Stev. 2S9 mliia nlafaia i gitntii (biti nmilt m H roti) V Trstu, v petek 18. novembra 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV1 fthaja — fzvzem^i ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. .*rančl$!ca As!skega ?tev. 20, I. nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Ncfrankirr.na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od i na. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—pol leta L 3?.— in cei > lelo L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raču »ajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Ojl.isl trgovcev in obrtni.cov tiru pa 13 ^ot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMla po L I.—, oglasi dem.nii zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 2) stot. bes^ia, naj.nanj pa L 2. _ 0?h«f naročnica in reklamacije seoo5ilIii^ izkliučno tiorjvt Eiinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje. — Teieton areiniitva in uprave 11-57 CELIMO RANE! tem džarsko, Romunsko in čehoslovaško. Iz-i potrebno« da bodo prizadete države razila se je tudi želja, da bi se sklenil do- pogledu čim prej kaj sklenile, govor o zračni pošti, o sklicanju poštne Pri odlivi v Albaniji imajo besedo tudi Evropa sc še ni umirila. Dan za dnem!vsaka sirota svoje zavetišče da ne pogine konference v Pragi, la na, bi resila se ne- Zedinjene države bol, jasno uvidevamo, da je še sto raču- na cesti ali da ne zaide v slabo družbo m lesena vprašan,a o nomenklaturilv'posamez FARlz J6 Listi p0ročajO) da jc grški nov neporavnanih, da tisti' ki so se po- ne bo izgubljena za človeštvo. ^J^JjT ** K^nrm^v^ vnr^^ dels^t pri Zvezi mSodov FranguHs naslo- stavili človeštvu za sodnika, niso sodni- Da, naše sirote! Ze smo pisali o tem renče ki na, bi P™™la vprašanja vH £ ^neraJ tajnika ZvJ narodov ki, ampak rabi* da tajna diplomacija de- vprašanju. Ze smo dejali, da postavimo zgradbe novih brzojavnih in telefonskih o, - * ' ---------- la z vsemi močmi na račun bodočih člo- našim neznanim in znanim vojakom ki prog. Konferenca ,e končno sklenila, da se - - * • - . •• •---x------ —i«.««,* bodo sklepni spisi sestavili v italijanskem in francoskem jeziku. veških najlepši In -------- .irtev in da se čutijo za silno ne- leže daleč po tujim raztreseni srečne oni. ki se ne smejo oborožiti do spomenik, če poskrbimo za njih sirote. In zob, tisli, ki smejo nositi orožje, so ponos- "i odveč, če pišemo še enkrat o tem. Se ni le na svojo armado in ne gledajo na to, j stokrat bomo pisali in poživljali, da naj da bi se gospodarsko in kulturno okrepili pomagamo celiti rane, ki jih ,e zadala ti in naredili svoje podložnike srečne. ali oni družini vojna. To poletje so počastile vse države! To zahteva cd nas tista ljubezen ki neznanega junaka. Namen teh prireditev jo moramo imeti kot ljudje m kot Krisuja-je bil lep in vzvišen, a narekovati bi ga ! ni do vsakega človeka in se posebej do moralo ogorčenje nad barbarsko vojno, onih, ki so vredni m potrebni pomoči, lo Toda vse države, zlasti pa Francija in zahteva od nas tudi ljubezen do domovi-Italija, so porabile počaščenje > neznane- ga vojaka« za blesteče militarislične nastope. Ti nastopi so imeli dvojni namen: prvič naj bi bili grozeč opomin nasprotniku, a drugič pa naj bi med lastnimi državljani okrepili militarističnega duha, jih preslepili in pridobili s svojim zunanjim sijajem za nadaljno vojno službo vojnemu bogu. Vse te prireditve so bile izrecno militarističnega, bojevitega značaja in so zasledovale ravno nasprotni namen, nego bi ga po naravi morale. Tako se je brezvestno zlorabil spomin na neštete vojne žrtve, kakor so se preje zlorabila ne, zakaj videli smo več pisem, v katerih sporočajo dobrodelna društva slučaje, kako se Italijani lovijo za takimi sirotami, samo da jih spravijo v kak italijanski zavod, da jih vzgojijo v janičarje. Tu si moramo pomagali. Mi imamo slov. ne varnostne organe, ki pa so izjavili, da sirotišče v Gorici, ki sprejema sirote. Sa-1 ne mQrejo posredovati. Tudi posredovanje Prihodnji kongres mednarodne areonavt:č-ne zveze bo v Rimu RIM, 17. Kongres mednarodne aeronavtične zveze, ki se je vršil zadnjih v Madridu, je sklenil, da se bo prihodnji mednarodni kongres vršil v Rimu oktobra 1922. Fašistovski napad na poslanca Waltherja BOZEN, 17. »Der Tiroler« poroča, da je bil južnotirolski nemški poslanec Walther ko se je minulo soboto vračal iz Rima, na-oaden v Veroni od fašistov, ki mu niso dovolili, da bi nadaljeval svojo pot v Bozen Poslanec je prosil za posredovanje nrisot- mo sredstev je treba. To pot se obračamo do naših kulturnih društev, do naših Marijinih družb, do naših slovenskih fantov, deklet. Kako lahko bi se sestal v slednji vasi, v slednjem društvu tak dobrodelen odbor, ki bi nabiral darove in se zavezal skrbeti vsaj za eno siroto. Tudi to njihova življenja. To je pa tudi naravno,1 je kulturno delo svoje vrste, kulturni narod ne bo pustil svojih sirot v druge roke, da se potujčijo....... Naj navedem posnemanja vreden slučaj. V Gorici se je osnoval krožek naših požrtvovalnih gospa, ki so se zavezale saj so te prireditve vprizorili ravno tisti činiteiji, ki so preje te žrtve brez usmiljenja in brez pomisleka pognali v smrt. Gluh mora biti, ki danes ne sliši pri-tajanega rožljanja v Evropi, kljub temu da še hodijo po cestah hromci in slepci skrbeti za dve siroti. Ce bi se našlo vec j.... j_ *----j„_ ------takih krožkov, bi bile preskrbljene vse slovenske sirote, bi bil postavljen spomenik vsem našim padlim in bi bil zaceljen velik del naših ran. V tem hipu. ko Evropa pritajeno rožlja z orožjem, delajmo mi v znamenju usmiljenja in celimo rane ter dokažimo, da smo zrel kulturen narod, ki ve, da je napredek človeštva le v delu in v mirnem razvoju vseh njegovih sil. (Goriška Straža.) zadnje vojske, da še vedno zmrzujejo sirote, ki jih je dala svetovna vojna. To dejstvo je silno nemoralno. Vsakdo, ki ima količkaj čuta človečansiva v sebi, mora zakiicati danes vsem onim diplomatom, potepuškim kraljem, državam, ki so se postavile za sodnika človeštvu: Nehajte! Pustile orožje v miru, zakaj ljudstvo se upira do dna duše, da bi šlo sekat nove rane, dokler še starih ni zacelilo. Počakajte vsaj toliko, da dobe vsi hromci svoje bergle in le pripomogel Albaniji do ugodnejšega položaja. Predložitev budgeta Narodni skupščini BELGRAD, 17. V ministrskem svetu pride v razpravo sedaj skrčeni ^-oračun za 1. 1922. Po kratki razpravi predloži vlada takoj budget narodni skupščini. Kakor je določeno, začne narodna skupščina v najkrajšem času s proračunsko razpravo. Zakonski načrt proračuna bo skupščini predložen do 20. t. m. Bosanski in dalmatinski kmetje pozdravljajo kralja BELGRAD, 17. Na povratku s kongresa v Veliki Plani so pred včerajšnjim okoli 9. dopoldne dospeli v Belgrad bosanski in dalmatinski kmetje, 250 po številu. Korporativno so odšli pred kraljevi dvor na Terazije ter priredili kralju iskrene ovacije. Pozdravljali so kralja kot kralja svobodnega kmeta in ko se je kralj prikazal pri oknu, so zaorili viharni klici: »Živel naš kmetski kralji« Kralj je nato sprejel 12-člansko deputacijo bosanskih in dalmatinskih kmetov ter se ž njimi priprosto raz-govarjal. Dalmatinski kmetje so kralju posebno poudarjali okolnost, da oni — kmetje od jadranske obali zamorejo pozdraviti Karagjorgjeviča. Jugoslavija Jngoslovenska delegacija za rešitev albanskega vprašanja BELGRAD, 16. Ministrski predsednik Pašič je odredil, da zastopa Jugoslavijo pred svetom Zveze narodov glede Albanije polnomočni minister in vodja jugosl. delegacije v reparacijski komisiji Mato Boško-vič. Kot eksperta sta mu dodeljena Miiju-tin Jovanovič, jugoslov. poslanik v Bernu, in Tiča Popovič, pomočnik zunanjega ministra. BELGRAD, 17. Poleg ministrske krize sedaj najbolj zanima belgrajske politične in parlamentarne kroge v kritičnem stadiju se nahajajoče vprašanje definitivne ureditve albanskih mej. V belgrajskem časopisju se dnevno živahno razpravlja o albanskem vprašanju in o stališču zaveznikov. Z vso odločnostjo kritizirajo politični krogi di -plomatični nastop angleškega premierja Llovd Georga, ki je v strogem tonu napovedal Jugoslaviji, da jo izključijo iz Zveze narodov, če nadaljuje vojne operacije proti Albaniji. Soglasen je nastop za tako ureditev mej, da bo Jugoslavija zavarovana pred vsakojakimi napadi s strani Albancev, , Pred snočnjim je odpotoval v Pariz pomočnik zunanjega ministra g. Tiča Popovič. Ministrski predsednik g. Nikola P*-šič mu je izročil noto vlade na zavezniško konferenco. Vsebino note smo že svojs-časno javili. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je v daljši spomenici preciziral položaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in njeno razmerje do Albanije. Pomočnik Tiča Popovič se bo osebno kot deiegat udeleževal razprav Zveze narodov o albanskem vprašanju. Dan razprave pri Zvezi narodov v Ženevi pa m točno določen, ker nekatera poročila javljajo pri-četek razprav 16., druga 18. t. m. Razen g Tiče Popoviča sta določena za delegate g. Mate Bcskovič, jugosl. zastopnik v glavni reparacijski komisiji in dr. Jovanovič, poslanik Jugoslavije v Bernu. Zastopniki Albanije BELGRAD, 17. Zastopniki Albanije so že dospeli v Ženevo. Glavni albanski delegat je Midat fra Šerif, ki se je dalj časa pred rešitvijo albanskega vprašanja mudil v Londonu in je imel konferenco z Lloyd Gcorgem. Dva druga albanska delegata sta prispela iz Pariza. Vprašanje kompetence za določitev albanskih mej BELGRAD, 17. V političnih krogih in v dnevnem časopisju živahno razpravljalo o vprašanju kompetence za rešitev in določitev albanskih mej. Z utemeljenimi argumenti naglašajo, da spada ureditev albanskih mej pred forum poslaniške konference v Parizu. Ureditev albanskih mej je ravnoga ko eno vojnih vprašanj, kakor druga raz-i a« ji t vena vprašanja, vsled česar je za to merodajna edino in izključno le poslaniška konferenca. Zveza narodov je pristojna flasom statutov le za vsa še le — vojni —,ueu urummi o nastala «porna vprašanja. Albansko ob- zvezah med Trstom, Belgradom in Budim-mmkn vprašanje jc vojno vpr*i*nja in taka pešto, Prago, Dunajem ia Gradcem Rušila Atentat na čičerina. — Rdeči teror. BoljŠeviki zaprli 3000 revolucionarcev RIGA, 16. Iz Moskve poročajo, da je oddal neki mlad človek na komisarja zunanjih poslov Čičerina 2 strela, ki ga pa nista zadela (poročilo o tem je »E.« že prinesla}. Atentatorja so takoj aretirali. Atentatorja so takoj aretirali. Atentator je izjavil, da je izvršil atentat na povelje socialno-revolucionarne stranke. Sovjeti so aretirali okoli 3000 socialnih revolucionarjev. BoljŠeviki izdali amnestijo RIGA, 16. Iz Moskve javljajo: Povodom četrte obletnice oktoberske revolucije je bila izdana amnestija, ki zadeva vse one osebe, ki so se borile zoper Rusijo v vojskah Kolčaka, Vrangta, Savinkova, Bala-koviča in Petljure. Osebe, ki so pripadale častniškemu stanu v teh armadah, so od amnestije izključene. Italija Delovanje konference v Portorose PORTOROSE, 17. Konferenca je na plenarni seji danes končno odobrila besedilo dogovorov med nasledstvenimi državami glede poštnega in brzojavnega prometa. Ti dogovori se bodo v kratkem podpisali Dogovor glede poštnega prometa vsebuje določbe glede znižanja tarifov in določbe glede olajšanja vzpostavitve prometa s poštnimi nakaznicami, zavarovanimi pismi in zavoji. Dogovor glede brzojavnega in telefonskega prometa vsebuje določbe o vzpostavitvi brzojavnih in telefonskih zvez med nasledstvenimi državami, med drugimi državnega podtajnika v ministrstvu vnanjih stvari Valvassorija-Perronija, ki je pot ova" z nemškim poslancem, pri varnostnih or ganih, je ostalo brezuspešno. Poslanec Waither je mogel odpotovati še-le zvečer »Tiroler« pripominja k tej vesti: *>Zgo~aj opisana dejstva so tako zgovorna in otipljiva, da bi mogel komentar tega dogodka k večjemu zmanjšati njihovo živo barvo. Prepričani smo, da imamc za seboj vse juž.-iirolsko prebivalstvo, če najbolj odločno protestiramo proti trajnim fasistovskir napadanjem in grožnjam, katerim so izpostavljeni od ljudstva izvoljeni južnotirolski poslanci. Državni ugled mora trpeti, če poklicani varnostni organi izjavljajo da ne morejo zaščititi poslanca, katerega je zadela nesreča. da so ga fašisti napadli in mu zagrozili! Stavljamo ob tej priložnosti, vladi javno vprašanje, zakaj ni prišlo doslej še do razprave o slučaju Starace, ki je javno opljuval poslanca dr. Reut-Nikolussija, čeravno se je uvedlo proti njemu kazensko postopanje? Smatramo nadalje, da ima javnost sedaj, po 7 mesecih pravico izvedeti, kaj je s procesom proti povzročiteljem krvave nedelje? Z eno besedo: zahtevamo, da vlada končno zaščiti mirno ljudstvo pred nasilniki, ki kršijo zakon in pravico.« Izključitev italijanske socialistične stranke iz komunistične internacionale PARIZ, 17. Komunistični listi javljaio, da je izvršilni odbor tretje internacionale sprejel na seji dne 2. novembra resolucijo, v kateri poudarja, da se italijanska socialistična stranka pod vodstvom Turatija in Serratija popolnoma oddaljuje od revolucionarnega socializma in postaja suženj oportunizma. Izvršilni odbor komunistične internacionale izjavlja danes, da je italijanska socialistična stranka definitivno izključena iz komunistične internacionale in poudarja, da je zastopnik komunistične internacionale v Italiji edino-le italijanska komunistična stranka. Splošna stavka v Liguriji GENOVA, 17. Vsled pretrganja podajanj med kovinarji in industrialci je bila proglašena splošna stavka, katere se udeležujejo tudi tiskarji. Stavka se je razširila na vso Ligurijo. vprUanfta ima likvidirati poslanička kon- UtoČasno se ie odobril oosehen rlndnvr.r __ Geo*. je s ev*o zahtevo | glede poštnih vpraia^ ISt^UjE »^rSre^ Francija Jugoslavija sprejela albanske meje, določene od poslaniške konference PARIZ, 17. Poslaniška konferenca se je sestala včeraj na Quai d'Orsai pod pred-sedništvom Juresa Chambona. V začetku seje je bilo prečitano pismo jugoslovanskega poslaništva, ki javlja, da jugoslovan-skav lada protestira proti določitvi albanskih meja s strani zavezniških držav, da pa sprejema dovršeno dejstvo in bo umaknila svojo vojsk© v prisojene ji kraje. Apanaža za bivšega kralja Karla Poslaniška konferenca je nato določila svoto za vzdrževanje bivšega kralja Karla in njegove družine in tozadevne troške, ki jih bodo morale plačati države naslednice avstroogrske monarhije. Portugalska ne bo plačala nič. Benečanski dogovor Konferenca je nato vzela na znanje smo avstrijskega poslanika v Zarizu, v katerem se zagotavlja, da se je avstrijska vlada obvezala odobriti benečanski dogovor po želji zavezniških velevlasti Konferenca je končno razpravljala o odgovoru na vprašanja avstrijskega poslaništva glede izvršitve omenjenega dogovora. Zavezniške države ne bodo sicer poslale —~ je vojske v Burgenland, ukrenile pa bodo vse potrebne ukrepe, da se benečanst-' dogovor gotovo udejstvi in da se ljudsko glasovanje tako, da bo njegov izid popolnoma nepristanski. Kdo bo vzdrževal biviega kralje Karla ia PARIZ, 16. V nasprotju z vestmi, ki krožijo, je treba ugotoviti, da ni poslaniška konferenca na današnji seji določila nobenih modalitet glede vzdrževanja bivšega kralja Karla. Se manj pa ja dolofila, da ae imajo v to potrebni stroški razdeliti med aaskdstvene drŽav«. Konferenca je tno na splošno razpravljala o pogojih vzdritevaaja bivšega kralja Karta in vse Sira Enricha Drumonda pismo, v katerem spominja, da sta država Srbov, Hrvatov in Slovencev in Grška pripoznali zavezniške in tudi pridružene države za kompetentne, da določijo meje v Albaniji, vsled česar se bodo morale torej tudi Zedinjene države udeležiti seje, na kateri se bodo določile albanske meje. Ako bi se storil v tem pogledu kak sklep brez Zedinjenih držav ali celo proti njihovi volji, tedaj bi manjkal eden od bistvenih pogojev za veljavnost odločitve. Iz tega tedaj sledi — nadaljuje pismo —, da bi bila vsaka odločitev konference poslanikov hibasia, ako ni sklenjena ravno t ako od zavezniških kakor tu-Hi od pridruženih držav in nima oblike pogodbe; hib na bi bila v obliki in v vsebini. Francosko - ruski ednošaji PARIZ, 17. Havasova agencija objavlja besedilo note, ki jo je izročilo ministrstvo vnanjih stvari dne 8. novembra angleškemu poslaništvu. V tej noti se pojasnjuje mnenje francoske vlade o sporočilu ljudskega komisarja za vnanje stvari Čičerina, da je sovjetska vlada izjavila, da je pripravljena sprejeti dolgove ruskih vlad pred 1. 1914. pod pogojem, da se prizna sovjetska vlada. Nota ugotavlja, da so Či-čerinove izjave uspeh stalne in vztrajne politike francoske republike nasproti sovjetski vladi. Nota našteva nadalje bistvene pogoje, ki jih mora izvršiti sovjetska vlada, da more Francija proučevati možnost vzpostavitve pogajanj z njo. Posebno je potrebno — pravi nota — da moskovska vlada izjavi odkrito in brez pridržkov svojo voljo, da se bo ravnala po doslej še ne priznanem načelu, da priznanje ruskih dolgov ni kaka koncesija moskovske vlade, temveč edinole izvajanje pravnega načela, ki mu ni oporekala nikdar nobena vlada^__ AfteSsls Anglija in albansko vprašanje LONDON, 17. V merodajnih krogih izjavljajo, da angleška vlada ni dvomila o dobrih namenih srbsko-hrvatsko-slovenske vlade glede umaknitve jugoslovenske vojske iz krajev vzhodno in severno od reke Drina v skladu s sklepi poslaniške konference, ki je določila jugoslovensko-alban-sko mejo, tem bolj, ker je jugoslovenska vlada priznala poslaniški konferenci nravi-co sklepanja o tem vprašanju in vedno kazala, da se bo lojalno pokorila njenim sklepom. Akcija angleške vlade za nujno sklicanje sveta Zveze narodov je temeljila na povsem potrjenih informacijah, po katerih so jugoslovenke redne in neredne čete vdrle na albanko ozemlje onstran Drina. Angleška vlada ima v rokah poročilo, ki nedvoinljivo dokazuje, da se je ta pohod izvršil na mig iz Bclgrada in z njegovo po močjo. Vsled tega je angleška vlada smatrala, da gre za očitno kršenje pravilnika Zveze narodov in za položaj, ki bi mogel povzročiti vojno. V teh razmerah je angleška vlada kot član Zveze narodov nujno sklicala sejo sveta. Upati je, da bo srbsko-hrvatsko-slovenska vlada sedaj izjavila, da bo naredila vse mogoče za takojšnjo izpraznitev albanskega ozemlja vzhodno od Drina. Če bo jugoslovenska vlada izjavila, da je pripravljena takoj ukreniti potrebno, da se popolnoma izprazni ono ozemlje, ki je sedaj definitivno prisojeno Albaniji, bo svet Zveze smatral tako izjavo bržkone za zadostno. Angleški dokazi o boljševistični propagandi ne slonijo na fslsiiikalih nemškega iz vora LONDON, 17. Agencija »Reuter« poroča, da je dala angleška vlada izročiti ruski vladi energično noto, v kateri se odločno zanika trditev Čičerina, da so angleški do-cazi o boljševiški propagandi zgrajeni na podlagi falsificiranih listin nemškega izvora. Agencija »Reuter« pravi da je o koraku vlade dobro poučena. Karel in Žita na poti v Madeiro GIBRALTAR, 17. Križarka »Kardif«, s katero se vozita Karel in Žita, je priplula v Gibraltar. Včeraj zjutraj je takoj po ob-skrbi z živežem in kurivom nadaljevala svojo pot v Madeiro. Angleško-egiptovska pogajanja LONDON, 16. Neka vest agencije »Reuter« pravi, da so pogajanja med angleško vlado in delegacijo Egipta dozorela v toliko, da se lahko pričakuje njihov zaključek v najbližji bodočnosti. Vse kaže, da bodo ta pogajanja dobro uspela. rlst nekaterih političnih krogov, da Sirije vesti češ da v Madžarski vlada popolna anarhija lake vesti se morajo odločno zanikati. Vlada je sicer podala ostavko, toda red ,e od£°vorna za vzdrževanje Madžarska vlada je poslala Zvezi naro-dov noto, v kateri protestira proti njenemu vedenju ob priliki Karlovega poizkusa. iNota poudarja, da Zveza narodov ni ukre- m j? ?nIlki zadniih zapletijajev med madžarsko m nasledstvenimi državam-ukrepov, ki bi jih bila po svojih statutih morala ukreniti. Gre za ukrepe, s katerimi bi se bil moral preprečiti vpad na Madžarsko in odstraniti vojno nevarnost, kar je ravno namen Zveze narodov. M^StPillS Zasedanja Eurgenlanda se nadaljuje. DUNAJ, 16. Neka vest Korrespcndenzbureaua pravi: Avstrijska vlada je naznanila misijam zaveznikov in ogrski vladi svoje stališče glede vprašanja plebiscita v Šoprcnju in okolici. Dunajska vlada bo predložila mednarodnemu svem zapisnik beneške pogodbe v odobritev. Zapisnik se bo izpopolnil z vsemi določbami, ki se nanašajo na plebiscit. Med tem se zasedanje Eurgenlanda nadaljuje, ne da bi avstrijske čete pri tem kdo oviral. Nobena unija med Romunsko in Ogrsko DUNAJ, 17. »Neue Freie Presse« javlja. Iz romunskega vira se vesti, ki govorijo o uniji med Romunsko in Ogrsko, odločno zanikajo. Grško poročilo o položaju na fronti ATENE, 16. Uredno poročilo o vojaškem položaju od 14. t. m, pravi: Na fronti pri Borile ji: Inianterijski in artilerijski ogenj. V odseku Kiarilia je naš zrakoplov z uspehom bombardiral aerodrom sovražnika v Rukersirti. Na fronti pri Karahissar-ju: Sovražen zrakoplov je skušal bombardirati postajo v Afium-Karahissaiju, toda od dvajsetih vrženih bomb se je razpočila ena sama, ki je padla v taborišče vojnih ujetnikov. Dva naša letalca sta sovražnikov zrakoplov prepodila in preprečila, da se vrne v svoj aerodrom, tako da se je moral spustiti na tla pri Boulandinu. Amerika Sporazum med Zedinjenimi državami in Japonsko glede otoka Japa PARIZ, 17. Pariška izdaja »Chicago Tribuna« javlja iz Washingtona: Javlja se iz zanesljivega vira, da se je dosegel med Zedinjenimi državami in Japonsko sporazum v vprašanju otoka Japa. Uradno se bo objavil ta sporazum, ko ga bodo odobrile države, ki so podpisale versaillesko pogodbo. Zvaza na rodov Prva seja o albanskem vprašanju. PARIZ, 15. (Zakasnelo.) »Journal des Debats« poroča iz Ženeve, da se sestane Zveza narodov namesto 18. že 16. t. m. Ker predsednika Hymansa najbrže ne bo k tej seji, se bo volil v začetku seje njegov namestnik. Smatra se, da bo trajalo zasedanje več dni. Dopisnik omenjenega Hsta meni, da rešitev albanskega vprašanja še ni napredovala, ker izgleda, da poizkusi mirne rešitve pred sestankom sveta niso uspeli. Komisija strokovnjakov za proučevanje razmer v Albaniji, katero je sestavila Zveza narodov, bo odpotovala iz Ženeve v Albanijo. Njeno delo bo trajalo najmanj dva do tri mesece. PARIZ, 16. Listi poročajo, da je trajala prva seja sveta Zveze narodov le neka minut ter da je imela zgolj formalen značaj. Sestanek sveta Zveze je bil določen za petek, toda na zahtevo Anglije se je sestal svet tri dni prej. Vsled tega se nekateri člani današnje seje niso mogli udeležiti. Jutri bodo raons. Fannoli kakor tudi še nekateri drugi člani obrazložili stališče Anglije. Ni izključeno, da bodo povzeli Albanci besedo že na jutrišnji seji. Jugoslo-veni še niso zbrali vsega materiala in tudi še niso prejeli natančnih navodil od svoje lade. Ogrska Madžarska vlada in razstoličenje Habs-buržanov BUDIMPEŠTA, 17. Komisija za vnanje stvari je na včerajšnji seji odobrila resolucijo', s katero se predlaga narodni skupščini, naj pozove vlado, da poroča o diplomatskih notah, ki jih je madžarska vlada sprejela in poslala po 21. oktobra, kakor ttfdi da pojasni svoje delovanje glede raz-stoličenja Habsburžanov. Ministrski predsednik Bethlen je izjavil v seji komisije za vnanje stvari, da je v ko- PARIZ, 16. Svet Zveze narodov je imel danes ob 4. uri popoldne prvo sejo svojega izrednega zasedanja, na katerem se bodo uredila albanska vprašanja. Navzoči so bili: za Belgijo: baron Gaifier d'Htstroy, namestnik Hy-mansa; za Brazilijo: Dacunba; za Francijo: Leon Bourgeois; za Kitajsko: Tang-Tsai; za Špansko; Leon de Quinones; za Anglijo: R-scher; za Italijo: grof Bonin Longare, zastopnik markiza Imperialija; za Japonsko: grof Ishii; za Jugoslavijo Boškovič in Jovanovič; za Albanijo: Midat fra Šerif in Mehoroed Konica. Sejo je otvoril bar. Gaifier d'Histroy. Najprej je udanostno pozdravil v imenu sveta predsednika francoske republike. Nato je bil izvoljen za začasnega predsednika Leon Bourgeois. Ko se povrne Hymans, ki pa bržkone ne bo mogel priti pred petkom, prevzame on predsedništvo. Leon Bourgeois je povedal svojim kolegem, da se je sestal svet na zahtevo angleškega ministrske"^ predsednika, ter je prečital brzojavko, kaAi je poslal Lloyd George 7. novembra ge.^ alenmu tajniku Zveze narodov. Pa kratki razpravi je predlagal grof Bonin Longare, naj se današnja seja zaključi ter naj se prenese razprava na javno sejo, ki naj se skliče jutri v četrtek ob 10 in pol. Predlog je bil sprejet. VOJNI OŠKODOVANCI, POZOR! Agitacij- •U odbor javlja, da je manifestacijiko zborovanje združenih gospodarskih organizacij, ki je bilo sklicano za prihodnjo nedeljo v Gorico, radi neprevtdljivlh zaprek zopet preloženo. Stran H »EDINOST« V Trstu, dne 18. novembra 192* Dnevne vesti CosuHchev konsum, V včerajšnjem uvodniku smo objasnili pomen nove tvorbe, ki je nastala v iržiških ladjedelnicah. Poudarili smo, da je v Cosuiichevi «konsumni zadrugi« vsejana kal resnih socialnih bojev med industrijskimi kapitalisti in trgovci ter socialističnimi zadrugami. Iz Tržiča prihajajo že vesli, da so trgovci znižali cene živilom, da vzdrže konkurenco z ladjedelniškim konsumom. Tudi socialistične zadruge so morale znatno znižati cene živ^jenskim potrebščinam. Pričakovati moramo še nadaljnje padanje cen. od 4. novembra L 1. Naš tedanji dopis je javljal, da so tolminski orožniki do krvi pretepli dva mirna Tržačana, ki sta prihajala iz Zalaza proti Tolminu. «Piccolov» dopisnik pa je javil, da je nekdo dne 3. t. m. ponoči lučal kamenje proti nekemu vojaku, ki je nato poklical orožnike. Orožniki so preiskali okolico in našli blizu smodnišnice tri pijane ljudi, katere s odvedli na orožniiko po-sta-jo, jih tam zaslišalj in nato izpustili. Eden med temi da je sorodnik soproge dr. Serjuna, •znanega slovenskega agitatorja.* Ti trije so se dali preiskali — javlja «Piccolov» dopisnik — od omenjenega zdravnika, od katerega so dobili izpričevalo o dobljenih ranah. Izjavili so pa, da ne vedo, kdo jih je nabil, ker so bili pijani. — <*Picolo» je porabil ta dopis, da nastopi proti slovenskim nacionalistom, ki da iz pijancev delajo narodne mučenike, samo da morejo ščuvati ljudstvo proti Italiji, — Nt naša navada pota je vati resnico m smo vedno pripravljeni, lojalno priznati, da smo bili v tem ali onem primeru slabo poučeni, če se to dokaže. Zato smo tudi ponovno pozivali naše dopisnike in jih cb tej priložnosti zopet pozivamo, naj nam pošiljajo točne in ne pretirane dopise, ker če naši dopisi ne odgovarjajo resnici, je to le nam in našemu ljudstvu v škodo. Ko smo čitali »Piccotova" očitanja, smo takoj poslali našega poročevalca v Tolmin, da ugotovi, ali je resnica na naši ali strani. Naš poročevalec je ugotovil to-le: V omenjeni noči sla bila Franc Fili in Andrej Klinkon, oba rojena Tolminca, v družbi z nekim tretjim Toimincem do pozno zvečer v gostilni pri Modrijanu, odkoder so šli bržkone na dom k enemu ali drugemu. Na ulici jih je srečala skupina orožnikov, alpincev an finančnih stražnikev. Orožniki so jih povabili s seboj na orožniško postajo, kjer so jih posamezno *zasLševaIi» ir ldofutali. Nato sc jih zaprli. Izpustili so jih šele ob 5. uri zjutraj. Ob 9. so rim ukazali priti nazaj na orožniško postajo. Zgoraj omenjena Telminca sta se prišla nato k zdravniku dr ju Serjunu zdravit. Njun tovariš ni prišel k zdravniku, ker so mu orožniki le izpulili nekolilo las . . . Dr. Serjun je ugotovil Francu Filiju podplutbo okoli desnega očesa, a Andreju KJin-konu rano ca gornji čeljusti. Izdal jima je — kakor je to njegova dolžnost — na njuno zahteve izpričevalo, v katerem je samo opisal ugotovljene poškodbe. Par dni pozneje je prišel k drju Serjunu orožniški brigadir in ga vprašal{ kdo sta bsla ena dva, ki sta se prišla k njumu zdravit. Zdravnik mu je dejal, da ju gotovo dobro pozna, ker sta vendar izjavila, da sla dobila poškodbe na orožniški postaji. Ko rnu je zdra%Tiik tudi povedal, da jima je izdal izpričevalo o svoj? ugotovitvi, se je orožnik hudoval čei, zakaj se nista prišla pritožit z lzpričevalom k njemu. Zdravnik je izjavil, da je to stvar ranjencev, nakar odšel. Kakor je nadaHe izvedel valeč, je prišel orožni brezskrbno po mestu! Tragično ginevanje pridnega, dobrosrčnega zakonskega para sredi svojih krvnih bratov. Sijajna slika naše dobe! Obračamo se nujno na našo javnost, da priskoči na pomoč slovenskima starčkoma. Mislimo, da je še dovolj plemenitosti, še dovolj srca v naših vrstah, da rešimo pogube dve človeški eksistenci. Kdor se hoče spemniti dveh obupanih starčkov, naj pošlje svoj prespevek upravništvu našega lista. Naslov:. Črna beda. Poz«- pred stražniki! Volilni imeniki za občinske volitve so v Trstu že dokončani in so se shranili v mestni telovadnici (ulica della Valle). Imenike stražijo mestni stražniki. «La Nazk>ne» se je temu uprla in zahteva, naj se straženje imenikov poveri vojaštvu, ker so baje mestni stražniki pristranski in nezanesljivi. Priili smo torej srečno v razmere, ko je treba stražnike straliti. Kmalu se bo zdelo italijanskim nacionalistom potrebno, da se za-stražijo stražniki stražnikov. Izaelfeniški vlak odide iz tukajšnjega ozemlja v Jugoslavijo meseca decembra L 1., in sicer je to zadnji vlak te vrste. Oni državni uslužbenci, ki so primorani se izseliti oziroma ki so se že izselili, imajo pa Se tu svoje opravo, se opozarjajo, da morajo, ako želijo odpraviti svoje stvari z omenjenim vlakom, dostaviti čim prej uradno potrdilo, da so služili na tem ozemlju. Potrdilo naj pošljejo na naslov: Anton Podbršček, Trst, ulica Torre bianca 39. Selitveni urad. Protekciomzem v lavnih delih. »Lavora-tere« napada generalnega civilnega ko-misai^ Mocsonija, da protežira nekega conta Giustinionija, bivšega polkovnika, oddajajoč mu ped roko razna iavna dela. Socialistični list navaja dva taka slučaja, in sicer slučaj gradnje ljudske šole v Na-b rezin i in ceste v Sesljanu, Kraški odsek tehničnega oddelka je baje dobil nekega dne nalog, naj ^radnjo nabrežinske ljudske šole odda Giustinia-niju. Neki uradnik se je na to podal na lice mesta in našel, da je omenjeni gospod že pred osmimi dnevi s svojimi delavci zapričel omenjeno delo po naredbi viteza Rive, Še bolj kričeč je slučaj z gradnio sesl:an-ske ceste. To delo je tehnični urad zapričel v lastni režiji, na kax se je nekega lepega dne gospod Giustiniani pojavil s svojimi delavci in zahteval, da se njemu prepusti nadaljevanje dela. Voditelji dela so se temu protivili, a ni jim nič pcmagalG in morali so se umakniti podjetnemu podjetniku. Inženir, ki je prej vodil dotično delo, in kraški odsek tehničnega oddelka je bil celo nekaj dni po sporu s conte Giustinia-nijem odstavljen od svojega mesta in premeščen. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» priredi v nedeljo dne 20. t m. popoldne izlet v je orožnik, Štanjel. Vsi člani so obvezani, da se ga gotovo lih krompirjev to je glavna ^ hrana starčkov čred člani je vladalo veliko veselje. V odbor so bili izvoljeni mladi ljudje, ali čeprav so sami novinci, začetniki, so noka-zali, da imajo resno voljo in obilo veselja do dela; pokazali so, da jim je le za blagor društva, za stvar in ne za čast, obljubili so, da bodo napeli vse svoje mlade moči, le da bodo svoji nalogi kos. Zato jim tudi popolnoma zaupamo, želimo jim, da bi svojo nalogo častno rešili, in upamo, da nam bo oživljena »Ilirija« kmalu v ponos! Kličemo jim: Le tako naprej! Z vztrajnostjo in delom boste dosegli zaželjeni cilj!! — Nekaj Šentjakobčanov. Na plesni zabavi pevskega društva -Ilirija« pri Sv. Jakobu, ki se je vršila v nedeljo 6. 9. t. 1. v dvorani D. K. D., so udeleženci preplačali vstopnino v znesku 55'— L. Srčna hvala! Zadružna Zveza v Trstu javi, da se otvori naznanjeni zadružni tečaj v pondeljek 21. novembra 1921. One osebe, katere so prosile, da se sprejmejo v tečaj in tiste, ki niso še prosile, a žele vseeno prisostvovati tečaju, naj se javijo v pondeljek predpoldne v uradu Zadružne Zveze v Trstu. Prejeli smo: Slavno uredništvo! V današnji, četrtkovi, »Edinosti« Čitamo v raz-predelku »Književnost in umetnost« pod naslovom ^Nekoliko več opreznosti« zelo umestno pripombo k spisu o naših kulturnih delavcih. Dopisnik priporoča previdnost, da bi se tudi nehote ne delala krivica onim, ki posvečajo in so posvečali vse svoje sile v prid našega naroda. Prav je tako! Ker smo prepričani, da se s to pripombo strinja uredništvo samo, ker bi je drugače ne bilo objavilo, upamo, da bo objavilo tudi naslednjo našo pripombo k spisu »Primorska bibliografija«, objavljenemu v razpredelku »Književnost in umetnost« v sredni »Edinosti«. V tem spisu se pod zaglavjem »II. Časniki« navaja, da danes izhajajo v slovanskem Primorju ti-le politični listi: 1. »Edinost«. — 2. »Goriška Straža«. — 3. » Pro-letarec«. — 4. »Delo«. Upamo, da nam" gospod »Bibliograf«, ki piše o teh stvareh, ne bo zameril, če ga opomnimo, da je med političnimi listi izpustil list, ki ne zasluži prezira, posebno če se navajata oba komunistična lista. Gospod »Bibliograf« bi namreč mogel vedeti, da izhaja v slovanskem Primorju že 22. leto list, ki je posvečal in posveča tudi danes vse svoje sile v prid našega naroda, morda celo v večji meri kot pa oba ne-prezrta komunistiška lista, in je obenem edini hrvatski politični list v slovanskem Primorju. Želeli bi torej, da bi gospod »Bibliograf« izpopolnil svoj temeljili spis z dostavkom, da v slovanskem Primorju izhaja tudi politični list — »Pučki Prijatelj«. P. P. zbežala iz hiše. Ker pa pokcija ne more razumeti, zakaj je rajši zbežala nego zapodila za-peljivca, je pridržala tudi njo v zaporu. Nasilen berač. Berač Ivan Bubrich je prosjačil pred včerajšnjim na Garibaldijevem trgu. Mimo njega je prišla elegantno oblečena gospa. Berač je stegnil roko proti gospe in jo ponižno prosil, naj mu vrže par krajcarjev v roko. Gospa mu je odgovorila, da nima drobiža. Radi tega je nastal med gospo in beračem sporekanje, ki se je končalo s tem, da je lopnil berač gospo s palico po rami. Nasilnega berača sta prijela dva mestna stražnika in ga odpeljala v zapor Coroneo. Obe ste rabli denar. Roza G., stanujoča v ulici de i Montecchi, je rabila pred par dnevi 50 lir. Zato se je obrnila do svoje znanke Angele Dersicheve, stanujoče v ulici Ponziana št. 151, in jo prosila, naj ji posodi 50 lir. «Denar Ti posodim a proti kavciji» — je odgovorila Dersicheva. In ženski sta se zmenili, da bo dala Roza za kavcijo poročni prstan. Pred včerajšnjim je stopila Roza v Dersi-chevo hišo, da bi vrnila znanki posojeni denar toda Dersicheva je izjavila, da je zastavila prstan. Nepoštena ženska počiva sedaj v zaporu. HALI OCiLASi se računajo po 20 stotink bes eda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotiak beseda. —- Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. v ne- PREKLIC. Dražba, ki se je imela vršili . deljo 20, t. m. v Toma ju št. 75 se s iem pre-klicuje, ker se je posestvo med tem že prodalo. 2144 ZANIMIVE leposlovne, znanstvene in druJe knjige, kakor n. pr. , «Ulestcins Wellgeschichte», Platen itd. med ten3i .tudi več francoskih, italijanskih in angleških, prodam radi selitve po jako ugodni ceni. Josip Žiberna, Barkovlje 108 (za Kon-derjem.) 2M5 KUPi se hiša s pekarno na Goriškem ali Krasu. Ponudbe z navedbo cene in prostorov pod «Pekarna® na upravništvo. 2146 DAROVI V počeščenje spomina pok. g. Franca Pečarja, očeta svoje koleginje, daruje katinarsko učiteljstvo L 55, g. župnik Stržinar L 3, skupaj L 58 za Organizacijo vojnih sirot v Trstu. PRODAJE se zemljišče u Puli te četiri kuće nalazeće se na istom zemljištu. Površina cku 8000 m, pozicija centrum grada. Za točnije informacije obratiti se na Posujilnicu u Puli Via Catsropola br. 9, I. 2142 PRODA SE HIŠA, nova, z vrtom, pri Sv. Iva-nu v bližini cerkve, po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 2147 Borzna ooroiila. Trst, dne 17, novembra 1921. Tcčap* Jadranska banka ..............130 Cosulich ,..»...,.. 333 Dnhnatia..................205 Gerolimich ................J 500 Libera Triestina ...................560 Lloyd .. .................1375 Lussino ......... . . . 700 Martinolicii . ................140 Oceania . .................250 Premuda .................. 345 Tripcovich.................275 Ampelea .................. 595 Cement Dalmatia . .............324 Cement Spalato . •.............269 Taja valuta na tržaškem trg«; ogrske krone........... 2.45— 2 60 avstrijsko-nemške krone.......—.50--.60 češkoslovaške krone . ....... 25.80— 26 15 dinarji.............. 36,-- 37.50 leji ................16.50— 17.50 marke............• . 9.35— 1035 dolarji.............. 23.70 — 23.S0 ČEVLJAR brez družine dobi prostor za " v veži in spalnico v hiši. Naslov povr tir ništvo. 12 pri- ELEKTRIČEN pianino -Berlin, komadov, skoraj nov, v polnem redu, praven za gostilno, se proda za L 7000.— Ponudbe pod «Kupfeld» na upravništvo. 2149 KRONE, goldinarje in srebro plačujem več kot drugi. Via Valdirivo št. 36, II. nadstr. 2087 francoski franki švicarski franki .... angleški funti papirnati . angleški funti, zlati . . napoleoui . ...... 17350—174.— 452.--456.— 95.25— 95.75 118.--1?0,— 94 25— 94.75 Poslano*) PREKLIC. Podpisani izjavljam, da je vse, kar sem govoril proti časti gospodične Ane Mlekuževe iz Bovca, neresnično. . 928 Alojz Fabris, Bovec. a) Za članke pod tem naslovom odgovarja, ured-Biitvo le toliko kolikor mu zakon veleva. VEČJO množino praznih, dobro ohranjenih zabojev in praznih vreč, različne velikosti ter veliko partijo šmirkovega papirja, prav po ceni, ima na prodaj Franc DekJeva, Slavina p. Prestranek. 2107 AMERIKANSKO pohištvo za pisarne , nizkih cenah. ViaUdine 25, skladišče. 2129 SPALNE sobe od L 1600.-štev. 25, skladišče. naprej. Via U d in t-2130 MLADENIČ star 18 let bi šel kot učencc i. dobremu krojaču. Ponudbe pod Priden krojač« na upravništvo. 2133 POZOR! Srebrne krone in zi»to .^o najvišjii; cenah plačuje edini grcsist Bellel* Vita, Via Madonnina 10, I. 33 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju in influenci se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 62 ZLATO Is srebrne krone plačam već kot dru£ kupci. Alb*rt Povb, ar»r, Muziioi 46 (v bližini drvenega trgaj. 44 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco Đ'Assisi št. 34, lil. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 2l I ZAHVALA. O priliki bolezni in smiti naže nepozabne mamice ANTONIJE GUSTIN Iz triaškega iiviienia Drag« izdaj« procesa Crivici? Včeraj sta bila aretirana Marija Rukovino^, roj. Ucetich in Matej Rodcollich, ona 17 letna žena, on 18 „ . , , _,, . „ „-----letni fant. Oba sta obtožena poizkušenega za- h^ir- yaSJL°r.OCC" • ,K, jo je sin poprosil «rctim vas, razo- Že davno no~im v svojem srcu smrt, Filip —' denite mi to smrtnoacsnp tajnost. Pa naj me in dolgo, dolgp sem molila, da bi me Bog; uniči — ne bojim se! Nebo mi ne more škod.o- vatf1, m satanu se postavim v bran.» rešil» < 1 oda čemu, mati?» «saj sem napravil vse, močeb.» jo je prekinil kar je bilo v Filip, mojih «Da, ljubo dete, to si — in Bog te plačaj. radi m< 'Dobro poznam tvojo drzno ponosno dušo, Filip — ia moč tvojaga duha. Ce kdo — potem si le ii zmožen prenesti težo tega sirašne- - r____ga razodetja. Mej duh je bil preslaboten- za Kolikrat seru bila priča, da si radi mene kro-jto; toda vidim, da je moja dolžnost, da te o til svojo nemirno narave rn pravično jezo. Še tem p,oučinr!» pred nekaj dnevi si ubogal svojo mater, če-j Spet je vdova za nekaj trenotkov obmoik-prav te je morila skrb na morebitni glad. In. nila, da zbere moči za usodno izpoved. Po U-Filip, getovo si me smatral za blazno, da sem j cih so ji lile solze. Toda kmalu se je o posute tako d.olgo pridržala, tu, ne da bi ti pove- j mila in izpregovorila: -Filip, govorila ti bo«n . Toda kmalu ti hočem razodeti o tvojem cčeiu. Splošno mislijo, da je dala vzroka vse.» ! nil v morju.* Vdova je preokrenila glavo na blazini in se' «Da — ali morda ne» se je Filip začudil, za nekaj minut prekinila. Potem ko je nanovo! «0, ne!» u.to- vpražalr «Kje pa je torej, mati?» Vdova se je vzpela kvišku, po vsem telesu je vztrepetala in rekla: «Nad njim s« bo »firliih« božja sodba ▼ žhrljcnjaj* Uboga žena je spet omahnila na posteljo, skrila glavo pod odejo, kot da se hoče ubraniti trnjevih osti spominov. Filip fe bil tako iz sebe in prepađen, da ji ni mogel odgovoriti. Nekaj minut je molčal. Toda ko le ni mogel prenesti ognja negotovosti, je poliiho zažepe-tnil: «Skrivnost, mati, skrivnost! Hitro, hitro!» 0 bova uresničila, ko se iz tujine povrne. In da sem pozabila bol, ki mi jo je povzročila njegova odsotnost, sem se udajala sanjam o bodočnosti — kajti ljubila sem ga z vsem žarom, Filip, sai je bil napram meni tako dober in plemenit. O, s kakim hrepenenjem sem štela ure njegove napovedane vrnitve. Mornarjeva ž«ena nima zavidanja vredne usode! Po cele mesece in mesece presedi samotno v sobici, zreč v utripajoči plamen dogoreva-ječe sveče, prishižkujoč tuljenju viharja, ki ji vzbuja vznemirljive slutnje o brodolomih in vdovelosti. Preteklo je že šest mesecev, kar sva se ločila, in morala bi ga čakati še celo dolgo leto. Nekega večera, ljubo dete, ti si trdno zaspal — ti, moja edina tolažba v tej zapuščenosti — nekega večera sem spet bedela db tebi. Ti si v snu šepeta! in klical poltiho ime svoje matere. Nato sem poljubila tvoja nič hudega sluteča usteca, pokleknila, molila zate, Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje ijs®^ po 4»0io večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zn-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoril. Uradne m za str&nKe ou j l'q 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. mu, kjer pa se ni čtitil domačega vs!ed pri- in tudi zanj -— o, takrat še slutila nisem, da padnosti katoliški cerkvi. Ti veš, Filip, da so! se mora nad njim izpolniti tako strašno, tako Holandci za nas krivoverci. Pred kakimi se-i grozno prokletstvo.« demnajsGmi leti na ie tvov oče odpotoval n« lDalie.1