UCiTEUSK Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h »i a a dvakrat . . 12 „ >> >i »» trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Leto se nagiblje h koncu. Vse cenjene naročnike in naročnice nujno prosimo, da poravnajo svojo zastalo naročnino. Obenem jih prosimo, da takoj tudi obnove naročnino za I. 1911. Vsak organiziran napredni učitelj in vsaka organizirana napredna učiteljica smatraj za svojo najvažnejšo dolžnost, da ima naročen naš list! Vsak in vsaka naj pridobi našemu listu še po enega novega naročnika, da se s prihodnjim letom število naših naročnikov in naročnic podvojil Vsi na delo za svoje stanovsko glasilo! Geslo zavednega Slom-škarja. -j- Zvedeli smo stvari, ki jih ne moremo zamolčati, to temmaDj, ker je klerikalno časopisje te dni vse polno najostudnejših natolcevanj naprednega učiteljstva, ki ga hoče uničiti moralno in materialno. V deželi Kranjski vlada korupcija najhujše vrste; začela se je pravcata divja gonja! Prej zavedni tovariši krivč hrbet pred Jakličem, ki ima v vsakem žepu po eno službo: kdor je bolj hinavski pred njim, dobi dekret iz boljšega in večjega žepa. Šmarna Gora še ni videla takih neznansko umazanih kupčij! — Slomškarji hodijo pokonci, toliko da se z nosom ne dotikajo oblakov. A ne vsi! V Ljubljani so to tisti kremeniti značaji, ki jim doma na polici še vedno leži liberalni list, da ga brž vsakemu pomole pod nos kot dokument svoje naprednosti, kadar zapišejo — druge sape! Oni po kmetih silijo v vodstvo v Ljubljani, naj jim da dobre, boljše, najboljše službice in službe. Vsem ni mogoče ustreči, zbuja se jeza, nekoliko tudi sramota, češ, prodal sem se zastonj! Že se iztezajo roke, da si skočijo v lase, nazadnje še pogoltnejo drug drugega. Kjer ni principov in nazorov, ni obstanka in življenja. Bavnikar se je že naveličal svoje podružnice, beda je vrgla na njegovo mesto nesrečnega Grada ... Pri uničevanju naprednega učiteljstva se poslužujejo najpodlejših sredstev — ne samo voditelji Slomškarjev, temveč tudi ljudje, ki jih je nesamostojnost našega ljudstva posadila na odlična mesta v S. L. S. To trditev naj dokaže vest, ki nam je došla tamkaj iz Kočevskih hribov. Morda komu s tem pokvarimo veselje božičnih dni — hudobija je dovolj velika! — a zlobno početje je treba razkrinkati, da se spoznajo ljudje in da zašije geslo zavednega Slomškarja v vsem zasluženem blesku! Bilo je dne 21. avgusta tega leta, ko sta prišla v Kočevske hribe — ime kraja na razpolago! — dva odlična katoliška moža: poslanec - učitelj Jaklič, predsednik Slomškove Zveze, in akademiško naobraženi deželni odbornik dr. P e g a n. Imela sta shod. Liberalna banda, liberalna sodrga, liberalni mulci, liberalni trapci — to so cvetke, ki so letele z Jakličevega vrta. Vse kar je liberalna stranka ukrenila, je največja nesramnost, klerikalci so pa rešitelji teženj našega ljudstva. Skrajno sirovost, kakršne še nismo čuli, je pa pokazal dr. Pegan. Trotelj v šolo — trotelj iz šole — taki so njegovi nazori o naših uspehih. V šoli, pravi, je premalo prakse. Dr. Pegan zahteva kot na polju pedagogike in bogatih izkušenj veleučen mož, da se mora učenec, zapustivši ljudsko šolo, spoznati takoj na vsak sodnijski akt, na plačilne naloge, izkratka: postati mora modrijan potom čudežev. Toliko, da ni zahteval, da mora znati že otrok iz pravd kovati rumenjake! Sedaj pa, tako je smešil šolstvo, otrok niti ne ve, zakaj mu koze cepijo. Dr. Pegan je šolo primerjal s hlevom. „Ta hlev, kmetje", je rekel, „ni bil izkidan skozi 40 let." Mi smo tisti, ki smo ga začeli snažiti. Ne smete misliti, kmetje, da bo v enem letu vse v redu, minilo bo mogoče 20 let, preden bo izkidan!" — Tako govori — aka-demiška olika! Le hladnokrvnosti nekaterih oseb se je bilo zahvaliti, da ni slavni govornik ob takih izbruhih zletel z odra! Toda nesramnosti ni bilo dovolj! „Tovariš" Jaklič je bil toliko predrzen, da je šel k županu — tamkajšnjemu učitelju, ki je obenem občinski tajnik, kruh od- jedat, da bi ga namreč župan odstavil od tajn ištva! „Prevzemite sami te posle," tako mu je pihal na dušo, „kolikor preprosteje boste pisali, toliko rajši vam bomo odgovarjali." če ima učitelj 30 K, prevzemite vi za 20 K. Ako ne znate računov voditi, vam pošljemo revizorja na svoje stroške. Kazni pri glavarstvu se ni treba bati; na prvi, drugi, tretji pogon še ne bo kazni, gospod župnik vam pojde na roko. . ." Tako je govoril predsednik učiteljske organizacije Slomškove Zveze, da s tem neovr-žno dokaže, kakšno je geslo zavednega Slomškarja : moralno in materialno uničenje naprednega učitelja! Veseli nas, da ni Jaklič nič opravil, ker se je zgodilo ravno nasprotno, kar je nameraval: občinski o d b o r j e u č i t e 1 j u-t a j -niku zvišal mesečno plačo od 30 K n a 40 K. Kar smo zapisali, je gola resnica, ki je ne ovrže noben izgovor. Dostavljati nam ni treba nobene besede več, ker dajanje samo dovolj glasno govori. Slomškarji naj se zahvalijo svojemu 'predsedniku, ki tako res odlično skrbi, da se sveti — kakor smo že rekli — geslo zavednega Slomškarja v vsem zasluženem blesku 1 Taktika učiteljske gospodarske osamosvojitve." Odgovor „Učit. Tovarišu". Napisal A. Pesek. Ustanovitev „Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge" je vzbudila mnogo nepotrebnega nasprotstva pri vodstvu Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev, ker so se štajerski učitelji predrzuili osnovati v korist svojega stanu, ne da bi bili baje pred vprašali nekatere ljubljanske tovariše dovoljenja. „Učit. Tovariš" na- * Kakor smo obljubili ladnjič, objavljamo danes neizpremenjeno članek tov. Peska, ki ga je priobčil v 272. štev. „Narodnega Dnevnika" z dne 29. novembra 1910, namesto da bi ga poslal nam. S tem hočemo izpričati svojo lojalnost v najvišji meri. Obenem pa bodi vsaj od naše strani g priobčenjem tega članka konec javni polemiki. Mislimo, da je tako najbolje na vse strani. Za dejanja drugih pa seveda mi nismo in ne bomo odgovorni 1 Uredništvo. pada štajersko učiteljstvo, češ daje separatistično. list trdi, da se mora vse učit. delovanje centralizirati v Ljubljani ter navaja med dokazi za to trditev sledeče: „Dne 27. avg. 1. 1907. nam je tov. Pesek na Zvezini skupščini v Badovljici razvil program izvenšolskega delovanja. Osnovali smo tedaj odseke za izvenšolsko delo, ki so se pozneje prekrstili v socijalne odseke. O Božiču istega leta je isti tov. Pesek govoril v Narodnem domu v Ljubljani o istem vprašanju ter povdarjal, da skrbi osrednji (socijalni) odsek Zaveze za vse jugoslovanske pokrajine, vsaka dežela imej svojo socijalno zvezo, nad vsemi pa bodi socijalna zveza v Ljubljani. V letošnji jubilejni številki našega lista je priobčil tov. Jakob Dimnik instruktiven članek o naši gospodarski organizaciji. Kdor je bral ta članek, ve, da je tamkaj tudi odstavek, ki govori o centralni učiteljski gospodarski zadrugi, ki bi imela isti delokrog, kakor so ga svoji zadrugi sedaj določili tovariši v Celju. Torej: ko se še ni izvedlo isto, kar je bilo prvotno določeno in začrtano, smo pustili svojo celokupnost na cedilu in smo začrtali — po besedah g. Štiblerja — z delitvijo, ko še ničesar nismo imeli, kar bi se dalo in moglo deliti. Kje pa je dokaz, da bi se iz Ljubljane, kakor smo bili mnenja 1. 1907., ne moglo to delo s pridom vršiti za celo slovensko ozemlje, kaker smo mnenja sedaj I. 1910. ? Ali je ta dokaz podan v besedah samih ali izvira iz skušenj, ki jih še nimamo? Naše mnenje je to: Kar se je zgodilo v Celju, diši po separatizmu in pomenja preziranje vodstva naše osrednje organizacije." Ker navaja člankar v U. T. moje ime in moje delovanje kot nekak dokaz, da „kar se je zgodilo v Celju, diši po separatizmu in pomenja preziranje vodstva naše organizacije" ter napada ustanovljeno „Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo", bodi mi dovoljeno nekoliko pojasnil. Izjavljam pa, da nikakor ne nameravam nastopiti zoper vodstvo „Zaveze avstr. jugosl. učit. društev" ali celo posamezne člane vodstva žaliti, temveč hočem podati objektivno nekoliko pojasnil. Zdi se mi to potrebno, ker bolje je odkriti, kar nam ni prav, kot pa molčati, češ ne dregajmo, kaj bodo rekli klerikalci, oj se LISTEK. Naša mladinska literatura. Kar imamo Slovenci mladinske literature, je skoro vsa z malimi izjemami delo našega vrlega učiteljstva. To je s požrtvovalno vnemo in ljubeznijo dvignilo našo mladinsko leposlovno knjigo na častno stopnjo, da se nam je ni treba sramovati niti pred drugimi, po kulturi in denarju bogatejšimi narodi. Poudarjati treba vedno, da je vse to iz-večine delo učiteljstva, zakaj vsa druga slovenska javnost se ne briga dosti za našo mladinsko literaturo, tudi slovensko časopisje ostaja večinoma hladno, kakor da bi nihče ne hotel razumeti velike važnosti mladinskega leposlovja! To je žalostno! O praznikih, godovih itd. obdarujemo svoje ljubljence z vsemi mogočimi igračami, ki stanejo dosti denarja, a nimajo nobene stalne vrednosti. Zakaj tistim, ki že znajo čitati, ne kupimo rajši lepe knjige! Zakaj ni sploh vsaka zavedna slovenska rodovina naročena na „Zvonček"? Naročnina 5 K sploh ne igra nobene vloge. Poznam tudi drugojezične mladinske liste, a po vsebini in opremi tako lepega kakor je „Zvonček" ne poznam! „Zvonček" bi moral šteti na tisoče naročnikov! Potem pa spisi za mladino: Ganglovi, Bapetovi in Slapšakovi! Za ubogo krono prelepa knjižica! Znana mi je tudi Kosijeva zbirka in Gabrščkova knjižnica pa tiste prijetne ¡¡podobice z verzi, ki jih je izdal Schwentner. Ni kdove koliko bogastva, a nekaj je že — samo priti mora med mladi svet! Kako ti je ponosen tak ljubi dečak, ki prilaga knjigo Jh knjigi, češ, to je moja biblioteka! Že enajst letnikov lepo vezanih „Zvončkov" ustvarja lepo vrsto! Dajmo, slovenski starši, spravimo te lepe knjige med svoje mlade! Učimo jih ceniti pi- sano slovensko besedo, zbujajmo v njih ljubezen in ponos! Ti pa slovensko učiteljstvo, hajdi zopet na delo — za prosveto naroda! Fr. K. Nova zavarovalna družba. Živimo v dobi ustanavljanja bralnih in pevskih društev, klerikalnih in neklerikalnih izobraževalnih društev, klerikalnih in neklerikalnih posojilnic m hranilnic, klerikalnih in neklerikalnih raznih delniških družb, klerikalnih in neklerikalnih in tako naprej klerikalnih in neklerikalnih .. . Merodajnim krogom, klerikalnim in neklerikalnim, nasvetujem še nekaj: „Zavarovalno družbo za mirno ponočno spanje!" Bil bi prvi ud te zame velevažne družbe ter se dal zavarovati za kar najvišjo vsoto. Saj bi neslo. In zakaj ? . .. Človek, ki se trudi in peha ves ljubi božji dan z razposajenčki v šoli, na večer že časih komaj čaka, da se malo odpočije v sobici, ki mu jo je krajni šolski svet velikodušno prepustil v brezplačno stanovanje. _ Hvala mu! Hvala pa tudi Bogu, si [mislim, ko se zdevljem v posteljo in sladko zaspančkam. „Ker smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali...« A kmalu se zbudim. Šipe oken zatrepe-čejo kot beraču zobje pozimi. Poslušam, manem si oči. . . Nič! .. . Vstanem, prižgem luč in stoje sredi sobe s svetilko v roki in s strahom v srcu čakam, kaj bo. Oh, da sern^moral vstati! V trenutku zopet grozovito zaruži, noge zdregečejo, stresejo se mi roke in — svetilka pade na tla in se ubije. Še smrdljivec bi se mi bil lahko užgal, da ga je bilo več. In kaj mislite, da je bilo ? Moj sostanovalec, ki ima poleti in pozimi nahod, je pricapljal domov. Iz navade, navadice, pravim, pa je pozabljal slehrni večer ključ od vrat doma. bodo veselili ti našega razdora . . . Žal, da se že par let tako postopa in da se iz obzirnosti ali strahu (?!) pred klerikalci marsikaj potrpi in pusti. To ni prav, ker čimdalje bolj se poraja t naših vrstah nezadovoljnost in nekaka — apatija do lastne organizacije. Naj-brže bo ta ali oni ugovarjal, pa tovariši roko na srce, res je vendarle. če ima člankar v U. T. v principu prav ali ne, da se morajo vsa slov. učiteljska podjetja v Ljubljani koncentrirati, o tem ne bom razpravljal, temveč le omenim, da imajo češki učitelji na Moravskem svoja in češki učitelji na češkem zopet svoja podjetja in da ima tudi nemško učiteljstvo v vsaki deželi nekaj svojih „deželskih" podjetij, da celo glasila imajo deželne zveze vsaka svoje. In baš zato, ker ima vsaka deželna zveza nekaj svojega, je zanimanje za stanovsko organizacijo večje kakor pa pri nas, ker smo doslej vse koncentrirali v Ljubljani. Pravzaprav je baš ta koncentracija kriva odrevenelosti v naši organizaciji, ker eni mislijo, naj le delajo Ljubljančani, drugi pa so zopet nevoljni, češ, saj Ljubljančani ne pustijo drugih do dela, in tako raste v enih apatija in v drugih nezadovoljnost. Da je temu res tako, je dokaz, da „učiteljska kapitalistična podjetja nekaternikov" (kakor jih člankar v 45. številki U. T. sam imenuje), ne prospevajo tako, kot bi bilo želeti. Da, niti učiteljska društva še niso pristopila kot člani k „Učit. tiskarni", k posojilnici itd. In vse tarnanje po U. T. ne pomaga nič. In to bi vendar morali natanko preiskati. Idealizma in volje do dela in požrtvovalnosti pač ne manjka slovenskemu učiteljstvu, to kaže njegovo intenzivno narodno delovanje. In če slov. učiteljstvo za svojo stanovsko organizacijo ne stori niti polovico toliko kot za sploh narodno stvar, morajo biti vzroki pač tehtni. In vzrok je baš ta, da si prisvaja centrala pravico do dela, a drugim, ki želijo tudi delati, ne priznava te pravice. Ker pa sama centrala ni kos vsej nalogi, se premalo stori, kar zopet rodi nezadovoljnost. Da, tudi jaz sem centralist in sem vedno zagovarjal ta princip in to tudi priznava člankar v U. T. A gospodje pri centrali, ali ste izvrševali in delali ? Da, osnovali ste socijalni odsek, pa ostal je le na papirju. Izdelal sem podroben načrt za delo med ljudstvom, izvolil se je od mene predlagani osrednji socijalni odsek za vse slov. pokrajine. Imeli smo 2 seji ter ste me označili za idealista, optimista, češ, 10 let še ni mogoče izvesti mojih predlogov. Izrekli ste nad vsem, kar sem kedaj predlagal, da ni izvedljivo, in tako so ostali vsi socijalni odseki po Kranjskem, in seve tudi osrednji v Ljubljani, mrtvorojeno dete. Le na Štajerskem smo delali, in ko smo dosegli lepe uspehe, sedaj pa nam očitate separatizem. Spominjam se seje štaj. socijalnega odseka, ki je bila 1908. v Celju o Vel. noči, kateri je prisostvoval tudi g. Jelene. Nekateri člani in tudi g. J. so se smehljali predlogu o skupnem naročevanju časopisov in predlog je — propadel, a pozneje, čez pol leta 8e je sprejel in danes se mu ne smehljajo več, vsaj na Štajerskem ne. če je štajerski socijalni odsek deloval in dosegel uspehe, to ni separatizem, temveč to je dokaz delavnosti in delazmožnosti štajerskih tovarišev. Zakaj pa niste tudi vi drugi delovali ?! In sedaj, ko ti štajerski tovariši krepko stopajo naprej po začeti poti, vpijete o centralizaciji in saparatizmu! To niso separatisti, temveč izvajajo le program, notabene od mene predlagani centralistični program, ki se je postavil in sprejel, in ni krivda štajerskega učiteljstva, če drugod tega programa niso izvajali. Ustanovitev Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge je logična posledica čvrstega delovanja in uspehov socijalnega odseka' Ker je socijalni odsek štajerski uvidel, da posli naraščajo, da je treba nove forme, da se zadosti naraščajočim potrebam, se je preosnoval v zadrugo in sicer z vednostjo in privolitvijo ne le vodstva, temveč tudi upravnega odbora „Zveze slovenskih štaj. učiteljev", kateri je bil socijalni odsek kot tak podrejen. Že aprila 1.1. je upravni odbor „Zveze" določil, ko je izvolil socijalni odsek, da bodi ta obenem pripravljalni odbor zadruge, da naj ta odbor preštudira zadevo in potrebno ukrene kar spozna za dobro. In ko je ta odbor čimbolj uvidel potrebo zadruge, je oskrbel, da se osnuje. Meseca oktobra t. 1. je imel upravni odbor „Zveze" sejo in poročalo se mu je o ustanovitvi zadruge in je upravni odbor sklenil, da prepusti „Zveza" vsa aktiva in pasiva soc. odseka novi zadrugi. Nova zadruga je popolnoma legitimirano dete učiteljske organizacije in ni nikak separatizem. Gospodje r Ljubljani se niste brigali za socijalne odseke in torej nimate pravice se razburjati, če socijalni odsek štajerski napreduje in se lepo razvija. Ga ovirati, to bi bilo nestanovsko, ne pa početje Štajerskih tovarišev, ki delajo in hočejo delati v splošno korist učiteljstva. In zaradi koledarčka!! Kdo pa izdaja ročni zapisnik ter ga prodaja ? Posameznik, t. j. ena oseba, a koledarček je izdala „Zveza slov. štaj. učit. društev" ter ga je dala. vsem svojim članom in Članicam brezplačno in je imela še sama nekaj dobička. Ker je zveia storila torej nekaj v korist svojih članov, ste gospodje v Ljubljani hudi. Ali naj Zveza v Ljubljani prosi dovoljenja, če ime delati v korist svojih članov?! Navedel bi še lahko to in onoi Ponavljam pa, da početje štajerskih tovarišev ni separatizem, ni preziranje vodstva učiteljske organizacije, temveč je le uspeh intenzivnega dela, je le korak naprej na poti naše gospodarske samo-osvojitve, katero pot sem 1907. začrtal in kateri program je skupščina „Zaveze" v Radovljici sprejela, če so pa Štajerci delali in v delu druge prehiteli, se jih sedaj za to ne sme v stanovskem glasilu pobijati. Uredništvo U. T. pa prosim, naj ponatisne ta članek, da popravi krivico, ki jo je prizadjalo štajerskemu učiteljstvu. Vabilo. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Ljubljanska okolica zboruje dne 28. t. m. popoldne ob 3. uri v pritličju : ZSTsirodjnegra, doma,. : Pri tem zboru predava gospod Dr. Fr. Čadež O uspehih moderne tehnike. K temu zboru vabim vse č. člane društva in sploh prijatelje učiteljstva. Janko Žirovnlk, t. č. predsednik. Madjarizacija. Kakor moramo mi občutiti na svoji koži „Drang nach Saden" od strani Nemcev, tako morajo naši bratje v Hrvaški Bosni in Hercegovini občutiti usiljivost madjarske kulture. Kakor delujeta pri nas „Šttdmark" in „Schul-verein" tako delujeta v omenjenih deželah društvi „Julian" (šolska družba) in pa „Magyar Egj-esulet" (društvo madjarskih kolonistov) s tendenco, madjarizirati Hrvate in Srbe. „Julian" je šolska' družba, ki obstoja šele kratek čas. Ustanavlja in vzdržuje ljudske šole. Glasom letošnjega letnega poročila je ustanovilo to društvo na Hrvaškem in v Slavoniji 33 ogrskih šol za slovansko deco. V šolskem letu 1908/09 je zahajalo v te šole 4821, 1. 1909/10 pa 4859 učencev I Po posredovanju zgoraj omenjenega društva „EiryesUlet" je „Julian" ustanovil 8 po-četkom šolskega leta 1910/11 ljudsko šolo v Sarajevemi Tako so osrečeni naši bratje po aneksiji! Da je bila šola popolnoma nepotrebna, je naravno,, ker v Bosni ni nikakih Madjarov. Vendar j» bila šob ob otvoritvi prenapolnjena z otroki. Toda šolske matrike nam pravijo, daje nad 80*7o teh otrok srbske, oziroma hrvaške narodnosti. Da, kako nemoralni nameni so vedli ustanovitelje k ustanovitvi teh šol, dokazujejo poročila, po katerih se je zaradi prevelikega navala o-dk 1 anj al o» prave madjarske-otroke, da so» mogli sprejeti hrvaške in srbske! V teku treh desetletij je namreč avstrijska vlada uvedla v Bosno in Hercegovino obilico orožnikov in vojakov, ne pa šoli Zato so danes javne ljudske šole po Bosni bele vrane. Poleg tega je vstop v te šole in pouk zvezan z mnogoterimi stroški, kar »bogi slovanski pari onemogočuje obisk teh šol. Madjar-ska šola pa po Siidmarkinem in po receptu „Lega nazionale" ne le ue zahteva vpisnine in nikake ukovine, temveč podarja knjige in šolske potrebščine zastonj, ubogim preskrbuje celo druge življenske potrebščine, obuvalo, obleko hrano itd. |Zato tak naval od strani slovanske dece na to madjarsko šolo! S tem so počeli Madjari svoje protikul-turno delo v središču dežele; bavijo se pa z najresnejšim namenom, da bi to početje raztegnili po vsej deželi: v vseh večjih krajih Bosne in Hercegovine mislijo osnovati svoje šole. Že sedaj pa je uveden na bosanskih srednjih šolah poleg nemškega tudi madjarski jezik. In c. in kr. bosanska uprava daje takim, ki obiskujejo madjarske kurze, knjige in druge potrebščine brezplačno na razpolago ter jim poleg tega deli še podpore. Sploh madjarizujejo sistematično na vseh koncih in krajih. Madjarizovanje pa napreduje tudi v vseh ostalih panogah javnega življenja: pri vladi,, pri železnici nič manj, nego pri trgovini. Najbolj podpira ta proces poleg ogrske vlade bosanska deželna vlada. Žalibog pa, da domačini, posebno pa Moslemani, ne nasprotujejo temu, temveč takorekoč podpirajo vlado pri tem. Pa pride čas, ko se bodo kesali! Zaključek: avstrijska vlada z germani-zacijsko politiko in „Sttdmarka" ter ogrska vlada z madjarkacijsko politiko in z „Julia-noin" — to so dobrote on» kulture, ki sta jih prinesli okupacija in aneksija bratskima deželama. Jugoslovani smemo biti ponosni, da tvorimo unikum na tem svetu: mi smo najmodernejši sužnji, zakai sami si moramo kopati lastni grob in poplačati pogrebce, da nas pokopljejo žive ... Naj puška govori! Skrb naše države za kulturo. (Iz državnega proračuna.) Leta 1848. je imela Avstrija 17 milijonov prebivalcev, ki so dajali državi vsako leto 300 milijonov kron. Leta 1910. ima Avstrija 26 milijonov prebivalcev in ti morajo dajati državi 2787 mil. kron. Prebivalstvo Avstrije se ni od 1. 1848 niti podvojilo, a davki so devetkrat večji, nego so bili 1. 18481 Glavni dohodki zal. 1911 bodo: davek na sladkor 150 mil. K, davščina na pivo 80 mil. K, davek na petrolej 25 mil. K; od loterije dobi država skoraj 35 mil. K in od tobaka 190 mil. £1 Dohodki iz indirektnih davkov, od katerih plačujejo delavski in uboioejši sloji 90 odstotkov, znašajo blizu 1000 mil. K, dočim direktni davki ne dosezajo niti 370 milijonov kron. Kam pojdejo naJi davki? Navajamo samo poglavitne številke: Z« cesarski dvor II mil. K, za armado in mornarico 400 mil. K, za plačilo obresti dolgov 400 mil. K. Temu nasproti pa za uk 103 mil. K (v tej vsoti so obseženi pa tudi stroški za bogo-častje, ki stane 30 mii. K). Torej za militarizem 400 mil., za šolstvo pa samo nekaj nad 60 mik K. Za javna dela približno 100 mil. K, m za poljedelstvo samo 581 mik K. Vsak naj primerja te številke in si lahko sam napravi svojo sodbo .. .. Pri nafr govore samo pušk»! Drugih, gotreb prebivalci naše države nimajo! Slovensko dijaštva na Dunaju. Silno zanimivo dejstvo je, dai so na Du>-naju na nekaterih visokih> šolah nemški visoko-šolci v večini. Tako študira na visoki šoli za zemeljsko kulturo poleg 414 Nemcev,. 408 Slovanov in 89 dijakov drugih nar»doosti. Isto je tudi na živinozdravniški šoli. To šolo obiskujejo poleg 208 Nemcev, 203 Slovani in iS dijakov drugih narodnosti. V znamenju klerikalizma. V Brodu ob Savi je katehet Julij Holik ovadil učitelja na tamkajšnji višji ljudski šoli, Mirka Kovačica, češ, da je v šoli osramotil katoliško vero in katoliško cerkev. Šolska oblast je proti učitelju uvedla disciplinarno preiskav». In kaj je storil Kovačio tako strašnega? V šoli se je izrazil, da so protestantske dežele, žal, veliko naprednejše in bolj kulturne kakor čisto katoliške države, kakor na primer Španska ia Portugalska. Pa naj še kdo pravi, da nisa klerikalci vsegamogočni tudi na Hrvaškem. Uspehi klerikalnih šol v Belgiji. Že 25 let je minulo, odkar so klerikalci t Belgiji dobili v svoje roke šolstvo. Uspehi seveda niso izostali. Samo 20 odstotkov šolo-obvezanih otrok obiskuje šolo 6 let. L. 1906. ni znalo izmed 12.280 vojaških novincev 1610 ne pisati ne brati, 709 jih pa ni znalo pisati. Na 1000 rekrutov pride v Nemčiii 0-7, na Švedskem 0 8, na Danskem 2, v Švici 20, na Nizozemskem 23, na Angleškem 37, na Francoskem 46 analfabetov, v klerikalni Belgiji pa kar 101 analfabetov. Dihal sem prosteje, želel Bogu hvalo, da ni bilo kaj hujega. Ampak zbuditi in ustrašiti se, povrh pa še ubiti svetilko baš ni najprijetneje. Kar je — je, sem dejal, hušknil skokoma v posteljo ter pošteno zasmrčal... Ni se še pa jelo daniti, že zaslišim cviljenje in tuljenje ter praskanje po drvarničnih vratih. Pazkovi glaski so mi doneli tako milo na uho, da mi magari lahko verjamete, da sem jim prisluškoval vzlic zaspanosti radevolje. Škoda le, da je trajal ve9 jutranji koncert le kake dobre pol urice. Da si ne bi pokvaril globokega vtiska pasjega koncerta z drugimi, morda celo z zvonko donečimi glasovi, sem tiščal trepalnice Bkupaj, da sem zaspal tem hitreje. .. Baš se mi je sanjalo o moji prvi ljubici Ljubici, kar me prebudi hrušč, sličen capljanju mačke, če si ji prilepil na noge orehove lu-ščine. Toda nezmotljiv je, pravijo, na svetu eamo papež, odločujoč o verskih zadevah, torej menda meni kot nepapežu — rimskemu nam- reč — ne boste šteli v greh, da sem zamenjal sluginje stopinje t onimi od mačke. Da pa bo sluginja ob jutranjih urah bolj tiho in lažje hodila, sem napravil na odbor kr. šol. sveta prošnjo s to-le vsebino: Kr. šol. svetu v Dupleku. Podpisanec vljudno prosi kr. šol. svet, ne bi li hotel kupiti šolski sluginji kot novoletno darilo copate, da bi ob zjutranjih uricah lažje hodila malo bolj tiho. V slučaju pa, da bi kr. šol. svet iz kateregakoli vzroka ne mogel ustreči moji sicer skromni želji, pa prosim, naj mi javi nemudoma, da lahko copate pre-skrbim sam. Kupim pa jih gotovo; če se tudi zavoljo copat pogreznem v dolgove. Ne preveč židane volje, ker sem se zmotil tako smrtno grdo, sem si zaželel dokaj močno zopet spanja. Nisem pa še pridno zadremal, kar se preklensko ustrašim in hitim gledat na hodnik, niso li drobne vse šipe. Pa ni bilo tako hudo. Sostanovalec, vedno nahoden star samec, je vstal in kihnil tako močno. Bog mu pomagaj, sem si mislil ter se jel oblačiti. Stoječ ob ubiti svetilki, nujno prosim Vas, merodajne kroge, klerikalne in nekleri-kalne, delujte z vso vnemo na to, da se ustanovi, boljše prejkoslej, zavarovalna družba za mirno nočno spanje. Torej družba, kmalu se porodi in bujno procvitaj 1 Fran Košir. Fran Milčinski, Pravljice, Z risbami G. Birolle in M. Gasparija. Milčinskega pravljice so knjiga, kakor je doslej ni bilo enake v slovenski literaturi. Snovi si je izbral pisatelj iz slovenskih narodnih pravljic, toda obdelal, izgladil in zaokrožil jih je po svoje kakor Trdina dolenjske bajke, tako da je knjiga njegova umetniška last. Jezik ia slog prepaja pristni slovenski narodni duh, ki se posebno razodeva v napol naivnem, napol ironičnem načinu pripovedovanja. Milčinski je pokazal, da je pravljica po obliki in ideji velik umotvor, da prava mladinska knjiga ni samo veselje mladini, temveč tudi visok umetniški užitek odraslemu izobražencu. — Knjigo tsta okrasila z mnogimi risbami mlada slovenska umetnika Birolla in Gaspari, ki sta se dobro znala prilagoditi lahkotnemu, toplemu, naivno ironičnemu tonu pravljic. Ni dvoma, da dobi to krasno, za našo mladinsko literaturo epo-halno delo tisto priznanje, ki ga zasluži. — Cena je z ozirom na vsebino in opremo ter v primeri s podobnimi nemškimi edicijami dovolj nizka. Elegantno v platno vezan izvod 4 K, po pošti 4 20 K. ES3E33 BOZIONA PRILOGA, ssassa Moj „prvi Iz svojega učiteljskega življenja razodel Erze. Ne bom se bahal z zakladi, ki mi jih lahko tatovi odnesejo ali pa rja, oziroma molji požro. Bog varuj! Kot pošten, pohleven kristjan sem lahak kot pero, nobene obilnosti iu razen glave tudi nobene druge okroglosti ni zapaziti na moji osebi. Mastnega učitelja pri tej mastni plači ne najdete vedrega poletnega poldneva niti z Dijogenovo svetilko. Z zakladi se torej ne morem bahati, ker jih nimam. Sedaj pa ko se vse upira gotovim naredbam, mislim, da pride kmalu Antikrist, in jaz se ga veselim. Zakaj? Poslušajte! Leta 189* sem prišel za pomožnega učitelja v prijazen trg. Kakšen je bil moj slaven prihod, vhod in osebni sprejem? Hm. Tam-kaj-le po prašni cesti v borni obleki sem koračil proti trgu. V desnici sem nosil palico, v levici cigareto — kakovost zamolči m iz previdnosti, da ne bom koga pohujšal — torej v levici sem nosil cigareto, v žepu pa 10 K. Vprašal me bo morda kdo, kod je hodila moja oprava in moje pohištvo. Prva se je nahajala v ročnem kovčegu, ki sem si ga bil izposodil ter ga pustil za tisti dan pri nekem tovarišu blizu trga polno natlačenega (2 srajci, 1 spodnje hlače in 1 hlače pa 5 starih robcev). Tovariš mi je namreč odsvetoval, da bi sam nesel prtljago v kraj svojega namena, češ: „Orožniki Te primejo in vprašajo, kaj nosiš, kam in odkod ter kdo si. Kot članu vziše-nega, svetega ter idealnega poklica bi tak sprejem ne bil kdo ve kako imponujoč." — Moje pohištvo je pa bilo čez vse dobro shranjeno in zavarovano. Leseno pohištvo je shranjeval mizar M. v A., steklene stvari V. v 0., platnene in suknene H. v E., lončene pa — ne, oprostite! — porcelanaste pa S. v A. Te stvari so bile pri dotičnih gospodarjih vestno popisane, preračunjene, na določen prostor postavljene ter čez vse varno pod ključem. Kaj čuda, da sem lahkih korakov, prost vseh teh pozemeljskih skrbi stopal naprej. Na učiteljišču so me bili z ideali tako temeljito nasitili, da nisem vedel, kdaj sem prozaično prazen ali, kakor zdaj rečem, kdaj mi v želodcu zvoni 24. Eačunjeno seveda po avstrijski, ne po italijanski uri, da se tehtnost bolje uvidi. Tudi nisem vedel, čemu je mesečna plača, ko so mi pa rekli, da so za ljudskošolskega učitelja glavni vir blaginje ideali, denar pa naj imajo drugi. Pridem torej v trg. Cerkovnik se je bil napil ter je smičal v zvoniku, zaraditega so zvonovi molčali. Za slavolok ni bilo dobiti primernih drogov. Krajni šolski svet je pozabil v proračun postaviti primerno vsoto, da bi se nabavila zastava za na šolsko poslopje, kadar bo prihajal nov pedagog. Nadučitelj je bil nekje „uradno" zadržan. Pihal sem ti jo liki črev-ljarski vajenec v tuje selo med tuje ljudi. Oziram se po hišah... V šolo pa vendar moram. Srečno prijadram pred starikavo poslopje z razdrapanimi stenami, s krevljastimi okni in razpokanimi durmi. Pobledel napis na poslopju mi je bedekerjeval, da bo tukaj vzga-jališče za up in diko narodovo. Vstopim v hram vsega lepega in nadebudnega. Mrtvo in tiho povsod. Ako so se tiste poskočne šesteronožnice kaj kislo držale ob pogledu na mene ali pa so poskakovale, tega ne vem, ker pri najboljši volji v hrepenenju po temeljiti vsestranosti še nisem mogel zaslediti kake biološke knjige, ki bi premotrivala to zadevo pri naših vsakdanjih poskočnih znankah. Po neuspešnem potiskanju kljuk in kljukic se podam zopet na cesto. Mahnem jo na stransko pot ter premišljam, ako mi bo sreča mila, da srečam koga, ki je tudi ud mojega svetega stanu. Kar zaslišim par žvižgov za seboj. Obrnem se ter zagledam moža, ki mi kar oddaleč zakliče: „Kdo pa ste, gospod?" „Erze sem, novoimenovani tukajšnji [pomožni učitelj." „A tako, tako. Jaz sem pa N. N., tukajšnji učitelj. Ako Vam je ljubo, greva poiskat g. nadučitelja. Potem Vas povedem k različnim osebam ter Vas predstavim." „Prosim." .Kar z menoj! Kolegi našega svetega stanu smo si odkriti. Zatorej izvolite, da se tičeva." „Kakor Vam drago, gospod N. N. Jaz sem Erzč." „Jaz pa N. N." „Imenitno. Ha!" Ko odpraviva, oziroma ko sem jaz izvršil vse potrebne in nepotrebne komplimente pri poklicanih in nepoklicanih faktorjih — o katerih pa ne smem trditi, da so bili nerodni napram meni kot pedagogu — me je vprašal tovariš N. N.: „Greva — li v Kano Galilejo?" „Ej, tudi tukaj imate kotiček svete Palestine?" vprašam začudeno. „I, kajpa. Boš vendar kot veren krist-janski učitelj vedel, kaj se je zgodilo v Kani Galileji?" „Ni mogoče, da ne bi vedel ! Tam se je po čudežu izpremenila voda v vino." „Kje se še dogajajo take stvari?" „Žalibog, nikjer več." „Pač!" „No, kje pa?" „V gostilnici 1" „I, narobe!" „Kako neki?" „V Kani Galileji se je voda izpremenila v vino, v gostilnici pa poslabša gostilničar vino z vodo, oziroma zvodeni vino." „Ne govori tako! Še naznanijo Te kot obrekljivca! Govori odslej le: voda se poboljša z vinom, oziroma se izpremeni v vino. Ali še hočeš imeti več dokazov, da ni gostilniea kotiček odmeva čudeža v Kani Galileji?" Moje prvo prepričanje. „Toda kaj je s pivom ?" vprašam pohlevno. „Hm! Vedi: pivo je kuhana voda, ocvrta z ječmenom, hmeljem in drugimi ingrendien-cami. Je skozinskoz moderno . . ." „Zaradi tega se o takem čudežu v Kani Galileja tudi ne poroča." „To razmotrivanje prepustiva teologom !" reče tovariš N. N. ter me potisne v re-stavrant. Prijazna, stara gostilničarka naju sprejme. Bila je na glasu kot učiteljska mamica. „Gospod Erz6!" me predstavi N. N. „Dobro došli! Kje boste pa na hrani?" „Kjer me hočejo. Da bom le tečne hrane sit, druge nasitljivosti si pa ne želim." „Seveda, seveda, ste kar lahko pri meni." Naštevati mi je začela, kaj dobim za zajtrk, opoldne in zvečer. „Denarja pa tako nimate. Saj Vas počakam, da se Vam nakaže plača. Ubogi učitelji!" Po strani je pogledala mojega tovariša. „Denarja nimam, gospa, imam pa dober želodec ter ne bom na noben način delal sramote Vaši kuhinji. Imate — li kaj večerje?" „Še le ob osmih. Boste kaj pili?" Pa se mi oglasi tovariš N. N.: „Pol litra!" „Prvikrat, da skupaj trčiva. Dal Ti Bog mnogo let preživeti v svetem učiteljskem stanu!" „Šele radoveden sem, kako se mi bo godilo. Bog Te usliši!" „Ali poješ kaj?" „Tenor." „Te—nor ?" „Seveda, dušica draga, tenor, tenor!! Aj, to bo veselja!" Sobico sem imel odkazano v šolskem poslopju, kajpada za „božji Ion". "Pa veste, dve sobi kuhinjo in shrambo. Poslušajte! V prvi sobi se je nahajalo potrebno pohištvo, v drugi sobi je stal klavir. Lahko si mislite, da me je moj prvi vstop v prvo moje učiteljsko stanovanje malodane osupnil. Pa še meblovano stanovanje so mi dali! „Založniki, obdržite si še nadalje moje pohištvo!" modroval sem v svoji blaženosti. Še stojim pred odprto, prijazno opremljeno sobo, kar se oglasi N. N.: „Oprosti, da si našel še vse v neredu!" „No, prosim, saj je vse v redu. Tamle ob steni postlana postelja, pri njej lična nočna omarica s srčkano svetilko in celo fotografa. Pogrnjena miza s štirimi stoli. Tamle .. ." „Samo ne vem, če boš tudi ti hotel imeti ravno tako postavljeno, kakor sedaj vidiš ?" „Cisto po mojem okusu. V omari pač ni ključa. Krajni šolski svet ga je morda pozabil kupiti." „Krajni šolski svet ?" začudi se N. N. „No, pa nič ne ;de. To. se bo že dobilo," rečem, vstopim z globokim vzdihom ter pre- srečen in s hvaležnim srcem do tako šar-mantnega krajnega šolskega sveta sedem na zofo, ki jo prej v sami blaženosti niti zapazil nisem. Stala je namreč za vratnji skrita. Tudi N. N. vstopi ter sede na stol meni nasproti in me opazuje vidno zadpvoljen. „Veseli me, da Ti bo tukaj ugajalo. Tudi meni je." „Ali si tudi tukaj stanoval?" „Tudi. Šele preden si prišel, so mi od-kazali stanovanje v prvem nadstropju." „Ali si ga že uredil?" „Bo že, bo že. Ah, kako se tukajle prijetno ziblje ! Ti slavni krajni šolski svet ! Kako se neki spi v tej čedni postelji?" Vstanem, odgrnem posteljo nekoliko ter koj konštatiram, da leži še skoraj nova žimnica na peres-nici. Objel bi bil od veselja ves slavni krajni šolski svet. Medtem sta vstopila dva delavca. „Kaj primeva najprej, gospod učitelj?" „Omaro. Obleko sem že spravil iz nje. Omaro postavita na prostor, ki sem ga vama bil pdkazal." Rečeno, storjeno. Začudeno sem gledal. Ko sta odšla z omaro, vprašam tovariša: „A, hm, kam pa neseta omaro ?" „V moje stanovanje." „Kaj ne ostane omara tukaj?" „Seveda ne. Sobo moram izprazniti za Tvoje pohištvo." „Potemtakem je vse, kar vidim v sobi..." „Moje seveda." „Mislil sem, hm, mislil sem, da . .." „Ah, zdaj Te razumem. Mislil si, da Ti je krajni šolski svet opremil sobo." „Hm." „Ne dobiš-li pohištva?" „Pač, pač; to se pravi, še ni tukaj."| „Pustim Ti vse svoje pohištvo, dokler ne dobiš svojega." „Hvala!" dahnem. Nikar se tako nakremženo ne drži! Si pač začetnik. I meni se je godila taka. Ves prvi mesec sem hodil v salonski obleki. Tržani so rekali: Saperment, naš učitelj je pa že tak gentleman I V salonski obleki ne hodi vedno ne naš sodnik ne dekan, — Tako-le so modrovali, med tem sem se pa jaz priporočeval ali, da Ti v našem jeziku rečem, pumpal sem okoli ter sem imel nepričakovano dober uspeh. V drugem mesecu sem že shranil salonsko obleko, češ, za gostijo mora še ostati kaka krpa. Moj ljubi Erzé, pokonci glavo, korajžno srce, sedaj pa z menoj! Predstavil Te bom svoji nevesti." „Pusti me, prosim." „Z menoj, pravim." Šel sem. — Ko sem se zvečer podajal v posteljo, sem si mislil: Prvo presenečenje, prvi dobrotnik. V šoli so mi odkazali III. razred. Nadučitelj me je predstavil otrokom, opominjaje jih, naj bodo pridni itd. Kakšen je bil moj prvi vtisk nanje, ne bom omenjal, pač pa lahko rečem, da sem o svojih prvih podložnikih imel najlepše misli. Da bi imel kaj denarja, vsakemu bi bil kupil bodisi zvezek, knjigo, svinčnik. Eden je imel slabe čreveljčke. Kako rad bi mu bil pomagal, pa kaj, ko še sebi nisem mogel. Moji podplati so se namreč že tako preklicano natančno prilikovali vsaki neenako-mernosti tal, da sem hodil tiho kakor po parketu, zvečer sem si deval obkladke na razbeljene podplate. Tekel je že drugi teden, jaz pa sem še vedno spaval v tuji postelji. Nekega dne me vpraša N. N.: „Ali si že pisal po pohištvo?" „Da bi le vedel, kam." „Saj si mi pravil, da imaš vse dobro shranjeno pri različnih mojstrih." „Mislil sem namreč tako-le: mizo ima neki mizar, vrč lončar, hlače krojač, porcelanasto skledo pa kak steklar in ni zlodij, da ne bi ti gospodje imeli vsak svojih stvari natanko popisanih iu dobro zaprtih. Ni-li moj prejšnji odgovor docela logičen?" Tovariš N. N. je nekaj kihal, že morda od nahoda, odšel, prišel zopet čez četrt ure, mi velel, naj vzamem klobuk in palico, da grem z njim, Ko sva dobro uro okolo kolovratih, sva se vrnila zopet v sobo. Da bi bil v orientalskih deželah, kjer cvetejo pravljice in bajke, bi mislil, da so mi dobre rojenice iz-premenile prostor v sicer preprosto, a kaj okusno sobico. Kompletna postelja, miza, stol, omara, še s čipkami obdano stojalo, na katerem je kraljevala umivalna skleda, liter z vodo in kupica. „Kdo mi je neki to naredil?" vprašam presenečen. „Tako-le je: nekaj je dala moja nevesta, nekaj pa njena mati, naša gostilničarka." „Koliko pa stane vse to ?" „Za vse skupaj boš dal 24 K; mesečno boš plačeval po 2 K. Začel pa boš, kadar Te bodo kronice preveč tiščale. Nočno posodico si boš pa že sam kupil. Dokler Ti ne bo plača nakazana, Ti jo jaz posodim. Potem mi jo boš pa vrnil, če je ne boš prej ubil.* „Kako bridko je, če je človek ubog!" „Vedno zdihuješ, ko se Ti vendar ne godi slabo. Zaradi tega Te obsodim, da boš nocoj vso noč prekrokal." „Prekrokal!" „Poslušaj! Kmalu se bom oženil. Nocoj je sreda. Domenili smo se, oziroma samci so me obsodili, da se moram od njih lepo in spodobno odkupiti, a zakonski možje zahtevajo, da se moram v njih družbo uvesti kakor je običaj, namreč v obliki par sodčkov piva..." Kar se vrata odpro in noter plane brez vsakega pozdrava razburjena ženska z listkom v roki. „A, tu-le Vas najdem, Vi učitelj!" zahrešči. „Pa še niste nori, da prihrumite, kakor bi Vas bilo iz oblaka treščilo. Spodobno povejte, kaj želite!" de N. N. „Vi, N. N.!" „Pa kaj je?" „To-le poglejte, Vi N. N.! Pomoli mu listič. Bil je kazenski odlok, glaseč se na 2 K. „Vi, N. N.!" „Tiho, ženšče! Davno ste bili že potrebni. Opominjal sem vas mnogokrat na lep način. Kdor ne uboga---" „Ja, fige! N. N. Kaznovali ste me, ker ta-Ie novi mlečezobi Erz6 nima denarja, cigarete pa . • „Marš ven!" zapoveva ji v eni sapi. „Še nisem vsega povedala. Torej cigarete si kupujete, ko odirate nas uboge sta—" „Ti preklicana baba! Hajdi Erze!" N. N. jo prime za eno, jaz za drugo roko, pa jo potisneva čez prag, skozi vežo in zunaj je bila ljubezniva potomka nežne Eve. Tam jo je sprejel občinski sluga, ki je slučajno zunaj slišal, kaj se je v moji sobi zgodilo. Na najino posredovanje jo je izpustil in ji zabičal, naj se kar tiho izgubi iz trga. To je bila moja prva uradna obravnava s stranko naše ljube mladine. Zvečer smo se znašli v prijazni sobici. Kar je bilo nas učiteljev ter uradnikov iz sod-nije, davkarije in notariata, vsi smo bili zbrani okolo dolge mize. Nad N. N-ovo glavo je visel venec iz kopriv in pod tem venec iz rož. „Iz rož med koprive ..." je začel starosta — davkar — svoj slavnostni govor. Sedaj ne bom popisal tega slovesa; morda pozneje o priliki. Moj prvi krok! Cez 3 mesece je prišel vendar odlok, da mi je plača nakazana. Saperment! 3 X 60 K! Adio Rotschild! Še ne pogledam te. („Te" sem iz gotovih ozirov napisal nalašč z malo začetnico.) Pa začnem računati. Računim — naštevam — izračunim — ostanek — brrr! Za vraga, zmotiti sem se moral. Računim še enkrat ter se v desetič le predobro prepričam, da se po Adam Rieseju nisem zmotil niti za vinar. „To le imam!" zakličem N. N-nu, ki je vstopil ter me povabil na izprehod. „Kaj imaš? Ej, polno pest denarja". „Niti vinar ni moj!" „Kako to?" Pokažem mu račune. „A, kaj ne znaš odštevati?" „Da bi le smel!" „Poslušaj, kaj Ti izkušenost govori. Sedi pa piši! Naredila bova po sv. pismu. Koliko si dolžan na hrani?" „96 K." „Napiši 80!" „Krojaču?" „Napiši 30!" Tako je šlo naprej, da sem nazadnje še dobil 30 K čistega denarja. „Za vsak dan krona že gre. Saj pravim, poslušaj izkušene ljudi!" „Na hrani ostanem dolžan 16 K, krojaču 20 K . .." „Ne bodi le tako . . hm . . tako nazadnjaški." Si li domnevaš, da boš ravno Ti v našem trgu novo modo ustvaril ? Kaj še! Prvemu rečeš, naj Te počaka do tega, drugemu, do tega i. t. d. Zagovornik Ti bom pa jaz in še čisto brezplačno. Denarja ne znaš ponarejevati, krasti ne smeš. Ljuba dušica, kje boš neki dobil, da bi vse plačal ? Hočeš li biti več kakor naša država? Plača — li ona dolgove? Moj ljubi Erz4, nikar ne povzdiguj glave nad državo, sicer Te proglasijo še za upornika!" „Pri davkariji moram plačati znesek 6 K za nameščenje." „Napiši pobotnico, idi z njo k nadučite-lju, potem se mi pa poberi takoj v davkarijo, počakam Te dotlej. Davkarju razloži bilanco. Z njim se da meniti. Tukaj-le imaš za kolek." Eečeno, storjeno. Davkar: „Gospod Erze, takse imate plačati 6 K, kar se Vam odtegne." Jaz: „Gospod davkar 1 Eeciva, jaz sem davkar, Vi pa Erze, ki pride po svojo 3 mesečno plačo. Hrana, krojač, črevljar . . , toliko in toliko. Kje bom neki vzel, da bi plačal takso ?" „Hm, pa takole napraviva: vsak mesec se Vam odtegne 1 K, v 6 ¡mesecih ste gotovi." Ti ljubi N. N., kako se Ti zahvalim za Tvoj dober svet! Vsak mesec sem hodil po svojih 60 kro-nic, računal v potu svojega obraza, koliko mi bo ostalo, a vedno je bil končni izid negativen. Bog ve, ali se godi še komu drugemu tako ali samo meni, sem vzdihoval. Vsakega prvega mi je davkar izplačal vsoto, točno tistega dne jaz drugim. Drugega dne v mesecu sem že stikal po žepih in po miznici, če ne bi kje plesnila kaka kronica. Takih državnih zakladov vendar ne bi smel zamolčavati nasproti davčnim oblastvom, ki edino še znajo delati čudeže, da izprešajo iz ene kronice dve. Fiskus bi me pritisnil. Naj se smeje na svoje stroške, na moje se ne bo. Tretjega dne v mesecu sem bil prost vseh teh pozemeljskih skrbi ter se krepko priveril, da se z molohom nočem nikdar bratiti. Eajši bom počakal na Antikrista. Do tistega časa si bom pa že toliko opomogel, da si bom nabavil prav pošteno usnjato — mislite listnico? Kaj še! Kdo bi neki tako skromen bil! Ne listnice, ampak nabavil si bom prav pošteno veliko usnjato vrečo. Sanjariti ne stane nič; prav tako ne briga državnega fiskusa prav nič, če si že sedaj izračunim, kako posestvo si bom kupil, kako banko bom ustanovil, na kako visoke obresti bom dajal. Dušica krščanska, od teh misli ni treba plačevati davka. Mene pa le povzdignejo take misli na višje duševno obzorje. Za sedaj še bo pač treba, da si svoj jezik še bolj ugladim, da mi bodo tekle ob raznih tehtnih prilikah omečilne, prepričevalne ; ginljive besede, ki bodo omečile krojača in mu iztisnile par solz v prid moji obleki, ne meni — kdo bi tudi bil tako nesramno sebičen! — da bo vsak črevljar ginil od ginljivosti. Toda kaj bi še nadalje razvijal krasno perspektivo bodočih dni. Nikjer ni zapisano, da bi se mi lagala pesem : „Zvezda mila je . . ." ne, takole: „Zvezda mila bo sijala ..." Za sedaj bo še tudi treba, da si za na hlače kupim zraven naramnic pas. Pas z zaponko moram vsekakor imeti. Pas mora biti tako-le luknjičast: 1. luknja je pač prva in kot taka najbolj imenitna. In tako dalje pride 20. luknja, da zategne pas in zoži telesce uprav do skrajne meje. Želodec bi se sicer dal še bolj zožiti, pa ti pride telo in reče: „Do tu sem in ne dalje! Imam kosti 1" Saj veste vsi, da se kosti ne dajo kar meni nič tebi nič prostorno zožiti. Zdaj sem si bil šele prav v svesti, kako dobro je, da imam tudi kosti. .. Ko sem se napasel razmišljevanja, sežem med knjige. Prvo, ki mi je prišla slučajno pod roke, odprem ter zagledam travestijo pesmi: i „Morgenrot! Morgenrot!" Travestijo sem prilagodil primerno svojemu položaju, vzel sem gosli v roke ter spremljal svoje petje. Poslušajte! (Če besedilo ni za vsakega, naj si pa sam popravi, seveda le toliko, kolikor se tiče njegovih razmer.) Monatstag! Erster Tag! Endest gar nicht Not und Plag. 'S wird zwar der Einnehmer zahlen kann doch nicht mit Kronen prahlen ich und mancher Kamerad. Denn wie bald, denn wie bald schwinden Kronen und Gehalt! Prahlt' ich auch mit vielen Kronen, ach, man wird sie nicht verschonen, schon am dritten sind sie hin! Denn schon, schau, denn schon, schau, kommt der Schuster, die Waschfrau! Auch die Wirtin und der Schneider und der Pumpenbrunnen — leider nur zu pünktlich sind sie da. Und am End, und am End holt der Teufel dieses G'frett Gestern Kronen viermal fünfzehn! Heute zähl' ich zwei mit Ächzen! Morgen keinen Sechser mehr! Drum ade, drum ade, Hoffnung auf Sparbüchele! Doch was mach' ich mir für Sorgen, bei der Schul' bin gut geborgen. Pump und Hunger sind erlaubt. Lepa knjiga. Erfahrungen und Ratschläge aus der Schule und für die Schule. Tako se imenuje lepa knjiga, ki jo je pravkar izdal Hans Trunk, pedag. pisatelj, ravnatelj učiteljišča in okrajni šolski nadzornik v Gradcu. Knjiga prav ličiio vezana, stane 6 K in broji 261 strani. Dobiva se pri tvrdki Pichler's Witwe und Sohn, Buchhandlung Wien, V. Margaretenplatz 2. Ta krasna knjiga ima kaj lepo vsebino, in vredna je, da jo nekoliko pregledamo. Kot uvod ima lep predgovor o katerem sem pisal v 31. štev. „Učit. Tovariša." Potem pa slede poglavja: I. Die Persönlichkeit des Lehrers. 1. Notwendige Eigenschaften eines Lehrers, a) Idealismus, b) Liebe zum Beruf und zu den Kindern, c) Takt, d) Geduld, e) Frohsinn. — 2. Ungünstige Zustände und Verhältnisse. 3. Ursachen. 4. Einige Ratschläge für junge Lehrer und Lehrerinnen. II. Die Schulzucht. 1. Aufgabe und Bedeutung. 2. Mittel zur Erziehung einer guten Schulzucht, a) Das Beispiel, b) Sichtige Behandlung der Kinder, c) Anwendung besonderer Erziehungsmittel. 3. Mängel der Schulzucht und deren Ursachen, a) Äußere Umstände und veraltete Methoden, b) Unrichtige Behandlung der Kinder, c) Anwendung ungeeigneter Erziehungsmittel. III. Der Unterricht in allgemeinen. 1. Bedeutung und Erfolg des Unterrichtes. 2. Mängel im Unterrichte, a) Unzweckmäßige Auswahl und Verteilung des Lehrstoffes, b) Mängel und Lehrverfahren. 3. Ursachen dieser Mängel. 4. Mittel zur Hebung des Unterrichtserfolges. a) Zweckmäßige Auswahl, Verteilung und Anordnung des Lehrstoffes, b) Guter Unterricht. c) Entsprechende Verwedung von Frage und Antwort, d) Richtige Benützung geeigneter Hilfsbücher. 5. Voraussetzungen und Bedingungen, a) Ein pflichttreuer, geschickter Lehrer, b) Zweckmäßige Auswahl und Verwendung der Methode, c) Richtige Beurteilung der kindlichen Fähigkeiten, d) Die Vorbereitung, e) Die Fortbildung, f) Gewissenhafte Asnü-tzung der Unterrichtszeit. IV. Die einzelnen Unterrichtsgegenstände. 1. Sprachunterricht, a) Allgemeines, b) Sprechen und Vortragen, c) Lesen, d) Aufsatz, e) Sprachlehre, f) Rechtschreiben. 2. Sachunterricht. a) Anschauungsunterricht und Heimatkunde. b) Erdkunde und Geschichte, c) Naturkunde. 3. Rechnen und Geometrie. IV. Fertigkeiten. a) Schönschreiben, b) Zeichnen, c) Gesang, d) Turnen, e) Weibliche Handarbeiten. V. Die schriftlichen Arbeiten und ihre Verbesserung. Anhang Verschiedenes. — 1. Gesundheitspflege. 2. Über das Aufsteigen der Schüler. 3. Hauskonferenzen. 4. Führung der Amtsschriften. 5. Stundenplan Stundenwechsel, Sitzordnung. 6. Lehrmittelsammlung. 7. Schulzimmereinrichtung. 8. Schule und Haus. Sachregister. Iz vsega je razvidno, da je to res lepa knjiga za učitelje in učiteljice. Resnične so besede: „Im Lehrer liegt fast alles, was auf die Schüler bildend und erziehend einwirkt." — Učitelj bodi idealen, a ne letaj previsoko, zakaj, kdor visoko leta, tudi večkrat nizko pade. — Previsoki ideali so večkrat prazni. — Učitelj imej veselje do svojega stanu! Imej rad otroke ker med njimi preživiš skoraj vse svoje življenje, človek brez ljubezni do svojega stanu in brez ljubezni do mladine, ne bo dober učitelj, četudi je jako naobražen. Učitelj, ki ljubi svoje otroke, bo ljubeznivo z njimi postopal in ravnal. Takim činom bo šola mladini kraj veselja. Takt je učitelju potreben. To lastnost poudarja pisatelj H. Trunk. Kaj pa je takt? Takten je oni učitelj, ki zna v dvomljivih in posebnih slučajih pravo pogoditi. — Taktno naj postopa učitelj napram ljudstvu s katerim živi. Pazi naj, da se izogne prepirom z roditelji, saj je to v njegovem interesu. — Taktno pa naj postopa učitelj tudi napram svojim višjim (oblastnijam) in kolegom. — Podrejeni zaupaj svojemu višjemu, višji svojemu podrejenemu. Vse učiteljstvo 'naj spaja prava bratska ljubezen. Lastnost, ki jo Trunk posebno poudarja je potrpežljivost. Škof Sailer jo imenuje „Die Krone aller Tugenden des Erziehers." — V šoli nam ne gre vse tako lahko, kakor si želimo. Mladina je svojeglava, lahkomiselna. Učitelj se mora glede tega oborožiti s pravo potrpežljivostjo, da doseže, kar je pravo in potrebno; pazi naj da ne zabrede z nepremišjeno besedo ali eelo z nepremišljenim dejanjem. — S tem pa ni rečeno, da učitelj ne sme nikdar izgubiti svojega potrpljenja. — Sveta jeza o pravem času ne škodi. Ona sčisti ozračje in po nevihti nam zopet sije jasno in žarko solnee. Pedagog Rückert piše: „Soll tragen mit Geduld der Lehrling Lernbeschwerden, so mußt du, Lehrer, selbst nicht ungeduldig werden. Denn Schweres hat zu tun der Lehrling wie der Lehrer, das leichter durch Geduld, durch Ungeduld wird schwerer." Učitelj bodi v šoli vedrega in veselega lica. Trunk pravi: Fröhlichkeit isti die Mutter aller Tugenden. — Učitelj je dosti dosegel, ako otroci z veseljem store, česar od njih zahteva in kar jim je naložil. Učitelj naj bo tu-intam humorističen, zakaj humor v šoli je sol, ki ima čudotvorno moč. Kolegialnost naj učiteljstvo neguje, pravi Trunk; večkrat se to pogreša in žalibog dogaja se, da so „die größten Feinde des Lehrers die Lehrer". — To je sicer žalostno, a j« istina, ki ji ni mogoče oporekati. — To so-sicer slučaji, sreča, da je malo takih. V vsakem stanu nahajamo take slučaje; zato ni čudno, če ni učiteljstvo brez takih. Zato omenja Trunk: „Die Gesamtheit der Lehrer und Lehrerinnen weist gewiß nicht mehr Fehler auf, als die Mitglieder anderer Stände. Mlado učiteljstvo (učitelji in učiteljice) potrebuje dobrih nasvetov — piše Trunk. Mlademu učiteljstvu priporoča sledeče: 1. Svoj poklic smatraj za najvišji, izpolnovanje svojih dolžnosti imenitnim in šolsko mladino za najdražjo stvar na svetu. 2. Bodi napreden, a ne štreber. 3. Bodi- kolegialen! 4. Uporabljaj dobro čas in svojo moč! 5. Nosi se stanu dostojno in varuj dobro vedenje v družbk 6. Bodi zadovoljen s svojo usodo! 7. Bodi previden, ko si izvoliš svojo družico in ne oženi se prezgodaj 1 8. Gospodari dobro !' — Trojno zlo je, ki učitelja tlači, in mu provzročujejo smrtne udarce: dolgovi, prepir s svojimi višjimi (obla-stnijami) in slaba ženitev. Diesterweg piše: „Es gibt drei Nägel zum, Sarge eines Lehrers: Schuldenmacken, Streit mit Vorgesetzken und schlechte Heirat. Imenitaa dolžnost, učiteljstva je gojitev discipline. — Otroci naj se nauče učitelja spoštovati in ljubiti. — „Šola brez discipline je mlin brez vode," piše pedagog dr. Kehr. — Učiteljstvo naj se težaj potrudi, da si prisvoji v šoli dobro disciplino. Da pa to doseže, uva-žuj sledeče: Bodi vzor: Ne hodi z umazano obleko in umazanimi črevlji v šolo! 2. Ravnaj pravilno z mladino 1 To je: Bodi pravičen in z vsemi otroki enak. 3. Uporabljaj posebna vzgojna sredstva! (Pohvalo, kazen.) Večkrat je disciplina pomanjkljiva. Kaj je temu vzrok? Vzroki so: 1. Zunanje razmere in zastarele metode. 2. Nepravilno ravnanje z otroki. 3. Poraba neprimernih odgojnih sredstev. Prava naloga šole leži v pouku. Pouk naj bo uspešen. Da večkrat ni pouk uspešen, je mnogo vzrokov krivo. Vsekako pa ne gre neuspeh vselej na rovaš učiteljstva. — Pouk je neuspešen ali pomanjkljiv: 1. Ako si učiteljstvo ni pravilno izbralo učno snov in je porazdelilo. Večkrat se ne uvažuje Goethejev izrek: Was man nicht braucht, das eben lernte man, und was man lernt, kann man nicht brauchen." — Premalo uvažujemo svojo ožjo domovino. Otroci poznajo bolj tuje dežele in narode nego domače. O nas še vedno večkrat velja Simrockov citat: „In Rom und bei den Lappen, da kehrt man jeden Winkel aus, indes wir in Finstern tappln, Daheim in eignen Vaterhaus." 2. Pomanjkljivo učno postopanje. Uvažujemo pri pouku preveč spomin nego razum. To doznamo n. pr. pri slovniškem pouku, da otroci precej dobro poznajo pravila in definicije, pa se prilično na te ne ozirajo. Otroci znajo, kaj je samostalnik, glagol, pridevnik, a večkrat ne ločijo enega od drugega. 3. Premalo uvažujemo samodelavnost mladine. O tem so nam mnogo že govorile knjige Slovenske Šolske Matice. Trunk piše: Gegen die Selbständigkeit der Schüler versündigt sich auch der Lehrer, der beim Unterrichte zu viel einhilfc und dem Schüler sofort eine Brücke reicht, wenn die Antwort nicht augenblicklich erfolgt, ohne sich zu überzeugen, ob er eine solche auch wirklich nötig hat. Insbesondere bei schwachen und langsamen Schülern haben manche Lehrer nicht die Geduld zu warten, sondern sie fangen gleich mit Hilfsfragen zu pumpen an. 4. Pouk je premalo mikaven in nazoren. Učiteljstvo ne zna učiti interesantno. Obdelovanje učne snovi je nedostatno. Premalo se uvažujejo formalne stopnje. Ponavljanje, ki je jako važno, se večkrat zanemarja. 5. Slabo se uvažujejo vprašanja in odgovori. Najčešče se preveč vprašuje „Durch zu vieles Fragen wird Selbständigkeit der Schüler unterbunden und daß Selbständigwerden derselben verhindert." Vzroki omenjenih pomanjkljivosti so preobširni učni načrti, ki bi jih morali preustrojiti. Da bi se učni uspehi povzdignili, bi trebalo: a) Izbrati, porazdeliti in urediti praviloma učno snov. b) Uvajati dober pouk. „Nicht wieviel der Mensch weißt macht den Wert seiner Persönlichkeit aus, sondern was er denkt, fühlt und will" (Trunk), c) Pouk naj bo mikaven, zakaj brez mikavnosti ni pazljivosti in brez pazljivosti ni interesantnosti. d) Pouk naj ,bo praktičen. Z Diesterwegom mutatis muntandis rečeno je to: „Nicht die unausgesetzte Berücksichtigung des künftigen unmittelbaren Bedarfes im engen. Lebenskreise, sondern die Art des Unterrichtes, der dem Schüler nichts gibt, ihn zu nichts anleitet, was weder für die Erhellung des Kopfes noch für die Erwärmung des Gemütes, noch für die Stärkung des Willens eine Bedeutung hat." — e) Pouk [naj bo „bodenständig," t. j. uvažuje naj največ svojo domovino. Ne zadostuje, da se domovino-slovje uvaja kot predmet v tretjem šolskem letu, ampak se mora to v vseh predmetih v vsem učnem času negovati. Vprašanja so v šolskem ustroju velevažna. Baš tako odgovori. — „Geschickt zu fragen ist eine große Kunst", piše Trunk. — O tem je pred leti razpravljala naša okrajna učiteljska konferenca v Sežani. Učiteljstvo uporabljaj pri pouku primerne pomožne knjige. Brez takih knjig ne mor& učiteljstvo izhajati — Zakaj ? To pove prav dobro Trunkova knjiga. Učiteljstvo naj si prisvoji dobre metode, ako hoče imeti v šoli dobre uspehe. Nahajamo sicer pedagoge, ki trde, da je dobra metoda postranska reč in da zadostuje, ako učitelj dobro obvlada učno snov, zakaj: „Wo eine tüchtige Lehrerpersönlichkeit vorhanden ist, wird es auch an Methode nicht fehlen; wo aber diese Voraussetzung nieht zutrifft, wird auch die beste Methode nichts helfen"; — a temu ni tako, zakaj Trunk poudarja: „Es liegt nirgends in der Welt im Rohstoff eine bildende Kraft, sondern nur in der entsprechenden Art seiner Verwendung." In to tudi pri učni snovi ni drugače, zakaj Diesterweg piše: „Die Kraft des Lehrers ruht in seiner Methode", in ta je potreben činitelj pouka. — Tudi je resnično, da je učitelj brez metode komponist brez generalnega basa ali virtuos brez takta. — Zbog tega naj učitelj dela na to, da si prisvoji dobre metode.* Dobra metoda pa tudi še ne zadostuje, da si prisvojiš v šoli dobrih uspehov, moraš se tudi na pouk dobro pripraviti. — V to svrho nam je dobro došla knjiga: „Zeissig, Die Vorbereitung auf den Unterricht". — Priprava je za vsakega učitelja jako potrebna in se ne sme zanemarjati. — Trunk piše: Bei der Vorbereitung auf den Unterricht handelt es sich zunächst um die Gewinnung des Lehrstoffes, der den Kindern mitgeteilt werden soll. Dabei darf sich der Lehrer nicht mit dem begnügen, * Moj ranjki oče Valentin Leban, bivši vadnieni učitelj v Gorici, mi je večkrat rekel: „Profesor na vseučilišču je učen mož, pa on ni sposoben učiti v mojem (I.) razredu e. kr. vadnice." Pis. was er den Schülern mitzuteilen hat, sondern die Vorbereitung soll so beschaffen sein, daß sie ihn in den Stand setzt, aus dem Vollen zu schöpfen, weil es ihm nur unter dieser Voraussetzung gelingen wird, der Unterricht interessant zu machen und zu beleben." Mladim učiteljem pedagogi priporočajo pismeno pripravo na pouk, starejšim pa zadostujejo kratke skice. Znan je pregovor: Kdor ne napreduje, ta zaostaja. Učitelj mora tedaj skrbeti tudi ta svojo nadaljno naobrazbo. — Ta bo tudi pospeševala šolski napredek. — Trunk pravi: „Ein Lehrer, der nicht jedes Jahr mindestens ein pädagogisches Werk im weitesten Sinne-des Wortes aufmerksam liest und durchdenkt, muß zum Handwerker werden und wäre er noch so tüchtig. — Učiteljstvo naj tedaj v svojo nadaljno naobrazbo čita, čita in čita. V to mu nudi mnogo lepih knjig okrajna učiteljska knjižnica, ako si ne more sam takih knjig nabaviti. — Učitelj bo tudi napredoval, ako tuintam kaj spiše za naše učiteljske in šolske liste. Naj piše v „Učit. Tovariša", „Popotnika" itd. — Jean Paul pravi: „Ein Blatt schreiben regt den Bildungstrieb mehr an als ein Buch lesen." Pri pouku naj učitelj tudi pazi, da bo dobro upoiabljal učni čas. „Der Unterricht muß mit dem Glockenschlag anfangen und mit dem Glockenschlag aufhören" piše dr. Kehr. — Ako se učitelj dosledno drži točnosti, doseže tudi točni šolski obisk. — Hans Trunk je posvetil v svoji knjigi posebno poglavje posameznim učnim predmetom. Lepih nasvetov podaja učiteljstvu glede učnega jezika, zakaj on piše: „Die Muttersprache ist das köstlichste Gut, das ein Volk besitzt." — Zato nam je temeljito gojiti ta pouk z ozirom na govor, čitanje, pisanje, spisje, slovnic, in pravopis. — Glede vseh teh nam podaja Trunk imenitnih nasvetov iz svoje 401etne učiteljske prakse. — To se ne da tukaj vse povedati ali opisati. To je potrebno čitati in potem uvaževati. Potem prehaja Trunk na „Sachunterricht" — in podaja nasvete glede nazornega pouka in domovinoslovja, zemljepisja, zgodovine, prirodoslovja, računstva in geometrije. — Vse je znak globokega znanja na pedagoškem polju, ki si ga je pisatelj pridobil v dolgi dobi svojega trudoljubnega delovanja. Dospevši k poglavju „Fertigkeiten", prihaja na lepopis, risanje, petje, telovadbo in ročna dela. Ker je ravno pisanje dandanes za vsakega človeka velevažno, omenja mimogrede nekaj Trunkovih opazk. Znano je — posebno voditeljem večrazrednic — da je pisava otrok v posameznih razredih različna. — V nekojih šolah pišejo vsi otroci lepo, v nekojih srednje-lepo in v drugih celo — grdo. Glede tega opažamo sledeče pomanjkljivosti: 1. Oblike nekojih črk so pretežke in ne pišejo se lepo. 2. Male črke so premajhne in pretanko ali prefino pisane, tako da jih komaj čitamo. 3. črke in zlogi v besedah so pretrgani. 4 Pi-pisava se vidi prehitra; razvidno je, da se otrok ni mnogo potrudil. Druga pisava je zopet videti prepočasna; vidi se, da je otrok kakor s čopičem slikal. 5. V lepopisnice pišejo otroci še precej lepo, dočim pišejo v spisovnice za vaje in naloge manj lepo. — Zato opozarja Trunk učiteljstvo ns to, da pazi, da bo pisava: „deutlich, gefällig und geläufig". — Kako učitelj to doseže, pove Trunk prav nazorno v svoji knjigi od 209. do 213. strani. — Učiteljstvo naj čita, premišljuje in uvažuje. — Glede risanja pravi Trunk, da je ono postalo v najnovejšem času moderni predmet, ki smo ga ne dolgo tega zanemarjali, smatrajoč ga skoraj nepotrebnim predmetom. Sedaj ga sicer bolj uvažujemo, četudi ga ne moremo upoštevati potrebnim enako drugim predmetom. — Sedaj ne rišemo več po predrisanju na tabli, po predlogah, modelih itd., ampak rišemo po naravi. Moderno risanje je tedaj risanje po naravi. Kako se to vrši, nam povedo razni sotro-kovni pisatelji. Trunk pravi, da mora biti za tako risanje učitelj sposoben, a da se na učiteljiščih malo kandidatov za ta predmet usposobi, zato je tudi risanje po naravi v naših šolah pomanjkljivo. To je sicer prav naravno, zakaj čas, odmerjen na učiteljišču za ta predmet, je bil prepičel, da bi kandidata dobro usposobil poučevati risanje po naravi v naših šolah. Tudi petje se v šolah ne goji tako kakor bi se moralo. Pri izbiranju pesmi se moramo ozirati na letne čase. Neumestno je, da se poleti poje: „A, a, a, der Winter der ist da" — ali kakor mi pojemo: „Da, da, da, pomlad je že prišla," če bi to pesem peli jeseni. — Pri izbiranju pesmi se moramo — ozirati po nekakem načrtu. — Vadi naj se petje v posameznih razredih tako, kakor to zahteva učni načrt. Na vsaki šoli naj bodo glasbene vilice in gosli. Telovadba je dandanes — ob času ner-voznosti — potreben predmet, ki se pa malo neguje. — V nekojih šolah je celo ne goje; tuintam 8e zbog pomanjkanja telovadišč zanemarja. Večinoma se učiteljstvo ozira bolj na proste in redne vaje. — Dandanes se morajo uvaževati mladinske igre, ker so toliko za učitelja kakor tudi za mladino velike važnosti. Ženska ročna dela naj se vrše praktično. Učenke naj se usposobijo za najvažnejša dela, ki jih bodo v življenju potrebovala, samostojno izvrševati. Tega pa ne dosegamo povsod. Temu je krivo to, da ne izbiramo pravilno dela v to svrho. — Večkrat se učiteljice bolj ozirajo na takoimenovano „Luxusarbeiten" (nagizdna delaj kakor na potrebna dela, kakor so mašenje (Stopfen), podpletanje nogavic, popravljanje in krpanje perila in obleke, öestokrat irzvšujejo deklice take reči, ki jih ne bo nihče rabil ali nosil. Naj se bolj ozira na mero (velikost) in na domače potrebe 1 Zbog teh in drugih raz'ogov se matere branijo nabaviti deklicam potrebnega blaga. — Iz tega je razvidno, da se mora marsikaj predrugačiti. Pred vsem naj se učiteljice potrudijo v to, da bodo učenke izdelovale taka dela, ki so v dobrobit hiši. Vezenje naj se opušča, ker se na vasi (v kmetiških hišah) to malo rabi, to je le za gospodo v mestu. — Pouk v ženskih ročnih delih naj se ponajveč ozira na potrebe. — Trunk piše: „Der Unterricht in den weiblichen Handarbeiten soll bodenständig sein, d. h. er soll der heimischen Eigenart angepaßt Verden." Glede pismenih izdelkov in njih poprave pravi Trunk, je potrebno uvaževati samostojnost otrok. Naloge naj bodo otrokom primerne. Neprimerne — pretežke — naloge zbujajo nevoljo in zavajajo otroke v to, da rabijo tujo pomoč. Vsaka naloga naj ima datum in tekoče število naloge. Tudi naslov naloge je umesten, da se takoj spozna, kaj se zahteva. Pri spi-sovnih nalogah naj se uvažujejo sledeče točke: 1. V prvo vrsto na sredi naj se zapiše število naloge z rimskimi številkami. 2. V drugi vrsti: Naslov naloge. 3. V tretji vrsti med oklepajem (prosto ali po načrtu). 4. Na desni strani lista naj se pusti nekaj prostora za poprave. — Končno (po zvršeni nalogi) : V prvi vrsti na levi: Priimek in ime otroka, v sredi razred, na desni datum. — Otrokom naj se dovoljuje, da napačne besede prečrtajo, a nikdar se ne sme dovoliti, kakor večkrat običajno, da napačne besede oklepajo. Poprave pismenih izdelkov (vaj in nalog) so najsitnejše delo učiteljstva. — Poprava je dvojna. Trunk navaja: „Einzel- und Klasseverbesserung". Kako se to vrši, mora biti znano vsakemu učitelju. — Vsekako se mora vsaka vaja in vsaka naloga popraviti. Končno „Verschidenes". Učiteljstvo naj pazi na zdravje šolske mladine. Naj uvažuje izdane naredbe 1 Naj skrbi za potrebno izzračevanje šolske sobe, naj skrbi za primerno toplino v šoli — osobito po zimi. — Naj gleda na snago v šoli in na stranišču. — Učitelj naj pozna telesne hibe posameznih otrok. Učiteljstvo naj pravilno postopa ob zvršetku šolskega leta, ko se imajo otroci določiti za prestop v višji razred. Naj se uvažuje sposobnost in starost. — Učiteljske konference naj se vrše z ozirom na šolski in učni red. Uradne spise naj ima učitelj v redu. Tednik naj bo točen. Vse naj se piše z dobrimi črnilom. Poslovni zapisnik naj se pravilno spi-suje. Umestno bi bilo, da bi se na učiteljišču kaj o tem učilo ali predavalo in kazalo kandidatom nazorno in praktično, kako se ta vodi, zakaj kandidati, ki se nastavljajo kot novinci kakor voditelji na enorazrednicah, nimajo o tem pojma. Urnik naj odgovarja zahtevam. Urnika naj se učiteljstvo točno drži. Odmori naj se točno izpolnjujejo. Zbirka učil je potrebna na vsaki šoli. — Učiteljstvo naj jo dopolnjuje in neguje. Držimo se Trunkovih nasvetov: „Zuerst das Unentbehrliche, dann das Nützliche, zuletzt das Wünschenswerte." Šolska oprava naj bo čista. Šolska tabla naj se primerno snaži, da se ne pokvari. Kako se to vrši, mora znati vsaki učitelj. Šloa in dom bodita v prijateljskem stiku. — Trunk priporoča uvedbo roditeljskih sestankov. Na teh sestankih naj učiteljstvo predava o higijeni, odgoji itd. Bešujejo naj se na sestankih razna vprašanja, želje roditeljev. Pojasnjuje naj učiteljstvo občinstvu šolski zakon glede šolodolžnosti, šolskega obiska in izšolanja. Knjig, ki govore o roditeljskih sestankih, imamo že več. Šola naj ima primerno šolarsko knjižnico. Otroci naj pridno čitajo in se izobražujejo. Dobra knjiga je nam najboljši prijatelj — je pisal Slomšek. Knjigi je pridejan „Sachregister", kjer dobi učitelj vse, kar rabi ali išče. Ako se bo učiteljstvo ravnalo po nasvetih, podanih v tej knjigi, bo gotovo koristilo šolstvu, zakaj Trunka prištevajo med najboljše avstrijske pedagoge in pisatelje sedanjega časa. — V učiteljskih krogih Avstrije pa štejejo Trunka celo za najboljšega pedagoškega pisatelja. Posebno na jezikovnem in zemljepisnem polju je Trunk pravi strokovnjak. Spisal je več knjig. n. pr. „Zur Hebung des Sprachunterrichtes", „Die Anschaulichkeit des geographischen Unterrichtes," „Eine Schulreise und was sie ergeben hat". Poleg tega je Trunk sotrudnik mnogih šolskih in strokovnih listov, ki jih zalaga s članki svoje globoke znanosti. Kot strokovni polemičarje že večkrat dokazal, da je malo takih. — Dobil je tudi kot pisatelj že več častnih nagrad. — Nagrado je prejel za izvrsten spis: „Der Volksschullehrerstand im Spiegel der Mitwelt". — Trunk je dospel od preprostega učitelja do meščanskega učitelja in ravnatelja. Sedaj je c. kr. okrajni šolski nadzornik za meščanske ¡šole v Gradcu in ravnatelj učiteljišča. Učiteljstvu prav lepo priporočam to lepo knjigo. A. Leban — Komen. Male vsote se izgubljajo, razbite na mnoge dele ne prihajajo do pravega učinka; pa tudi cilj-nosti in 1vodilne smernosti ni, če manjka centralne dispozicije. — Skupni pohod in skupni nastop! „Slov. Trg. Vestnik' 15. XII. 1910. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Jubilejska samopomoč. Dne 2. t. m. je umrla članica ga. Marija Manzin in dne 13. t. m. član Janez Spritzei. Dedičem sem izplačal pripadajoči jim vsoti. O novem letu razpošiljam položnice, da se vplačata ta dva smrtna slučaja in obenem tudi letnina za 1911 skupno torej 6 K in 10 vin. za poštne stroške. Tudi stari dolgovi naj se vplačajo, da bo red v poslovanju. Predsednik. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima v petek, dne 6. j a n u a r j a p. 1., točno ob 10. uri dop. v okoliški šoli v Celju svoj letni občni zbor. Bazen običajnih točk in razen točk a—f glasom § 10. društvenih pravil je na dnevnem redu še: a) Poročilo o naši gospodarski organizaciji in b) podavanje: Naš položaj in kaj nam je storiti. Občni zbor je jako važen. Zaraditega prosi za polnoštevilno udeležbo: Franc B r in ar, t. č. predsednik. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani registrovana zadruga s omejenim jamstvom. Promet do konca novembra K 322.018*18. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, n°j za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od 7*2.—1'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Književnost in umetnost. Najlepše književno darilo ob Božiču, ko se glasi po vsem svetu spev „ ... in mir ljudem na zemlji . ..", je — esperantska slovnica. Mednarodni jezik esperanto hoče pobratiti vse narode. Sodelujte vsi, ki ste dobre volje, pri tem velikem mirovnem delu, naročajte es-perantsko slovnico ter jo širite med svojimi znanci. Esperantska slovnica stane s poštnino vred 1-30 K pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. „Zvonček" objavlja v zadnji letošnji številki to-le vsebino: 1. Deček in srna. Janko P o 1 a k. 2. Mali risar, Ivo T r o š t, Povest. 3. Sveti Miklavž, Josip V i d i c. Igra s podobami. 4. Rojstvo Gospodovo. Podoba v barvah. 5. Zvečer. Janko P o 1 a k. Pesem. 6. Kulturno delo Habsburžanov. Janko P o 1 a k. Zgodovinska črtica. 7. Vrabec in konj. M. Levstik. Basen. 8. Pero in cekini. M. Levstik. Basen. 9. Pouk in zabava. — Senčna podoba. — Rešitev številčne naloge v enajsti številki. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ob sklepu enajstega letnika. Beležke iz fizike in kemije. Učencem ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz prirodoslovja sestavil Josip Mešiček, nadučitelj v S e v n i c i. C e n a 40 h.' Z a 1 o ž i 1 p i -satelj. To je naslov lični knjižici, kije pravkar izšla v Učiteljski tiskarni ter obsega 62 strani velike osmerke. Na učiteljskih zborovanjih in v pedagoških listih se je že večkrat poudarjalo, kako potrebne bi bile za naše šole realne knjižice. V nobeni izdaji ljudskošolskih beril ni namreč celotne po učnih načrtih predpisane učne snovi iz realij, temveč le odlomki iz posameznih predmetov. Potreba po realnih knjižicah pa je postala še posebno občutna z uvedbo Schreinerjevih čitank, ki vsebujejo iz realij ie posamezne slike, ki naj ta pouk spremljajo in oživljajo. Učitelj je zato primoran realno snov šele izbirati iz raznih knjig in jo metodično prirejati za pouk, učenci pa si jo zapišejo v svoje beležnice, kar je jako zamudno in naporno, pogosto pa tudi pomanjkljivo. Temu nedostatku bodo glede prirodoslovnega pouka odpomogle Mešičkove „Beležke". Učitelju se bo treba le poglobiti v učno snov, ki jo najde začrtano v „Beležkah", učencem pa bo nje ponavljanje jako olajšano, in tudi onim, ki ne hodijo redno v šolo, bo mogoče zamujeno nadomestiti. V „Beležkah" je v kratkih potezah obravnavana vsa prirodoslovna učna snov, ki je po učnem načrtu predpisana za višje orgaui-zovane ljudske šole na Štajerskem. Treba jo bo le na vsaki šoli z ozirom na kategorijo šole razdeliti na t r i letnike in jo potem obdelati v koncentričnih krogih. Na nižje organizovanih ljudskih šolah pa se lahko snov po potrebi krajša. Cena — 40 vin. — je tako malenkostna, da jo bodo za dobo treh let zmogli tudi manj imoviti učenci. Na šolah, kjer preskrbuje krajni šolski svet v^em učencem šolske potrebščine, naj si šolska vodstva naroče primerno število te knjižice ter jo izposojujejo učencem kakor druge knjige. Pri nas v Slovencih je z novimi pojavi na književnem polju velik križ. čeravno je delo pripoznano kot dobro, se je vendar založniku bati, da mu knjige trohne v omarah. Tovariš Mešiček pa je založil knjižico sam, da ji je cena kolikor mogoče nizka. Podpirajte torej marljivega tovariša z obilnimi naročili, da ne bo imel poleg velikega truda še gmotne škode. J. K. Računice za ponavljalne, o ž. Sme-tljsjko-nadaljavalne šole. Sestavil Ljudevit S t i a s n j. Cena vezani knjigi 90 vin. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1911. — Nadzornik Stiasnj je sestavil računico, ki smo jo res potrebovali. V stvarnem oziru je delo dovršeno in bo popolnoma služilo svojemu namenu. V jezikovnem pogledu pa z delom nismo zadovoljni. Se potrebuje (namesto potrebujem, potrebuješ), seme se pridela (namesto pridelamo), se vzame, se računi itd. — to vendar ni slovensko. Namesto tovarna stoj tvornica, nam. premoženje — imetje, imetek. Str. 29: Kdor potrebuje posle, postopa naj ž njimi. .. prav: Kdor potrebuje posle, naj z njimi ravna . .. Ne Karola Humeka knjižica, ampak Karla Humka knjižica . .. Zadruga ima člane, veriga ima člene (str. 75). Se imenuje njegov . . . (str. 77, nam. imenujemo njegov . . .) Itd. — Kadar izide računica v novem natisku, morajo izginiti te in druge napake 1 Učenci, ki jim je ta računica namenjena, morajo dobiti v roke v vsakem pogledu vzorno knjigo, saj stopijo iz šole naravnost v življenje 1 Sicer se pa bodo iz te knjiga naučili mnogo koristnega in praktičnega. Gl. Politiški pregled. * Državni zbor se snide po novem letu dne 12. jan., ter bo zboroval vzporedno z delegacijami. * Delegacije. Delegacije se snidejo 28. in 29. t. m. v Budimpešti, da se konstituirajo in da rešijo začasni proračun. Komisije bodo pa pričele zborovati šele 20. januarja do prve polovice februarja. Delegacijsko zasedanje otvori cesar s slovesnim prestolnim govorom. * Češko-ncmške spravne konference se to leto ne bodo več vršile. Nadaljevale se bodo šele v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Kakor poročajo, je smatrati dunajske češko-nemške spravne konference za popolnoma ponesrečene in se bodo v začetku januarja nadaljevale praške spravne konference. * Za reciprociteto .zagrebškega vseučilišča, to se pravi, da bile študije in izkušnje na zagrebškem vseučilišču tako veljavne v Avstriji, kakor so izpiti na avstrijskih vseuči- liščih veljavni na Hrvaškem, so bile zadnje dni v Zagrebu hrupne demonstracije. Kakor kaže, se je z njimi toliko doseglo, da se bodo aka-demične in vladne oblasti na HrvaŠkem bolj zanimale za to vprašanje kakor doslej. * Preganjanje svobodomlslecev. V Pragi se je vršil v ¡svrho proslave Ferrerjeve obletnice velik manifestacijski shod, ki so se ga udeležile vse češke in nemške svobodomiselne stranke. Vlada je shod iz neznanih vzrokov razpustila. Kakor sedaj poročajo, je vlada proti govornikoma prof. Bartušku in Bernerju vložila tožbo zaradi motenja vere. * Proti državljanskim pravicam duhovščine je nastopil varšavski nadškof. Izdal je oklic, v katerem prepoveduje svojim duhovnikom obiskovati gledališča, kinematografe, staviti v loterijo, izdajati spise brez dovoljenja konsistorija itd. Ta Prepoved bo poljsko duhovščino deloma prav neprijetno zadela. * Granito di Belmonte bo odpoklican. Z Dunaja poročajo, da bo papežev nuncij na dunajskem dvoru Granito di Belmonte odpoklican s svojega mesta še tekom tega meseca. * Nova papeževa odredba. Te dni izide nov motu proprio, glasom katerega bodo kanoniki smeli prejemati dohodke svojega kano-nikata le tedaj, ako kanonikat v resnici tudi opravljajo. * Koliko je Nemcev na svetu. Glasom neke nemške statistike je na svetu okolo 80 milijonov Nemcev, in sicer v Nemčiji: 60 mil., v Avstriji 10 mil., na Ogrskem, 2,200.000, v Švici 2l/2 mil, v Luksemburgu 230.000, v Busiji 1.900.000, v Belgiji 80.000, na Nizozemskem 100.000. V Združenih državah severo-ameriških živi okolo 10 do 12 mil. Nemcev. Drugi Nemci so raztreseni po raznih drugih državah sveta. * Poljska zmaga. V Poznanju na Pruskem Poljskem so pri občinskih volitvah dne 22. tek. m. zmagali Poljaki. — V tretjem razredu so prodrli vsi poljski kandidatje. Poljaki so iztrgali Nemcem dva okraja. * Iredenta. Na kongresu italijanskih nacionalistov, je govoril prof. Sighele o ireden-tizmu. Iredentizem, je rekel, ne pomenja vojne proti Avstriji, ampak predvsem je treba podpore zatiranim bratom v avstrijskih provincah. Najboljše sredstvo je, da vsak pristopi k društvu „Dante Alighieri", ki ima 55.000 članov in 362.000 K, dočim itna „Schulverein" 230.000 članov in nad 1,300.000 K imetja, s katerimi vrši svoje delo. Italijanske province v Avstriji so italijanska posest v tuji službi. Italija mora izkušati dobiti vpliv na te dežele, da jih Avstrija ne izrablja v svoje namene. To je prva vojna, oziroma delo pred vojno. — Poslanec Colanti je trdil, da ima Avstrija najboljšo armado v Evropi in da bi morala Italija na to misliti. Poslanec Toscari in Baldi pa sta trdila, da je to izmišljeno in da je Italija na vojno bolj pripravljena nego Avstrija. Tudi poslanec Defrenzi je pritrdil temu mnenju in je opozarjal, da mora biti Italija pripravljena na vsak slučaj, tudi če ministri govore o miru. Lepi zavezniki! Obrambni vestnik. Slučaj Stupica in Petrič. — Žalostno dejstvo, da si je učiteljstvo moralo pričeti iskati zaščitbe zoper nahuj-kano ljudstvo pred sodiščem in da se inspiratorji posameznih slučajev potuhnejo in potegnejo po katastrofah pred sodiščem v varno zavetje, nam je žalosten simptom vladajočih faktorjev današnje dobe. In česar ne dosežejo v javnosti, česar se jim ne posreči pri justici, to skušajo doseči v uradih in s pomočjo moči zakonodajnih mest, ki so v njih roki. V obeh slučajih so bili oni, ki so podpisali ovadbi zoper imenovana učitelja sodnijsko kaznovani in se je verodostojnost dejstev, ki so bila navedena v ovadbi pred sodnijo izpričala za — lažnjiva. — In vendar je tov. Petrič se moral seliti iz Budnika v Šiško in je tam še danes, ne da bi se zavedal vzroka, ki bi pričal in utemeljeval disciplini-ranje — — —. Tov. Stupica je dobil ukor, prestavljen ni bil, a ne po zaslugi kler. članov v dež. šol. svetu. Toda kako krivičen je tudi ta ukor, ve le oni, kateremu so znane navedbe ovadbe in kateremu so znane podrobnosti tega „politiškega greha". Sicer pa, gospoda, v slučajih Petrič, Blagajne in Stupica se še srečamo in odkrijemo zastor, da se bode videlo ozadje! Jubilejski dar. Učiteljstvo — sebi! Učiteljsko društvo za Trst in okolico zadnji rok, pokroviteljnine 50 K. Naša Jakobinca 2 K. Zadnjič izkazanih 1698 K; doslej darovanih 1750 K. Bog plati! .'Kranjske vesti. —r— Sprejem r viničarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi za mladenče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih, praktični viničarski tečaj, ki bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1911. V tečaj se sprejme 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, ki jim je priložiti krstni list, oziroma domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu šole zadnji čas do 15. j a n u a r j a 1911. —r— C. kr. pletarska šola r Radovljici vidno napreduje. Vsega osebja ima sedaj zaposlenega 23, ki komaj, komaj zmagujejo mnogobrojna naročila. — Na pomlad bodo zopet nasadili več dokaj obsežnih nasadov za vrbe. Štajerske vesti. —š— Kako so Idealni! „Straža" (23. novembra t. 1.) prinaša: „Drugo žalostno dejstvo, ki ga je afera z letaki zopet potrdila, je: v gotovih krogih našega liberalnega uči-teljstva ni nikakega idealizma več. Vsi spod-nještajerski stanovi so se izrekli za obstrukcijo, čeravno se jim ne godi bogvekako dobro in čeravno vedo, da zahteva boj vedno nekaj žrtev, samo nekateri liberalni učitelji se iz egoističnih vzrokov ne morejo povspeti nekoliko nad materialnost in rujejo odkrito in tajno proti našim poslancem. Tem gospodom so skupni narodni interesi deveta briga, njim sc gre samo za lastni žep. To je žalostno in človeku se nehote vsiljuje vprašanj0: Kako je to mogoče ? Kje tiče vzroki, da je ves idealizem strt in zamorjen ? Odgovor ni težak: Materialistično svobodomiselstvo, ki slavi ravno med učiteljstvom bolj kakor med kakim drugim stanom svoje orgije, je uničilo vse vzvišenejše čute in odtod ta skoro neumevna sebičnost. Konstatiranje tega za vsakega učitelja nekoliko neprijetnega dejstva naj bo vsem dobro-mislečim v bodrilo, da gredo še z večjo vnemo na delo. Spremeniti te razmere med učiteljstvom in vzbu liti med njim pravega krščanskega duha je naloga, vredna napornega in težkega dela. Mogoče so nekateri preveč zaverovani v tradicije, drugi se boje terorizma, tretji so brezbrižni, a vi, kar vas je zavednih, vzdramite jih in osnujte krepko Slomškovo zvezo! Naj ne bo nikakega strahu in bojazni! Mogočne Čete našega ljudstva bodo stale za vami!" — Gospodje! Ste pač siti! če bi hoteli idealizem s samogoltnostjo, egoizmom in materializmom meriti, se vam pač ne bi godilo dobro. Glejte inkvizitorje, eksekutorje na Kranjskem! S sirenskimi glasovi so vabili, a tudi z glasom Sirene sedaj odbijajo vsako najmanjšo zahtevo „krščanskega" učiteljstva. Ihlajo, kar so hoteti — razdor, ker le na razvalinah lahko vladajo! Poglejte si v svojo dušo in zapazili bodete v njej veliko, črno prežečo mačko, ki ji pravimo — materializem! —Š— Načelstvo „Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge" je v svoji seji dne 24. novembra 1910. v Celju soglasno sklenilo to-le : Mi vztrajamo pri svoji, sporazumno s štajersko Zvezo začrtani poti, ki pa nikakor ne namerava križati one Zavezinih podjetij v Ljubljani. — Ako želi kdo od nas pojasnil, smo mu vedno drage volje na razpolago, a vsaka nadaljnja javna polemika v Učiteljskem Tovarišu se naj kot popolnoma brezplodna opusti. — (Kar smo pisali mi o tem vprašanju, smo pisali na svojo roko in smo tudi sami za vse odgovorni — vsak čas in vsakomur. U r e d n.) —š— Štajerski deželni šolski svet je v seji 24. pret. m. sklenil, odrediti ustanovitev samostojne javne mešane enorazredne ljudske šole z nemškim učnim jezikom pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Štirirazredna ljudska šola v Artičah se je razširila v petrazredno. Nastavljeni so: za nadučitelja na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. Anton Vogrinec, de-finitivni učitelj in proviz. šolski vodja istotam; za definitivne učitelje, oziroma učiteljice: na ljudski šoli v Soboti proviz. učitelj tam Albin Sitter, na ljudski šoli v Trbovljah prov. učiteljice tamkaj Eleonora Vodušek, Marija Vin-dišer, Štefanija Oimperšek in Marija Arzenšek, na ljudski šoli v Poljančah defin. učitelj v Studenicah Sebastian Krotky, na ljudski šoli v Lučah suplentinja tamkaj Gizela Dominkuš, na ljudski šoli v Zibiki tamkajšnja prov. učiteljica Marija Troha, na ljudski šoli v Središču tamošnja suplentinja Alojzija Kocmut, na ljudski šoli pri Sv. Tomažu pri Ormožu suplentinja pri Sv. Barbari v Halozah Alojzija Herg, na ljudski šoli pri Sv. Urbanu tamošnja previzorična učiteljica Emilija Požegar. Def. učitelj Leopold Culk je prestavljen iz Ptujske Gore v Dobrno; def. učitelj pri Št. Vinu Janez Klenovšek je na lastno prošnjo stalno upokojen. Učit. kandidat M. Majcen je imenovan za suplenta na ljudski šoli na Hajdiuu. —š— Pohvalno priznanje od štaj. dež. šol. sveta sta dobila v Bočni pri Gornjem-gradu tamkajšnje učiteljstvo za svoje marljivo delovanje v šoli in pa krajni šolski svet za vzorno skrb v šolskih zadevah. Goriške vesti. —g— Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. ekr. šol. sveta tolminskega. Prvo petletnino dobijo: Hmelak Pavla, Silič Justina, Gomilšček Rafaela in Kalan Milko. Namesti se Bojano Boltar v Bovcu; premesti se Mileno Bratina na Št. Viško goro. En uči- telj dobi podporo. Sprejme se proračun za leto 1911, ki pokazuje 227.943 K troškov in le 66.439 K dohodkov. Primanjkljaj se krije s 150 °/o naklado na vse izravne davke. N a -dalje se dovoli, da se postavka izrednih troškov, ki znaša 5780 K, porabi do 2000 K za d r a -ginjsko doklado oženjenemu učiteljstvu, če zaprosi zanjo. Dovoli se 100 K podpore „Dijaški kuhinji" v Gorici. Vzame se v znanje ustanovitev potovalne šole Temljine-Loje. — Stalež ženskega in moškega učiteljstva ostane neizpremenjen, le Bihard Trebše se z dovoljenjem dež. šol. sveta pomakne v II. plač. razred. V I. plač. razredu moškega staleža je še 7 mest praznih, ker ni zato kvalifikovanih učiteljev. Sklene se komisionalni ogled zastran ustanovitve redne šole na Trnovem in Volarjih. Ugotovi se več računov. I. R. —g— Iz sežanskega okraja. (Iz seje c. kr. okr. š. sv.) Zapisnik prejšne seje se odobri. Predsednik poroča, da je deželni šolski svet dovolil ustanovitev enorazrednic na Brjah in Utovljah in da je dež. šol. svet upokojil učiteljico Ivanko Lozejevo z Bepentabra. Prošnja občanov iz Gorenje Brestovice za ustanovitev enorazrednice se zavrne zaradi bližine do Dolenje Brestovice. Iz istega razloga se zavrne prošnjo občanov iz Slivnega za ustanovitev šole v Slivnem. Zaradi premale množine otrok se tudi zavrne prošnja za razširjenje enorazrednice v Velikemdolu v dvorazrednico. Za zgradbo novega šol. poslopja v Kostanjevici se sklene, da se izdela načrt. Glede računa 1. 1910. se izvoli pregledovalce računov člane Brginec, Fabiani in Muha. Pomakne se iz II. vrste v I. vrsto nadučitelja Josipa Bavbarja iz Zgonika. V drugo vrsto so bili pomaknjeni Ivan Benko iz Štjaka, Al. Hreščak in Lokve in Anton Fakin iz Kostanjevice. — Glede prošnje Učit. društva za sežanski okraj za priznanje draginj-ske doklade se sklene priporočati dež. šol. svetu, naj na katerikoli način potrebno ukrene. — Proračun okrajnega šolskega zaloga za 1. 1911. se je odobril z dohodki 78.600 K, troški 186.344 K, torej primankljaj 107.744 K. Primankljaj se pokrije z doklado 110% na vse izravne davke kakor 1. 1910. Omeniti je vredno, da so okraji goriški, gradiški in tolminski tudi jako obteženi z dokladami za vzdrževanje šol, a da so vsak teh še zadolženi z okroglo pol milijona kron, med tem ko je sežanski okraj dolga prost. To pač kliče po ustanovitvi deželnega šolskega zaloga, da bi tudi prispevalo mesto Gorica, kamor se stekajo dohodki iz cele dežele. Naša dežela je edina v Avstriji, da ima okr. šolske zaloge. Da bi vlada podržavila ljudsko šolstvo, ni pričakovati, ker mora trošiti za „važnejše" stvari nego je izobrazba 1 ? — Otroškemu vrtcu v Nabrežini se dovoli podporo 250 K. — Sklene se v Orleku najeti novo šol. sobo za dobo 10 let. Zavrne se prošnja Josipa Štreklja za podelitev IV. petletnine, računajoč od dneva nastopa službe, utemeljujoč, da zakon z dne 14. januarja 1906. 1., dež. zak. št. 10., določa, da se računajo petletnine od 1. dne meseca, ki sledi dnevu izpita učit. usposobljenosti. — Dovole se razne poprave na šol. poslopjih. Š. —g— Pred izpraševaino komisijo za meščanske in ljudske šole, ki je končala svoje delo dne 24. pret. m., so napravili izpit: Za meščanske šole z nemškim učnim jezikom Zora Klavžar. Za slovenske ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Pod-gornik Ana, Bizjak Frančiška, Senčar Boža, Nardin Marija, Fohn Hedvika, Wudler Marija, Treo Gabrijela, Berbuč Gabrijela (z odliko in za italijanščino kot predmet), Majce Begina (z odliko in za italijanščino kot predmet), Mayer Julijana in Pregelj Ciril. Za slovenske ljudske šole in z nemščino kot predmetom : Peršič Terezija, Drufovka Vida, Mayer Valerija, Vidic Valentina, Jericijo Marija, Abram Lavaslava (z odliko), Trampuž Alojzija in Baša Alojzija (z odliko); Štanta Jožef, Semič Valentin in Golob Jožef. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in z italijanščino kot predmetom: Gerbec Ivan, Križman Nazarij in Cerut Silvester. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Bogataj Vilma, Miklavič Olga, Bratina Milena, Arigler Boža, Boštjančič Marija, Zmazek Justina in Pagon Alberta; Vrezec Milan, Berce uožef, Terčon Valentin, Caharija Ivan, Bandelj Vinko, Makuc Karel, Vodopivec Andrej, Zorn Emil, Beja Leopold, Španger Alojzij, Rudež Herman, Jordan Ivan in Trebše Bihard. Dopolnilni izpit so napravili: Čok Andrej za italijanščino na meščanskih šolah kot predmet. Pahor Jožef in Hreščak Alojzij za nemški učni jezik na ljudskih šolah. Za ljudske šole sta bila dva reprobirana, trije so odstopili, dva sta zaradi bolezni odstopila. Pri dopolnilnih izpitih sta bila dva reprobirana, eden je odstopil. K izpitom je bilo oglašenih Slovencev in Lahov 102. Tržaške vesti. —t— Mestni proračun za 1. 1911. Glavno, kar nas zanima v tem proračunu, j e pač vprašanje šolstva. Vsi stroški za šolstvo so proračunjeni na 3,292.350 K. Od tega odpada na ljudsko šolstvo (ljudske in meščanske šele) 1,887.450 K. Ker pri večini postavk ni navedeno, kaj se potroši ta mestne in kaj za okoličanske šole, nam morajo v tem oziru služiti v podlago le plače in renumeracije učiteljev in slug. Te znašajo za šole v mestu 1,119.089 K, a za one v okolici 267.767 K. Vendar ne smemo pozabiti, da so v slednjih troških uračunani tudi troški za italijanske šole v okolici. Ker je v okolici 64 slovenskih in 28 italijanskih razredov, bi torej tudi troški za slovenske razrede v okolici temu razmerno znašali 186 273 kron, a oni za italijanske 81.489 K. To vsoto treba torej prišteti k tro-škom za plače osobja italijanskih ljudskih in meščanskih šol v znesku 1,119.089 K, uk O b£ u «J C "C o o, >C/5 CS C o s Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. 52—47 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki,, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. Z C/5 rs O °EL ST < s rt> O C/5< Za šolsko mladino že prispele moderne obleke, površniki, športne snknje in pe- Angleško skladišče oblek lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija. O. BERNATOVIC 52—37 Pošilja se tndi na Izbiro na deželo. Cene jako nizke. - ijj-u.Tslj&aa.a,, a^estni. -trg- štev. s. ———