Ptitnina platina r gotovini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cona posamezni številki Din 1*5Č. UST Časopis asa trgovino« Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, aoesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Tele!** št. 2552. . ym.xaPe&*mimnwwmTrrBKMmKK%t3umM LJUBLJANA, v soboto, dne 8. decembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 145. Naše trgovstvo in oblastne davščine. V torek, dne 4. t. m. se je vršila v Celjskem domu v Celju plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev, ki so se je udeležili številni odlični predstavniki naše trgovine, da razpravljajo o perečih gospodarskih in stanovskih vprašanjih. Posebno temeljito pažnjo pa je posvetilo zvezno načelstvo novim oblastnim proračunom, ki prinašajo naši trgovini zopet občutne obremenitve. Slednje so tem neznosnejše, ker živi trgovstvo radi padajoče kupne sile, ki jo povzroča obče bedno stanje v širokih ljudskih plasteh, v težkih prilikah in se bori za svoje eksistenčne temelje. Promet v naši notranji trgovini je v zadnjih letih padel nad 50% in število novih prijav v minulem letu od 300 na 217. Medsebojna konkurenca je poslovne prilike zelo poostrila in stalno jih slabšajo mnogi izrodki krošnjarstva, inozemskih potnikov in od oblasti na vse mogoče načine favoriziranih konzumnih društev. V takih težkih prilikah, ki v njih bije naše trgovstvo z veliko požrtvovalnostjo in neumorno energijo svojo življensko borbo, bi pač smelo gojiti upravičeno nado, da bodo naše oblastne samouprave upoštevale tehtne razloge stanovsko gospodarskih organizacij in storile vse, da s preob-čutnimi bremeni ne razrušijo bitnih temeljev v naši trgovini. Žal pa moramo ugotoviti, da oblasti niso vodile zadostnega računa o težkem stanju naše trgovine in njeni izčrpani davčni kapaciteti ter ji naložili ljubljanska 25%, mariborska pa kar 50% doklade na novo pridobnino. Naše trgovstvo se je dolga leta borilo za znižanje in olajšanje občutnih davčnih bremen, nova pridobnina z oblastno doklado pa prinaša povečanje davčne obremenitve, ker bo večja, kot je bila to leto obča pridobnina in dohodnina. Predstavniki našega trgovstva so sicer storili vse, da mu olajšajo težka bremena, vendar so dosegli delen uspeh le pri ljubljanskem oblastnem odboru, pri mariborskem pa so trčili na popolnoma nedostopna useša. In tako moramo danes konslatirati čudno in usodepol-no dejstvo, da nam je prinesla dolgoletna borba za enotnost Slovenije cepitev našega gospodarstva v »štajersko« in »kranjsko«. Za trgovino v mariborski oblasti so z novo oblastno doklado ustvarjeni težki konkurenčni pogoji in v občutni meri otežkočene njene kalkulacije. Naše trgovstvo smatra, da tako neenotno davčno postopanje obeh slovenskih oblasti nikakor ni v interesu ugodnega razmaha našega narodnega gospodarstva in bo rodilo v že itak razruvanih trgovskih prilikah usodepole posledice. Glede doklad na državne trošarine je zvezno načelstvo poudarilo potrebo, da streme oblasti za tem, da se določijo v enaki višini za vse oblasti ter tako preprečijo številna tihotapstva, ki so se v široki meri razpasla med našimi in sosednimi oblastmi. Obustni odbori naglašajo ob vsaki priliki, da hočejo z visoko doklado na državne trošarine na alkoholne pijače omejiti največje zlo našega naroda — alkoholizem. Toda če hočejo biti doslednji pri pospeševanju navedenega smotra, morajo najprej odpraviti prosto žganjekuho po deželi in zapečatiti številne kotle med kmečkim prebivalstvom, kjer se je razvila že cela industrija žganjekuhe ter se producira in razprodaja ogromna*množina nezatroša-rinjenega žganja. Na ta način se favo-.rizira en del prebivalstva v ob'asti, na drugi strani pa zavira legalna trgovi- na, ki vzdržuje velike obrate, v katerih zaposluje znatne delovne sile, ter plačuje ogrome davke. Nadalje je zvezno načelstvo podčrtalo krivično dejstvo, da so oblastne samouprave kršile načelo davčne enakopravnosti in enakomernosti, ker so kljub svojemu zatrdilu, da hočejo k nošenju javnih bremen pritegniti vse gospodarske panoge, vendar le izpustile kmečki stan, ki bo užival po novem davčnem zakonu še največje ugodnosti in kateremu posvečata oblasti največjo skrb in pažnjo. Po vsestranski in izčrpni debati so posamezni člani zveznega načelstva izrazili mnenje, da naj bi tudi zbornica TOl na svoji plenarni seji zavzela stališče k novim davčnim obremenitvam in podvzela potrebne korake v zaščito naše trgovine. V tem oziru je načelstvo soglasno storilo sklep, da se naslovi na zbornico TOI z ozirom na to, da se je vršila naslednji dan, dne 5. t. m. plenarna seja, brzojav 'sledeče vsebine: »Zvezno načelstvo je danes na svoji plenarni seji v Celju razpravljalo o novih oblastnih proračunih in ugotovilo, da vsebujejo v spričo težkega stanja slovenske trgovine preobčutne obremenitve, ki zadenejo še tembolj, ker so nesorazmerno podeljene na posamezne gospodarske panoge in po svoji izmeri neenake v obeh slovenskih oblastih. Zvezno načelstvo ape-lična mesta v zbornici TOI, istočasno trajšnji plenarni seji o tem važnem vprašanju slovenske trgovine razpravlja in stori potrebne sklepe v njeno zaščito.« Zvezno načelstvo smatra, da je vprašanje od velike važnosti za naše gospodarstvo in bi bilo le umestno in koristno, da plenum zbornice TOI kot enotne predstavnice trgovine, obrti in industrije v celi Sloveniji zavzame svoje stališče napram novim nesorazmernim in neenakim oblastnim dokladam v mariborski in ljubljanski oblasti. To je potrebno še tembolj, ker je zaznamovati žalosten pojav, da sede nekateri trgovci, ki zavzemajo odlična mesta v zbornici TOI istočasno kot poslanci v oblastnih skupščinah, toda niso čutili nikake potrebe, da bi bili v proračunskih razpravah le s prstom ganili v zaščito bitnih interesov našega trgovstva! Zvezno načelstvo je končno sklenilo apelirati na finančnega ministra in druge merodajne činitelje, da doseže uroštevanje svojih utemeljenih zahtev in jim predočiti predvsem sledeče težnie našega trgovstva v pogledu delovanja in finansiranja oblastnih samouprav. 1. Oblastne samouprave je treba naiskrbneje zgraditi v cilju pospeševan ia našega gospodarstva in v svrho nujno potrebne decentralizacije uprave in njenega zboljšanja. 2. Cimpreje naj se s sodelovanjem naših gospodarskih korporacij ustvari poseben zakon za celo kraljevino, ki bo reguliral finansiranje samouprav v tem zmislu, da bodo črpala svoie dohodke iz lastne imovine in podjetij, nadalje iz tangente od dohodka posebne obče državne doklade na osnovne državne davke, ki bi se porazdelili na poedine oblasti sorazmerno z davčnimi dohodki, kateri izvirajo iz teritorija dotičnih oblasti, in končno iz dohodkov od taks in trošarin na predmete, ki niso podvrženi ni-kakim državnim taksam in trošarinam. 3. Dokler se vprašanje finansiranja oblasti ne reši zakonodajnim potom in dokler traja občutna kriza našega gospodarstva, naj nudi država oblastim iz, svojih sredstev večje in zadostne dotacije za redno in uspešno vršenje njihovih javnih nalog. 4. Pri določanju svojih dohodkov naj posvetijo oblastne samouprave kar največjo pažnjo pravični in sorazmerni porazdelitvi oblastnih bremen na vse gospodarske panoge. Izgradnja oblastne samouprave naj se izvrši stopnjema po razpoložljivih gmotnih sredstvih. Davčna administracija naj bo čim enostavnejša in cenena. 5. Preprečiti se morajo doklade na državne trošarine, ki bi ustvarjale carinske meje in oblastni protekcionizem ter omogočale tihotapstva. Nadalje naj se izvrši diferencirano maksimiranje doklad na državno trošarino v taki obliki, da bi bilo diferenciranje in maksimiranje v pravem sorazmerju s ceno blaga in državno trošarino, ki se pobira na dotično blago. 6. Ministrstvo financ naj še nadalje vrši kontrolo nad budžetiranjem in gospodarstvom samoupravnih oblasti, da bo njih finančna in ekonomska politika v skladu s cilji obče državne, finančne in gospodarske politike. Čl. 101 finančnega zakona za leto 1C28/29, ki maksimira višino oblastnih doklad na 25%, naj se podaljša do zakonite ureditve samoupravnih financ in iz njega izloči možnost, da sme minister za finance zvišati navedeno procenlualno dokladno izmero. 7. Oblastne samouprave naj delujejo pri sestavi in določitvi v svojih proračunih v kooperaciji s prizadetimi gospodarskimi organizacijami, da bodo izostale naknadne pritožbe krivičnosti in neracijonelnosti v proračunih, katere bi v preobčutni meri zavirale napredek in procvit našega gospodarskega življenja. Mita: VINSKA LETINA 1928. Iz Ivanjkovcev pišejo: Že v jeseni se je pri trgatvi pokazalo, da bode letošnji vinski pridelek zelo različen. Pri istem času trganja, isti legi in istih vrstah so mnogokrat vinski mošti pokazali zelo različne stopnje sladkorja. Temu primerno se je seveda mošt razvijal in dozoreval. Ugodno vreme je povzročilo, da je mošt zelo lepo povrel in se še v mnogih slučajih lepo čisti. Kakor smo imeli v jeseni 14—20° sladkorja in posebno poznem branju, lepi legi ,in dobrih vrstah še tudi kaj malega več — tako imamo sedaj tudi različna vina in seveda tudi cene, katere se gibljejo med 5—9 dinarjev. Promet z vinom je še prilično živahen, s tukajšnje postaje je bilo do-sedaj odpremljeno čez 35 vagonov letošnjega vinskega pridelka. Vendar pa so še zaloge zelo velike. — O letošnji kakovosti ter o splošni situaciji se bodo interesentje najboljše lahko informirali na vinskem sejmu in razstavi, ki se bode vršila v tukajšnji restavracijski dvorani dne 18 decembra t. 1. z začetkom ob 8. uri. Železniške zveze zelo ugodne, tako, da se v enem dnevu prav lahko vse opravi. Konkurzov v Jugoslaviji je bilo v novembru 91; v lanskem novembru jih je bilo 71. V mesecih jauuar—november je bilo konkurzov letos 830, lani pa 980, letos torej za 153% manj. Iz predse dst¥enega poročila Zbornice TOI. (Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g; Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.) H. Poročilo o poslovanju zbornice v dobi od 27. junija do L decembra 1928. A. Ureditev naših gospodarskih odnošajev napram inozemstvu. V preteklem polletju se je intenzivno delovalo na konsolidaciji naših gospodarskih odnošajev napram inozemstvu. Obnovila in nadaljevala so se poprej prekinjena pogajanja in uzakonili sporazumi, ki so bili v toku prejšnjih let sklenjeni z raznimi državami. 1. Avstrija. Neposredno po zadnji plenarni seji so se zaključila pogajanja za dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi z Avstrijsko Republiko. Dne 9. julija je bil na Dunaju podpisan tozadevni sporazum, ki obsega dalekosežne iz-premembe v pogodbeni tarifi iz leta 1925. l.e ta pogodba je bila sklenjena na osnovi, da so se za popuste za uvoz naših agrarnih proizvodov in živine dale znatne koncesije za uvoz avstrijskih finalnih izdelkov v našo državo, ki so šli v glavnem na rovaš industrije v Sloveniji. Aktivnost naše trgovinske bilance z Avstrijo, ki je znašala pred to pogodbo nad 700 milijonov dinarjev, je počela po njej ra-pidno nazadovati. Medtem pa so še agrarni krogi v Avstriji dosegli znatno povečanje autonomnih carin na živino, ki predstavlja 50% našega izvoza v Avstrijo. V novosklenjenem sporazumu je morala sedaj naša delegacija pristati na občutno povišanje uvoznih carin na živino in klavniške proizvode. Zato moramo računati s tem, da bo po uveljavljenju te pogodbe v najkrajšem času naš uvoz živine v Avstrijo znatno nazadoval. V kompenzacijo je Avstrija pristala na povišanje nekaterih pogodbenih carin iz železarske in papirne stroke, ki jih je naša industrija nujno potrebovala da bi mogla uspešneje vzdrževati konkurenčno borbo z inozemstvom. V ce'oti je Jugoslavija pri teh pogajanjih dosegla pristanek Avstrije na ukinjenje pogodbenih postavk pri 31 pozicijah carinske tarife, pri nadaljnjih 34 postavkah pa povišanje sedaj veljavnih pogodbenih postavk. Nasprotno je morala naša delegacija pristati na uki-njcnje 4 pozicij pogodbenih carin v avstrijski tarifi in na izpremembo 17 pozicij. Obenem so se uvrstile 4 nove pozicije v jugoslovansko in 5 v avstrijsko pogodbeno tarifo. Zakon o naknadnem sporazumu je bil od pododbora beograjske narodne skunščine pretekli mesec sprejet in ie računati v najkrajšem času z ratifikacijo in z uveljavljenjem novih carinskih tarif. Zbornične predloge in mišljenja je delegacija v toku pogajanj v polni meri uvaževala. 2. Češkoslovaška. Koncem septembra so pričela pogajanja za trgovsko pogodbo s Češkoslovaško, ki so biki dne 14. novembra s sprejetjem okvirne trgovinske pogodbe zaključena. Do veterinarske konvencije ni prišlo in tudi g^de ca-rinsko-tarifnega de^ se, vsled nepopustljivosti Čehoslovakov ni mogel doseči sporazum. Ena najtežjih ovir pri pogajanjih s Češkoslovaško je bila neenakost sistemov zunanje trgovine obeh držav. Dočim je pri nas uvozni in izvozni promet sloboden, je na Češkoslovaškem za večino agrarnih proizvodov in živino še v veljavi sistem uvoznih dovoljenj in kontigen-tiranje uvoza. Naša bilanca s Češkoslovaško je stalno močno pasivna in je znašala v preteklem letu pasivnost 673 milijonov dinarjev. Vrednost uvoza češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo je bila lani za 92% večja kot vrednost našega izvoza v češkoslovaško . republiko. Zato je bila naša prva za- j hleva, da naj se sistem uvoznih dovoljenj in kontingentiranja za predmete, ki jih izvozimo na Češkoslovaško, ukine in dajo primerni popusti na uvozni carini, da bi se naša bilanca trgovinskega prometa s Češkoslovaško vsaj nekoliko zboljšala. Zahtevo po znižanju uvoznih carin so Čehi odklonili in tudi glede živine, ki je za vzhodne kraje naše države najvažnejši izvozni predmet, so izjavili, da morajo iz zunanjepolitičnih vzrokov zadržati kontingentiranje. Tako so v tem štadiju pogajanja prispela na mrtvo točko. Trgovinska pogodba s Češkoslovaško je poleg pogodbe z Avstrijo za zbornično področje odločilnega pomena. Ne toliko radi tega, ker stoji v naši uvozni trgovini Češkoslovaška že na drugem mestu, marveč ker lahko povzroči znaten preokret v dosedanjem uspešnem razvoju tekstilne industrije v Jugoslaviji, ki se tudi na zborničnem področju, kljub mnogim administrativnim oviram, v zadnjem času lepo razvija. Poleg mlade tekstilne industrije pa je še cela vrsta drugih industrijskih panog živo zainteresirana na češkoslovaški pogodbi. Zbornica je zato odposlala k pogajanjem na stroške interesentov posebnega delegata in predložila obsežno informativno gradivo glede sklepanja pogodbe. Obenem s trgovinsko pogodbo je bila sklenjena s Češkoslovaško tudi konzularna konvencija. 3. Francija. Sredi meseca novembra so se v Parizu obnovila lani prekinjena pogajanja za trgovinsko pogodbo s Francijo. Že lani je rraša delegacija pri teh pogajanjih koncedirala Francozom pri znatnem delu njihovih obširnih carin-sko-tarifnih zahtev primerne popust^ posebno glede kozmetike, modnih, galanterijskih in specijalnih tekstilnih proizvodov. Težkoče pa so nastale glede varstva provenijenčnih označb francoskih vin in močnih alkoholnih pijač ter zahteve po znižanju carine na vino. Zbornično področje je intere-sirano pri izvozu v Francijo na znižanju francoskih carin za pohištvo iz upognjenega lesa, na sitarske in ži-marske izdelke ter na hmelj. Zbornica je ob priliki obnove pogajanj izročila delegatom spomenico o stališču naših gospodarskih krogov glede ureditve trgovinskih odnošajev s Francijo. 4. Grči ,| a. Za našo kolonijalno in importno trgovino z vinom ter za ekspert naših industrijskih izdelkov je važna ratifikacija trgovinske pogodbe z Grčijo, ki je 1. novembra stopila v veljavo. Tarifni del te pogodbe obsega 28 carinskih postavk za uvoz v Jugoslavijo in 76 postavk za uvoz v Grčijo. V tarifnem delu je ugodeno večini naših zahtev, ki smo jih bili tekom lanskoletnih pogajanj sporočili naši delegaciji v Atenah. Makedonsko tržišče kaže ostati za našo industrijo še daljšo dobo važen odjemalec. Zato je uvedba luške tarife za izvoz v Grčijo preko Gjevgjelije važen ukrep specijelno za Slovenijo, ki mora voziti svoje izdelke na največje razdalje. Obenem s trgovinsko pogodbo z Grčijo je bil uveljavljen tudi sporazum glede obmejnega prometa in veterinama konvencija ter specijalni sporazum glede osnovanja trgovinskih zbornic na področju pogodbenih držav in bančnih podjetij, ki so posebno za južne kraje naše države z ozirom na njihove živahne stike z Grško, Makedonijo in Solunom pomembne. 5. Italija. Po sprejetju nettunskih konvencij v narodni skupščini dne 14. avgusta je sledda meseca novembra ratifikacija obsežnih gospodarskih sporazumov z Italijo, ki so bili sklenjeni v letih 1924,25. Od teh so stopile dne 14. novembra v veljavo takozvane beograjske konvencije in sicer konzularna naseljevalna konvencija, štiri prometne konvencije, ki se nanašajo na omrežje bivših južnih železnic, ureditve direktnega blagovnega prometa in o jadranskih tarifih in vzpostavitvi skupnih obmejnih postaj. Po določbah naseljevalne pogodbe imajo državljani obeh pogodbenih držav pravico naseljevati se prehodno ali trajno in izvrševati trgovino, obrt in industrijo na ozemlju druge pogodbene , države pod istimi pogoji kakor doma- j čini. Obrtne oblasti so tudi že dobile j navodila, da imajo tozadevne prošnje reševati neposredno. Pravno se položaj z uveljavljanjem te konvencije sicer ni izpremenil, ker so Italijani imeli to pravico pri nas že na podlagi konzularne pogodbe med Italijo in kraljevino Srbijo iz leta 1879, vendar so se dosedaj tozadevne prošnje morale predlagati ministrstvu v pristojno reševanje. Toda praktično stopamo z uveljavljenjem te konvencije čez prag nove dobe, še težje konkurenčne borbe naših pridobitnikov, ker bodo poleg odstoječih težkoč morali v bodoče računati še s pritokom inozemskih konkurentov v naše kraje. Istočasno so bili uveljavljeni tudi specijalni sporazumi z Italijo, ki se nanašajo na javno pomoč, konkurzni postopek, privatno zavarovanje, zapuščine in lastništvo javno-pravnih oseb ter povračilo škod, nadalje sporazum o industrijskih podjetjih, trgovskih družbah in ostalih društvih, zakon o sporazumu v brzojavni, telefonski in poštni službi, katerega materijelni del je bil medtem že avtonomnim potom uveljavljen. Z ratifikacijo nettunskih konvencij postaja aktuelno vprašanje aktiviranja bazena Thaon de Revela in skupne postaje na Reki, ki bo imelo za razvoj naših pristanišč, katerih promet uspešno napreduje, znatne posledice. Tudi stopa sedaj v odločilni stadij aktiviranje skupnih železniških postaj z Italijo na Rakeku, v Boh. Bistrici in Kranjski gori, za katere so načrti že davno pripravljeni. Končno je stopila istega dne v veljavo trgovinska pogodba z Italijo, ki je bila sklenjena na tri leta in sporazum o obmejnem prometu, ki je bil dosedaj zelo oviran in veterinarska konvencija. Carinsko-tarif-ni del trgovinske pogodbe je medtem že od 20. junija 1925 v veljavi na podlagi takratnega sklepa ministrskega sveta, ter se je v tem oziru torej ratifikacija vsled te pogodbe spremenila. Z uzakonitvijo teh konvencij je zaključena prva faza naporov za ureditev gospodarskih odnošajev z Italijo. (Nadaljevanje sledi.) Za znižanje pristojbin za instalacijo in najemnino telefonskih naročniških postaj. Poslovne prilike zahtevajo, da se obrtništvo in trgovina vedno v večji meri poslužuje telefonskega prometa. Sedanje pristojbine za instalacijo naročniške postaje, kakor tudi za razvrstitev telefonskih naročnikov v posamezne pristojbinske razrede je ne-prikladna, ker povzroča prevelike stroške in s tem v veliki meri ovira Interesente, da bi si dali napeljati telefonske postaje na dom, odnosno v svoje obratovalnice. Poleg že itak visokih instalacijskih pristojbin zahteva poštna uprava še plačilo vsega mate-rijala za napeljavo, ki bi redovno imel .pasti v breme poštne uprave in to pod pretvezo, da nima za instalacijo in potrebne materijalne izdatke predvidenih proračunskih kreditov. Zato je zbornični predsednik gosp. Ivan Ogrin na zadnji plenarni seji zbornice predlagal, da zbornica posreduje pri ministrstvu pošt in brzojavov, (la se z novim finančnim zakonom in proračunom te težkoče odpravijo in predvidijo poštni direkciji za otvarja-nje novih naročniških postaj zadostni krediti, inštalacijske pristojbine znižajo ter tarifa po intenziteti uprave telefonskih naprav preuredi. Predlog g. Ogrina je bil soglasno sprejet. ________ TOVARNA UMETNE SVILE V JUGOSLAVIJI. Enkrat smo jo že omenili, med »Gospodarskimi vestmi«. Sedaj beremo iz Sarajeva: Velika poraba umetne svile v Jugoslaviji je napotila skupino angleških kapitalostiv, da so se začeli pogajati z lesno destilacijsko d. d. v Tesliču (Bosna) glede zgraditve tovarne za izdelovanje umetne svile. Na podlagi pogajanj so sklenili, da bodo tako tovarno napravili, in sicer v Tesliču; ustanovili bodo delniško družbo z glavnico 1 milijon funtov ali 276 milijonov dinarjev. Na podjetju je udeležena tudi lesna destilacijska d. d., ki pripada koncernu Prve Hrvatske šte-dionice in ki je vzeta od države za 27 let v zakup. Torej bodo nastale v balkanskih državah kar tri tovarne umetne svile: v Rumuniji, v Grčiji in v Jugoslaviji. RENTABILNOST NEMŠKIH DELNIŠKIH DRUŽB. Bilančna statistika o 57 odstotkih nemških delniških družb, ki predstavljajo 63 odstotkov investiranega narodnega premoženja, pravi, da so dosegle družbe povprečni čisti dobiček 7-6%, brutodobiček 142%; povprečna dividenda 6%. To velja za leto 1927 in deloma za leto 1927-1928. Število omenjenih družb je 6436, cd teh je z dobičkom zaključilo 4578 podjetij. Delniška glavnica je znašala 13.300 milijonov mark. Glede čistega dobička je na prvem mestu tekstilna industrija. Število v tej statistiki nenavedenih zavarovalnic je znašalo 234; 16 jih je zaključilo z zgubo. Zavarovalnice so imele delniško glavnico 227 milijonov mark, čistega dobička pri zavarovanih podjetjih je bilo 90 milijonov mark. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V BOLGARIJI IN NA GRŠKEM. S 1. decembrom je znižala Grška Narodna banka obrestno mero od 10 na 9%. Desetodstotna obrestna mera je bila v veljavi od 6. junija 1927. Bolgarija je bila poleg Grčije edina evropska država, ki je imela 10-odstotno obrestno mero; a tudi ona jo je pred par dnevi znižala na 9%. A kljub tej redukciji ima-i ta Grčija in Bolgarija še zmeraj najvišjo obrestno mero v Evropi. Ljubljanska borza. Tečaj ti. decembra 1928. O 22-8125 22-8725 13-540 13-570 7-9096 —•— 9-9206 1094-10 10.17-10 7 985 -•015 275-53 276 3.3 56 785 66 985 '«21 "22 893 2 i 168 20 OiC 296-75 298-75 »KV5»* A m star dum l h goto Berlin 1 M ... Bruselj 1 balg* . . Budimpešta 1 panftt Curib UK) fr Dunaj 1 šiling London 1 funt . . . Newyork 1 dolar . . Parit 100 fr.......... Prag* 100 kron Trs« 1#fl Vir Les: Smreka — jelka: hlodi I., II., monle 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami inerkan-lilni 250—300; škoreto, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 otn naprej 630—680; škorete, podmeme, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorohi 750—1000; plohi, parjeni, oslro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100-1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske-plohi, neobrobljeni boules 1300—1400; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški pragovi: 2 60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Žito: Pšenica: bačka nova: 80 kg, 2% prim., inlevska voznina, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, promptna dobava 290 do do 292 50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v decembru, plačilo v 30 dneh 295 do 297-50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plačilo v 30 dneh 300—302-50 Din. Koruza: amorikanska plata koruza: promptna dobava, zacarinjeno Ljubljana 315-50—320 Din. Jočinen: bački: nov, 71 kg, rešetan promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50—320. Oves: bački ali slavonski, rešetan, nov, zdrav, promptna dobava 295—300 Din. Rž: 72 kg. zdrava, rešetana, mlevska voznina 295—297-50 Din. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 430—435 Din. Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 4 vagone; • deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. Druga gospodarska konferenca v predsedstvu vlade. (Konec.) G. Jelavič je izjavil, koliko trpi lesna industrija, ki je za Bosno največje važnosti, vsled neurejenosti prometa. Kljub najpovoljnejši konjunkturi so morala mnoga podjetja ustaviti delo. Pritožuje se nad oblastnimi bremeni, ki presegajo zmožnosti gospodarstva. G. K r e j č i je poročal, da se je na zborovanju v Mariboru, ki se ga je udeležilo okoli 100 industrijalcev, protestiralo proti proračunu mariborske oblasti, ki stavlja v nevarnost industrijo svojega teritorija, ter prosi, da se ta proračun ne odobri. G. J e r b i č je poročal o nevolji malih žag, ki so ostale brez lesne mase, in prosil, da se odredba § ‘294 finančnega zakona razširi na celo državo. G. dr. Vid Gjurgjevič je govoril o prvih korakih Industrije v Južni Srbiji ter prosil, da bi se v novem zakonu o zaščiti domače industrije predvidele posebne olajšave za industrijo te pokrajine, ker je ona šele v početku. Tudi on protestira proti proračunu skop-Ijanske oblasti, ki je obremenila celo traktorje, kojih uvedbo bi bilo treba podpirati. G. dr. V u 1 e t i č je dokumentiral posebne težkoče dalmatinske izvozne industrije vsled pretiranih oblastnih doklad in tudi prosil, da se posveča največja pozornost o priliki odobritve oblastnega proračuna. G. K i p a k poudarja potrebo elektrifikacije naše države in nevarnost, ki ji preti vsled oblastnih doklad. Obrača pozornost na novi zakon o izkoriščanju vodnih sil, ki naj bi omogočil polet elektrifikacije, ne pa ga oviral. Med diskusijo je g. B a ji oni opozarjal gg. ministre na glavne momente v stanju industrije posameznih pokrajin. Odgovor ministra za promet. Po zaključitvi diskusije je g. And r a Stanič, ki je predsedoval konferenci v odsotnosti predsednika vlade, ki je odšel začetkom konference na dvor, naprosil ministre, da odgovore na vprašanja svojega resorja. On sam je takoj dal odgovor glede prometa. Glede Bosne razumeva g. Stanič težkoče, ali število vagonov za ozek tir je nezadostno. Odredil je, ker nima kredita za nove vagone, da se stari vagoni kar najhitreje popravijo v sarajevski in drugih delavnicah in na tem se z brzino dela. Velika ovira v Brodu je potreba dvakratnega pretovarjanja blaga in letos jo produkcija lesa mnogo večja. Ta 'mesec bomo pričeli dobivati nove lokomotive za.ozek tir. Postaja v Brodu bo povečana, beograjska postaja in tunel skozi Ivan-planino bo v mnogem oziru pomogel prometu v Bosni. Apeliral je na industrijalce, da se potrudijo, kolikor je mogoče, za enakopravnost v prometu. V Zagrebu se je promet v veliki meri povečal. Postaja je znatno razširjena in poleg dosedanjih 400 vagonov bo mogla z nepretrganim delom odpre-miti še približno okolu 240 vagonov več. Pot do rampe bo popravljena, pravilnik o industrijskih tirih bo izpremenjen tako, da bodo njihovi lastniki zadovoljni. Stori se vse, kar je mogoče, da bi gospodarski krogi ne imeli več povoda pritoževati se radi prenatrpanosti na zagrebški postaji. G. dr. S pa h o je izjavil, da bo pripomogel, da pride čimprej do industrijskega posojila potom obveznic. Kar se tiče Industrijske banke, je potreben zakon in akcija ministra financ. Zavod za preizkuševanje goriva je koristen in potreben in obeta mu svojo podporo. V pogledu zaščite domače industrije je rekel, da nas k temu silijo druge države in da se bo storilo vse, kar se more. Prepričan je, da se bodo odslej trgovske pogodbe lažje sklepale. Izjava ministra za šume. G. P e r a Marko v i č obljubil je svojo pomoč v pogledu instituta za pre-izkuševaje goriva. O malih industrijah je izjavil, da predvideva finančni zakon revizijo šumskih pogodb. Sestavil je centralno komisijo, ki je vse pregledala na licu mesta. Ta komisija uiejuje materi jal, a za Hrvatsko je vse urejeno in tudi za Bosno večji del. Pri reviziji se bo vpoštevala potreba alimentacije ma- Priporočate, prodni, svolim odjemaScenn priGjubijene MAG6l ie,e izdelka za Juhe. Lahka prodala! Razpečuje v kraljevini SHJ Fran Ksav. S.eintk, Har<£»or, Cankarjeva S 0©&©f Jih žag, pa tudi potrebe velike industrije. Pravilnik o malih žagah je gotov in bo v kratkem objavljen. Po njem se jim osigurava alimentacija tudi brez licitacij. Vse to bo gotovo v dveh do treh mesecih. Govor ministra za kmetijstvo. G. dr. Vlada A n d r i 6 je poudarjal važnost takih konferenc. Ugotovil je, da obstoja velika farna o bogastvu naše države. Treba pa je, da se to bogastvo izkorišča. Od bogastva brez delavnosti ni koristi. Samouprave, ki nalagajo visoke doklade, kažejo, da ne razumevajo značaja naše delavnosti. Zategadelj, morajo zlasti industrijalci delati na popularizaciji delavnosti. Zakon o izkoriščanju vodnih sil ni še definitivno rešen. Izdal je nalog svojim uradnikom, da ž njim ne zavirajo gospodarskega življenja in da gledajo na to, da ne bo zakon vseboval nikake zapreke za gospodarstvo. Mnenja gospodarskih organizacij se bodo v polni meri vpoštevale. Odgovor ministra financ. G. dr. Niko Subotič se je zlasti pečal z glavnim vprašanjem o oblastnih dokladah. Pravi, da je dal vsem oblastnim odborom instrukcije za sestavljanje njihovih budžetov in v njih zlasti poudaril, naj se ogibajo preobremenitve gospodarstva. Doslej je došel samo proračun mariborske oblasti. Ko bodo došli tudi drugi, se bo pri njih odobritvi ravnal po principih, ki jih je navedel v svojih instrukcijah. Tekom diskusije je g. dr. Popovič po-krenil vprašanje o opremi novega parlamenta in zahteval, da se vse to delo poveri konzorciju vseh domačih podjetij. Na to je g. dr. Pera Markovič odgovoril, da je vlada to vprašanje že tako rešila in da se bodo dela v vrednosti 50 milijonov dinarjev oddala našim podjetjem, a samo za 20 milijonov se bo nabavilo na račun reparacij. Končno je g. Stanič pozdravil navzoče in se jim zahvalil za podana poročila; g. Bajloni se je zahvalil ministrom za njihovo pozornost, poudarjajoč koristnost takih stikov med vlado in gospodarstvom. Prosil jih je, da svojo dobro voljo prenesejo tudi na svoje pomočnike •in ostale sodelavce. Obenem je g. Bajloni prosil g. Staniča, da sporoči njihovo zahvalo tudi predsedniku vlade, ki je moral oditi že ob početku konference na dvor. IZ OGRSKEGA GOSPODARSTVA. V oktobru se je bilanca zunanje trgovine na Ogrskem takole oblikovala: Im-port je znašal 116-1 milj. pengo, eksport 80-5 milj., deficit 35’6 milj.; to je precej več kot deficit v oktobru 1. 1927, ko je znašal 31 milijonov pengo; tedaj je bila vrednost eksportov za 200.000 pengo večja, vrednost importov pa za 4,300.000 pengo manjša, če se bo bilanca še v novembru in v decembru nadalje tako slabšala, bo letošnja pasivnost rekordna. Pisali smo, da bodo izplačale ogrske banke letos višje dividende kot lani. Z industrijskimi podjetji pa ni tako, njih sliko ne rišejo več s tako ugodnimi barvarni. Vsled pomanjkanja investicijskih naročil se kapaciteta ni mogla polno izrabiti. Podjetje Rima svoje dividende ni zvišalo in jo tudi Salgo Tarjan ne bo. ^iamo malo je podjetij, ki bodo izplačala višjo dividendo. * * * KARTELNA STREMLJENJA V SREDNJEEVROPSKI ELEKTRIČNI INDUSTRIJI. Med srednjeevropskimi električnimi podjetji obstojijo -že dalj časa neobvezni dogovori glede medsebojnega prodajnega varstva in glede postopanja pri ekspertu. Dogovorov se pa večinoma niso držali, in je prišlo zlasti pri eksportu do izpodbijanja cen. Zato so izrazili željo, naj bi dobili rahli dogovori trajnejšo obliko, zlasti še, ker se pojavljajo enaka stremljenja tudi v industriji kablov. Težkoč je pa še veliko, tu in tam. ZASEBNO DOLARSKO POSOJILO ZA AVSTRIJO. Med U. S. A. in Avstrijo je bil p/av-kar sklenjen dogovor glede dolgov. Kakor poroča ameriški zakladni urad, so določili vso vsoto avstrijskih dolgov v Zedinjenih državah na 35 milijonov dolarjev. Dogovor predvideva načrt odplačevanja. Sporazumeli so se, da besedila dogovora ne bodo prej priobčili, dokler zadeva ne bo predložena ameriškemu kongresu v ratiiikacijo in le-ta ne bo izrekel ratifikacije. Zakladni tajnik Mellon bo ratiiikacijo priporočal. S tem je že vse povedano. Hkrati bodo dovolili Avstriji najbrž posojilo v višini 100 milijonov dolarjev. Pri posojilu bodo udeležene zasebne tvrdke, in sicer banke vseh držav, ki jim je Avstrija dolžna. Vse (o smatrajo za korak naprej do gospodarskega ozdravljenja Avstrije. * * * PRISTANIŠKI PROMET V ITALIJI. Italijansko časopisje priobča stalisti-ko o dvigu prometa v posameznih italijanskih pristaniščih, o izvozu in uvozu. Na podlagi te statistike bi se bil pomnožil promet Genove za 35-16%, promet benetk za 9-58%, promet Trsta za 50'85 odstotkov in promet Spezie za 38-89%. Tudi promet uvoza in izvoza po železnici v pristanišča in iz pristanišča se je dvignil, pravi statistika. V oktobru 1928 so importirali 681.567 ton, lani pa 622.792 ton, eksportirali so pa v letošnjem oktobru 271-318 ton in v lanskem oktobru 240.000 ton. Zanimivo je, da inozemski listi tem številkam nič prav ne verjamejo in da na primer ugleden nemški gospodarski list ne piše »halte sich gehoben« ali pa »sind ein-gefiihri worden«, lemveč »hatte sich gehoben« in »seien eingefuhrt vvorden«. * * * OMEJITEV AMERIŠKIH KREDITOV ZA EVROPO. V zadnjem času se je emisijsko delovanje na ameriškem glavničnem trgu zopet poživilo, kar priča zlasti emisijska statistika za mesec oktober; poživ-ljenje je izključno le posledica prodaje ameriških vrednostnih listin. Skupni znesek domačih posojilnih in delniških emisij v oktobru je znašal Gl7 milijonov dolarjev in je bil za 240 milijonov dolarjev večji kot v septembru ter za 15 milijonov dolarjev večji kot v lanskem oktobru. Inozemske emisije na ameriškem trgu so pa znašale v oktobru samo 97 milijonov dolarjev, za 9 milijonov manj kot v septembru in za 243 milijonov manj kot v lanskem oktobru. Zlasti močno je omejila Amerika dajanje kreditov Evropi. V oktobru so bila podpisana v 1 Zedinjenih državah samo tri evropska posojila v skupnem znesku 17-7 milj. dolarjev — eno nemško in dve ogrski posojili —. O gibanju v novembru še ni podatkov. * * * TRUST ŠVICARSKIH TOVARN UR. Sanacijsko stremljenje v švicarski industriji ur izkazuje uspeli. Ta industrija izkazuje dobro in rastočo prodajo; proti lanskemu letu se je dvignil eksport od 15,600.000 kosov na 17,900.000, vrednost pa od 206 na 231 milijonov frankov. Vendar pa trpi industrija ur že dalj časa vsled neugodnih razmer glede cen, bodisi zaradi medsebojne konkurence posameznih podjetij, bodisi zaradi izvoza kolesja in sestavnih delov, iz katerih dela inzemstvo konkurenčne izdelke. Da se ti nedostatki odpravijo, so ustanovili najprvo trust tovarn, ki izdelujejo kolesje; ta trust se je pogajal nato z zvezo končnih fabrikatov o regulaciji in kon-tingentiranju eksporta kolesij in delov. Sedaj so sklenili pogodbo, ki stopi v veljavo 1. januarja 1929. Po tej pogodbi se smejo izvažati kolesja samo v Francijo; takozvane šablone pa samo v Nemčijo, Poljsko in Japonsko. PO SVETU. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal 30. novembra nad 984 milijonov šilingov. Ameriška družba železnih eksporter- jev, ustanovljena v letošnjem poletju in sestoječa iz zastopnikov ameriškega jeklenega trusta in Betlehem Steel Corp., je sklenila, da bo svojo evropsko organizacijo nadalje izgradila. V Evropi,'pozneje pa tudi v Aziji in Afriki, bodo ustanovili prodajna zastopstva v 33 mestih. V svrho pospeševanja eksporta na Ogrskem bodo dobili denarni zavodi kredit o milijonov dolarjev po 7V% in ga ne smejo eksportnim tvrdkam zaraču-niti više kot po 8%. S tem kreditom hočejo financirati vse one eksporte, ki gredo preko dosedanje normalne izmere. Efektno borzo v Parizu bodo razširili ali pa bodo zgradili novo poslopje. Newyorška borza je dosegla v novembru nad 115 milijonov delniškega prometa in s tem nov rekord. Zadnji rekord je bil napravljen v letošnjem oktobru, z 99 milijoni delnic. Harrimanov (oziroma ameriški vpliv) v gornjesleški kovinski industriji se je že začel javljati. Ameriška skupina razpolaga z glavnico 15 milijonov dolarjev. Na nemškem delniškem trgu se opaža močno gibanje navzgor. Pričele so se nove velike transakcije v električni industriji, oživel je bančni trg itd. Sladkorno carino hočejo na Nemškem zvišati. Nove načine za proizvajanje umetne svile preskušajo na Angleškem in na Nemškem. Gre za znižanje nabavnih stroškov. Schneider - Creuzot izkazuje nad 240 milijonov frankov čistega dobička; dividenda je 9-odstotna (lani 8%). Rumunski petrolejski kartel se je raz-družil. Obstojal je eno leto. Vsled sprememb v finančnem položaju petrolejskih družb je postalo vzdržanje kartela nemogoče. Cena petroleja je padla. Tekstilne insolvence na Ogrskem so na dnevnem redu. Tubize bo vsled nekoliko zmanjšanega povpraševanja in vsled politike angleških tvrdk umetne svile cene znižala, posebno one za azetatno svilo. Gotovo bo vplivalo to tudi na politiko cen pri drugih pedjetjih. Kupčijski zaključki Avstrijske Narodne banke za leto 1928 bodo izredno ugodni, kolikor se more sedaj pregledati. Lani je bila dividenda 10-odstotna, letos bo skoraj gotovo 11-odstotna. Ban ca di Crcdito Meridionale v Neapo-lu je ustavila izplačila in je zaprosila pri sodišču za poravnalno postopanje. Velika panika. Delniška glavnica banke znaša IS milijonov lir. Delniški paket družbe Daimler je kljub nasprotnemu prizadevanju stalen predmet pogajanj v svrho nakupa po belgijskem konsorciju Minerva. Beremo, da so pogajanja tik pred zaključkom. Nov finančni konsorcij v Parizu so ustanovili. Začetna glavnica 20 milijonov frankov. Udeležen je v prvi vrsti ameriški in angleški kapital, pa tudi francoski, belgijski, švicarski in češkoslovaški. Banka se imenuje Banque Tatmann. Štiri poljske banke so zvišale glavnico. Zvišanje je v zvezi s predpisi o izpopolnjen ju bančne glavnice. National City Co v Newyorku je glavnico /opet zvišala in sicer od 90 na 100 milijonov dolarjev. 500.000 delnic v no-minalu po 20 dolarjev bodo ponudili delničarjem po 100 dolarjev in bodo naložili 10 milijonov dolarjev na glavnico, 40 milijonov pa v rezerve. Novo premogovno skladišče v obsegu ca 200 milijonov ton so odkrili na Poljskem; pripravljajo izkoriščanje. Pranj, lira, koks. kovali nos In oglit »ILIRIJA« Vilharjeva cesta (za Glavnim Vol.), Kralja Tetra trg 8, Miklošičeva c. 4 TclcSou štev. 2S20. RAZNO. Generalni direktor Narodne Banke g. Drag. Novakovič se je vrnil iz Haaga in je podal guvernerju Narodne Banke g. Bajloniju obširno poročilo o poteku razprav v Haagu. Kakor znano je šlo za spor glode predvojnih dolgov Srbije. O tem bo podano poročilo tudi na prihodnji seji Narodne Banke. Žatski hmelj. Nazadovanje cen na žalskem hmeljskem trgu se' je v zadnjem tednu ustavilo. V zadnjih dneh je bilo povpraševanje živahnejše in so pokupili tako v mestu kot na deželi večje množine hmelja. Trgovali so to pot z vsemi vrstami, zlasti so pa povpraševali po srednjih vrstah. Na koncu novembra in v začetku decembra so bile cene za letošnji žatski hmelj ob trajnem povpraševanju in trdi tendenci sledeče: Prima vrste 1600 do 1700 Kč, dobre srednje vrste 1500 do 1600 Kč, srednje vrste 1400 do 1500 Kč, slabo blago 1300 do 1400 Kč. Vse to za 50 kg. Večkrat pišemo na tem mestu o stotih po 50 kg; to zato, ker so bila središča trgovine na Nemškem in so raču-nili tam s funti. Nemški funt je Vi kg (ne tako kot pri nas, ko je funt 056 kg), torej 50 kg isto kot 100 funtov ali 1 stot. Javna Borza dela v Novem Sadu potrebuje: 1 strojnega ključavničarja za montažo strojev sladkorne tovarne, 1 radio monterja (špecijalista), 1 poslovodjo za livarno. Ponudbe naj se pošljejo na Borzo dela v Novi Sad. Stremljenje po zvišanju sladkorc carine v S. U. A. Lamborn piše v svojem zadnjem poročilu o možnosti poskusa za zvišanje ameriške carine na sladkor. To zvišanje bi imelo posledico, da bi oni prodajalci, ki ne plačujejo nobene carine (Filipini, Portorico, Havai, Louisiana in pa domače tovarne sladkorne pese), kolikor mogoče veliko sladkorja zadržali, da bi se okoristili z zvišano carino, ki dvigne ceno njih sladkorja. Za trg je važno, ali se izvrši to zvišanje pred pričetkom kampanje na Kubi ali ne. Kakor smo že pisali, bo sklicana za marec velika sladkorna konferenca, in je veliko uspeha te konference odvisno od tega, koliko bo tedaj na trgu razpoložljivih zalog. Rekordna produkcija železne rude v Avstriji. Produkcijske številke železne industrije za oktober kažejo, da je bila produkcija železne rude s ca 176.000 tonami druga v zadnjih štirih letih. Produkcija surovega jekla je zaposlena z 98 odstotki, produkcija surovega železa s 74-5 odstotki. Naročila so dosegla 96 5 odstotkov normalnih naročil. Deficit 500 milijonov mark. Beremo, da se je posrečilo prizadevanju nemškega državnega finančnega ministra, da je znižal ogromni deficit novega državnega proračuna za leto 1929 od 600 milijonov mark ha 500 milijonov, in sicer s pre-grupacijo in z odpisi. To znižanje ozna-čajo kot zelo velik uspeh. Končno redakcijo naj bi pa izpeljala močna nova vlada. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. decembra t. I. ponudbe glede dobave 4000 kg dekstri-ua. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 15. decembra t. I. ponudbe glede dobave elementnih cevi in ISO ton kovaškega koksa. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta -Mreka, sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega železa, vijakov z maticami, zakovic, zatikačev in verig. — Dne 18. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave hrastovih pragov. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisalni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) itau Hribar: 153 Mo| i sporni r*f. »Trst, 15. junija 1902. Velecenjeni gospod župan! Gotovo ste čilali, velecenjeni gospod župan, pred okolo dvema tednoma v »Slovenskem Narodu« napad na recimo »voditelje« tržaških Slovencev in posebno na mojo osebo v članku pod naslovom » Kaj pa to pomeni?« Na ta neumen, neslan in periiden napad, naperjen, ne vem zakaj, v prvi vrsti proti meni, smatral sem pod svojo častjo kaj odgovarjati, saj je moje delovanje nele za tržaške Slovence, nego za našo skupno slovensko stvar, vsakomur, ki zna in hoče citati v nji, odprta knjiga ter moram iz svojega stališča le obžalovati, da se je v mojo obrambo oglasil v »Slovencu« nepoklican branitelj, ki je pa sicer, kakor se vidi, še precej dobro informiran. Kljub temu, da nisem odgovarjal, ali morebiti ravno radi tega, napada me včerajšnji »Slovenski Narod« zopet na uprav otročje neumen način. Jaz seveda zopet ne bodem odgovarjal na ta članek. Ne morem si pa kaj, da Vas, velecenjeni gospod župan, o katerem vem, da ste si, skoraj edini v Ljubljani, ohranili objektivnost v presojanju naših slovenskih razmer, ali bolje mizerij, opozorim, iz kakih »stvarnih« razlogov izvirajo ti napadi.« — Po obširnem razlaganju teh »razlogov« končava pismo takole: »A opozarjati Vas hočem s tem listom na okolnost, kam je prišel »Narod« v svoji slepi strasti in kako se daje zavajati od dopisnikov, katerim ne gre za stvar, proti možem, ki se žrtvujejo za narod. A 'kljub takim neopravičenim in porlidnim napadom na naše požrtvovalno delovanje, ne bi se obrnil s tem pismom do Vas, velecenjeni gospod župan, ako se nam ne bi bilo v zadnjem času od Vaše strani in od strani gospoda Trillerja zatrjevalo, da nas »Slovenski Narod« ne bode več tako falotsko napadal, kakor prej, vsled česar mi že dolgo ne dajemo niti najmanjšega povoda v tem obziru, kar morate lojalno priznati. A baš odkar mi konsekventno puščamo »Slovenski Narod« na miru, se ta neprestano v nas zaletava ter nas provocira. Ako nas potrpežljivost mine in ako bodemo prisiljeni proti »Narodu« nastopiti, kakor zasluži, ne bode naša krivda. Ako imate, velecenjeni gospod župan, kaj upliva pri »Narodu«, opozorite gospodo na njih nelojalno postopanje; ako pa nimate upliva na list, ne smete nam zameriti, ako bodemo izvajali konsekvence do skrajnosti in to tem manj, ker si ne morem misliti, da bi Vi, velecenjeni gospod župan, odobravali tako postopanje.« V zadnjem obdobju pred udejstvitvijo volilne re- forme za državni zbor je bil ljubljanski državni po* slanec dr. Tavčar. Sprejel je kandidaturo največ vsled prigovarjanja deželnega predsednika barona Heina, ki se mu je laskal in ki je tudi ministrskemu predsedniku Koerberju na Dunaj pisal, >dafi er von ilim gtoCe Stiicke lialte« (da ima jako dobro mnenje o njem). Prvi govor, ki ga je imel v državnem zboru, opravičil je morebiti to baron Heinovo mnenje, dasi dr. Tavčar najbrže sam ni slutil, da bo ta govor imel take posledice. Zahtevajoč slovenske srednje šole, omenil je namreč — kakor kar tako mimogrede — da ne bi imel nič proti temu, če se nemška kočevska spodnja gimnazija razširi v popolno gimnazijo. V mi-nisterstvu na Dunaju so imeli za to kratko pripomnjo izredno tenak posluh. Že z naslednjim šolskim letom je namreč nemška kočevska spodnja gimnazija, ki je nevarno hirala na pomanjkanju dijakov, bila razširjena v popolno gimnazijo. O čisto slovenskih gimnazijah pa naučna uprava tudi sedaj še ni slišati hotela. Sicer se je dr. Tavčar v državnem zboru zaganjal najraje v ljubljanskega škofa, vendar je pa nekako instinktivno čutil, da ga to ne zadovoljuje. Zato mi je često tožil, da je jako nesrečen, da mora na Dunaj hoditi in da komaj čaka, da inu mandatna doba poteče. Čutil je tudi, da ima od tega kot odvetnik izdatno gmotno škodo. fTlalip prihodnjič.’) eaBiŠBe«525*i Kreditni zavod la trgovino m industrijo Utibfiana, Prešernova ylisa štev. 50 fv lastnem SircoJ&vke: Kredit Ljubljana :•> Telalon Uav.: 2040, 2457, 254S; Intarurban: 2703, 2808 Peterson (nfernaticnal Sanhisi@ Coeže Cbrastoua n je vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnSti papirjev, a\NOC£/ w tovarna » vinskega kisa, d. z o. zM Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejU namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenltno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji, Pisarna i c Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I VELETRGOlflUA A. ŠARABON t? Ljubljani šp&cairiisko rsunomtna žgawje, motio in deS»!n« pri« dolke, - (iasnovrsSreo RUDNINSKO VODO Lastna prsijsrna za kavo In miln sa diiave i električnim obritem. Ceniki na raspotagol V-Pi Prava pot v dosego zdravih živcev Bolni, utrujeni Živci zagrcnjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost Šumenje v uflesih, motenje % prebavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela in druge slabe pojave. Vseh bolezni se boste oprostili « le s pristnim Kola Leclthi n* om, vitaminov bogatim hranilnim sredstvom. Ta Je postal za človeštvo izvor dobrote, pospeftuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, Jačl kite in ude, daje moč In nov živ-(Jenski pogum. Pristni Kola-L e c i t h i n dosega čuda, dovaja prave hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlja in ohrani telo mlado In sveže. /i i:;-, Prepričajte se sami, da vara Tvu:nicci kuvert iei konfekcija papirje* JLJ U 15 IL.J ANA Vožarski pot št- fi Karlovška cesta št. 2 R. RANZINGER, LJUBLJANA Telefon SOeO (BAJKO RANZINOER) Telefon 2000 Špedicijsko podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva I \( Ljubljana Mestni Sr g 15 CSŽNIKIl DSŽ&IStS! MIR1TNG vence In iopke h poroke najnoveiilh oblih, bolline prltike (rutice), cvetlic« fn peresa, nagrobne v asca I. t. c!, (se li©Jtfcur«s«2nShi cenah Cvetličarna Podžctrt k Usatol?* i RGOO PftEaRA®. MM v e« c> neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih polijem vsakomur, ki ml pile popolnoma zastonj in Iranko malo Ikatllco Kola Lecithlna In knjigo idravnika i mnogo-»transko likulnjo, ki se Je sam moral boriti s to bolemijo. Pilite ml natančen naslov, pošljem Vam obljubljeno takoj brezplačno. Ernst Pasternack, Berlin S. O., Milhaelkircfiplatz 13, Abt. 320. L£U8S.'A:m • G&GGOiUIGEVA UUCA 23 • TEL. 2552 TRG.-SM3. O. £5. SE PRBPOROČA **" ,<(■ zi\ TiSIC VSAKOV^ST&ilH TISKOVIN Z& TRGOVCE, ©DR.7-M6KE, 8NDSJ5T&IJCE IN S m LASTNA KNIECOVEZfCICA. PROMETNA BANKA D.D., Ljubljana, Stritarjeva 2 Telefon št. 214», 2968. Po«, hran. ra£. 13.855. <’«»*• P”d škof«° *• ma3'*,r‘,’ ) Žiro-račun pri Narodni banki. Nakup in prodaja valut in devi«. - Sprejemanje vlog na tekoči račun ln hranilne knjiiice, vnovčevanje čekov in menic. - bdela nverenj, ......— garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrševanje vseh bančnih poslov po najkulantneiših p 9 Ureja ftUiKKUK< kot izdajatelja in Usarja; U. M1HAUSK, ^uDijaua.