Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote -48 številka JToiiet, JTlliiloits« O. novembra 1908 I .«‘Hiilv XVII Wm. Howard Taft, novoizvoljeni predsednik Združ. držav. Wm. H. Taft izvoljen za predsednika Združ. držav. Prvak republikanske stranke pribojeval New York, Ohio in Indiano ter tako zmagal. Obenem ž njim je izvoljen za podpreds, James S. Sherman. Ogenj v cerkvi. Taft je pribojeval deželo in Bryan je izgubil svojo tretjo bitko za predsedstvo. Prihodnja poslanska zbornica bo republikanska, in republikanska stranka D9tane v nadzorstvu vseh vladnih področij za dnem 4. marca prih. 1. Dosedanja poročila naznanjajo, da ima Taft 309 glasov v elektoralnem zboru in Bryan 174. Taft jih ima 67 več, nego jih potrebuje za izvolitev, a nekoliko manj nego Roosevelt pred Štirimi leti, ki jih je imel 336. Taft ima večino volivnih glasov v celi deželi 1,200,858, a Roosevelt je leta 1904. imel večino 2,545,00o glasov. Izmed držav, ki so jih nazivali med volitvenim bojem dvornne, je Taft pri-fiojeval skoro vse. Pridobil je New York z večino karih 188,400 glasov in to vsled silnega nazadovanja Tammanyjeve stranke in demokratstva v največjem mestu v deželi. Taft je dejansko pribojeval New York City. In vsled demokratskega propada v New York City je bil tudi guverner Hughes zopet izvoljen z večino kacih 75.000 glasov proti Chanlerju. Država Ohio je dala Taftu okoli 50,- •00 glasov večine. Indiana je tudi Taftova z večino 10.000 glasov. Maryland, ki sta jo pred volitvijo obe stranki prištevali sebi, je dala Taftu malo večino, namreč 150 glasov. West Virginia, ki se je zdela dvom-na, je prešia v tabor Taftov z okroglo večino lo.OOO glasov. Zadnja poročila naznanjajo, da je Nebraska nekak demokratski otok v zapadnem republikanskem morju, kajti Bryanova večina v njegovi rojstni državi znaša 10,o00. Kansas si je priboril Taft z večino 28,000. Colorado in Nevada sta za Bryana. Montana je dala Taftu večino 3,000 glasov. Na zapad se je Bryan vsekako preveč zanašal. Taftove večine v državah Illinois, Wisconsin, Iowa, Minnesota, Michigan itd. so sicer mnogo manjše nego Rooseveltove leta 1904., vendar še povoljno velike. Trdno so se pa Bryana držale Missouri, Kentucky, Tennessee, North Carolina in druge države na jugu, ki so jih nekaterniki že prištevali Taftu. Na pacifiški brežini so šle za Tafta vse države, izimši Nevado. 3 S # Bryan se je mnogo bolje bojeval za predsedstvo topot nego kdaj poprej, ker je pridobil elektoralnih in ljudskih glasov, ampak imel ni nobenih' resnih vhodov v veliko republikansko trdnjavo. Bolje se je bojeval na zapadu nego na vzhodu. Na zapadu je pridobil svojo rojstno državo in druge države, ki so bile za Roosevelta, ampak na vzhodu ni nič napredoval, in večine proti njemu tamkaj so skoro tolike, kakor so bile leta 1900. Očividno je ob izidu volitev dejstvo, da je organizirano delavstvo tako neznatno odločevalo v boju proti Taftu. Gompersovo gibanje se je skoro povsod izjalovilo. Kakor je videti, ni napravilo nikacega resnega vtisa na republikanske večine v mestih kakor so New York, Buffalo, Albany, Troy, Cincinnati in Cleveland, kjer je upalo odločiti. Privrglo je dovolj glasov Bryanu v Ohio in Indiani, da so bile jako zmanjšane prejšne republikanske večine, ampak brez vpliva na izide. Z ozirom na to izjalovljenje tistega dela organiziranega delavstva, ki ga je vodil g. Gompers, bo dežela bržkone zaključevala, da bo vse prizadevanje, napraviti iz organiziranega delavstva v Združenih državah političnega čini-telja, moralo biti neizdatno v bodočnosti. Bryanovo edino upanje, da zmaga v državah kot so New York, Ohio in Indiana, je ležalo v njegovih delavskih zaveznikih, in ti so se izkazali neiz-datne. * * * Mesto New York je doneslo največja presenečenja ob tej volitvi. Ne da bi dalo Bryanu večino 100,-000 glasov, kakor sta trdno obetala bossa Murphy in McCarren, je Taft dejansko pribojeval to velemesto. To je vdrugič, da je kak republikanski kandidat za predsednika pribojeval New York City; McKinley je imel večino 61,00o glasov leta 1896. Štiri leta pozneje je Bryan zmagal z 28,00o glasovi in leta 1904. Parker z 38,000. Pred dvema letoma je dalo Chanlerju za podguvernerja 139,000 glasov večine in letos so demokratski voditelji gotovo računali na 90,000 do 110,000 za Bryana. Celo republikanci so mesto pripisovali Bryanu z večino 75,oOO in morda ni bilo bolj iznenadnjenih ljudi v deželi, kakor so bili Taftovi vojskovodje, ko so prejeli tako vesela poročila iz tega velikega mesta po volitvi. Težko bo za Tammanyjeve voditelje, prepričati g. Bryana in demokrate v deželi, da se je z narodnim demokratskim tiketom polteno ravnalo v New Yorku. H ears to v načrt zasebnega maščevanja nad Bryanom ni izpremenil izida v državi New York, ampak je pripomogel k zmanjšanju glasov za Bryana. Hisgen je nabral do 3o,000 glasov v mestu New Yorku, ki bi večinoma pripadli Bryanu, ako ne bi bil Hearst poželel kože s črepine zadnjega. Hearstov kandidat za newyorškega guvernerja, Sheam, ni dobil dovolj glasov, da bi bili rešili Chanlerja, ako bi bili vsi oddani zanj. Ampak brez dvoma je res, da je Hearstov boj proti Bryanu in Chanlerju, ki sta bila oba proglašena za “nehvaležneža in izda-jici", resno škodil demokratskim kandidatom in jim bolj škodil, nego se je pričakovalo. Izid volitve kaže, da Rockefellerjev nastop za Tafta ni nič oškodoval zadnjega. In izid volitve kaže, da je zmago odločilo v prid Taftu silno nasprotovanje podjetnikov in trgovcev do Brya-na, utemeljeno na bojazni pred njim in na bojazni pred delavstvom kot političnim činiteljem, ki je razvijal veliko delavnost v zadnjih dveh ali treh tednih volitvene vojne. Podrobnosti o volitvah. Washington, 4. nov. — Izmed 391 članov poslanske zbornice je izvoljenih 213 republikancev in 178 demokratov, tako da imajo prvi večino 35 glasov. Novi senat pa bo štel 59 republikancev in 33 demokratov, prvi imajo torej večino 26 glasov. Chicago, 111., 5. nov. — Taftova večina v državi Illinois znaša 175,571 glasov. Za guvernerja je zmagal De-neen nad Stevensonom z neznatno večino 26,159 glasov. Oddanih je bilo nad 1,000,000 volivnih listov. Cincinnati, O., 4. nov. — Država Ohio je dala svojemu najljubšemu sinu Taftu večino nad 50,000 glasov, a obenem je izvolila demokratičnega državnega guvernerja z večino 20,000. St. Paul, Minn., 4. nov. — Demokrat Johnson je vtretjič izvoljen guverner- jem minnesotskim, dasi je ta država dala republikanskemu predsedniškemu kandidatu Taftu večino 50,0o0. Johnsonova večina znaša 15,00o. Indianapolis, Ind., 4. nov. — Država Indiana je dala republikancu Taftu večino 10,000 glasov, a sicer je izvolila ves demokratični državni tiket in demokratično postavodajo. Pueblo, Colo., 4. nov. — Demokratični narodni in državni tiket sta zmagala z večino kacih 5,000 glasov. Dos Moines, la., 4. nov. — Ves republikanski državni tiket je zmagal z večinami od 50,000 do 60,000 glasov. Taftova večina znaša okoli 5o,00o glasov. Will County, 111. V tem okraju je dobil Taft 9,931 glasov in Bryan 5,266, torej ima prvi večino 4,665 glasov. Snapp je spet izvoljen kongresnikom z večino 1948; dobil je namreč skupaj 8918 glasov, a demokrat Mc-Naughtou 7061, Gompers neprestrašen. Washington, D. C., 4. nov. — “Začasno premagan, ampak ne užugan,” tako je rekel glede izida volitev Samuel Gompers, predsednik zveze “A-merican Federation of Labor”. Rekel je: "Organizirani delavci so zvesto stali za pravico in človeško svobodo. To ni prvikrat, da so bogastvo, predpravica in moč začasno zmagale. Delavsko vprašanje je stopilo v ospredje. Bodočnost je naša.” Kaj pravi Bryan. Lincoln, Neb., 4. nov. — William J. Bryan se je danes izrazil proti prijateljem, ki so mu obnavljali zvestobo: “Zadovoljen sem z izidom v Nebraski. Kaj mar, če sem bil poražen kot kandidat svoj ---------------------------;--- * V Ne jemljite ponaredkov. J AMERIKAH SKI »LOVBMBC, 6. NOVEMBRA 19o8. KRANJSKO. — Schwarz — gre? Po poročilih nemških listov je stališče kranjskega deželnega predsednika Schwarza zelo omajano in bo Schwarz še letos zapustil Ljubljano. — Dopolnilne volitve za kranjski deželni zbor se vrše v torek, dne 22. decembra za mesto Ljubljano, v pon-deljek dne 14. dec. pa za splošno kurijo na deželi. — Velik požar. V petek 16. oktobra je pogorela polovica velike vasi Božjakovo pri Metliki. — “Kmečka zveza” za novomeški okraj se je ustanovila v ponedeljek 12. oktobra t. 1. Ustanovni občni zbor se je vršil na prostem pred posojilnico v Kandiji. Ljudstva se je zbralo nad (tisoč. —Dunajčanje in vipavsko vino. Vinska veletrgovina Weber z Dunaja namerava letos na Vipavskem nakupiti 10,000 hektolitrov vina. Dobrota vipavskega vina je dalekoznana. — 108 let ječe naj bi dobili radi ljubljanskih demonstracij obtoženi, z vso resnostjo predlaga celjska “Deutsche Wacht” v času, ko so nemški ptujski metalci kamenja in razbijalci šip dobili po — 8 oziroma 10 dni zapora! — V spomin 20. septembra je izrezal Jakob Sivic, izrezovalec v Škofji Loki krasne nastavke iz hrastovega lesa. Lipov cvet ovija sablje, puške in topove ter kranjskega orla. V sredi je iz rezano 20. kimovca 1908 v Ljubljani. Kipar Zajec napravi na ta nastavek kip Adamiča in Lundra, ležeča na cesti — Triglav brez nemških napisov. Neki nemški turist poroča v celovške 'Freie Stimmen”, da so na Triglavu neznani ljudje odstranili vse nemške napise. — Samoslovenske ulične napise dobi vendar enkrat Ljubljana. Deželni od bor kranjski je v svoji seji odklonil pritožbo dr. Egerja in tovarišev proti samoslovenskim uličnim napisom Ljubljani. Nemci se bodo najbrž pritožili na upravno sodišče, a najbrž brezuspešno. —Kaj pa celjski, mariborski in ptujski Nemci? Ljubljanski občinski svet je v občinski seji dne 6. okt. sklenil da prostovoljno povrne škodo Nemcem, povzročeno po izgredih, pod pogojem, da tudi mesta Ptuj, Maribor in Celje povrnejo škodo Slovencem. — Vojaški veteranski zbor v Ljub ljani in slovensko poveljevanje. Dne 11. okt. dopoldne se je v veliki dvorani “Mestnega doma” vršil izborno ob iskan izredni občni zbor veteranskega zbora. Predsednik g. Mihalič je v svojem nagovoru povdarjal, da veteransko društvo ni politično, da je patrio-tično, a iz društvene zgodovine lahko tudi vsak spozna, da so bili kranjski veteranci vedno zvesti in udani svoj - ožji domovini. V tem posnemajo svo je očete, kajti, ako bi ne' posnemali svojih očetov, bi bili nehvaležni sinovi. Nato je poročal o svojem predlogu, naj društvo vpelje slovensko povelje vanje gosp. Smole. In občni zbor je soglasno sklenil, da se slovensko pove ljevanje uveljavi že pri prvem društve nem nastopu. — Morilec vipavskega dekana na smrtni postelji. Na smrt obsojyiemu morilcu vipavskega dekana Erjavca Pangercu, ki je na smrt bolan, so 13 okt. podelili sv. zakramente za umi rajoče. — Umrl je v Spodnji Šiški posest nik Jožef Borštnar. —Pokopali so v Kranju v petek, dne 9. okt. v 31. letu njene dobe umrlo go spo Josipino Pollak, rojeno Mihelič. — Smrtna kosa. Dne 12. okt. je v Postojni nenadoma umrla soproga. Oroslava Šileč, c. kr. sodnega kance- j- lista. Bila je s svojim možem popolu-, dne na izprehodu, zvečer je bila še popolnoma zdrava. Poročena sta bila šele dober mesec. — Samoumor. Na Premskovem pri Kranju se je dne 12. oktobra na podu obesil Jožef Hudobivnik; zapustil je ženo in tri otroke. Vzrok: pijančevanje. V kranjski okolici špirit vedno huje podira svoje prijatelje. — Pokopali so dne 13. okt. v Ljubljani v starosti 67 let umrlo gospo Terezijo Eger, mater g. dr. Ferdinanda Egerja. Po pokojnici je bilo izdanih 1000 samoslovenskih in Soo nemških mrtvaških listov. Pokojna gospa je bila rodom slovenska Novomeščan-ka in se je v dekliških letih pisala za Terezijo Modic. — Vodja kranjskih Nemcev dr. Eger je razposlal ob smrti svoje matere — slovenske parte. Kšeft je kšeft — njegova mati je namreč imela trgovino r Ljubljani in slov. odjemalce bi rad veliki Nemec pridržal s slov. parti. — P. Angelikova slavnost v Zgornjem Tuhinju. Zaslužnemu slovenskemu glasbeniku, dne 6. aprila 1907 umrlemu p. Angeliku Hribarju, sta se nedeljo, dne 11. oktobra v njegovem rojstnem kraju, v Zg. Tuhinju odkrili dve spominski plošči: ena večja na zunanji steni župne cerkve in druga manjša nad vratmi rojstne hiše številka 24. Na slavnost je prihitelo 10 gg. duhovnikov, 6 svetnih in 4 redovni sobratje p. Angelika, med njimi nekaj glasbenikov in velika množica ljud stva iz domače in bližnjih župnij. Bila sta seveda navzoča tudi še živeči brat in sestra slavljenčeva. Slavnost se je zvršila v najlepšem redu in to bodisi cerkvi kakor tudi zunaj cerkve. — Aretovala je ljubljanska policija dne 11. okt. po rekviziciji deželnega sodišča bivšega trgovca Ernesta Sarka, kateri je obdolžen goljufivih dolgov, katere je napravil v Ljubljani lansko leto, potem pa neznano kam pobegnil. — Gozdni požar. Iz Postojne se poroča z dne 14. oktobra: Na gori Javorniku na Notranjskem je nastal po tleh v gozdih požar, ki traja že več dni. Drevje še sedaj ne gori, pač pa korenine mnogih dreves in bo mnogo škode. Pravijo, da so zažgali polharji po neprevidnosti. —- Gozd v ognju. Goreti je pričel soboto 10. oktobra, popoldne okolu 3. ure erarični gozd nad Belo pri Idri-i, v tako zvanem “Strugu”. Bilo je kmalu mnogo gasilcev na mestu, delali so do zgodnjega jutra, da so omejili ogenj. — Ribnica, 12. okt. Velik gozdni požar se opazuje iz dolenjskega vlaka na Veliki Gori nad Ribnico. Gozd gori na več mestih. Na enem delu gori že tri dni. Iz Podgorice in bližnjih vasi je prihitelo ljudstvo gasit. Na Veliki Gori je pet do šest izgorišč, na enem mestu so požar že pogasili. Tudi na Mali Gori gori. Domneva se, da so ogenj povzročili polharji, ki so pustili ogenj neprevidoma goreti, ko so odšli domov. — “Društveni Dom” v Borovnici so otvorili 11. oktobra. — Novo poslopje za ljudsko šolo so blagoslovili v Šiški in obenem praznovali 601etnico cesarjevega vladanja. — 32 let že gori v zagorskem premo-gokopu. L. 1876. se je namreč vnelo neko premogovo polje, katero so pa na to zaprli in zazidali. Sedaj so od prli to polje in upajo, da ogenj prema' gajo, ker jim je močen vodovod na razpolago. ča zopet in to že tretjič zjubilo odjadrati v svet z oženjenim kamnosekom Francetom Novak, ki je oče treh o-trok. Odjadrala v svet seve ni na svoje stroške, ampak v škodo svojega moža, katerega je pustila samega z otročiči v največjem delu. — Normalne razmere v Ljubljani. Ker je v Ljubljani zavladal popolen mir in red, dovolila se je zopet stara policijska ura, torej za gostilne ob dvanajstih, za kavarne pa ob dveh po noči. Odredbi glede zapiranja hišnih vrat in pa glede bivanja mladine na cesti po šestih zvečer pa sta razveljavljeni tako, da je vse v normalnem starem tiru. — Piva iz nemških pivovaren: Ko-sler, Goess, Puntigam in Reininghaus noče slovensko občinstvo več piti. Slovenske pivovarne Auerjeva, Mengeška, Žalska in Vrhniška imajo vsled tega toliko naročil, da jih komaj zmagujejo. Zategadelj je ustanovila budejeviška delniška pivovarna v Ljubljani svojo glavno zalogo za Kranjsko in velike ledenice v Spodnji Šiški. Ta češka pivovarna (razločiti od nemške bude-jeviške pivovarne), daje od vsakega na Slovenskem prodanega hektolitra piva 20 vin. družbi sv. Crila in Metoda. Pivovarna, ki ima v Zagrebu že več let eno prvih in najboljših pivnic v palači hrvatske štedionice, hoče tudi v Ljubljani otvoriti češko budejeviško pivnico. — Nedavno je začela goreti Ermol-lijeva žaga v Logatcu. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz Dolenjega in Gorenjega Logatca ter iz Hotederšice ter ogenj mahoma o-mejile. Zgorela je le žaga, strojnica je ostala nepoškodovana. Škoda se ceni na 25,0oo K. Zažgal je sumljiv strojnik, ki je bil pred kratkim odpuščen. — Petdeset slovenskih otrok je vpisanih letos v nemški schulvereinski šoli na Savi pri Jesenicah. Slepota nekaterih slovenskih staršev je neskončna: svojo lastno kri izdajajo tujcem, ki psujejo, kamenjajo in streljajo Slovence. —Nekoliko primere. lSletni tiskarski vajenec Kadunc je bil obsojen na 14 dni zapora, ker je vrgel oreh debel kamneček, ki je padel 10 korakov za vojaško patruljo na tla. Nemec Stan-ger je pa ubogega Slovenca Stritarja tako sunil, da si je pri padcu ubil črepinjo in da bo izreku sodnih zdravnikov vse življenje čutil posledice tega padca in tega ubitja, a je bil obsojen na 300 kron globe oziroma v slučaju neiztirljivosti na 14 dni zapora. Sodišče je izreklo, da ni imel slabega namena napram Stritarju! — Enakopravnost napram Nemcem in Slovencem nad vse!! ne izda svojih skrivnosti. Šele ob Martinu, ko se bo prekrstil v “vino”, bo imel dovoljenje, vreči tu pa tam kakega sitneža, ki bo vesel vzkliknil: “Ne boš me, pa me ne boš!” Kupci za vino se vkljub dobri letini pridno o-glašajo. PRIMORSKO. —- Slovenski srednješolci v Trstu. Nad 300 slovenskih dijakov obiskuje letos srednje šole v Trstu. — Slovenska šola v Korminu ob italijanski meji na Goriškem je že o-tvorjena. Obiskuje jo okrog 40 otrok. — Glasbeno društvo se je ustanovilo v Trstu. Namestnija je že potrdila pravila. — Tabor na šempaskem polju, na Veliki Otavi, so priredili dne 18. okt. goriški Slovenci. Tabor je bil namenjen proslavi spomina na onega, ki se je vršil pred štiridesetimi leti na istem prostoru in nadalje v proslavo umrlega vodje goriških Slovencev dr. Lavriča. Govorilo se je o splošno narodnih, političnih in gospodarskih zadevah. Na tabor je prihitelo mnogo dru štev z zastavami. — Umrl je uradnik tržaške podružnice banke “Union” g. Gvidon Mohorčič, star 31 let. —• Poizkusen samoumor. V Trstu se je zabodel 24 let stari trgovski potnik Rudolf Šašelj. Zdravnik mu je rešil življenje. — Gorica, 19. okt. Hudo sušo imamo na Goriškem. Okrog Tržiča so usahnile vse stoječe in tekoče vode ter studenci. Soča je na Furlanskem po polnoma suha. Suša je tako huda, da so se posušila tudi vsa močvirja, — Umrl je v Gorici najstarejši av strijski odvetnik dr. pl. Bizzarro. Dosegel je lepo starost 96 let. — Sinica v osirju. Minoli mesec se je dogodil v Št. J. na Dolenjskem sle deči zanimivi slučaj: Na oboju pri svi slih tik slamnate strehe so si bile napravile ose kakor drobna buča velik osir, kjer so bile varne s svojo zalego pred vremenskimi neprilikami. Osir, podoben sivemu klobuku, pa je začel živo zanimati sinico, ki je pobirala po bližnjem drevju škodljivi mrčes. Hajdi nad čudno prikazen! Po bliskovo se je zakropila sinica v osir, da je kar ovoj v plahticah frčal po zraku. To pa je bilo osam vendar preveč, vse razdražene jo usmode na piano, potem pa kar v sinico. Revica se ni nadejala takega navala, toda naglo je razumela nevarnost, ki ji preti. -Našopirila je torej perje kakor koklja in zletela v gosto vejevje bližnje trte, kjer se je skrila pred ljutimi sovražnicami. — Ose so razdejani osir v treh dneh sko-' ro popolnoma popravile in prenovile, sinica pa jih najbrže ne pride nikdar več dražit. vitje, so bili oproščeni. Tako ščitijo pravico c. kr. državni pravdniki v Avstriji! — Umirovljen je na lastno prošnjo profesor na državni gimnaziji v Celovcu g. Jakob Šket. — Tudi koroškega vina, znanega 'žitarca” je letos precej zrastlo. HRVATSKO. — Listi v Zagrebu. Minulo leto je izhajalo v Zagrebu 105 različnih časopisov med njimi 11 dnevnikov, 75 mesečnikov in tednikov ter 19 časopisov, ki izhajajo ob negotovih časih. — . Izgredi celjskih nemškutarjev proti Slovencem so vzbudili tudi na Hrvaškem veliko ogorčenje. Proti J. Rakuschu, znanemu železninarskemu trgovcu v Celju, priobčujejo hrvaški listi ostre članke in zahtevajo, da izvajajo hrvaški trgovci proti njemu brezobziren bojkot. — “Bis auf Weiteres”. Vojaki, ki so odslužili tretje leto pri topničarjih na trdnjavah v Dalmaciji, morajo služiti še naprej. Prišel je z Dunaja “befel”, da morajo služiti “bis auf Weiteres”. —Iz Sarajeva se listom poroča, da je tam vse pripravljeno za eventualno vojsko; noben častnik, noben vojak ne sme zapustiti svojega polkovnega tabora. Vsak vojak ima 120 patron. Gostilno, ROJAKOM priporočano svojo Phoenix Buffet tjer se toči vedno sveže pivo, žgan}« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. A.n.t. SktofT, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sfcs. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. A. Horwat, Joliet, 111. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda. “Hill Girt Vineyard” uii.-ij, ■ ',y —Zmagali so Slovenci pri obč. volitvah v Rožeku na Koroškem. — “Nemško” mesto Celovec je prepovedalo slovenskim mesarjem in “špe harjem” prodajati v Celovcu na trgu meso in mast. Celovško delavstvo že živahno protestira proti takemu postopanju, ki jemlje delavcem priliko, da si kupijo cenejši košček mesa in Špeha. — Demonstrantje v Celovcu, kateri so polili hiše Mohorjeve družbe s črnilom in razbili napisno tablo neke ši- DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 .............. 50 kron, za 20.50 ............... 100 kron, za 41.00 ............... 200 kron, za 102.50 ............... 500 kron, za 204.50 ............. 1000 kron, za 1018.50 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Dobro vino od 35c do 45c gai., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.»Cal Till! Joliet national Bani RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $ioc,ooo.oa T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. — Ustanovni shod gasilnega društva v Zagorju ob Savi je bil v gostilni gospe Weinbergerjeve. Pristopilo je nad 50 članov. Za načelnika je izvoljen topliški nadučitelj g. Fr. Kozjak. Udeležil se je shoda tudi tajnik zveze, g. Trošt, ki je prigovarjal, naj složno sodelujejo vse stranke. — V združenju je moč. V Savljah (občina Ježica) so koncem minulega leta kmetje ustanovili strojno zadrugo, ki se prav lepo razvija in bo brez dvoma mnogo pripomogla k gmotnemu in socialnemu napredku ondotnega kmečkega ljudstva. Delavcev primanjkuje, da je strah, in kar jih je, so dragi, da je joj'— zato si je treba pomagati s stroji. Saveljska strojna zadruga, kateri pripada že 59 članov, si je na bavila gonilen bencinov motor, ki je zaslužil že 315 K, dalje slamoreznico in v kratkem si naroči še mlatilnico. — “Venček narodnih pesmi” za me šan zbor (tretji zvezek) je priredil in v lastni založbi izdal g. Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Venček obsega sedem pristnih belokranjskih na rodnih pesmic. — “Pesmarica” “Glasbene Matice”. Da se ustreže mnogobrojnim povpraševanjem in naročilom, dala je “Glasbena Matica” zopet ponatisniti svojo “Pesmarico”, ki jo je svoj čas uredil Josip Čerin. — “Kranjska hranilnica.” Po Ljubljani krožijo govorice, da je ravnateljstvo “Kranjske hranilnice” imelo sejo, v kateri je sklenilo, da se odslej iz hra-nilničnega čistega dobička sploh ne bo ničesar več dalo v slovenske namene. — Zopet moža zapustila. Od sv. Križa pri novem pokopališču se poro ča, da se je ženi vrtnarja Luke Tomši — Narodna veletrgovina za špecerijsko blago z glavnim skladščem v Celju se bode ustanovila v kratkem času. Vršijo se že predpriprave. To bo najboljši odgovor na zagrizenost nemškutarskih veletržcev. Izid razprave proti nemškim raz- • grajačem v Mariboru. Iz Maribora, ] 16. okt. Obsojeni so bili Alojz Sko- j; liber na dva in pol meseca ječe s po- 1 ; stom vsak teden; Paul Šalamon, na 6 : tedensko ječo s postom vsak teden; Jožef Sterniša, na 1 mesečno ječo s po- : .Jg stom vsak teden; Fr. Nerath na 1 me-j; sečno ječo s postom vsak teden; Karl Cerveny na 1 mesečno ječo s postom vsak teden. Vsi ti so obsojeni na povrnitev škode, ki znaša 859 K. Fr. Jamernegg (predtelovadec nemškega ‘Turnvereina”) je obsojen na 1 teden zapora in povrnitev škode Ljudski posojilnici v znesku 50 K. Sodba se je izrekla danes opoldan. Ta obsodba je precej hud memento mariborskim nem škutarjem. • Nemci groze z bojkotom. Celjska “Deutsche Wacht” širokoustno poroča, da je neka graška tovarna odpustila 61 slovenskih delavcev. Na Gorenjem Štajerskem in Solnogra-škem da hočejo krošnjarjem županski uradi delati sitnosti pri izdaji kroš-njarskih knjižic. — Pes preprečil velik požar. Iz Št. lija poročajo: V bližini Št. lija je pes veleposestnika Evalda Hempela po noči nakrat pričel praskati na vrata svojega gospodarja. Pes je praskal toliko časa, da se je gospodar vzbudil in šel pogledat, kaj je. Nakrat je začutil duh po dimu in res je opazil, da se kadi iz hleva. Takoj je poklical pomoč, ki je pravočasno preprečila velik požar. —Premeba posesti. Hrv. slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo v Zagrebu je kupila v Sovodnji pri Celju veleposestvo g. Žimnjaka z vilo in gospodarskimi poslopji vred za 104,Ooo K. Kakor izvemo, bo banka posestvo razparcelirala in prodala. —• “Že čriček prepeva, ne morem več spat”, je donelo začetkom oktobra po lepih štajerskih vinorodnih krajih. Tisti letni čas, ki se ga veseli vse, mlado in staro, bolno in zdravo, tisti čas se je pokazal v vsem svojem sijaju. Od gore do gore so odmevale pesmi in pokali topiči in slovenjegoriškemu vinogradniku se je topilo srce veselja nad sladko kapljico. Ob nedeljah so se velike gruče ljudi hodile v vinograde metat s “starim” in vpraševat novega, kdaj jih bo že vrgel. Toda on PRESELITEV! aTTa iTTi aHTa aHTa aHTa ¿UTa FRANK SAKSER|C0. “GLAS NARODA” Se nahaja od sedaj naprej v LASTNI HIŠI 82 Cortland Street NEW YORK To je tik Pennsylvatiije železnice, postaja Cort* lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice fin fjn" fm fm iStuS'.vSv. :s.vîjvt 5 .vSv. a.vSv. a.v-Si .v-iT-, »s* wuswmmc. j- mo9emi»a m» Amerik anski Sloveneo Ustanovi jen L HIM. •Prvi, največji ih nijcenejši. slavenska-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote Izdaja ga vsaki petek stumsra-Ai________ Naročnina za Združese države le proti predplači $1.00 «a leto; za Evropo proti predplači (s.oo na leto. popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na < AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. {Tiskarna telefon Chieago in N. W. 5og Uredništva telefona Chi. 1541- Pri spremembi hivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov, Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. Vera je, ki nas ob krsti očetovi spominja na molitev, katera je močnejša nego smrt, na ono molitev, ki oživlja ljubezen med živimi in mrtvimi. Vera, mati nam vsem, podaja roko onim, ki še vzdihujejo na zemlji in se še niso preselili v nebeško slavo. Osr-či vse in jim obriše vsem solze — saj onstran groba ne bo ne joku ne solza. GOVOR, ki ga je imel na X. gl. zborovanju K. S. K. Jednote dr. Ivan Schwegel, avstrijski podkonzul. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, Ill- Advertising rates sent on application. t TRADES ÍÍ^ÍS'l COUNCIL) CERKVENI KOLEDAR. 8, nov. Nedelja Bogomir, škof. 9. it Pondeljek' Božidar, m. 10. k Torek Andrej. H. tt Sreda Martin, škof. 12. tt Četrtek Varstvo D. M. 13. tt Petek Stanislav Kostka 14. a Sobota Serapion, muč. VERA, NAŠA EDINA TOLAŽNICA NA GROBEH. (Za vernedušni mesec). Dragi prijatelji in rojaki! Nikarte se bati, da boste morali sedaj poslušati grmeč govor, podoben pokom iz g0vi smrtni postelji. Poslal je po svo- sorodni otroci velike majke Slavije prihod nove ia slavne bodočnosti. U-pajmo, da najde veliki trenotek našo avstrijsko vlado pripravljeno m da politika pravičnosti in jednakih pravic vsem usposobi Slovence in Hrvate, da osvobojeni zastavijo težo svojih narodnih sil v bodočo zgodovino balkanskega polotoka, v korist in slavo habsburške rodovine in Avstrije, kakor .tudi v korist pravičnim narodnim težnjam Jugoslovanov. Edinole ti so, na katere se more naslanjati iztočna politika naše monarhije. Dostikrat se spominjam slike, ki je isela v hiši mojega očeta, ko sem bil deček v vasi Gorje pri Bledu. Predstavljala je kralja Svatopluka na nje- brzostrelnega topa. Ne počutim se je s;lle ¡n j;m vročil butaro palic, rekoč dobro, zato bom kratek in potem vas llaj poskušajo in jih zlomijo. Pa poprosim dovoljenja, da se zarana u-maknem od te gostije. Prav srečen sem bil zares, da sem j ni se jim posrečilo. Potem je razvezal butaro in jim vročil palice posamezno, in lahko so jih prelomili. Kar smel prisostvovati X. glavnemu zbo-1 je hotel umirajoči kralj povedati, je rovanju K. S. K. J. in osobito, da sem tole, ki velja za vas, kakor za vsak imel čast nastopiti včeraj kot boter ; narod: Ce držite skup, je ni tako krep-pri blagoslovljenju prapora vaše jed- : sile, ¿a bi vam mogla škoditi; če note in danes se vam pridružiti pri tej greste narazen, boste poraženi in la-veleradostni gostiji. Ko sem vas vi-1 bek plen svojim nasprotnikom. O da del zadnjikrat, je bilo pred šestimi leti bi se ta resnica vtisnila v vas z vso v Chicagi. Od tistega časa sem o-! sv0j0 sii0, in o da bi naš narod stal pravljal svojo konzulsko službo v zjedinjen tako v tej deželi kakor z va-Pittsburgu, v Švici, Južni Afriki in na širni sorodniki doma! Potem vas bo-Turškem. Šele pred nekaj meseci je ¿0 čislali ameriški politiki, ker bodo bilo, da so me poslali nazaj v to deželo, vedeli, da vaš glas ni razpršen, nego v New York, toda že sem imel pri-! gre bot celota k eni ali drugi stranki, ložnost obiskati vaše naselbine v rudo- Potem ne bodo samo aldermani, tem-nosni Minnesoti in ob Gorenjem jeze- Več župani in predsedniki bodo priha ru; in reči moram, da je napravilo jab na vaša zborovanja in se vam kla prav mogočen vtis name nele splošno njali in vas vabili, da se podržavljani-blagostanje med mojimi rojaki, mar- ^ če ne boste močni, vas bodo za-več tudi veliko čislanje, v katerem jih smehovali in psovali. Ne želim biti imajo njihovi delodajalci in sosedje | nevljuden proti državljanstvu, katere stičnega reda, ki omogočoje, da se do- j Porok je na Angleškem čimdalje poludne poročiš in popoludne razporo- manj, in krive so baje “sufragetke”, ki čiš; ki.proizvftja.take nravne topoglav-' zahtevajo za ženske prav enakih prače'^¿<1 bogatine», kakor je Harry vič z moškimi. Thaw iz Pittsburga; ki omogoča, da ' —*------—- tak poštenjakovič kakor je Frank Zotti ^ Detektivi stražijo Lincoln avenue v uzma vaš denar in potem uide kazni:pjttsburgu, kjer se prikazuje neki skratka, družaben red, ki daje več ti- j “pasjj strah”. Poročali so, da se jim stim, kateri že imajo vse, in odvzema je za♦<»» »o»! del, in tistim, ki jih morda ne bom več srečal; onim, ki se povrnejo nazaj v staro domovino, kjer naj uče naš narod vsega dobrega, naučenega v drugih deželah, in onim, ki ostanejo tukaj, kjer naj v ugodnejših razmerah vedno ohranijo zvestobo dobrim načelom in običajem svoje stare domovine in nikar ne pozabijo drage grude, ki je bila stoletja rojstni kraj in je sedaj počivališče njihovih prednikov. Bog vas blagoslovi vse, kamorkoli ras žene usoda! V Njem vaša jednota procvicaj in uspevaj! Živela K. S. K. J.! PRISELJEVANJE IN IZSELJEVANJE. Število priseljencev je bilo za 60,456 manjše v septembru 1908, nego je bilo meseca septembra 1907. Prvih devet mesecev tega leta je bila izguba 752,-367. Samo maja meseca je znašala 148,569, in odstotek izgube v maju je bil mnogo večji nego v septembru. Znamenito je tudi, da je kazal september večje število nego julij ali avgust. Zadnje leto je znašalo število priseljencev: meseca julija 97,132; avgusta 98,825; septembra 98,694. Letos pa: julija meseca 27,570; avgusta 27,782; septembra 38,238. Da pomenja za znamek za september obnovitev priseljevanja, ne moremo trditi, ampak nad krilil ga je letos samo mesec april, in ta mesec je navadno velik glede priseljevanja; številke so se znižale od 145,256 leta 1907. na 41,274 leta 1908. Med razpredelnicami za september je tudi ena, ki kaže pomnožitev ali zmanjšanje prebivalstva po priselitvi ali izselitvi za mesec julij po narodnostih. Tujci izseljenci so presegali tujce priseljence za 28,724 proti 27,570. Večja razlika je bila za tujce razvrščene kot nepriseljence in neizseljence, in število tujcev, ki so zapustili deželo, je presegalo one, ki so prišli vanjo, za 12,340. To je značilno za vse mesece pred julijem, in prav očividno v New Yorku. To veliko mesto je začelo zadnji čas zaostajati glede prebivalstva, kar se je pokazalo pri vpisovanju volivcev. Izgubilo je nele mnogo priseljencev, ki so dospeli malo pred začetkom zadnje panike, temveč tudi dru ge, ki so dovolj dolgo živeli tamkaj, da so se usposobili za volitev. Ampak dvomiti ni, da se bo po drugi preskuš-nji starega sveta večina “beguncev' spomnila višjih plač in boljšega življenja v tej deželi z obžalovanjem ter da bodo razpredelnice priseljevanja in izseljevanja kazale učinek v velikem presežku prihodnikov nad odhodniki. Julija meseca so bile največje izgube na priseljencih iz Avstro-Ogrske in Italije, ki so zapuščali deželo v mnogo večjih številih, nego so dohajali. Velika Britanija, Rusija in Kanada so doposlale znatno več ljudi, nego so jih prejele nazaj. RUMAGE SALE DNE 10. IN 11. nov. na 611 Cass St., Joliet, III. HONEST JOHN HORSERADISH dobite pri mesarjih in grocerjib, POTREBUJEMO ORGANISTA » Cerkvenika. Ponudbe se naj poEfe-jo na: Rev. J. Plevnik, 10th St., Wttt kegan, lil. NA PRODAJ LOTE OKOLI POBJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iTri N. Broadway, Joliet, 111. NA PRODAJ TAKOJ MLEKARSW voz s konjem vred, oziroma tudi stanovanje in štala, z mlekarskim pt-sodjem. Več se izve pri lastnlhii, 509 Summit st., Joliet, 111. KJE JE JOS. BEZEK, DOMA « Semiča na Dolenjskem. Pred nekaj leti je bil na Ely, Minn. Radi nih zadev se naj pismeno zlasi Amerikanski Slovenec, Joliet. Srbski poslanik v Carigradu, Nena-dovič, izjavlja po nekem časnikarju, j da bi bila vojska z Avstrijo za Srbijo velika nesreča. To spoznavajo tudi■ v Belgradu. Posebno trgovci in kme- ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE- LETINA VELIKA. tje so zadovoljni, da se je večina skupščine izrekla proti vojski Po 30 letih—hudodelec. V trimečno ječo je bil obsojen dunajski 541etni višji poštni kontrolor Jožef Stroemer, ki je služil že 30 let pri pošti. Po 30 letih je pa pričel poneverjati in je poneveril nad 3000 kron. Stroemer je imel letne plače 36oo K, 1200 pa akti-vitetne doklade. Za ljudsko izobraževalne namene je zapustil v Stockholmu umrli švedski veletržec Sunnerdahl nad 5 miljonov kron. Naročil je, da se iz tega denarja ustanovijo po deželi šolske kolonije, v katerih bi se naj otroci izobraževali v kmetijstvu in drugih praktičnih poklicih. Zveza poljedelskih zadrug na Nemškem slavi letos svojo 25 letnico. V teh 25 letih je zveza čudovitp narasla in se okrepila. Vstanovljena je bila 1883. 1. ter je štela takrat 9 društev in 238 zadrug z 10,000 članov. Danes šteje centralna zveza 41 zvez za revizijo, 4000 osrednjih zadrug in 18,000 navadnih zadrug. Število članov znaša 1,600,000, skupni promet je znašal 1907. 1. 6.014 milijonov kron. Prestop v katoliško cerkev. Veliko pozornost v ruskih dvornih krogih je vzbudil knez Konstantin Beloserski, ki je te dni prestopil iz pravoslavne v katoliško cerkev. Knez Beloserski je bil čez 25 let generalni adjutant in povsod priljubljen. Bil je oženjen s sestro znanega generala Skobeleva. Lek proti koleri. Prof. Kolle, ravnatelj zavoda za preiskovanje kužnih bolezni v Bernu (v Švici) je naznanil, da je delal v tem zavodu na živalih poskuse s serumom proti koleri. Poskusi so se dobro sponesli. V Petro gradu bodo poskušali novi lek. Profesor Kolle pripravlja poročilo o svojih skušnjah in poskusih. in Carigrada na jugu čutijo vsi tesno-1 voljstvo našega sedanjega materijali- Na temelju sedanjih cen za razne farmarske pridelke bo letošnja letina ameriških farmarjev presegala v vrednosti lansko letino za $800,000,0o0. To je skoro jednako $lo za vsakega prebivalca Združenih držav. Letina v celoti ni mnogo, če je, večja nego je bila lanska. Razliko v vrednosti je pripisovati povikšanju v cenah. Z drugimi besedami, použivalec plačuje mnogo več danes za isto stvar, nego je plačeval pred nekaj leti. Uradne cenitve pred letom dni so stavile vrednost vseh ameriških farm na $28,000,000,000. Pridelki teh farm v štirih letih so jednaki vrednosti samih farm. To ni čezmerno vzratno plačilo. Trust za jeklo pridobiva na debelo v dobrih časih svoto, jednako dobri tretjini njegove skupne kapitalizacije, dasi je ta videti ogromna. Pennsylvania železnica je pridobila lani svoto, skoro natanko jednako četrtini njenih raz posojenih bondov in glavnice. Iz tega je razvidno, da farmarji ne dobivajo več, nego svoj pošten delež, čeprav je skupni dobiček videti ogromen do vrtoglavega razmerja. Saj pa farmar tudi v resnici sam prideluje svoje bogastvo, dočim mnoga druga podjetja zajemajo svoj dobiček iz bogastva, katero proizvajajo drugi. Ravnatelj cirkusa morilec. Pred letom je bil v dosmrtno ječo v Monako-vem obsojen ravnatelj cirkusa Niedermayer, ker je umoril bogatega trgovca Hentschela, ga oropal, truplo pa zagrebel v cirkusu. Sedaj se bo proti Niedermayerju zopet vršila obravnava radi umora. Dognali so, da je Niedermayer pred desetimi leti umoril dve artistinji, ki sta nastopali v njegovem cirkusu. Išče se sposoben mož za knjigovodstvo, ki je zmožen slovenskega in angleškega jezika tudi v pisavi. Več pove: Amerikanski Slovenec, Joliet. Dvoumno. “Vaš rajni soprog je postal žrtev poklica!” je zdravnik tolažil vdovo po rajnem soprogu. “Svojega poklica ali vašega, gospod doktor?” vprašala je nesrečna žena. — Kadar potrebujete ‘zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim Lhko govorite v slovenskem jeziku. In to ie? Dt Stnizinskv. N Chicago St kanski Slovenec, Joliet, 111. Svalčice “šport” zmagujejo na polju tobakarstva, da bi tako zmagoslavje zaslužila kakšna boljša stvar. V zadnjem polletju se jih je porabilo nad dve milijardi. Pa ne le v Avstro-Ogr-ski, marveč tudi na Nemškem so te vrste cigaret od dne do dne priljubljenejše. Nemci so jih pokadili leta 1907. okoli 250 milijonov kosov, za 7o milijonov "več, nego leta 19o6. Na Nemškem, kjer ni tobačnega monopola, dela avstrijski tobak sploh občutno konkurenco domačim tobačnim izdelkom, in sicer pač zato, ker je avstrijski tobak boljši in so avstrijski tobačni izdelki vobče cenejši od nemških. cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopB sovanja. Pojasnila se dajejo sn-stonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio. 6rux O. W. Brown, preda Bobt. P 110ner,podpre W. G. Wilcox, kasir. Citizens’ National M. Kapital 8100,000.00. BARBER UILD1NG. OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meaeca januarja in jnlija. Za vsako vsoto, U je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dam vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, Id jo bila uložena Sest mesecev. Ta banka je odprla od 9. ure ajn-r#: pa do 4. ure pop. Ustanovljena 1871. Of Joliet. Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? GotovoI V mesnici J. & L Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj m ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113 E. Wund erlich Granite Co. 804-806-808 N. Hickory St Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov Na Srbskem se je osnoval Narodni revolucionarni odbor, ki je organiziral dozdaj sledeče prostovoljske čete: “Le gijo smrti”, “legijo silnih”, “legijo O-biličev”, “legijo tisočev”, “legijo brez-smrtnikov”, “makedonsko legijo”, “legijo kneza Mihajla”, “črnogorsko legijo”. Če pride do vojske z Avstrijo, se osnuje iz teh legij brigada, kateri bi poveljeval višji častnik. Kdaj bodo revolucionarne čete začele delovati po Stari Srbiji, Makedoniji in Bosni, se seveda ne ve, ker se vrši vse kolikor mogoče tajno. Samostojne čete bodo seveda delovale bolj z bombami in dinamitom kakor s puško. Kako je nastala beseda “bojkot”. Pred 30 leti je bil upravnik nekega lorda na Angleškem neki Boycott. S svojo silovitostjo in nepoštenjem se je ljudem tako zameril, da so sklenili nobene reči kupiti od njega in mu tudi nič prodati. Boycott se je moral končno izseliti. Od takrat velja za slično postopanje ljudstva besedica “bojkotirati”. Velika Pratika (Blaznikova) po lOc. Pošljemo prosto poštnine. Denar se naj pošlje v znamkah po lOc. Ameri- 1-4 ¡2; S o Ph ae N-< PP O PP O 523 m !2¡ üG ◄ Ph n popravljalec čevljev. VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife). ROCKDALE, ILLINOIS. MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna. DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen Ave., slovenska gostilna. SOUTH CHICAGO. ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenbap Ave. Salun in prodaja šifkart. PITTSBURG, PA. NOLLE C., 5170 Butler St., ameriilti hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St. Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih od-nakov (badges), regalij, kap, baader n zastav. Velika zaloga vseh po-rebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete aj za društvo. Pišite slovensko. Kn-ilog na zahte.anje zastoni. ViV.%V.,.V,,.V.V.,.V.,.V.VAW Stassen & strnil g- S. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. Í JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemijiš< v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pr ti ognju, nevihti ali drugi p škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v not: sko su oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Kako so Jemačev oče ve čeijokuhali. Spisal Iv. Baloh. Jernač in Jcvnačevka sta se zelo rada imela. Stara sta že bila, pa mladostna ljubezen med njima še ni minula. Bog jima ni dal otrok. Sama sta živela v hiši že dolgih štirideset let. Kmetija je bila lepa, a ker obširnega polja sama nista mogla obdelavati, sta dala skoro vse v najem. Ohranila sta lc toliko, kar je bilo nujno za dom potrebno. Hlevi so bili lepi pri hiši, a v njih je stala le ena žival, edina krava; imela sta jo, da ni bilo treba mleka, ki sc vsak dan rabi, kupovati. Posli ¿o bili tako dragi, da bi se jima obdelovanje polja ne splačalo, pa tudi človeka nista hotela imeti pod streho, ki bi jima kalil veselje in hišni mir, ter ju ^.pravljal v jezo in nevoljo. Srečna sta bila, in nobena stvar ni kalila njunega veselja. V celih štiridesetih letih ni bilo niti edenkrat, da bi se sporekla. On je bil zadovoljen ž njo, in ona ž njim. Povsod po vasi so jima to hišno srečo zavidali, in marsikateri mož je očital svoji ženi, da bi bila taka, kot Jernačevka, pa bi bil mir pri hiši, in marsikatera žena je očitala svojemu možu, da bi bil tako trezen, kot Jernač, pa bi bilo vsega dosti pod streho. Torej ljubila sta se Jernač in Jernačevka. Pa vendar je prišlo nekaj, kar je za nekaj časa skalilo njuno veselje, zagrenilo zakonsko življenje in zmanjšalo medsebojno ljubezen. Bližal se je semenj sv. Antona. On in ona sta sedela doma pri večerji. Jer-načevka je znala tako dobro kavo skuhati, da je Jernač ni mogel nikoli dosti prehvaliti. Ko sta odvečerjala, sta navadno molila sv. rožni venec in potem zgodaj šla k počitku. Navadno sta v molitvi se vrstila; ko so pa prišle knjige družbe sv. Mohorja, je pa bral on navadno zvečer naprej, ona pa je pletla nogavice in poslušala. Nocoj je pa Jernač odložil knjige in rekel Neži — tako je bilo ženi ime — takole: “Veš kaj, Neža, v četrtek bo semenj, eno svinjo bom kupil. Svinjak stoji prazen že toliko let. Zabela je draga, mesa potrebujemo za praznike, ti si še trdna, boš lahko sama opravila, da ne bo treba dekle jemati.” “I kaj ti je pa v glavo padlo” — je djala ona in ga čudno pogledala izpod čela. Poznala ga je, da je odkritosrčen in da ne stori nobene reči, ne da bi za svet vprašal svoje boljše polovice. Ljudje so sicer govorili, da je pri hiši pravzaprav Jernačevka za gospodarja, ona je pa trdila, da ga ni boljšega in bolj miroljubnega moža pod zvonom sv. Marjete, kot je njen Blaž. Zdaj pa naenkrat taka sprememba! Sicer še ni bila stvar odločena, ali vendar je moral to misel že dolgo v glavi nositi, predno jo je izdal, ker je tako odločno govoril. “Ne boš je, ne” — je rekla kratko in tudi odločno Neža. “Toliko let smo brez prašičev, zdaj bi jih pa naenkrat potrebovali. Jaz se že ne bom ukvarjala ž njimi; stara sem in bolehna, kdo pa bo na polje hodil, kdo vsak dan zanje posebej v kotlu kuhal, in če zbo-le, kdo bo sitnosti imel. Kar kratko ti povem, da tega že ne trpim, dokler bom jaz pri hiši.” Tako je rekla Jernačevka in z nogo udarila ob tla. Bolele so te odločne besede Jernača. še bolj je bil prepričan, da njegova pri hiši res nikoli ne velja. Stokrat so mu že očitali njegovi prijatelji, s katerimi je sicer malo in redko občeval, da je neumen, ker se da od ženske vladati, pa vselej se je tolažil, da je boljše imeti mir, kot pa prepir pri hiši. Danes so ga pa te besede boljše polovice res razdražile. Kdo je pravzaprav gospodar? Čegavo je bilo vse? Nič ni k hiši prinesla! Ali sem res le za hlapca pri posestvu? Ali moja res nikoli veljati ne sme? — to ,so bile misli in vprašanja, ki so razburjale njegovo sicer tako krotko srce! Jernač se ni hotel nocoj prepirati s svojo ženo, vzel je klobuk in šel k počitku gori v podstrešje. Zaspati pa ni mogel. Še v polsnu je trdno sklenil, da se nikakor ne vda, naj velja kar hoče. Pa tudi ona je spodaj .v sobi trdno sklenila, da nikakor ne odneha. Minula je noč. Drugo jutro sta opravljala po navadi vsak svoje delo. On je šel v hlev, ona pa v kuhinjo. Jed je bila že na mizi, Jernač je hitro pojedel in zopet šel gori v svojo sobo. Navadnd je bil cet dopoldan spodaj in imel zdaj s to, zdaj z ono rečjo opraviti; danes je pa pazil, da je prišel kolikor mogoče malo v obližje svoje zakonske polovice. Bližalo se je poldne. Navadno sta jedla skupaj. Danes je pa jedel on v sobi, ona pa v kuhinji. Ko je pa poju-žinal, je prišla Neža v sobo., da bi posodo odnesla. In tedaj je vprašala njega: “No, kako misliš sedaj; ali boš kupil, ali ne?” —■' Ja, bom kupil, pa nalašč bom kupil, veš,” je dejal odločno Blaž. Pa daj,’ je rekla ona, “jaz jih pa ne bom redila, da veš, grem rajši proč, ti svojeglavnež ti.” In okrenita se je in odnesla posodo v kuhinjo, Le pojdi” —je zaklical za njo Blaž, “kamor hočeš.” Hitro je Jernač spregovoril te besede, hitro, nepremišljeno. Žal mu je bilo, da jih ni mogel nazaj vzeti, pa prav je, si je mislil, sem ji vsaj enkrat povedal, kar ji gre. Prižgal je svoj vivček, vzel v roke star časopis in bral. Jernačevka pa ni preslišala Blaževih besedij. Postavila je posodo jezno na ognjišče, obrnila se in odšla v kaščo, kjer je imela svojo skrinjo. Hitro je pobrala ven svojo nedeljsko obleko in nekaj perila. Vse skupaj je nesla notri v sobo in rekla na glas: “No, če je tako, pa naj bo, boš pa sam v hiši.”— Rad bi bil Blaž besedo* preklical — pa ni šlo z jezika. Gledal je izpod čela po strani svojo Nežo, videl, kako zavija svojo obleko- v veliko ruto, videl, kako si je s predpasnikom obrisala solzo iz očij, pa nič ni hotel in ni mogel reči. Ko je vse skupaj spravila, je djala zavoj pod pazduho, se okre-nila, vrata zaloputnila — in šla. Nič ni rekla za slovo. Blaž je odložil časopis in mirno gledal pred se. To je bil prvi grenak trenotek v njegovem zakonskem življenju. Kaj sedaj? — To se je vprašal Blaž. E, bo že kako — se je tolažil. Sam bom molzel, sam kuhal in sam gospodaril. Sicer bo pa kmalu nazaj prišla. Saj vem, kam je šla; tje doli na konec vasi k svoji prijateljici, ki ji potuho daje, k vdovi Urši. Dolg je bil ta popoldan Blažu. Česar se je lotil, nič ni hotelo iti izpod rok; vedno je b'l zamišljen in raztresen. Nemirno je hodil gori in doli po sobi, zdaj krog hiše, zdaj po dvorišču. Zdelo se mu je, da nekoga pri hiši manjka in da on nekoga išče. Dan se je nagnil. Treba bo skuhati večerjo — tako si je mislil Jernač. Navadno sta vsaki večer pila kavo in Blaž se je tolažil, da bo kavo že skuhal. Šel je v kuhinjo in v omari vse preiskal, kje je posoda za kavo. Posodo je našel, pa je bila prazna. Torej bo treba iti v prodajalnico. Nerad je šel, saj ni šel skoro nikoli. Vzel je suknjo in klobuk in jo vrezal proti Berdavsu. Tam v prodajalni je bilo že nekaj ljudij, ki so kupovali različne reči. Prišel je neki otrok in kupil du-haua za starega očeta. Ko je Jernač videl duhan, je mislil, da je kava in je dejal: “Pa še meni za deset krajcarjev.” In prodajalka mu je dala črnega duhana. “Pa še sladkorja za deset.” — Prodajalka mu je dala še sladkorja, Jernač je pomašil vse v žep in šel. Med vrati ga je srečal stari krovec Peter, s katerim že od nekdaj nista bila prijatelja in ga nahrulil: “No, Blaž, kaj pa ti tukaj delaš? Ali ti je stara ušla, ali kaj?” Kar zabodle in razjarile so Blaža te besede. Grdo ga je pogledal, vrata zaprl in šel. Pa je le dobil, kar je hotel. Hitro je šel domov. Ves zadovoljen je postavil piskerček k ognju, nalil vode in stresel notri žličico duhana, ali kakor je mislil, kave. Kmalu je lepo vrelo. Ko je že dobro vrelo, je pristavil še mleko in v sobi pripravil skle dico, da bi večerjal. Vse je bilo gotovo. Nesel je zadovoljen v sobo in vesel, da si je znal sam pripraviti večerjo brez Neže. Nalil je v skledico “kave” in mleka in dodal precej sladkorja. Nalašč je navrgel še en košček, da bi bil sladkeji. Blaž je poskusil, pa kava mu ni bila všeč. Premalo sladkorja je, se je tolažil Blaž in vrgel v skledo cel kos sladkorja. Spet je pokusil — pa spet mu ni ugajalo. Premalo je kave, je dejal, — in dal je notri še kave in še sladkorja. “Ti spak ti, da nočeš biti sladak,”—• tako je dejal Blaž in vrgel notri še ves sladkor, kar ga je kupil. Ni mu dišalo. Spoznal je, da ni za kuharja. Nejevoljen je vse skupaj pustil in odnesel na ognjišče. Slabe volje je šel k počitku—prvikrat sam pod streho v zakonskem življenju. Žal mu je bilo, da je tako robato odgovoril Neži, pa zdaj se ni dalo več poravnati. Zjutraj je zgodaj vstal in — nič ni kuhal. Použil je kos kruha in dosti mu je bilo. Petelin se je že oglasil na dvorišču in skupaj zbiral svojo zvesto četo. Blaž bi jim rad dal piče. Šel je v kaščo, pa je bila zaprta. Gotovo je v naglici ključ seboj vzela. Kaj sedaj? — Kuretina tako brez hrane ne more biti. In padla mu je dobra misel v glavo. Stopil je k sosedu in tam poprosil pastarico Katro, naj stopi hitro doli k Urši na konci vasi pa naj reče materi, da naj dajo ključ od kašče, ker je kuretina lačna. Dekle je steklo. Dolga je bila tudi Neži. Sicer sta se zvečer dolgo z Uršo pogovarjali, pa nazadnje je Neža le spoznala, da se je prenaglila. Dekle je stopilo v hišo in povedalo, kar ji je bilo naročeno. Dobro se je to Neži zdelo. “Kar pojdi,” je rekla dekletu, “bom že sama prinesla” — je rekla Neža in iskala ključ po svojem žepu. “Veš kaj, Urša, kar nazaj bom šla,” je rekla Neža, “drugače bo vse narobe doma.” “Prav imaš,” je odgovorila Urša, “saj sem tudi jaz že tako mislila, saj veš, da brez tebe biti ne more.” In Neža je spravila zopet svoje stva ri skupaj in šla proti domu. Nesla je v kaščo nazaj svoje stvari, potresla ku-retini in šla v kuhinjo pripravljat ju-žino. Blaž pa je zopet sedel v sobi, vlekel vivček in bral časopis. Vedel je, da je že ona doma in silno dobro se mu je zdelo. Neža je pa tudi videla, kako je Blaž večerjo kuhal, odprla in poduhala je tudi v papir, v katerem je bila “kava” zavita in pokusila je-tudi, kaj je skuhal njen Blaž. Silno se je smejala in mu privoščita. Bila je ura poldne. Postavila je, ko je šel Blaž malo iz hiše, pa mizo-okusne žganjce. Kako lepo se je kadilo iz njih in kako okusni so bili, kakor jih je znala samo Neža pripraviti. Zopet sta jedla vsak zase, ona v kuhinji, on pa v sobi. Po južini je šel on gori v podstrešje, ona pa v sobo plest nogavice. Prišel je večer. Moliti bi imela sv. rožni venec. Prvič sta, bila skupaj v sobi po preteku enega dneva. On je pokleknil pri mizi na tla, ona pa pri peči. Nobeden ni hotel pričeti spočetka; tedaj pa reče ona: “No, ali boš ti?”' In on je djal: “Pa ti daj.” In molila je ona naprej in on je lepo odgovarjal. Po molitvi sta šla zopet k počitku, kakor prejšnji dan. Drugo jutro pa sta se jima razvezala jezika. In ona je povedala vse njemu in on vse ujej. Zopet sta bila prijatelja. Rada bi bila ona očitala njemu, da mu je prav, ker je tako “kavo” jedel, pa mu ni hotela. Blaža je bilo sram in bal se je, da se ne bi zvedelo po vasi; In obljubil je njej, da na semenj ne bode šel, in ona je obljubila njemu, da ne bo nikomur povedala, da je Blaž mesto kave skuhal duhana. In zopet se je mir vlegel nad Jerna-čevo hišo in Blaž in Neža sta bila prijatelja, kot na dan svoje poroke. \,.V.V,V.V.V.V.VAV.VW.V. I KOLERA. £ j ¡¡« Črtica. Spisal Ivo Česnik. *« www/ww/Avwmvvwrt Tisti večer je gnal Lovro vesel Svojo čredo domov. Ovce so bleketale in zvonci so odmevali po dolinici. Hladeč veter je pihljal od gozda, kjer je drevje ozelenelo v toplih pomladnih dneh. In slavci so prepevali sleherno jutro in cvetke so lezle iz tal ob božajočih dihih, samo ena pesem je donela v naravi. pesem o vstajenju. “Dober večer, Lovro! Kje si pa pustil mojega Miho?” “Prižene za mano. Le potrpi malo! Kod si brala drva?” “Stari Vrhovec mi je ukazal, naj porebkam gori v Poljanah. Vedno potrebujem; saj veš, kako je, berači smo, odkar je umrl on.” Zalajal je pes na ovce, ki so se ustavljale ob potu in trgale mlado travo. Začul se je rog med nizkimi grički in bingljanje kravjih zvoncev. “Zdaj žene domov tvoj Mihec. Ali čuješ, Pepca, kako poje. Lahko si vesela takega fanta. Šele dvanajst let je star in tako brihten je in priden. Jaz pa nimam sreče, brez potomstva umrem. Ali ni to hudo?” Za hip se je Lovro užalostil, čelo mu je postalo mračno. “Zakaj nisi vzel mene? Saj veš, kako sem te imela rada.” “Saj sem te imel rad tudi jaz. A oče mi je prigovarjal, naj si poiščem žene pri Gorjancih kot je delal on in njegovi dedje. Slušal sem in dobil Nežo. Rad jo imam in dobra ženica je, ali otrok nimava. Včasih molim za to milost, a Bog že ve, kaj zaslužim in kaj ne.” Prišla sta do vasi in se ločila. Lov-ro je gnal ovce gospodarjem na dom, Pepa je krenila v svojo osamljeno bajto. V dolenjem koncu vasi so se zbirali ljudje v gruče in si prestrašeni šepetali: “Bog se usmili! Po vsej dolini razsaja kolera. Kaj bo, kaj bo, če pride tudi v našo vas.” Stare ženice, ki so stale z eno nogo v grobu, so najbolj tarnale in jokale. “Moralo je tako priti. Bog se huduje nad razbrzdano mladino. Vse dela dandanes greh. Saj veste, kako je. Zadnikov Peter že pol leta govori z Blaževo Anico. Ali je to prav? Cerkovnik se je ženil že v desetih krajih in vse ženske vodil za nos. Ali ne more to klicati kazni božje z nebes?” “Francka, stara devica si, v deset redov zapisana, skopa kot vrag, pometi najprej pred svojim pragom!” “Ne prepirajmo se, ljudje! Pojdimo domov in molimo!” je rekel Česen, eden izmed prvih korenjakov v vasi. “Lovro je prignal ovce, pojdimo!” In razkropili so se po hišah. Ovčar je na tihem pristopil k stricu Česnu in ga vprašal: “Kaj pa prerešetavate, prijatelj? Morda se misli devica Francka poročiti?” “Pusti svoje šolobarjenje! Kolera razsaja, po dolini.” “Kolera? Pri nas je vendar še ni?” “Hvala Bogu, do zdaj še ne.” “K nam tudi ne pride, predaleč smo v gorah.” “Kdo ve? Zdi se mi, da bo prišlo nekaj groznega nad vas. Včeraj sem gledal tja na morje, in kopičili so se tam oblaki podobni mrtvaškemu prtu. Grozen pogled je bil to. Še nikdar v življenju nisem videl kaj sličnega. In po noči je metala luna čudne žareče podobe čez gozd, kot bi gorel.” “To se ti je najbrže sanjalo. Saj tudi Smodin trdi, da je videl hudiča in se tolkel ž njim. Bil je pa Tomažev črni oven, ki je ostal čez noč na planem.” “Smodin je žlobudra, ki ne.ve, kdaj je noč in kdaj dan. Česen je drugačen mož. Poznaš me in veš, da se ne bojim ničesar. In če pride kolera tudi k nam, — česar nas pa Bog obvari — uvidiš, kdo sem.” “In ti uvidiš, kdo je ovčar Lovro. Lahko noč!” (Nadaljevanje na 7. strani.) Javna zahvala. The Collins N. Y. Medical Institute: Cenjeni gospod zdrarvtiikl— Vam naznanim, da sem dobil Vaše pismo in zdravila ter Vam sporočam, da sem zdaj popolnoma zdrav in ne potrebujem več zdravil. Lepo se Vam torej zahvalim, ker ste me popolnoma ozdravili, a zdravil mi je še ostalo, nisem vseh porabil. Še enkrat se Vam zahvalim za obilen trud, katerega ste imeli z menoj in če bodem še katerikrat bolan, se bodem vedno na Vas obrnil, sedaj pa Vas pozdravim in ostanem Vaš prijatelj. Z Bogom! Joseph Zakrajšek, Brownfield. Fayette Co., Pa. Prva in edina slovenski tvrdka v Amer. John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, iz vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet III Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo dobite je pri Mike Hočevar, cor. Ohio & State Sts. N. W. Phone 809. Joliet Illinois Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. >1. B. Schuster Young Building VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosar Co. 318 E. 89th St., New York, N. Y. Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov. Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Cotilas Street, Joliet, 111. IPijte “ELk: Brand." pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago ZNAK NEVARNOSTI. Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi. JOSEPH TBXSäB/fc r Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladico spanje, krepča živce ia mišice, cisti kri, daje zdravo barvo obraza, krepča energ-ijo, okrani zdravje. Ribifce Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. 620-622 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno. mm Mmmmmm Mm mm MkJ: (Nadaljevanje s 6. strani.) "Lahko noč!" Mesec je vstajal izza gora in metal temne lise po dolinici. * * * Lovro je ravno odmoli! z Nežo večerno molitev, ko je nekdo potrkal na okno. “Odpri, Lovro, hitro odpri!" je vpil zunaj Česnov hlapec Jurij. “Kaj pa je, Jurij? Ali se je ustavila ura?” Odprl je in ugledal pred seboj upehanega Jurija. Zašepetal mu je ta nekaj na uho in pristavil glasno. “Hitro pojdi, Lovro: Stric mi je naročil, da pridete takoj.” “I kaj pa je? Ali voda gori?" se je Neža hudovala nad hlapcem., “Lahko noč, Neža! Ne vem, kdaj se vrnem.” “Kaj pa je vendar? Menda ne kolera?” Lovro je ni čul. Hitel je po vasi s hlapcem Jurijem. “Kdaj je prišel berač?” “Ni od tega četrt ure. Prijavkal je •krog vogla, se držal za želodec in kremžil obraz. Stric Česen je skočil gledat. “Martin, kaj pa ti je?” “Kolera, kolera!” Spravila sva ga v listje.” “Proklcti berač, ravno zdaj mora hoditi v vas in nositi kolero.” Ko sta prišla v listnico, sta našla •udi že več fantov in Česna. Martin je težko dihal, Zadnikov Peter mu je zlival v usta žganje. “Bog vam povrni, ljudje! Bog ti po-vfUi, Česen!” Tako je rekel in ga je zagnalo in je v.zdihnil tisto minuto. Odnesla sta ga V mrtvašnico Lovro in stric Česen. “Ali ti nisem pravil, da pride nekaj poznega nad našo vas. Strah zavlada, kakor ob turških vojskah; plakali bodo otroci, mladi in stari, bežali v gozdove in obležali na poti. Ali ti ni-£££H govoril o valovih oblakov, ki so Težali nad morjem kot mrtvaški prt, a>li ti nisem govoril, da je metala luna ono noč čudne žareče podobe čez gozd. Smrt je prišla in objela vso pokrajino.’ “Res je. Bog se nas usmili!” Tedaj se je res naselila smrt v vasi. Drugi dan je zgrabila hlapca Jurija in Bolčkovo Marico. In šlo je tako da-Jje. Po vsej vasi je vladal jok in stok, v mali cerkvi so peli zvonovi nepresta-*0. Ljudje so molili, kleli, bežali v gozdove, ki so se širili tam za vasjo v neskončno daljavo. In zgodilo se je, da so padli na tla sred molitve, kletve it bega. Tišina je zavladala po vsej pokrajini, le solnce je krožilo svojo staro pot in dojilo mater zemljo s toplimi pomladnimi žarki. Ovčar Lovro in stric Česen sta pa kopala neprestano nove grobove, nosila mrliče v mrtvašnico, tolažila umirajoče in molila. “Tako je, prijatelj Česen; trpeti moramo, kot so trpeli naši očetje. Na tlako so hodili, s korobači so bili tepeni in desetino so morali dajati. Saj vemo, kako je bilo, tudi mi smo služili gradu. Zdaj pa je prišla smrt, po vasi hodi od hiše do hiše in ne vpraša ali je dovoljeno in ne izbira. Ne vem, ali je nora, kali. Starce in starke naj hi vzela, mlade naj pa pusti! Zakaj je bilo treba umreti Vrhovčevemu Matevžu, ki se je oženil pred dobrim letom? Čemu je zagrabila smrt Blaževo Anico, ki je imela tako rada Zadniko-vega Petra. Spominjam se še dobro. Pred štirinajstimi dnevi je bilo menda, ko sem gnal zvečer svoje ovce domov. Takrat sem ju videl, ke sta stala gori na razpotju in si gledala v oči. Čemu je umrla Anica? Da Peter žalost utaplja zdaj v vinu. Ta smrt, Iti zdaj gospodari, je strašna. Zdi se mi, da se godi ubogim ljudem tako, kot bi jih napodil v temni noči skakat čez prepade.” “Ne govori tako, prišlo bo počasi in fletno in te zgrabilo za vrat. Saj veš, kako dela. Zajavkaš parkrat, zvije te, zažene po tebi in te ni. Smrt ima dober nos.” “Pojdi, pojdi! Mene gotovo pusti in tebe, preveč sva se pobratila z njo. 'Pred nama beži kot veverica.” Tako sta se pogovarjala in kopala jame, Lovro je začutil tedaj v srcu žalost in .skrb. “Kaj deš, ali bo še dolgo gospodarila po vasi?” “Ne vem, Lovro. Bojiš se gotovo za Nežo. Bog ti jo obvari!" “Tako tesno mi je, veš.” * * * Zvečer je šel Lovro po vasi s klobukom v roki in je molil. Vsi so ga hvalili in govorili med seboj: “To ti je grča! Zmirom hodi okrog kolere, pa se ga ne prime. In Česen je tudi jeklo. Smrt se ga boji.” Stopil je mimo Ambrožičeve hiše. Zagledala ga je devica Francka in mu pošepetala: “Zakaj se pa tebe ne prime kolera, Lovro, in Česna? Ali sta se z vragom zgovorila?” “Tiho mi bodi, coprnica! Moli, moli pa ne govori o vragu!” “Saj molim, Lovro, vedno molim. Bog se usmili! Zagrešili smo. Ne vem, kaj bo. Svet je slab, zato nas Bog kaznuje. Zdaj pa grem molit žalostni rožni venec. Lahko noč!” Tedaj je zazvonilo žalostno. “Še nekaj, Lovro. Komu že zopet zvoni?” “Ukmarjevo Milo je pobralo, kot bi pozobal črešnjo.” “Bog nas je zapustil. Zaupaj in moli!” Lovro je šel mimo krčme in je stopil za trenutek vanjo na četrt litra . vina. “Bog te živi, Lovro!” so mu klicali. Nekateri so bili pijani, drugi so go- vorili tiho med seboj in se jokali. “Prokleti berač, prav k nam je moral priti in prinesti to golazen-kolero.” Ponujali so se z žganjem in vpili. “Ne pijte preveč žganja, ljudje!” “Kaj ti veš? Mi vemo, ti ne veš nič, ker ovce paseš. Saj je isto, če umrem danes ali pa jutri,” je rogovilil Blažev Štefan, že prileten mož. “Glejte, ljudje, imel sem lepo hčer in sem jo rad imel, pa mi jo je vzela smrt. — Ali se nič ne bojiš kolere, Lovro?” “Spravim jo pod noge, pa mi ne more nič.” “Še norce brije. Čakaj, ta te zgrabi in potisne v grob,” pravi Repičev Jernej, dolg, suh fant. “Ljudje, ne prepirajte se več! Mene grabi, ah kako me kolje!” je vpil Štefan, sedel na klop in glavo naslonil na mizo. “Kaj bo z mano? — Nu, saj pravim, Bog daj dobro moji ženi! Vsi moramo trpeti in umreti. Nad nami so velika nebeška vrata z močnim kiju čem. Kdor pride noter, blagor mu! Včasih sem rekel kako žaltavo. Bog mi odpusti! Odkar krevsam po zemlji trpim. Upam, da mi ne bo pri sodbi tako kot muhi, če pade v vrel krop. Z ženo sem se prepiral in pretepal. Bog ji daj dobro! odpustila sva si. Če sem se ujezil včasih kot gospodje generali pri vojakih, se me usmili Bog, ker se kesam. — Zdaj me pa spet grabi hudo, tako hudo, da bi si kar želodec razparal.” Malo trenotkov potem je bil mrtev. Stopil je tedaj v sobo pastir in poklical ovčarja. Lovro je slutil nesrečo in je odšel. “Teta Neža je zbolela. Hudo jo muči.” Tekel je domov in je našel okrog nje ženske v solzah. “Lovro, pomagaj!” Lovro je vzel steklenico žganja in je zlival vanjo. Pogledala ga je hvaležno. Zvilo jo je iznova. “Z Bogom, Lovro!” In izdihnila je. Odnesli so truplo v mrtvašnico, Lovro je pa ostal sam. Za trenutek ga je tolažila Pepa, toda hotel je biti sam. Zaklenil je duri, sedel na klop ob ognjišču in si podprl z dlanmi trudno glavo. Spomnil se je tedaj, da so ravnokar odnesli najdražje iz hiše, da se ne vrne več in zavedati se je začel tega šele zdaj. “Pa bi tekel za njo!” si je rekel. “Ne pomaga nič,” mu je rekel drugi glas. Razjokal se je tedaj in spomnil tistih veselih dni, ki jih je preživel pri nji. Vse mu je jasno stalo v duši. Kako bo zdaj? Žalostno in pusto. Zdelo se mu je, da brez nje ne bo mogel živeti, da brez nje nima zanj življenje pomena. “Pojdem in umrjem za kolero kot ona.” In je šel in pokopaval kot doslej, tolažil, kopal jame s stricem Česnom. Smrt ni hotela priti. Posušil se je pa hudo in shujšal od neprestanega bedenja. Tedaj je polagoma ponehavala kolera. Zadnja žrtev je bila devica Francka. Tudi pri njej je bil Lovro in jo je tolažil. “Francka, ti trepetaš pred Bogom in se bojiš. Čemu se strašiš? Bog je dober. Če ga ljubiš, pojdeš rada k njemu?” “Računa se bojim.” “Nikar se ne boj, Francka! Delala boš račun z Bogom in ne z goljufivim trgovcem.” “Grešniki smo, Lovro.” “Zato se kesamo in delamo pokoro. Zaupaj, ko moliš in trpiš.” Zgrabilo jo je in je umrla. Tedaj je pa nehala kolera in vsa vas se je oddahnila. * e # Lovro je zopet gonil na pašo kot prejšnje dni. A vesel ni bil nikoli. Najlepša pomlad je bila v deželi, veselje je plulo po naravi. Lovro ni videl niti lepote, niti zelenja, ni maral za ptičje petje in žuborenje potokov.. “Zakaj ni pobrala tudi mene kolera? Česen me tolaži in prigovarja, naj pozabim. A za Boga, tega ne morem pozabiti.” Sedel je včasih cele ure v senci in gledal na pokopališče. Molil je in pre mišljal. Minilo je pol leta in rana se mu je znatno zacelila. Tedaj se je zgodilo, da ga je nekega večera došla Pepa z butaro drv. “Dober večer, Lovro! Mojega si zopet zadaj pustil.” “Ne boj se zanj, Pepca!” “Saj se ne bojim. A zate se bojim, ker si vedno žalosten. Potolaži se vendar enkrat!” “Ne morem je pozabiti.” “Morda jo boš pozabil za hip. Tudi jaz sem te imela rada, Lovro in te imam še. Zdaj ti to lahko povem, ker je tebi umrla žena in meni mož.” “Kar je bilo, je bilo. Ne kliči mi več onih stvari v spomin!” “Ne zagovori se, Lovro!” Tisti večer nista več govorila. Ali pozneje se je začelo v njem nekaj tajati. Spomnil se je lepih pomladnih dni, ko je stal pod njenim oknom. Ko je raztrosila druga pomlad cvetje po logih, je bila poroka. Povest pravi, da sta bila srečna... NA MARTINOV VEČER. Lepo društvance nas je bilo v prostorni kleti. Nad nami se je razprostiral počrneli obok, a ob straneh so se vrstili v dolgem redu večji in ma-nji sodi. Glas je nekako tajinstveno donel, a po kleti se je razprostiral u- godni vinski duh in prijetna toplina. Nekoliko sveč, katere smo postavili na sode, so razsvetljevale prostor, tema je pobegnila za sode in v kote in bila ondi še bolj črna in neprozorna. Zato se je od veselja in zadovoljstva nad obilno letino svetilo lice dobrega gospodarja in se to veselje izraževalo tudi na naših obrazih. Kupice so bile pripravljene, in stopili smo k velikemu sodu, kateri je s svojim okroglim trebuščkom precej osvojil naša srca in si pridobil naše spoštovanje. Gospodar je obrnil malo pipico, in v kupico je tekla že precej čista tekočina. Obrnil je kupico proti svetlobi, poduhal, pristavil na ustnice, poskusil jedenkrat, dvakrat, pokimal z glavo in dejal: “Čast, — mošt se je dobro obnesel in zaslužil je, da se od sedaj zove vino. Pozdravljam vas gospoda z novim vinom!” In dal je kozarček svojemu sosedu, okroglemu gospodu, s čegar lica je sijala dobrota in zadovoljnost. Lice se mu je zaokrožilo, očesi zalesketali, vzdignil je kozarček in rekel tako: “Pozdravljam te, vinčece mlado, in želim, da bi mnogim gasilo žejo in namakalo suha grla!” Izpraznil je, pomajal z glavo v pohvalo, natočil kozarček in ga podal sosedu, dolgemu gospodu s posivelimi lasmi. Ta je pa prijel kozarček in dejal: “Pozdravljam te, vinčece sladko, in želim, da bi mnogim preganjalo skrbi in razveseljevalo srce!” In kozarček je bil prazen, a ko je bil zopet poln, prijel ga je resen gospod s s;vimi lasmi in dolgo belo brado, vzdignil ga kvišku in pristavil: “Pozdravljam te, vinčece zlato, in želim, da bi mnogim oplemenjevalo srce, zamorilo strasti in sovraštvo in vzgojilo ljubezen, odkritosrčnost in nesebičnost. Naj bi te cvetke v njihovih srcih cvetle tudi tedaj, ko tebe, vinčece, več ne bo!” “Tako bodi!” je jednoglasno odmevalo po kleti, ko je starček dovršil. Jaz sem se pa spomnil treh rojenic v narodni povesti, in kakor se je ono izpolnilo, kar je tretja rekla, tako sem želel, naj bi se izpolnilo ono, kar je govoril tretji govornik. In tedaj naj bi hodil celi svet pokušat ono vinčece v sodu! -------- Utrujeni možgani. Po daljšem delu, ki zahteva neprestano mišljenje, dostikrat opazimo, da možgani nočejo več delati. Nemožno nam je misliti, glava in oči nas bole, celo telo je utrujeno. V takih slučajih potrebujemo zdravila, ki povzroči, da kri hitreje kroži in donese nove hrane izžetim živcem. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je tako zdravilo. Deluje namreč naravnost na prebavila, to je, na vse organe, skozi katere mora hrana, da pride v naše telo. To vince nareja novo kri in razdeljuje hrano po telesu. Piti bi ga moral, prijatelj, pri vseh boleznih prebavnega ustroja, ob nervoznosti, slabosti in onemoglosti. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. * lo (Nadaljevanje z 2. strani.) ši družbi imeli smo tudi tukajš. nadučitelja, g. Benedika kateri je zlasti ljubljen od vseh svojih učencev. Nedav no dobil je neki iz Amerike iz Penn-sylvanije zlato briljantno iglo z nepod-pisom v hvaležni spomin svojih učencev. Naša družba je še obstala iz nekega dijaka, kadeta i. t. d. Toraj bila je naša družba vsakovrstna, pevajoče, vriskajoče vesela v visokem čistem gorskem kraju. Gotovo je čitateljem A. S. znano o žalostnih dogodkih v Ljubljani. Bil sem skoro vse dni v Ljubljani one žalostne dneve, ko so nam kazali s pokanjem pušk ter bajonetov pravico. Da, britka resnica je, ki jo je nek govornik izrekel v Ljubljani: “Kaj nam vlada da? Davke nalaga in mlade naše fante vzema k vojakom!” Nedavno bi- lo je citati proračun, da Slovanov vojakov je v Avstriji na 8 sto tisoč, medtem ko je nemških vojakov polovico manj. In ista vlada, koji je naše ljudstvo (slovensko) nadvse udano, nas skoro brez povoda strelja. Psujejo nas pritepeni nemčurji z grdimi izrazi. To sem sam opazoval v Ljubljani. Kot se tu zatrjuje, je menda nemška pivovarna Kozlerjeva napajala vojake, da so potem divjali in napadali naše rojake v Ljubljani. To si zapomnite doma kot v Ameriko se vračajoči rojaki, da zahtevajo po gostilnah le pivo, varjeno od domačinov. Dne 13. t. m. odpotovali so orožniki iz Ljubljane. Bilo jih je neki toliko, da so po 4 orožniki spremljali 1 policaja med mirnim slovenskim občinstvom v Ljubljani. Nek šaljivec je prešteval, koliko je nemških kot drugih orožnikov v Ljubljani; ali zadnje je preračunil, da je bilo za ta čas toliko orožnikov v Ljubljani, da je imelo vsako pero pri grmu svojega. Naj bode kar hoče, le toliko je, da sila hoče dobro slovensko kot slovansko ljudstvo uničiti in žalostne razmere človek britko opazuje z nado, da tudi Slovencem bode solnce prisijalo. Pri sklepu pozdravljam vse rojake širne Amerike. Do svidenja! M. Pogorelc. Potres na Filipinih. Manila, 20. okt. — Dva močna in en lahek potres smo tu občutili danes. Prvi je bil ob 10:30 dopoludne, drugi ob 1:40 in tretji ob 3:10 popoludne. Doslej še ni nobenih poročil o napravljenih škodah. POZOR, ROJAKI Naznanjam, da sem otvoril edino SLOVENSKO samostojno IZDEL0VALN1C0 nagrobni)! spomenikov izdelujem krasne spomenike ka k<»r tudi okvirje za nagrobne cvetlice. Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila Delo jamčim. izvrstno delo—nizke cene. SIMON ŠETINA slovenski kamnosek 'OH N. Chicago St. JOLIET obleke Cediti in Čistiti ■■e naše delo. Gladimo obleke vsak -rrste. Prinesite jih k nam; mi jih pi pravimo, da izgledajo kot nove. Pr» uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal d» nar. JOLIET STEAM DYE HOUSE. James S traka & Co. 120-622 Cass St. JOLIET, IL1 Pokličite nas po telefonu N. 488. Chicago 489. Pozor rojaki! aznanjamo Slovencem, da smo oiv«.' rili novo lepo urejeno GOSTIL3SIC <čite nas! DRNULC A BUŠCAJ, Rockdale, Illinois. Podpisani naznanjam rojakom, 1’* s kupil SALOON kjer točim dobro pivo in prodaja.., izvrstne smodlfe. Martin Nemanič, 22nd SL ft Lincoln. CHICAGO. ILL JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali ornijsko vino, dobro žganje in trži»«' lajboljše smodke. prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. «a N. Broadway...JOLIET, ILL Očistite jot ra Flexer’s T*i uli laiver Pills čistijo jetra zdravijo nered in Z** basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICHMANE LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street», JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec samo $i NA LETO. Anton Netnanich & Son 305-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrelmiški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2073. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobte konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N VV Phone 344 fX\£!Í E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERV izdelovalci ULEŽANE PIVB PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. Rojaci, o priliki .'t-VH' Slmn|ki_dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 133 Pine StreeL Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. r.V.VMVS^V/AV.V.V.V.V.V/AVAV.V.V.V.V.V.V.VAV.V., Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. : Kranjska hranilnica v Ljubljani, j KNAFLOVE ULICE ŠT 9. ; USTANOVI. J EMA LETA 1820. \ sprejema vloge in jih obrestuje pi> 4 odstotke ter plačuje rentni da\c*k sama. j Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. j Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron. j Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa j 82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve ...37,814,374 K Posojila občinam in korporacijam .. . 2,048,214 K Menice ........ 676,000 K Vrednostni papirji.30,028,626 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin .... 2,925,746 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je z?, take namene do sedaj ; blizo sedem milijonov kron. 'VA\V.V.,.SV.,.V.V.,AV.,A\WAVIWV.V.WW%W.WAV.V.,A%V.VA'AWW.W.\VAVWi y(M040400«0«0«04