PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNDST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVE N S K O P R 1 M O R i E IN TRST
Leto 2., žtcv. 45 . Cena 4 Ure ,	TRST, torek 22. oktobra 1946.
Delovno ljudstvo hoče/ da imajo gospodarski in kulturni odnošaji z zaledjem svoj naravni razvoj. Zaveda se, da bi vsako nasprotno delovanje dovedlo do socialnega in gospodarskega propada.
Poštnim plačana . Spedizione	Uredništvo in uprava:. via Imbriani št. 5
in abfronamento post, n srnppo	Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Ne bodo nas prevarali
Julijski sindikati zaman poskušajo v Parizu dokazovati z laži-argumenti, da se bore za koristi delovnega ljudstva, ko istočasno doma delajo za koristi delodajalcev
Na dolgi poti naporov in borb za demokratične in socialne pravice delovnega ljudstva smo s strani Julijskih sindikatov doživljali vedno eno in isto: stalno in dosledno so na vse mogoče načine ovirali in spletkarili proti delovnemu ljudstvu in podlo izdajali njegovo borbo.
Ta ugotovitev ni sicer nič novega. Ta ugotovitev je popolnoma logičen zaključek, če se spomnimo na dejsto, da so zakulisni ustanovitelji Julijskih sindikatov prav delodajalci, ki vzdržujejo tudi propadajoče Julijske sindikate in njihov ko-rumpiran aparat ter jasno ne dopuščajo, da bi taki sindikati delovali proti njihovim koristim in dobičkom.
Zaradi tega je bila jasna že od vsega začetka katerakoli akcija, katero so pokre-nili Julijski sindikati. Tako tudi to pot, ko so z velikim truščem naznanjali, da so »organizirali stavko," da „so začeli z ostro borbo za izboljšanje življenskih pogojev," ker zahtevajo „premijo republike" itd.
Jasno je, da je šlo ponovno za komedijo, ki pa je po svoji rafinirani podlosti presegala vse dosedanje.
Vprašanje izplačevanja premij republike namreč sploh ni več aktualna, ker jo že povsod izplačujejo.
Kaj so hoteli torej gospodje pri Julijskih sindikatih s stavko doseči?
Predvsem so hoteli odvrniti pozornost delovnega ljudstva od vprašanj, ki so danes najbolj pereča. Odvrniti so ga hoteli od borbe za demokratični statut od teženj za utrjevanje demokratičnega bloka, ker jim močna demokratična fronta pač ni-bila po godu. Boje se, da bim jim bila v oviro v njihovi težnji, da se dokoplje — čeprav kot hlapci — do guvernerjevega korita, kjer bi nadaljevali tam, koder so včeraj, ob polomu fašizma, nehali.
Toda to ni vse! Istočasno so si hoteli pridobiti ugled tudi v svetu, čeprav so ga že na vsem začetku zaradi svoje prosojne reakcionarne in protiljudske osnove zapravili. V Parizu se namreč vrši sesta* katerem poskušajo doseči enotnost naših organizacijsko-sindikalnih prilik. Julijski sindikati so poslali tja tudi svojega zastopnika. Jasno pa so se zavedli, da mu s
nek svetovne sindikalne federacije, na svojim dosednjim delovanjem ne. morejo dati nobenega dokumenta v roke s katerim bi lahko dokazali, da so vsaj malo stali ob strani delovnega ljudstva in njegove bori« za dosego pravic. Zato so priredili komedijo. Kot stari spletkarji pa se niso mogli otresti še drugih spletk od katerih so pričakovali koristi.
Razen poskusa, da odvrnejo ljudstvo od najbolj perečega vprašanja, katerega smo že zgoraj omenili, so hoteli zapeljati delovno ljudstvo, da se izčrpa v borbi za „premijo“ čeprav so, kakor smo navedli, mnoga podjetja že izplačala, mnoga pa priznala in obljubila izplačilo. Pri tem je jasen manever delodajalcev, ki so smatrali, da bodo z uspelo stavko Julijskih sindikatov, čimdelj zavlekli pogajanja za nov mezdni sporazum. Ako bi jim ljudstvo nasedlo in se v borbi za premijo izčrpavalo, bi delodajalci jasno imeli lažjo žetev in bi pri sestavljanju novega mezdnega sporazuma delovno ljudstvo pritisnili, kakor bi hoteli.
Vsa borba je bila torej navidezna — izmišljena.
To dejstvo je potrdilo postopanje samih Julijskih sindikatov, ki so takoj, ko je ZVU izjavila, da bo smatrala vsako stavko državnih uslužbencev za »ilegalno", umaknili stavko. To postopanje jasno vsakemu vsiljuje prepričanje, da so Julijski sindikati, potem ko so s tolikim truščem agitirali, umaknili stavko tudi za-to, da bi prepustili stavkujpče negotovosti in posledicam za katere bi »poskrbela" ZVU. Ako bi imeli Juliijski sindikati najmanjši namen, da se resno bore za pravice delovnega ljudstva, ne bi nikoli umaknili stavke, se ne bi nikoli strašili »ilegalne" stavke, kot se je ni strašil stavkovni odbor y času dvanajstdnevne stavke, če bi to zahtevala borba za koristi in pravice delovnega ljudstva.
Stavka Julijskih sindikatov, ki naj bi bila tako dobro organizirana veriga spletk proti delovnemu ljudstvu, je kljub vsej rafiniranosti in preračunani podlosti propadla.
Naše delovno ljudstvu je namreč že daleč od tam, da ne bi spoznalo volka v ovčjem kožuhu.
Vemo zakaj gre
Še vedno se morajo delavci boriti za izplačilo 3000 lir. Ker ta nagrada ni namenjena v politične in šovinistično-špeku-lanteke namene, je delavstvo zahtevalo, naj se denar izplača, toda ne pod imenom »nagrada republike«.
ES so pojasnili anglo-ameriški vojaški upravi položaj. Kljub temu pa vojaška upra. va še ni ničesar ukrenila. Vsem delavcem, tudi brezposelnim in upokojencem se mora ta nagrada izplačati zaradi bede, ki vlada. Istočasno pa morajo ukreniti vse, da se prepreči nadaljnje skakanje cen, da se doseže zaželeni učinek nagrade in Vseh materialnih izboljšanj za naše delavstvo.
Pri tem pa ne smemo izgubiti iz vida nove mezdne pogodbe. Izplačilo 3000 lir je ie začasnega, značaja. Delodajalci bi to sicer radi izrabili v svoje spekulativno namene in bi s to nagrado hoteli zavlačevati rešitev mezdnega vprašanja na nedoločen čas.
Zavednost in bistroumnost delavstva pa ovirata delodajalce pri njihovih namenih. Delavstvo ni kratkovidno in ne bo dopustilo, da bi ga delodajalci zaslepili.
0 osnutku za novo mezdno pogodbo
O novem osnutku predloga ES za mezdne
ES so predložili .Zvezi industrijcev novi osnutek za mezdno pogodbo. Smatramo za potrebno in umestno, d ana tem mestu izrečemo priznanje Enotnim sindikatom za njihovo naporno delo, katerega edini na. man je, doseči upravičene zahteve delav-stva in jih zaščititi pred izkoriščanjem.
Opozarjam0 na najznačilnejša določila nove pogodbe-.
1.	Minimalne plane za vse kategorije.
Osnovna plača ua uro za moške:
specializirani delavec	• Lir 35.70
kvalificirani delavec	«	34.20
specializirani težak	«	32.70
navadni težak	«	31.20
2.	Z en c. in nedoletniki. 7, aisto delo dobijo ženske enako plačo kot moški.
3.	Vajenci lahko polagajo vajeniški izpit po svojem 18. letu, čc š° dokončali polovico svoje učne dobe. Vajenec osemnaistih let, ki dokonča svojo učno dobo, dobi plačo, ki je. za 10% manjša °d plače kvalificiranega delavca, ce ne more vršiti mojstrskega dela.
4.	Za akorde, premije in nagre.de mora biti zagotovljena, minimalna nagrada od 20% osnovne plače.
Začasni mezdni sporazum
Delodajalci vedno poskušajo-izrabiti vse možnosti izkoriscevanja. Zato moramo biti vedno in povsod zelo budni, ukreniti mora-m ovse, da so zašžitijo interesi delovnega ljudstva.
Stara mezdna pogodba je potekla. Vodijo se pogajanja za novo pogodbo. Da se sta, nje začasno uredi, .dokler,.ne pride do podpisa nove mazdne pogodbe, je bil dosežen začasni prehodni sporazmn.
Po tem začasnem sporazumu dobijo delavci in nameščenci od 1. oktobra t. 1. dalje neke vrste predujem, dodatek na plače, katerega, višina znaša 30% osnovne plače.
Poleg tega dobi delovno ljudstvo, ki je bilo ze pred 1- oktobrom t. 1. zaposleno enkratni prispevek in to
moški ženske nad. 20 leti	300.— Lir 250..—, Lir
med 18'in 20 letom	250.*»- lAv i00.-v Lir
izpod 18 leta	2p0.— Lir 150.,—Lir
Ta osnutek se ne nanaša na tiste katego. I
vali, da sprejme ravnateljstvo ta sporazum.
Sodelovanje Svetovne sindikalne zveze in ZN
Cinizem ameriškega velekapitala
Rastoči odpor ameriškega delovnega ljudstva proti imperializmu
Komentator »Pravde« Anatol Georgijev 1 ogrožajo mir in so zaradi lega v protislov-
paudarja, da je bil pretekli mesec v zna:-menju nagle zaostritve stavkovne borbe v ameriški industriji. O vzrokih tega pojava piše med drugim:
Vojskujoč se proti fašističnim napadalcem edino za svoje egoistične interese in hoteč uničiti imperialistična tekmeca Nemčijo in Japonsko, so bili monopolistični krogi Združenih držav Amerike prisiljeni, da se začasno sprijaznijo z rastočim vplivom delavskega gibanja in demokratičnih sil v splošnem, toda takoj po končani vojni. so sprožili ofenzivo proti demokratičnim pridobitvam delavskega razreda.
Monopolistični kapital se trudi, da bi izkoristil slabi položaj delavca za' večje izkoriščanje dela in odvzem dodatnih do-, brin. Pozivajoč vse na nepopustljivost nasproti zahtevam po zvišanju plač, poslovni
ju z življenjskimi interesi narodov ter bodo naletele na rastoč odpor demokratičnih množic, kar se v ZDA izraža v poostreni stavkovni' borbi.	•
Čeprav so se, reakcionarni krogi po končani vojni čutili varnejše, imajo sedaj opraviti z rastočim odporom ameriškega ljudstva proti politiki reakcije in imperializma.
' 5. PoSHnice morajo biti plačane in znašajo:	.	'	.
za 1. in 2. let0 službovanja	80	ur
od 2. do 4 leta službovanja	120	>
od 4. do 1.0., leta služtovanja	100	»
preko 10 let službovanja	176	»
6.	Prazniki; i. maj — 97. maj — 25. junij — 17. avgust — in dan Sv. Justa, to je 3. november. Nadalje vsi priznani prazniki med tednom, polprazniki: Velika sobota. Božic in Silvestrovo (zadnji dan leta).
7.	Povišanje plati. Osnuitek predvideva 9 letnih povišanj in to od 2, do 14. leta služ. Kovanja, vsako leto po 5% od osnovne plače, tako, da doseže povišanje po 14 letu .službovanja' 45% povišanja začetne plače.
8.	Delovni teden znaša 40 ur,
9.	Izredno delo se plača zal prve 3 ure 60%, za nadaljne ure pa 100% kot dodatek na plačo za redno delo. Rot nočno delo »e smatra delo od 20 ure do 88ure zjutraj, in se nagradi s 50% dodatkom.
10.	Odpusti in opustitev dela. s« morata javiti 200 ur prej.
11.	Cc podjetje nima menze, se mora plačati odškodnina v višini 60.— Lir dnevno.
12.	Službeno mesto se mora ohraniti po. edincu za dobo 6 mesecev.
Zgoraj navedena, določila v osnutku za novo mezdno pogodbo so tako značilna ih jasna, da ne potrebujejo nobenih podrobnih tolmačenj. Zgovorna go dovolj in izra. žajo vso skrbnost m doslednost, — čuvarjev pred vsakovrstnim izkoriščanjem s strani delodajalcev — Enotnih sindikatov.
ES metalurške stroke je predložil indu-strijcem osnutek novih mezdnih pogodb, in
sicer za:
Mezdno pogodbo za industrijske delavce;; pogodbo za plače za industrijske uradnike;
pogodbo o novi draginjski dokladi; pogodbo za delovne obleke za malo irt* dustrijo.
Marljivo delovanje zadrugarjev na Goriškem
Sekretariat Organizacije Združenih narodov javlja, da je Stalna komisija Ekc	_	_____
nomsko-sccSalnega sveta , za konstrukcij.-? sproti zahtevam po zvišanju plač, poslovni Tudi na zadružnem polju smo se odlo- j morala biti predavanja na množičnih se« z nedržavnimi organizacijami na skupnem j krogi; cinično izražajo upanje, da bo lakota čili tekmovati. Naloge, kj smo si jih zadali,1 Stankih, vendar pa se predavanja niso sestanku ; s predstavniki Svetovne sind5-; prisilila delavce, da ostanjo pri delu. j so za naše razmere precejšnje. Vendar jih mogla vršiti, ker so anglo-ameidškc pblasti kalne zveze dosegla sporazum o proceduri \ Protidelavska politika ameriških mono- bomo z združenimi močmi in vztrajnostjo odklonile potrebno dovoljenje iz nerazum-za sodelovanje med Svetovno sindikalno polistov je samo del njihovega splošnega ' prav gotovo dosegli. Poudarjamo z zdru- Ijivih razlogov.
predlagala nove točke dnevnega reda Eko-Domsko-socialne komisije, in sicer preko
rije? ki so"že sklenile hve~pogodbe ah na ti- Stalne komisije, vsakega Sana Ortjaniza-ste, za katere =o v tekft tozadevna .pagbla-i.cije Združenih narodov in preko predsed* nja in za ACEGAT, ki mora sam zalite- nika Ekonomsko socialnega, sveta.
zvezo in Ekonomsko socialnim svetom. j povojnega programa, ki obsega obsežne:	ženimi močmi in vztrajnostjo, ker	to eo r
Svetovna sindikalna zveza bo lahko ob i ekspanzionistične	načrte	in	svetovno nad-;	bistvu temelji zadružne ideje,
vsaki priliki branila svoje stališče pred ; viado Združenih	držav	Ti	načrti resno	:	Predvsem hočemo povečati število član-' novitve odseka	za vinarstvo	pri	Nabavno-
Stalno komMjo in bo prav tako lahke i ■	-	j	stva pri naših novo ustanovljenih	Nabav-	prodajni zadrugi.	Sestanka	se	je	udeležilo
V Kojskem je bil dne 13. t. m. sestanek vinogradnikov briškega okraja zaradi usta-
Težišče naše sedanje borbe je mezdna pogodba
Zahtevamo nadzorstvo nad SEPRAL-om
V Parizu se vrši sindikalni sestanek, ki j more odobriti sistema cen, ki je v na-
proučuje stanje sindikalnega življenja pri nas. Julijski sindikati bi želeli baš ta trenutek dokazati svojo delavnost. Zato so samo »hoteli« vprizoriti stavko, ker še ni bila izplačana »nagrada republike« Njihova uradniška borbenost — saj tvori njihovo članstvo skoro izključno uradništvo — pa je splahnela takoj, ko je ,ZVU izjavila, da bi bila taka stavka nezakonita.
Tako se v kratkem glasi poglavje o spletkarskem manevru. Za to. ni treba izgubljati besed, delovno ljudstvo pač razume podtalno rovarjenie in, nima časa za to, kajti pozabiti ne sme ha glavni smoter svoje borbe. Zaradi njihovih potreb, k; jim jih narekuje sedanje težko gospodarsko stanje, morajo odločno nadaljevati svojo borbo in se ne smejo pustiti zapeljati.
Težišče današnje borbe delovnega ljudstva je nova mezdna pogodba. Problema današnjih težav ne smemo reševati polovičarsko. Z enkratno nagrado se ne rešuje pereče ekonomsko .stanje. Tudi povišanje mezd i« plač ne doseže svojega namena, Č3 se ne izvede istočasno tudj kontrola cen, dodeli večja množina racioniranih živil in izvede nadzorstvo delavskih zaupnikov nad delovanjem SEPRAL-a,
Zaradi zgoraj navedenega so Enotni sindikati poslali ZVU-ju naslednjo resolucijo:
sprotju z delavskimi interesi.
Pohlepni so
Tvrdke, ki vršijo pogozdovanje in očiščevalna dela na travnikih, kršijo mezdne in delovne pogodbe, ki so jifi svobodno sklenile z delavci. Ta dela bi morala prav za prav zaposliti brezposelno delovno silo. Tvrdke pa poskušajo na račun delavstva prekomerno zaslužiti. Zato skušajo z raznovrstnimi sredstvi in načini, izkoriščati delavstvo. Prisiliti jih hočejo, da sprejme-
Kapitalisti v ZDA proti omejitvam
Resolucija
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov je preučil izredni gospodarski položaj, ki tare naše delovne množice dn ograža njihov obstoj. Zato obvešča Z\’U o naslednjem:
1)	delavci se na našem ozemlju sedaj bore za uresničenje nove mezdne pogodbe, ki naj bi izboljšala njihovo bedno življenje; toda stalno naraščanje cen življenjskih potrebščin že vnaprej neu-tralizira vsako povišanje plač.
2)	da se prepreči vrtoglavo narašča-
nje cen in vsako nesorazmerje s skupno močjo delavcev, je treba uvesti strogo blokado cen, ki bi zajezila nadaljnje naraščanje.	r
3)	cene blaga dejansko niso odvisne od komisije za cene, v kateri imajo delavci ]x> svoji sindikalni organizaciji svojega zastopnika, temveč od splošnih gospodarskih razmer in od trga; te razmere pa so v kričečem nasprotju s kupno močjo delavcev. Zato so Enotni sindikati prisiljeni odpoklicati svojega\ zastopnika iz te komisije za cene. Ta za-l stopnik predstavlja delavce in zato no\
4) .'Zaradi vsega tega zahtevajo E- \ jo nemogoče, nesramne pogoje za akordno notni sindikati, da se delavcem dodeli j do/0; zadostna množina racioniranih živil, katero bi lahko odtegnili s črne borze.
5) ker je pri SEPRAL-u, ki mu je
Pri licitacijah prevzamejo tvrdke zaradi medsebojne konkurence dela mnogo ceneje. Bremena svoje samogoltnostj pa bi želele prevalitrna delavce in zato ne' izvršijo
nih in prodajnih zadrugah, in sicer v 80 gospodarjev, ki so z ■zanimanjem sledili okrajih Bovec za 100, Kobarid za 150, Ka-; predavanju strokovnjaka za vinarstvo tov. nal za 170, Miren za 31?. Komen za 200, j Flega, upravitelja državnega posestva v Brda za 150, Gorica za 300. Skupno torej | Ložah pri Vipavi. Predavatelj je res stro-r, i ■ .	,	za 1382 članov. Če dosežemo to število bo- kovno prikazal razloge, zaradi katerih bi
ne o. . m. Je ime prdse mk Truman, do štele nage Nabavne m prodajne zadru- bilo potrebno, da se izboljša vinogradništvo kakor je javil »Glas zaveznikove radijski ! ge v Gor.iškem okrožju okroglo 5000 čla-in kletarstvo v Brdih.,To izboljšanje se p* go v or, v -a erem je objavi takojšnjo uki-, nov. £e p0mjsiimo na ovire, s' katerimi •. -da; doseči- le z načrtnim delom, ki se bo *	*'ors ya cen nad mesom m živi-1 ge m0ra na§e zadružništvo boriti,: lahko dalo najhitreje iri najlaže izvesti ravno *
2°; Mei,tUg,“ Je Je fJaI’ da i* ; rečemo, da bi bil tp lep uspeh	1 ustanovitvijo odseka za vinarstvo.' Navzo-
.n* . ..a 1	od1fav“ “j i Ustanoviti nameravamo 7 novih zadrug, či .vinogradniki so uvideli resnično potrebo
anstva^ tudi nad d™Shm potrebščinami, ! 10 novih pasioya.\nic pri 5 zadrugah in ( načrtnega dela in zato so se odločili, da v 1 pr ne bi to » odevalo gospodarski. ^gk za vinarstvo pri NAPROZI .v Ko j-' ustanovijo odsek za vinarstvo pri Nabav-varnos 1.	j	skem. Pri zadrugah in poslovalnicah bo ' ni in prodajni zadrugi v Kojskem. V ta
Istočasno pa hoče ublažili svojo izjavo' urejenih in opremljenih 11 prostorov (pro-i namen je bil izvoljen 5 članski pripravljal-,z besedami, da to vendar ne pomeni kon- | dajalen in pisaren). Članstvo zadrug bo; ni odbor za omenjeni odsek, ki ima nalo-pač tik pred ukinitvijo nadzorstva nad ! imelo 60 krajevnih sestankov, na katerih go, da izvrši vsa pripravljalna dela, da bi ca nadzorstva. Razlika ni velika — smo se bodo obravnavala aktualna zadružna | tako pričel odsek čim prej tudi praktično
vprašanja in splošne gospodarske razme- . delovati. Sklicani bodo tudi krajevni sere. Člani okrožne zadružne komisije in j stanki vinogradnkov in začetkom novem-okrajnih zadružnih komisij bodo imeli bra bo širši sestanek, na katerem bo konč-v raznih krajih 27 zadružnih predavanj.
| kah bo treba radikalno urediti, kajti za-! radi nenasitnega pohlepa tvrdk ne sme In no more trpeti ravno delavstvu.
Mi gremo naprej
poverjeno razdeljevanje racioniranih if-, dolžnega socialnega, zavarovanja. vil, katere delavci nujno potrebujejo, ona- \ . Vse krsitve in nepra vilnosti pri teh tvrd-žali znatno pomanjkljivost, zahteva sindikalna organizacija strogo nadzorstvo delavcev nad delovanjem SEPRAL-a.
6)	sindikalna organizacija meni, da bo le tako mogoče preprečiti često in razumljivo vznemirjenje delavstva, ki skuša doseči varen obstoj.
7)	Enotni sindikati menijo, da je ravno ZVU, kot zaupna in upravna oblast na našem področju, dolžna popraviti gospodarski položaj, ki tare delavstvo in vse ostalo prebivalstvo, saj je odgovorna za splošno stanje na našem ozemlju.
cenami.
Nobenega dvoma ne more biti. Besede same potrjujejo razvoj in usmerjenost vladajočih krogov v ZDA, kjer vodi velekapital javno življenje. O tem jasno pričajo tudi ostavke zadnjih Rooseveltovih somu šljenikov. Stališča velekapitala, ki zahteva, da se državna kontrola popolnoma odprajd, pač ne sme nihče ovirati.
In tako uspevajo' Sam predsednik Truman pa javlja po radiu njihove uspehe...
Tudi vinogradniki so marljivi
V Kobaridu, Idrskem, Suzidu, Kanalu in
no postavljen odbor odseka za vinarstvo pri zgoraj navedeni zadrugi.
Zanimanje, ki so ga na tem sestanku pokazali vinogradniki, nas nvdaja z upa-
Delovno ljudstvo noče, da bi ,0 njihovi usodi odločale ustanove, ki nočejo ščititi njihovih koristi. Brez dvoma ima ravno ZVU kot zaupna in začasna uprava na našem ozemlju največ odgovornosti za današnje stanje, ker ni pokazala niti potrebne sposobnosti, še manj pa dobre volje in iskrenosti, da bi zadovoljila potrebam delovnega ljudstva, ZVU ■ je hodila svoja pota, ki so bita gospodarskim krogom naklonjena.
ZVU noče upoštevati volje in potreb delovnega ljudstva, ker ne priznava ljudske demokracije!
Razvitje sindikalne zastave na Opčinah
Na pragu Trsta, na Opčinah, smo v nedeljo dne 20. t. m. doživeli edinstven dogodek. Okrajnemu odboru ES V. okraja je bila izi-očena sindikalna zastava. Izredno' slabo, vreme je sicer zelo vplivalo na potek slavnosti, ni pa niti najmanj škodilo slovesnemu razpoloženju, domačnosti In družabnosti. Godci, pevci in mladina z Opčin in Trebč so mnogo pripomogli k uspehu.
•
Višek je bil pač dosežen z razvitjem delavskega prapora. Na razsvetljenem odru so stali zastopnik Pokrajinskega odbora ( ES tov. Furlan, zastopnik mestnega odbo-! ra ES tdv. Rizzatto, predsednik okrajnega 1 odbora E.S za V. okraj tov. Hreščak in to-
Enotni sindikati
Stavkujočemu delavstvu v Ameriki
V znak solidarnosti so Enotni sindikati poslali ameriškim pristaniškim delavcem, ki stavkajo, sledečo brzojavko:
HAMU EMDGES PRESIDENT
INTERNATIONAL LONGSHORENEN’S WARE HOUSE MEN’S UNION CLAY STREET SAN FRANCISCO CALIFORNIA
TRŽAŠKI DELAVCI, ORGANIZIRANI V ES, IZRAŽAJO SVOJO SOLIDARNOST Z AMERIŠKIMI PRISTANIŠKIMI DELAVCI, KI STAVKAJO. TRŽAŠKI PRISTANIŠKI DELAVCI Nfi BOMO RAZTOVARJALI STAVKOKAŠKIH LADIJ. DELAVSTVU ŽELIJO ZMAGO.
ENOTNI SINDIKATI — TRST
varišica z zastavo. Za njimi so bili zbrani vsi člani domačega okrajnega odbora.
Slovesni dogodek je otvoril tov. Rizzatto, ki je v svoji uvodni besedi poudaril veliki pomen našega prapora: v splošnem, posebno pa še pri nas, kjer nam je rdeča delavska zastava živ znak slovensko-itali-janskega bratstva. Burne ovacije v dvorani so pričale, da je to bratstvo res kos našega življenja in ne zgolj beseda. Kratek oris iz zgodovine sindikalnega gibanja je pokazal, da je naša organizacija — politična organizacija, česar nočemo in ne smemo zanikati (burno ploskanje). To posebno danes, ko se odloča ali bo tržaški delavec postal svoboden človek ah bo ostal suženj. Veliki pomen ES najjasneje pričal porast članstva v teku enega leta od 28 tisoč na preko 43.300. To jp posledica že doseženih uspehov ES in to pod vodstvom naših najboljših tovarišev in borcev, ki morajo danes životariti v izgnanstvu po zaslugi tukajšnjih razmer (dolgotrajno vzklikanje priznanim prvakom). .
Ko je tovariš Rizzatto vzel v roke . zastavo, je domači orkester zagodel himno delavcev, nakar je tovariš Rizzatto izročil v imenu mestnega odbora ES prapor tovarišu Hreščaku.
Ta prizor ,i.e spremljala internacionala. Tovariš Hreščak se je v kratkih, jedrnatih besedah zahvalil in v imenu članov ES vsega okraja obljubil, da nas bo ta prapor vodil v vseh naših bodočih borbah za dosego delavskih ciljev, pa naj nas vlada kdorkoli.
Končno je tov. Furlan v imenu pokraj. odbora ES. čestital sindikatom V. okraja na pomembnem dogodku in ga zaključil z željo, naj ta zastava uresniči vse naše težnje.	'
Kozaršcu, so se vršili ožji sestanki zadriiž- 1 njem, da bo odsek za vinarstvo pri NPZ nikov n,a katerih,je predaval tov. Janko v Kojskem pričel v najkrajšem času z Furlan. V. Bovcu, Kobaridu in Kanalu bi uspešnim delovanjem.
Domače in tuje vesti
Hišnikom nočejo ugoditi = Italijanski delavci morajo v tujino
Stavka hišnikov se nadaljuje, ker zaradi njihovega ekonomskega položaja ne morejo odnehati.
Oblastnike pri ZVU zadeva prav nič ne zanima.
Pa bodisi kakorkoli, nas zanima samo eno vprašanje: ali je namreč tudi taka oblastna brezbrižnost del demokracije, ki naj po trdni odločitvi oblastnih ljudi zavladala po svetu.
V angleške topilnice ho odšlo čimprej 2.800 italijanskih delavcev na delo. Zaradi tega se nahaja zastopnik angleškega ministrstva za delo v Rimu. Žalostna je ta pot delavstva, ki si mora iskati zaslužka daleč proč od domovine, v tujini.
Družba »Aleksandrla Navigation Com-pany« iz Egipta je naročila pri CRDA-i dve ladji Po 6400. ton za prevoz tovora in potnikov.
O
. ES prehranjevalne stroke pripravlja nov osnutek pogodbe
O
Izdeluje se osnutek nove mezdne pogodbe za delavce in nameščence tržaških in ostalih hotelov v coni A.
Sklenjen je bil sporazum, ki urejuje dra-ginjsko doklado, pomorščakom. Doklada se bo izplačala za dobo od 1. avgusta dalje.
21. t. m. se je vršila na sedežu ES pomorščakov, skupščina. Razpravljali so o pomorščakih, ki jih je vojna zatekla v pristaniščih ZDA in so bili zaprti ali internirani. <
Slavni jugoslovanski violinist Zlatko Balokovič je ob priliki obiska v tovarni motorjev v Rakovici pri Beogradu imel za delavstvo te tovarne uspel, koncert.
O
Uradna izjava ustanove UNRRA-e podana na podlagi preiskovalne komisije je razblinila vse zlobne propagandne vesti o razdeljevanju UNRRA-inih pošiljk jugoslovanski vojski.
O
Skupni stroški pariške konference znašajo 136,250.000 frankov. Stroške bo plačala gostiteljica, to je Francija.
Stavke
' Študentje v Kairu so razdeljevali letake, ki' pozivajo na splošno protestno stavko. Prišlo je do spopada s policijo.
O
V Nevv Torku stavka sedaj nad 55.000 delavcev in uradnikov avtotransportnih podjetij ter pomorščakov. V luki miruje 397 ladij, pomoli so natrpam z milijoni ton blaga, V Nevv Torku čaka na rešitev 16.000 vagonov raznega blaga, saj traja stavka že več tednov.
V	večjih berlinskih podjetjih so 17. trn. prekinili z delom za eno uro. Delavci so protestirali proti vojnim zločincem in proti industrijcem bivših hitlerjevskih podjetij.
O
V	italijanski pokrajini Cremdna je pričelo stavkati 70.000 poljedelskih delavcev.
Visoki arabski svet za Palestino je včeraj sklenil, da bo 2. novembra, ob 29. obletnici Balfaurove izjave, proglasil splošno stavko.
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Delavski zaupniki!
V	zadnj številki našega lista smo v kratkih potezah pokazali naloge delavskih zaupnikov. Že iz teh kratkih besed je razvidna velika važnost delavskega zaupnika, ki se svojih nalog popolnoma zaveda, saj posega njegov delokrog v najskritejše kotičke podjetja, v najmanjše podrobnosti delavčevega življenja. Star naš pregovor pravi, da podpira prava gospodinja pri hiši tri vogle; enak položaj nekako zavzema pravi delavski zaupnik v ljudski državi.
Zato smatramo za svojo dolžnost, da se v tem vprašanju ne zaustavimo že pri splošnih besedah, temveč, da ga osvetlimo v njegovih podrobnostih, kar bomo storili zaradi njegove obsežnosti v vrsti člankov. Že vnaprej pa opozarjamo na nekaj: ravno zaradi velike važnosti in težke odgovornosti, ki jo nosi delavski zaupnik, bomo pri izberi tembolj previdni in kandidate res z vseh strani pre-1 tehtali, ali v resnici odgovarjajo vsem ( zahtevam, ki se stavijo delavskemu za- j upniku.	j
V	naši deželi vladajo še posebne razmere, ki nas silijo k posebni pazljivosti. Medtem ko je v Jugoslaviji mogoče pristopiti k delu samemu, smo pri nas prisiljeni ustavljati se pri predpripravah na pravo delo. V prvi vrsti moramo zagotoviti delavcu pravilno vzgojo in popolno varnost pri delu. - Ta dva problema bomo srečali v večji ali manjši meri v prav vsaki kapitalistično usmerjeni državi.
V	naslednjem bomo poskušali osvetliti omenjeni dve nalogi.
Skrb za varnost delavstva je pri delu v fašistični Italiji obstojala le na papirju. Ko pregledujemo danes naše tovarne in rudnike in na vsak korak ugotavljamo, da nimajo premnogi obrati niti najnujnejših varnostnih naprav, se nam odkriva vsa škandalozna, bolje rečeno zločinska brezbrižnost ne samo bivših lastnikov tovarn in rudnikov, ■ temveč v nič manjši meri bivših protiljudsluh oblasti. Enim in drugim je bila skrb za zdravje in varnost delavstva — še manj kot deveta briga. Kaj je bilo podjetniku-faši-stu, če se je delavec ponesrečil na delu? Prav nič!
Imperialistični cilji so fašizmu narekovali izkoriščanje 'naših zemeljskih zakladov in povečanje proizvodnje ne le do skrajnosti, temveč naravnost do blaznosti. Varnost delavca? Kaj še! Za to treba materiala in tega je — škoda!
Naloga delavskih zaupnikov je, da se z vso potrebno zavednostjo in s polnim razumevanjem zagrizejo v problem varnosti na delu in tako osigurajo delavca in produkcijo.
Vzgoja delavca v uporabi zaščitnih naprav in čuvanja sebe in tovarišev na delu je bila bolj lepa fraza kot dejstvo. Že prej navedeni razlogi niso podjetniku-fa-šistu dovoljevali tega „športa'1. Lahko-mišljenost delavca bi imenovali smešno,
★ SLAVA DELAVCU-JUNAKU
Tineta Mlakarja ni več! 30. IX. nam je brezobzirna smrt ugrabila njega, ki si je kljub svojim šestim križem, kljub trdemu delu v svojem življenju in kljub težkim družinskim preizkušnjam toliko gnal k srcu naše novo življenje, da je bil od tovarišev proglašen za u-. damika že po prvem tekmovanju!
Tovariš Tine ni borec od danes ali včeraj! Njegova borba za človečanske pravice našega delovnega ljudstva se je začela že tik po prvi svetovni vojni. Strahote 2» letnega suženjstva pod fašističnim barbarstvom ga niso uplašile. Svoje neumorno in nesebično delo za težnje teptanih milijonov je nadaljeva« kot neustrašen aktivist v narodno osvobodilni borbi naših narodov.
Izguba sina. ki je svoje mlado življenje žrtvoval v borbi proti oku-
patorju za svobodno bodočnost človeštva, pokojnega Tineta ni strla' Šel je preko svojih osebnih težav in s trdno roko vihtel svoje kovaško kladivo, ki ga je po osvoboditvi Idrije nemudoma zopet vzel v roke, da pomaga usposobiti idrijski rudnik za oni veliki trenutek, ko bo naša dolgo in težko preizkušena dežela končno zadobila trajni mir v rkrilju svoje edine matere — FLRJ. Ta najsrčnejša želja se mu ne bo izpolnila, ker smo ga prezgodaj morali položiti tja, kjer mu počiva njegov junaški sin...
Naj jima bo lahka svobodna domača zemlja! Zalitalčeva noga je r.e bo več teptala!
Materi in ženi samo to: Pokopali smo njega, nismo pa pokopali njegovega spomina!
Njegovi tovariši rudarji.
De/o sindikalnih podružnic^
(KMS Krajevni medstrokovni svet)
KMS: Cerkno
CERKNO. — Podružnica splošno mešane zveze je imela svojo redno mesečno sejo dne C. t. m. Tov. Sedej Franc, podružnični predsednik, je v kratkih besedah očrtal politično stanje, pri čemer jč seveda prevladovala beseda o pariški komediji. Iz poročil posnemamo, da so čevljarji sicer osnovali svojo zadrugo, da pa še ne posluje tako, kakor mora poslovati naša prava zadruga; izgleda, da bi bilo treba malo — metle! Podružnica namerava postaviti delavnico za krojače in šivilje. Organizacija mladine v tekmovanju za ZREN je poverjena tov. Vekoslavu Šolarju. Radi bi si tudi oskrbeli sindikalno zastavo.
KMS: Idrija
IDRIJA. — Udarniška nedelja 15. t. m.
Kulturna borba delovnega človeka
Vsaka stvar na svetu se nekoč porodi | mogel dospeti, to je bila važna skrb države.! okrog 40 znanstveno-raziskovalnih zavodov
in mora preživljati gotov razvoj. Narava si ^ je postavila svoje zakone, lq jih vidimo prekršene samo v bajkah, pravljicah in čudežih; trdote vsakdanjega delavčevega življenja pa nas postavljajo pred stvarnost, ki ne pozna nitj bajk, niti pravljic, čudežev in podobne navlake.
Gigantska borba, ki jo danes vodijo delovna ljudstva vsega sveta in kj more zaznamovati svoji ogromnosti primerne uspehe, je prav tako morala upoštevati naravni zakon in preko njega tudi danes ne more. Že zgodovina starih narodov nam pripoveduje o uporih ljudstev proti tlačiteljem. Kmečki punti srednjega veka se
kapitalističnega popita. Nekaj pa je le mora! tudi delavec in. celo kmet poduhati šolo, ker bi sicer ne mogel v taki meri služiti napredujočemu načinu gospodarskega življenja. Pa so je um razbistril, delovni človek je začel napeto razmišljati, •uvidel potrebo po znanju tega in onega, se lotil s samo njemu lastno vztrajnostjo, stremel vedno više s tako silo. da so kapitalistu omahnile roke. Nekaj že šepečejo o socialnem sistemu! Kaj sedaj?...
Strnile so se namaziljene glave in sklenile: nacionalizem, to je svetinja in za moralnega človeka nujno potrebna stvar. Šole bomo dali ljudstvu in to bo za nas,
niso omejevali le na našo domovino, tem-j gospodo, še koristno, ker bodo te šole lepo več so dolgo dobo razburjali vso Evropo. | govorile o .nas. Politika pa ne! To je pa Socialna zgodovina človeškega rodu je | zadeva, izključna zadeva političarjev,- ki so prepletena z eno samo rdečo nitko borbe vendar za svoi poklic postavljeni! Pa naj tlačenega proti tlačitelju. Ce se danes ozre-1 po; se sindikate naj imajo, toda ti se naj mo nazaj, se bomo začudili spričo eno-; borijo proti posameznim gospodarjem; stavnega, rekel bi nesmiselnega načina, ideje, sisteme in sploh politiko pa naj pu-kako so se vodile te večne borbe, zgro-1 stijo popolnoma pri mini! žili se bomo ob ugotavljanju tako mini- Xako s0 sk!enli, tako so svet uredili!
malnih uspehov, ki to, da se bodo naši pozni zanamci z rahlim nasmeškom spominjali naših največjih skrbi! Odkod vse to? Odgovor je že podan: to je razvoj!
Primitivni, neuki, tehnično neizvežban človek starega veka se je boril primitivno, preprosto, takorekoč z golo pestjo in brezglavo. Čas pa je človeka izučil in borba je postajala sorazmerno z dvigom človeške
Pozabili pa so na ncomahljivi zakon stalnega, razvoja, kateremu je podvržen seveda tudi delovni človek, ne pa samo kapitalist. In ta nevzdržni razvoj je poučil delovnega človeka, da mora vpreči v svojo
in ustanov, na čelu s turkmensko podružnico Akademije znanosti ZSSR, 14 gledališč, Filharmonijo itd. (Kaj neki poreče ZVU, kaj g. Šimom spričo njihovega delovanja v slovenskem šolstvu???) .
Kočevar Anica, udarnica, Ajdovščina,
Tudi pri nas ni nič drugače! Čim borbo za življenje pra v vse svoje sile, v prvi i ljudstvo spravilo bojno sekiro, ki jo je
orjem sam in živel bo, kakor smo živeli doslej!« Delavec je bil v tem pogledu mno-! go na boljšem, ker je živel v drugačnih razmerah; toda tudi ta samo v toliko, ko likor se tiče njegovega spoznanja in nje
vrsti pa svoje duhovne sile. Izobrazba je j tako odločnostjo vihtelo proti okupatorju, zahtevala knjige in pismenost. In ko' je 1 že je bila organizacija prave ljudske šole v SZ zavladala ljudska volja, so uspehi kaj j ena najvažnejših nalog,’ ki se je je sle-
[ hernik lotil s tradicionalno ljubeznijo in zgled! .Kazakistan, ena izmed! vztrajnostjo. Že zdavnaj je vsakdo vedel, je prostrana, a le | da je bila dosedanja šola prav za prav
kulture in tehnike načrtnejša in tudi j knia]u pokazali neslutene veličine, uspešnejša. To učenje tlačenih pa je bilo | gamo en zelo dolgotrajno in čim vztrajnejše tein! SSSR Sovjetske zveze.
mu ene.) se. Kajti ni miroval tudi tlači- ! maj0 naseljena dežela, saj merj celili1 le zelo iznakažena spaka prave šole in da tel J, kateremu so bila na razpolago sred- 2 gpi.eOOkm® šteje pa le 7,300.000 duš. (Pred-j sebi popravljati. Za obiskovanje višjih šol stva, do katerih je bil dostop preprostemu v’0!Ila Jugoslavija je merila 248.665 km5 in ! mora naš človek napako te šole na samem zemljanu strogo zabranjen. Saj se ni dcv j jujgig oko|j 15 milijonov preb.) Na tem | odrasel človek danes nima niti časa niti go tega, ko si mogel shsati kmetica:- »Ka, i ozern]ju je bilo v predrevolucijski dobi lej možhosti. Preostaja mu torej le še eno — treba mojemu sinu sole/ Oral bo, kakor ,1 pismenih Danes je tam: 7.735 osnov-! samoizobrazba. Te se Pa poslužuje s pridom
nih in srednjih šol. 22 visokih šol in Aka-j na raznih študijskih sestankih, v knjižiii-demija znanosti. V SSSR Turkmeniji je j cah,. časopisju itd. Kakor pri vsaki stvari, ljudska oblast našla le nekaj osnovnih šol j kj jo naš človek spozna za važno, tako se in niti višje šole, niti gledališča; danes j je, tudi te zadeve lotil odločno in načrtno I imajo Turkmenci 1052 osnovnih in sred-1 in zato nikakor ne dvomimo v res velike
je privabila na delo 424 ljudi, da dovrše vse potrebno pred začetkom .trde zime. Za obnovo delavskih stanovanj je bilo pripravljenih 107 ms presejanega peska, očiščeno je bilo 2870 kosov cele in 800 kosov polovične opeke. V Titovi ulici so popravili. most, a ulica Sv. Ahacija je bila razširjena. Mladina hoče dovršiti svoj stadion; to nedeljo je prevozila 50 m3 zemlje.. Pa to še ni vse. Nekateri celo. med tednom ne morejo mirovati; naši mizarji, kakor tudi člani nekaterih mestnih rajonov so med tednom izvršili, dela v vrednosti 57 tisoč 675 lir. Vrednost nedeljskega dela je ocenjena na 140.090 Mr, kar da skupno čedno vsotico 197.765 lir. Pač krepak odgovor — pariškemu barantanju!
IDRIJA. — Na zboru volilcev dne 12. t. m, je prečital tov. F. Brecelj pismo znanca iz Amerike. Naš rojak v »deželi blagostanja« poroča, da vladata tam silna draginja, a kruh mora tudi črn biti dober, ker — belega ni!
KMS: Grgar
gerih teženj po višji omiki. Stvarno pa h' njih Sok 7 visokih ;n 39 tehničnih .šdU uspehe, kj jih bo prikazal po vsej deželi
bil na istem. Ne po lastni krivdi! Njegov | gospodar, ki je znal prilagoditi državo in vas njen aparat sujjim'osebrnm interesom, je dobro vedel, kako strahovito uničevalno silo njegovega priviligiranega položaja bi pomenil izobražen delavec. Zato delavec in kmet nista smela v šolo. Seveda, stalno napredujoči' razvoj tehnike je potreboval tudi primerno izobraženga delavca. Dobro, pa naj se delavec izobrazi, toda nikakor ne več kot toliko, kolikor je najnujneje potrebno, da more uspešno služiti — tehniki kapitalista. Prvi tehnični delavci so se borilj proti stroju, kmalu so pa spoznali, da je njihov tlačitelj gospodar, ne pa stroj in so svojo borbo napovedali temu. Današnji zavedni delavec ve, da Je posamezni gospodar-kapitalist "zgolj majhen člen strnjene verige ki ji pravimo država. Danes delavec tudi ve. da obstoja nekaj, kar
TEDEN KNJIGE.
ZENA V TEKMOVANJU
Kaj čudno bi bilo, da bi se danes naša žena potegnila nazaj v zapeček! Borba za našo narodno šolo v zasedbenem ozemlju A je skoro 100 odstotno v rokah žene, kar ni slučaj; svojih pravic do lastnih otrok si žena ne da iztrgati iz rok. Številčno morda manj, toda vztrajno kakor vsak mož se naša žena udeležuje političnega boja bodisi v diskusiji bodis5 na ulici. Da nosi tudi v obnovi svoj delež enako požrtvovalno in s polnim razumevanjem, se moremo prepričati na vsaKem koraku.
Klančič Roman, udarnik Ajdovščina.
če bi ne bila tako usodna, naravnost tragična. Nova naloga delavskega zaupnika; res, težja od prve, ker oblikujemo mrtvo materijo laže nego živega, pokvarjenega človeka. Zato se je mora zaupnik lotiti s tem večjo vnemo, s tem večjo zagrizenostjo in delavca povsem prevzgojili.
Vsak posamezen delavec se mora v polni meri posluževati varnostnih naprav, vsak posamezen delavec mora globoko občutiti dolžnost, kj mu jo nalagata lastna varnost in varnost njegovih tovarišev.
Žene zasedbenega ozemlja B so rešene veže kapitalistične države v boju proti de- j jnarsikatere težke brige njenih sestra
lovnim ljudstvom, in to je njihov kapitalistični sistem. Kakor s; junak v bajki,1 boreč se proti sedmerogtavemu zmaju ni' loteval posameznih zmajevih -glav, ampak je naperil svoje kopje v samo zmajevo srce, tako se današnji junak-delavep ne' sme zadovoljiti z raznimi glavami — posamezniki ali državami, temveč mora svo-1 jo borbo usmeriti proti kapitalističnemu sistemu samemu.
Pa smo v politiki, kaj? In je vendar; čisto enostavno in docela logično!
Da smo se oddaljili od misli, izraženi v naslovu? Pa menda ne! Le pojdimo dalje! Do višje izobrazbe delavec nikakor ni
preko Morganove črte. Politično vprašanje tu ni tako pereče, šolsko vprašanje sploh ne obstoja. So pa še vedno velike ruševine in opustošenja na vseh poljih, ki nujno kličejo pomoči. In tudi tu je naša žena na pravem mestu Tekmovanja ženi niso tuja! Udeležuje se obnove v prav vsakem oziru: kot delavka v tovarni, na polju, v uradu, šoli, skratka povsod.
Pri vsem tem udejstvovanju v javnem življenju pa hoče ostati še vedno to, kar je — žena. Razen tekmovalnega dela kot uslužbenka si zadaje še svoje čisto posebne naloge. Kakšne so te posebne naloge najlepšo osvetljujejo načrti dela, ki, so si
jih postavile ženske organizacije. Kot živ primer navedemo tekmovalni delovni načrt Okrajnega odbora AFŽ za Idrijo in Cerkno. Ta načrt obsega sledeče naloge:
1.	Utrditev lastne organizacije. 2. Močnejša povezava z vsemi drugimi organizacijami. 3. Večerna predavanja (zdravstvena, politična itd.). 4. Dvig higiene (snaga no domovih, čistoča otrok, boj proti muham itd.) 5 Nabiranje bukovega žira. 6. Čim množičnejše sušenje sadja. 7, Nabiralna akcija za dijaške domove in njih oskrba. 8. Ustanovitev patronata teh domov. 9. Ustanovitev gospodinjskega tečaja.
Teh kratkih 'devet točk pojasnjuje sledeča dejstva:
1.	Naša žena pravilno razumeva svoj današnji položaj.
2.	Ramo ob rami z možem si postopoma osvaja javno življenje in to*docela stvarno, brez vsake sentimentalnosti.
3.	Absolutno neosnovan je očitek »novim časom«, da odtegujejo ženo od nje-, nih »po božjih in prirodnih zakonih postavljenih nalog. Ne, žena je ostala žena, ker to sama hoče! Le eno je res: starcem in starinsko (da ne rabimo vedno izraza »reakcionarno«) mislečim mladičem naša današnja žena ne naseda več!
TRNOVO. — Podružnica ES.je v septembru vpisala 11 novih članov in šteje danes vsega 94 članov, Mala peščica, toda njihovo udarniško delo (2956 ur) predstavlja vrednost 102.460 lir. Pri tem se je naj bolj izkazal tov. Hvala Filip, Trnovo 53. Ne število, temveč zavednost naših ljudi bo odločevala o naši bodočnosti!
KMS: Ajdovščina
AJDOVŠČINA. — Podružnica električarjev in kovinarjev je imela svoj. ustanovitveni sestanek dne 10. t. m. Po političnem pregledu, ki ga je podal tovariš Tarčelj so prešli na volitev podružničnega odbora in si izbrali za predsednika tov. Antona Jelerčiča, za tajnika tov. Florjana Sabadina, v odbor pa še 7 tovarišev. V finančno-nadzomem odboru so trije člani. Pogovorili so se o članarini, odborovih in članskih sestankih in raznih življenjskih zadevah. Novi podružnici želimo obilo neomajne volje.
AJDOVŠČINA. — Podružnica pri destilaciji in predelavi sadja je zbrala svoje članstvo dne 3. t. m na redni sestanek; razpravljali so o svojih podružničnih zadevah, uredilj vprašanje dopustov nekaterih tovarišev in se pozanimali za neke nedostatke pri delu.
ČRNIČE. — Uprava trnovskega državnega, gozda javlja o izvršenih delih v zdravstvenem tednu. V delokrogu oskrb-ništva Trnovo je osebje dalo 270 ur. v delokrogu oskrbništva Predmeja pa 220 ur. Vrhu tega pa so bila še predavanja o higieni.
AJDOVŠČINA. — Delavstvo Rizzattovo žage ve, kaj pomeni dobra knjiga; v tednu knjige bodo nabavili za 20.000 lir knjig.
KMS: Postojna
POSTOJNA, —• Odbor podružnice PTT je imel svojo 10. redno sejo 15. X. Iz poročil razvidimo, da so bile naloge, ki si jih je doslej zadal odbor, v celoti izvršene. Direkcija pošte na Reki' priznava delavcem, plačanim na uro, le teden dni dopusta. ne pa po odredbi o plačanih letnih dopustih; za to vprašanje se zanimajo tudi delavski zaupniki in ga bo treba čimprej rešiti. Osnovani so podružnični sektorji, in sicer: 'organizacijski (tovariš Hvala Stanko, Avbelj Štefan n Vidic Elizabeta). Delavski zaupniki želijo pomoči podružnice, da bi mogli uspešnejše vršiti svojo naloge. Tekmovanje je v polnem teku. Tekmovalna komisija je sestavljena iz tov. Cun-ta Jerneja za pošto. Močnika Stanka za sekcijo in Smrekarja Zdravka iz Št. Petra.
POSTOJNA. — Podružnica lesne stroke je 26. IX, povabila svoje člane na sestanek, da si izvolijo odbor. Dosedanji delavski zaupnik na žagi, tov. A, Šegec je zapusti delo; zato so na njegovo mesto Izvolili tov. Franca Stegla. Za tesnejšo povezavo podražnice žage in mladino sta določena tov. Bogomir Gerželj in Marija Čuk. V tekmovalno komisijo so pa izvoljeni tov. Bizjak Bazilij (iz uprave), Dal Lago Atilij n Širca Luka. Tov. Makinda A. in Kolar M. sta določena, da se pobrigata, kako je z delavsko zadrugo.
Malo točnosti bi bilo potrebno tej podružnici, oz. njenemu tov. tajniku! Omenjeni sestanek se je vršil 26. IX., zapisnik sestanka pa je v Ajdovščino priromal šele 17. X.; treba je bilo torej celih — 21 dni, kar se bore malo sklada s tekmovanjem...
POSTOJNA. — Podružnica kulturno-prosvetnih delavcev je svoje delovanje v tekočem šolskem’ letu začela s svojim prvim občnim zborom v Postojni dne 10. t. m. ob navzočnosti 48 članov, (učiteljev in profesorjev). Izvoljen je bil nov odbor, ki si je zadal častno nalogo, da izvrši načrtno delo tekom tekmovanja za prikjuči-tev k Jugoslaviji. Delovni načrt obsega sledeče točke: 1. dvig kakovosti šolskega dela; 2. izboljšanje odnosov do dela; 3. povečanje aktivnosti članov v organizaciji sami; 4. poglobitev- izvenšolskega dela. — Načrt ni skromen, saj obsega prav vse delovanje pravega ljudskega kulturnika.
Na posameznih šolah bodo ustanovili študijske krožke, na katerih bodo obdelovali vsa potrebna vprašanja. Zavedajoč se velike važnosti političnega in gospodarskega dela so sklenili proučiti gospodarsko, domoznansko, politično in socialno Strukturo vsake posamezne vasi.
■ Makarovič
BELSKO. — Dolgo so se motali razni čmosrajčni inženirji, da bi naši vasi napeljal vodovod, a je vse ostalo le na papirju. Danes pa imamo tu svojo ljudsko oblast in — glej čudo: vodovod deluje! Veste kako? Zelo enostavno; vaščani smo si zavihali rokave, 55 letni mojster-doma-čin nam je pripravil načrte in nas v delu vodil; pa ne mislite, da je to kak poseben strokovnjak! No,.s prostovoljnim delom so vaščani prispevali 1645 ur, kar odgovarja znesku 49.350 lir in — danes imata vodovod razen Belskega še vasi Bukovje in Gorenje.
Naši vaščani so pa pomagali tudi pri obnovi požganih vasi Gorenj in Bukovja in prispevali s prostovoljnim delom in vožnjami znesek 48.240 lir.
S tem še nismo dovršili našega dela! In radi bomo z delom nadaljevali, saj s tem izvajamo svoj mogočni plebiscit za priključitev k Jugoslaviji!
Vovk Vikjjor, Belsko.
KMS: St. Peter
PRESTRANEK. — Žene Prestranka, Slavine in Koč nočejo mirovati v delu, kakor niso mirovale v borbi. Zbralo se jih je iz Prestranka 15, iz Slavine 26, a iz Koč 22 ter so šle delat na progo pri Prestranku. Z 200 prostovoljnimi urami so prispevale k obnovi 8600 lir. Niso se zmenile, ko so jih nekateri skušali odvrniti od dela. Njihov odgovor potrjuje njihovo zavednost: »Z veseljem -delamo, ko nas je toliko skupaj! Saj bomo kaj napravili samo s skupnimi močmi in — ne bo dolgo, ko bomo popravili vse, kar nam je so-, vražnik porušil. Še več, zgradili bomo-tudi ono, česar doslej" nismo imeli — našo narodno oblast!«	Bogo
KMS: Koper
KOPER. Okrajni odbor ES je povab dne 30. IX. zastopnike vseh podružnic i mestnih odbrov na skupni sestanek v Izc lo. P olitieno-sindikalno organizacijsk predavanje tov. Jurage je vzbudilo velik zanimanje in povzročilo živo debato. Vi liko pozornost so vzbudile naloge, ki ji je tov. Skočir postavil kot najvažnejše z bližnjo bodočnost. Te naloge so: 1. aktiv zacija vseh sil v podružnicah; 2. aktivizc cija vsega delovnega ljudstva; 3. sisteme Učno in konkretno obdelovanje tudi na neznatnejših problemov; 4.' točnost na si Stankih in takojšnje poročanje o tel višjim sindikalnim forumom; 5 brezol zirna borba proti šovinizmu in čim več j ojačenje enotnosti med delavstvom razni narodnosti; 6. najvišji možni dvig produk cije, 7. brezobzirna borba proti špekular tom in_ črnoborzijancem. Tov. Lori jo or sal nujno potrebo večje povezave in pc g obitve delavstva v sindikalnih vpraša njm; da doseže odbor tudi v tem ozir kar največje^ uspehe, se je odločil izdaja: svoj lastni časopis »Ricostnizione«, ki h začel, izhajati v petnajstih dneh; da b ust imel pravi uspeh, poziva vse k sode lovanju.
Odgovorni urednik: Marjan Medvešček
CjrADEGrA
zobozdravnik, izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Majveeja garancija. Sprejema od 10. do 12. m od 13. do 19.
Govori slovensko TRST, ul. Torrebianca 43 (vogal ul. Carducci)
Objavljamo izvleček iz knjige Constancie de Mora In plače of Splendor (izšla v New Yorku 1939)
Slajši smo vdove jumalfcov, kot žene strahopetcev" f
Pred božičem se je na poti v Francijo na letališču blizu Alicante razgovarjala z t menoj skupina angleških parlamentarcev. I Poslali so jih, da na mestu ugotovijo, ali ravnamo, slabo s fašisti, ki smo lih ujeli.
(Nadaljevanje)	j strinjali s sovjetsko politiko Pakt' o ne-
j vmešavanju, ki ga je podpisala tudi Sov-Giralova vlada, ki so jo sestavljali sko- | jetska zveza, naj bi zaustavil invazijo. Da
niji, preden jih spet omenite v svojem poročilu.«
Kolikokrat sem brala kablogram: »Bur-gos javlja nerede v Valenciji. Brzojavite.« Dopisnik je odgovoril: ^Tukaj ni nobenih
S svojim delom so bili več ali manj zado- nemirov.« Nato je londonski urad navad-
voljni, ker ravnajo naši lepo z ujetniki, ■e hrana .da je zelo pičla: tako pičla kot
no brzojavil; »Brzojavite, prosim, 500 besed o nezadovoljstvu španskih ljudskih
dati jamstvo, da se bo »nacionalistom« hrana izboljšala. Ničemur se nisem nikoli bolj čudila. Čemu boljšo hrano' in kako je
sjtssKgssstL nies1i s* k«, etrjs&s i
«i odpor ter boj do rm.ge okupitorjo. in Mirnom. No drugi etranl ni SZ mogla »”	S'nerall"- kl 80 “t,ln"
ker ni imela v svojih vrstah in zastop- j intervenirati že zaradi svojega zemljepis-nikov sindikalne zveze ne zastopnikov dru- j nega položaja.
gih strank. Splošno je prevladovalo spo- j Ravno tedaj se je sestala v Londonu znanje, da je potrebna rekonstrukcija j komisija za. nevmešavanje vse gospode vlade na široki ljudski podlagi. Tako je) v cilindrih ki so kot neutemeljeno odbili
skoraj hrana našega ljudstva. Morali bi I množic s špansko rdečo vlado.« Včasih bi
špansko fronto, da in Italiji invazijo.
bi omogočili Nemčiji
prišlo do vlade Larga Caballera, (levo krilo) v katerem sta bila 2 republikanca, po en zastopnik Baskov in Kataloncev ter 2 komunista.
In vojna jo zavzemala čedalje večji obseg. Tu pa tam je pričelo primanjkovati živil. Ko je bila že huda stiska, je priplula v pristanišče Alicante sovjetska ladja Neva, natovorjena z živili za demokratično Španijo. Vrla sovjetska posadka je vkrcavala živila v Odesi noč in dan. in se odrekla svojim mezdam, da bi mogli nabaviti za Špance še več živil.
Vsakdo bi rajši, da bi Neva pripeljala letala, ki smo jih krvavo potrebovali. In vendar smo se po treznem preudarku vsi1 torej ni zapustila.
obtožbo SZ. da sta Italija in Nemčija prekršili pakt. V VVashingtonu so pa člani kongresa, ki so bili vedno polni hvale in slave za demokracijo, odbili preklic .embarga v prid demokratični Španiji. (Embargo: Zadržanje lastnih ladij v lastnih pristaniščih in prepoved državljanom, dobavljati orožje vojskujoči se državi.)
5. novembra se je. razplamtela, borba za
Spričo zavzetja Malage je komandant 15.000 italijanskih fašistov, general Mancini napisal: »Ovenčali smo se z novim vencem slave.« Ta venec slave je bil dejansko smrt stotin tisočev španskih otrok in žena. Res, fašisti imajo čisto posebno merilo pojmovanja slave.
12. marca 1937. je španska vojska prvič v tej strašni vojni popolnoma potolkla Ita-lijane-fašiste.. Ta slavna zmaga je bila pri Guadalajari. Veliko je bilo število ujetni-
Madrid. Vsi so šli branit svoje rodno me- ; kov. Na osnovi dragocenega zaplenjenega sto. In'tedaj se je zgodil/čudež Na nebu gradiva smo pripravljali »Belo knjigo« so se pojavila, letala, ki so tolkla in španske vlade za DN (Društvo narodov), preganjala fašistična. Bila so sovjetska > da bi dokazali italijansko vmešavanje, letala. Ta letala je naša vlada kupila v j Kljub vsemu temu pa so razne agencije SZ, ki nam jih je poslala s potrebnim ' in časopisi še naprej naročali svojim dopis-tehničnim osebjem. Samo ena' država nas I nikom v Madridu in Valenciji: »Preverite
se dvoboj nadaljeval in dopisnik bi v svojem besu javil: »Nikjer, nobenih nemirov izvzemšj italijanske .invazije v Španiji,« London bj pa trdovratno vztrajal: »Brzojavite, prosim, 500 besed itd. Zahteva Nevv York.«
31. maja so nekatere inozemske agencije prinesle pod velikimi naslovi vest, da je zakonita vlada v Španiji bombardirala ladje (ne ljudi!) v uporniškem pristanišču Ibiza. In če smo pri tem poškodovali nemški vojni brod, mar se ne bo vsakdo vpraša!: »Kaj pa je prav za prav ta brod imel opravka v uporniškem španskem pristanišču. Ali ni kršil pakta o nevmešavanju?« Zaradi represalij; kot so trdili, so Nemci poslali vojno brodovje v Almerijo in ga popolnoma uničili. Tedaj so vsi mislili, da je prišel trenutek, ko bo spregovorila vest Evrope. Cakalj smo zaman. Nacisti so se lahko hvalili s svojim junaškim delom. In to je bil začetek načrtnega bombardiranja. Usodo Ibize so kaj kmalu delile Gu er pica, Durango in tucat drugih manjših mest.	\
Caballero, ki je samo počival in užival na starih tavorikah, je na vseobčo zahtevo
I .vsekakor, ali so res italjanske čete v Špa-1 moral' odstopiti in prepustiti mesto dr.
Negrinu. Nova vlada je poleti 1937 zaznamovala dve pomembni zmagi na bojišču pri Branati in prt Belchite-u. Ce bi ko-mitet za nevmešavanje mogel zaustaviti invazijo Nemcev in Italijanov, bi kaj hitro opravili s sovražniki.
V Ženevi se je sestalo na zasedanje DN. V angleški Spodnji zbornici je opozicija interpelirala ministra za zunanje posle glede španske vojne. V ZDA je ljudstvo vsepovsod vedno močneje terjalo preklic embarga. Medtem pa so lahko Italijani brali v svojih dnevnikih Mussolinijeve pozdravne besede Francu:	»Prav posebno
sem ponosen, da so italijanske legije v hudih borbah, ki so trajale 10 dni, zelo veliko prispevale k veličastni zmagi pri Santadru.« Na poizvedbe angleške vlade v tej zadevi je Mussolini ogorčeno zanikal sleherno intervencijo. In britanski vlada je bilo to dovolj. Takrat se nam je pričela Anglija smiliti, saj v vsem ministrstvu, ko da ni bilo človeka, ki bi umel braniti in prevajati italijanski tisk.
Tudj Nemčija se je upirala priznati invazijo. Ko se je nekoč Fuhrer spozabil in v svojem, govoru odkril veliko korist železnih rudnikov v Bilbao za Nemčijo, je seveda to v uradnih poročilih izostalo,
Program Negrinove vlade, vsebovan v 14 točkah, je bil pač najboljši odgovor onim lažnikom v Londonu, ki so nas imenovali komuniste.
Španski zunanji minister Alvarez de Vayo je poleti 1938 apeliral na skupščini DN, naj že vendar ukinejo odbor za nevmešavanje, ki je samo prikladna krinka
za invazijo Nemcev in Italijanov. Ve je vedel, da so pravica, mednarodno in demokracija na naši strani in ve da seBonnet ni niti z besedico dotak svojem govoru tega tako bolnega .sanja. Lord Hallifax pa je povz aa to nas zunanji minister na celi pogorel. Hallifatov glasovalni stroj je brezhibno. Izid glasovanja 4:2. An Francija, Poljska in Romunija so g vale NE, Španska in SZ pa DA. 9 g, se je vzdržalo glasovanja. Ameriška -je takoj nato sklenila, da embergo oi Se nadalje v veljavi.
Chamberlajnova vlada je delala n da bi z »obeh« strani odpoklicali v gr tuje čete. Negrin je na to tako! od^o da je 6000 internacionalnih prostovc
poslal domov.
Zaradi vedno hujšega bombardiranj; zaščitenih mest je španska vlada obj sklep, da bo za represalijo1 bombart industrijski trikot Torino—Milano—C va.
Takrat šele se je angleška vlada mla. Ustanovili so komisijo, ki na preiskala zadevo bombardiranja civi] prebivalstva in preprečila izvedbo špa nakane. Angleži so. se spomnili »hm zirati« vojno. Komisija za komisijo j v Barcelono.
Vojaški položaj se je potem naglo šal. Prišlo je do vojaškega zloma in gracije vlade. 1.2 milijonov Špancev : doma nadaljevalo borbo za svobodo in Francovemu fašizmu