morem ato-W le tedaj če eem prost vsake
»Midature
Kar so moji sodrugi meni Že lobrega storili, za to sem jim na-»▼i»o hvaležen Pomagali so mi in sedaj sem dolžan boriti • * njimi za stvar, za ktero se arijo
oni. Ker bi me torej moja tnudidatiirs le ovirala v tem boju, ^»m prijatelje in sodruge, da Tttite vsako an gest i rs nje napram ■»j^osebi glede kandidatur na ti to&Hnciji. Kdorkoli, bode nomi-rtran, ta bode imel mojo najboljšo i^oro in pri volitvah v novem-
rega nikdar ne preboli. Ruska revolucija ni mrtva vkljnb sedanjemu navideznemu miru. Ruski delavci, ki so 22. jan. 1905 s svojo krvjo položili temelj ruski svobodi, so danes bolj zavedajo svojega razreda, kakor kedaj poprej. Vzdignili se bodejo zopet in zopet, dokler ne bo končana zadnja bitka med despotizmom in svobodo. V drugi dumi »o imeli naši ruski sodrugi čez 90 zastopnikov m v finskem parlamentu imajo socialisti 80 poslancev, med temi 9 žensk.
V Nemčiji je naša stranka vsled nezaslišanega pritiska vlade in kapitalizma pri zadnjih volitvah res zgubila 36 mandatov, toda pridobila je četrt milijona novih glasov.
Od 1. 1904 je mednarodna socialistična stranka napredovala od 6 do 10 milijonov glasov in v številu zastopnikov od 250 nad 400.
Socializem se je razširil po vseh evropskih deželah z malo izjemo C!r*ke. Razširil se je po Zedinj* o in državah, Canadi. Argentini in Boliviji; po Avstraliji, južni A-friki. Japonski in celo na Kitajskem. V deželah, koder žari rdeči prapor socializma, solnce zaide.
Socialisti raznih narodov se sha
ne
socialiatičnega biro-a je v Bruse-ljti, Belgija, in sedanji tajnik je sodr. Camille TTysruans. Sodr. Geo. D. Herron je bil prvi zastopnik ameriške socialistične stranke v mednarodnem biro-u. Od 1. 1905. ko je moral Herron resign i rati vsled bolezni, sem pa" jaz zastopnik naše stranke v tem biro-u."
Poročilo tajnika amsrižke socialistične stranka.
Ko je Hillquit končal svoje poročilo o mednarodnem socialističnem gibanju, prišlo je na vrsto po ročilo tajnika socialistične stranke v Zedinjenih državah. Tajnik sodr. J. Mahlon Barnes je poročal natančno o vsem delu naše stranke odkar se je vršila zadnja konvencija. Navedel je najprvo ne-ktere točke iz strankine ustave, ktere so bile med tem časom potom splošnega glasovanja spremenjene, ali povečane z novimi dodatki.
Pred zadnjo konvencijo je stran ka volila na vsakih sto članov e-nega delegata. Sedaj je pa en delegat na vsakih dvesto članov. Pri .zadnji konvenciji je bilo navzočih 184 delegatov, a na sedanji jih je pa 219.
Najzanimivejše je bilo poročilo o naraščaju stranke v minulih Štirih letih. Stranka je posebno napredovala v Novi Meksiki, North Carolini in Nevadi. Krajevne organizacije so nahajajo na Hawaii, v Alaski, Meksiki. južni Ameriki, Panami in na južnih mor skih otokih. Ob času zadnje predsedniške kampanje je bilo v stranki 16,000 plačujočih članov; danes jih je čez 41,000, ki tvorijo 2470 krajevnih organizacij, naha-jajočih se po mestih in naselbinah Sirom Amerike.
Sodrug Barnes je poročal tudi o gmotnem stanju atranke. Od 1. jan. do 8. maja je bilo dohodkov $18,914.93; stroškov $10,937.46 Krajevne organizacije dolgujejo za strankine marke $604.96. Posebni asesment, ki je bil razpisan v februarju od glavne ekaekuitive, da se pokrijejo stroški za vožnjo delegatov, znaša $7.143.05. Bilanca z dne 8. maja 1908 znaša $8.. 065.27.
Roosevelt.
V torek popoldne je konvencija sprejela nnslednji brzojav:
Socialistični občni konvenciji: 44Želimo, da konvencija izreče Theodore Rooseveltu zahva-
.vi žive le zato, da more na tisoče proletareev stradati, taki družbi je socializem neizprosen nasprotnik. '
Dol s tako družbo 1 Dol s kapitalističnim sistemom proizvsja-njal
(Dalje na 2. strani.)
Ali ste že kdaj čitali svetotno zgodovino T Ak.o ste čitali, tedaj veste, da so mase ljudstvs že od
pamtiveka udano služile kraljem cesarjem in drugim tiranom, ki so vladali nad njimi, in nasprotovale ter križale vsakega, ki jim je povedal, da se naj osvobode tirans-tva. Ali je danes bolje? Ne. Mase ljudstva Se danes hlapčujejo izkoriščevalcem in tiranom in sovražijo ter preganjajo vsakega, ki jim skuša dokazati, da je ta sistem krivičen. Današnji kapitalisti in izsesavači ljudske krve niso nič bolji od staro-in srednjeveških aristokratov in kronanih ter ma-ziljenih oderuhov. Proletarsko ljudstvo jim ni nič več kakor pro-fitproduktivna živina. Lažejo ma v lepih frazah, druge najmejo, da lažejo zanje — in ga gulijo naprej, kakor so nekdaj gulili. Vsaka doba, vsako stoletje spremeni sužnost in izkoriščanje iz ©ne forme v drugo, a tlačani in izkorišča se vedno.
iMMMMMHHItMMMMI;
Delavsko gibanje
0MMII0IMIMMHM»>0l
fitrajld.
Delavci 1 Ogibljite se krajev, kjer je razglašen štrajk. In ti so: Fairbanks, Alaska. Cobalt, Ontario. Douglas Island, Alaska.
V Clevelandu, O., je 16 t. m. izbruhnil štrajk cestoželezniških vslužbencev Municipal Electric Car kom pan i je. fttrajkarje so hoteli nadomestiti skabi, a ljudstvo, ki simpatizira s štrajkarji, je zadnje napadlo s kamenjem, opeko in drugimi predmeti. Največji izgredi so se vršili na St. Clair a ve. Izgredniki so bombardirali kare s kamenjem in pobijale šipe na njih; več oseb, ki ao se vozile na karah, je bilo zadetih. Policija je bila seveda povsod zraven in je tudi streljala na izgrednike.
Socializem je postal sila, i ktero že računajo vse obstoječe kapi taliitične države
Poroča Prank Petrič
V sledečem hočemo podati sliko v apločnem obsegu izvanredne konvencije S^JN. P. J. z ozirom na ffelt> flH£*iL pa 41* ro kot socijalis|š^na| vedno zavzemamo.
itak izviren zapisnik, se
ročilo omejuje le na glavne točke, ki so tehtnega pomena in v tesni zvezi z uzroki nastale izvanredne konvencije in nje konečni rezultat. Predno preidemo h konven-! ciji sami, moramo izraziti odkritosrčno, da smatramo to izvanred-no konvencijo za eno naj važnejših dosedanjih, bodisi z moralnega, intelektualnega ali materijal-nega stališča z ozirom na razvoj' te svobodomiselne slovenske zavarovalne organizacije v Ameriki.
Revizija, ali bolje: konvencija revizije je pregledala vse točke, ki so bile do sedaj nekaterim zatočišče poskusen j; pregledala je vse sence in odseve v dobi 6 mesecev in reči moramo z zadovoljstvom. da se delo te izvanredne konvencije v Chicago lahko i z zadovoljstvom vzame na znanje.
Sosebno ako pogledamo nazaj, koliko sitnosti je imel gl. odbor s poslovanjem in da je vzlic temu doprinesel na konvencijo vse stvari v najdepšem redu je dokaz, ua mu je bilo v resnici za blagor Jednote in na predek.
Naravno je, da se vse konvencije ozirajo po potrebah in času, v katerih žive, in tako je logično, da se na tej izvanredni konvenciji ni sklenilo ničesar za večno. Prihodnja konvencija bo imela no ve potrebe, nove nasvete in nove hklepe.
Do tlje se bomo naučili kaj več, med tem pa se držali tega kar je
ta konvencija sklenila.
•
Dne 11. maja se je pričelo zborovanje delegatov S. N. P. J. točno ob 9 uri dopoldne v dvorani 587 So. Center ave. v Chicago.
Zborovanje je otvoril gl. predsednik M. Potokar s primirnim pozdravom. Vseh delgatov je bilo 63 in 11 gl. odbornikov. Nato se je prešlo na volitev potrebnih odborov, kakor je predpisoval dnevni red.
Predsednik M. Potokar imenuje v poverilni odbor za pregledovanje izkaznic delegatov Fr. Mladiča, Fr. Bernika in J. Stefančiča.
Po preteku nekaj časa poroča ta odbor, da izkaznice br. Pajka br. Šavsa in Hočevarja niso v redu.
Brata Savs in Pajk se opravičita in konvencija ju pripozna za delegata.
Za br. Jakob Hočevarja pa se vname živahna debata.
Konečno stavi br. Fr, Mladfč predlog, da se glasuje o izkazni-1 ei br, J. Hočevarja člana dr. Na-
prej Št. 5, čigar izkaznica ae glasi za društvo 44Slovenec" št. 68 v Racine, Wia. Sklene se, da se voli z listki in oddanih je bilo 49 glar sov, da je izkaznica br. J. Hočevar ja neveljavna, ker on ni član društva, kterega hoče zastopati. Na predlog br. Frank Kržeta se sprejme, da vrše seje od 8. ure zjutraj do 12. — in Vj 2 ure popoldne do 6 ure zvečer.
Popoldne istega dne se voli zapisnikarja.
Eni so bili mnenja, da se najame stenografa; ta misel pa se je opustila takoj, ko so eni pojaanili, da nima stenografiČni zapisnik tako dplgo nobene vrednosti, dokler kak navzoč delegat ne ume čita-ti stenografije. V tem slučaju bi stenograf kaj drugega pisal in či-tal.
KoneČno sta izvoljena sapisni-kurjem br. J. Zavertnik in J. O-gnlUL
Krže prečita telegrame in _Milwaukee, Calumets in
Socialisti kot delegatje na izvanredni konvenciji
S. N. P. J.
Sledeči naši sodrugi so zborovali kot delegatje na izvanredni konvenciji S. N. P. J. v Chicago, 111. j
Jože Zavrtnik, Chicago, 111. Jos. Bricelj, Johnstown, Pa. Jot. Bratkovič, La Salle, I1L Simon Kavčič, Virden, M. Ivan Puček, Peru, 111. Fr. Podboj, Conemaugh. Pa. Fr. S.ivs, Oregon City, Oreg. Frank Mladič, Chicago, III. Sil. Kramariič, La Salle, 111. Leo. Junko, Calumet, Mich. Prank Bostič, Chicago, 111. Mike Žugelj, Murav. Utah. Jakob Miklavčič, Willock, Pa. Jos. Mižica, Pueblo. Colo. J. Pakin, Cumberland. Wyo.
K stvari govore še Bobnič, Ki-rar, Mišica, Kramaršič, Zavertnik, Skala, Kunčič, Krže, Štefan-tjwli doj>iM~iM'«ar odLti*
dr. Gora St. 45, dr. Aurora St. 48, Smoie Br. Bostiča predlog, da se društ. Spoznanje št. 72, dr. Slo- p^^ g. Klobučarja na odgovor venec št. 75, dr. Napredek št. 69, Rj,>dc o^je blagajne se sprejme dr. Sokol št. 11.	L dodatkom Fr. Mladiča, da se
Pri dopisu društva Sokol št. 11 ptarega odbora ne sprejme, pač
se zahteva, da se prečita okrožni ca, ki je bila poslana od dr. Triglav št. 48 na razna krajevna društva.
Vname ae debata radi tistega le-
pa le Klobučarja povabi z expres-nim pismom.
Stem je bila debata glede starega odbora zaključena. Br. M. Potokar poroča o pošlo-v
Br. Frank Mladič obsoja br. Že-leznikarja, da se kar meni nič, tebi nič usoja na račun društva pošiljati med svet take okrožnice, mesto, da bi se preje pritožil na K«, porotni odbor, za kar ga imamo.	,
K stvari govore še Šavs, Ver-tin, Gauš, Jelene, Košiček, Tonja. Br. Vertina predlog, da se okrožnica društva Triglas št. 48 vrže v koš, se sprejme.
Nato se prečita dopis Nar. Vitezov Št. 39, ki je naperjen istotako proti isti okrožnici dr. Triglav št. 48, v kteri se vtiknje drugo društvo v zadeve drugih.
I*rečita se dopis dr. Svoboda št. 80.
Prečita se dopis, ki je bil podpisan od štirih bivših članov dr. Sloge v Milwaukee št. 16. Ker navzoči delegati iz Milwaukee poročajo, da dotičniki niso člani društva, se dopis zavrže, prepis pa izroči delegaciji dr. Sloge št. 16.
Stem je bila zaključena dni ga točka dnevnega reda in prešlo! se je k poročilu gl. odbora.
Br. Jelene stavi predlog, da sts oba odbora navzoča.
Br. Žugelj pa stavi samoatojen predlog, da se voli za zborovanje posebnega predsednika in da tako ta zasliši oba odbora.
Odpre se debata, ktere se udeleže: Kaučič, Bostič, Rupar, Kogoj, Lesjak, Zavertnik, Zomik, Tonja.
Brat Puček povdarja. da je nesmisel govoriti o dveh odborih, ko vemo, da imamo le en odbor. Pozove naj se na konvencijo le tiste osebe, ki so s konvencijo v zvezi in ta je Fr. Klobučar, ki ima blagajno.
Enako govore br. Mali in Bratkovič.
Br. Mišica iz Pueble priporoča, naj najprvo da poročilo ta odbor, potem, ko bodo potrebe na nesle, naj se zasliši pa druge.
Br. Bostič pravi, da se \edno raglasa, da je konvencija najvišja moč, zakaj se torej tega ne pripozna tudi za III. konvencijo v LaSallef
taka, ktere se udeleži več članov. Ytnju Jednote po konvenciji v La
Salle in povdarjo, da je g. Klobu>-čar izjavil, da ne sprejme resig-nacije g. M. V. Konde, ako ne od-Ja izjavo ostavke na aeji.
Na seji se je namreč glasovalo o tem. naj bi stari odborniki oddali svoje mandate.
Oddali so jih vsi razen g. Klobučarja.	' Tu pripoveduje predsednik kako je prišla stvar pred sodišče, kamor sta jo zanesla Bernik in Klobučar in da je sedaj ostala le še ena zadeva, nazivi jena 1 * Quo warandof" nerešena.
Nato poroča na predlog br. Za-vertnika blagajnik o dohodkih in izdatkih.
Blagajnik poroča, da je bilo dohodkov od 12. novembra 1907 do ?0. aprila 1908 $25,167.20 dohodkov in $21,105.10 izdatkov. Gotovine je 4.062.10.
V torek. Vsi delegatje navzoči. Zapisnik se sprejme. Čita se brzojav iz Ca-lnmeta in povabilo na prijateljski sestanek slov. soc. kluba od 8 uri zvečer v narodno dvorano.
Povabilo se na predlog br. Žu-glja vzame naznanje. Preide se — na zahtevo raznih članov — na predlog Fr. Mladiča: je li bila
(Dalje na 2. strani.)
DENARJE i STARO DOMOVINO
POŠILJA MOt
M • 10»
m • ao«* M I «vw
z* • 10« (0 s. • tIH on, |'0I7 00
,.. tO kron ..100 uro« tnotren *o kron 1000 kroa M00 ktm
e< liirlri * lil' U pri teh itnlik. O« m* M> nak.ran. I«i*» pofxtinna* iapU-
brt>i ?i*ar)a »dbiu. Na*. >l.ti»tn- potil)««** !ip'»f u)#c. kf. p*«t«l hr.nUnl urad v II. 4o II dn*ti.
I)»n.rJ. nam po*I*II )» Majprlltln.)* do ttft 00 ? *o«»vlal v prlporn««a<tit %ll ra*l-trlrsntan |U»«. t.<"). aa»«k. p> Do mwMlc Poaul M'>n.y (>rd< r «11 p« lf«w York Hank Draft.
Frank Sakser Co.
109 flraaswlct St.. New York
S104 St Clair Ars.. n. E. Cleveland, Ohio
... ,.f
••	r


Ib •
mfjp *
*?
PROLETAREC
CIST CA INTnilC D«LAVSr»OA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK. LMtatk ia i«U)at«lj Jurotlutaasks delatika tiskovna druiba v Chkafo. III.
Mar^ateai Z» Amtrico fl M c«lo lato. 75c ia pal lata. Za I v repo U «a calo lato. It aa pol lata.
. OfUrt y	^ PH tjMmimhi
jtpmUf acaaya aoaaaatt« tudi STA MI a
PROLETARIAN
Owaad and pubhabad Evaar tuesday by
See t h Slavic Workmen's Publuhinf Uro pa m Chicago. Illinoia.
jomh giilic. Praaidaat;
John ?mit, Secretary;
Anton KllillN, Traaaurcr
S3
mciiktion bates: Unitad Stat«« aad Canada, a ycai. 7Sc lor half year. Foreign couatriai 11 a year. $1 for half yaar. advertising bates oa agracmant.
NASLOV <ADDRESS):
"PROLETAREC"
587 So. Oentr* Ave., Chicago, III.
at
SOCIALISTIČNA KONVENCIJA
(Nadaljevanje » 1. strani.)
lo, ker je naredil stranki m-
k lajno, kakrSne ni še nikoli storil."
Krajevna aoc. organizacija v Baltimore, Md.
Sodr. Hoehn iz St. Louis. Mo., je predložil konvenciji "odprto pismo" na naslov predsednika Roosevelta. V pismu se očita predsedniku, da je ravnal zelo nepremišljeno, ko je v svoji zadnji poslanici govoril zanieljivo o "raz-rednozavednosti" in socialistih. S tem je razžalil milijone razredno zavednih delavcev, ki so mednarodno organizirani v socialistični atranki. in njegova"dolžnost je, da prekliče tiste besede. Hoehn je predlagal, da konvencija odobri ia pošle to pismo Rooseveltn. Vnela se je vroča debata. Večina delegatov je uasprotovsla temu predlogu in 8odr. Spargo je dejal, da to pismo bi konvencijo postavilo v alabo luč. Pri glasovanju v sredo popoldne je propadel predlog za to pismo.
Debs in Hanford.
Nominacija kandidatov za pred aednika in podpredsednika se je vršila v četrtek 14. maja zvečer in ae končala <«b polu dveh zjutraj. Nominirana sta s«xlruga Eugene V. Debs za predsednika in Ben Hanford za podpredsednika, torej ista dva kandidata, ktera sta vo-**<4Jla volilno bkrbo pri zadnjih volitvah I. 19<V4. Debs je bil noraini-ran skoro enoglasno; Hanford je imel nekaj oponentov, toda prodrl je že pri prvem glasovanju s 106 glasovi.
S klici "Živijo Debs in Hanford!" se je zaključila seja četrt na tri v petek jutro.
Druge važne stvari.
Pri četrtkovih in petkovih sejah •o rešili delegatje več resolucij in drngih važnih vprašanj. Sprejeta je bila resolucija, s ktero socialistična stranka nasprotuje izseljevanju kulijev iz azijatskih držav v Ameriko. Izvoliti se ima poseben klub, ki naj proučuje delavsko vprašanje v Aziji in od časa do časa poroča v časopisih, a natančno poročilo, pa poda na prihodnji konvenciji.
Sprejela se je resolucija, s ktero se poživlja organizirano delavstvo, da se seznani s socializmom. Propadla je pa resolucija, s ktero se priporoča indintrialni unioni-rem.
Predlog za združitev socialistične stranke s "Socialist Labor Party" je o vržen.
V državah na Jugu. kjer je stranka še slaba, mora biti vedno na delu sedem dobrih organi-aatorjev.
Konvencija je sprejela načela, platformo in program socialistične stranke v Ameriki.
Nadalje se je sprejelo resolucija o popolnem socializiranju zemlje s dodatkom, tla ae ds protckcija malim farraerjem v dobi, ko bode ssmlja in druga privatna posestva prestala biti last kapitalizma.
Pri platformi se je dodala točka. s ktero razglaša stranka, da aoeialistično gittanje je ekonomsko in politično gibanje in kat tako nima nič opraviti z verskimi
dogmami. Nasprotuje pa stranka
vsaki cerkveni aH klerikalni politiki. Za in proti tej točki so trpele dlje časa viharne debate. Veliko sodrugov je bilo zato, da je iz naše platforme izključeno vas ko vprašanje o veri. Vera in cerkev sta ponižni dekli kapitalizma in dokler kapitalizem ščiti cerkev iti obenem vero, ali pa obratno cerkev podpira kapitalizem, tako dolgo je socialistična stranka u-pravičena naperiti boj proti cerkvi, kakor proti vsakemu zavezui-ku kapitalizma. Predlog za to to-6ko\bi bil skoro propadel: pri glasovanju je imel le 1 glas večine. Zanj je bilo namreč 79, a proti 78 glaaov.
(Na konvenciji se je vršilo še mnogo važnih razprav in mnogo resolucij je bih) sprejetih, ktere ae pa tičejo le notranjih zadev stranke, osebnosti in pa kočljivih vprašanj krajevnih organizacij, kar pa vsled pomanjkanja pr<»atora ne moremo objaviti v našem listu. Ostale važne zaključke konvencije, ki se vrše te zadnje dni in pa načela, platformo ter program stranke objavimo v prihodnji Številki "Proletarca.")
Cenjeni rojaki!
Podpisani naznanjam rojakom T Chicagu in okolici, ter potujočim rojakom, da sem prevzel od brata Mohorja dobro znano, staro, a sedaj na novo urejeno gostilno na 617 So. Centre Ave., kjer bodem postregel rojakom s sve-fjm pivom, dobrim <b>močim vinom. izvrstnim žgsnjem, linijski-ni smodkami itd. Na razpolago imam moderno kegljišče. Potujoči rojaki dobe pri meni primemo prenočišče. Vsi dobrodošli! Priporočam se za obili obisk.
JOHN MLADIC, €17 So. Center Avenue,
CHICAGO, ILLINOIS
IZVANREDNA KONVENCIJA S N. P. J.
( Nadal j»*vanje s 1. strani.) III konvencija v LaSaile pravilna* — na glasovanje.
Prodno je prišlo do tega je bila živahna debata, ki so se jo u deležili člani iz vseh krajev.
Glasovalo se je z listki $ da je pomenilo pravilno — ne pa ne praviluo.
Pri oddanih glasovih je bilo naštetih 51 Da, in 'JO Ne; praznih liatkov je bilo 6.
Popoldne se čita zapisnik in se sprejme
Prečits se brzojava (2) iz Ca-lumeta.
Cita se dopis iz Ely, Minn. dr. Sokol št. 20, dr. Orel št. 1!) in dr. Dom. Rockland, Mich. Nadalje se prečita pismo dr. Celje št. 27 ia pismo iz Morgan dr. Bratstvo št. 6. —
Na to poroča gl. tajnik br. Fr. Krže o težkočah njevega posla ko ni bilo nobenega centa niti priprave itd.
Ob. 5. uri pride kakor je bilo skenjeno g Klobučar s svojim odvetnikom na sejo. Odvetnik veduje, da stoji v ehartarjd volitev in da zato KlohuA^ui obvezan, (jati jfeuarja. češ da ae ima Jed not a ukloniti državnim zakonom. Klobučar izjavi, da izroči blagajno novemu blagajničarju. ki bo pravilno voljen.
V a r e d o .
Zapisnik se sprejme. Cita se telegram iz Caluineta in dopis iz Steel, O. dr. Bratstvo št. 4.
Sprejme se predlog br. Smoleta: da se da g. Klobučarju prestopni list od dr. Slavija in da lahko pristopi h kakemu drugetnu društvu, če odda blagajno. Klobučar se ns to zagovarja, ker se rnu je dala beseda.
Popoldan se prečita zapisnik in se sprejme. Tajnik čita dopise (2) od dr. Sloga št. 16. Prva važna zadeva je bila glede br. Windisa, ki je svoj čas zahteval usmrtnino in radi kterega je imelo dr. Slavija tolike sitnosti.
Delegatje se najprvo zavzemo Ta WindiSa. Brat Zaje pa je mnenja. da naj poroča glede zadeve delegacija dr. Slavija. Nato poroča br. Fr. Mladič stvari, ki je Win diša nadziral. Poročilo se glasi, da je VVindiš prelomil dr. pravila i. t. d. Br. Wlndii dobi besedo in govori. Br. Potokar pojasne s spričevalom profesorja, da je br. \Vin-diš sposoben za lahko delo.
Br. Brat ko v ič stavi predlog, da se volita dva delegata in gresta v en zdr. zavod, ter dasta WindiSa še enkrat preiskati. Se sprejme. Tajnik poroča glede zholjsan nja stanja Jednote.
Na podlagi številk d<*kaže, da se s tem asessmentom ne shaja in da bo treba tudi glede bol. |mm1-pore prevreditve. Dani so bili razni nasveti in vdeleže se debate razni člani. Konečno se sprejme pre dl og br. Stalika. da se poviša a-sesa. na $1.25 na mesec in sicer za 6 m. na to pa se pošlje račnn dru-štvam, da se vidi, če to zadostuje.
Med tem časom se vrnejo posebni pregledovslci knjig, ki so pregledali knjige t. gl. tajnika in po-roča se, da ao knjige in računi v najlepšem redu.
Na predlog br. Andoljška se sprejme, da ae glavnemu odboru podeli ahsolutorij.
V četrtek.
Zapisnik se sprejme. Čita se brzojavke iz Milwaukee, Calumeta; istotako dopis iz Rock Springs, Wyo. dr. Trdnjava *t. 10, Sloge *t. 16. Sokol St. 20. Sim. Oregorič št. 60.
Sklene se, da se da g. Klobuča
Preide se na pre v redite v bol
l*Ml|>ore.
Mnenja so različna. Eni so za odtegnitev bol. podpore za prvi teleti, drugi pa, da se ta podpora A.niža. Debate ae vdelezi več delegatov.
Naglasa ae spiosno, da je treba
večje pozornosti v slučajih prijs-ve in odpovedi napram bol. j>od-pori.
Netočnost in lahkomiselnost pri bolniških slučajih bi se morala nadomestiti z agilmsitjo krajevnih
bol. odborov, da bi gledali v prid Jednote.
Preide se na 8. točko duevnega reda: "spremembe z ozirom na pravila."
Sprejme se predlog br. Žuglja, ia se inkorporacijska listina nati-sne v slovenskem in angleškem jeziku in se doda pravilom.
Delegatje se volijo le iz med članov, kamor dotičniki pripadajo.
Popoldne se prečita zapisnik in se sprejme.
Preide se k nadaljevanju revi-liranja pravil, ki ae čitajo točko za točko.
V	nekterih slučajih se za boljšo jasnost točke uuanie debata, ktere se udeleže razne delegacije. Met^ tem delom prid na vrsto prošnja M. V Konde. na i se ga sprejme v Jednoto.
Na predlog br. Kramaršiča pa us zadeva preloži na dnevni red: "raznoterosti" točka 11.
Vsled tega sklepa se nadaljuje revizija pravil.
V petek. Prečita se zapisnik iu se sprejme. Navzoči so vsi delegatje. Prečita se telegram iz LaSaile.
IU-
Pritožba g. Ivanška se odloži na dnevni red: "raznoterosti."
Preide ae k dnevnemu redu: "revizija pravil" in se nadaljuje a čitanjem. T
Za kratek čas se prekine z nadaljevanjem čitanja, ker br. M. Potokar poroča, da bi bilo treba v slučaju, da pride državni uprav« nik-nekaj ukreniti, s čimur se mu vsa prilika nad4tr^t.organizacijo vz^tq?. Ur. Potokar povilarja, da to omenja zato, ker je slišal ne kaj besed v tem tonu od br, Ber-nika.
Br. Krže stavi predlog, za slu-č a j in pod pogojem. ds	dra.
SEEmIm »rs vit el J i| likvidira se« hi njo . . I Jednoto, je novi Jednoti naslov: "81ovenaka, delavska podporna
- n	..	.	<
rreza.
Se sprejme.
Na to se preide zopet k čitanju pravil.
Popoldan se prečita zapisnik in se sprejme.
Na vrsto pride poročilo dele-gscije za Windiševo zadevo. V tej delegaciji sta bila br. Stalik Valentin in Fr. Rus.
Imela sta nalogo, da dosta preiskati Wimliaa pri zdr. profesorjih in se prepričati o njegovi bolezni.
Oba delegata poročata, da je profesor izjavil, da se br. WindiSa ne prijemlje nikaka jetika in da sploh nobene nima. pač pa bo za kakih 14 dni potreben zdr. nadzorstva.
Sprejme se predlog br. Mahni-ča, da se mu plača za 14 dni bolnišnico potem pa da se žnjim postopa po pravilih.
Pride se zopet k čitanju prsvil. Na spiosno željo .da se izdela statut za ženska društva, ki bi pristopila v Jednoto — sprejme to nalogo gl. tajnik br. Krže in da predloži ta štatut odboru — se sprejme
Preide se na 9. točko dnevnega reda: Pritožbe in poročila delegatov."
p Pritožujejo se razne delegacije in sicer po vrsti, kakor se Štejejo dr. številke.
Slišijo se razne pomembne, pa tudi malenkostne pritožbe napram bivšemu in sedanjemu odboru.
Na vse točke odgovarja gl. tajnik br. Fr. Kržet in bivSi taj. — blag. Fr. Klobučar.
V soboto. Zadnji zapisnik se sprejme. Cita se brzojsvke iz LaSaile in Johnstowna. Prečita se tudi dopis iz Milwaukee, Wis., od dr. Sloge št. 16.
Nato ae prične debata o <mpreje mu ženskih članov in društev v Jednoto in ostane stvar pri tem, da se izdela Statut in to se da potem na splošno glasovanje.
Preide se na 10. točko dnevnega reda: 'volitev gl. odbornikov.'
Plače se določijo po starem pravilu za ves odbor.
Popoldne se čita zapisnik in se sprejme.
V	poverilni odbor za Štetje glasov na listkih so bili odbrani brstje: Bratkovič, Mišica in Ojster.
Kandidacije za predsedniško mesto sta vzela br. Potokar in br. Bernik. Izvoljen je bil z 42 glaao
dnička Straža'
VE taki socialistični list v Ameriki. Isfcaja vsako drugo ar* •1.00 NA LETO. Naslov: "RAD NIC KA STRAŽA , 116 CHICAGO, ILL. Priporočajte u list bratom Hrvatom 1
jen br. M. Kirar v ožji volitvi z 36 pozitivno, kako ae glasi v "char-
glasovi.
t ar ju" glede glaao vauja. O. Klo-
rju le posvetovaJna beseda in da vi br. M. Potokar predsednikom; ni kot delegat.	podpredsednikom ps je bil zve 1-
I. tajnikom je bil izvoljen po- bučar je aicer uaglašal in protesti-novno br. Fr Krže z 55 g'aaovi. ral. češ, da je volitev nepostavna,
Zapisnikarjem je bil zvoljen br, i ni pa utemeljil: — s kakšnih vzro-Fr. Bustien: 39 glasovi.	kov neverno — da se tako glasi
BlagajnAsm je bil zvoljen br. I"cahrter". Vsekakor bi imel Klo-Fr. KorčC I 57 glasovi.	bučar to stvar na konvenciji po«
V	nadirju odbor pa so bili iz-1 vedkti in dokazati dejanski. Char-voljeni br^L. AndolSek, br. F. I ter bi s« moral predložiti konven-Mladič in br. F. Bernik.	eiji iu brezdvomno bi se vsi dele-
Ker je »dobil br. L. Andolietf gatje izognili priflih neprilik večino glaaov, ga predsednik pro-istem, da bi se ozirali na "char-glasi predsednikom nadvzorniške- j ter."
ga odbora.	Toda sedaj je prepozno modro-
V	porotni odbor so bili izvolje- vati čez tisto, kar je bilo. ni br. M. Rtefančič. Jak. Miklau- Advokat, ki je zastopal tožbo
dobil novega odbora je povedal, da Jed-pro- nota sploh nima chartarja, pač pa pressed tnk predsednikom da ima le "license" in da s kret-porotnega odbora.	t	njami notranjih zadev razun po-
Nato ae^preide na posledno to- *>čils o stanju — nima nobenih - ko: " raznoterosti."	veljavnih predpisov z ozirom na
Br. Silv( Kramaršič stavi pred-1 določbe glede volitev.
Mi sicer ne trdimo, da je tako; vendar pa smatramo to izjavo izvedenega advokata umevno.
Nap»mled seveda tudi to ne pride sedaj več v poštev, jko se je blagajna oddala komur spada:
ni nr. m. Mera ne ic, Jak. Mik čič in M. Železnikar. Ker je d Stefančič Ivečina glasov, ga glasi prskednik predaednil
log, da se afera Konda prepusti dr. Slaviji v pretres. Temu predlogu se pridruži tudi br. V. Stalik in predlog se da — po kratki debati na trhisovanje, ki se sprejme. Isto je z Jvanškom.
Nova pravila stopijo v veljavo I Jednoti. s 1. julijem t. 1.	Upamo, da je s tem zadeva re-
Sprejmr se predlog, da se list Sena in da bo Jednota rastla v bo« "Glas Sv.jMMie" ne honorira več doče na ugledu in v gmotnem ozi-V poiidtfljek 18. maja — tako se ru 8 toliko večjim vspehom. '
zaključi — ima Fr. Klobučar v n&vzočnoa^i posebne delegacije	Zahvala,
(odbora) odfiati blagajno, da na- podpisani se toplo zahvaljujem stane zop# mir v Jednoti.	rojaku Frank Mravlji, 584 Blue
Sprejme se tudi predlog br. Za- Island Ave., Chicago, 111. na nje-
vertnika, fa se vsak list, ki dela za razdor Jednote omeji.
Prihodnja konvencija ae vrši v Clevelam^. O. Na to zaključi predsednik izvanredno konvencijo s k rat k i nar nagovorom gl. tajnika in živijo If i
lici.
V pret ker nas
illeže vfee
lečem smo podali to, naša dolžnost in lo-napram našim sodrugom in sobratom. Kakor kaže procedura te konvencije, se je vršilo jav-
jalnost napram
govi izvrstni postrežbi, ktero mi je oskrbel za časa zborovanja S. N. P. J. Nadalje se zali val ju jem vsem ostalim rojakom in sodrugom v Chicagu, ki so mi izkazali svojo gostoljubnost in prijaznost. Živeli!
Valentin Stalick, delegat dr. Trdnjava št. 10, Rock Springs, Wyo.
Podpirajte socialistično' časopisje! Naročajte, čitajte in širite no glasovne v LaSaile. 111., vsled /Proletarca'! Priporočajte hrvat-tega. ker ni nihče vedel takrat i skim delavcem 'Radničko Stražo'.

POMLAD JE TU
Nabaviti si bode treba raznovrstne
vrhnje in spodnje obleke* pokrivala, obuvalo* itd.«
Ako hoCete biti poatreleni hitro in s dobrim blagom, oglejt* ai salo veliko saloKO predno kupite kje dm fj«.

577-579 BLUE ISLAND AYE
CHICAGO, ILL.
Unij ska Tiskarna!
PHONE. HYDE PARK 5126.
Slovensko Tiskovno Društvo
v Chicagi, III.—1252 E. 75th St
Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadaj« ča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, društvenih pravil in potrdil, vsake vrste vabil, vcikih in malih
plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede; dalje: vizitnic. pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike-sploh vse tiskovine-In to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi st oji bogato opremljeno tiskarno, v stanu smo pri nas naročena dela izvrševati
lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^
Posebno opozarjamo vsa cenjena društva In politično klube ns naše Izredno nizke cene, hitro postrežbo Iti ns najfinejšo Izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin, v^ s^ v^ s^ v^
/
rojaki:
Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče
PlSlTE ZAUPNO

F. GRAM U. NAYLOR, M0.
Tam js dobiti 1» najlapio ia aajrodovitaejlo semljo v Av-riki.

FR. SAKSER CO
109 Greenwich Street, New York;
PODKBUtNIOA
6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio
oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb
Priporoča ae Sloveaeero ia Hrvatom o priliki potovaaja v staro (Lofnoviao, ali ako iele koga sem vteti — v prodajo parobrodatk listkov po aajsiiji eeni:
telfenlike listke ga vsa kraja v E J edin. drtavak ln Europi PotUJa najceneje ln najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoU svrho.
Vaak slovenski potnik naj pazi, da pride na »tevilka
109 GREENWICH STREET
in nikamor drujfatn ter naj se prej dobro preprida, ako je na pravem prostoru, predno ee da pregovoriti, da komu vroia deaar v mnenju, da ima opraviti t nami.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, da isdelujemo raanovretne
pklrpk P° najnovejšem kroju. Unijeko delo; trpežno ia liias V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, k ep*.
daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nafto izložbo. Z vsem spoštovanjem
f OQT1I NA d°bro in vedno preskrbljena UUJ 1 ILM A, z najboljšimi pijačami, unij-
skimi smodkami in prostim prigrizkom.
Hvnr^flP za društvenene seje, svatbe, UYU1 ullC| zabavne večere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen ' obisk
Frank Mladic.
587 SO. CENTRE AVE.,
CHICAGO, ILL.
Pomlad jc tukaj.
Seoona ženinov in neveet prihaja. 0« se ženite, je važno za vsa da si omislite dobro sliko kot spomin na vaft ženitvanjaki dan. Dobre sliko, da boljfte ne morete dobiti, vam izdela
izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
Ima večletno akuftnjo in izdeluje najfinejše fotografije po zinernik cenah.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1881
Pristno Domače Vino
Belo vino...........
Rdeče vino.........
Rdeče staro vino Rmeno vino .......
..... 60c galon
......50c galon
.....45c galon
55c galon
Posoda proeta. Te cene veljajo odjemalcem od 50 galonov naprej; izključena pa niso tudi manjfta naročila. Vino poftiljam proti predplačila ali po C. O. D. po vsi Ameriki.
Priporočam se rojakom tudi za obisk moje lepo urejene goetilai z izbornimi pijačami in z vedno pripravljenim prostim prigriikom. Zs dobro in točno poetrežhj, kakor tudi za pristnost vins jamči«.
JOSIP ZALOKAR, S
809 Edison Road N. E.,
Cleveland, 0.
M Lai kovic in Fr.
<7B West 1 Sth St.. Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVEN ftKA TRGOVINA Z JE8TVINAM!
(OROCERLTA.)
Najboljši riž, k*va, čaj, moka itd., sploh vsakovrstno domače In prekomor-ako blago ve<kK> svele po najnižji eesl na Spredaj.
Na zahtevo razvažam blago tu d aa dom, aa kar nič ne raftenim.
Najbolje in naj« ne je obuvalo kapU pri
John Klofitl
631 Bine Islasd A*
CHICAGO.
*

- —- —•
Ml
ni«'<|lMr»MMrni in tlačenimi, o rax-voji/HX'ializina in delu ter ciljih Mocifiatične stranke.
(/vorili so še sledeči todrugur Fr^avs o delavskih razmerah na ZsMu; Milan Olumac, urednik "Julntfke Straže", o željenem mfu in slogi med jugoslovanski* n/socialisti v Ameriki; Jos. Bratovi* o delavskem položaju v La SlU, IU. in o agitaciji za sociali-| /m; Fr. 1'odlipec o potrebi naše-ja vam žalibog nimam nič K časopiaja in dolžnostih sloven-Naše inesto je postalo aocialistov v Ameriki naprsni luinparij. Pač žalostno/Proletareu". Sodr., John Petrič takšno metropolo, ki celop* poročal o organizatoričnem delu že ivetovnoznani — BimPugoslovanske socialistične zveze
in njenem napredku v zadnjih še-
TAKIC
smSp
DOPISI
►aaaeatiaeia •
razmere v Jolietu
111., 9. inaja. — SIa\no i " Proletarea''! V va-listu ae ni ie ališalo nobe-povic iz našega klerikalnega prosim, priobčite torej ta
JnjBU kri/.- s*' tiii*' ne paz vpraša, kaj je tvoje in ka M. Tatvine, tepeži, uboji i mfličeiije t odloženimi žensk/ j| j* že nekaj vsakdanjega, h iu jo kteri "podurha" s in s tujim denarjem, ae dogaja v mestu, kaf>r loliet1 Jaz se čudim, poka; ti hodijo v eerkve in tamjro-hoga. kakor farizeji fri-jeruzalemskih ulicah. Hoje v cerkvi odtani pa >«o
_ Ijer se delajo nalepi.
liti* bi komu naredili ško<>. ali poštenega moža prijavili H|gb polovico. Lepa je ta vzgoja! A črnosimježi gMajo mimo: da tf-e na-!e v cerkev, potem je fse aH
Ju vem kaj je krivo tejiu. Jo-^Itžiui pogreša še kjkih sto in kakih dvesto p«pov. da nepridiprave prinHjali na pot Tudi šolskih sfliter nam fcfc. da bi bolj v;gojevale ladež. Da bi se pa ta rfvni in na ikn natruiiljeni naro4 kaj polil o naprednih idejah, na primer nocialiinni. tega pa ,iel Da bi čitalo aoeialiatično časopisje in ijijr* — nak! to bi bi» greh. Kaj pi "fospud" rekli f 0, ti revni narod, kedaj boš pri-I k pameti!! Kedaj boš spoznal, i «i r velikanski zmotit! Rojaki, naročujte in čitajte solistično časopisje. S čitanjem I« časopisja bodete šele sprejeli, »kakimi sred$tvi se da priti boljih čaaov in kdo je danes iv vseh teh mizernih razmer. Preobširen aem, kajne g. ured-Toda oprostite, kmalo bom !0. Jaz mislim, da vse te razmere ata zakrivila ro-kapitalizem in njegov hlapec klerikalizem. Proč t Uma dvema! 5. maja zvečer ao neznani ustrelili rojaka in gostil-Jerneja Marentič v njego-v Rockdale. 111., neda-Jolieta. Umorjenega ao oro-li tt večjo svoto denarja in ušli. kojni Marentič je bil doma iz idaca na Belokransjem; tukaj priča ženo in sedmero nedoras-prtk.
Zares žalostno! En večer ustre-l konja, drugi pa človeka. In to gre naprej. Taki so sadovi pitalističnega aistema. Če bi idem dali dela in s tem skrbeli udobno življenje vseh, ne bilo takih zločinov. Proč torej s ka lliimom ! Proč s klerikalizmom! j(4je. zavedajte se. da ate ljud-Zfmite ae pod rdeči prapor, vihra v vrstah delavske socialise stranke. Živel socializem!
Math Požek
*t'h mesecih.
Sestanek se je zaključil ob 11 uri zvečer. Vršil se je v najlepšem redu in miru in v splošno zadovo-jiw*t vneli navzočih. Pred za-djrekom sestanku so še aodrugi izven Chicaga priapevali $H.40 v podporo "Proletarcu". Natančen izkaz teh prispevkov ae nahaja na drugem mestu današnjega "Proletarea".
Živeli delegati!
Chicago, tli.. 18. maja. — Ne Bim si kaj. da ne bi javno iz-£1 ivoje veaelje nad izpadom tanre^ne konvencije Sv N. P. J., »a se je končala v soboto 16. tja. rpam. da je vsak treznomi-t član jed note zadovoljen s to nvencijo. kakor sem jaz. frvela S. N. P. J.l Živeli moji >r«tje delegati, ki so jednoto »t spravili v pravi tir!
John Musiteh. delegat dr. Edinost štev. 12. Murray, TTtah,
..........M;
Stran Ko i
M BČIfaaaaaaaaa^aaaaa^
Utižen sestanek "Jugoslovan Ni socialističnega kluba" it. 1. in delegatov 8.N.P.J.
Nfnslovanski socialistični klub 1* 1. v Chicagu, IU., je sklical" mili torek ob H uri zvečer polili sestanek v dvorano sodr. Fr. sdiča. vogel Center ave. in 'ta. na kterega je tudi f*vabil legate Slovenske Narodne Podrt* Jednote. ki so zborovali na »nredni konvenciji minuli te TVlegatje ao se odzvali pova P v lepem številu ; kar je bilo na ^H^i aocialistov so bili vsi
raoči.
Na dnevnem redu tega sestanka bila socialistična organizacija in Sodr Frank Petrič je rt povael beaedo in na kratko namem tega sestanka. Za n je vatal aodr. Zsvrtnik in v Pesi
govoru podal sliko o po-,T»kn in razvoju razrednega boja
Kandidatom v pozdrav.
Zadnjo soboto zvečer vršil se je slavnostni shod delegatov socia-ističnc stranke v dvorani Orchestra v rhieagu, na kterem so zastopniki razredno zavednega pro-etarijata v Ameriki in številni o-stali aodrugi pozdravili naša nanovo nomioirana kandidata Eugene V. Debsa in Ben Hanforda.
ShOilu je predsedoval sod rug William I). Haywood in med gro-movitom ploskanjem in hnra-kli-ci je predstavil navzočim Debsa. cteri je stopil na govorniški oder. Temu je sledil tudi sodr. Ilan-ford.
Oba kandidata sta žela navdušene pozdrave poslušalcev, kterih je bila velika dvorana natlačeno
{>olna.
Socialintična pevska društva so med pavzami in pred zaključkom shoda pela več navdušujočih pesmi; da ni manjkalo marseljeze, to je samo ob sebi umljivo.
Živela naša kandidata, Deba in Ifanford!!
je odpovedalo, z nekaterimi vlaki jih je prišlo po 10 do 20. V sprevodu, s katerim ao hoteli impo-zautno deimiatrirati, je korakalo
tisoč ljudi mesto pričakovanih deset tisoč. Najbolj preseiiečeni ao bili goatilničarji, katerim ae je naročilo, naj pripravijo za toliko ljudi kosila, kolikor imajo prostora v svojih lokalih. A ko je prišel čas. niso imeli nekateri gostilničarji ne enega gosta.-Te blainaže tudi fanatično grmeuje klerikalnih go» vomikov na shodu ui moglo utajiti.
Turčija ima tudi s Francijo raz-
por zaradi rudnikov v Ilerakleji in zaradi luke Zuguldak, ki bi jo Turčija rada odkupila Franciji. Zadeva je povsem kapitalističnega značaja in Francozom gre za denar. V zadnjem dopisu, ki ga je francosko poslaništvo izročilo sultanovi vladi, vpraša, odkod misli Turčija dobiti denarja za odkup luke, ker Francija ne sprejema obligaeij, temveč samo gotov denar, in ker je Turčiji pariški dc-rarni trg zaprt.
ji Iz starega kraja.
'»ssasossssoseossssssoossoo
Ogrska socialna demokracija,
ki je imela o Veliki noči svoj zbor, je sklenila o volilni reformi resolucijo, v kateri se pravi: Zbor stranke smatra zavlačenje volilne reforme, na katero je vlada zavezana po dogovoru a krono, kot pripravljanje političnega atentata zoper interese delavnega ljudatva. To sumnjivo zavlačenje ima namen, namesto enake in tajne volilne pravice vpeljati pluralno volilno pravico s koruptnim javnim glasovanjem, odgovori industrial-no in poljedelsko delavstvo Ogrske s splošno in politično stavko. Obseg trajanja in način stavke določi pravočasno izvenreden zbor stranke. Zbor nalaga vodstvu stranke in vodstvom posameznih organizacij po vsej deželi, naj takoj isvrše pripravljana dela za stavko in naj o napredovanju agitacije ziatematično poročajo tajništvu stranke.
V Bosni se ukvarja Avstrija z
nekako veliko srbsko "veleizdaj-niško" agitacijo, ki ima baje namen, pripojiti Bosno in Hercegovino Srbiji. Trdilo se je, da ima Srbija svoje prste vmes, kar je srbska vlada odločno in ogorčeno zanikala. Vendar pa so v Bosni in Hercegovini zaprli več "sumnji-vih" oseb. Kdor pozna bosenske razmere, bo težko verjel v resno zaroto. Če je nekoliko posameznikov, sanjarijo o Veliki Srbiji, ni v tem menda šc nič nevarnega. Zdi se nam "pa, da bi bilo tudi v tem slučaju nepravilni, imenovati tako igro "veleizdajniško" kajti Bos-na-Hercegovina še ni avstrijska dežela. Zanimivo je, s kakšno vnemo razširja "Slovenec" VSSti o "zaroti". Vir njegovih poročil nam je dobro znan; dobiva jih iz sarajevskih starčevičanskih krogov. v katerih pomeni beseda Srb približno toliko, kakor cigan. Za liat. ki se baje zavzema za jugoslovansko idejo, je tako srbožrstvo le nekoliko čudno. Seveda jo treba vedeti, da se Srbi ne dajo pokato-Lčiti.
Majska slavnost v Ljubljani se
je letos izredno lepo obnesla. Zjutraj so se sešli aodrugi na Rožnik, ob 9. uri dopoldne pa je korakalo nad 2<M) mizarjev skupno v "Švicarijo" kjer je bil koncert. Ob 10. uri pa so prikorakali korj>o-rativno na shod. ki se je vršil "pri Levu". Dvorana je bila natlačeno polna — nad 400 udeležencev. O pomenu prvega majnika in o delavskih zahtevah so poročali so-drugi Bartl in Petrič. nemško so-drug (»rossi. Vsi govorniki so želi burno odobravanje. IV shodu prav ob 12. uri so šji zborovalei v sprevodu po mestu dd deželne vlade, kjer so se razšli. Popoldne so napravili izlet v okolico, zvečer pa komers "pri Levu".
Listu v podporo.
Na političnem sestanku chikaš-kih in izvenchikaških n>»drugov dne 12. maja so slednji darovali ---------$6.40
Mike Pogorele, Publo, Colo. 1.00 Jos. Mišica. Pueblo, Colo. — .50 Dobitek društva "Ušk vseh enajst!" na kegljišču g. M.
Pot o k ar j a-----8.45.
Ostanek1 iz blagajne pri igri 44bum-bum" v gostilni g. M. Po to k ar j a-----.50
Tirolski klerikalci so se na velikonočni pondeljek imenitno — blainirali. Cele tedne so za ta dan sklicevali v Briksen protesten ahod zoner Wahrmiinds Agitiralo se je po vseh prižitieah; od žup-nišča do župnišča so se razpošiljale okrožnice, časopisi so napovedovali. da pride najmanj 10.OOO kmetov zaklicati profesorju Wahrmundni "Stoj! Poberi ae!" Posebni vlaki so bili naročeni in ščuvalo se jc kmete na vse načine. Uspeh pa je bil naravnost klavern: Iz cele dežele je prišlo k večjemu 2000 ljudi; pet posebnih viškov se
Beaeda starega moža.
Med tem ko mladina uživa ene-rži jo, moč in gibčnost, rešpekti-rati sc morajo stari ljudje radi njih skušenj iu konservatizma. Te skušnje so dostikrat več vredne kot priučenje, in vsled tega je lepo če mladi ljudje poslušajo na-avete rftarcev. Čujmo, kaj pravi Mr. Julian Perzynski, 1417 Ger-mantown ave., Philadelphia, Pa.: "Jaz sem čez 63 let star in vzdržujem svoje zdravje v dobrem stanju le z uživanjem Trincrjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, kterega porabim do o-sem/ steklenic na leto. Ono je izvrstna tonika in jaz jo najtopfeje priporočam." Stari gentleman govori resnico; kajti to zdravilo je najbolja tonika za vse življen-ske dobe, kadarkoli opusa telesna moč in eneržija. Ono vzdržuje telo v dobrem stanju in napravi čisto kri, kolikor je rabi telo. Ono ozdravi želodčne in črevesne bolezni, vtrdi živce in mišice in da novo telesno krepkost. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, III.
matija Erklavec
edini sloverui krojač v Chicagu
naznanja rojakom, da i ta a asdaj veliko aalogo vaakovratnega hlaf»-j^ Izdelovanje stoikih oblek. Jamlj« t popravek
in tiateoje tudi stare obiska Cene so Emern* niske.
624 SO. CENTRE AVE CHICAGO.
Hveli kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatako-elovenakl pekarni
C uriš i Radfekpviča
6 J J So Throop Straet
Vosi tudi na dom	CHICAGO.
Aka hofei dobro naravno vino piti, oglasi se pri
JOS. BERNARD-l)
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal S42	CHICAGO
Fri njemu dobil najbolja kalifornijska in importirana vina.
Na drobno!	In debelo!
J. Silverstein
487 So. Halsted St.	Chicago.
izdelovatelj i m port i ranega raakega in turiaega tabaka, amodk, cigaret, ta-
baka ta noaljanje itd. Tabak za cigaret, funt.. .f......60c
1(0 »katljic po 2 unči tabaka ta cigarete......................... $5.00
1000 Ikatljic cigaret O. K. a rorčkom
.................. ......... $3 00

Angleščina
v 3 do 6 mesecih
Lepopisje, slovenščina in računstvo Pouk ae vrši potom dopisovanja. Pojasnila ae dajo zastonj.
Slov. korespondenfina Šola
■•s iai.	Station
Cleveland, Ohio.
Fra»k Kvasničba
t
Trgovina s železni no. rasnim e rod jem
in pohifttvom. Topravlja pe€I.
643-645 W. 18th St.
Chicago. III.
Slovencem v pogled.
Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:
Prejela sem Vaše pismo ter Vam naznanjam, da sent ozdravila. Zahvaljujem se Vam za Vaša zdravila. katera so mi takoj pomagala. Sedaj ne bodem drugih zdravil vzela, sem po prvih ozdravila, fte enkrat Vas zahvaljujem za zdravila.
S spoštovanjem.
Elisabet Smrekar, Ely, Minn.
Delavstvo producira vse bogastvo; bogastvo torej pripada delavstvu.
EDW. F. MODIS
Prodaja vsako vratne ko vleka (ko fre) in iaklje ea potnike. Jemlje t« utvari tudi v popravila.
684 W. 18th ST. CHICAGO, ILL.
KAKO PRIDE VAB DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
ZNANJE AN OLE&ČINE JE MOC
Vsadko ki hbče zvedeti« kako ae
angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vaakih knjig in atro-jev, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na
THE STEINER. ACADEMY OF ENGLISH.
Slov. Dep., 431 W. 26th St., cor. Kedzie Ave., Chicago, 111.
in alehernemu se bo na to važno u-prašanje odpoalal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadov> ljen. da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju.
DR. f. j PATERA
Ordlnuje: na sevaroaak. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE.
od 12. do S. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v ponilefjklh. torkih, četrtkih in petkih.	' Telefon Canal 180.
Dr. KAREL STULIK
527 So. Winchester Ave.
Telephone Weai 529
Zdravi notranje in zuuanje bolezni ter je izvrsten ranocelnik. Uradu je: doma od 1—2 pop. ter s večer po 7 uri. V lekarni goa. Hcrmancka, Centre a IS. Str., od & 7 pop. v lek-rni J. Htulik, na 21. St. a Paulina al., od 11 do 12 dop. Priporoča ae Slovencem.
V upravniitvu 11 Proletarea", 587 So. OuUr Ave., Chicago, 111., je dobiti eleriefe eoeiaiistilne broSure in knjigey
Socializem................t ......I0c
Zakaj amo socialisti?............7c
Socialna demokracija in kmetlAko
ljudstvo.................. Sc
Komunistični manifest...........20c
Nala bogastva . . .............. 5c
Drama dufeemega Prešernovega
»ivljsnja.....................90c
Kdo uničuje hroltrajanje v malem ............................l»c
Vsako teh broilnf polijemo poltnine r>meto. Sodrugl, sešite po njih, doktei ne poidejo.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlce, mineralne vode in raznih neopojnfh pijač.
82-84 Flak St. Tel. Canal 140!
Čs ga poilete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Sakaerje:n v New Yorku in poiijja denar točno, vsr-on in zanesljivo v atari kraj.
Ako potujete v atari kraj ali želite koga svjjih sorodnikov ali prijsteljev vzeti v Ameriko, potem istotsko kupite vosni liatek pri Mohor Mladiču. On preakrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
572 Blue laland ave. & Loomis at. - Chicago, 111.
FINE SMODKE,
vedno svete pivo, izborao vino in fino iganje se dobi v
GOSTILNI
J. J. Vodak, Sons
683 LOOMIS STREET,
CHICAGO, .. ILLINOIS
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1235-lst St..
L« Sili«. Ill
Toči vse, gostilni podrejene pijače inse priporoča rojakom z* obilen obisk. Postreib« točna in solidna.
■M ommmm,
GOSPODINJE POZOR
Najboljie, najfinejše is oknsnejie meso prodaj« po nejniijl ceni slovenski messr 376 W. 18. Street	Chicago
MIHA LACK »VIC
376 W—t igth St	Cteeosg ».
Klobase in knke poftiljsm tudi isven Chieage proti C. O. D. pod v set jn, ako ee naroči 25 funtov.
Pilite ta eenik v slovenekom jssikn. Za Chicago I okolico je moj sastopslk Janes Trftkaa.
580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO
Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva EST" Pišite v slovenskem ^eziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj.
Andro Simulič.
, PEKARNA
riNO PBCIVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd ST. CHICAGO.
Jugosiovsnska mm\
Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chieagi in o ko lie i, da točim najboljia raznovrstna vina po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da ae prepričate Z vtem spoštovanjem
SLAVOLJUB ŠTAJDOHAR.
310 W. 18th St., Chlc«r>
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na vogla
Center Ave., in 18. ulica
Prodaja konj i konjakih oprav. Tslsfon Canal 2248
594 S. CENTRE AVE.
CHICAGO, ILL
P0Z0RI SLOVENCU P0Z0RI
8 A L O O N
s modernim kegtjltten ■
Sveže pivo v sodčkih in butsijksk in druge raznovrstne pijsče ter unijsks smodke. Potniki dobe čedno preno čiMe r.a nizko ceno
Postresbs točna in izborna. Veem Slovencem in drtfjim Slovanom »e toplo priporoča
MARTIN POTOK AR,
664 SO. CENTBB AVE, CHICAGO
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik as notranje bolszni
la ranocelnik.
Izdravnilka preiskava brezplačno—pla čati je le zdavila^ 647 in 64S Bine Island Avs.. Chicago. Za dne are: Od 1 do I nopol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieage ftiveči bol« i ki naj pllelo slovenski
MIRKO VADJINI,
SLOVENSKO HEVATSXI EEIVEC.
TRI glavna in najboljša zdravila
EBOLJiANB. LAESATIVNE. KININ KEOGLJICE
Osdrsvijo prekisjsajs v glavi v 18 urah. Prvi d*i j« treba poulBi vsako uro eno krogljieo do desetih «r; potem p* trikrat ns dau dva do tn dni. Za akutni glavobolj je Uebs v se ti 4 krogi jiee, pomsgs v eni ari —
Cena 26«.
HEEMANEKOV BALZAM ZA KAtBZJ
js najbolj*! pripomoček proti kail ju, gripi, euftisi prekinjen ju in bolneaa vrstu. Cena 25 in 50e.
HEBMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je n*jboljfti pripomoček' »oper bolečine v prsih in hrbtu, aobobois, glavobol«, rssmatismu, uhobolu, apshneoju itd. Cena 29 la 50c.
IZDELUJE IN PRODAJA
J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av.
COR. 18TH STREET, CHIOAOO, ILLINOIS.
I. STRAUB
URAR
336 W. 18th St.,
Chicago, IU.
Ims večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotln. Izvršuje tudi akovrstna popravila v tej stroki po zelo nizki ceni.
Obtičite gal
NOVA -
SLOVENSKA GOSTILNA
pri FRANC ČECHU.
Rojakom v Chieagi naznanjam, da
sem zopet odprl svoj novi saloon, v kterem točim vedno svete pivo, domač« vino itd. Dobre smotke ns razpolago.
Imam tudi prostorno dvorano za veselice, svatbe, zabavne večere itd. Priporočam ae v obili obisk. S spoitovanjem
FRANC CECH, 568 Bo. Osa trs Avs.	Chicago.
Na koga so zanosti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj tfošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljsin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznjj ostane tajno.
Čitajte, ka> pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
C«n|enl getped dok t or I
J a« m V »m itkreno zahvalim ca Vsio naklonjeno«!, katero ats mi akaaovaii «a 6aaa moje bolecai. Uverjsn in prrptič an asm. da asm I« po Vitih idravilih radobil popolno sdravje, na<? katerim aen bil •koro obupal. Sedaj pa as Čutim tdrave«i. ko kedaj pred bolemiio. Zalo Vaa priporočam vaern rojakom po tirni Ameriki.
S »poslovanjem oatsjem Vam hvaleini.
Prane Steklsaan
jut St. Clsir Ava. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
jio Midlant Ara. Rockdall*. IU.
V«tccen|«aa (ospaS doktSrl
Vam naananim. da aam prejel cdravils in te Vam (ahvsljajsm, ker ate mi dobra poalsli. Sedaj tem popolnoma zdrav, pa »o mi ie adra-vila oatals, cato a« Vam iakrsao Zahvaljujem tsr pri po ro£am rojakom, ako potrebujejo idravil, asi «• na Vaa obrnejo, ker pri Vsa as tare* dobra dobijo, katera fotora pomacojo.
Vaa i« enkrat zahvaljujem la pozdravim ter Vam ostanem hvs-leini prištet j
Jakob Ukar
Bo« 94 1 Weal Newton. Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,
NEW YORK, N. Y.
Jože Sabath
advokat ln pravni zastopnik v kazen
aklh ln civlnih zadevah.
Pilite alovenekil 1629 1638 Unity Building 79 Dearborn St.,	Chicago, 111.
Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
SiSi
SiSiS.aiaiii*iSiSi
Košiček Bratje
SALOON
Dobro pivo, wiekejr, ILkere, vino, izvrstne stnodke in prigrizek. Oglaslts ae na Centri 1 ■ve1?	'Vff1
♦ ♦MMMMIMMMMMMM»M»M0l 0 ♦♦ SOS	S s
Slovenci Pozorl I
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
i JURAJ MAMEK bllzo 18. ul., Chicago

eeeee
• VOJO riNO OPRAVLJENO
BRIVNICO
pripofo&un vera brstom Sloveaeem.
JOHN HORVAT
610 Csntrs Ave.,	Chicago, UL
81o venski la hrvatski Issaiki as raspolsfs.
Leopold Siltiel
ODVETNIK
v kazenskih ln sivilsih ssdsvsk.
Auto Phone 6065.
Office Phone lfsia 3065
Residence Phone Irwing 4176
USAD: 97 MSTBOPOLITAN BLOCS Sever o tap. ogel Randolph in La Balls sllee •tanovaaje: »17 Sheridan Read
07196874
Poziv na veselico.
Slovanski socialistični klub, Hrvatsko Radničko Prosvjetno i Po litičko Društvo in slovenski ionski socialistični klub "Proletarka"
prirejajo skupno
VELIKO VESELICO
V SOBOTO, 23. MAJ* 1008
v veliki dvorani češke svobodne šole, 400 W. 18th street.
PROGRAM:
•	Marseljeza". — Igra Jaegerova godba.
J. Aljal: "Triglav" — poje slovenski pevski zbor "Slovan". Eisenhuts "Hrvatski napjevi".. — Poje hrvatske pevsko društvo "Zora".
•	• • — Poje nemiko žensko pevsko društvo "Westside Damen-
chor".	'
A. Nedved: "Ljubezen in spomlad". — Poje slovenski delavski
pevski zbor "Orel".
"Socializem pridi....! — Dekleraava gdč. Vera Grilec. P. Hug. Sattner: "Pogled v nedolžno oko". — Poje slovenski pevski zbor *4Slovan".
K AbraŠevič: "Pijanica". — Deklemava M. Hans. Slavnoatni govori. — Govorijo aodr. Jos. Zavrtnik, aodr. Milan Olumač-Jurišič itd.
"Marseljeza". — Pojejo združena pevska društva. Med posameznimi točkami igra godba.
^^■P LES
1 ~	ŠALJIVA DRAŽBA.
1. 2.
3.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
Zatem sledi;
Šaljiva pošta.
Vstopnina
v naprej 15e, pri vhodu 25fe. Dame v apremstvu goepodov proste. Začetek točno ob 8 uri zvsčer.
PRIDITE VSI!
PRIDITE VSi!
........................,
Poučili del. i i.........................
KAKO SE UBRANIMO J ETIKE?
Pljuvanje:
Ne pljuvaj nikdar na tla! Ne kašljaj nikomur v obraz! Doma pljuvaj v pljuvanik, ki
je napolnjen z vodo! Pljuvalnik se mora vsak dan izprazniti v stranišde ali v kanal, očistiti z vrelo vodo in zopet napolniti s svežo vodo.
Pe rilo: Telesno in posteljno perilo bolnikov je trebs zavijati v mokro rjuho, spravljati na varnem. nedostopnem kraju in izkuhati ločeno od drugega perila.
Pometanje:
Ne puščaj, da bi se pometalo brez Škropljenja! V prahu so pogosto jetične kali, ki pro-vzročijo jetiko. Tla je tretoa poškropiti z vodo. Metla mora biti ovita z mokro cunjo. To cunjo je treba po pometanju izkuhati. Stanovanje bodi snažno! Hišno opravo snaži z mokro ruto.
• ■
Zračenje:
Zrači nepraitano! Pozimi in Donoči imej, če možno, okno nekoliko odprto! Bolnika dobre odevaj!
Hrana:
Treba je dobre in tečne, raznovrstne hrane (mesa, prikuhe, zelenjave, močnatih jedi, kruha. sirovega masla, sirs, mleka)
Ne jej preveč naenkrat!
Alkohol:
Preobilno zauživanje opojnih pijač (vina. piva, žganja, ko
- njaka, ruma) je Škodljivo. Pijanci največkrat obole. Otroci sploh ne smejo dobivati al kohola v zaužirvanje.
igrajo proletarci v kapitalističnem (xvdjetju le pasivno ulogo. Nič ne določajo, vprašaui niso za avet, nič ne določajo: kakšno delo ae bo delalo in kako se bode med delavce razdelilo. Kapitaliat proda celo avoje podjetje, in delavcev uiti ne vpraša — kar tebi meni nič — vrže jih v nevarnost brezposelnosti. Delsvci morsjo danes to delati, izvrševati tiste plane, katere določi kapitaliat. Ne smejo govoriti, ali ima delo, ki ga delajo, kak pomen ali ga nima. Vpliva nimajo na določitev oaeb, ki jih nadzorujejo. Individium proletar-ca je vezan, njegovo življenje znižano na najnižjo atopyijo. Delar vee je dvojni auienj: kapital izkorišča njegovo delo in potlačuje njegovo avobodo.
Prvič v zgodovini zahteva človek svojo pravico, in celo vao svojo pravico. Delavec, proletarec, neposedujoči človek se čuti, da je osebnost kot so posedujoči. Zahteva vee, kar mu gre kot človeku: pravico do življenja, pravico do dela, pravico na soodločevanju o delu, pravico na vodstvo podjetja, pravico na vsestranski razvoj vseh zmožnosti, pravico na uveljavlja nje svojega razuma in svoje svobodne volje. Z* za vednost jo in a ailo, katerih se dosedaj nikoli pokazal ni, zahteva sedaj proletarec te avoje pravice. Hoče vedno in povsod, da bi bil kot osebnost smatran in uvaievan. Družba pa more proletarcu le tedaj dati možnost pravice in le tedaj mu zajam čiti pravico do življenja, kadar ga povzdigne iz paaivnega siatema mezdnega dela v zadružno avtonomijo. To pa je mogoče le tedaj, kadar se bode poseglo na vlada-s istem izkoriščevalskega lastništva, kadar bode uvedeno v življenje socialno lastništvo, lastništvo, ki bode šele celo vrsto oseb k lastništvu poklicalo — in takrat se bo šele pravo zasebno lastništvo uresničilo.
V social istiški družbi ne bode nadvlade enega razreda nad drugim, tudi ne bode diaeipline, ki bi zajamčevala sotrudovanje vseh sil na ekupnem delu, impak le svobodna volja združenih delavcev zajamči šele harmonijo. Glasovalno pravo se bo kar najbolj porabilo. Splošno in enako volilno pra-vo pojasnuje neprenehoma moč SOCIALIZEM U! KONČNI CILJ.;raznih smerov, pokazuje tendenco
1 in je javni glaanik priljubljenosti.
Mleko:
Mleko uživaj le prekuhano! Sirovo mleko lahko škoduje.
Umivanje:
Vsako jutro odrgni ai vse telo [joči z namočeno in ozeto ruto iz domačega platna. Nato se obriši s suho ruto. Vsako jutro se izmij uata m
grlo ter ai osnaži zobe. Nohte imej čiste. Pogostoma se kopiji. Pred jedjo si umivaj roke!
P o 1 j u b o v a n j e:
Otrok ne poljubljaj na usta.
Spanje:
Jetičniki morajo biti saimi v postelji, ker lahko okužijo vsakogar. ki bi ž njimi ležal.
Dalje prih.
Končni cilj eocializma je: odstraniti bedo, krivico in nečloveško stanje množice, ki imajo svoj
Psraetna večina vidi v manjšini izraz avoje nepriljubljenosti, proro-ks svojega konca in opomin k
v ve-
»vir t tem, d. rured powdujoiili	Malina pa mora
tlaii in »ni*«* razred nepo.edo- im. T.det, doaedanjo avojo alaboat jriifc ter obenem odpraviti TM , m d^danjo nei.Trtlj.vort avoj.h boje in prepire, ki .o v današnji konkretnih predlogov. Pro«, volj,
.Večine manjšina prav zelo težko
kaj večjega izvrši. Socializem se
družbi. Vlada buržoazije se mora streti. Potlačeni delavski narod in
i njima vsa družba, mora biti toiSjrtsls^iS T pofttSfaft OTg* osvobojena. Razredni prepiri ee
nizacijah, v atrokovnih združenjih, v konsumnem gibanju, v parlamentarni moči in v neorganizova-nih množicah, ki čakajo dejanja.
oddati laatnina zemlje, tovaren,j Socializem pripravljajotakoteh-i« vi*.h ir.rfolmralnih in	napredki kakor izobrazba.
morajo odatraniti, vrhovno vlado mora imeti ljudatvo samo — orga-nizovani ljudaki družbi se mora
poslopij in v»eh izdelovalnih in predelovalnih sredatev, da je sploh vsako izkoriščevanje in po-tlačevanje delajočih nemogoče. Na mesto vlade manjšine se mora postaviti vlada vseh. Le tako bo moglo ljudstvo trsjno biti osvobojeno. ln zsto je glsvni cilj: socialna sprememba kapitalističnega in izkoriščevalskega lastništva v socialno last, ki je vsem enako koristna. Da bi moglo biti delo osvobojeno, morajo biti delavci udeleženi na gospodarskem vodstvu in upravljanju podjetja. Danes
Socializem ne neha in ne obstane pri enem narodu. Pet proletareev gre vedno naprej in vee postop je mednaroden!
Socialistični klubi so naprošeni, da pričnejo z živahnejšo agitacijo za "Proletarca". Nihče drugi ne bo podpiral lista, ako ne sodrugi za ktere se list zavzema in jih rodi ▼ boju zoper nasprotnike. Na dalo tors j I Vsak sodrug na] pridobi
M.....MM
{ «
.........
po enega novega naročnika.
e......................................................................
SOCIALIZEM IN ŽENA.
..............................................................................
ŽENA IN RELIGIJE.
Spisala Kiichi Kaneko.
Ena najmočnejših zaprek, ki že od nekaj zapira pot napredku že-nstva. je vera. In dejatvo je, kar jaz nikakor ne morem razumeti, da se žene še dandanes strsstno oklepajo vere.
Ako Čitamo zgodovino vztočnih dežela, naletimo na neštete krivice. ki so ae godile ženam v imenu vere. Koliko tiaoč žen je bilo mučenih in umorjenih kot žrtve verskih obredov v Indiji! Zjokati se mora človek, ko čita v indijski zgodovini o groznih brutalitetah, izvršenih na ženskah.
V Kini so se žene pod pritiskom vtre vedno smatrale kot laatnina moža in kot take ao ae prodajale na javnih trgih za denar.
Istotako je bila tudi na Japonskem žena moževa last po naukih konfncionizma.
Pri vseh narodih je bila ravno ver% tisto sredstvo, ki je naredilo \r žene blago, anžinjo in nad vsem najbolj tlačeno človeško bitje v človeški zgodovini. Konfncioni-zcm. budizem in šintoizem ao bili največji tlalHtelji žene na Vzto* kn; kjerkoli ao imele te vere javno moč tam je bilo ženstvo tudi izonatavl je nečuvnemn zatira-■jn.
Toda ne samo budizem, konfu-cionizeni in druge religije* temveč tudi kristjsnstvo je zasužnjilo ženo. Ako aatsnčno čitste biblijo, našli b odete tam, da žena mora biti podložna možu in ae mu pokoriti kot svojemu gospodsrju.
Religije ao v prešnjih časih atorile uekaj dobrega v izboljšanje čloyeštva, a atorile ao tudi mnogo slabega. In najelabše, kar so morale storiti, je, da so zasužnjile že« nstvo. Če opazujemo vse religije iz našega ženakega stališča, tedaj dmzega ne moremo storiti, kakor zavreči iste. Vere so atvarili, kakor mnogo drugih stvari, svojedo-bni možje in to nedvomno v interese moža samega.
Vsaka žena bi morala danes razmišljati o tem velikem faktorju, o veri. ki že atoletja postavlja ženo daleč 2a možem. Vsake napredno-misleče žene je tudi dolžnoat, da se ctrese starodavnih in sentimentalnih verskih misli ter ai nstvaii svoje lastno mišljenje na podlagi vede in znanstvenih resnic.
Z vero si podložna, r. vedo si pa osvobojena.
POLITIČNO GIBANJE
Socialistične konvencije v Chicago se je vdeležilo osemnajst *o-
drnginj iz raznih krajev Zedinje-nih držav. Reprezentirale ao žen ske socialistične organizacije.
Razrednosa^ edne žene v Seattle. Wash., so organizirale "Ženako socialistično izobraževalno društvo" (Woman *e Socialist Educational League). Imajo Bvojo čitalnico, kjer se ahajajo. Ženske socialistične organizacija, v Avstriji ao imele o velikonočnih praznikih svojo konferenco na Dunaju. Na dnevnem redu je bilo: poročilo osrednjega odbora, žensko politična organizacija v zvezi s programom svstrijske socialne demokracije, soeislne in politične zshteve organiziranih žen od po-stavodaj, volivna pravica za žene itd. Natančneje poročilo o ti konferenci še sledi.
, Sodniginje, ki razumejo angleško, bi ne smele biti brez lista 'The Socialist Woman*. Ta list je neprecenljive vrednosti zs ženski spol, zlasti pa za proletarsko ženstvo. Izhaja enkrat na meeec in atane za celo leto 50e. Naalov: The Socialist Woman, 619 E. 55th st.* Chicago, HI.
Žena ima toliko avobode, da se lahko o m oži z mezdnim sužnjem, sli ps z njim konknrirs ns delav-skem trgu.
iCupyright, IMOa, IUU6, b> Ppton feiuclair ) (Nadaljevanje.)
Ti Jfc>godki so uekoliko omajali Jurgiaovo vero v redno človeško življenje, kakršnega, si je domišljal. Ta ver§ je čim dalje bolj pešala, dokler je bil ded Autana* na lovu za delom, — dobila je pa najhujši udarec ko je- Antanas res dobil delo. Nekega večera je prišel Antanas razburjen domov. V eni Durbamovih delavnic je srečal človeka, ki ga je vprašal, koliko mu plača, če mu preskrbi delo.. v
V zadetku ni hotel Antanas nič čuti o pogodbi. Ali neananec mu je prostodušno povedal, da mu preskrbi delo, ako mn da tretjino zaslužka. Kdo je bil t Ali je bil kak priganjačT Antanas ga je vpraša). Neznanec mu je pa odgovoril, da ga to nič ne briga, spolnil bo, kar mu je obljubil.
Odkar je Jurgis bival v klavniškem okraju, ai je pridobil nekaj prijateljev. Mej temi je bil tudi Tamoszius Kuszleike mlad in živ mož, ki je avoje dni povijal kože v klavnici. Poslušal je Jurgisa, ne da bi se razburil. Tako prosto izNesavanje delavcev je bilo nekaj navadnega; bil je kak priganjač, ki vi je hotel svoje dohodke pomnožiti na račun delavcev. Iz takih slučsjev se je Jurgis naučil, da tvornice niso dmzega kot slabi čebelnjaki. Priganjači ho izsesavali delavce, dilavci pa zopet drug dmzega! Nekega dne je nadpriganjač slučajno naletel na manipulacije priganjača in je tega izsesaval sedaj, kolikor je mogel. Tamoszius se je pri naštevanju teh nizkih dogodkov tako ogrel, da je Jurgisu razodel vse. V Durbamovih delavnicah je hotel izprešati lastnik na vsak način toliko iz delavcev, kolikor je največ mogel. Nikdar ni vprašal na kakšen način se vrši izkoriščanje. Pod njegovin poveljstvom je stala majhna četa nadpriganjačev in priga-njačev. Wii ao delavce priganjali m jih gulili, da je bilo strah in groza. Vsi ti priganjači, ki ao opravljali enoinisto službo, so pa tudi medsebojno drug dmgemu grenili življenje. Vsak dan je moral vsakdo poslati poročilo o svojem delu. Vsakdo je živel v strahu, da ga bo drug prekosil. Od najvišjega uradnika pa nizdol da zadnjega delavca ni bilo dmzega kot zavist in nevošljivont. Tu niso |>oznali uljudmsrti ali milosrdnnsti, tukaj sploh ni bilo človeka, ki bi kaj druzfga poznal kot dolar. Še hujše — tudi poštenost je človek zaman iskal tod. In vzrok! Kdo naj ga pove! To je bila dedščina, katero je stari Durham z milijoni vred zapustil svojemu sinu.
Jurgis bi sčasoma vae to aam spoznal, ako bi bil dlje časa vpo-alen. Opravljal je najnižje delo — najzadnje — radi tega tudi ni tnogel nobenega oslepariti. Končno ae je vsakdo navzel tega mišljenja in je* Sto ril, kar so storili vsi. Ko je Jurgis prišel sem, si je želel postati izurjen delavec in avanzirati od stopnje do stopnje. Kmalu je spoznal zinoto. V klavnieah ne avanzira noben izurjen delavec, kdor avanzira, ta je gotovo lopov. Delavec, katerega je poslal priganjač k Jurgisovemu očetu, ba gotovo avanziral. Delavec, ki špijonira in toži svoje delavec tudi avanzira. Delavca, ki vestno opravlja svoje delo, pa izsesavajo, in ko je izžet, ga pa vržejo na cesto.
Razburjen je šel Jurgis domov. Nikakor ni mogel verjeti, da bi se vršile take ostudne reči. Tamoeziim je bil najbrž nezadovoljnež Svoj čas je zapravljal s tem. da je goslal. Po noči je zahajal v družbe in ni hodil pred aolnčnim vzhodom domov. Veled tega lahko vsakdo razume, zakaj ni ljubil dela. Bil je tudi majhen človek in ni raoge vstrajatiz drugimi delavci pri težkem delu. Radi tega je tudi žalosten. Toda — Jurgisu se tudi vsaki dan odpirajo oči.
Skušal je pregovoriti očeta, da bi ne šel na delo. Ali oče ni hote odnehati. Imeti je hotel delo — delo! Drugi dan je šel v klavnico in našel delavca, ki mu je prejšni dan jyoti plačilu obljubil delo. Obljubil mu j* tretjino avojega zaslužka in pričel je delati v Durhainovih kleteh. Solili so meso. Tu ni bilo suhega prostorčka. Takoj prvi teden je moral dsti cel zaslužek za škornje z debelimi podplati. Sušil je tlak. Z veliko cunjo je hodil po kleti in brisal tlak. Ne glede na to da je bilo v kleti mrzlo in vlažno, vendar ni mogel nihče trditi, da je to delo prijetno. Posebno ne po leti. Ali Antanas Rudkus je bil naj ponižnejii človek med vsemi ljudmi, kar jih je Bog uatvaril.
Dva dni kasneje je že Jurgis verjel, da je nekaj resnice ns tem o čemur So mn pripovedovali delavci, ko je oče, grozno preklinjajoč Durhamovo klavnico, prišel domov. "Očistiti je moral grobenico!"
Zvečer je družina z odprtimi usti poslušala deda. vendar pa ni vedela, kaj to pomeni. Delal je najbrže v oddelku, kjer pripravljajo meso za Vlaganje v škatlje. Meso je ležalo v velikih sodih, pomešano s kemikalijami. Delavci so z velikimi vilicami lovili meso. s katerim so ga vosili v kuhinjo. Ko so z vilicami polovili mesa, kolikor so ga mogli, so prevrnili sod. Z lopatami ao pobrali večje kose in jih zine-tali na voziček. Tlak je bil umazan, vzlic temu so zaukazali Anta nasn. da naj s cunjo porine ostanke v jam«, od koder ao jih zopet! jemali in jih oddajali v daljšo porabo. Ali to še ni vse. Tu je bila tudi jama. v katero so metali vee odpadke in nesnago. Iz te jame je moral Antanas vsaki drugi dan z lopato zmetati vse koščke na voz z meaom!! To je moral delati Antanas.
Za njim sta pričela pripovedovati Marija in Jonas svoje doživlja je. Marija je delala za "neodvianega" mesarja na debelo in je bila vsled visoke plače povsem zadovoljna, katero je žela za barvanje fcka telj. Nekega dne se je vračala domov v družbi malega, bledega dekleta Jadvvge Marcinkus. ki je delala z njo v istem odelku. Marija je nadomestila neko Irko, ki je delala preko 15 let v delavnici. Mary Dennis, tako ji je bilo ime, je nekdo zapeljal in povila je sinčka. De ček je bil njeno edino veselje, daai je bil pohabljenec in epileptik Stanovala sta v majhni sobi na Halsted ulici, kjer so stanovali vsi Irci. Mary je bolehala za jetiko in davil jo je hud kašelj. Nekega dne je popolnoma opešala in ko je Marija prišla, se je predstojnica odločila, da odpusti Mary. Predstojnica je morala paziti za svoj dobrobit, torej ni mogla bolnice obdržati v službi — je pojasnila Jadvy ga. Nihče se ni oziral na to, da je Mary delala že petnajst let v tvor niči. Morda to dejatvo tudi ni bilo znano predstojnici in nadpazniku ki sta služila šele nekaj let. Jadvyga tudi ni vedela, kaj je sedaj z ubo žico. Obiskati jo je hotela, pa je morala ta namen opustiti, ker tudi ona boleha^ To delo sploh ni za ženske, ko je treba cel dan vzdigo-
vati 14 funtov težke škatlje.
Tudi Jonas je dobil delo, ker je ponesrečil nek drug delavec. Jonas je pehal a šunkami naložene vozičke iz pre-kajalnice na dvigalo od Um pa zopet v delavnico, kjer ao jih zavijali. Vozički ao bili že lezni in težki. Na vsak voziček so naložili 60 šunk — en četrt tone Po valovitem tlaku je bila muka pehati voziček, posebno, če človek ni bil velikan. Tu je stal vedno priganjač, ki je grozno preklinjal, če je voziček le za trenotek obstal, Slovake in Litvince. ki niso razumeli kaj jim je ukazal, je pa celo pretepal in suval. Radi tega ao nepren choma dirjali z vozički. Delavcu, ki je delal pred Jonasem. je voziče* pritisnil ob zid in ga hudo pretrl.
Vsi ti dogodki so malenkoeti v primeri a tem, kar je Jurgis kmalu videl na svoje lsstne oči. Že prvi dan je doživel nekaj posebnega, ko je pehal Čreva v luknjo. To je bila že stara igra, kedar je prišla na vrsto kakšna breja krava. Vsak, ki količkaj razume o mesarske™ po slu. ve, da meso breje krave ni užitno. Take krave bi lahko pridržali v hlevu, da bi steletile; ali šlo se je za prihranek krme in časa. radi tegs so jih pomešali med dmgo živino. Priganjač je dobil znamenje in pričel je govoriti z državnim nadzornikom, nakar ata se oba ne koliko odstranila. Kravi ao odrezali drob, katerega je Jurgis sunil v luknjo — v klet, kje* so čakali delavci, ki so na ta način rojensHeleta podelali v meso, še celo kož niao zavrgli.
Nekega dne je nek delavec spodrsnil in se ranil na nogi. Ko je bilo zadnje živinče zaklano in raztelešeno in so se delavci pričeli od pravljati domov, je dobH Jurgis ukaz. da ostane in nadomesti pone srečenegs delaves. Bilo je že pozno in vsi nadzorniki ao odšli.. Le nekaj mož je še delalo. Ta dan so ubili 4000 glav goveje živine, katero so pripeljali iz daljnih držav. Mnogo živali se je na poti pohabilo, imele so zlomljene noge in ao krvavele na mnogih straneh ; nekatere so tudi poginile seve nihče ni vedel — zakaj. Vs te živali so raztelesili ponoči. Delavci ao imenovali ta živinčeta "vtopljence", za katera so imeli v klavnici posebno dvigalo, ki jih je vozilo v delavnico, kjer so jih delavci tako mehanično podelali, da jo lahko vsakdo razumel.
A l
■ ■ ■. 1 s ae to vrši vsaki dan. Iftili ao le par ur, da so jih spravili igj
uog. Jurgis je videl, da so Vso zvo/.ili v Irdemer in tu ......u-ialj
moto druzih živinčet, da »Anihče ni mogel spoznati. Ta riše! zelo alabe volje doimii razumi I je, da ao delavci iuieli ter so sh mu sin ejali radi n j ti ve vere v Ameriko.
VI.
.luiK - "i Ona sta se ljubil prisrčno. Dolgo sta čaliHls s) !ve leti in Jurgis je opazoval W stvari iz stališča, če poauešuj^j virajo ieiiitev. Vse njegove UmU so se uaredotočevale v tem. p družino s aeboj, ker je bila fužina One, brigal se je za hiao, iiuela je postati Onim dom.
Ako. bi ona dva imela odh4i, bi se juiroka takoj za vršila, l»r« / |Ktjediue in gostije. Ko stikiekoč to omenila, st« ne sprla si rimi ljudmi. Teta Elzbieta je\ila posebno razburjena. CpiU 'Kaj? Poročiti se hočeta kot be^ča na cesti! Ne! ne!" KlzbieU živela v svojih tradicijah. Dom\je bila s premožne hiše, imeli poale in postala bi bila lahko go^. V hiši je bilo devet hče nobenega sina. Zavedala se je te»A radi tega je ljubila stare navade. Nikakor ni hotela privoli, da bi se kar tako poteptal
uvski ponos v blato, dasiravno je ^tala delavka. Že to j«- |x»tiog ko vznemirjalo mačeho, da ni mogl^pati. ker se je le v mislih poročiti brez svatbe. Zamšn so ji ^e<k>čevali, da imajo malo pri; teljev. Prijatelji bodo že prišli in govorili o zadevi. Kadi <OHti — denarja, vendar ne smejo Pustiti te krasne in stan šege, kajti denar jima ne bo prineHl sreče, to ji lahko verj Klzbieta je poklicala deda Antanasa^ua pomoč. V dušah teh je živela bojazen, da bode iHjva dom<Tina v otrokih vdušila vse domače čednosti. IVvo nedeljo so šli vsi k maši. Dasi ao bili iikaki. vendar je Elzbieta kupila pod<»<>, ki je predatavljala ro; Krista v Betlehemu. Plačala je 50 cen^v, daairavno ni bila večji en čevelj. Teta Elzbieta je menila, da V pri takih rečeh ne sme pariti z denarjemi Podoba je krasila prednjo sobo ; nobena hiša more biti brez takega okraska.
Stroški za svatbo se tako povrnejoW a imeti je treba denar svatbo. Živeli so premalo časa v okraju da bi jim kdo kaj upal pri Szedvilasu st) si aposodili malenkost.' Večer za večerom sta rala Jurgia in Ona stroške za avatbo. Z ^anj kot z dvesto dol bilo mogoče pokriti teh stroškov. DasiraVio sta računala s pri Marije in Jonasa. vendar niao mogli te ivote prej pristediti štirih ali petih mesecih. Sedaj je pričela udi Ona gledati za d< Želela je, da Čim prej pride težko pričako\\ni dan — in prišel bi dva meseca prej če bi imela srečo, da dobi zaslužek. Udali ao se svojo usodo, ker niso imeli druzega izhoda.'n to jih je zopet vr rilo in pripravilo ob vsak up.
Nedaleč od njih je stanovala litvinaka »bitelj. ki je obstoji^ stare vdove in njenega odraščenega sina. In* ji je bilo MajanszkS in naši prijatelji so ae kmalu po prihodu sezifenili z njo.	^^
Nekega večera je prišla vasovat in prišli so se razgovarjsti sosedih. Kasneje je pričela pripovedovati babica Majanszkieoe tako ao klicati staro ženico — dogodke, da jiil je zastajala kri p« lah. Bila je stara, zgubana ženica, stara 80 let *i žlobudrala je d ke iz svojih brezzobnih ust. kot stara čarovnica. Babica je živel toliko let v bedi. <la ji je beda postala že nekaj vsakdanjega, vedala je o stradanju, o bolezni in o smrti, kot drugi ljudje o svsi| in veselicah. Stvar se je počasi razvila.
Na vrsto je prišla najprvo hiša. Hiša, katero so kupili, ni nova. Stara je bilo že petnajst let in le barva na nji je bila nova, pa bila tako slaba, da jo je bilo treba vsako leto prebarvati. IF zgradila neka družba z namenom, da zasluži denar in slepari make. Družina je plačala za hišo 1500 dolarjev, dmžbo je pa le 500 dolarjev, ko je bila nova. Babica je vedela to vae, ker je bil član neke politične organizacije, h kateri je pripadal tudi stav mojster, ki je gradil take hiše. Rabili so pri gradenjn najslabši rial in gledali so le na zunanjost. Babica je rekla, da stavi, da i iii«-l i |s m nogo sitnosti s to hišo. saj je sama že skusila vse to. ■ in njen sta kupila hišo poti istimi pogoji, toda »peljala sta na led, ker je njen sin zvit človek, ki zasluži ato dolarjev na Ker je bil tako pameten, da se ni o*enrl, sta lahko plačala hiša.
Majanazkiene je opazila, da ao zadnje besede razburile prtfi Razumeli niso: 44lahko so plačali hišo" in "speljala sta di led." Bili so zelo naivni in brez skušenj. Dasiravno so bile ceni. vendar so bile že stokrat plačane, ker je družba računala s da jih ljudje, ki jih kupijo, ne bode plačali. Ako zaostanejo z m nimi plačili le en mesec, zgube že hišo in družba jo proda znova. 1
igra se je posrečila že ponovno!	j
"Tatovi!" (babica je vzdignila roko) Posrečilo se je družbi s krat — kolikokrat? tega babica ni vedela povedati. Vsakega, ki | zna klavniški okraj, lahko vprašajo za resničnost teh besedi. Bab je živela tukaj, odkar stoji ta hiša. torej pozna tudi vse podrota«
Ali je bila že kedaj prodana!
"Susimilkie! Ei!" Babica je lahko naštela štiri družine, ki
hišo skušale kupiti, pa so prišle v nesrečo.
Prva družina so bili Nemci — vsaka družina je bila druge 1 rodnosti. Babica je prišla v Ameriko, ko je v tem okraju živela lf ena druga litvinska družina. Delavci ao bili takrat sami Nemci, I čeni mesarski pomočniki, katere ao mesarji na debelo zvabili v Al riko. da so tem ložje pričeli s svojim podjetjem. Ko so znižali delan plače, so Nemci ostavili delo. Prihodnji so bili Irci; sest do s«š let so v klavniškem okraju stanovali sami Irci. Nekaj jih je še tal toda večina je po velikem štrajku ostavila ta okraj. Za njimi so| šli ČVhi in za temi >a Poljaki. Stari ljudje pripovedujejo, da je «1 Durham provzročil to aelitev narodov.
Prisegel je, da bo delavce v klavniškem okraju tako vkrotil. ne bodo nikdar več štrajkali in mu provzročali zgube. Razposlal agente v vsa evropejska mesta, kjer so lagali o visokih plačah klavi kih delavcev in o njih krasnih delavskih razmerah. Ljudje so prihaj kar trumoma in stari Durham jih je gulil, da je bilo groza. Polji katerih je prihajalo na tisoče, so nadomestili Litvinei in Litvince nadomeščajo Slovaki. Kdo je še revnejši kot so Slovaki, tega ni ved povedati babica. Pač pa mesarji na debelo vedo, s katerim nares bodo nadomestili Slovake, je nadaljevala babica. Delavec zvabit Ameriko je lahko, saj so plače dozdevno višje kot v stari domo* Ko pa delavci opazijo, da so visoke plače navadna sleparija, ker treba vse plačati dražje, je pa prepozno, da bi se vrnili. Šli ao 1 podgane v past — vsaki dan jih vjamejo več. Nekega dne se ki delavci maščevali, kajti gulijo in izsesavajo jih nečloveško. Deli se bode spuntali in udarili na klavničarje. Babica je bila socialista ali nekaj dmzega sličnega; njen drugi sin je bil v Sibiriji, satsi pa svoje dni obdržavala shode, kar je še odločeneje vplivslo na nji sedanje poslušalce.
Polagom« so zopet zasukali govor na hiše in njene kupoval Nemci so bili zelo vljudni ljudje. Ali družina je bila preštevilna. je bilo navadno zlo v klavniškem okraju. Delali so vstrsjno in < je bil soliden človek. Poplačali so že polovico dolga na hiši kar dvigalo nekega dne ubilo očeta. Za njimi so prišli Irci. zopet I vilna družina. Oče je bil pijanec in je pretepal otroke. Obrokov i plačevali redno, vendar je pa dmžba is političnih vzrokov potfp z njimi. Babica Majanazkiene ni sama umela dobro raztolmiJ kakšne vrste politika je bila to. — Laffertovi so bili člani dni "War Whoop League" (Zveza bojnega krika); to je bil nekak p tičen klub, v katerem ao se združili vsi lopovi in morilci iz okri Kdor je bil član tega kluba. niso nikdar aretirali. Nekoč asi sačili starega Lafferta in njegovo druhal. ko so revnim ljudem vklt kravo in jo pobili ter prodali. Za ta zločin je dobil le tri dni *ap® Ko je prišel iz zapora, se je posmehoval vsem. To je storil 1 ahkov < ni zgubil službe v klavnici. Ker je popival, da je bilo groza, opešale moči in zgubil je delo. Njegov starejši sin je bil doeUl človek. Delal je in preživel vso družino skozi leto dni. KončW» je dobil jetko in ostaviti je moral delo.
"To je zopet nekaj posebnega," je nadaljevala babica. "Tal je prinesla že vsaki družini nesrečo, ki je v nji stanovala. V *•( družini je obolel kdo za jetiko. Nihče ne more povedsti: zakaj morda ni vae v redu v ti hiši. Kdo vet Nekteri trdijo, da ja naji krivo temni, ker so hišo gradili ob luninem mlaju. Takih hiš je pa| eej v klavniškem okraju. Včasih ta tajna aila deluje le v eni si
(Dalje prihodnjič.)