LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači "J^faesloga tlačij Z, _ENTERED AS SECOND CLASS If ATTKR OCTOBER ii. 1919-. AT POST OFPI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 107«. VOLUME VI. LETO SREDA 24. NOVEMBRA 1920 a slika 1 JERICH ŠTEV. (NO.) 66. Published and distributed under permit (No. 330) authorized by the Act of October 6- IQ17, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson. Postmaster General. Velike demos'*racije y Beogradu. Beograd, 20. novembra. — Mini-^ sterski svet je potrdil in ratificiral Rapallsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Ko je beograjsko ljudstvo izvedelo za pogoje te pogodbe in da je mi-nisterski svet to pogodbo sprejel in potrdil, zbrala se je v najkrajšem času velikanska množica pred ministrstvom in napadla poslopje in razbila vse pohištvo v strašni razjarje-nosti. Preklinjali so ministre in ko bi jih dobili, gotovo bi nihče ne ušel smrti- Dve kavaleriji vojaštva in vsa policija je le z veliko težavo razkropila razdivjano množico. Od tukaj se je cela množica valila proti poslop ju italijanskega poslaništva, kjer je bilo zopet treba skrajne sile vojaštva, da so preprečili popolno uničenje tudi tega poslopja. Veliko strelov je padlo. Koliko je mrtvih in koliko ranjenih, vlada noče sporočiti, jo je sram. Naj jo bode? Saj jo je lahko! podpira Mažare in Poljake. Ideali Čehoslovaške in Jugoslavije pa niso toliko boj proti boljševi-kom, kakor preprečen je zopetne u-stanovitve Avstrije, in Ogrske. Jugoslavija pa ne zaupa posebno no- jo še svojih vshodnih meja urejenih., Zato se toraj ne morejo zve-j zati v kako prijateljsko zvezo z Jugoslavijo, ki je pravzaprav edini za-j držek, da se te meje ne morejo ure-' dit«. KAKO JE BILO V RUSKEM VJETNIŠTVU. Piše za "Edinost" bivši jetnik, slovenski vojak. IZ SIBIRIJE. In to najbrže je bilo v načrtu Nemčije in drugih zananjih <4pri- jateljev", ker so hoteli pred vsem dosečf gospodarsko odvisnost ruskega Jugoslovani so resno premislili naroda od tujih narodov. Kateri narod je namreč gospodarsko odvisen celo situaacijo in se odločili, da si' raje v tej veliki nevarnosti za svoj obstoj pridobe mogočhega zavezni- vi Poljski in odtod to, da sta se ka s tem, da žrtvujejo nekoliko kva- Jugoslavija in Francija zadnje čase dratnih milj ozemlja, kakor da bi se zopet-nekoliko odtujili. izpostavili nevarnosti, da izgube zo- Nameravali so posebno zvezo. — pet svojo neodvisnost, katero so si Francija jih je očevidno podpirala pri tem, vendar je predlagala, da naj bi se v to zvezo sprejela tudi Rumunska, Grška in Poljska. Tako naj bi ta mala entanta obsegala Jugoslavijo, Češkoslovaško, Ru-munsko, Grško in Poljsko. To bi s tolikimi žrtvami pridobili. Tako so sprejeli italijanske pogoje z oče-vidnim zadovoljstvom. 1 "Da je vse to izvajanje resnično in da sloni na dejstvih priča izjava dr. Vesniča reporterju lista Corriere della Sera preden je odšel iz Ra- SLOVENSKI NAROD PRO- DAN, pa zopet jako oslabilo to malo en- j palla- Rekel je: "Ker nimamo kaj tanto, ker niti Grška niti Poljska skriVat», naj dostavim, da je mala bi na vse ^adnje ne imeli nič proti entanta dobila veliko nepričakova- ustan©*ri£vL zope£ne Avstro-Ogrske, no veljavo in moč, ko.^a enkrat spre- naj bi že bila v kakoršnikoli obliki, jeia italijanske zahteve. Gotovo je, kar je pa na drsgi strani glavni ideal da sicer pomenja ta sprejem od na- Češkoslovaške in Jugoslavije. Ta- še strani za italijansko zunanje mi- ko se je jnala entanta ustanovila sa- nisterstvo briljantno potezo. Da je mo z Rumunijo. mala entanta sprejela italijanske za- Rumunski voditelj Jonescu je velik Francoski prijatelj in je pripravljen sprejeti vsak ukaz iz Pariza. __I Ako bi toraj prišel iz Pariza ukaz, Poročevalec Chicago Daily News j da naj se Habsburžani postavijo na-poroča iz Pariza 20. novem, med \ zaj na prestol, bi se takoRumuni-drugim: I ustavljala. Tako sta pa "Sprava Italije in Jugoslavije v h te ve, pomenja popoln grob za vsako mogočo kombinacijo podonavske federacije, ki so jo planirali s številnimi Habsburškimi princi na čelu in to za vselej. Obenen, pa bo to omogočilo našim mladim narodom, da se bodo lahko začeli razvi- Rapalla je zanimiv slučaj, kako izgine sovražna ljubosumnost vspri-čo skupne nevarnosti. Ta nevarnost obstoji v tem, da je mogoče, da se vrnejo Habsburgovci na prestol preustrojene Avstro-Ogerske, za kar so pa Italijani in Jugoslovani odločeni, da bodo preprečili. "Zadnih dvajset let je skušala Italija na vse mogoče načine preprečiti, da bi se Srbija ne združila z avstrijskimi Slovani, ali da bi se na kakoršenkoli način panslavizem na jugu ne okrepil. Zato je Italija podpirala Avstrijo v prvi balkanski vojski, da je tako zabranila Srbiji dostop do Jadranskega morja.— Samo iz tega vzroka je Italija ostala v trozvezi, in samo zato je pozdravila umqr nadvojvode Franca Ferdinanda, ker je delal za združenje in okrepljenje Jugoslovanov v Avstriji in radi tega je tudi Italija odrekla vsako vojaško sodelovanje s Srbijo. Zveza vseh Jugoslovanov v eno državo bi pomenila velikanski udarec italijanskim aspiracijam. Toda k sreči se je pa to zjedinje-nje doseglo s tem, da se je razbila avstrijska država. Danes je Italija odločena," da bo zabranila zo-petno ustanovitev Avstrije. Čehoslovaki in Jugoslovani so dosegli svojo popolno neodvisnost deloma po svoji lastni odločnosti, največ pa po vspehu zaveznikov. Dolgo časa po premirju je Francija skušala ustanoviti veliko srednje evropsko zvezo proti Nemčiji, kakor tudi proti boljševikom. Radi tega so jo pa obdolžili, da skuša spraviti nazaj na prestol Habsburgovce, ter da fugoslavija in Češkoslovaška spo-jjati na poti mirnega dela in na- znali, da imata v Rumuniji samo sla predka". bo zelo slabo podporo v svojih aspi- \ Naše opazke. racijah. Zlasti je bil pa hud uda- j Jz (ega očila se vidi da se ču_ rec za obe f dve državic, vspeh re- ( ^ oba R ,lska kramarja; Trum. publikanske stranke v Zdruze».h dr- _ bj. jn Vesn_. kHva Me(, vrsticami žavah, kar pomenja, da se Amerika , ,, ... ... * . se bere, da sta v resnic* izvršila ve- odtegne vsakemu vmešavanju v ev- od drugega, je njegov suženj potem v vseh stvareh. Oni je tvoj gospodar, ki ti reže kruh. Ves ta gospodarski polom in posebno pa še posledice strašne vojske skupaj z boljševizmom pa so imeli velikanski vpliv tudi na moralo in celo javno življenje Ruskega naroda, zlasti na družino. Pravoslavje v kolikor sem ga jaz opazoval — lahko rečem, da ni brez krivde pri vsej nesreči ruskega naroda. Pravoslavje je preveč zunanje in preveč formalno, ne govori srcu, ne prekvasi celega človeka in ne cele človeške družbe. Poznal sem generale, ministre in druge može, ki so se kazali zelo pobožne ruske vernike, pa so pri tem kradli in golju fali in izkoriščali homatije med narodom, da bi — obogateli na lahek način. Pri nas navadno vidimo nasprotno. Posebno je krivo pravoslavje, ker ni skušalo naroda izobraziti in duševno dvigniti. Vendar pa je tudi temu veliko krivo to, ker je pravoslavna duhovščina silno nevedna in ne-izobraženaa. V Rusiji je velika lakota v velikih centrih in to ne radi pomanjkan-| *ja hrane, temveč edino vsled pomanjkanja prometnih sredstev in nepravilnega razdeljevanja živil. Ker so železnice, posebno lokomotive, pokvarjene in vse v neredu, je nemogoč skoraj vsak promet po železnicah. Glede sanitarnih razmer se govori, da so dobre in epidemij ni, vsaj v onem obsegu kot so bile navadno prej. Zakon ni odpravljen — to se pravi, cerkveni zakon je odpravljen in na njegovo mesto je stopil civilni zakon. Vendar se pa ne da tajiti, da je ločitev teh civilnih zakonov jako lahka stvar in je radi tega tudi zelo prakticirana. ...... V splošnem pa se lahko reče, da je boljševizem neke vrste nova vera, neka, nova ideja, ki ne bo tako lahko premagana. Da je boljševizem tako strašno krut in krvav, je najbrž samo radi posebnih razmer, ki vladajo v Rusiji; vsled dolgoletnega absolutizma in pa dolge nesrečne vojske. Boljševizem kot ideja bo živel in se razvijal nekako tako kakor se je. razvijal do sedaj socijalizem, čegar otrok je. Teorija (nauk) njegova je še slaba in brez dvoma mnogo njegovih ekstra-vagantnih idej in nazorov se nikdar v praktičnem življenju ne bo dalo izvesti ali uresničiti, posebno ne s kakimi dekreti, kakor se sedaj godi, ali glede stvari, ki so proti volji naroda, proti zakonu prirode in življenja. Terorizem je stara ruska bolezen, katero razume oni, ki je živel na (Dalje na 4. strani) likansko narodmo izdajstvo. To po- ropske razmere, toraj z YVilsonom ... • -r>.....» • , ^ ...... rocuo iz Pariza je ocividno najeto, padla glavna opora, pri njihovih za- . 1-11 ^ - 1 -j ^ & . .. . i, jasno kaze, kako strasno kratkovid- htevah in aspiracijah. Zato sta v , . , ^ 3 ne in kako popolnoma nezmozne dri možje na italijanske limance. ^ Pravijo, da so morali najti zavez- ^ * tej skrajni sili potrebovali nujno za- 1 rZ'\ , "V*.....4* J „ . , . , . t politike ima na celu sedaj Jugoslo-. veznika, k» bi v zadnjem trenutku . , - . . . . 1 ... J vanska država. Kateri razumni clo- m. pomagal preprečiti zopetno ustano- -j: 1 1 . .. ,, _ "V * ..... . , . vek ne vidi, kako so se vjeh ti mo- vitev Avstrije, kajti nevarnost je bi-^i , ■„ , la zadnje čase velika, da se to zgodi v najkrajšem času. Edina velesila pa, ki jim je preostala, je bila Italija, katere koristi tudi zahtevajo, da se prepreči Avstrija. Italijani so spoznali kmalu vso to politiko in skupne koristi z Jugoslavijo in so jako premeteno manevrirali, da so iztisnili iz male entan-te kar največ dobička za svoje aspi-racije. Rekli so, da so radi pripravljeni podpirati malo entanto proti Avstriji, vendar pa ne more-io za sedaj ničesar storiti, ker nima- 4.4 * 4444 * 44 4 44 * 4* 4*44> * ** <** 4>4 nikov, da bi preprečili zopetno ustanovitev Avstro-Ogrske, da so zato nujno potrebovali Italije, katero so si morali še le pridobiti. Za božjo! ^ boljo, kako naivno • Na eni strani I trdijo, da so vedeli, da bo Italija naj 4= vsak način in za vsako ceno preprečila zopetno ustanovitev Avstrije, na drugi strani pa sleparijo, da so (Dalje na 4. strani ) NAROČNIKOM MOHORJEVIH KNJIG. —Naznanjamo, da prejmemo v nekaj dneh iz stare domovine "Mo horjeve knjige." — Vsi, ki si žgle Mohorjevih knjig, naj iste takoj na-roče pri našem upravništu. Cena $2.20 Wlr^Wlr^ IZŠEL JE! "Koledar Ave Maria za leto 1921.: te c'rd smo era začeli razpošiljati. Dobili era bodo najprej zastopniki, katere lepo prosimo, da ea tako i razdele med one, ki so si era pri njih na roeili. Cena 50c. * 4* 4* * 4* 4* 4* 4* * + 4* * + 4* 4* 4* 4* + Spomnite se svojih domačih! Božični čas je tisti čas, ko se vsakdo spomni na svoj rojstni kraj, na svoje sorodnike. Zato bo prav, da se jih spomnimo tudi letošnji Božič, jim pošljemo kaj za praznike in jim olajšamo njih bedo. V takih slučajih pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi, Mi Vam računamo cene istega dne, ko prejmemo Vaš denar. Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje sa: 300 kron............$ 3.05 400 " .......... 500 " .......... 600 700 800 900 1000 5000 10000 50 lir ...............$ 2.45 4^0 100 lir ..............................4-3° 5.10 poo lir ..............................9-3° 6.15 300 lir ..............................13-7° 7.15 ; 400 lir ..............................18.10 500 lir ..............................22.50 600 lir ..............................27.65 700 lir ..............................32.00 800 lir .................36-70 900 lir ..............................41.60 1000 lir ..............................46.00 820 9 IQ j 10.00 j 49-50 , 97.00 Vsa pisma naslavljajte na: .. EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, HI. * * ♦ * * * * * * * * * * * 4» * * a. Ari IZ SLOVENSKIH NASELBIN.] j £ drugi; to se mu mora pust»ti. Bomo ge večje. Tioga, Wis. — Država Wisconsin je po večini farmerska. V njej zreš res lepe in vzorne kmetije- Kmetovalci farmerji se pečajo največ z živinorejo, z mlekarstvom, pa tudi sa videl«, kakšen bo v tem oziru novoizvoljeni predsednik. — Med naročniki "Edinosti" sem opazil novo zanimanje za ta list. Da, dnevi so minevali eclen ža dru- Ta dva večera seje društvo sv- Ne že zares izkazalo. Želimo, da bi kma lu zopet kaj priredilo. — dni, ko je videl, da se je zameril ober-mežnarju na Cortland Streetu, ker je odšel brez njegovega dovoljenja v Chicago. — Hahaha! kako bi se pa ne, ko vidi toliko ljubezen Saksarjevega ateja do njega! -o- djarski pridelki prinašajo lepe do- \ gim, mi smo pa sedeli in roke križem držali. Dragi mi naročniki '"Edinosti": — Tega mora biti konec >n skrajni čas je, da r>e popri-memo dela. Nam je jako treba takega časopisa, kakor je "Edinost' in silno. želimo, da bi postal dnevnik. Po mojem mnenju in po moji skušnji ni pravega katolikega časopisa med nami, razen 'Edinosti'. Mi kmalu spoznamo list, ki zastopa vero in narod in če zastopa vero in narod, mora zastopati tudi vse verske in narodove interese. To je njegova dolžnost. Ali dela to kateri drugi časopis razen "Edinosti"?— Nikakor ne! Zato nam je, kakor sem že rekel, potrebno, da bi izhajala vsak dan. Vsak naročnik naj dobi še enega novega, če mu pa to ni mogoče, naj plača za dva izvoda. hodke. Letošnje leto je bila izredna suša, a navzlic temu je bila letina povoljna v vseh ozirih. Koruza, krom pir in drugo je obrodilo jako dobro. Posebno koruza se je dobro obnesla. Po mojih mislih ljubi koruza bolj vročino in suho zemljo, kakor pa v-lažno in mokro, gato je bilo to leto zanjo ugodno. V tukajšnji slovenski naselbini Tioga, Gorman in Wilard smo se morali boriti s prav velikim gozdnim požarom, ki je hotel uničiti vse. Le požrtvovalnosti vseh farmarjev se je zahvaliti, da ni nesrečni požar res vsega uničil. Pomagali so eden drugemu, kar je posnemanja vredno. "Vsi za enega, eden za vse," to je geslo tukajšnih farmarjev, zato pa napredujejo v vsem. Kar se družabnega in verskega življenja tiče, je tukaj, kakor sem že enkrat poročal, zares lepo, posebno" zadnje mi zelo ugaja. To je vse delo našega dušnega pastirja Rev. Novaka, ki deljujejo z vsemi silami. Kot dušnemu pastirju jim gre vse priznanje- Res mora biti pravi pekel tam, kjer nimajo Slovenci svojega duhov nika in pravi "zarukanci" so tisti,, Vam g urednik> ki namestnika Kristusovega zasra- j blagoslova!! mujejo. Dobe se seve tudi pri nas ta- j ^ _ ki zgubljenci in nevedneži, ki zaniču jejo sv. vero, duhovnike in nas katoličane. Kar je pri nas teh ljudi jim moramo pač oprostiti, saj so o-slički in oslički ostanejo, pa naj jih postavimo na glavo ali na noge. — Samo nekaj pogrešam tukaj in to je cerkveno petje. Kje so naši cerkveni pevci in pevke? Poprej so se razlegale vsako nedeljo pri službi božji prelepe Marijine in druge cerkvene pesmice raz kora, a sedaj je vse molčeče, vse spi. Kje tiči glavni vzrok temu, ne vem. Pevci in pevke, zbudite se iz spanja in obnovite zopet prejšnje "Pevsko društvo." Prepričan sem, da je pri nas dovolj pevskih moči na razpolago. Toraj pevci in pevke, na dan! Tioga, Wis. — "En jagerček je šel na jago," tako sem si mislil zadnjo nedeljo po službi božji, ko sem odhajal v ložo, iskat, kar nisem izgubil. Vzel sem nabito dvocevko in si zažvižgal potihoma lovsko koračnico. Mahnil sem jo proti severu "čez drn in strn" in sem pazil, da mi ne bi nobeden dobrodošli dolgouše-sec kaše upihal. Ko tako korakam in pojem prav "pianissimo" ono narodno; po gozdu smo hodili, smo zajčke lovili, smo mislili da je špas", zaslišim kar naenkrat izmed drevja glas: — "stoj r Kakor pribit obsta-nem, k meni stopi lovski čuvaj. Imel sem še prazno torbo, a vkljub temu me je vprašal, kje imam ''licence", da hodim po gozdu s puško na rami. Omenil je tudi, da lovci brez lovskih listin navadno ne prepevajo po goz- Žalibog, da meni tukaj ni mogoče , du- Da bi koklja brcnila. Saj bi it"-* m v tn 11 K i 1 -—v ,1 n ,, 1____t i *____ _ _ dobiti novih naročnikov, zato pa sem pripravljen plačati za d*a. Ali veste, da nosijo razni 4'katoliški" uredniki že rudeče lajbče? Če imajo rudeče lajbče, ni več daleč čas. ko bodo nosili tudi rudeče hlače. * Potem pa: good bye! Zato pa mi na noge in začnimo z delom. — Pozdravljam vse čitatelje tega lista, pa želim obilo Matt Ciraj. -o- | Chicago, 111. — Društvo sv. Neže reda Katoliških Borštnaric je zad njo soboto in nedeljo priredilo dve šaljivi igri, namreč "Jeza nad pete-'inom in kes", šaljivo igro v dveh dejanjih in ''Stara mesto mlade", burko v enem dejanju. Jeza nad petelinom in kes. — Najbolj nam je ugajala "postrežljiva" botra Katra. Kako pa tudi ne, ko vsa kemu tako rada izkaže kakšno prijaznost ! Če drugega ne, mu vsaj ''šnofati" ponudi. Videlo se je, da M rs- H. Kushar to pot ni bila prvič na odru. — Lenčka, Rada in Re-žika (Miss A. Zeli, Mrs. M. Koren-chan in Miss M. Gregorich) so vse mu bil srčno rad pokazal licenco, toda ne imeti in pokazati je za enkrat še prevelika umetnost. Plavim mu, da hodim le za kratek čas s puško na rami po gozdu- Nadalje je izrazil svoje prepričanje, da si nikakor ne more predstavljati, kako bi jaz ostal brezbrižen in miren, ako bi zagledal zajčka, srnico ali kaj podobnega. Obljubiti sem moral, da ne bo1 dem več hodil na lov brez licence: to je bil konec teh ceremonij. Sreča mi je bila mila, da sem imel še nahrbtnik prazen. In poslovila sva se: on za drugimi divjimi lovci, jaz pa proti domu, jezen na vso divjačino. Dan je bil neizmerno lep kljub pozni jeseni in solnce gorko, zato sem se zleknil tje po mehkem listju, truden in nevoljen. V tem stanju se mi je začela vrteti zemlja, drevje in bližnji grmi in znašel sem se v kraljestvu sanj — . Pred mene stopi velik kosmatinec — medved in — o "čuda — spregovori : "Ljubi moj lovec, prosim te, vzemi mi to bedno življenje saj na tem svetu ni več poštenja in vse je le sam "humbug"! Poslušaj, kaj ti bom sedaj povedal in potem pre- New York, N. Y. — Vse newyor-ške in brooklynske Slovence vljudno vabimo na žaloigro, "Vestalka," ki jo priredi Marijina družba v New Yorku, 62 St- Marks Place, v nedeljo 12. decembra 1920 s prijaznim sodelovanjem ''Domovine". Prireditev bo vprid naše župnijske cerkve, zato prosimo vse tukajšne rojake, da se našemu povabilu polnoštevilno od zovejo. —- Odbor. -o- Chicago, JUL — Smrt vsem, prej e odneham! — Tako si je m..it'l vsak izm^H članov .",.^šega kegJ iar* skega kluba, pretekli teden, ko so se zopet spoprijela naša društva, katera se bijejo za prvenstvo to sezono. Člani štirih društev so se kosali med seboj kdo bo prevrnil več kegljev. Društvo sv. Štefana je tekmovalo z mladeniškim klubom, društvo sv. Ju rija pa z Danico. Izid tekme je bil sledeči: Društvo sv. Štefana voji Rumunijo in Jugoslavijo in da Rumunijo prodibi za Bulgarijo. Bulgaria se ne sme združiti z Jugoslavijo, ker bi Jugoslavija bila prem< čna in bi bila nevaren tekmec kramarjem iz Londona. J. Petrovčič J. Terselich J. Korenchan Skupaj game, game game-first, second, third. 147 190 181 188 158 159 159 147 123 494 505 463 Mladeniški klub: J. Merlak 173 J. Koščak L. Skala 127 F. Merlak 173 153 122 120 166 127 116 Nemčija ima novo upanje. Copenhagen, 14. novembra.__. Poročila, ki prihajajo iz diplomatič-nih krogov, poročajo, da ima Nemčija novo upanje, da bo sedaj gotovo sprejeta v Ligo narodov. Za sprejem so ji naklonjene skandinavske države in celo Anglija pristaja na to, da se Nemčija sprejme v Ligo narodov. Tudi Italija se baje temu prav nič ne protivi. Kaj se bo ukrenilo v tem oziru, bo nam pokazala bodočnost- --o- Wilson naj resignira. Bryan, ki je bil prvi državni tajnik pod Wilsonom, pa je po nekoliko mesecih resigniral na svoje mesto, se je takoj po volitvah hotel maščevati nad Wilsonom in ga je pozval naj resignira kot predsednik. Seveda je to samo želja po maščevanju. -o- Harding na jug. Kako plemenitega srca je bil predsednik Wilson, je pokazal s tem, da je ponudil novo izvoljenemu pred sedniku Hardingu svojo ladijo na razpolago, ko je izvedel iz časnikov, da bode šel na jug na počitnice. Harding je sicer odklonil to velikodušno ponudbo, vendar je pa Wilson dal lepo spričevalo svojega značaja- tri izvrstno zadele tipe lenih služ-1 sodi sam, M staHši sq ^ Z lepimi pozdravi do vseh čitatel-' k,nJ; Posebno drugi večer so dobro; sinove; • n .gt ... gem ^ jev "Edinosti" in "Ave Maria". ' ,srrale' Gostxxhnto Vladko t,t-pH-i_m . . Leo Stupica. Rice 1 Minn. — Dragi ro- jaki iz Solčave! Preč. g. Šmit, naš župnik pišejo, da želijo kupiti nove zvonove, ker prejšnje je rekviriralo vojaštvo. Odškodnine so dobili po 4K za kg, zdaj pa stane kg 80K in še več. Rojaki, pomagajmo jim vsak po svoji moči, da dobimo v Solčavi nove zvonove! Jaz darujem $4.70 v ta namen. Blaž Moličnik, igrale. Gospodinjo Vladko ie ored- - L »1 " , . r . * T>J ,r , J preu ni1 njihove dobre nauke v svojem ,tav jala Miss R. Vahtar. To se je srcu, ali moja dva mlajša brataJgta videlo takoj, da v resnici najbrž ne se za£cla družiti z «rdečkarji/, za_ no tako hudo m sitna kakor 10 mo- * •• ■ . • ... rala biti na odru. ' | 7 T'""' • V™«* ^ mt Nato odvrnem jaz: "Kaj so med va- Stara mesto mlade. — Tukaj so mi tudi nasprotstva. so-li tudi pri bile vloge posebno srečno razdelje- vas Kodneži, Zavrtniki in drugi po-:ie. Vsaka oseba je bila na svojem dobni revčki, kakor pri nas ?" — On: mestu. Mrs. Zora Čerjanec je napra- | "Seveda so tudi pri nas taki siroma-vila vtis fino vzgojenega, pametne- 'ki s praznimi glavami in ker vidim ga dekleta, kakoršna tudi mora biti tudi svoja brata med to,svojatjo in Emilija^Zelinska--Mrs M. Blay je ker mi ona dva očitata moje pošteno mojstrsko igrala svojo vdovo, samo življenje, zato si želim smrti in te še to je nekoliko motilo, da je izgleda- enkrat prosim, uniči mi to borno živ-1 la premlada. — Slike zdravnika Je- Ijenje. Skupaj Danica: M. Koščak F. Bisek A. Rovtar Skupaj A. Glavarh F. Banirh A. Banich A. Gregorich Skupaj 473 395 409 166 138 116 151 169 174 194 169 147 Si1 476 437 121 122 151 94 139 160 135 153 186 Angleži pustošijo na Irskem. Dublin, Irska, 14. novembra. —-Angl eži so danes s silo udrli v več kot 50 hiš, jih do kraja preiskali in stanovalce spodili ven na mraz. Več otrok je obolelo vsled mraza, na katerem so morali v slabih oble-čicah prestati celi dan. Na nekih mestih se je prebivalstvo s protesti umaknilo iz svojih stanovanj. Zato jim je angleška soldateska razdejala domove in jim uničila več privatne lastnine. 350 4M 497 Rawlins, Wyo. Cenjeni urednik lista "Edinosti": Prosim Vas malo prostora v tem listu, ki zares zastopa resnico in pravico, kar mu že ime priča. Ne morem, da ne bi po končanih volitvah ! o tem napisal par vrstic. Čudno se mi zdi, da so tako izpadle, no, pa je že tako; eden je bil za ligo, drugi pa ne. Videli bomo, da bo tudi druga stran šla v to Ligo. Liga narodov je čudna stvar; meni se zdi, da ni nič drugega, kakor to, da hoče par velikih držav, v prvi vrsti Anglija, gospodovati celemu svetu. Vojske so bile od začetka in bojo do konca. Najbolj čudno pa se mi zdi, da so gospodje v Jolietu tako navdušeni za to stvar. Kako je to da ima tako čudno politiko list, ki pravi, da je katoliški in delavski? Delavski po mojem mnenju ni, katoliški pa samo, v kolikor prinaša na prvi strani duhovnike, kadar mu to kaže. Nekateri so baje že dobili odlikovanje sv. Save. Zdaj hočejo pošiljati denar v Jugoslavijo, pa saj vemo, da jim ni za ljudstvo, temveč za groše. Pravijo, da so katoličani. Dobro! Judež je bil tudi apostol Kristusov, pa mu je brilo vkliub temu samo za plačilo. — Ker sem že govoril o volitvah, naj pripomnim lovskega bi nam nihče ne mogel podati bolje, kakor je storil Mr. M. Miller. — Mr. Ko'renchanov lajt-nant je bil zares pravi lajtnant; o- M eni se je začel ubožec smiliti in tolažil sem ga: "Ni tako hudo ne, dragi moj medved ! Nikar se ne boj! To so le bojazljivci, ki samo zahrb- Koh njega se je kar kadilo od samih tno napadajo. Jaz se jih že ne bojim 'strel". — Zdravnikov sluga je bil čisto nič, pa magari, če jih pride ce-pievec fino oblečen za tako službo, la vojska! — Ko to izrečem, me nek-igral pa je izborno in prepričani smo do prav pošteno sune in amen • meda je naš Mr. F. Bicek talent, ki se dved je izginil, z njim pa tudi slad-bo se lepo razvil. j ki spanec tam na mehkem listju. O- V si igralci in igralke so se popolno zrem se in zagledam pred seboj lov-ma vživeli v svoje vloge. Povsod je ca, svojega prijatelja, ki se mi je mu bilo pravilno razumevanje položaja, zal, češ, to ti je pravi lovec, ki tako povsod enotnost, kar nam obenem tu brezskrbno dremlje tukaj s prazno di priča, da je režiser, naš neutrudno torbo! delavni in požrtvovalni Mr. Cagran, Ta neroda me je bil tako sunil, da storil vse, kar se sploh da storiti. sem se komaj pobral- Hladno sem V soboto večer je nastopil tudi ga pozdravil in se napotil domov, lercat {ženskega pevskega društva Med potjo pa sem ves čas mislil sa- Pretekli teden smo začeli tudi z "tournament" kegljanjem, kogar za nima ali kogar veseli, naj se kakor hitro mogoče priglasi za letošnjo sezono. Toraj slovenski kegljavci na dan! --:-O-- ANGLIJA DALJlf INTRIGIRA. NA BALKNU. Kakor smo že sporočili, intrigira Anglija nadalje po Balkanu. Kaj je bila do sedaj Nemčija, to je sedaj Anglija. Pač smo se varali v tem narodu in v tej vladi. Kakor se poroča. dela na vse kriplje, da razbije "malo Entanto", posebno da razd- KATOLIŠKI ČEHOSLOVAKI SLAVE SVOJ NARODNI PRAZNIK. — Čehoslovaki imajo svoj narodni praznik dne 28, oktobra, to je na dan, Wo se je čehoslovaški narod o-svobodil in popolnoma ločil od bivše, Slovanom zagrizene sovražnice, Avstrije. Letošnji 28, oktober je bil za Če-hoslovake največji dan. Po vseh čehoslovaških cerkvah so se vršila velike cerkvene slovesnosti v ta namen. V Chicagi so imeli Čehoslovaki na ta dan veliki naroden shod, kjer so nastopili odlični govorniki vseh slojev in razredov. -o- NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST EDINOST"! ROJAKI "Jugoslavija" z Adamičevim venč-kom slovenskih narodnih pesmi. Pe-!e so: Miss G- Poglajen; Miss A. Kozjek in Mrs A. Malešič. Stvari-ca je bila prisrčna in je izzvala burno ploskanje. V nedeljo večer pa je nastopil večji del zbora pod vodstvom društvfenegla pevovodje prof. M. Ersta. ter nam je zapel Zajčev: "Večer na Savi" in znano: "Na tujih tleh." Ugajala nam je posebno prva. Oba večera je bila dvorana na- mo to, kako si bom o prvi priliki ku pil licenco, in kako bom šelpotem na veliki lov. Kaj bom vse takrat do živel, Vam bom že sporočil. Udani Vam Leo Stupica. Dragi g- Stupica: — LeT)rž si kupite licenco in kmalu nam sporočite, kako se Vam bo godilo na '' velikem lovu"! Mi smo skrajno radovedni. — Urednik. Chicago, III. — Tako prisrčno se naš Mr- Čagram Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO . . . Denar v stari kraj najhitreje in najceneje..... ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA: ..........MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA: "EDINOST" 1849 W. 22nd St., Chicago, ID. ena. Vedno bolj uvidevamo, da že dolgo ni smejal, kakor se je te it mi "EDINOST** ŽUŽELKA IN BREZVEREC, j li ondotni ljudje "Martinians". V ----i brezžične postaje so tudi že večkrat Mala navadna živalica mi je bila prišli čudni signali in domneva se, padla v prazno posodo za vodo Najprvo se je potuhnila, kmalu na to pa je začela panično begati po dnu posode ob steni, vedno in vedno okoli. Včasih se je postavila ko da prentišljuje, se obrnila nazaj in začela teči v nasprotmo smer. Živali-ci gotovo ni padlo v glavo, da bi se ozrla kviško in začela plezati po steni navzgor in tako prišla na svobodo. Pa morda se je ozrla ali ker iii videla druge zunanje strani ni tudi vedela da je- Nad glavo pa je bil tako samo zrak in po zraku se ne da plezati in tako je begala dalje in dalje oz. nikamor, čeravno si je domišlala, da gre naprej. Pre- da so od tam. Lahko se zgodi, da bodemo enkrat imeli še z njimi brez žično telefonsko zvezo. Toraj kaj blebetaš o nas?" — ne zarni ga, pomagaj mu še dalje. Mesec, o katerem pa vladajo zelo nasprotujoča si mnenja med celo največjimi učenimi astronomi katerih pa ne bodem navajal tukaj ker ni prostora, soln-ce, Mars in drugi bolj znani planeti, pa ni še vse. Je še miljone drugih nebesnih teles. Tudi te je treba preiskati. In preiskujejo jih. Na pr. zve zda, ki je tudi skozi dalnogled le mala pika se ne more skriti zvezdo-gledom. Celo nji se preišče drobovje in sicer na način, ki ga je zna- obrnil sem posodo tako da je stran šel Izak Newton. Na pr. mi vemo, ležala vodoravno in glej : živalica jo je takoj udrla proti odprtemu koncu posode. Postavil sem posodo hi- da zlato daje od sebe rumeno barvo, srebro belo i.t.d. Zvezdogledom je toraj treba le vloviti odsev dotič- tro nazaj pokoncu ali živalica ni pa- ■ ne zvezde v poseben inštrument in dla nazaj na dno ampak je lezla na- j že vedo iz česa je dotična zvezda, prej, ven. Toraj lahko bi bila isto In znanost gre dalje in dalje. Eni* storila že prej pa ni imela toliko ■ celo pravijo, da smo komaj v začet-razuma, da bi bila. Takoj mi je ku- Pa recimo, da vse zvezde preiš- bila padla v glavo misel: niso li gotovi ljudje podobni tej živalici? Posebno naši svobodomisleci in bre- zverci ? Tudi oni iščejo svobode po -Bodemo na potem kaj bližje resni- gladkih potih. Po poti, ki ni težavna. Letajo in drvijo vedno naprej in naprej in se hvalijo, koliko so napredovali. Ne vedo pa da drvijo v krogu in da so oddaljeni od svobode potem ko že pretečejo milje in milje ravno tako daleč kot tisti trenutek. ko so pričeli drveti. Kvišku se ne ozirajo. Pa tudi če se, kaj jim pomaga ko vidi je pred sabo steno, katera je strma in katera se jim ravno zavoljo tega zdi nepristopria, katera jim je mrka in katero zaničujejo—svoje vero. Ne verujejo pa, da je šele- za steno prava svododa, po kateri hrepene, katero pa ne iščejo tam, ker jo ne vidijo in tako drvijo naprej ne zmeneč se za to in ono, naprej in naprej z duhom časa kot se sami izrazujejo. Tako bodo drveli, dokler se posoda njih zemeljskega žvljenja ne prevrne, ko bodo zagledali večnost, ki je bila sicer že poprej pa je niso videli in tudi v njo ne verovali. Če bi Ti ali jaz tako le govoril kakemu brezvercu, kaj misliš, da bi Ti on na to odgo-\oril? Gotovo je, da bi se ti pomilovalno nasmehnil in ti dal pečat čejo, kar pa je skoro nemogoče, ker se sploh ne ve, če je kje zvezd konec ali ne in kje? Pa recimo da je- če? Vsi in tudi brezverci vedo, da ne. Da, skrivnost bode še celo večja, kolikor več bodemo vedeli. Treba bi bilo pripoznati Boga. Ali kako se bode Bog pripoznal, ker ga ni videti ?pa naj so "kukala" še tako popolna. Pa pustimo te argumente in pojdimo k malemu šolarčku in ga vprašajmo: <4Če je Bog povsod, zakaj ga ne vidimo? On nam bode takoj mirno odgovoril: "Boga ne vidimo, ker je duh in se ga toraj ne more vidiki." Pa se Vam bode brezverec zasmejal; bedak, kako pa moreš trditi, da je Bog vse to naredil, ker je duh in vemo da nima telesa? Kako naj bi potem Bog to naredil, ker vse, kar vidimo je materijalno toraj če bi že kedo to naredil, bi moral imeti tudi tudi on materijalno telo. Lahek je odgovor na to. gnanost je po sebno v zadnjem času prišla na sled neki tajni sili, ki je nevidna, ima pa vsebi fizično moč. Veren človek je vedel to že prej. ker mu je to vera razodela. Veroval je v stvar jen je sveta, ki ga je Bog ustvaril iz nič.' i Veroval je v čudeže, ki so se godili dušnega reveža. Šel bi mogoče j po Kristusu in po Njegovih nasled-še dalje in začel: "Ti trdiš da drvi-| nikih* Če se je toraj prišlo znanstve mo v krogu? Da ne gledamo, pa mi i nim potom na sled, ali Samo na sled, še več vemo, kot samo gledati. I ker razlagati je še ne znajo, neki si- Mi vemo, da je mesec mrtev. Mi vemo, kako je velik in iz česa da obstoji i koliko je težak. Znanost nam je tudi pomagala, da smo zme-rili daljavo med solncem in zemljo. Mi gledamo, kaj se godi na Marsu; tam živijo ljudje, ker se vidi tam kako žamete sneg po zimi, vidijo Ti. kako bi potem mi dvomili o vstvarjenju sveta po Bogu? Ne glede na to pa bode brezverec dirjal naprej in naprej prišel pa nikamo^ oz. ravno tja, kjer je pričel. To pa zato ker s telesom ne more pokukati čez steno v večnost. Duša bi lahko,! rili duša se drži telesa in dokler se se tudi črte ki izgedajo kakor vodni i isto ne preobrne in od njega ne lo-1 kanali in katere so mogoče naredi- j či duša, toliko časa ne bode videl, PRAVA ŽELEZNIČARSKA URA. POZLATENA, KRASNO UREZANA, 21 BISEROV IN JAMCE-NA ZA 25 LET. — Samo $10.75 ZA KRATEK CAS. MOII ELGIN RtMltOfl ■ Samo enkrat v življenju imate lepo priliko dobiti tako krasno ponudboj katera se vam daje. Pomislite uro, ki je vredna $25 ki je prava železničarska ^ ura, more vsako dobiti samo za $10.75. Ura, katero naše slika, je pozlačena (gold filledx, krasno ure-zana in trpežna, ima 21 biserov in švicarsko kolesje in je garantirana za 25 let. Te ure so znane po svetu kot najboljše in kažejo čas do minute na-tanjčno. Vsi sprevodniki in mašinisti po železnicah rabijo te ure in vsi vlaki,gredo po teh uraah. Kdor hoče imeti dobro uro in biti zadovoljen mu svetujemo, 'la si kupi to uro in nikdar ne boste obžalovali. Te ure se prodajajo za vrsoke cene, toda mi hočemo prepričati občinstvo, da so samo naše ure najboljše za najnižje cene zato smo sklenili, da jih bomo prodajali za kratek čas samo po $10.75. Ako bi ne bili zadovoljni s to uro, ko jo boste dobili, jo lahko vrnete takoj in mi vam bomo vrnili vaš denar. Zastonj: Kdor iztriže ta oglas in ga pošlje nam, skupaj z naročilom, dali mu bomo popolnoma zastonj krasno verižico in pino za zavratnico. Ne pošiljaj denarja naprej, izreži samo ta oglas in nam pošlji 25 centov za poxiljatev in poštnino. Plačal Bodeš za Blago, ko ga bodeš dobil domov na svoj dom. Hiti in pošlji svoje naročilo takoj predno gredo cene uram gori. Pišitakoj na: VARIETY SALES COMPANY 1016 Milwaukee Ave, Dept. >10 H. Chicago, 111. knr trdi. da i zato ker ne vidi in ne mere videti. __ A. Okoliš, j 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio. -o- AMERIKANSKA SLOVEŠČINA. Že pred nekaj tedni smo priobčili članek v naši "originalni" ameriški slovenščini, ki je jako ugajal našim čitateljem. Od več strani so nam pisali, da naj bi nadaljevali, ker so jako zabavni in obenem poučni. Temu radi vstrežemo in zato bomo skušali nadaljevati te članke.. Vendar pa se za vsako številko ne zavežemo, ker to vzame precej časa, časa imamo pa le malo na razpolago. Ta naša "ameriška slovenščina*!. je posebno smešna za vsakega no-vodošleca iz Evrope. Posluša in posluša. Sliši da je to slovenščina, pa vendar polovico pogovora ne razume. Bili smo pred kratkem priča, ko je nek izobražen novodošlec poslušal tak pogovor. Ko nekaj časa posluša, pravi slednjič nevoljen: "Za božjo voljo, govorite vendar slovensko, da bom razumel!" V to našo "ameriško slovenščino" smo namreč sprejeli že toliko angleških besedi, da tisti, ki ne pozna angleščine, res težko kaj razume. Ta slovenščina je nastala največ doma, kjer govore z otroci slovensko, otroci pa materam odgovarjajo v veliki večini v angleščini. Matere imajo to rade. ker se na ta način uče 'angleščine. Zato skušajo otrokom odgovarjati vedno bolj in bolj z angleškimi besedami. Tako smo dobili "žumpanje", "suhe," "tičerke" i. dr. Ko smo premišljevali, kako bi u-redili te članke,* prišlo nam je na misel, da bi združili prijetno s koristnim, da bi s temi članki vselej priobčili tudi nekoliko poduka v angleščini. Xa podlagi teh raznih angleških besed, katere naši ljudje le rabijo v vsakdanjem divljenju, bi se mor da marsikomu pomagalo, da bi se še bolj naučil angleščine. Doma v starem kraju se bodo naši čitatelji smejali tej naši "slovenščini" in je najbrž tudi ne bodo veliko razumeli. Vendar jih pa mi -o-pozarjamo na njih nekdanjo "kranj-ščino," kakor na primer: "preziden-tov pedentar na ganki gvant klofa!" To je bil znani "tajč pohrusten." V naslednjem priobčujemo en tak članek. ŽANI IN ŽOVI. Halo, Žani! Halo Žovi! Havjudu. Kam pa ti? Havrju! Tla grem k Frenku na Senkler po ene šuhe. Kje si pa ti ODDA SE V NAJEM, snažna i topla soba za eno ali dve osebi. Zra i ven sobe so vse udobnosti, kopalnica i.t.d. Kdor bi hotel sobo v najem, naj se zglasi pri lastniku: Justin Pavlin, 2307 So. Leavitt Str., Chicago, 111 bin? Pri Tonet sem biu, sem šu pa ena pajpa. Peč bo treba pofiksat v bed rumu. Šur! Je mraz ratal. Bajgali! Taku me je zeblu na ab-štesu sinoči. Pa še Misus se nič dobro ne fila. Ali je sik? Ni glih sik. Samo malo fibra je do bila. Na jardi je veš obešala un dan — ju no — je pa mal veter potegnu, pa je dobila revmatizm- Is tat co? Jest grem k Frenku v šuštor. Bojsi so mi spet vse šuhe potrgal. Sem jim fiksu pa fiksu, pa saj veš, kakšni so bojsi. Jest sem pa mojim skejce kupu. Precej pomaga. Se skejtajo po sajd-voki in precej šuhu prišparajo. Je o ra j t. Jes! Zmeraj je kak trubl. J a, z bojsi je zmeraj trubel. Ti sa navagani so taki, da se Bogu usmili! Šur- jest moram zmeraj strep nu-cat. Bajgali, dons sm pršu iz šape, pa kaj so naredili? Nekje so dobili en rop, pa so naredili na porču svin-go, pa so se svingali, da so mi ves pejnt na havzu skrečal. Bajgaš, sem pa vzev^trep, sem jih mogu pa na-fiksat. Ja v Ameriki so kidci vse drugač, kakor smo bili mi doma v stari kon-tri. Tu so le preveč fri. Saj jih še kaznovat ne smeš. Na našem abštes ima rume ena Polačka, ki ima enga bojsa. Noče delati pa noče. Imu je dobr žab in stedi žab. Velika pejda je nosu domov. Zdej je pa tak freš bum, bajgaš, da ima tak trubl z nim. Pa ga je včeraj hotela nabiti. Pa je šu po poliemana in jo je dav aretirat. Bi bila kmal v lakope prišla. Tak trubel je imela, ker je morala na kurt hoditi. Vel, je že res. Jest ja pravim, aj-dunker! Strah morajo kidci pa že dobiti, drugače ti še havs razneso. Mir. To je vse kar je! Podpura! Taco! rajt, de se otrok ne sme pre tepat. Ce je pa bed, pa nevermajnd, kar daj mu jih. To je vse kar je, Žov, pa moram iti. Gudbaj, saj grem jest tudi. Sur! Pa dobre šuhe kupi! Sej, ?,o\\ ali imaš kaj munšajna? £ur, de imam še par batlnov. Bom pršu na večer na vezit. O rajt. Ie pridi! Pa Misus naj tudi pride. O rajt. Gudbaj ! Gudbaj Žov. o To le izstrižite in prihranite do prihodnje številke, ko boste čitali razlago. Na podlagi tega spisa se boste učili angleščine. Tomaž je rekel; "Rad bi delal, če bi dobil pripravno delo." "Kakšno delo pa bi radi?" "Postaje bi naznanjal na atlanskem morju." Pj-ofesor (dekli): Hej, Neža, zakaj pa te lobanje jeloveske glave| nikdar ne očistite? Poglejte koliko prahu je na nji? Dekla: Hu! gospod profesor! Tega pa že ne. Človeških mrtvih kosti se pa že ne dotaknem, me je strah. Profesor: Saj to ni prava lobanja. To je samo ponarejena! Dekla (začudeno): Kaj? Tako daleč smo že prišli, da imajo ljudje že tudi ponarejene lobanje? Delodajalec; "Ali nisi že enkrat šel na pogreb svoje stare matere?" Deček: "Da, takrat bi bila skoraj živa pokopana." — "Frankie, kaj moramo storiti, če hočemo v nebese priti.." Umreti moramo. — "Res, pa kaj moramo storiti prej?" — "Zboleti moramo pa po zdravnika poslati." Prvi deček: "Moj oče je velik umetnik. Z eno potezo napravi iz smehljajočega obraza jokajočega." Drugi deček: "Moj tudi: samo, da mojemu očetu še čopiča ni treba rabiti, palica zadostuje." Neka žena je prišla v prodajalno in zahtevala mišjo past. "Prosim hitro, ker hočem vlak vjeti." — "Toraj. letos boste imeli vrt namesto kokoši." — "Je boljše ; kokoši se mi je smililo klati krompir in čebula se mi pa ne smilita " Učiteljica je razlagala potrpežljivost. Uče ncem je pokazala sliko,, ki je prestavljala reko, na bregu pa je sedel deček in lovil ribe. "Vidite, otroci, ta deček lovi ribe. Tudi ribolov zahteva potrpežljivosti. Mirno mora sedeti in čakati." Nato je razlagala, kako lepo je, če je človek potrpežljiv. Potem je vprašala. "Ali mi zna kdo povedati, kaj je potrebno, če gre kdo ribe lovit?" i Vsi skupaj: "Črvi" 1 __ Mal dečko je snažil porč, ko pride nekdo na obisk. — "Ali je mama doma?" — "Ali mislite, da bi pomival tukaj, če bi ne bila!" Dva dečka sta se prepirala, kdo ima boljšega očeta. Naposled reče Joe: — "Tvoj oče mora biti najslabši človek na svetu. Čevljar je, pa imaš zmiraj raztrgane čevlje". John: "Tvoi oče je še veliko slabši; dentist je, pa ima vaš otrok same en zob". Dentists 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave- NAD LEKARNO I re od g. dopoldne do 8. zvečer. Zaprti' ot sredah popoldne in oh nedeljah. POKLIČITE NAS! Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode. V* enakih slučajih se tvljudno priporočam vsem Slovencem. ANDREW GLAVACH 1823 West 22nd Street T 7a;lar pok*i."cte na telefon, rabi Chicago, 111. te vedno štev. Canal 5889." ■■HHRMpHHI EDINOST Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV; Slovenian Franciscan Press, T84g W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, Til Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hvala ti, plemeniti bratski narod! Kakor poročamo na drugem mestu, je ministrski svet skupno potrdil najsramotnejšo in najkrivičnejšo pogodbo celega stoletja, pogodbo ra-pallsko. Ko je dobri srbski narod o tem zvedel, da ga ni toliko udarila po-god ba, kakor nas Slovence, je narodu zavrela kri in pokazal je, da imamo Slovenci v Srt>skem narodu največjega svojega prijatelja, 'da moramo prezreti podle Pašiče in sramotne Vesniče, še bolj izdajske Trumbiče: in gledati samo plemeniti srbski narod kot tak. Bratje Srbi, mi Slovenci smo Vam hvaležni za tako odkriti dokaz Vašega prijateljstva in solidarnosti do nas Slovencev! Nezmerno nas veseli, da smo našli v Vas v teh težkih in grenkih urah našega narodnega življenja tako sočutnega prijatelja. Nas so smrtno ranili in Vam je kri zavrela! Hvala, Vam ! Hvala stokratna ! Slovenci, ne pozabimo tega ! Pravi prijatelj se pokaže v isili. Evo Vam plemenitega prijatelja, ki je takoj pokazal, da se smemo nanj zanesti. Ljubljana molči, Zagreb molči* Tu, oni narod, o katerem smo mislil, da je naš sovražnik, da nas hoče dobiti "pod" se, evo, ta narod pa protestira s toliko ogorčenostjo in s toliko silo, da je čul ves svet, da se motijo kramarji italijanski in jugoslovanski, da bodo res kupili kake namišljene vspehe s krvjo Slovencev, da bodo res mirno smeli sekati narode in jih prodajati kakor kako kravje meso. To nam kaže, da se ne bojmo biti skupaj s Srbi, da jim zaupajmo, nasprotno, zvežimo se z srbskim narodom proti sedanjim tiranom in sleparjem na naših vladnih mestih. Proč s Trumbičem ! Proč z Vesni-čem ! Pred vsem pa proč s Pašičem in njegovim duhom! Narod doma, pokaži se sedaj, ko se gre za konstituanto! Sedaj je čas! Ne daj se preslepiti ! Slovenske voditelje doma v domovini prosimo, naj se ne dajo preslepiti! Proč z vsem sedanjim režimom! Kjer vlada kramarstvo in tako ozka pamet, taki možje naj gredo svinje past v Bačko, ne pa vladati narodu. iv Fj J22I -o- Kako je Anglija lakomna? Anglija je podobna nenasitnemu zmaju, ki bi rad vse sam požrl in drugim ničesar ne pustil. Da doseže ta namen, ji je dobro vsako sredstvo- Lakomnost jo je privedla tako daleč, da je pred par dnevi napravila zavezo z boljševiško Rusijo, ki jo je še pred kratkim najbolj sovražila. Tukaj se? vidi, kaj je politika! Od začetka zadnje vojske je Anglija znatno nazadovala s svojo trgovino. Skoraj vso svojo mornarico je imela zaposlen fax vojni službi, da je iz svojih prekmorskih kolonij dovažala potrebni materijal za svojo vojsko, razen tega pa je tudi morala varovati svojo obalo pred vedno pretečimi napadi nemškega brodovja. Vse to je oviralo Anglijo ves čas svetovne vojne, to je dolgih pet let in jo več ali manj odtrgovalo od svetovnega trga. Pri tej priliki je ostala svetu na razpolago edinole Amerika, ki je bila zmožna zalagati Evropo z živežem, vojnim materijalom in sploh z vsem, kar je bilo potrebno v tistih časih. Tedaj je Amerika nadkrilila Anglijo na svetovnem trgu. Pustila jo je tako daleč za seboj, da je »začelo Anglijo v resnici skrbeti, kako bi se znebila neprijetnega tekmeca! Zgodovina nas uči, da je Anglija še>vedno igrala lisico zvitorepko v vseh dosedanjih mednarodnih politikah. Pred več kakor sto leti se je po-služila Nemčije, da je uničila Francijo, Napoleona. Zakaj? Zato, ke je> bila s strahu, da ji ne bi Francija tedaj prevzela svetovnega trga. V zadnji vojni, ravno sto let od takrat, pa se je umetno poslužila Francije, da je oslabila Nemčijo, ker se je zopet bala, da ji ne bi ta prevzela svetovnega trga. Da bi strla Nemčijo, je z umetno politiko pridobila na svojo stran tudi Ameriko, kar je pomenilo za zaveznike končno zmago. Toda kdo more trditi, da sedaj, ko ima Amerika v svojih rokah ^svetovni trg, da sedaj ne kuje Anglija skrivaj načrtov, kako bi uničila tudi našo ameri-kansko moč in našo po celem svetu razvito trgovino? Anglija je izdajsko prikrita kramarska država, ki se bo poslužila vsega, kar ji bo prišlo pod roko, samo da bi uničila našo moč in našo svetovno trgovino. Z boljševiško Rusijo se je zdaj zvezala samo s tem nd"ipenom, da preplavi svetovni trg na daljnem vzhodu, preden bi ga mogel zasesti kdo drugi. Da ima Anglija s tem svojim novim korakom nečiste namene, piiča zlasti to, da se je zavezala z boljševiško vlado, ki je do sedaj še nobena druga država ni pripoznala tako popolno, kakor ravno kramarica Anglija. Kaj Anglija nfc*skrivnem kuje proti Ameriki, je težko uganiti, gotovo pa je, da koplje Ameriki grob, v katerega se bo najbrž sama zvrnila, zakaj za vsakega bo prišel dan in tudi Anglija mu ne odide! -o- KAKO JE BILO V RUSKEM VJETNIŠTVU? Ruskem. Ruska inteligenca ne zna srednje poti. Iz enega ekstrema skače v drugega. Tudi nima nobenega direktnega vpliva na širše mase, ki so tako brez vsakega vodstva, prepuščene divjim instinktom in strastem človeške pokvarjenosti. Iz človeka je boljševizem naredil divjo zverino in tako bo ostalo toliko časa, dokler se sedanji proces fermentacije ne izvrši. Dejstvo je, da vsak, kdor je videl^nosledice revolucije, strašne posle- dice na vseh poljih človeške družbe, človeške organizacije, gotovo ne bo nikdar pristaš revolucionarnega pokreta, ker so žrtve prevelike, katere se polagajo za nove uvedbe in sicer za rezultat, ki je še tako navidezen, nejasen in pa tudi negotov. Vpliv boljševizma je ogromen. Igral je veliko vlogo v končni zmagi nad nemško imperijo — na politično stavbo cele sedanje po-vojskine Evrope. Še večji bo vpliv na razvoj evropskih socijalnih razmer in problemov tedaj, ko bodo padli oni zidovi, ki ločijo sedaj Rusijo od ostalega sveta, da se bo videlo, kaj je resnica in kaj je laž. Dostavek: — V času našega vjetništva smo izdajali več slovenskih listov v Sibiriji, tako v Čeljubinsku in Tomsku. V Čeljubinsku se je izdajal list "Jugoslovansko ujedinjenje" dvakrat na teden, v Tomsku pa glasilo dobrovolj cev I. Jugoslovanskega polka Matije Gubca, pod imenom "Naš list". Urejevala sta jili Slovenca profesor Košnik iz Kranja in pa profesor Dr- Vojeslav Mole sedaj profesor v Ljubljani na univerzi za zgodovino umetnosti) doma iz Novega mesta. DobrO sc je godilo v Rusiji posebno raznim rokodelcem, kakor krojačem, kovačem, črevljarjem, mehanikom šoferjem i. dr. Bili so jako dobro plačani in imeli so dovolj dela. Glede pravoslavja se ne sme trditi, da je kri boljševizma. To je preveč. Ne da se pa zatajiti, da duhovščina' ni imela onega vpljiva na maso ljudstva, kot bi bilo potrebno za slične razmere. V veliki večini je ruski kmet jako pobožen in dober. Veliko krivdo nosi velika neizobrazba duhovščine. širiti kraljestvo Božje na zemlji. To ie prvo, najnujnejše in najvažnejše delo lajiškega apostolata, za katerega so vsi poklicani. Prijave za vstop v društvo, kakor tudi vsi dopisi in prispevki naj se pošiljajo na naslov: KATOLIŠKA LIGA, Ljubljana, Mestni trg 8. 1. Vsenvprijateljem in pospeševate-ljem našega društva se za njihovo sodelovanje že v naprej iskreno zahvaljujemo. Odbor. KATOLIŠKI TISK. tan ski h vojakov. Nove in nove kri-Naj ne bo prepričanega katoliča- | vice se S° de po celi Irski. Irci se vse Vaše delo je za-jna* »e bi podpiral tega našega drže Prav hrabro. Sedaj bodo sku- stremljenja in zasledoval našega ci- šali onemogočiti popolnoma ves Ija. Pristopajte k društvu, podpi- Prolet na železnicah po celi Irski, raj te ga gmotno po svojih močeh, igitirajte zanj. nabirajte prispevkov ! Član postane glasom pravil lahno vsak nravno-neoporečen katolik, ki izpolnuje svoje verske dolžnosti. Dolžnost vsakega člana je služiti drugim za vzgled, širiti od društva izdane brošure, nabirati prispevke za kat. tisk, agitirati za kat časopisje in boriti se proti brez verskem u, pa tudi brezbarvnemu časo- Tudi doma so spoznali velikansko važnost in velikanski pomen tiska za sedanje razmere. Kakoršen bo tisk, taka bo naša prihodnjost Tu v Ameriki se je na Slovencih že ta resnica potrdila- Kakoršen je bil naš dosedanji tisk, take so tudi naše razmere tukaj- i smo imeli dovolj zavednih mož, ki bi se bili žrtvovali za močan in razširjen katoliški tisk, nasprotniki so imeli vse v rokah, in zato je tak velik del našega naroda v Ameriki. Doma so sedaj ustanovili posebno organizacijo, ki se imenuje Katoliška liga in ima samo ta namen, zbirati dohodke za tisk, zlasti za bro-šurice, ki bi v poljudni obliki raz-motrivale najvažnejša dnevna vprašanja in bi jih v tisočerih izvodih razširili po celi deželi. Tu je poziv te nove organizacije, ki prosi tudi nas Amerikanske Slovence pomoči. Oklic se glasi: 4 naj ^ z Ano v Celovca, nam razsvetljuje položaj I ^meriko- Bistro dekle je stvar ta-koroških Slovencev: "Dragi brat j. ^ pregledalo in sc potajilo. Rek-Najprvo Ti moram sporočiti, kako 1 la, Je'. da ->e PriPravljena iti v Ame-se nam godi. Od malega do veli- : r!ko m*1 daI° Povedati agentov na-kega nas zasramujejo: "Horruk < sl°V' . ld°vka ie P°slala k a^en" ueber den Loibl!" kVsak dan hodi-ltU Hirschmannu' kJer ie dekle na~ jo nemčurski vagabundi pred okno, hrumijo in pretijo, da nas pobijejo. Mi celi dan jokamo. Danes so prišli trije k bratu in bi ga bili kmalu ubili, ko bi ne bili oče in stric pršli. Natepli so ga tako, da zdaj leži. To je nemška kultura, kakor pišejo " Freie Stimmen": <4\Vir wollen zeigen, dass \vir ein Kultur-volk sind". Ljudje so čisto obupani. Vedno prihajajo k nam in se posvetujemo, kaj nam je storiti. — Tvoja sestra Marica". — Tako se godi sedaj našim rojakom na Koroškem ! -o- Trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Čehoslovaško. — Začasna trgovska kompenzacijska pogodba med Jugoslavijo in Čehoslovaško je bila podpisana ob navzočnosti jugo- ! šlo že osem deklet, med temi svojo sestro Ano. Dekle je reklo agentu, da hoče tudi ona v Ameriko-Agent ji je dal 1000 K in ji naročil, naj pride naslednji dan točno ob določeni uri na kolodvor. Dekle je sedaj hitelo naravnost na policijo, kjer je povedala, kaj je doživela. — Policija je nasleduje jutro poslala na kolodvor večje število detektivov. Ob določenem času je prišlo tudi dotično dekle in našlo pet judovskih agentov: Friedmanna, Hirschmann.a Engelmanna in še 2 druga s krdelom 14 mladih deklet. Stopila je k njim, nakar so skupino obkolili detektivi in jo odvedli na policijo. Tu so židje priznali, da naznanijo, koliko zlata imajo pri sebi. Pri pregledu ga jim potem francoske oblasti polovico vzamejo in samo drugo polovico izplačajo. Prenos zlata čez Francosko ni prepovedan, če se to naznani pri izkrcanju iz ladije. Poslaništvo prosi, da bi se naši ljudje poučili o tej formalnosti. Vsak, ki naznani, da ima pri sebi zlato, dobi priznanico za naznanjeno vsoto- To priznanico je treba shraniti in jo pokazat« pri izstopu iz Francoske; iista služi samo za Francijo. Enako formalnost je treba izvršiti pri vstopu v vsako državo, kjer je izvoz zlatega denarja prepovedan. -o- Dragi rojaki! — Drage rojakinje! Dovolite, da se obračam do Vas v nujni zadevi! — Pri nas v Št. Petru bi radi postavili "Društveni dom", kjer bi se zbiralo staro in mlado, zla sti pa bi imela naša mladina pri zabavnih predstavah poučnih predavanjih in poskusni telovadbi svoj — drugi dom. Skoro povsod v Sloveniji imajo že take prostore, le pri nas žalibog pogrešamo zbirališča, po ka terem izobrazbe željna mladina ta-; iiiMiiauiiuuiiuuuuiniiiiiDiuiuiuiuaiuuiHiiitaiuuiuimaiitiitiiiiiiaH« NOVOST! NOVOST! i ELEKTRIČNO URA Z NEZGORLJIVO BATERIJO. 1 Banka, varnostna shramba in ura budilnica vse v enem* Varnostna shramba, banka in 8 ura budilnica vse v enem, to je § največja in najbolj koristna iz- § najdba. Poleg tega, da kaže pra 1 vi čas, je tudi varnostna shram- 3 ba; nezgorljiva je, ker je nare- | jena iz jekla, težko poniklana g in ima oddelek z namotano kiju § čavnico za vaše dragocenosti. 1 To je čudovita in pripravna reč. g Po noči treba samo pritisniti na | gumb in ura se razsvetli z elek g trično svetilko in Vam prihra- 5 ni neprijetno iskanje žveplenk, 1 da bi pogledali na uro po noči 1 v temi. Ima tudi močan budil- § nik, ki vas bode gotovo zbudil, če bi bili § tudi v najglobokejšem spanju. Ta budilni- s ca se more rabiti za dom ali pisarno kot z- 3 vonec da pokličete kogar hočete. Vse to je 1 urejeno potom električne baterije, ki bode g dobra za mesec in potem se lahko obnovi i za samo 50c. v vsaki prodajalnici. Vsa ura 1 je izdelana krasno in trpežno in je okrasek s vsakega doma. Poduk rabe je pridejan vsa 3 ki uri- Ta ura je vredna $25.00, toda za kra | tek čas jo prodajamo za posebno nizko ce- s no $ii,95. Zastonj: Kdor izreže ta oglas in ga nam a pošlje z naročilom, dobil bode popolnoma 1 zastonj to le naslikano nikelnasto uro za 1 božično darilo. Te ure so impertirane po- S sebno iz Nemčije in so jako trpežne, kaže- 2 jo prav čas in so jako porabne za ves, bolj g kakor vse druge ure, Nitite in pošljite nam = naročilo, ker ta ponudba velja samo za kra j| tek čas. Ni treba denarja za uro pošiljati naprej. Pošljite samo ta oglas skupaj z = $1.00 za pošiljatvene stroške in svoto ?n.95 boste plačali, ko boste uro spre- | jeli v svojo hišo, skupaj z uro dobite tudi "darilo zastonj kot božični dar. — | Pišite na: VARIETY SALES COMPANY, NOT INC. 1016 Milwaukee Ave., Dept. 617 H. Chicago, 111. f IS ko hrepeni. V ta namen smo spravili že nekaj denarja skupaj, priman-' o nabirali dekleta po naročilu ne- kuje nam pa še precejšnja svota: kega ameriškega mUjarderja, ki se tačas mudi v Budimpešti. Dekleta 1 so nameravali odvesti v Ameriko.— slovanskega ministra Popoviča. Dr- jzločinske zidovsUe trgovce z dekIe_ zavi sta se zavezali, da bosta iz*ne-|tj zaprji Pozor! Pozor —Ako želite dobrih in trpežnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem pridite k nam, kjer boste najboljše T>cstreženi v vsakem ozira. /T ]\ube £,€\jiu je i "Enake, poštene in zv.-j. _c ee:ic vsem. /'//M \V\V Jf "Kje dobiti denar?" Smo v skrbi povpraševali. A enoglasno so odgovorili: Obrnimo se do naših Amerikancev za pomoč! Drznemo se toraj Vas nadlegovati sto-le ponižno prošnjo. Blagovolite po svojih močeh prispevati v bla gi namen Vi sami ter poprosite v našem imenu tudi pri drugih tamoš-njih rojakih. Če sami ne bi mogli po brati; izročite to polo komu drugemu. da pobira. Vsak najmanjši dar |se hvaležno sprejme. Imena darovalcev bomo tu razglasili. Že naprrj iskreno najtoplejšo zahvalo Vam in vsem darovalcem. Nabrani darovi naj se pošiljajo na naslov: Župni urad Št. Peter pri Novem mestu, Slovenija, Jugoslavia. Peter, dne 28. 10. 1920. Franc Vovko, župnik. 31 Molftvenik za amerikansk^ Slovence. Spisal Rev. Kazimir Zakrajšek ..................................$1.00 Večna Molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni.. .$2.00 Kruh Življenja. Štirideset različnih obhajilnih molitev. .$2.00 Bodi moj naslednik! ................................$2.00 Nazaret, molitvena knjiga v češčenje svete Družine..--$2.00 Hvala Božja.....-..................................$i-50 Naročnina in pisma pošiljajte na: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS 1849 West 22nd Street Chicago, Illinois PODPIRAJTE M0ŽA: KI VAS PODPIRA. FRANK SUHADOLNIK eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street. ^snfmiHiiaiiitiiiitiiicxiiiiiiniiiic3imiiiiiiiic3tiHiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiiC3iiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiic3iiii ^ JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. | "VVahčič: —laz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi prosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahcic Fluid ozdra- _ __ vi vsa^i naj stari ji Revmatizem, kostobol, 1 o Kan, nogah ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popa'nomar Rane, opekline, We, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa, bradovlce. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dneh popolnoma o-iravijo- Pišite tako i po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 oošljem popolnoma zastonj. JAKOB WAHCIC 6702 Bonna A*e N. E Cleveland. O. Pripravite se za neodvisnost ♦a3iuun»iunjii:;):v.i:in:ii;!iHiu:ciii!iniiiiinnuinHiut3ir Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. L: PAYLE ZGAGA Tristu Judu pa anga pu! Pa še štirstu črnih mačk pa vrh ! Taku se mi pa feržmaga deb se kar snedu, ko b me škoda ne blu. Taku pa na-ka! Ne bom se še za ankrat, ker b' se oni gaspud editar le preveč kra-hatal inu smejal. Šur oni mal po vengavm. Tu jih vprašem al nej blu grdu k van i nejsa na mitenga prišli kuker sma jih pavabil? Vejo' kar tu jm pravm: šejm! šejm! an' ju! Če maja še kaj špota inu sramu1 sej j h more bt špot inu še oni mori a rdeč ratat prov da nusa. Vejo gas-, pud editar imel sma tista mitengaj proti nim k sm jim unkrat pavajdu. Pa nevajm kaj se je zgudlu, de je bla taku majhna) udeležba, de še mietinga imet nejsma mogli. Vejo še clu našga prezidenta Jožeta nej blu zraven. Ani sa d j al de ga zatu nej, ker nima več munšajna, k ga je vsaga papiv, druzga pa nej imu cajta skuhat. Pravje de ste ga vi meldal na krvav riht in de je biu dedektif za nim. Vidjo pvsod oni trubel dejalaja. Vejo blu je pa ta-j ku. Samu an par nas je pršlu skupaj. Pa sma čakal, čakal, kukr sa un lejt pri slave čakal Vjujn udelej-žencu, sa tista avstrijska unterholt-j nga naredli. Ke pa le ej blu nkogar in ga le ej blu. sm pa jest mitega ofnu. Pa sma klical imena, katere smt pavabil. Vam bom pa kar naš meneč ae zapisnik od te mitenge prebrau: Benedikov Ldjze( Ga naj !! Kej pa je? Je šu v Vadica na bužja pot k Jehanc. Lejte! lejte! kaku se je pa Lojze PRIPOROČILO SLOVENCEM NA ELY, MINN. —Slovencem na Ely naznanjam da kandidatiram v mestni odbor za "Aldermana". Kot davkoplačevalec bodem v prvi vrsti vedno delal za korist da v koplacevalcev in korist našega mesta. Se Vam uliudneie priporočam da oddaste svoi glas dne 7. decembra svoi emu roiaku. Štefan Koval, Ely, Minn. VAŠA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi modi. FRANK'S DRY CLEANINC CO. Telefon: Central in Rosedale 5694 Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. / nasproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. pabulšu. Kaku j'e tu de je pastov taku brumn ! Trbovčev Tone !! Ga naj ! Kej pa je? Je šu v Klivlend sončne rože zalivat ! Patra ta tov Gilbert 1 Ga naj ! Kej pa je? "Ta maPga" zible. Saksarju papan! ; Ga naj ! Kej pa je? Se je ožjanu! Trčkov fotr! Ga naj 1- Kej pa je? Barka voz! Pagarelču Matic! Ga naj! Kej pa je? Najma cajta, pleh predaje. Hadetu Nace! Ga naj ! Kej pa je? Je šu na Sakserjeva vuhcet mu-ska špilat. Zabertniku Felček. Ga naj! Kej pa je? Godla mejša za klabase. Kristanu ata sa pa ja tukaj! Jih naj ! Kej pa sa ? Jh trajbh bali sa se makaronu s Trsta naejdli. Kržetu Franci sa pa j a tukaj ! Jih naj ! ! Kej pa sa? Sa šli na Cenkler afne guncat. Joža, naš prezident. Ga naj! Kej pa je? Jq šu. v Andianapalis . bombe dajlat. Joj. Tu bo pa hedu ! Jaja, j h bo v Čekaga mjetu. Godinatu Martinček Ga tudi nej. Kej pa je? Je šu faruški gnoj kidat. Minka Alekšava. Je t ud nej. • Kej pa je? Je šla k čirapedist suj nus papra-vt k ga je spamlad pri kurt tojšne-ga dabila pa ji zdej vso ofert kazi. Na, tk nabenga nej! Tu je pa grdu!! Al je pa vsaj editar vad Edinost tukej • Kej pa je? Ga naj! Je djav da ga uh pište. Saj nej rajs taku odjav !f W 336C W 5S«K W M4BC ':<«< MM Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ. V društvo se M^rejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $.100.00. $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k naše mu društvu. — Za pojasnila vprašait^ naše uradnike. — Predsednik Tosef Za Vrajšek. podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol. zapisnikar Jos. B Zaversnik hlaeainik Anton Bašča, nad zornike. Anton Kocelj, Anton Strniša Viktor Kompare. Zdravnik. Dr- J. M Seliskar, Vratar John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos- Zakrajšek ml.. Zastavonoša Aloiz Somrak. Društvo zboruje vsako Arugo nedelir DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 25 K. S. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo na sako orvo nedeljo ▼ mesecu v Knausor Ivorani. cor- St. Cleir Ave. and 62nd ■štr. N E. Uradniki zs. leto xgao. Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Josepli D grin 1051 Addison Rd- W.; Društven; tdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St . lair Avenue- Novi člani se sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ga leta starosti i* c zavarujejo za posmrtnino $1000 500-01 ill 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te ionske bol. potpore- \'aše društvo sprejme tudi otroke ^ Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim čla •om in se zavaruiejo od $250.00 do $1000 Hačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre sA - - * ■ - ___ J________ 1 1 .rilt J" vseučeliščniku, ki se je učil za odvetnika. "Kako je to, gospodična, da ste samo odvetnik" dali to čast?" "Veste to je tako! Naj se zgodaj nauči, kako se ljudi s kože deva kar bode delal potem pelo življenje." --o-- I Kratkoviden tujec: "Dobro jutra, Joel Zgledaš pa, kakor bi ne bil ti/' — "Saj nisem: jaz nisem Joe." Urednik malega lista je dobil sledeče vprašanje: "Kaj je mojim kokošim? Vsako jutro ne dovoli nikomur drugemu, kakor samo vali?" Drugi dan je bil tiskan odgovor - "Vaše kokoši bolehajo na -kurji smrti. Vse kar moramo svetovati, je pogreb." bničan ga vpreže, konjiček se ne gane : sam jel, sam vozil! Ribničan zlepa, Ribnišan iz grda, konj se ne premakne iz mesta. Pride mimo popoten človek in sve tuje: e z rokami dobro pognati. Ko je te mi ženami- Kako lepo so ženske dru . , . ... .. , . . ^ . sto trdo zgneteno, ga pokrn z ruto, gin narodnosti organizirane. Pri v- • , . . : . . . . . „ postavi na gorko 111 pusti, da vzide, sakem narodu imajo vsaj eno zen- v- • • . . , ... . i ^ato napravi iz testa 15 do 20 ma- sko podporno organizacijo. Me nimamo nič! Nikjer nas ne marajo! Nik j er nam do zadnjega časa niso dali pravic. Imeli so nas samo za privesek. Me pa namesto, da bi se bile postavile na lastne noge, smo pa kimale in molčale. Tudi ta misel ne sme zaspati, če imamo med seboj le še nekoliko nav dušenega ženstva, ki bi se hotele zanimati za to stvar. V vsaki naselbini naj bi se naše ženske začele takoj o tem posvetovati. Prepričana sem, da se jih bode v vsaki naselbini takoj našlo dovolj, da se ustanovi podružnica. Kakor smo čitale v ^Edinosti" so naši škofje organizirali ka toliško ženstvo. Zakaj bi se še me ne organizirale in se ne priklopile temu organiziranemu ženstvu Amerike. Kakor smo čitale. so se ameriške žene priklopile ženam drugih narodov v Evropi. Žene slovenske, na noge! Še me v njih vrste! Zavedna katoliška Slovenka. -o- SLOVENSKA GOSPODINJA. Kuhane morske ribe. Morsko ribo (brancino, polenevko, rombo in dr ) osnaži in operi. Potem deni v podolgasto kozo primerno množino vode, nekoliko kisa, par koščkov čebule, korenja, peteršilja, nekaj zrn popra, lovorjev list, malo limonine lupine ter peresce rožmarina ali timeza. Ribo osoli, jopoloži v kozo ter jo kuhaj (malo ribo 10 do 15 minut, veliko 15 do 20 minut) toliko časa, da ji izstopijo kakor biser bele oči. Kuhano ohladi ter jo polij z majonezo ali z oljem in kisom ali limoninim sokom. Lahko daš tudi gor lih stručic, potresi jih z moko ter po lagaj v podolgast pehar na prtič, tako da se ne tišče druga druge. Štru-ce deni shajati, shajane pa drugo za drugo položi na pomazano pekačo in peči pičle pol ure v precej vroči pečici. Pečene jemlji iz pekače, pomoči jih v vrel krop, nato jih položi še enkrat na pekačo in postavi v pečico za eno minuto. Knajpov kruh II. Deni v skledico 2 dkg kvasa, osminko litra mlačne vode in tri žlice moke, vse dobro z-mešaj ter postavi stran, da vzhaja. Potem deni v skledo liter Knajpove in liter bele moke, zlij vanjo pol litra gorkega mleka, pridaj kavino žli co soli, malo premešaj in pridaj že prej pripravljen kvas ter vse skupaj dobro zmešaj in potegni. Ko je testo dobro zgneteno, ga pokrij z ruto, postavi ga na gorko, da vzide. Nato napravi dve štruce, jih daj v podolgast pehar na z moko potresen prtič shajati. Shajano stresi na pomazano pekačo, po vrhu napravi dve do tri zareze, pomaži jih z mlekom ali jctjCw... .u postavi v pečico za pol ure, da se spečejo. Podmet iz ostankov mesa. Zreži kakih 10 dkg govejega ali drugega mesa (kuhanega ali pečenega) na listke ter ga stresi v ponev, v kateri si razbelila žlico masti in zarume-nila par koščkov čebule. Ko se meso malo popraži (eno ali dve minuti) mu primešaj eno jajce, ki si ga zmešala z žlico mleka in par zrn soli. Ko se jajce nekoliko zakrgne, je jed gotova. Ce hočeš, pridaj tudi ščep popra. Na mizo postavi jed s polento ali kruhom. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. Department of State je dne 5. novembra izdal sledeči opomin vsem državljaonm Združenih Držav, zlasti pa naturaliziranim državljanom: Department of State je bil opozor jen da se dogajajo slučaji, ko natura lizirani ameriški državljani odhajajo iz Združenih Držav, ne da bi si preskrbeli ameriškega potnega lista ampak mesto njega vporabljajo listine, izdane po zastopnikih države svojega prejšnjega pripadništva. Osebe, ki sprejemajo tako inozem ske listine potujejo v inozemstvo ka kor tujci, ne smatrajo se, da so radi tega že izgubili svoje ameriško državljanstvo, ali so se s tem jako hudo pregrešili proti zvestobi in pri-padništvu do Združenih Držav. jZa-stopniki Združenih Držav v inozemstvu ne morejo vidirati pa tudi ne bodo vidirali njihovih inozemskih potnih listov, ker vizum bi vseboval tiho priznanje lastnika takega potnega lista kakor državljana ali poda nika države ki je izdala oni potni list. Skozi nekoliko časa je bila splo šna praksa na State Department, da se onim ameriškim državljanom, ki so sprejeli potne liste tuje vlade za potovanje iz Združenih Držav, v ino zemstvo odreče izdanje potnega lista za povratek v to zemljo. V navodilih, ki jih je State Department ravno sedaj razposlal ame riškim diplomatičnim in konzularnim oblastim v inozemstvo, se iste poživljajo, da natančno preiskujejo vsa dejstva in okoliščine vsakega slučaja, ko kaka oseba, ki je zapustila Združene Države s tujim po-tn»m listom pride k njim v svrho da dobi vizum. Zahtevalo se bo od do- HOW ABOUT "OREL?" Lately we american young men heared much about some nice organization Slovenian catholic young men of old country have, so called 4' Orel". Not long ago I had the plea sure to listen t0 a very interesting lecture a£>out this organization and about the doings of the young men of abroad. — It seems to me, that such an organization would be something for us american Slovenian boys. Athletics, turning, amusements combined with some nicely outlined educational and religious program would be just what we Slovenian boys in America need in e-very colony. Would'nt you, dear Mr. Editor, be kind enough and explain in en-gbsh in your "Edinost" a little more about this organisation? I am sure you will interest some of us, fellows for this organisation in every colony. May be we may get some branches in America also. I feel myself that Base Ball Teams only, or our"Cor-ner Clubs" we usualy patronize are not eniterely what we catholic young men ought to have. I am sure that some of my Slovenian friends in some other colonies feel the same way- Don't they? Young Slovenian American. ing to follow in the footsteps of the little Prince. Little did that wise old King of long ago dream of the generations that were to reap the benefit of his wisdom. The King's Wisdom. Long ago, a wise old King searched through his books of learning to find some principle upon which nares to read them is O. K. and if FOR OUR YOUNG LADIES. No. A girl should not sass her dear mother when asked where she was and in whose company. A girl should have confidence in her mother and tell her all what happened the night before. Belause who but a mother can best advise a girl ? And if mother scolds you take it without a murmur and hold your tongue-You will love your mother all the-more for that scolding. Not perhaps at the present, but when your anger has cooled and your mind is clear, you will realize that mother was right. And you may be sure a mother will never faint you. Do you know, girls, that most mothers, like to hear all about the last party, and who ask you for supper and all things? And girls, don't tell her a lie, tell her everything and you will have better time if mother knows with whom you keep company. If you have a boy friend, let him call for you at your home and not meet him on the corner like some girls do. Mother soon will tell you if he is the decent kind. And if you girls receive any letters from boy friend, don't be afraid to show them to your mother. Offer them to her and if she ... , , 1 .. rr.. . , at last' he found it- Far down the ticnika, da predloži affidavit, v ka- page of a dusty Latin book he read tprpm nni nv l avi toL-^i .a .« to rear his young Prince-son. And not, its alright too. I Don't believe in having the whole family reading terem naj razloži, zakaj je vporabil inozemski potni list- Ako se izkaže, da je dotičnik namenoma prestopil zakone Združenih Držav in se pregrešil proti svoji volji državljanski zvestobi, smejo diplomatični ali kon zularni zastopniki odreči mu vsako pomoč glede povrnitve v Združene the words — "Mens sana in corpo- them, but I do think mother has a nght to. So girls if you have o more sano" — which, in our language ther, don't sass her because she as-means. — "a healthy mind in a vi- ked questions about the night befo- gorous body." "That," said the wise old King, "is what my son shall have!" And so the Prince was taught various athletic pursuit, as well as a 1 ^- », „ , - .- . , --------- ± > eta wen as a , : Ak° d!"a jan zvestoba fair amount of Latin and Greek. He dot.cn.ka . n. v dvomu, more Depart- climbed mountains; he sailed the ment of State vzet, v pretres vpra- seas; he learned to love the swift sanje, da se mu .zda potni list za po- rush of the wind past his face as his vrnitev v Združene Dszave kot stal horse raced across the frosty autum no bivališče. I r- • . Stališče State Departmenta je fields — all outdoors became his kingdom. And he ruled his people re, it causes many hard feelings on both sides- I'm sure there is'nt a mother that when her daughter goes with fried, that forgets to say an extra little prayer to the Blessed Virgin, the greatest mother of all, to keep her safe. A mother is the best and truest friend that a girl ever can have on earth and she sould be a pal to her girl. A girl should ask her mother to go with her ocsasionally and -be proud vobče, da sprejemanje in vporaba Wlth a wisdom and kindness far be- of her, and be ashamed for her be- - ______, vond hi"? nCYf* ----------„u„ - _ 1:^1. I , r_ . • , t inozemskega potnega lista s strani ameriškega državljana je pregrešen čin, ki ni v soglasju s pravo udanost jo do Združenih Držav. Važno za potujoče v Evropo. State Department je pod datumom 1. novembra izdal sledečo objavo : Osebe ki potujejo v Evropo, da obiščejo svoje sorodnike, bi se morale že iz previdnosti založiti z zadostnimi denarnimi sredstvi, da si zagotovijo pot nazaj, ako je njih namen povrniti se v Združene Države-Dogaja se pogostoma, da ameriški konzuli v inozemstvu dobivajo pisma od oseb, poprej stanujočih v Z. D., ki so se povrnili v stari kraj, da obiščejo svojo družino in se sedaj nahajajo brez sredstev. Tedaj se o-bračajo na ameriški konzulat za de narno podporo, pa najdejo le, da a-meriški konzulati niso preskrbljeni s sredstvi za splošne svrhe repatria-cije. yond his age and his time. And the Prince's son also learned •to love the out-of-dors, anr learned to keep his body and his mind free from desease and weakness—and his grandsons — an great grandsons. Lntd now many centuries later, in the year 1920. far across the ocean in a country that the first great Kin- cause she is a little old-fashioned. I never realized myself what a mother was until I grew up and now I feel as if I need mother all the time, and I'm never satisfied to start any work unless I ask mother's advise. Girl's let us all say a prayer for our dear mothers that they may be had never seen, or heard of, in our spared to us a long time. And now land of America, thousands of other 1 shall draw my little story to an Ko je bil Roosevelt policiski komisar v New Yorku, je vprašal nekoga, ki je prosil za službo pri policiji: "Kaj bi storili, če bi vam bilo treba razpršiti množico?" Prisilec: "Šel bi s klobukom okrog." Osemletni dečko nikoli ne pusti očeta pri miru z vprašanji. Komaj se je oče v sedel, da ber_e časopis, ga že vpraša sin j "Papa, ali sem res*narejen iz pr~ahu?"»- Oče: "Ne, drugače bi ti jezik kedaj vsahnil " boys and girls, not heirs to royal thrones but Princesses and Princes of health and good deeds — are striv end and let some one else have space. I beg to remain still an old time reader — "Mother's Girlie." ^ 4» V ZALOGI IMAMO SLEDEČE ANGLEŠKE ^ MOLITVENIE. 4* * * * + + 4* 4* 4* 4* A . Ci- *r 4* 4* + 4* 4* 4* 4* 4* * My Prayer-Book....................................$2.00 The Young Man's Guide ............................ 2.00 The Catholic Girl's Guide ................... ........2.00 Manna of the Soul.................................. 1.00 Rejoice in the Lord ................................... 2.00 The Prisoner of Love................................ 2.00 With God .........................................2.00 Blessed Sacrament Book .......-................. . 2.50 Visits to Jesus in the Tabernacle..................... 2.00 The Communion Prayer-Book ................. ......50 The Ccmmunicn Prayer-Book, zlata obreza............ 1-25 Child's P-ayer-Book .................................25 Key of Heaven...................................... 1.00 The Vest Pocket Manual of Devotions...............- i.o0 Vsa pisma naslovljajte: — SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 West 22nd Street, Chicago, Tllinois. * * * * * * mm ■nHHMH SPE".......UH E D I NJ) ST" KRIŽARJI. Z godovinski roman v štirih delih. Spisal: H. Sicnkiewich. Poslov.: PodravskL (Dalje.) ljen, da ga Matija in Jagjenka oskr- pravlja lase na čelu, zakrila si je Ako bi bil človek slabotnega telesa in drugih misli j, bi bil šel k menihom ter bi v tihem samostanskem zidovju čuval kot največjo svetinjo drag spomin na svojp drago pokojnico, dokler mu ne bi zletela duša-iz telesa nalik tiči iz kletke. Toda njemu se je imelo pričeti še le tretje desetletje v življenju; v pesteh je imel tako moč, da je izže-mal sok iz sveže veje; konju je za-mogel zapreti sapo, kadar ga je stisnil z nogami. Bil je tak, kakoršni so bili takrat vsi mladi plemiči, ki so bili telesno tako krepki, da so se vdajali grozni razbrzdanosti in pijanstvu, in jim vendar to ni škodovalo, ali da so se ženili tako mladi, da so pozneje, ko so odšli na vojno, imeli po štirindvajset sinov okrog sebe, ako niso odšli med duhovnike. Toda Zbišek ni vedel, da je bil tak, zlasti sedaj, ko je bil bolan. Polagoma pa so se mu zacenila zlomljena rebra, in ostala je le mala iz-bočina na boku, ki ga pa v ničemur ni ovirala in katero je zakril ne le oklep, marveč tudi navadna obleka- Tudi turobnost je izginila. Njegovi bujni plavi lasje, ostriženi v znamenje žalosti za Danuško, so mu zrastli znovič in se mu vsipavali na ramena. Tudi prejšnja lepota se mu je povrnila. Ko je bil pred nekoliko leti v Krakovem veden v smrt, da pogine pod rabljevo roko, je bil videti še deček odličnega rodu, toda sedaj je bil lepši, kakor pravcati kraljevič, podoben po svojih širokih prsih in širokih ramenih orjaku, po svojem lepem licu pa mladi deklici. V njem je kar kij>ela inoč života, kakor vrela voda v loncu, in kosti mu je vsled dolgega počitka prešinjal živi plamen. On ni vedel, kaj je to, marveč si je mislil, da je še vedno bolan ter se je še valjal po postelji in bil jako zadovo-************** bujeta in mu v vsem vstrezata. Časih se mu je zdelo, da se mu godi tako dobro, kakor v nebesih, pa tudi zoperno in neugodno, zlasti kadar ni bilo pri njem Jagjenke. Takrat je bil čemeren, da se mu je kar zdehalo, in govoril je Matijcu, ko ozdravi, da pojde znovič na konec svneta, nad Tatar je ali Nemce, ali na kak drugi pohod, sarro da se iznebi življenja, ki mu je že nadležno. Matija se ni hotel pričkati ž njim ter mu je le pritrjeval in kimal z glavo, ob enem pa tudi takoj poslal po Jagjenko, poleg katere so se mahoma razprašile Zbiškove misli na bojne pohode, kakor se staja sneg na solncu. Ona je na tak poziv rada pritekla, dospela pa je tudi često prostovoljno, ker je ljubila Zbiška z .vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. Ko je bivala na škofovem in knežjem dvoru v Plocku, je videla ondi mno-^o lepih in hrabrih vitezov, ki so pogostoma poklekovali pred njo ter jej obljubovali zvestobo do smrti — lice z dlanjo ter gledala Zbiška skozi prste. On pa, osupnen vsled takega nepričakovanega vprašanja, je zardel nalik gospodični, ter jej čez trenutek odgovoril: : 4 je zdelo, da se o nečem razgovarjata. mislita pa na povsem kaj drugega. Zbišek, ki je ležal v postelji, jo je spremljal z očmi, kamorkoli se je gan>la, kakor je bii rekel Matija, kajti videla se mu je tako krasna, potegnem ti mrene z očij, ako bi tudi stokal glasnejše nego tvoji konji v Bogdancu. Kjer leže polena na oglju, ondi mora prej ali slej iz- Rešitev zastavic. — Med zadnji-, mi imeni, katere smo priobčili z; njič, izpustili smo ime Fr< Schweiger iz Soudana, Minn-, ki je imajo letos veliko po Pennsylvaniji. da se je ni mogel nikdar dovolj na-' Prav, prav! L« sem ž njimi, jabol-gledati. Časih se je pripetilo, da ka imamo radi! Zastavice se gla-so se njuni pogledi nakrat srečali,' sijo: in takrat sta oba zardela, njene de- i. Kaj je na koncu večnega ži- bruhniti plamen. Jaz pa tudi ne rešil prvo uganjko. Naj oprosti! — mislim razpihavati ognja, ker si mi- Zadnje tri zastavice je rešila Mrs. slim, da to ni potrebno". | Christina Serdoch iz Brooklyna. In zares ga ni razpihaval, marveč _ se postavljal ./Zbišku po robu in ga dražil, kakor kak star zdražbar, kij NASE IME. se igra z neizkušenim mladeničem.! - Ko mu je Zbišek nekega dne znovič: Družinsko ime, ki predstavlja dol-ponavljal, da se hoče napotiti na ne-J go vrsto plemenitih del prednikov kak dalji pohod, da se iznebi svoje-^ družme. Ime zdravila, ki je že leta ga neznosnega življenja, mu je de-| in leta na siOVesu vsled izbornih us-3al: / t' pehov, je ponos tvrdke. Naše ime (Dalje prihodnjič.) / "Trinerjevo grenko vino" je hvalež- ° 1 no izgovarjalo že na tisoče in tisoče ZASTAVICE. j oseb tekom minulih trideset let. Do- Miss Jennie Kress iz Forest City,! tičnik, ki trpi vsled želodčnih bolež- ni, slabega okusa, zabasanosti, glavobola, napenjanja itd., zna, da je Trinerjevo grenko vino zanesljiva odpomoč- Kako to vino pomaga? Is- Pa., nam je poslala tri zastavice. Za liste, ki jih bodo prav rešili, je obljubila zabojček jabolk. Pravi, da jih ljajev dvigale, in srce jej je vtri-1 2. Kaj j palo v pričakovanju, če morda ne žu? toda Zbišek je bil njen prvi izvolje- viške prsi so se od globokih vzdih- vljenja? nec sveta, nad Tatarje ali Nemce, ;o prvo ljubeznijo, in vse nesreče, kolikor jih je pretrpel, so povekša-!e njeno ljubezen tako, da jej je bil ljubši ne samo kot drugi vitezi, marveč tudi kot vsi knezi na zemlji. Ali •=edaj, ko se mu je vračalo zdravje in ko je bil od dne do dne lepši, se ie spremenila njena ljubezen v pravo strast ter jej zakrila ves ostali svet. *>. Vsekako pa ni priznala tega nit« sama sebi, pa tudi pred Zbiškom je to skrbno tajila v strahu, da je ne bi preziral. Da. celo pred Matij-cem je bila previdnejša in bolj mol čeča, in ni mu zaupala več svojih skrivnostij, kakor nekdaj- Samo časih je zadrgetala, kadar je zavezovala Zbišku rano, vsekako pa si je prizadevala, skrivati svoje notranje občutke. Nekoč je rekla kakor mimogrede Zbišku: "Da te tako oskrbujem, to se godi edino le iz naklonjenosti do Ma-tijca. Ti si si morda mislil kaj drugega. Povej !" In delala je tako, kakor da si po- li IJ e pustil Kristus na kri- palo v pričakovanj začuje nekaj, vsled česar se raztopi njena duša. . . Toda Zbišek je molčal, kajti pred njo je bil izgubil svoj nekdanji pogum; bal se je, prestrašiti jo s kako neprimerno besedo, in navzlic vsemu temu, kar je videl s svojimi očmi, je bil vtr-jen v prepričanju, da mu ona ska-zuje samo svojo sestersko ljubezen. Nekega dne se je spustil o tem v razgovor z Matijcem. Prizadeval si je govoriti mirno, malomarno, ter ni niti zapazil, da so njegove besede postajale čimdalje bolj podobne pritožbi nad svojo tužno usodo. — Matija ga je poslušal potrpežljivo ter mu končno odgovoril samo jed-no besedo: "Ti si bedast!" In odšel je iz sobe. "Ha!" je rekel sam sebi, "takrat, ko ti je mogla priti po ceni, je nisi hotel niti pogledati, torej se najej sedaj strahu, ker si bedast! Jaz hočem staviti gradič, ti pa se oblizuj med tem! Ne rečem ti ničesar, ne 3. Kdaj je dal Bog spoznati, da je presv. Trojica? Sapralot, zdaj pa le sv. pismo v roke, pa boste zaslužili jabolka! Kdor ga še nima, naj ga brž naroči v knjigarni "Ave Maria". (Imena reršilcev objavimo v prihodnji številki). to da celo ižčišča črevesje, boljša o-kus, krepča telo in um. To zdravilo lahko dobite v bljižni lekarni, ali pri prodajalcu zdravil. Ne jemljite ponarejanj. Naše ime ''Trinerjevo gren ko vino", kakor tudi imena drugih izbornih zdravil n. ps. "Triners An gelica Biter Tonic", "Trinerjev Liniment" (za revmatizem, nevralgi-jo, hrbtobol, izpahke) "Trinerjev o-lajševalec kašlja" (Trines Cough Sa dative) vam nudijo zanesljivo garan cijo. — Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland Ave., Chicago, 111. 'Adv.) John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 0.M7 ST CI-AIK AVENUE CLEVELAND, O. import*™ r* waI\I\ MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje MO'lKF OBLEKE po naročilu točno in cm- Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York. N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku- SLOV KAT PEVSKO DRUŠTVO "LIHA" Sror- Kat. pevsko društvo Lira. Clevr land, Ohio. — Predsednik: Anton Grdi na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe w.vodia: Matej Holmar iioq N01 #th>(} Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna Ave. olektor: Antui Hlabše str. Pevske vate so vsakt tr>*eV četrtek in soboto ob pol 8 uri ^r ja vsaki prvi torek v mesecu. ESš u KOLEDARJJ. 99 CENJENIM ROJAKOM sirom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto I921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino. Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. — — Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino. Pošljite takcj po uzorce in naročite si koledarje v pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na: ANTON GRDINA 1053 E. 62nd St. Cleveland, O. SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE lahko napravite, svojcem v domovini-, ako jim pošljete primerno vsoto denarja^ ki naj jim bo v pomoč in podporo za prijaznejše božične praznil^e. Vsak rojak je dolžan to izvršiti, ker krone so sedaj tako poceni, kot še nikoli prej. Vsakdo jih pošlje lahko točno in hitro po dnevnem kurzu, navadniqi ali pa brzojavnim potom, samo obrnite se do naše bančne tvrdke: $ EMIL KISS BANKER 133 Second Ave.-New York $ ki vam daje dragevolje vsa pojasnila tudi za druge bančne posle in glede pošiljatve denarja v domovino. C® želite dobiti svojce iz domovine, obrnite se na nas. Prodajamo pvrobrodne vozne listke vseh črt in postrežba je točna, solidna in najcenejša. Bilo za kakoršenkoli opravek v domovini, cbrn'*te se vselej do naše tvrdke, ker ona opravlja vge posle hitro in v popolno zadovoljstvo vsakemu, ki se obrne do nas. Vsi nasveti sc dajejo brezplačno, hitro in v materinskem jeziku. UMM. POZOR! Božični prazniki so tu! POZOR! Cenjenim rojakom naznanjamo, da imamo v zalogi krasne "jaslice" in drugovrstne okraske za kin- čanje božičnih jaslic. Nadalje imamo tudi krasne nabožne slike kot jih vidite tu na sliki. Velikost teh slik je 11 x li. Komad stane 25c. Poleg teh imamo tudi krasne božične razglednice po 5i in 10c. komad. Jaslice v velikosti 6X7 — 50c. Jaslice v velikosti g X 10 — $1.00 Po vse te stvari pišite na: "EDINOST" 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. r ■