1

PENA IN KOPRENA

V Beogradu se mudijo zastopniki new- 1
yorških bank; Tito želi dovesti do kon¬
ca pogajanja za posojilo tistih 25 mili¬
jonov dolarjev, ki so mu jih že odredili,
pa mu jih ne izplačajo. Dočim se mude
bodoči upniki pri pregledu knjigovod¬
stva tistega, ki bi rad prejel kredit, od¬
hajajo bodoči dolžniki spet v New York
prosit za pospešitev nakazila. — Iz in¬
dustrijskih predelov Jugoslavije pa pri¬
hajajo novice, da so začeli že omejevati
delo v obratih, ker ni surovin in ne stro¬
jev, ki bi že zdavnaj morali priti iz tu¬
jine. — Iz Anglije je bila na obisku pri
Titu skupina laborističnih poslancev; v
Beogradu so se pogovarjali z vodite¬
lji Titovega režima in kakor so pisali
listi, so titovci tokrat dali vse svoje
“karte” na mizo. — Iz 'Francije pa je
to poletje odpotovalo več skupin “pro¬
gresivnih” intelektualcev v Jugoslavi¬
jo ( med temi tudi skupina “progresiv¬
nih” katoličanov), ki bodo zopet ugoto-
vivili, kako se Titov režim uspešno po¬
daja na pot politike, ki je njim znak
“progresa — napredka.”

Kaj so sklenili in videli vsi ti ljudje,
je zgovoren dokaz o položaju, v kate¬
rem je danes Tito in njegov režim ko¬
munistične stranke. Res je, da je bilo
Titu že pred letom dni obljubljenih 25
miljonov dolarjev kredita, toda z izpla¬
čilom so čakali, dolgo čakali. Tito je
namreč pred petimi leti zaplenil vse pre¬
moženje angleških in francoskih podje¬
tij v Jugoslaviji, Angleški in francoski
miljoni so ležali v Trepcha Mineš in v
rudnikih v Boru; ameriške banke so te¬
rjale izplačilo obvez in dolgov, ki jih
je imela predvojna Jugoslavija v USA.
Tito je pred letom dni odbil, da bi pri¬
stal na izplačilo teh obvez; francoski
angleški in ameriški zastopniki pri Med¬
narodni banki v New Yorku pa so pre¬
prečili izplačilo posojila. Sedaj so na
poti v USA Titovi odposlanci, ki bodo
V imenu njegove vlade pristali, da se
od posojila odtegne tista vsota, ki si jo
žele angleški, francoski in ameriški up¬
niki. Od napovedanih 25 miljonov bo te¬
daj ostalo najbrž bore malo.

Industrija v Jugoslaviji že dolgo ča¬
ka na stroje, ki bi jih morali nakupiti
s posojili, ki so jih napovedovali še več.
Toda že prvo je* čakalo nad leto dni in
bo najbrž še precej časa. Ni strojev in
ni surovin; obratni čas se omejuje in a-
ko bo šlo tako naprej, bo v Titovi drža¬
vi nastopila brezposelnost, ki da je v
• nobeni socialistični ali kom. državi biti
ne more. Petletka je propadla in vse na¬
povedi o tem, kaj bo jug. industrija vse
prinesla na trg v letu 1950, so ostale
samo pene. Pa še pen ni, ker je na jug.
trgu popolna praznota. Namesto tiso-
čev koles, pisalnih strojev in traktorjev
ni v vsej Jugoslaviji niti takih, ki bi bi¬
li vsaj za vzorec tistega, kar bi naj bi¬
lo ob koncu toliko opevane petletke.

Ker so začeli prihajati na ogled v dr¬
žavo razni finančniki in parlamentarci,
so dokaze o "progresivnosti” tega kom.
režima prenesli na drugo polje. Listi pi¬
šejo, da so začeli Titovi listi objavljati
razne okrožniče o omiljenju policijske¬
ga režima. Celo svobodnejše politično
Udejstvovanje državljanov napoveduje¬
jo. Tako so mogli priti iz Jugoslavije v
London laboristični poslanci z zagotovi¬
li, da je Titov režim resnično “progre-
sističen.” Francoski književnik Paul
Sartre je v svoji reviji “Les Temps Mo-
dcrnes” objavil analizo titovega reži¬
ma in ga vzel v obrambo pred obtožba¬
mi kominforma. Isto so storili zastop¬
niki tiste skupine, ki se zbira okoli re¬
vije “Esprit” in tudi povdarili, da je Ti¬
to na poti “progresa” in to takega, da
zasluži vso podporo in zaupanje.

Toda delegati iz teh poslanskih in in¬
telektualnih krogov so v letu 1950 pri¬
nesli iz Jugoslavije enake ugotovitve,
kakor so jih nabrali že v letih 1945 in
1946. To kar trde laboristični poslanci
danes, to je tedaj trdil že njihov tova¬
riš Konni Ziliacus; skupina zastopnikov
iz kroga ‘‘Esprit — ja” je že v letu
1946 umevala nastop Titove vlade pro¬
ti Cerkvi in ga zagovarja tudi sedaj,
ko je bil med tem obsojen zagrebški

nadškof dr. Stepinec na ječo in je usoda
1900 duhovnikov v Titovih zaporih ne¬
znana. Za vse te romarje v titovino je
danesi vse tako, kakor je bilo leta 1945,
ko je Tito sprožil pot “napredka” in o-
betal tolikšne uspehe.

Obetal jih je — ali ne dosegel. Vse
njegove napovedi so bile pogrešne in po
njegovih lastnih ukrepih se vidi, da je
danes položaj obraten od onega pred
petimi leti. Kar je bilo tedaj belo, je
danes črno in obratno. Ker je komunist,
mu je tak preobrat popolnoma mogoč;
saj ima v svetu še toliko vernikov v
svojo pot "progresa” (“napredka”), da
si lahko dopušča take obrate.

Toda finančniki so deloma že poka¬

zali, da terjajo najprej plačila in nato
zagotovila o “progresih”, ki jih pet let
ni bilo in jih tudi ne bo. Ostali progre-
sivci zapada pa v razvoju, ki se napove¬
duje, ne štejejo mnogo: v predvojni Ju¬
goslaviji njih predniki nikdar niso
prodrli do osnov tistega napredka, ki je
na pr. dvignil Slovenijo v mnogih ozi-
tih na višjo stopnjo kot pa je bila tista,
ki so jih dosegli oni sami v svojih de¬
želah. Kom. režim je odpravil vse te
dobrine in pomaknil stopnjo narodne
kulture za več desetletij nazaj. Govo¬
rjenje o progresivnosti sodobnega reži¬
ma v domovini je tedaj ali izraz neved¬
nosti ali pa uspeh —< laži. In laž je eno
glavnih sredstev kom. strategije in Ti¬
to kot zvest komunist se je bo posluže¬
val, dokler bo mogel.

Sovjetske vabe

Prvi del posvetovanj v New Yorku je
mimo; vse uvodne konference med za¬
hodnimi zavezniki (konferenca Franci¬
je, Anglije in USA, posveti 12 držav,
članic Atlantske obrambne zveze) so po¬
kazale močno strnjenost in enotnost
držav protikomunističnega ' bloka. S
fronte na Koreji stalno prihajajo ugod¬
ne novice in na prvih sejah glavne skup¬
ščine Združenih narodov so tudi propa¬
dli sovjetski predlogi z običajnim raz¬
merjem glasov: za sovjete blok sovjet¬
skih satelitov in včasih še Indija, proti
pa vedno ista večina, ki pobija sovjetske
načrte že vseh pet let, odkar obstoja or¬
ganizacija ZN.

VPRAŠANJE NEMŠKE OBOROŽITVE

Na konferenci treh se o načinu oboro¬
žitve zahodne Nemčije niso mogli zedi¬
niti. Odložili so to vprašanje na zaseda¬
nje konference držav, ki pripadajo At¬
lantski obrambni zvezi. Na obeh konfe¬
rencah so šli ameriški zastopniki najda-
lje, ker so predlagali, da se naj takoj
začne obnavljati nemška oborožena sila.
Ameriške vojne sile bi poskrbele za
opremo te nemške vojske. Anglija in
Francija sta bili na obeh konferencah v
različni meri proti tem predlogom; ame¬
riška delegacija je nato morala predla¬
gati posebne razgovore med ameriškimi,
angleškimi in francoskimi obrambnimi
zastopniki. Francoski in angleški ob¬
rambni minister Jules Moch in Shinvell
sta morala nenadoma odpotovati v New
York na te razgovore, dasi njuna na¬
vzočnost ob začetku razgovorov ni bila
predvidena.

Anglija terja, da bodi nemška vojska
opremljena šele tedaj, kadar bodo ev¬
ropske zavezniške vojne sile prejele iz
USA vse, kar jim je obljubljeno. Franci¬
ja pa meni, da naj zahodna Nemčija
sploh ostane brez prave vojske in da naj
bodo nemške sile porabljene samo za
tehnična dela in za vojno industrijo.
Pred glavno vojno nevarnostjo bi mora¬
le nemško ozemlje zavarovati zahodne
oborožene sile. — Anglija se še vedno
bori z gospodarsko krizo in terja voj¬
no opremo iz USA, ker se mora angleš¬
ka vojna industrija omejiti predvsem na
izdelovanje letal, posebnih tehničnih na¬
prav (radar) in pa na gradnjo vojnih
ladij. Ker pa Francija terja, da se nem¬
ška industrija zlasti prilagodi proizvod¬
nji orožja, ki ga rabijo zahodni zavezni¬
ki, tedaj se bo v Nemčiji spet razvila
tista industrija, ki bo v dobi prehoda na
proizvodnjo civilnih potrebščin največja
konkurentka angleške industrije in an¬
gleškega izvoza. Ko so zavezniki v
Nemčiji “demontirali” tovarne, so An¬
gleži stremeli tudi za tem, da se za dol¬
go dobo otresejo bodoče nemške konku¬
rence. Sedaj bodo pa zaradi stališča
ameriške delegacije, ki terja obnovo
nemške vojske, v tej ali oni obliki, mora¬
li pristati na obnovo nemške industrije.

In proti nazorom ameriških zastopni¬
kov, ki terjajo večjo vojno silo v Evro¬
pi, se je težko upirati. Angleži nikdar
niso imeli velikih edinic za vojskovanje
na kontinentu v prvih dobah vojskova¬
nja; Francija meni, da bi mogla pri ope¬
racijah za obrambo vdora čez Labo ta¬
koj nuditi pet divizij. — Na drugi stra¬
ni pa so številke porazne: sovjeti imajo

danes 5 milijonov mož pod orožjem, nji¬
hove rezerve pa presegajo 25 miljonov
in oborožitev sovjetske vojske z moder¬
no oklepno opremo presega vso zahod¬
no vojno silo vsaj desetkratno. — Pri
tem pa so možnosti za glavno premoč še
vedno na strani zahoda: zaloge petrole¬
ja presegajo na zahodu sovjetske zalo¬
ge dvajsetkratno in pa že danes je pro¬
dukcija jekla petkrat večja od sovjetske.

MALIKOVE PONUDBE ZA
DIREKTNA POGAJANJA

Vse te številke in vsi ti podatki se ob¬
javljajo v listih brez. vseh pomislekov,
da bi mogli koristiti sovjetom in pospe¬
šiti njih akcijo ob Labi ali na kaki dru-
g-i slabi točki. Obratno — Malik in Vi¬
šinski se v New Yorku na vseh medna¬
rodnih sestankih obnašata silno konci-
liantno, tako da je vodja demokratske
skupine v ameriškem kongresu že ozna¬
nil, da so dogodki v Koreji prisilili so¬
vjete, da postajajo “mehkejši”. — Že
takrat, ko so se zaključili posveti treh
zunanjih ministrov, je bilo objavljeno,
da bo prišlo do “ultratajnih” razgovo¬
rov med Višinskim, Achesonom in Be-
vinom. Med Višinskim in Achesonom sta
bila že dva sestanka, ki da sta baje
potekla v ozračju največje prisrčnosti,
Bevin pa odpotuje koncem tedna nazaj
v Anglijo. Tako bo mogoče ostalo pri
poskusu razgovorov med dvema in bi
Anglija pri prvih razgovorih ne sodelo¬
vala. — Malik pa je že podal posebno
izjavo v tem smislu, ko je sprejel za¬
stopnike mirovne lige iz Baltimoreja.
Izjavil jim je, da je Sovjetska zveza za
ohranitev miru in za omejitev oborože¬
vanja ter za kontrolo nad atomsko ener¬
gijo, ki pa bodi podrejena Združenim
narodom. Celo to je priznal, da sovjeti
ne bodo prvi uporabili atomske bombe
v vojnem konfliktu. Ker bo slednja trdi¬
tev gotovo posebej pogodi Amerikan-
cem, je takoj dodal, da bi bilo primer¬
no, da bi se sešla Stalin in Truman, ter
skupno poravnala vse sporne zadeve.
Sovjeti in USA bi si razdelili svet in na
to ponudbo bi šli Amerikanci v kompro¬
mis; na konferencah v Teheranu, Jalti
in Potsdamu so bili vsaj v troje, sedaj
bi pa sovjeti že želeli, da bi bilo vse kar
v dvoje.

Priprave za take razgovore že dalj
časa spremlja pisanje v ameriških listih,
zlasti pa povdarja potrebo po sporazu¬
mu s sovjeti Walter Lippmann. Tako je
v nedeljo objavil članek, v katerem se
čudi, zakaj se ameriška vojska sploh še
vojskuje na Koreji, ko je vendar jasno,
da USA nimajo kaj iskati na tistem
področju. Koreja spada v sfero Kitaj¬
ske, Rusije in Japonske in te tri velesile
bodo urejale tamkajšnje zadeve v bo¬
dočnosti, kakor, so jih že doslej Zmaga
ameriškega orožja bo koristila samo
“reakcionarnemu” režimu Sighmana
Rheeja, ki se hoče vrniti na sedež vla¬
de v Seulu. — Ako bi prišlo do take ba¬
ze za razprave, se postavi narobe vse
dosedanje, kar se je ukrepalo zaradi Ko¬
reje. Združeni narodi so šli v vojsko
proti komunistom na Koreji v obrambo
določb pakta ZN, ki zahteva skupen na¬
stop proti napadalcu, ne pa zaradi po¬
speševanja ali pa oviranja kitajskih, ja¬
ponskih ali ruskih interesov na Koreji.

CONFRATERNIDAD

ARGENTINO-NORTEAMERKANA

En el local del Servicio Informativo y Cultural de los Estados Uni-
dos, Florida 935, se realizo el viernes pasado un acto de eonfraternidad
argentino-ncrteamericana, con asistencia del presidente de la Nacion,
general Juan Per6n; los ministros de Relaciones Exteriores y Culto, doc-
tor Paz, y de Hacienda, doctor Cereijo; el jefe del ceremonial del Esta-
do, embajador Margueirat; el subsecretario de Informaciones y Prensa
de la Presidencia de la Republica, senor Apold, y otros funcionarios.
En la oportunidad el primer mandatario recibio de manos del embaja¬
dor de la Union, senor Statton Griffis, una coleccion de 350 libros de
historia, arte y politica y temas norteamericanos, que le obsequia el pre¬
sidente Truman en nombre del pueblo de los Estados Unidos. Tambien
el senor Griffis entrego al general Peron una carta del presidente nor-
teamericano. El embajador estadounidense" hizo uso de la palctbra al en-
tregar el obsequio, contestando el general Peron. Dijo el jefe del Estado:

“Senor embajador: agradezco y le ruego tenga la amabilidad, en
mi nombre, de agradecerle al senor presidente Truman este obsequio,
tan amable y tan util para nosotros. Tendre ya oportunidad de agrade-
cerselo personalmente, por carta, al excelentfsimo senor presidente, ha-
ciendole presente que estos libros seran un vfnculo permanente de
union espiritual entre el y yo, que sena lo mismo que decir entre Esta¬
dos Unidos y la Argentina. Muchas gracias".

A continuacion se sirvio una čopa de champana.

BRATSTVO MED ARGENTINO
IN ZDRUŽENIMI AMERIŠKIMI DRŽAVAMI

V prostorih informativne in kulturne službe Združenih Ameriških
Držav v Buenos Airesu je bila prejšnji petek slavnost, ki je znova po¬
trdila bratstvo med Argentino in Združenimi Ameriškimi Državami. Na¬
vzoči so bili predsednik republike general Juan D. Peron, zunanji mini¬
ster dr. Paz, minister za gospodarstvo dr. Cereijo, šef državnega cere¬
moniala veleposlanik Margueirat, podtajnik za informacije in tisk pred-
sedništva republike senor Apold in drugi odlični funkcionarji.

Ob tej priliki je tukajšnji ameriški veleposlanik Stanton Griffis izro¬
čil predsedniku republike generalu Peronu zbirko 350 knjig iz umetni¬
škega, zgodovinskega, zemljepisnega in političnega življenja USA, ki
mu jih je v imenu ameriškega naroda podaril predsednik Truman. Ve¬
leposlanik Stanton Griffis je generalu Peronu izročil istočasno tudi oseb¬
no pismo gospoda predsednika Trumana.

Za darilo gospoda predsednika Trumana in njegovo osebno pismo
se je predsednik republike general Juan D. Peron zahvalil z naslednjimi
besedami:

"Gospod veleposlanik! Zahvaljujem se in Vas prosim za ljubezni¬
vost, da v mojem imenu sporočite zahvalo gospodu predsedniku Tru¬
manu za to, za nas tako dragoceno in koristno, darilo. Našel bom že
priliko, da se bom veleuglednemu gospodu predsedniku tudi osebno za¬
hvalil za pismo in mu sporočil, da bodo te knjige trajna vez duhovne
enotnosti med njim in menoj, kar pomeni isto med Združenimi Ameriški¬
mi Državami in Argentino. Najlepša hvala."

Nato so vsem visokim gostom servirali šampanjec.

Le težko je verjeti, da bi sovjetski
poskusi za direktna pogajanja kaj prida
napredovali. V ameriškem kongresu ne
poteče pomembnejša debata, da ne bi
kak poslanec ali senator zahteval de-
misije državnega tajnika Deana Ache-
sona; na kongresu ameriške legije (or¬
ganizacija vojnih veteranov) pa je njen
predsednik javno zahteval, da mora
Acheson odstopiti. Ako mislijo sovjeti s
svojimi ponudbami resno, tedaj so si
izbrali za razgovore uro porazov na Ko¬
reji; pogajanja pa ponujajo tistim vo¬
dilnim osebnostim, proti katerim je v
ameriškem javnem mnenju opozicija
vsak dan večja.

V LONDONU PA ŠVARE PRED
SOVJETI

Angleška vlada je prepovedala na-
daljni izvoz strateškega materijala v
Sovjetsko zvezo. Omenila je tudi trgo¬
vino s sovjetskimi sateliti. Komaj se je

to zgodilo, pa se v USA ponuja val po¬
litike pomirljivosti in popuščanja proti
sovjetom.

Zato objavlja londonski “Times” po¬
seben uvodnik, v katerem svari zahodne
zaveznike pred optimizmom zaradi u-
godnega poteka operacij na Koreji. List
pravi, da je vojna na Koreji samo ome¬
jenega obsega, toda v Washingtonu,
Londonu in Parizu naj vedo, da je bila
ta vojna strahoten opomin; sovjeti tega
opomina niso spustili zato, da bi kori¬
stili zahodnim zaveznikom, ampak da bi
ugotovili, kako daleč so napredovali v
svojem glavnem načrtu, ki naj jih pri¬
pelje do nadvlade nad svem svetom.

Popuščanje pa ima pri komunistih v
njih strategiji prav enako vrednost, ka¬
kor pa odkrita akcija in napad. Oboje
spada v isto vrsto strateških potez, ki
so vse preračunane na isti končni uspeh.
In za vsebino načrta vedo samo člani po¬
litbiroja v Kremlju in nikdo drugi.

MacArthurjevi smrtni udarci komunislom na Koreji

Svet -je v preteklem tednu presenetila
novica nekaterih ameriških dopisnikov
s Koreje, da se iz Mandžurije pomika
proti 38. vzporedniku kitajska vojska s
40 tanki in 220 kamioni, ki naj bi še
pravočasno prihitela na pomoč ogrože¬
nemu Seulu. To poročilo je ameriško ob¬
rambno ministrstvo zanikalo, ker do ta¬
kih premikov ni prišlo. Ameriški oddel¬
ki so nevzdržno prodirali z mostišča pri
Inchonu in s tanki prekoračili reko Han
ter se tako približali predmestjem Seu¬
la. Za prestolnico so se vneli strahoviti
boji ter so komunisti branili hišo za hi¬
šo in ulico za ulico. Ameriški bombniki
in lovci so dan in noč bombardirali
mesto ter ga skoro popolnoma porušili
in požgali. Amerikanci so tako prodrli
do centra Seula in v zadnjih dneh do¬
končali popolno okupacijo mesta.

Drugi ameriški oddelki so obšli Seul
in se razlili proti severu in proti ju¬
govzhodu ob reki Han in se tako pribli¬
žali na nekaj kilometrov oddelkom, ki
so nevzdržno prodirali z juga čez Wae-
gwan in Kumchon proti Haejonu na re¬
ki Kum. Po zavzetju Chongju-a, sever¬
no od Taejona, so se brzi tankovski od¬
delki razlili proti severovzhodu in se
združili z oddelki, ki so od Inchona
prodrli preko Suwona in Osana na jug.
Tako so Amerikanci dokončno presekali
komunistično vojsko na dvoje in name¬
ravajo južnokorejskim oddelkom pre¬
pustiti čiščenje zaledja in vsega podro¬
čja zapadno od reke Naktong.

Ob vzhodni obali pa so južnokorejski
oddelki uspešno prodirali preko Pohan-
ga proti severu, zavzeli Yongdok in po-
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28. IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

IZ TEDNA V TEDEN

tz svobodnega sveta

USA: Na zasedanju glavne skupčine
ZN je imel Acheson govor, v katerem
je dokazoval, da organizaciji ZN ne
grozi enaka usoda, kakor bivši Ligi
Narodov. Svojo življenjsko silo so ZN
po Aehesonovi izjavi dokazali z uspešno
in hitro akcijo na Koreji. Za zagotovi¬
tev nadaljnega uspešnega delovanja te
organizacije je Acheson postavil štiri
točke: i. sklicanje glavne skupščine v
24 urah v slučaju, če VS na bi mogel
izvesti potrebne akcije proti morebitne¬
mu napadalcu; 2. ustanovitev varnostne¬
ga odbora glavne skupščine, ki naj bi
vodil kontrofo nad področji, kjer bi gro¬
zili mednarodni konflikti; 3. izdelava
načrta, po katerem naj bi vsaka članica
ZN določila del svoje oborožene sile za
akcijo, ki bi jo ukazali ZN ter naj bi
bili taki oddelki vsak trenutek priprav¬
ljeni stopiti v akcijo kjer koli na sve¬
tu; 4. ustanovitev odbora, ki naj bi pro¬
učeval in sporočal sredstva, ki naj jih
glavna skupščina uporablja pri izvedbi
načel Listine ZN. Acheson je nato pou¬
daril, da takih sklepov skupščini ne bi
bilo tresprejemati, če ne bi ZSSR ovi¬
rala pravilnega delovanja ZN in se tru¬
dila za mir. Poudaril je, da ZSSR postav¬
lja pet ovir svetovnemu miru, ki so: 1.
sovjetski napori za zrušitev nekomuni¬
stičnega sveta; 2. neprodoma tajinst-
venost, v katero se je zavila ZSSR in
njeni sateliti; 3. doslej nevideno oboro¬
ževanje sovjetske vojske in vojsk sate¬
litov; 4. uporabljanje komunističnih pe¬
tih kolon v svobodnih državah za so¬
vjetske cilje in 5. sovjetsko nasilno, di¬
rektno in indirektno vmešavanje v za¬
deve drugih držav.

Na Achesonove obtožbe je Višinski
odgovoril z običajno frazo, da se ZSSR
bori za mir in da demokracije snujejo
vojno. Pozval je ZN, naj bi sprejeli so¬
vjetski načrt za razorožitev sveta in
kontrolo atomske energije, kar je po¬
sebno ostro zavrnil Bevin, ki je izja¬
vil, da so take sovjetske izjave navadno
potvarjanje dejstev.

Govoril je tudi Kardelj. V glavnem je
1) obtožil ZSSR in njene satelite, da
pripravljajo številne ukrepe na mejah
FLRJ. 2) predlagal ustavitev akcij na
Koreji ob prihodu do 38. vzporednika,
na kar naj komisija 12 malih narodov —

tekst naše begunske literature. A ne le
zastran snovi' jim gre skupen motto; če
spričo doslej neznanih novosti uho ni
varalo, jih druži presenetljiva stilna e-
notnost. — G. Soler je nastopil tudi v
drugem delu, to pot s Chopinovima
Nocturnom in Valčkom in žel mnogo po¬
hvale.

Dobri dve uri je trajal spored, pa^ ni
bil predolg.

M. M.

6 nestalnih članov Varnostnega sveta
in 6 na zborovanju gen. skupščine izvo¬
ljenih odloči, kako rešiti korejsko
vprašanje. Ta komisija 12 narodov naj
bi poslovala v bodočnosti tudi pri vseh
drugih ev. spopadih ter razsodila prav¬
do med spornimi strankami. 3 predlagal,
naj bi gen. skupščina sprejela predlog,
po katerem morajo vse države, ki so ev.
zapletene v kak oborožen spopad v teku
24 ur po pričetku sovražnosti izjaviti,
da žele sodelovati v delu za mir, po pre¬
teku 48 ur pa ustaviti vse sovražnosti.
Država, ki niti enega niti drugega ne
bi v predpisanem roku storila, se avto¬
matično obsodi za napadalca in je s tem
podvržena vsem sankcijam, predvide¬
nim v listini ZN. 4) izjavil je, da je
FLRJ mnenja,, da postopanje Sev. Ko¬
reje v spopadu ne predstavlja doprino¬
sa za mir, niti ne želje za združenje kor
rejskega ljudstva v eni državi. 5) ne da
bi pri korejskem vprašanju omenil kot
podpihovalca ZSSR in rdečo Kitajsko je
vendarle Kardelj na račun ZSSR pove¬
dal, naj bi Višinski najprej v svoji dr¬
žavi dosegel ustavitev vsake propagan¬
dne akcije proti miru ifi za vojno.

V skupščini so se pričeli tudi prvi
razgovori o odpravi veta v VS ter je
glavni pobornik za to idejo južnoafriški
delegat Jooste. Tajnik Lde je tudi dobil
drugo Maocetungovo pritožbo o pono¬
vnem ameriškem bombardiranju kitaj¬
skega ozemlja. USA pa namerava v
kratkem predložiti skupščini dokaze o
sovjetskem pobitju 500.000 nemških voj¬
nih ujetnikov pri Smolensku. Pojavili so
se tudi predlogi o podelitvi eksteritorial-
nega statusa organizaciji ZN. Skupšči¬
na bo morala tudi odločiti, kakor je iz¬
javil Truman, ali ;  bo vojska ZN na Ko¬
reji prekoračila 38. vzporednik in osvo¬
bodila severno Korejo do mandžurske
meje.

Novi ameriški obrambni minister ge¬
neral Marshall je zahteval od ameriške¬
ga vojaškega atašeja v Moskvi čim
prej poročilo o stanju sovjetske vojske.

Ameriška vlada, jepričela s prouče¬
vanjem načrta o Čim tesnejšem vojaš¬
kem sodelovanju med USA in državami
latinske Amerike.

Ameriška vlada je pričela s prouče-
sta z ogromno večino izglasovala ame¬
riški protikomunistični zakon, ki ga je
predsednik Truman vetiral, češ, da je
proti ustavnim svoboščinam USA. Se¬
nat in zbornica sta zakon ponovno iz¬
glasovala ter je s tem Trumanov ve¬
to izgubil veljavo. Zakon predvideva:
popis vseh komunistov; ustanovitev
koncentracijskih taborišč za komuniste
v vojnem času; izgon komunistov in njih
simpatizerjev iz vseh državnih služb in
iz podjetij, ki delajo za vojno; odklanja
ameriški vizum in potni list domačim in
tujim komunistom.

Glavni upravnik Marshallovega načr¬
ta Hoffmann je odstopil ter je njegovo

Večer besede pa pesmi
in glasbe

Za soboto, 23. t. m. nas je povabila
Balantičeva družina tu živečih in snujo¬
čih slovenskih leposlovcev, da bi se z
njo skupaj spomnili nekaterih letošnjih
rojstnih in smrtnih obletnic slovenskih
besednih umetnikov že izumrlih ali
vsaj dozorelih generacij. Obenem naj
bi prisluhnili zvokom onih mladih, ki
jih sicer ni tukaj, pa tudi v ožji slo¬
venski domovini ne, ampak snujejo
kjerkoli drugod po svetu.

Povabilo je bilo zelo diskretno, brez
ameriške reklame; ves dan je bilo sla¬
bo vreme, pa vendar se je zbralo dvesto
poslušalcev ob delopustu v soboto popol¬
dne v Salezijanski dvorani na Belgra-
nu. Predsednik Balantičeve družine pi¬
satelj dr. Mirko Kovačič je v svojih
uvodnih besedah na kratko označil pred
stopetdesetimi leti rojenega Prešerna
kot mojstra, ki se je s preprosto domačo
besedo povspel v prve vrste tedanje ev¬
ropske umetnosti, prav toliko starega
Slcmšeka kot izoblikovalca najprepro¬
stejših ljudi v omikane Slovence,, pred
petdesetimi leti umrlega Ketteja kot
predpodobo Balantiča, pred sto leti roje¬
nega Detelo kot mojstra ljudske poves¬
ti, pred štiridesetimi leti umrlega tu¬
rjaškega župnika Medveda kot steber
tedanjega Doma in Sveta in slednjič še
pred petimi leti morda prav v Medve¬
dovi fari pokončanega Velikonjo kot o-
nega slovenskega literata, ki je deležen
ne le narodovega, ampak tudi nebeške¬
ga slavja. Pozdravil je Kettejevega so¬
šolca g. ravnatelja Remca in Detlove¬
ga g. sina ter povedal še nekaj klenih
besedi o nalogah sedanjega pisateljske¬
ga rodu v zamejstvu.

V prvem delu recitacijskega progra¬
ma smo slišali tri Prešernove pešmi in
odlomek iz konca Krsta, štiri Kettejeve
in tri Medvedove pesmi, odlomek o lu¬
teranskem predikantu iz Detelove pove¬
sti “Takšni so” in Velikonjeve “Ameri-
kance” iz zbirke “Otroci”. Oktet “Gallu¬
sa” je zapel Haydrichovo “Pod oknom”
na Prešernov in Mirkovo “Noč trudna
molči” na Kettejev tekst ter Slomše-
kovo ponarodelo “Lahko noč”, pianist
Soler pa je zaigral Mendelsohnov
“Rondo caprichoso”.

Teža recitacij je slonela na članih
IDNAVE,, gdč. Mayerjevi, Kramarjevi
in Kovačevi ter g. Rusu, iz katerih je—
tudi kot recitator ta večer najbolj za¬
posleni in najboljši —- g. Petrič ustva¬
ril nam prepotreben in že prav kvali¬
teten recitacijski kader. Enakovreden
jim je bil g. Jerebič, eden izmed odbor¬
nikov SlO-a. Saj je vse doslej lepo in
dobro, kar so nam pokazale naše kultur¬
ne prireditve, toda najbolj smo potreb¬
ni lepe govorice. Na odru jo gojijo, to je
res, a dejanje poslušavca rado gluši.
Zato naj ta kader raste in nosi kultivi¬
rana govorico, takšno, kakršna mora bi¬
ti, zlasti med mladinske organizacije!
Da je bil Gallusov oktet pod dr. Savelli-
jevim vodstvom ubran v najboljšem
ponemu besede, je jasno, ker to že ne
more drugače biti. Soler je pa pokazal,
da zna pravi mojster zaigrati tudi na
klavirju, ki ni “dobro temperiran.”

Isti recitatorji kot v prvem, so v
glavnem nastopali tudi v drugem delu.
Zadnji verz Prešernovega soneta, ki je
bil na programu prvega dela “Izdihlja¬
ji, solze so jih redile” bi mogel biti mot¬
to tem drobcem iz literarne žetve po
svetu razkropljenih besednih umetni- |
kov: v Trstu živeče pesnice TrnčkoveJ
v Rimu živečega pesnika Vladimirja
Kosa, zdaj že indijskega misionarja J.
Sveta, ki ga menda že lahko imenujemo
s pravim imenom Jožeta Cukalo, vsem
nam že znanega Mavsarja, v Trstu de¬
lujočega Belokranjca Vinka Reličiča in
nekje v Avstriji živečega Prekmurca
Ferryja Biikviča, ki je napisal v svojem
romanu “Brezdomci” doslej največji

(Nadaljevanje s 1. strani)
tisnili bojišče še več milj proti severu.
S tem se bližajo pristanišču Samehoku,
kjer so se uspešno izkrcali ameriški in
južnokorejski oddelki, ki od tam pro¬
dirajo proti zapadu ob reki Han in pro¬
ti jugu nasproti južnokorejskim oddel¬
kom, ki so prodrli čez Yongdok.

Uspešno vlogo je v teh bitkah igralo
ameriško letalstvo, ki je dan in noč ob¬
sipavalo sovražnika na bojišču in v za¬
ledju z- rušilnimi in zažigalnimi bomba¬
mi tako da se po prvih poraznih ni mo¬
gel več organizirati in nuditi pomemb¬
nega odpora.

Po nekaterih poročilih se med kom.
vojsko bore tudi sovjetski nemški voj¬
ni ujetniki, severnokorejski vojski pa
naj bi poveljeval bivši nacistični mar¬
šal Schoerner,

"Komunistično barbarstvo -

Odločni izjavi ameriškega guverne¬
rja Deweya in generala Franca

Newyorški guverner Dewey je prire¬
dil v New Yorku banket glavnim dele¬
gatom ZN. Ob tej priliki je imel govor,
v katerem je poudarjal, da ima ZSSR v
koncentracijskih taboriščih 10 do 15 mi¬
lijonov sužnjev. Pri teh besedah sta se
sovjet, zun. min. Višinski in sovj. de¬
legat pri ZN Malik spogledala, nato pa
vstala od mize in zapustila banketno
dvorano. Ostale, delegacije se za njun
odhod niso dosti zmenile, Dewey pa je
takoj odločno pripomnil: “Reči moram,
da mi je v čast, ko odhajajo tisti, ki
kujejo zaroto za uničenje sveta.”

Po tej opazki je govor nadaljeval ter
naglašal, da “bi bilo neumno misliti, da
bi mogel kdorkoli na svetu mirno spati,
dokler ZSSR vzdržuje koncentracijska
taborišča, kjer naravnost muči ljudi.
To barbarstvo predstavlja grožnjo sve¬
tovni civilizaciji. Sedaj ni več čas, da bi
sramotna dejstva prikrivali z lepimi
političnimi frazami.” Dewey je za to
svojo odločno obsodbo komunizma žel
silen aplavz.

Zunanji minister Acheson je pa na¬
slednjega dne poslal Višinskemu opravi¬
čilo zaradi “incidenta” na banketu.

Istega dne je podal odločno izjavo
proti komunizmu tudi general Franco
nekemu italijanskemu časnikarju. V
hjej naglasa, da so za sedanje postopa¬
nje s Španijo krive zahodne evropske
državne, ne pa Združene Ameriške dr¬
žave. Zaradi mahinacij zahodnih ev¬
ropskih držav je tudi moralo stopiti v
pozabo lastnoročno pisano pismo pok.

grožnja svetovni civilizacij!"

predsednika Roosevelta, v katerem je
Španiji zagotavljal vso pomoč po kon¬
čani vojni za njene usluge. Pri tem je
general Franco naravnost napadel brit.
laburistično stranko ter dejal, da zdru¬
žitev Evrope 'pod “socialističnim im¬
perializmom”, ki bi bil voden iz Londo¬
na, po njegovem mnenju pomeni isto kot
komunizem dirigiran iz Moskve.

Na časnikarjevo vprašanje zakaj
ZAD države sedaj raje podpirajo ko¬
munistično Jugoslavijo kot pa Španijo
je dejal, da tak postopek pripisuje “e-
tični krizi in pomanjkanju logike, kar
vse je opaziti v politični delavnosti
mnogih narodov “Ameriško ljudstvo”,
pravi Franco “je tako naivno, da se da
zlahka speljati; kot so med vojno pri¬
kazovali Stalina skoraj kot svetnika,
Velikega zaveznika in zaročenca Ameri¬
ke, tako sedaj iz političnih razlogov
smatrajo za, primerno, da Tita prikazu¬
jejo kot realno vrednost zaradi njegove-
' ga navideznega spora z Moskvo. Naj-
i večji greh Španije je ta, da ni sovraži¬
la ne Nemčije, ne Italije. Danes pa
podpirajo i Nemčijo i Italijo, maltreti¬
rajo pa Španijo.

Svojo izjavo je general Franco za¬
ključil z besedami: “Pred prodirajočim
materializmom ne mislijo v Evropi sto¬
riti v obrambo nič drugega, kakor misli¬
ti, kako bodo vodili takozvano enostav¬
no vojno z ogromno količino orožja,
letal in tankov, ladij in topov; nikomur
pa ne pade na misel, da mora v obram¬
bo pred materializmom stopiti z oro¬
žjem v roki vsakdo v sleherni vasi, v
slehernem mestu in na slehernem polo¬
žaju.”

mesto prevzel William Foster, dosedanji
Hoffmannov namestnik.

A

ŠVEDSKA: Nobelovo mirovno na¬

grado za leto 1950. je prejel znani mi¬
rovni posrednik v arabsko - judovski
vojni v Palestini dr. Ralph Bunche, ame¬
riške Črnec.

A

ANGLIJA: V Sredozemlju je sedaj
52 ameriških vojnih ladij, kar predstav¬
lja največjo silo, zbrano po koncu II.
svet. vojne;

Attlee je s 306:300 glasovom dobil
zaupico v debati o podržavljenju indu¬
strije jekla.

A

BELGIJA: Vlada je objavila, da ne
bo več dovolila izvrševanja smrtnih ob¬
sodb, izrečenih nad ‘kolaboracionisti II.
svet. vojne’. V zaporu sedi še okrog 300
na smrt obsojenih.

A

NEMČIJA: USA komisar za Nemčijo
J. Mc Cloy je izjavil, da se bodo USA
vojaki borili skupno z Nemci, ‘pa naj
pride napad od koder koli’.

★

ŠPANIJA: V Santiago de Compostelo
je prispel na uraden obisk k Francu
predsednik portugalske vlade Salazar v
spremstvu zun. ministra. Zadnji sesta¬
nek med obema državnikoma je bil 12.
februarja 1942. K obisku navajajo za
vodilo Salazarjevo izjavo v avgustu le¬
tos, da “meje Portugalske leže na Pire¬
nejih”. 1

★

AVSTRIJA: Vlada je sklenila, odklo¬
niti v doboče azil slehernemu preb e žni-
ku iz Vzhodne Evrope. Slehernega pre-
bežnika bodo vrnili.

Za železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Vlada

FLRJ je poslala parlamentu v odobri¬
tev zakon o prepovedi nošenja pajčola¬
na (feredže) med muslimanskimi žena¬
mi.

Jugoslovanski komunistični režim
se je sedaj razgalil pred vsem sve¬
tom. Zaradi gospodarskih težav, v kate¬
re je zagazil, je priznal, da je bila laž,
kar je dosedaj trdil, da se ljudje z nav¬
dušenjem oklepajo njegove diktature in
veselo odhajajo na prostovoljno udarni¬
ško delo., To so storili doma s posebno
brošuro, ki so jo dobili člani OF. V njej
so objavili, da odpravljajo obveznost
prisilnega “prostovoljnega” dela in tu¬
di obveznost udeležbe na frontnih ses¬
tankih, množičnih prireditvah in politič¬
nih manifestacijah. V svoje opravičilo
navajajo, da je “doslej vladajoči sovjet¬
ski dogmatizen” silil OF za izvajanje
| policijskih ukrepov za prihajanje dr¬
žavljanov na “prostovoljno” delo. Pra¬
vijo, da so prišli do spoznanja, da je k
“socialističnemu napredku” 'bolje kora¬
kati centimeter za centimetrom, kot pa
po “sovjetski dogmi” s km koraki. Več
je namreč mogoče doseči s pregovarja¬
njem kot pa s silo.

Tako so sedaj komunisti padli na ko¬
lena in pred celim svetom priznali, da
je vsa njihova diktatura zgrajena na
laži, prevari in krvavih nasiljih zločin¬
ske OZNE.

Angl. zun. min. podtajnik Ernest Da-

vies je po svojem obisku v Beogradu
in na Bledu dejal, da Tito ne pričakuje
tretje svetovne vojne in tudi ne skoraj¬
šnjega napada na svojo državo. Podvzel
pa je že vse mere, da bo FLRJ mogla
obdržati svojo neodvisnost.

A

ČESKO-SLOVAŠKA: Bratislavskega

škofa Mihaela Buzalka so oblasti zapr¬
le zaradi ‘konspirativnosti proti drža¬
vi’. Obtožen je nadalje ‘teroriziranja
duhovščine proti drž. zakonom’.

A

BOLGARIJA: Voj. sodišče je obsodi¬
le nekatere ministre iz prejšnjih vlad
ter drž. uradnikov na daljše zaporne kaz¬
ni zaradi sodelovanja z zavezniki pri ru¬
šenju obstoječega režima. Med obsoje¬
nimi so ministri Petrovski, Kajrakov,
Šimov, Červenkov, Tinev, Govedarski.

A

VZHODNA NEMČIJA: Nemški ko¬
munisti so objavili dolgo vrsto točk ak¬
cije podtalne delavnosti v zah. Nemčiji:
med ‘delovni’ program spada neodziv k
Vstopanju v novo policijsko silo zah.
Nemčije, pozivanje k štrajkom, prido¬
bivanje novih članov masovne demon¬
stracije v ind. centrih., pridobivanje
zah.-nemških industrijalcev za sklepa¬
nje trg. pogodb z ZSSR.

★

ROMUNIJA: Mesto Kronstadt so na
željo “delavstva in prebivalcev” pre¬
imenovali v Stalin.

ARGENTINA

Predsednik general Peron je bil

pred dnevi na otvoritvi prve kmetij¬
ske razstave v Avellanedi v provinci
Bs. Aires. Ob tej priliki je tudi govo¬
ril o izvršenem delu vlade za dvig
industrije in poljedeljstva v republi¬
ki.. Omenjal je važno vlogo, ki jo
med vsemi argentinskimi provinca¬
mi igra provinca Bs. Aires, ki po
svoji vsestranski delavnosti in orga¬
niziranosti pod sedanjim guverne¬
rjem polkovnikom Mercante-jem lah¬
ko služi za vzor vsem ostalim pro¬
vincam.

Dne 21. septembra je bil prvi po¬
mladanski dan. V Argentini je ta dan
praznik mladine in je po vseh šolah
pouka prost dan. Dan je bil lep, toda
vse je presenetil z mrazom, ki je za¬
jel skoro celo republiko. Med tem, ko
je druga leta te dni bilo že zelo to¬
plo, je letos temperatura padla tako
nizko, da je bila samo nekaj stopinj
nad ničlo ponekod pa tudi pod ničlo.
V Kordiljerskih predelih so divjali
močni snežni viharji. Snežilo je tudi
na področju provinc Mendoza in Cor¬
doba, in v Sc. de Bariloche. Mraz je
povzročil mrzel val, ki se je razlil
nad republiko s polarnega področja.

Poslanska zbornica je sprejela za¬
kon o socialnem zavarovanju bančne¬
ga uslužbenstva in zakon o ustanovi¬
tvi zavoda za argentinsko živinore¬
jo. (Instituto Ganadero Argentino).

Jose Gervacio de Artigas spada
med zaslužene uruguayske može. Na
proslavo stoletnice njegove smrti v
prestolnici sosednje republike je ar¬
gentinska vlada poslala v Montevi¬
deo tudi vojaške oddelke. Pri vojaš¬
kem sprevodu so sodelovale tudi es-
kadrile argentinskih lovcev in naj¬
težjih bombnikov, ki so se dvignili z
vojaških letališč okoli Bs. Airesa in
so se po končani vojaški slavnosti
vrnili v svoje baze. V Buenos Airesu
so ob tej priliki odkrili velikemu u-
ruguayskemu rodoljubu na križišču
ulic Artigas in Rivadavia na Plaza
Flores spominsko ploščo.

V Argentino je prispel znani fran¬
coski atomski strokovnjak Leon Ko-
varski.

Argentinske pomorske sile s (J
prejšnji petek priredile žalno spo¬
minsko slavnost za vse žrtve, ki so
pred letom dni izgubile življenje na
rušilcu Fournier v Magallanskem
prelivu.

V potrditev dobrega prijateljstva
med Argentino in USA je pred dnevi
priletela v Bs .Aires ameriška vele-
trdnjava s popolno posadko. Na le¬
tališču so. jo sprejeli predstavniki ar¬
gentinskega vojaškega letalstva.
Ameriški vojaški letalci so bili ves
čas svojega bivanja v Bs. Airesu go¬
stje argentinskega vojaškega letal¬
stva.

Prometno ministrstvo je naročilo v
USA 70 električnih Diesel lokomotiv
za argentinske državne železnice.

Notarska zbornica v Bs. Airesu je
izročila Mariji Evi Peron soprogi go¬
spoda predsednika ček za 1 milijon
pesov za Ayudo Social Eva Peron.

V Salonu 17 de Octubre podtajni-
štvo za informacije pripravlja veliko
razstavo Eva Peron in njeno delo na
socialnem polju.

VSEM BRALCEM
SVOBODNE SLOVENIJE
V ARGENTINI
Večkrat dobimo od bralcev na¬
šega lista pohvale za posamezne
članke, pa tudi zelje kaj naj še ob¬
javimo.

Zlasti z zadnjo prilogo v avgu¬
stu so bili bralci nad vse zadovolj¬
ni, kot je razvidno iz došlih dopi¬
sov. Mnogi želijo večkrat tako za¬
nimivih in strokovno na višini pi¬
sanih člankov kot je bil članek o
vojni na Koreji. Drugi želijo še li¬
terarnih sestavkov in pregledov.
Naši sodelavci nam pomagajo s
toliko požrtvovalnostjo, da bi mo¬
gli vsem tem željam ustreči.

Ne pa tako oni, ki list prejema¬
jo. Le preveč jih je še, ki odlaša¬
jo s plačilom do konca leta ali ce¬
lo pozneje. Ne pomislijo pa, da
mora naša uprava tedensko plače¬
vati visoke tiskarniške stroške.

Če hočete, da bo list res zanimiv
in mogel izhajati s prilogo, porav¬
najte NEMUDOMA naročnino.
Ne odlašajte! Storite to takoj! O-
pozorite na to svoje znane, prido¬
bivajte novih naročnikov in ob
vsaki priliki širite Svobodno Slo¬
venijo.  UPRAVA

"SVOBODNE SLOVENIJE

Buenos Aires, 28, IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice it Stiooenije'

Umrli so: Anton šmon v Mariboru, j “mlatilniške merice”, ki jo pobirajo od
Alojzija Čebular v Vižmarjih, Drago- j vsakogar pri mlačvi. Nekateri mlatil-

tin Fajdiga, geodet v Novem mestu, A-
dolf Venier v Ljb., Alojz Luglio v Bo¬
rovnici, Vladislav Sadar v Radovljici,
Ana Merše, poštna upravnica v p. v
Dobrovi, Štefanija Korže v Celju, Ivana
Flander v Ljb., Marijan Šinkovec v Ljb.,
Alojzij Bertoncelj v Škofji Loki, Franc
Lorber, šolski upravitelj v p. v Maribo¬
ru, Ivanka Vodnik, roj. Susman v Ljb.,
Ivan Premrov, pos v Martinjaku pri
Cerknici, Franc Leskovšek, orožn. na¬
rednik v p. v Celju, Marija Močnik na
Ježici, Alojzij Lunder iz Vrheka pri
Tržišču, Frančiška Orel, roj. Erjayec v
Ljb. Andrej Rožmanec v Horjulu, An¬
tonija Nabergoj v Ljb., Marija Kovač
v Ljb., Anica Krauskopf v Zagorju ob
Savi, Ivana Podreka v L,jb., Fortunat
Remše v Letušu, Pavel Zorc v Ljb., Jo¬
sip Stupar, veterinar v pok. v Novem
mestu, Olga Wigele v Domžalah, Mihael
Boštele v Ljb., Kati Žnidaršič V  Ljb. in
Pavla, Rojko, roj Strumbelj, v Ljb.

Slavistična revija v Ljb. je s 3—4
zvezkom zakjučila drugi letnik. V njej
je dr. Koblar objavil razpravo o ‘‘Ljub¬
ljanski dijaški Zadrugi”, dr. Slodnjak
‘‘Prispevke k poznavanju Prešerna in
njegove dfcj)e, “Dušan Moravec o “Sha¬
kespeare - ju pri Slovencih”, Rudolf
Filipovič “Shakespeare in Hrvati v 19.
stoletju. “Iz literarne zgovine objavlja
Fr. Vodnik članek o Francetu Koblarju,
v filološkem delu revije so prispevki dr.
Ramovša, dr. Nachtigala, Dr. Grivca in
Mirka Rupla.

Tatovi industrijskih točk. Tudi take
poznajo sedaj doma. Odkrili so jih v to¬
varni za izdelovanje papirja na Količe¬
vem, v katero prihaja dnevno velika ko¬
ličina rabljenega papirja v predelavo.
Med tem papirjem so bile tudi rabljene,
nalepljene točke iz industrijskih nakaz¬
nic. Te točke uničujejo navadno vpričo
komisije, vendar so pa do njih prišli tu¬
di nekateri uslužbenci te tovarne in so
jih prodajali za drag denar. Ljudje so
tako na te nakaznice lahko zopet iztak¬
nili kako stvar v trgovinah. Več usluž¬
bencev so sedaj zaprli.

Ljudje so se že vsega naveličali. Ob
koncu prvega polletja so gozdne mani¬
pulacije Straže, Poljane, Črmošnjice in
druge izpolnile le 83% plana, ki je bil

niški centri pa so zopet dobili iz Ljub¬
ljane navodilo, da mlatilniške merice ni
treba pobirati. Komunisti sedaj pri¬
ganjajo po okraju ljudi, da morajo vozi¬
ti daleč v Ptuj neoddano mlatilniško
merico.

Letošnja suša je v Beli krajini pred¬
vsem prizadela vasi Adlešiči, Vinica, Si¬
nji vrh in Stari trg. Suša je bila tod
tolika, da pobočja izgledajo kot požga¬
na. Listje s sadnega drevja je odpadlo.
Ko pa je bil zadnjič naliv s točo, so po¬
samezne jablane na novo vzcvetele.

Po Tyrševi cesti v Ljubljani bo začel
od železniške proge do Savskega mostu
na Ježici voziti trolejbus. 2 trolejbusa
bodo dobili iz Italije, za dva naslednja
pa samo ogrodje in motor. V Ljb. kom.
tisku se nekdo tudi pritožuje nad po¬
manjkanjem vozov na cestni električni
železnici. Pravi, da imajo v Ljubljani
vsega le 61 voz, med katerimi je 15 pri¬
kolic. Zato jih bodo začeli izdelovati 16
v tramvajski delavnici. Vidi tudi potre¬
bo po postavitvi novih prog, pa žalost¬
no priznava; “ne dobimo tračnic, ki
smo jih pred vojno uvažali iz Nemčije
in Madžarske” in “če bi imeli na razpo¬
lago še Siemensove motorje”, da bi la¬
hko izdelovali tudi motorne vozove. —
Da, če bi imeli.. . Pa nimajo in ne mo¬
rejo nič napraviti pri vsej kom. propa-
v trgovini. Tudi za drag denar, ne. Pa
petletnem planu.

V Ljubljani je bilo meseca julija ve¬
liko pomanjkanje krompirja. Ni ga bi¬

lo moči dobiti ne na trgu, ne kje drugje
v trgovini. Tudi za drag denar ne. Pa
se je nekega jutra proti koncu julija
raznesel kot blisk glas med ljubljanski¬
mi gospodinjami: Na Jelačinovem trav¬
niku na Galjevici je vagon krompi^a.
Nato je pa bilo tako, kakor beermo v
ljb. režimskem listu:

“Mnoge gospodinje so pohitela na Je¬
lačinov travnik, da se založe vsaj — z
nagnitim krompirjem. Hud srnjad jim
je udarjal nasproti, a kljub temu so
vztrajale in izbirale. Bilo je med njim
še nekaj dobrega. Nagnit krompir pa
so pobrali za prašičke. To je suho dej¬
stvo. — Zakaj so morali ta krompir od¬
peljati na Jelačinov travnik, je očitno,
ker se je nekje v skladišču pokvaril.”

V Ribnici so v zadnjem času v tam.
lesnoindustrijskem podjetju odpustili
82 delavcev. Odpuščeni delavci so nava¬
jali, da na delo niso mogli redno priha¬
jati radi nezadostne preskrbe s hrano.

V Ljubljani so odkrili precejšnje ne¬
pravilnosti pri razdeljevanju pomoči
Mednarodnega dečjega fonda. Po ne¬
katerih okrajih je bilo razdeljevanje te
pomoči med otroke zaradi nesposobno¬
sti za to določenih ljudi in ustanov
skrajno slabo. Tako so n. pr. šolske
mlečne kuhinje v Šoštanju ostale ves'
meseq brez kruha, zopet druga delilna!
središča niso dobila moke, sladkorja in
drugih živil. Zaradi malomarnosti in
nesposobnosti sed. oblasti so bili tako v
več krajih v tej pomoči prikrajšani
otroki, ki to pomoč nujno rabijo in ka¬
terim edino je tudi bila namenjena. Po
svoje si je to pomoč tolmačila tudi ne¬
ka sed. veličina, t. j. tajnik okrajnega
“ljudskega” odbora v Lendavi, ki je
zahteval maščobe od Mednarodnega
dečjega fonda za — okrajno menzo.

Romeo in Julija

Slovenci v Argentini

Buenos Air- e s

Družinska sreča. G. Jože Rus in ga
Biba, roj. Kocjan sta dobila hčerko.
Družino Mihaela in Terezijo Horvat v
S. Anton de Padua je razveselil sinček,
ki bo pri krstu dobil ime Jože - Mihael.
G. Jože Žnidaršič in ga Vera roj. Lon¬
čar v Montegrande sta pa dobili hčer¬
ko. Pri krstu 24. t. m. je dobila ime Ana.
Marija.

Poroka. V nedeljo, 24. septembra, sta
stopila pred oltar v farni cerkvi v Ra-
mos Mejia g. Ivan Kopač iz Moravč in
gdč. Albina Rožnik iz Plešivice pri Mo-

določen za posek, 52% plana za prevoz | ravčah. Mlademu paru ob vstopu v no¬
vo življenje želimo vso srečo!

Prihod novih Slovencev. V ponedeljek,
25. t. m. je priplul v Bs. Airesa ladja
“Ana Gritti”. Z njo je dopotoval v Ar¬
gentino tudi Slovenec g. Anton šuštar-

in 61% plana za oddajo. Kom. priganja¬
či pravijo, da| je vzrok temu “pomanj¬
kanje delovne discipline”, ker so gozd¬
ni delavci na mesec izostajali tudi do
24 dni. Zato da so morali 48 takih “ne¬
poboljšljivih” delavcev odpustiti od de¬
la.

“Zadruge in državna posestva” daje¬
jo “slab vzgled.” Z letošnjim pobira¬
njem žita v ptujskem in ormoškem ok¬
raju komunistične oblasti v Ljubljani
niso nič kaj zadovoljne. Kom. tisk. na¬
vaja, da so kmetje še nekaj oddali, med¬
tem, ko so pa začele odpovedovati
tkzv. “kmečke delovne zadruge in za¬
družne ekonomije”. Ta “socialistični
sektor kratkomalo ni hotel oddajati

Nesreča. V torek, 19. t. m. se je vra¬
čal s kolesom proti domu v Ciudad Evi-
to Anton Šuštar. Za njim je privozil av¬
to in ga podrl. Ponesrečenega Šuštarja
so prepeljali v bolnišnico na Ezeizi. Že¬
limo mu skorajšnjo popolno ozdravitev!

Bosario

ROMANJE CORDOBSKIH
SLOVENCEV V ALTO GRACIO

Na pobudo Slovenskega versko - pro-

i svetnega krožka v Cordobi, smo se cor-
dobski Slovenci v velikem številu poda¬
li v nedeljo 17. t. m. na Božjo pot k
Ludski Materi Božji v Alto Gracio.

Pod vodstvom g. dr. Hanželiča in p.
Jakoba smo si ogledali kapelico v votli¬
ni, malo pomolili pred Marijinim olta¬
rjem in nato v cerkvici poleg prisostvo-,
vali litanijam ir» blagoslovu.

Med obredom je prepeval cordobski
slovenski pevski zbor, ki si je s svojim
zbranim petjem pridobil mnogo hvale.
Zlasti Marijine pesmi so prevzele mar¬
sikaterega navzočega. P. Jakob je v
svojem nagovore orisal pomen Mariji¬
nega češčenja med Slovenci ter vso po¬
moč in tolažbo, ki nam je to češčenje
prinašalo. Nato je še dodal kratko zgo¬
dovino lurdske kapelice v Alta Grada.

Že je padal mrak, ko smo se vsi zado¬
voljni vračali nazaj v Cordobo, z mi¬
rom v srcu in najlepšimi spomini na
preživeti popoldan.

dr. J.

Cordoba

Posebnih novic nimamo. Malo nas je
tu in nimamo slovenskega duhovnika,
da bi se lahko zbirali ob nedeljah in
praznikih pri njegovi maši novo in sta-
ronaseljenci.

Na praznik 8. septembra je imela
pred kratkim izvoljena č. s. provincijal-

Dragi prijatelj,

Ker vem, da boš prišel gledat Sha¬
kespearovo tragedijo Romeo in Julija,
ki jo bodo V Župančičevem prevodu po¬
stavili ma oder Idnavci, mi dovoli nekaj
misli.

Če si bral kaj Gradnika, Ti je morala
ostati tale prispodoba: vodnjaki in dre¬
vesa žive vsak zase le nad površino,
pod zemljo pa skrivnostno občujejo
med seboj. Tudi ljudje razpenjamo mre¬
že korenin in podzavedno se nam preta¬
kajo ideje, ki nas razgibavajo. Z umet¬
nostjo je ista. Larpurlartizem ji je ho¬
tel začrtati krog, ki ga etika ne sme
prestopiti. A definicije veljajo samo,
dokler so na papirju. Pod površino se
človekova dejanja prepajajo med seboj.
Naravne znanosti resda nimajo namena

Po “normah zagotovljene” preskrbe
bi morali težki delavci dobiti vsa živila,
ki so navedena v nakaznicah za težke
delavce. Pa tudi tu se je pokazalo, da
so eno predpisi in načrti, drugo pa izva¬
janje teh načrtov v praksi. Tako n. pr.
rudarji v Mežici še zdaleč za svoje tež-
j ko delo v svinčenem rudniku niso dobili
tega, kar bi morali. Mesa so n. pr. dobi¬
li na karte v juniju samo 45 odstotkov
določene količine, medtem, ko so ga pa
V prosti prodaji prodajali po 170 dina¬
rjev 1 kg. Mleka ne prejemajo redno ni¬
ti otroci, kaj šele rudarji v topilnici.
Enako je močno šepala preskrba s tek¬
stilnim blagom in tobakom, katerega bi
morali dobiti za ta kraj na mesec 900
kg, prihajalo ga je pa samo 550 kg.

Ljb. kom. tisk se je v zadnjem času
znesel nad dolenjskimi kmeti. Napada
jih zaradi izredno majhne količine od
danega lesa. Tako so pri oddaji izdela¬
nega lesa izpolnili letni plan v prvem
četrtletju: okraj Črnomelj 4.80%, Novo
mesto 11.40%, Grosuplje 6.40, še slab¬
še pa Trebnje. Po letnem "planu” pa
bi morali izpolniti vsaj 35—40%. Ko
so pozvali kmetijske zadruge na zago¬
vor so se po vrsti izgovarjale: prema¬
lo delovne sile. Kom. tisk se s tem za¬
govorom ni zadovoljil in je prijel “ok¬
rajne aktiviste”, češ, da je bilo večkrat
opaziti, da se je za odkup par mršavih
prašičev zapodila na teren kar vrsta ok¬
rajnih aktivistov, ni se pa še dogodilo,
da bi okraj poslal na teren' aktiviste za
odkup lesa.

ka mati Terezija Vidan, 25. letnico, od¬
kar je v sončni Dalmaciji stopila v sa¬
mostan sester frančiškank. želimo ji,
da bi obhajala še mnogo obletnic na
svojem težkem in odgovornem mestu.

Tu so sedaj velike priprave za evha¬
ristični kongres, na katerega je pri¬
pravljalni odbor povabil tudi gospoda
predsednika republike.

Z velikim zanimanjem smo brali po¬
ročila o uspehu naših smučarjev v Ba-
rilochah. Želimo jim, da bi v prihodnjem
letu dosegli še več uspehov.

Vsem Slovencem po svetu želi zdrav¬
ja in vsestranskega napredka

Zoran-Bine

kazati smotrnosti v naravi, a jo kažejo;
dramatska umetnost resda ni zato tu,
da bi nas učila etike, a tako je. Vsa
velika dramatska dela od Sofokla do
Goetheja pričajo moralni zakon, ki je
v nas. Odpri Ušeničnikovo Knjigo o živ¬
ljenju! Je med ljudmi, tudi različnih
kultur, neko tiho soglasje o tem, kaj je
prav in kaj ni. Nikjer se to bolje ne
zrcali kot v dramatiki, ki je tista izmed
umetnosti, ki najmanj abstrahira, ki je
po svojem bistvu najbolj realistična,
hočem reči, najverneja slika človekove
težnje in ideje.

Velike umetnine so prišle do slovesa
ne zaradi ugodne sodbe kritikov, mar¬
več ker jih je občestvo sprejelo. Sprejelo
pa, ker so se strinjale z njegovimi o-
snovnimi nazori. Snovi velikih umetnin
tudi skoro nikoli niso nove. Skozi sto¬
letja je hodila zgodba o Faustu do
Goetheja. Dokaz, da si jo je ljudstvo
prisvojilo. Bilo je med italijansko oku¬
pacijo. Na ljubljanski kliniki so zdrav¬
niki skušali nekemu pacientu rešiti vid,
a zaman. Tisti dan, ko je bolniku ugas¬
nil zadnji žarek svetlobe, mu je usmi¬
ljenka, ki mu je stregla, zapela “Le
enkrat bi videl, kak sonce gor gre...”
Župančičeva družba, ki se je tisti čas
krila na kliniki, se je zgražala. Župan¬
čič je nosljaje zapiskal: “To je

krščannnstvo!” Davno prej si je bil Žu¬
pančič sam odgovoril z epigramom, češ
zato ne odpustimo vsega, ker ne razu¬
memo vsega. Slepca je razumel, naivne
usmiljenke, ki gotovo ni pela iz sadizma,
ni razumel.

In vedar je tudi Župančič nezavedno
srkal prvine zapadne krščanske kulture.
Shakespearu je bil tako blizu, da ga je
prevajal — in kako prevajal! skoraj
bolj z intuicijo kot z jezikovnim zna¬
njem. To Ti pripovedujem zato, da Te
ne bo motilo, češ kaj nam je treba Žu¬
pančiča. '

In še to si misliš: čemu toliko govo¬
rjenja zaradi ljubavne zgodbice o Ro¬
meu in Juliji. Imaš prav, Romeo in Ju¬
lija ne šteje med vrhunce svetovne
dramatike. Pa je vendar umetnina, ki ne
sme iti mimo nas kot zgolj prieten
oddih. Pomni, da ima zgodba slavno zgo¬
dovino: od Ksenofonta iz Efeza in Ma-
succia iz Salerna, preko Luigija da Por¬
to do Arthura Brooka in Williama Sha¬
kespeara.

Kje je krivda, ki terja, da morata
umreti umreti mlada mož in žena ?
Vrtoglava naglica (opazil boš, kako se
vsem mudi), ki ju po prvem srečanju že
žene v skriven zakon? Ne, zakaj če sta
premagala sovraštvo, ki je skoz rodove
razdvajalo njuni rodbini, je njuna lju¬
bezen preskušnjo prestala. Njuna smrt
je cena sprave med družinama. Četudi
utegneš imeti Romea in Julijo za vir¬
tuozno literarno produkcijo mladega
Shakespeara, osnova njenega tragične¬
ga efekta je v etični logiki. Izpodmak-
ni ji to in podrl si fino ravnotežje, med
nežnimi liričnimi prizori (sonet ob pr¬
vem poljubu!) ter brutalnim pokoljem
mladih src.

R.

HUGO WAST

38.

6  0  6

DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

General Gabral in admiral Zia nista
mogla zakriti ironičnega nasmeška, ko
sta drčala skozi ta alabastrske dvorane,
z zavesami iz škrlata, kakršnega so v
navadnih razmerah uporabljali kronisti
filmskih dnevnikov, ko so igrali brez¬
poselne portirje in lakaje. Čakala sta
poročila iz pisarne predsednice.

To popoldne so bile dvorane prazne.
Portirji in lakaji so izginili. Za mnogo
izmed njih se je že vedelo, da počivajo
v Abrahamovem naročju. Samo kakšen,
ordonančnik, stoprocentni arijec, se je
sprehajal tod in kazal svojo nadutost.

“V našem času,” je tihoma rekel gene¬
ral, “predsedniki nismo stanovali v ta¬
kih sobanah, kakor ta gospa”.

Zia je samo skomignil z rameni in
zamrmaral:

“Kaj boi iz tega jutri?”

V pol minute ju je premikajoča se
preproga prepeljala v privatni urad go¬
spe prezidentke, v skoraj skromno so¬
bico, na katere zidovih, tapetiranih z
rdečo rusko kožo, so visele podobe, u-
kradene nekoč v Španiji, pa prodane v
Buenos Airesu.

Samo minister notranjih del je vljud¬
no vstal, ko sta vstopila obiskovalca.
Obe gospe sta jima mrzlo podali roko,
ne da bi vstali s sedežev. Doktor Alca.
zar ju je povabil, naj sedeta, nato pa
vzel na mizici majhen zlat pladenj in
jima ponudil za sprejem:

“Izvolita!”

General Cabral je vzel, ne da bi po¬
gledal, kaj je, prepričan,, da mu ne mo¬
re škoditi; toda admiral Zia je pa —'
preden je vgriznil ponujeno — praSal
potihoma:

“Reci mi, kaj je to?”

“Seme sončnic... Jej brez strahu! Je
zelo dobro. Jaz sem jih jedel svoj čas
kot fant v Narodnem domu, tu pa nam
jih prezidentka nudi kot bi jedli bonbo¬
ne”.

“Naj bo za domovino!” je veselo od¬
govoril Zia in vrgel v usta pest dobrega
hranila.

“Nekako čudno je, da vaju vidim na
tem mestu...” je rekla gospa Hilda z lah¬
kim nasmehom, kar je napravilo očitek
ljubezniv.

“Resnično, gospa predsednica”, je

odvrnil general. “Toda vi ste se dvigni¬
li tako visoko, mi pa smo že stari, za¬
to verjemite, da je naju samo velevažna
zadeva pripravila do tega, da sva se
dvignila k vam”.

“Velevažna zadeva?”

“Zelo važna”, je potrdil admiral.

“Prav radovedna sem, kaj... Mi hoče¬
ta zaupati?”

“Da, gospa prezidentka. Takoj v par
besedah. Pravkar sva bila v petih pro¬
vincah na jugu. Prihajava od Magallan-
skega preliva s sporočilom, da se pri¬
pravlja na te kraje napad...”

“Napad?” Od koga? je nervozno
vprašala gospa Aspasia Perez.

“Tako je: od kod”, je vztrajala gos¬
pa Hilda.

“Od kobilic?” je z nasmehom rekel
general.

Niti general niti admiral nista več
ponovila zafrkavanja: pač pa se je ge¬
neral nagnil prav nad mizo gospe pre¬
zidentke in rekel:

“Odkod neki naj prihaja napad, tak¬
šen, ki je vreden in važen, da vas zd^j
midva nadlegujeva tukaj, gospa, če ne
od inozemske vojske?”

“Inozemske vojske?” je vzkliknila
začudeno gospa Hilda. “Katerega naro¬
da?”

“Morda Nemcev?” je vprašal doktor
Alcazar, ki je od leta 1942 dalje imel
po misleke od te strani.

“Amerikancev ? ” je hotela vedeti gos¬
pa ministrka.

“Ne od strani Nemcev, ne Amerikan¬
cev, gospa”, je hitro odvrnil general.

“Torej mislijo napasti Čilenci?” je
vprašala gospa Aspasia Perez.

“Da, gospa”, je pritrdil admiral.

“Ne morem verjeti”, ga je suho za¬
vrnila.

"Prej kot v osmih dneh boste verjeli,
kajti v najbližjem tednu bo prekorači¬
lo čilensko mejo trideset čilenskih divi¬
zij vojaštva, ki bodo imele za baze
svoje prehrane bogata veleposestva
svojih sonarodnjakov na naših tleh”.

“Toda od mojih guvernerjev nimam
nikakih neugodnih sporočil”, je vzklik¬
nila gospa predsednica, neugodno raz¬
položena.

“Ti guvernerji, gospa, žive v Buenos
Airesu, kjer je udobnejše življenje. Za¬
rili so se z glavo v pesek, kakor noji:
ker zato ne vidijo ničesar, tudi mislijo,
da se ne more nič zgoditi”.

“Ne morem verjeti in ne verjamem”,
je ponavljala uporno gospa ministrka.
“Ali čile ne spadajo tudi pod Društvo
narodov?”

"Ki ne obstoja več, gospa”.

"Da, imate prav! Kaj ni tudi ta dr¬
žava zavezana predstaviti vsak primer
nezadovoljstva mednarodnemu najviš-
jemu sodišču v Haagu?”

"Ki ga tudi ni več, gospa”.

“Ženska!” je zdaj vzkliknila gospa

predsednica, “kako si tako zaostala za
najnovejšimi novostmi!”

“Resnično!” je obupno pritrdila gos¬
pa ministrka. “Toda, kakorkoli naj že
bo, ne morem verjeti, da bi v polnem
miru neka država, povezana z nami z
raznimi pogodbami v večnem prijatelj¬
stvu, pa tudi že po sami zgodovini...”

“Gospa, zgodovina ne zadrži nobene¬
ga, pa tudi pogodbe niso večne... Po
sto letih majske pogodbe, ki jo je napra¬
vil predsednik general Roča, so postali
Čilenci mnogo močnejši kot mi, imajo
dobro organizirano vojsko, dočim nima¬
mo mi ničesar.

“Imamo pravice”, ga je prekinila gos¬
pa ministrka, “in naši diplomati jih bo¬
de uveljavili na konferenci...”

“Kadar začno govoriti topovi, gospa
ministrka”, je odločno ugovarjal admi-
niral, “diplomati umolknejo”.

“Imamo pravico!” je nervozno kriča¬
la gospa in mahala z rokami po zraku.
“Čilensko ljudstvo je našemu brat. Jaz
ne verjamem v topove, verjamem v trd¬
no bratstvo amerikanskih narodov”.

“Doktor Alcazar je vrgel svoji kole-
ginji sočustven pogled in rekel:

“Z dovoljenjem, gospa prezidentka...
Ali bi lahko vedel, gospod general, na
kakšen način ste prišli do tako alar¬
mantnih novic?”

Cabral in Zia sta se vprašujoče spo¬
gledala. Po eni minuti neodločnosti je
general odvrnil:

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28, IX. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

SLOVENCI

Španija

ŠTUDIJSKI TEČAJ
V MADRIDU

V začetku avgusta smo se slovenski
visokošolci, ki študiramo v Španiji, zo¬
pet zbrali v Madridu, kjer je “Zveza slo¬
venskih katoliških visokošolcev” prire-
redila svoj tretji študijski tečaj. Prišle
so visokošolke iz Zaragoze, visokošolci
iz Barcelone in eden iz Belgije. Tečaja
sta se udeležila tudi dva slovenska du¬
hovnika.

Tudi letošnji tečaj je kakor prejšnja
dva lepo uspel. Ker je letos sveto leto,
smo dali tečaju ta značaj. V ta namen
je imel eden izmed gospodov duhovnikov
vsak dan po skupni maši svetoletno du¬
hovno misel. Poleg tega smo prvi dan
tečaja poslušali dve predavanji velike¬
ga značaja in sicer: “Intelektualno po¬
glabljanje v verske skrivnosti”, in “Po¬
klic in odgovornost katoliškega inteli-
genta v izvrševanju poklica”.

Naslednja predavanja so bila stanov¬
ska. Predavali so visokošolci in visoko-
šalke in sicer vsak iz svoje stroke. Tako
smo slišali sledeča predavanja: “Kriza
demokracije in osnove krščanske ideje
novih državnih oblik”. “Kompetence fe¬
derativnih, državnih enot in možnosti
narodnega razvoja v okviru federacij”
Človek psihosomatično bitje”, “Nalez¬
ljive bolezni v Sloveniji”, “Organizaci¬
ja zdravstva v Sloveniji”, “Gospodarski
problemi Slovenije”, “Človek in tehni¬
ka”. Zadnje predavanje pa je bilo: “O-
snove katoliške kulture’. S tem predava¬
njem smo se spomnili 100 letnice dr.
Mahničevega rojstva.

P O SVETU

Med tečajem smo priredili koncert
slovenskih narodnih in umetnih pesmi,
za španske in druge prijatelje. Izvajali
so ga solisti, kvintet, moški zbor žen¬
ski zbor in mešani zbor. Slovenske pes¬
mi so navdušile vse navzoče.

L. L.

Venezuela

“Svobodna Slovenija” nam je v veli¬
ko veselje, ker tu druge zveze s Sloven¬
ci nimamo, zato tudi list vsakemu top¬
lo priporočam. Oddaljen sem več sto
km. od drugih Slovencev in z njimi ni¬
mamo zveze. Delam privatno kot sobni
slikar. Dela imam zadosti. Stanovanje
imamo na Radio postaji, starejša hčer¬
ka tudi poje po Radiju španske pesmi.
Žena pa ima veliko dela s kokošmi
Imamo jih precej, tako, da nam gre še
precej dobro. Pozdravljamo vse Sloven¬
ce v Argentini in drugod.

Družina Oražem.

Eritreja

Ker sem se preselil na novo mesto
Svobodne Slovenije že precej časa ni¬
sem dobil. Sedaj sem v Agordatu. Na
področju, ki je tako veliko kot pol Slo¬
venije, sem edini zdravnik. Tod pa zelo
razsaja malarija. Zaradi tega sem zelo
zaposlen.

Ob priliki se Vam bom zopet oglasil.
Pozdrav vsem Dr. L. S.

PRODAM stavbišče v LANUSU,
Manzana C, lot 21, v skupnem slo¬
venskem svetu. — Naslov v upravi
Svobodne Slovenije.

Slovenski Pevski Zbor "GALLUS”

15. oktobra t. 1. ob 18. uri v dvorani Kolegija "EL SALVADOR"

(Callao 540)

KONCERT

v proslavo 400 letnice rojstva JAKOBA PETELIN-GALLUSA

Vstopnice po $ 10.—, 7.—, 5.—, 3.— v predprodaji od nedelje naprej v pi¬
sarni Društva Slovencev, Vlctor Martfnez 50 in v trgovini s papirjem in
nabožnimi predmeti “Santa Julia”, Victor Martinez 39.

"ČASA B0YU"

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160

OPOZORJAMO ne veliko in lepo izbiro Ur švicarskih znamk in sicer
RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬
kah. — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima-
gnetične.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO

Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬
šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5

NOVICE IZ SLOVENIJE

V Ljubljani je avtoizvoščka zelo tež¬
ko dobiti. Privatnih avtoizvoščkov je
namreč samo še nekaj pred! kolodvorom
in v Gajevi ulici, vse ostale je pa obči¬
mi* spravila v podjetje “Avtotaksi”, ki
je začelo obratovati z dvema vozovoma,
pozneje je pa še popravilo 26 starih vo¬
zil. Tudi za te izvoščke so predpisali
“normo” in sicer 2.000 km na mesec.
Ker je pomanjkanje vozil občutno, mo¬
rajo “uradni” izvoščki na mesec prevo¬
ziti tudi po 4.000 km, pa še ne morejo
izvršiti vseh naročil. Da bi lahko zado¬
stili vsem potrebam bi morali imeti 50
avtomobilov. Ker novih dobiti ni mogo¬
če, skušajo sedaj popraviti še nekatere
stare avtomobile, ki so jih dosedaj pu¬
ščali pri miru.

Nov način uradovanja in reševanja
pritežb. Kmeta Franc Knez in Miro¬
slav Srpenica, sta bila mnenja, da jima
je davek previsoko odmerjen. Dogovo¬
rila sta se, da se bosta pritožila na ok¬
rajni “ljudski” odbor v Tolminu. In sta
to tudi storila. Čez nekaj dni sta pa do¬
bila na- pritožbo naslednjo rešitev: “Va¬
šo pritožbo zavračamo. Pravita, da ni¬
mata toliko dohodkov; stopita v kmeč¬
ko delovno zadrugo in bosta kmalu do¬
bro zaslužila, saj je zadružnik Kranje
Anton v kratkem času zaslužil 36.009
din.”

Društveni oglasnik

POŠILJANJE PAKETOV
IZ ARGENTINE

Dovoljenja se izdajajo največ do 5 kg
za vsako državo. To se pravi, da je
možno poslati predmetov, za katere je
treba dovoljenje, največ do 5 kg. Pač

pa se lahko doda do 20 kg predmetov,
za katere ni potrebno dovoljenje. Prav
tako se more poslati do 20 kg rabljena
obleka in obuvalo.

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,
slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN E T H Mg Cia .

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Vse Slovence obveščam, da izdelujem
radio-aparate

Rojaki jih dobe po znižani ceni

Janez Marineie

LAPRIDA 4680 Villa Martelli

LLR0PLATA

POŠILJAMO PAKETE Z NAJPRIMERNEJŠIM BLAGOM

Po&os 129 - L nadstropje - Buenos Aires

DBVESTILA

FARNA VESELICA
V LANUSU

Kapela sv. Jožefa v Lanusu -priredi
8. okt. farno veselico v salonu Hogar
San Jose, na Viamonte 2682, katere do¬
biček je namenjen kritju dolgov kapele.
Na sporedu je tudi slovenska pesem ter
razni prizori in nastopi za zabavo in
razvedrilo. Začetek ob 15. uri.

Dohod iz mesta: iz Puente Alsina ko¬
lektivi 15, 32 in 60. Isti tudi iz Lanusa.
S tramvajem 18, 20 in 53 je izstopili na
Santa Fe in Viamonte (Santa.Fe 4400)
in nato po Viamonte do št. 2862.

Vstopnina: za velike $ 3.—; za male

$ 1 .—.

Angleška družina sprejme Sloven¬
ko za hišna dela in k otrokom. Ja¬
viti se na Telef. 34-3071.

CERKVENI OGLASNIK

Evharistični dnt-vi v Lanusu. V okto¬
bru bodo kot priključitev k narodnemu
evharističnemu kongresu tudi slavnosti
v Lanusu, pri katerih bo sodelovalo
vseh 8 župnij občine Cuatro de Junio.
14. okt. bo na trgu pred postajo Lanus
polnočnica, 15. okt. telovska procesija v
Lanus Oeste. Slovenci se zberejo pred
kapelo sv. Jožefa — San Jose de Pom-
peo, — kjer je redna služba božja. V
soboto, 14. okt. imajo Slovenci od 19.
ure dalje v kapeli priliko za spoved. K
polnočnici bo skupen odhod z bakljami.
Za telovsko procesijo se bodo Slovenci
zopet zbrali 15. okt. ob treh popoldne v
kapeli, nato. pa bo odhod z zastavo na
zbirališče na trg pred postajo.

Vabljeni vsi Slovenci, ki žive v Lanu¬
su, Avellanedi, Lomasu in Quilmesu, pa
tudi drugi.

Slovenska Dekliška Drganfeaeija

prireja

vsem našim materam in dekletom v nedeljo, 8. oktobra 1950.
ob 6. uri popoldne na Belgrano

Prof. MLAKARJA 6 dejanko

M A GBINA ŽRTEV

Iskreno vabljene!

1950 - Ano del Libertador General San Martin

Trtgovina z nabožnimi predmeti in papirjem
"SMTA ,fULIA”

VICTOR MARTINEZ 39

NUDIMO VAM LEPO IZBIRO KOT:
kipe, podobe, slike, križe, kropilčke, srebrne pozlačene svetinjice,
verižice, razne obeske, zlate obeske za ure.
PODOBICE vseh vrst, tudi za krst in prvo obhajilo. Sveče in
kadilo.

ŠOLSKE POTREBŠČINE: zvezke, pisemski papir vseh vrst, pe¬
resa in svinčnike, aktovke in šolske torbice.
RAZGLEDNICE za voščila in mesta Buenos Aires.

NALIVNA PERESA in BIROME za vsak okus.

ALBUME in vogličke za albune.

ŽEPNE notese in beležke.

MISALE : Kasteljansko - latinski.

Vse te predmete pogrešaju v domovini. Napravite jim veselje,
če jim jih pošljete, ker tega doma nimajo. Pomagajte jim.
Pridite, oglejte si!

Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644

CAABALLO 439, Ofieina @92

“TRANSITO”

EHC0MIENIAS I HTE»1 A CI•N M E S

URADNE URE: OD 9. DO 18.

BOŽIČNI PAKETI

T.  E.  34-9183

POŠTNI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE

Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v šestih do devetih tednih, kakor je pač .država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga¬
rantiramo. Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih višje sile kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd.

KAKOVOST PAKETOV: VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO.

T a

No. 1.$ 33—

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

„ No. 2.$ 33«—

4,5 kg riža

No. 3.$ 33—

4,5 kg sladkorja

No. 4.. . .. $ 38—

1 škatla (1140 g- neto z govejim
jezikom

3 kg riža

No. 5.$ 43—

4 škatle (4 kg neto) čebelnega
medu

No. 6 ..  $  44—

2 kg riža

2 kg svinjske masti

No. 7.$ 44—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila

No. 8.  $ 45—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka

1 konserva paradižnikove mezge

No. 9.$ 45—

2 kg moke

2 kg sladkorja
400 g dišav

2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino

1 steklenica mesnega izvlečka

No. 13.$ 54—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

No. 14.. . . $ 55—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čebelnega medu

No. 15.$ 55—

10 konserv govejega mesa

No. 16.$ 56—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

No. 17.$ 58—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

No. 18.$ 60—

4,5 kg riža
4,5 kg sladkorja

vse dosedanje

No. 19.$ 60—

9 kg riža

No. 20.$ 60—

9 kg sladkorja

No. 21.$ 67—

2 konservi 2280 g neto z govejim
jezikom

6.5 ltg riža

No. 22.$ 75—

2 kg Santos kave v zrnju

1.5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23.$ 78—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 24.$ 80—

8 konserv (8 kg neto) s čebelnim
medom čistini

No. 25.. • • $ 87—

8 kg neto svinjske masti

No. 26.$ 87—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

% kg marmelade

e e,.n i k e.

No. 27.. . . . $ 98.-

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu
1 kg sladkorja
% kg kakaa

No. 28..$ 15.-

450 g Santos kave v zrnju

No. 29...$ 17.-

450 g izbranih dišav

No. 30 “Božič”.$ 150.-

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade

1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav