rtfvijH DORPS • RirdL'lc Slovcnta
Gramoznice, oaze življenja, ki izginjajo
GRAMOZNICE
Dominik Bombek
ioto Domini* Bnmbek
Gramoznica, preurejena v bazen za športni ribolov. Upravljajo ribiška družina.
Preden sojo ujeli v kanal, je Drava nosila in odlagala prod iz Alp in z njim nasu-la približno iri četrtine Dravskega in Ptujskega polja. Prod je pomemben gradbeni material, posledica pa je ta, da je Dravsko in Ptujsko polje prepredeno z gramoznicami. Še posebej veliko nedovoljenih izkopov je nastalo v času socializma. Tako so ljudje kajpak hitro prišli do gramoza, materiala, neobhodno potrebnega za graditev hiš, ki so rasle kot gobe po dežju. Povezanost ljudi na vasi in iz-najdlivost sta hitro obrodili sadove. Brezplačno, a dragoceno surovino je bilo moč nakopati skoraj povsod, (udi na njivah. ki tako ali tako niso dajale želenega pridelka koruze. Še posebej, če je bilo bolj sušno leto. Pa so kopali. Zastonjski gramoz so odvažali, dokler jame ni zalila podtalnica ali v njej ni bilo več kaj kopati.
Na Dravskem polju so ugotovili več kot 260 površinskih kopov, večinoma gramoznic. Veliko med njimi je zalitih z vodo, v opuščenih pa so se brez človekovega vpliva vzpostavile zanimive in enkratne življenjske razmere. V procesu naseljevanja
novega življenjskega okolja si vrste sledijo druga za drugo, zato je za območja gramoznic značilna dokaj velika biodi-verziteta. Zaradi splošne degradiranosti širšega območja Dravskega in Ptujskega polja so gramoznice, čeprav sekundarnega nastanka, tudi nekakšna zatočišča za vrste, ki so izgubile svoje prvotne habitate. Mnoge med njimi so ogrožene. Mali
deževnik (Charadrius chibius) si na primer uredi gnezdišče na golih prodnatih tleh. pogosto v aktivni gramoznici, kjer se prod še koplje, saj potrebuje nezaraš-čene prodnate površine. Naravnih gnez-dilnih habitatov mu primanjkuje. V stenah gramoznic gnezdita tudi vodomec (Alcec/o utthis) in breguljka (Riparia riparia). Umetno nastale peščene stene so
loto: Damijan Den.lc
Gramoznico, zalito s čisto podtalnico, pri Savi so zasipali z industrijskimi odpadki, ki so vsebovali organska topila.
foto. Líumiiun üvnac
Gospod Smiljan Klemenčič je v gramoznici v Melincih izdelal steno za breguljke (Riparia riparia), kjer zdaj gnezdi približno 100 parov.
SVtl PIK 16
letnik 9, Sfevilkn 3. scptcmbi-r 2003
GRAMOZNICE
njuna rešitev, lahko pa tudi past. če se kopanje nadaljuje ravno v času gnezdenja. Lep primer, kako lahko pomagamo ogroženim vrstam, je gramoznica v Melincih. kjer je upravljalec sam izdelal peščeno steno, v njej pa je gnezdila ogromna kolonija breguljk skupaj s čebelarji (M crops »piaster). Liska (Fúlica aira), čopasti ponirek (Pod ice p s cris Ulms). mali ponirek (Tachybaptiis rußcollis). mlakarica (.-1 nas pla iyrh\ nch os), čopasta črnica (Aytliya /iiligula) in zeleno-noga tukalica (Gallínula chloropus) pa so vrste, ki jim ustrezajo zalite gramoznice. Bujno zaraščene z zeliščnim, grmovnim in drevesnim slojem so prave oaze sredi monokulturnih intenzivno obdelovani!! polj. Tako so gramoznice v tej kmetijsko do onemoglosti izkoriščeni pokrajini tudi ene redkih zatočišč za rjavega srakoperja (Lantus eollurio), rjavo penico (Sylvia communis), prosni-ka (Saxícola ton/uaia). jerebico (Perdix perdix). prepelico (Coi urn ix commix), divjo grlico (Slrcplopelia turnir), malo uharico (Asio oius). če jih omenimo le nekaj. Ne smemo pa ostali samo pri pticah. v gramoznicah so tudi plazilci: slepec (Angiiis frazil is). belouška (Salrix iHitrix). kobranka (Xatrix tesseUtta). martinček (Lacerta agilis). zelenec (Lacena viridis) in pozidna kuščarica (Podareis muraíis), ki pa so vsaj neposredno varni pred kmetijskim stroji in pesticidi. Na teh »zaplatah se drenjajo še navadni pupek (Trituras vulgaris). rosnica (Rana dalinatinci). sekulja (Rana temporaria). hribski urh {Bombilla varíegata), zelena žaba (Rana escúlcala), zelena rega d Irla arbórea). navadna krastača (Bufo bufo), zelena krastača (Bulo viridis) in še mnogi drugi.
Tako imenovane sanacije ali kakršnekoli preureditve gramoznic so zato tvegan poseg v občutljivo življenjsko /družbo. Ribiška društva jih na primer spreminjajo v urejene bazene za ribolov z okolico v stilu športnih parkov, kar ima uničujoč vpliv na ogrožene živalske in rastlinske vrste. S tem kršijo tudi Zakon o ohranjanju narave (Ur.]. RS. št. 56/99. 31/00). temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti prosto-živečih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi takšnih posegov prihaja do degradacije ekosistemov. kar seveda siromaši biotsko pestrost.
loto: Oartiijdn L)t*n.K
Čeprav zeleno rego (Hyta arborea) pogosto srečamo na poljih, je v času razmnoževanja mnogokrat odvisna prav od »vodnih oken« v gramoznicah.
fott>: I'»
Ko zagledamo temno ptico, ki izgine v obrežnem rastlinju, smo najbrž opazovali zelenonogo tukalico (Catlinuta chloropus). Če smo pri tem videli še snežno bela podrepna peresa pod
visoko vzdignjenim repom, sc nismo zmotili.
Večini ljudi se sanacije in ureditve gramoznic ne zdijo nič spornega. Zakaj? Ureditev neurejenega je ponavadi nekaj pozitivnega, vendar gre tukaj za druge vrednote. Naravno okolje je vrednota, ki ne potrebuje urejanja. Vse več ljudi raje namesto angleške trave občuduje cvetoč travnik, nad katerim se spreletavajo metulji. Naravno okolje v gramoznici ne potrebuje ne urejanja ne sanacij. Polrebujeje le varstvo in zaščito. V naravnem stanju ohranjene gramo-
znice imajo izjemen naravovarstveni potencial. ki gaje mogoče izkoristili tudi v učne namene. Ob »urejeni« gramoznici otrokom razen ravnih bregov in vode ne moremo pokazati skoraj nič. v »naravni« pa jim ob doživetju živalske in rastlinske pestrosti lahko privzgojimo vrednote spoštovanja in ohranjanja narave. Te vrednote na srečo priznava tudi naša država in družba, problem ie le. da še niso prešle v dejanja.
SVtT PTIC ! 7