Učiteljski tovariš
Stanovsko polžtiško glasilo X C/. i/. — sekcife sza dravsko "banovino v Cfublfani
.	«».¡Irk/lr^l	Il/^^/lfj1 _	Ur«dniitoo in mprmvai Ljubljen*, Frančiškanske ulice 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna
Mesečna	/O.» iSCALl« = 60 Din >< m««.«« S0 /H*. ČJ«n( «efcctf« ./. I/. U.	list « članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
1923. — 1933!
Iz „Sokolskega Glasnika"
Nj. Vis. prestolonaslednik Peter
Pred desetimi leti so naznanjali pozdravni topovski streli po vseh mestih naše države, da se je rodil visokemu kraljevskemu paru prvi sin — državi prež stolonaslednik. Veselje je zavladalo na kraljevskem dvoru, radost je prekipevala po vsej državi.
Deset let je minilo od onega dne.
Ponovno veselje je napolnilo srca vsega jugoslovenskega naroda. Zastave plapolajo po vsej državi v proslavo desetletnega jubileja našega ljubljenega prestolonaslednika. Ves narod navdušeno pozdravlja bodočega krmilarja velike Ju: goslavije.
Učiteljstvo, prežeto z najglobljimi čuvstvi in ljubeznijo do kraljevske rod= bine, prinaša jubilantu svoje najiskrenej' še čestitke. Pozdravja ga kot starosto Sokola kraljevine Jugoslavije in voditelja vseh ogromnih sokolskih vrst, čuvarjev jugoslovenske nacionalne ideje; pozdravi Ija ga kot člana in pokrovitelja Jadranske straže, Podmladka rdečega križa in vseh ostalih nacionalnih organizacij, v katerih se zbira tudi mladina — up naše bodoč' nosti.
Naj živi Nj. Vis. prestolonaslednik Peter!
Naj živi visoki kraljevski dom!
III. banovinska skupščina JUU
sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
dne 17. in 18. avgusta 1933.
Doslej je bila banovinska skupščina navadno prve dni v juliju, a letos šele 17. in 18. avgusta, tako da je predstavljala državna skupščina za naše delegate le podaljšanje ba-novinske skupščine.
V četrtek 17. avgusta je začelo zborovanje ob pol 11. Predsednik sekcije tov. Dimnik je imel ob tej priliki lep nagovor, ki ga priobčimo v celoti v eni prihodnjih številk. Takoj po nagovoru predlaga, da se odpošlje s skupščine udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki prosvetnemu ministru gosp. Radenku Stankoviču in banu dravske banovine g. Dragu Marušiču.
Nato prečita naslednje tri brzojavke:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Bled.
Učiteljstvo dravske banovine, zbrano 17. in 18. avgusta na svoji III. banovinski skupščini v Ljubljani, izreka Vašemu Veličanstvu in vsemu Kraljevskemu domu izraze najgloblje udanosti in zvestobe, izvršujoč poslanstvo, ki ga je blagovolilo začrtati Vaše Veličanstvo v lastnoročnem pismu 20. avgusta 1931 Jugo-slovenskemu učiteljskemu udruženju.
Ivam Dimnik,
predsednik sekcije Jugosl. učitelj, udruženja za dravsko banovino.
Gospod dr. Radenko Stankovič, minister prosvete
Beograd.
Učiteljstvo dravske banovine, zbrano na svoji III. banovinski skupščini v Ljubljani, Vam izreka, gospod minister, izraze globokega spoštovanja in Vam zagotavlja svojo trdno voljo do dela za napredek šolstva in prosvete v korist naroda in države.
Ivan Dimnik, predsednik sekcije Jugosl. učitelj, udruženja za dravsko banovino.
Gospod dr. Drago Marušič, ban dravske banovine
Ljubljana.
Učiteljstvo dravske banovine, zbrano dne 17. in 18. avgusta na svoji III. redni banovinski skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani, Vam izreka, visoko spoštovani g. ban, zahvalo za Vašo naklonjenost, ki ste jo blagovolili opetovano izkazati učiteljskemu stanu in njegovi organizaciji, ter Vas zagotavlja, da hoče vztrajati na svoji začrtani poti v prospeh šole, dobrobit naroda in države.
Ivan Dimnik, predsednik sekcije Jugosl. učitelj, udruženja za dravsko banovino.
Skupščina je z navdušenim odobravanjem sprejela vse tri brzojavke.
Predsednik tov. Dimnik pozdravi prisotne goste, člana sekcije za vardarsko banovino tov. Mikiča in Debelaka, a prav iskreno, s posebnim nagovorom pozdravi banskega šolskega nadzornika tov. Rapeta in tudi zastopnika Slovenske šolske matice g. prof. Gogalo.
Za pozdrave so se zahvalili in želeli skupščini uspešno delo banski šolski nadzornik tov. Rape, tov. Mikič in prof. Gogala.
Takoj nato je prešla skupščina k dnevnemu redu.
Poročilo verifikacijskega odbora
je podal tov. Kobal. Iz tega poročila je razvidno, da se je udeležilo skupščine 8 članov upravnega in 5 članov nadzornega odbora in 63 delegatov. Skupno je bilo na skupščini 76 polnopravnih članov. Zastopana so bila vsa sreska društva po svojih predsednikih in delegatih. — V dvorani je bilo tudi precejšnje število članov udruženja, ki so se udeležili skupščine kot poslušalci.
Volitev odsekov.
V	šolsko-upravni odsek so bili izvoljeni naslednji tovariši: Šijanec Ljudevit, Drekonja Ciril. Polak Janko, Požar Metod, Vanič Janko, Schiffrer Egidij, Knapič Janko, Rozman Avgust, Schell Henrik, Lapajne Janko, Lun-der Dušan, Vauda Mirko, Kaukler Valentina, Kopač Leopold, Vrečko Martin, Gole Josip, Lulik Avgust, Šuštaršič Josip, Čok Albert in kot eksperta Lampret Fortunat in Gregorič Vinko.
Gospodarski odsek je bil sestavljen naslednje: Grum Rado, Ivanjšič Ljudevit. Bre-zovar Matija, Hofbauer Lojze, Mavrič Karel, Perin Marica, Voglar Fran, Kabaj Ljudevit, Doljak Valentin, Mikuž Zdravko, Tajnik Miloš, Womer Ivan, Musek Ljudevit, Trotošek Julij, Kosin Mirko in Hren Anton.
Odsek za izvenšolsko delo so tvorili tovariši: Mlekuž Vekoslav, Miki Ciril, Grčar Viktor, Verk Miloš, Megla Milan, Inkret Alfonz, Gosak Josip, Doberšek Karel, Rupret Vinko, Knez Rudolf, Štuhec Jakob, Miklavčič Anton, Mešiček Anka, Žnidarčič Rudolf in kot ekspert Hreščak Alojzij.
V	odsek za pravila so bili delegirani: Ple-skovič Rudolf, Horvat Rudolf, Šestan Dušan, Arrigler Anton, Pogačnik Janko, Kachinc Anton.
Odsek za tisk: Skulj Andrej, Širok Albert, Ribičič Josip kot eksperti, Kmet Herman, Šterk Davorin, Petrovec Ciril, Vrane Ernest, Zupančič Jože.
Odsek za obmejno šolstvo: Hočevar Ciril, Povše Franjo, Peternel Ljudevit, Vauda Mirko, Petrovič Simon, Gallob Rudolf, Čok Antonija. Menard Vilko, Gabrijelčič Fran, Mavrič Karel, Štuhec Jakob, Cvetko Franjo, Schiffrer Egidij in Anton Hren.
Po izvolitvi odsekov prosi predsednik tovariš Dimnik, da ti obravnavajo one dele tajniškega poročila, ki tangirajo posamezne odseke, da ne bi dvakrat razpravljali o istih zadevah.
Vsi odseki so zborovali popoldne na učiteljišču. ■
Drugi dan.
V	petek 18. avgusta se je nadaljevalo skupščinsko delo. Na dnevnem redu so bila poročila odsekov.
Še pred prehodom na dnevni red prečita predsednik tov. Dimnik brzojavko predsednika izvršnega odbora tov. Rašica, ki pošilja skupščini pozdrave z željo, da bi bilo delo uspešno.
Kot gosti so se ta dan udeležili skupščine urednik Učitelja« tov. Vujica Petkovič, dalje predsednik in podpredsednica sekcije za primorsko banovino tov. Grego in tovarišica Tarle, potem član beograjske sekcije Zagorac Dušan in upokojeni višji šol. nadzornik Ga-bršek, ki jih je tov. Dimnik vse prav prisrčno pozdravil.
Poročilo šolsko-upravnega odseka
je podal tov. Drekonja. Debata se je vršila pri vsakem predlogu in tudi glasovanje se je vršilo za vsak predlog posebej.
Debata je bila nekoliko obširnejša pri vprašanju učnih načrtov, oprostitve upraviteljev razrednega pouka, monopolu šol. zvezkov, upokojitve učiteljstva s 35 službenimi leti in s tem v zvezi nastavitve absolventov učiteljišč, zaposlitve osnovnošolskih učiteljev na meščanskih šolah. Tudi o vseh ostalih predlogih se je vršila živahna debata.
V	debato so posegli tovariši: Čok, Dobr-šek, Lulik, Kopač, Pleskovič, Dimnik, Gole, Grčar, Lunder, Šestan, Šel, Mavrič, Kumelj, Hočevar, Peternel, Menard, Schiffrer, Knapič, Znideršič, Peternel, Musek, Petrovič, Gosak, Verk, Mlekuž, Perin, Ivanjšič, Kaukler, Kumelj, Čok, Megla, Lapajne, Ljubic in Voglar.
Po končani debati so bili sprejeti predlogi šolsko-upravnega odseka, katerih najvažnejše priobčujemo v naslednjem:
Šolskoupravni odsek:
1.	Vsa izpraznjena učna mesta naj se zasedejo.
2.	Draginjski razredi naj se izenačijo!
3.	Ukine naj se pobiranje denarja po šolah za razne organizacije.
4.	Število učencev v razredih naj ostane neizpremenjeno, kakor to določa zakon o narodnih šolah.
5.	Odpravijo naj se monopolski zvezki.
6.	Cene šolskim knjigam naj se znižajo.
7.	Za uradnike v resoru ministrstva prosvete naj odpade, kakor je to tudi pri drugih kategorijah uradništva, predhodno dovoljenje ministrstva prosvete za vlaganje tožb pri sodiščih.
8.	Davčne uprave naj nakazujejo od vplačanih občinskih doklad tangente za šolski proračun direktno krajevnim šolskim odborom.
9.	Učiteljem, ki so prekinili službo, ker so bili poklicani na odsluženje kadrskega roka, naj se ta doba všteje v službo in napredovanje.
10.	V državnem proračunu je za I. 1934. kreditiranih 55 novih učnih mest. Smatramo, da je za dravsko banovino to število premajhno, zato predlagamo, da se to število vsaj podvoji.
11.	Ker privatne učiteljske šole pospešujejo nadprodukcijo učiteljskega naraščaja, smatramo za potrebno, da se iste s šolskim letom 1933./34. popolnoma ukinejo, in to za čas, dokler se ne vrnemo v normalne razmere.
12.	Učiteljem naj se dovoli za počitnice enkratna prosta vožnja po državi.
13.	Onemogoči naj se vmešavanje političnih faktorjev v šolske zadeve.
14.	Osnovnošolskemu učiteljstvu, dodeljenemu v službovanje na mešč. šole, kakor tudi onim na pedagoški šoli, naj se plačujejo prejemki iz budžeta za meščanske šole in ne iz budžeta za osnovne šole.
15.	Upokoje naj se vsi oni učitelji, ki imajo že 35 let službe in so dosegli V. skupino in pa oni, ki sami želijo oziroma bolehajo.
16.	Nastavijo naj se v prvi vrsti učitelji vojaki, ki so odslužili kadrski rok. Potem pa socialno šibkejši in potrebnejši.
17.	Osnovnošolskemu učiteljstvu, iki je dodeljeno mešč. šolam, v pisarno srez. šol. nad£ in kraljevski banski upravi, naj se izposluje stanarina in kurivo, kakor jo ima ostalo učiteljstvo.
18.	Učiteljem, ki so se udeležili svetovne vojne, naj se prizna čas vojne v efektivna službena leta brez odbitka kadrskega roka, kakor se je to priznalo drugim stanovom, n. pr. zdravnikom.
Odsek za pravila
je pregledal spreminjevalne predloge glavnega odbora in jih primerjal s predlogi sekcije. Končno je po temeljiti debati izdelal svoje pripombe s spreminjevalnim predlogom za spremembo pravil JUU. Tov. Pleskovič, ki je bil določen za poročevalca odseka, je prečital naslednje predloge:
1.	Člen 14. toč. b) naj se glasi: »redno vplačevati letno članarino in naročnino za »Nar. prosveto« ali za obvezne liste sekcije«.
2.	V izmenjavi čl. 14. odstavek 3. naj se glasi: »Kdor je prenehal biti član Udruženja, se more ponovno vpisati, ako plača za ves pretekli čas, izvzemši vse dajatve, ki ne spadajo k čisti članarini.«
3.	Čl. 15. se doda za besedami »za »Nar. prosveto« ali za druge liste, ki so obvezni za dotično sekcijo —«. Nadaljno besedilo tega odstavka se črta.
4.	Čl. 18. izmenjava naj se glasi: »Glavni odbor se sestane po potrebi, a najmanj enkrat letno in rešuje vse važnejše zadeve.«
5.	Čl. 22. zadnja vrsta naj se glasi: — »a ostale mandate si potem razdele ostale liste med,, seboj.«
6.	Čl. 26. dodatek naj se glasi: »Sekcije, ki izdajajo svoj obvezni stanovski list, so dolžne sprejemati za upravo sekcije po štiri, uprave sres. društev pa po dva izvoda »Nar. prosvete«. Ti se plačajo iz blagajne sekcije odnosno sres. društva. Članom glavnega odbora, ki prejemajo že obvezni stanovski list sekcije, plača »Narodno prosveto« blagajna glavne uprave.«
7.	Čl. 26. pod B izmenjava odpade, ker je vse to že v čl. 14. in 15.
8.	Častno razsodišče čl. 40. zadnji odstavek naj se glasi: »Pravilnik o poslovanju razsodišč sestavi glavni odbor, ki ga predloži prvi glavni skupščini v odobritev.«
Predlog za resolucijo:
Odsek za pravila predlaga skupščini, da stavi v svoji resoluciji zahtevo, da se izpreme-ni dotični člen uradniškega zakona, ki ne dovoljuje upokojencem in onim, ki so v službi pri ministrstvu prosvete ali njegovih oddelkih pri banski upravi ali so sreski šolski nadzorniki, biti član kateregakoli odbora v organizaciji v smislu, da imajo tudi ti vse dolžnosti kakor vsi redni člani.
Tov. Dimnik opozori na glavno točko spreminjevalnih predlogov glavnega odbora, po kateri naj bi se prenesla vrhovna uprava od izvršnega odbora na predsedniški zbor, ki ga tvorijo predsedniki vseh sekcij in predsednik in tajnik glavnega odbora. Na ta način bi odločale pri vseh vprašanjih sekcije in bi imela organizacija večjo zaslombo.
Tov. Šestan povdarja, da bo proporc, ki je predlagan, zelo dobro uplival in da bo s tem marsikateri kamen spodtike odpadel. Na podlagi novih pravil bodo mogle tudi naše skupščine poslovati popolnoma pravilno.
V nadaljnji debati so podajali svoja mišljenja glede pravil tovariši: Lapajne, Plesko-vič, Hočevar, Peternel, Cok, Veric, Lulik, Mle-kuž, Grčar, Lunder in Kumelj.
Tov. Lapajne je predlagal še izpreminje-valni predlog, naj se od ponovno vstopivših članov ne zahteva povrnitev članarine, za čas ko je bil član vsled izstopa izven organizacije. Za ta predlog ni glasovalo dovolj delegatov in je vsled tega propadel.
Po končani debati o pravilih je zaključil predsednik dopoldansko zborovanje.
POPOLDNE.
Pevski odsek.
Takoj po otvoritvi je prišlo na dhevni red poročilo pevskega odseka. Poročal je tovariš Rupret.
Pevski odsek je soglasno konstatiral, da tajniško poročilo o »Učiteljskem pevskem zboru«, priobčeno v »Učiteljskem tovarišu« t> dne 10. avgusta t. L, ne odgovarja več stanju zbora, ker se je situacija preokrenila in se o krizi zbora ne more več govoriti. Pevci se pol-noštevilno udeležujejo pevskih vaj ter se bo tudi vršil napovedani koncert. Izvolil se je tudi nov odbor, obstoječ iz sledečih članov: predsednik JUU, sekcije za dravsko banovino Ivan Dimnik, predsednik; Jovan, poslevo-deči podpredsednik; Šubertova, II. podpredsednica; Cerut, tajnik in arhivar; Travnova, gospodar; odborniki in namestniki so: Primožič, Pertot, Petrovčičeva, Korenčan in Rape. Artistični odsek pa tvorijo: Primožič, Jovan, Pertot, Kobentar in Cerut.
Odsek je sprejel sledeče soglasne sklepe:
1.	Artistični odsek naj se v celoti uveljavi. Njegovi sklepi so strogo obvezni za pevo-vodjo in zbor.
2.	Učiteljski pevski zbor ima za seboj že velike uspehe. On mnogo doprinaša k ugledu učiteljskega stanu. Obenem je že vzgojil in še vzgaja pevovodje mladinskih in drugih pevskih zborov. Zbor stoji tudi pred 10-letnico svojega obstoja. Iz teh razlogov soglasno predlagamo, da ostane članski prispevek za pevski zbor isti kot doslej.
3.	Skupščini predlagamo, da izreče odsto-pivšemu odboru polno priznanje in zalhvalo za njegovo požrtvovalno delo, ki ga je izvršil za naš ugled. V odstopivšem odboru so bili:
Supančič Drago, predsednik; Mihelič Jo-sipina, podpredsednica; Selan Mina, tajnica; Rupnik Vinko, gospodar; Cerut Silvester, arhivar; Pertot Milan, Zupančič Jože in Traven Albina, odborniki.
Predlogi pevsekga odseka so bili soglasno ip brez debate sprejeti.
Sklepe gospodarskega odseka
prečita tov. Trotovšek in se je razvila prav živahna debata o predlogu glede pravnega konzulenta. V debato so posegli tov^ Dimnik, Drekonja, Lunder, Gosak, Kumelj, Znidaršič, Grum, Mlekuž, Vauda, Dobršek, Kobal, Hočevar, Lapajne, Mavric, Čok, Pleskovič, Grčar, Petrovič, Ivanjšič, Musek, Kosin, Šestan.
Po končani debati o predlogih je podal tov. Ivanjšič naslednji predlog:
Nadzorni in gospodarski odbor sta pregledala obračun in predlagata, naj se o tem ne razpravlja, ampak naj ga skupščina odobri.
Ker so se nanašali predlogi gospodarskega odseka tudi na tisk, je podal tudi ta odsek svoje poročilo. Pri tem poročilu se je razvila obširna debata, ki so se je udeležili skoro vsi delegati in je trajala debata vse popoldne.
Že pozno je bil soglasno sprejet obračun in proračun, predlogi gospodarskega odseka in vse točke tajniškega poročila, ki sodijo v področje gospodarskega odseka.
Predlogi, ki so zgolj administrativnega značaja, se ne objavljajo in objavljamo le naslednje:
Gospodarski odsek predlaga, da sekcija ustanovi »obrambni sklad«, v katerega prispevajo vsa društva po 5 Din za vsakega svojega člana do konca upravnega leta. Ta obrambni sklad bo služil samo za pravno raz-čiščenje načelno važnih zadev celokupnega učiteljstva dravske banovine. Sekcija naj izdela zadevni pravilnik in ga pošlje društvom
Albin Podjavoršek:
Gospodarji slovenskih sužnjev
Ob 25-letnici ptujskih dogodkov.
Če se zamislimo danes v naše življenje, se moremo samo začuditi, da nismo — v razmerah, v kakršnih smo živeli pred vojno — vtonili v vsemogočnem morju germanske misli, ki je z vsemi silami butala v naše narodno telo, da ga uniči in sezida na njega kosteh vsegermanski most na sinjo Adrijo. Četudi je Kraševec dosti odporen zoper nasilja tujcev, četudi bi se tujcu takoj ne vdala Gorenjska, zelena Štajerska je kot predstraža že tonila in le 1. december 1918. leta jo je rešil narodnega, a tudi moralnega in gospodarskega pogina. Danes se sicer tega ne zavedamo več, ker smo preveč verovali v odpornost štajerskega ljudstva in se nismo zavedali nevarnosti. Dasi smo borili ljute narodnostne boje, nam je manjkalo v teh borbah najvažnejšega, gospodarske moči. To pa so imeli naši nasprotniki!
Narodnostno življenje pri nas se je pričelo prebujati po 1. 1860. najprej po mestih. Doba taborov je zanihala nekoliko tudi med okoličane mest. Ker pa je ostalo prvotno vse samo pri idealnem navdušenju narodnih prvo-boriteljev, kmet pa je bil neuk tlačan, se ta za narodnostna vprašanja večji del ni zanimal, kolikor pa je bilo zanimanja, so ga uničili nasprotniki. Borbe za narodne pravice sloven-
v pretres in izjavo, ki ga pozneje odobri zbor predsednikov.
Nekateri pismeni predlogi društev so bili odklonjeni.
Odsek za tisk.
Takoj po sprejetju predlogov gospodarskega odseka se je vršilo glasovanje o predlogih odseka za tisk, ik so bili vsi soglasno sprejeti. Priobčujemo le važnejše predloge:
Glede Mladinske matice so se sprejeli tile predlogi:
1.	Redne publikacije Mladinske matice naj izhajajo še nadalje junija meseca kot dose-daj. Odsek se v tem oziru udaja veliki večini društev, ki je na svojih zborovanjih odklonila tozadeven predlog Mladinske matice, čeprav priznava, da bi bilo iz gospodarskih in pedagoških vidikov bolje, če bi knjige izhajale jeseni.
2.	Na predlog sreskega društva Novo mesto, naj se upravni odbor Mladinske matice izmenja, ker se je zaradi ponovnih zakasnitev pri izdaji knjig izkazalo, da ni kos svoji nalogi, odsek ugotavlja:
Knjige Mladinske matice, kakor tudi »Naš rod« so izhajale tako redno, kakor so pač šole pošiljale naročila. Očitki nerednosti niso utemeljeni, ampak je stvar edino učiteljstva, da naročila izvršuje redno. Le tako bo mogoče, da bodo publikacije izhajale v splošno zadovoljstvo vseh.
3.	Na predlog sreskega učiteljskega društva Maribor desni breg, da naj se »Naš rod« izpremeni v »Mladinski časopis« po vzorcu »Mladega sveta« v Pragi, se je odsek postavil na stališče, da naj ostane zaenkrat Mladinska matica s svojimi publikacijami in »Našim rodom« kot do sedaj. Ker pa vidi važnost predlogov glede ustanovitve »Mladinskega časopisa«, predlaga, da se odbor Mladinske matice posvetuje z inicijatorji »Mladinskega časopisa« in se po skupnem temeljitem razmotriva-nju najde način, ki omogoči izdajanje takega potrebnega mladinskega časopisa.
4.	Na predlog nadzornega odbora, naj Mladinska matica ukine izdajanje izrednih publikacij zaradi mrtvega kapitala v preveliki nerazprodani zalogi knjig, je prevzel odsek za tisk sledeče stališče:
Nerazprodana zaloga ni pretirano velika. Mladinska matica naj nadaljuje z izrednimi publikacijami, ki odgovarjajo nivoju obzorja osnovnošolskih otrok. Da se zasigura naklada, naj odbor »Mladinske matice« doseže pri sreskih učiteljskih društvih moralno obvezo vseh šol, da razprodajo na šolah toliko knjig izredne publikacije, kolikor ima šola razredov.
5.	K predlogu sreskega društva Maribor mesto, naj se urejevanje »Učiteljskega tovariša« preuredi tako, da bo v vsaki številki uvodni članek, ki naj dviga stanovsko zavest in moralo, ter naj vzpodbuja učiteljstvo v nacionalnem in gospodarskem delu, pripominja odsek, da to »Učiteljski tovariš« že dela.
6.	Šolske knjige naj ne bodo unificirane, ker je to proti principom delovne šole, ki se na eni strani propagira, na drugi strani pa s takimi odločbami ubija.
Ostali predlogi bodo rešeni v notranjem poslovanju sekcije.
Odsek za izvenšolsko delo.
Tov. Inkret prečita naslednje predloge odseka:
1.	Delegacija smatra gospodarsko delo kot najboljšo podlago za izvenšolsko delo.
2.	Potrebno je, da se delo na gospodarskem polju sistematizirana. Zato priporoča delegacija vodstvu sekcije, da stori vse, kar je potrebno za smotreno organizacijo tega dela.
3.	Ugotavljamo, da so kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole torišče organiziranega dela za gospodarstvo in prosveto.
4.	Vse ostalo kulturno delo naj bo v tesni zvezi z gospodarskim delom kraja.
Predloženi pravilnik odseka za organizacijo prijateljev podeželske kulture se je z vne-šenimi spremembami sprejel in ga odsek predlaga delegaciji v odobritev.
Tajniško poročilo glede izvenšolskega delovanja in tudi poročilo odseka za izvenšolsko delo predlagata odsek plenumu v odobri-
skega ljudstva so ostale v rokah inteligentnejših narodno zavednih meščanov. Kakor se je pojavljala v naših ponemčenih mestih in trgih organizacija slovenske narodne misli (narodni domovi, čitalnice, pevska društva, gledališke predstave, besede i. dr.), ki n. pr. v ptujskem okraju ni imela zaledja v kmetskem ljudstvu, tako se je za borbo proti rastočim Slovencem organiziral nemški živelj, da započne proti nasprotnikom pravo idejno in gospodarsko vojno. Vrhunec teh borb so bili dejanski spopadi, v katerih so stali Slovenci kot manjšina v defenzivi. Najhujši spopad nemškutarjev na Slovence se je izvršil 13. septembra 1908 v Ptuju, kjer so se do viška razdivjali renegati slovenske krvi, kjer je do ostudnosti govoril nemškutarski pljunek, gnila jajca, kamenje, palice in bikovke. Epilog tem dogodkom so bile ljubljanske žrtve 20. septembra 1908., dva mrliča in nešteto ranjencev.
Kakor se je budila na eni strani narodnostna misel predvsem med meščani, ki se kljub zatiranju in bojkotu niso hoteli vdati, je šlo prav nasprotno radi gospodarskih prilik kmetsko ljudstvo v še hujšo narodno suženjstvo. Zato smemo danes v svobodni državi smelo trditi, da —če ne bi bilo z zlomom centralnih sil koncem svetovne vojne prihoda Jugoslavije, bi ne bilo več Slovencev, in mesto do Karavank bi črtali za enkrat Slovence do Save. Nemško raznarodovalno delo, ki je bilo sijajno organizirano in imelo v slabem gospodarskem stanju našega kmeta najodličnejšo oporo (kjer pa so bili bogatejši kmetje, pa so nemško čutili in govorili), je želo odlične sadove. Posledice teh čutimo med starejšo kmetsko generacijo še danes. Nemška orientacija
tev. Podrobnejša navodila za nadaljnje kulturno udejstvovanje učiteljstva v našem podeželju bo začrtal tečaj za izvenšolsko delo, ki se vrši v dneh od 22. do 26. avgusta t. 1.
V debato o predlogih so posegli tovariši Voglar, Lunder, Grčar, Dimnik, Lulik, Hočevar, Kumelj in Gosak. Po končani debati so bili predlogi soglasno sprejeti.
Odsek za obmejno šolstvo
je izdelal večje število predlogov, ki jih bo skušala sekcija realizirati. Objavljamo pa le naslednje najvažnejše predloge:
1.	Ugotavljamo, da se sklepi lanskoletne banovinske skupščine za dravsko banovino niso izvršili v popolnem obsegu. Ker pa je zadeva obmejnega šolstva zelo važna, naj zberejo prizadeta sreska učit. društva do meseca oktabra 1933 vse gradivo, tako da se bo lahko predložilo isto širši anketi za obmejno šolstvo v mesecu novembru 1933 v Mariboru.
2.	Ugotavljamo, da se polaga pri nas premajhna važnost manjšinskemu šolstvu, ki se širi na račun narodnega šolstva in naših občih nacionalnih in državnih interesov. V nobeni državi ne uživa naš živelj toliko ugodnosti, kakor jih uživajo tuje manjšine pri nas. Potrebno je, da dobijo tuje manjšine le toliko
zaščite, kolikor je uživajo naše manjšine v drugih državah.
3.	Pri vpisovanju učencev v manjšinske razrede naj bo merodajna le narodnost staršev.
4.	Sreska učiteljska društva, v katerih delokrogu so manjšinske šole, naj izdelajo točne skice manjšinskega šolstva.
Vsi predlogi »o bili po stvarni debati soglasno sprejeti. O predlogih so debatirali tov. Hočevar, ki je bil poročevalec odseka, nadalje tov. Kumelj, Gosak, Grčar, Lunder, Drekonja, Mlekuž, Peternel, Šestan in Dimnik.
Ko je bilo sprejeto tudi tajniško poročilo, tičoče se tega odseka, se je vršila razprava o tajniškem poročilu sploh. Razpravljali so o tem tov. Hočevar, Kumelj, Dimnik, Lulik in Šestan.
Med to razpravo je iznesel tov. Lulik zadevo izključitve tov. Erjavca in priznal pravilno postopanje razsodišča, ki se je ravnalo edino le po pravilih.
Ves potek razprave razsodišča je točno obrazložil tov. Grčar, ki je ta čas predsedoval skupščini.
Po končani razpravi o tej zadevi, je bilo tajniško poročilo v celoti sprejeto.
Predsednik se je zahvalil vsem prisotnim za udeležbo in zaključil skupščino ob 20. uri in 25 minut.
Iz seie upravnega In nadzornega
odbora sekcije
I. SPOR V JUU.
Komunike.
Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani sta razpravljala na svoji Seji dne 3. septembra o glavni skupščini in o situaciji, ki je nastala radi njenega poteka v organizaciji in sta prišla do sledečih zaključkov:
Že trinajst let se ponavljajo nemiri na glavnih skupščinah s ciljem, da se strmoglavita uprava in predsednik, pa naj bo predsednik ta ali oni. Glavne skupščine ne pridejo do rednega dela. Potroši se mnogo energije in denarja, skupščine pa zaradi nerednega dela nimajo za napredek stanu, šolstva in prosvete onega haska, ki bi ga lahko imele, če bi mirno in redno delovale. Javnost dobiva o skupščinah najslabše vtise, ugled stanu trpi prioblast-vih in v javnosti. Do jedra, kaj je vzrok spora, se ne more priti, ker se navajajo vselej druge, zdaj te, zdaj one stranke, lokalne in neugotovljene zadeve, a na zunaj ostaja vtis, da gre le za osebna nasprotstva in osebnosti. Na skupščinah povzročajo burnost tudi posamezniki, ki so nezadovoljni s to ali drugo lokalno zadevo, a je ne razčistijo doma, temveč si dajo duška za nezadovoljstvo na glavni skupščini.
Nočemo se spuščati v rekriminacije in polemične zadeve, nastaja pa vprašanje, s katerimi koraki bi prišli do rednega stanja v Udruženju in do plodnega dela na skupščinah.
Za ozdravljenje teh razmer smatramo za nujno potrebno sledeče:
1.	V svrho ojačanja avtoritete vrhovnega vodstva Udruženja je treba prenesti vrhovno upravno oblast iz izvršnega odbora na predsedniški odbor, ki bi obstojal iz poslevodečega predsednika ozir. poslevodečega podpredsednika centralne uprave v Beogradu, centralnega tajnika in blagajnika ter vseh predsedhikov sekcij. Izvršni odbor bi bil samo posvetovalni in izvršilni organ sklepov in odločb glavne skupščine, glavnega odbora in predsedniškega odbora. S tem bi prišlo pri reševanju poedinih vprašanj do izraza tudi pravo mišljenje vsega učiteljstva ter bi imeli sklepi potrebno avtoritativno silo in zaslombo v članstvu. Centralna uprava bi bila tem potom točno informirana o celotnem položaju v državi. Odgovornost za redno delo in položaj v Udruženju bi nosili solidarno vsi predsedniki sekcij.
2.	Predsedniški odbor bi izvolil iz svoje srede predsednika in podpredsednika, ki bi predsedovala predsedniškemu odboru in glavnim skupščinam. S tem bi imelo predsedstvo
na skupščinah potrebno avtoritativno silo in zaslombo v sekcijah. Kar je neobhodno za izvajanje sklepov in vodenje glavnih skupščin.
3.	Za glavne skupščine je treba izdelati takoj projekt skupščinskega poslovnika, ki naj ga po pristanku vseh sekcij odobri glavna skupščina. S tem bo dobil vso avtoritativno silo in zaslombo, ki sta potrebni za redno poslovanje skupščin.
4.	Centralna uprava brez pristanka predsedniškega odbora, odnosno v lokalnih zadevah brez sporazuma s sekcijo, nima izvrševati intervencij. Pravilnik za zaščito članstva se mora izvajati ter so sekcije odgovorne za zaščito, ako ne sporoče centralni upravi zaščitnih primerov, v katerih je treba intervenirati. Predsedniškemu odboru je treba naročiti, da organizira in izvede najširšo akcijo za uveljav-ljenje učiteljske stalnosti, ureditev zakonitih predpisov glede nameščanja in premeščanja učiteljstva ter za pridobitev modernega disciplinskega postopka.
5.	Vse obremenilne zadeve, ki zadevajo poedinca kot člana ali kateregakoli funkcionarja je treba izročiti stanovskemu razsodišču v razčiščenje, zaradi česar je treba takoj uveljaviti že izdelani pravilnik o stanovskih razsodiščih za centralo, sekcije in vsa sreska društva.
6.	V svrho izvedbe gornjih načelnih zahtev je treba sklicati izredno glavno skupščino, ki naj brez osebnih razračunavanj izvede samo gornje načelne zadeve, ter sprejme v skladu z ostalimi stališči, ki jih je sprejel odsek za pravila na letošnji glavni skupščini v Ljubljani, spremembo pravil po gornjih načelih.
Te točke naj bi tvorile podlago za ureditev razmer v Udruženju in za sporazum med sekcijami.
2.	Preklic ostavke v glavnem odboru.
Ker se upravni in nadzorni odbor sekcije soglasno strinjata s sklepi »izveštajnega« odbora glavne skupščine, umakne tov. Šestan po konstataciji, da se ne sme dovoliti praksa, da se zaključuje skupščina, ko še ni končala svojega dela, svojo ostavko in ostane še nadalje v glavnem odboru JUU.
3.	Izključitev g. Fr. Erja,vca iz JUU.
Pojasnilo javnosti.
Upravni in nadzorni odbor Jugosloven-skega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani sta razpravljala na svoji seji dne 3. septembra 1933 o očitkih g. Frana Erjavca, iznešenih proti predsedniku
in nemško čuvstvo bdita podzavestno še v marsikateri duši. Nekaterih pokrajin, zlasti v neposredni okolici mesta Ptuja, se drži še dalje te vrste narodno suženjstvo, ki ga zna odpraviti le v današnjih narodnih prilikah rastoča in za bodočnost vzgajajoča se generacija. Povsod na bivšem Štajerskem so bile potujče-valnice, najrazboritejši nemškutarji pa so bili brez dvoma v Ptuju, ki so imeli poleg idejne premoči med okoliškim prebivalstvom v Halozah, na Ptujskem polju, v Slovenskih goricah i. dr. tisoče gospodarsko odvisnih ljudi, ki so morali tako plesati, kakor so brenkali nj,ih gospodarji. S propadanjem narodne zavesti je propadalo ljudstvo tudi moralno, kar vidimo še danes, največ v teh omenjenih krajih.
Narodna in moralna propast ljudstva datira torej iz let ponemčevanja slovenskega ljudstva. Nemški kapital je kupoval mala, zadolžena posestva želarjev (kočarjev) in manjših kmetov ter jih družil v veleposestva, na katerih je potem zaposloval obubožane ljudi. Veleposestniki so bili večinoma nemški nacionalisti, ljudje pa en sam ogromen kmetski pro-letariat. vdan alkoholizmu in v vsem odvisen od svojih nemških gospodarjev.
Kdor je odvisen, je lahko ž njim. To je nemško-nacionalni element vedel. Zato se je s hladno, računarsko zavestjo vrgel na kmetski proletariat, da ga vpelje v svojo miselnost. Ptuj je bil pred vojno najzagrizenejše nem-škutarsko mesto. V tem oziru se ne dasta primerjati ž njim niti drugi štajerski mesti, Maribor ali Celje. Ti nemški mogotci so straho-vali ptujski slovenski živelj, kakor ga hiore strahovati le renegat, poturica.
Saj niti že ni tako zanimivo, da so vso besno gonjo proti Slovencem vodili slovenskih mater sinovi, ki niso znali sami. kaj šele njih starši, dostikrat niti dobro nemško govoriti ali pisati. A gospodarsko so si z nemškim kapitalom opomogli, in kdor ima denar in reže drugim kruh, ta vlada. Takšna družba se je torej vrgla na lačni, obubožani narod v okolici Ptuja, in za ta del naroda se je pričela najstrašnejša tragedija.
Z lažnivo, toplo besedo, ki ji naivni narod tako rad veruje, so pričeli in mu ponudili žganja. Ljudje, ki so si izmislili zastrupljevanje naroda z žganjem, so prav dobro poznali psihologijo ljudstva. Tudi v tem primeru so dosegli zastrupljevalci svoj namen. Ko se je pričela kupčija z žganjem, so se ga ljudje oklenili (vina itak niso imeli, ker je bil vinograd last gospodarja) a ga tudi rajši pili, ker je bilo kot umetno žganje cenejše in močnejše.
Če si stopil v tistih časih v gostilno, si zapazil, da pijejo mnogo dražje vino gospoda, dočim je sedel tlačan pri cenenih litrih žganja, ki ga je po kupicah žejen vlival vase kakor vodo. Gospodar je pil »haložana«, pod-ložnik umetno žganjico. Tvorničarji-žganjarji so izvrstno zaslužili, a nemški nacionalisti so prodirali bolj in bolj v narod, kojega slabo odpornost je žganje popolnoma uničilo.
Žganje in divja agitacija nemškutarstva sta vzela ljudstvu moralni in narodni čut in ljudstvo, strnjeno naseljen slovenski živelj, se je dalo lahko ponemčevati. Ta prodor je pospeševal v slovenskem jeziku tiskani, a z nemškim strupom napolnjeni časopis »Štajerc«, ki je dopolnjeval žganje. In tako se je zgodilo, da je slovensko ljudstvo zahtevalo in s po-
sekcije g. Ivanu Dimnkiu v 194. številki »Slovenca« z dne 27. avgusta 1933j»d naslovom: lob Erjavčevi izključitvi iz JUU«._Predsednik sekcije gosp. Ivan Dimnik je ze povzel korake, da bo imel g. Erjavec priliko pred sodiščem odgovarjati za svoje izpade, ter je dal imenovanima odboroma zaradi :očiščenja svoje predsedniško mesto na razpo ago Odbora sta po proučitvi zadeve ugotovila naslednje:	..
1	Predsednik sekcije g. Ivan Dimnik ni bil član razsodišča, ki je g. Frana Erjavca izključilo iz JUU, ni osebno v razsodiscu sodeloval in ni vplival niti na potek razprave Sti na razsodbo. Izključitev g. Erjavca se je izvršda popolnoma pravilno in v skladu z do-očili pravil JUU, kar je potrdila banov,nska skupščina, glavni odbor in glavna skupscina
JUU. '	.	. .
2	Namigavanja g. Erjavca ne zadenejo niti najmanj predsednika g. Dimnika ter so vse insinuacije, iz katerih bi mogla javnost napačno sklepati in soditi, obsodbe vredne.
3.	Predsednik sekcije g. Ivan Dimnik in Jugoslovensko učiteljsko udruženje ne nosita za premestitev g. Erjavca iz Most v Vučitrn niti najmanjše odgovornosti, ker nista z njo v nobeni zvezi.
4.	Predsednik g. Ivan Dimnik tudi ni v nobeni zvezi s petkratnim odpustom g. Erjavca iz javne službe.
Upravni in nadzorni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino izražata predsedniku gospodu Ivanu Dimniku popolno zaupanje in ne uvi-dita potrebe, da bi jemal omenjeno izjavo v obzir v zvezi s svojo predsedniško funkcijo. Pač pa smatrata odbora za svojo dolžnost, da s pričujočo objavo, v časopisju pojasnita jav-
nosti neupravičenost izpada g. Frana Erjavca v »Slovencu«.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1933.
Upravni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovjno: Engelman Mira, Ljubljana; Kobal Josip. Ljubljana; Kopač Leopold, Slovenj gradeč; Mavric Karel, Gornja Radgona; Polak Janko, Ljubljana; Verk Miloš. Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Voglar Franc, Celje.
Nadzorni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino: Iyanjšič Ljudevit, Št. Jurij ob Ščavnici; Musek Ljudevit, Št. Vid pri Ptuju; Mešiček Anka, Maribor; Brezovar Matija, Št. Rupert na Dolenjskem; Požar Metod, Bohinjska Bistrica.
4. Brezposelni učit. abiturienti.
Upravni in nadzorni odbor sta soglasno sprejela sklep, naj vodijo sreska društva JUU na svojih teritorijih točno evidenco o učiteljskih abiturientih in abiturientkah, ki so brez službe. Zato naj se ti pismeno javijo pripadajočemu sreskemu društvu JUU ter navedejo poleg svojih osebnih podatkov tudi podatke o dovršenih študijah, vojni službi, eventualni sedanji zaposlitvi ter o svojih socialnih razmerah. Navesti je tudi stalno bivališče.
Sreska društva JUU bodo vzdrževala z abiturienti in abiturientkami trajne stike in jih bodo vabila kot goste in hospitante k svojim zborovanjem in k stanovsko-prosvetnemu delu. Sekcija JUU bo skušala doseči, da bi jim ministrstvo dovolilo tudi noset šol in pri-sostvovanje pouku, kar bi se organiziralo potom sreskih društev v sporazumu s sreskimi šol. nadzorniki. Po možnosti bi skušala sreska društva JUU najti najpotrebnejšim poedin-cem tudi kako zaposlitev in začasno namestitev.
Splošne vesti
—	Konferenca predsednikov sekcij. Predsedstvo JUU v Beogradu je sklicalo konferenco vseh predsednikov sekcij. Vršila se bo 10. septembra t. 1. in bo razpravljala o tekočih poslih v zvezi s potekom poslednje glavne skupščine.
VELIKA PROSLAVA JADRANSKEGA DNE V SPLITU od 6. do 9. septembra t. 1.
Kakor je bilo že na tem mestu objavljeno, se je za proslavo »Jadranskega dne« v Splitu prijavilo preko vsega pričakovanja iz vse države do sedaj ca. 15.000 udeležencev. Samo iz dravske banovine je okoli 1000 prijavljencev. Udeležbo so prijavili tudi Čehoslovaki, tako da bo vsa prireditev imela karakter velike manifestacije Slovanov za naš Jadran.
Ministrstvo saobračaja je s svojim reše-njem M. S. br. 17.317 od 4. t. m., dopolnjujoč rešenje M. S. br. 15.065 od 11. VII. t. 1. odobrilo 75% popust na vseh progah drž. železnice za vse člane in podmladek JS iz naše države, kakor tudi iz Čeihoslovaške. Istotako so dovolile tudi Jadranska in Dubrovačka plovidba 50% popust za progo Split—Omiš— Stari grad in nazaj Split. Železniški kakor pa-robrodarski popusti veljajo za odhod od 1. do vključno 8. septembra, a za prihod od 5. do vključno 10. septembra t. 1. Izvršni odbor JS je za te popuste izdal posebne potne objave, ki se dobe v pisarni JS v Ljubljani, Tyrševa cesta la/IV (tel. štev. 3555). Objave veljajo Din 5'— po komadu in bo treba znesek plačati v Splitu ob priliki odhoda, t. j. ko bo Izvršni odbor potrdil, da se je dotični res udeležil proslave.
Izvršni odbor nas je obvestil, da se prijave za izlet še sprejemajo, vendar za prenočišča ne garantiramo, ker je rok za prijave že potekel.«
—	V višjo gospodinjsko šolo v Starem Futogu se po odredbi ministrstva prosvete zaradi pomanjkanja učnih prostorov ne bo vršil vpis v I. razred za leto 1933/34.
VSEM ŠOLSKIM UPRAVITELJSTVOM!
V Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla Schreiner-Bezjakova Slo-
venska jezikovna vadnica, I. zvezek (za drugo šolsko leto). Knjiga je predelana po novih učnih načrtih in odobrena za rabo v šoli. Cena Din 7'—. Naročajte!
—	10. septembra t. 1. praznuje Ptuj 25 letnico zgodovinsko važnih ptujskih dogodkov. Po odloku kraljevske banske uprave se bo v začetku šolskega leta po vseh šolah dravske banovine predavalo o pomenu ptujskih dogodkov. Pripravljalni odbor proslave bo izdal Spominski list, v katerem bodo opisani ptujski dogodki, njihovi vzroki in posledice, kakor tudi kulturne in nacionalne prilike Ptuja tedaj in sedaj. Ta »Spominski list« bo služil učiteljstvu kot dober pripomoček pri predavanju; poslali ga bomo torej na vsako šolo po nekaj številk. List bo izšel v obliki brošure 30/20 na boljšem papirju na 28 straneh, a stal bo samo 5 Din. Na vsako šolo bomo poslali 1—10 številk, oziraje se na število razredov in na materialno stanje dotičnega kraja. V imenu pripravljalnega odbora prosim vse tovariše, upravitelje in učitelje v dravski banovini, da nas podpirajo pri našem delu in da poslane številke razpečajo. — Za pripravljalni odbor: Šestan I. Dušan.
—	Oblastni odbor Jadranske straže v
Ljubljani priporoča dijakom vseh ljubljanskih šol, da kupujejo le one pisarniške predmete, kot risalni papir, svinčnike i. dr., ki nosijo žig Jadranske straže.

predpisane tiskovine:
Proračun kraj. šol. odbora, Obračun kraj. šol. odbora, Zapisnik proračunske seje in Zapisnik obračunske seje kraj. šol. odbora
Naročila sprejema lin iurTnn i rij ii-Tniir-nriwiTiriiTrr r • rmrenun—n
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
—	20 letnico mature bomo obhajali po želji nekaterih tovarišev ob priliki jesenskega velesejma in sicer v soboto, dne 9. septembra t. 1. od 20. ure dalje v kmetski sobi »pri Sla-miču«. — Kovačev, Kambrov, Troštov.
SENZACIONALEN USPEH PRI DANAŠNJEM ZAKLJUČNEM ŽREBANJU SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE.
Od merodajne strani smo zvedeli, da je pri današnjem poslednjem žrebanju V. razreda 26 kola državne razredne loterije prvič od obstoja loterije dosežen redek uspeh, namreč, da sta obe glavni premiji od 1,000.000 Din in 500.000 Din, torej skupaj 1,500.000 Din odpadli na eno in isto številko srečke. Zvedeli smo, da je ta srečka vseh srečk, to je vse štiri njene četrtinke, bila prodana preko znane tvrd-ke BANČNO KOMANDITNO DRUŠTVO A. REIN IN DRUG V ZAGREBU in sicer dve četrtinki v samem Zagrebu, ostali dve četrtinki pa igralcem v pokrajini. Številka te redke srečne srečke je 48.780.
—	Ali ste že naročili vsi knjigo »Do stvarnega uka v I. razredu«? Ako ne, storite to takoj! — Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
—	Litijsko sresko učiteljsko društvo
opozarja vse, ki dolgujejo na članarini, da zaostanke še ta mesec urede. Onih, ki tega ne bodo zvršili, ne bomo mogli prijaviti za nadaljnje redne člane JUU. Zborovanje se bo vršilo predvidoma meseca oktobra t. 1.
—	Zakaj naj bi bili malodušni in zakaj bi obupavali! Še danes lahko dobite z neznatnim rizikom stotisoče in celo poln milijon dinarjev, če posvetite nekoliko pozornosti naši današnji prilogi. Malodušnost in obup naj se umakneta, vi se pa poslužite naročilnice, s katero je opremljena vsaka priloga. Stara resnica »Brez srečke ni dobitka«, velja danes bolj kot kedaj. V današnjih težkih razmerah ne morete na drug način in s tako majhnim rizikom doseči takih uspehov, kakorVam jih nudi srečka državne razredne loterije. Razen tega je zvišano v tem kolu število velikih dobitkov ter je temu razmerju povišana tudi možnost doseči enega izmed teh velikih dobitkov.
—	Novi učni načrt za osnovne šole je izšel v slovenskem prevodu v Učiteljski tiskarni. Naročila sprejema Učiteljska knjigarna v Ljubljani in poslovalnica v Mariboru. Stane 4 dinarje. Načrt je izdal g. minister prosvete v zmislu §§ 42. in 44. zakona o narodnih šolaljl Po njem se bo pričelo poslovati s 1. septembrom 1934 in je treba, da ga dotlej prouči vsak učitelj in učiteljica osnovnih šol.
—	Zemljepisna in zgodovinska učna snov za III. in IV. razred osnovnih šol je zbrana v Polakovi knjižici ter priporočamo staršem, učiteljstvu in šolam, da jo nabavijo za otroke
III.	in IV. šolskega leta. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in poslovalnici v Mariboru.
—	Uvedite Lavtarjevo »Računico« v osn. šole. Lavtarjeva »Računica« za osnovne šole za III. in IV. šolsko leto, po kateri je bilo v zadnjem času toliko povpraševanja, je zopet izšla v novi izdaji. Sestavljena je po modernih principih delovne šole. Odobrena je od ministrstva prosvete. Sedaj imamo moderno urejeno Lavtarjevo »Računico« za I., III. in
IV.	šolsko leto osnovnih šol. One šole, ki so že poučevale po Lavtarju. so dobile s tem zopet novo izdajo knjige, drugim šolam pa priporočamo, da jo uvedejo in preizkusijo.
Osebne zadeve
—i Premeščeni so z ukazom: Brandsteter
Marija iz Gor. Tuhinja v Smlednik; Cepuder Marija iz Melincev v Ptuj; Cujnik Mirko iz Lokavcev k Sv. Jakobu v SI. g.; Draksler Iva iz Dobrniča v Griblje; Ferjančič Antonija iz Stogovcev vVuhred; Kokotec Janko iz Do-brepolja v Staro cerkev:Kraker Mira iz Rake v Leskovec; Legiša Hinko iz Rajhenau v Šmarje-Sap; Maver Vida iz Rajhenburga v Dolsko; Peterlin Alojzij iz Škofje Loke v
Kamnik; Poljšak Srečko iz Runeča v Draga-tuš; Pokorn Danica iz Mošenj v Olševek; Pod-gornik Miroslav iz Polenšaka v Ptuj; Roškar Eliza iz Tin j v Sv. Jurij v SI. g.; Sigmund J os. iz Starega trga v Staro cerkev; Sancin Cezar iz Trebelnega na Breg; Škerle Antonija iz Komende v Bevke; Troha Elizabeta iz Blagovne v Ljutomer; Tomšič Alojzij iz Fokovcev v Ormož; Velišček Ivan od Sv. Jakoba v SI. g. k Sv. Barbari.
—i Premeščeni so z odlokom ministrstva prosvete: Bevka Ivana iz Kirina savske banovine v Bloke; Ražem Milan iz Biograda v Loški potok; Sancin Antonija iz Dobrovnika v Artiče; Stanič Ernest iz Mežice v Dobrepolje; Hartman Ana iz Nove cerkve k Sv. Ani; Sancin Marija iz Trebelnega v Hajdino; Stanič Ivan iz Vidoncev v Bakovce; Martelanc Vladimir iz Zagozdaca v Črnomelj; Pohar Anton iz Marije reke v Kapele; Perčič Angela iz Hinj v Voklo; Pardubsky Rajko iz Leskovca v Hrastnik; Martelanc Hermenegilda iz Čepel j v Črnomelj; Markelj Ana iz Št. Janža v Preddvor; Meško Jakob iz Cankove v Dob; Šero-na Vinko iz Št. Jurja v Ljubno; Štefancioza Martin iz Kozja v Globoko; Štokelj Karel iz Marenberga v Središče; Tcmažič Živko iz Kra-marovcev v Serdico; Terpin Ana iz Dobrniča v Poljane; Vidmar Miroslav iz Rakeka v Radeče; Zidar Otilija iz Sv. Antona v Mežico; Bizjak Evgenija iz Vel. trna v Babno polje; Carli Alojzij iz Sv. Jerneja v Talčji vrh; Borko Franjo iz Križevcev k Sv. Jakobu v SI. g.; Arzenšek Adolf iz Ajdovca v Blagovno; Ce-rer Vilibald iz Šmiklavža v Kozje; Ambrož Martin iz Rakovca v Stranice; Beloglavec Vilibald iz Serdice v Gor. Lendavo; Ogrizek Marija iz Pristave v Kostrivnico; Borko Angela iz Križevcev k Sv. Jakobu v SI. g.; Fanton Ana iz Plaškega savske banovine v Jezersko; Lapajne Julijana od Sv. Antona v Bizeljsko; Duh Jožefa iz Sladkega vrha v Vel. Nedeljo; Bankovac Matilda iz Stugovcev v Sladki vrh; Ditrih Marija iz Bodoncev v Bakovce: Langof Dragotin iz Dol Slavečev v Vel. Podlog; Že-helj Adolf iz Bočne v Gornjigrad; Hartman Janez iz Nove cerkve k Sv. Ani; Fettich-Frankheim Oto iz Vel. Podloga v Gerlince; Golmajer Karel iz Sv. Lovrenca v Muto; Hri-bernik Franc iz Sv. Andraža v Jarenino; Ingolič Adela iz Polenšaka v Dornavo; Jazbec Marija iz Sv. Jurja v Trdkovo; Kotnik Ana iz Sv. Marjete v Čadram; Kolar Franc iz Sv. Duha v Rečico; Jazbec Ludvik iz Strojne k Sv. Miklavžu; Colanti Amalija iz Sebeborcev v Dobovo; Ljubic Mirko iz Doline v Dol. Lendavo; Pavlic Marjan iz Zavrča v Rovte, Stres Mira iz Sv. Jakoba v Guštanj, Petek Kristina iz Runeča v Kolovrat.
—i Napredovali so v VI. skupino: Pečnik Gustav iz Bizeljskega; HasI Ana iz Ptuja; Mu-šič Rozalija iz Šmihela; Bregant Marija iz Dramelj; FridI Franc in Helena iz Sv. Jerneja; Petriček Elizabeta iz Žalca; Gradišnik Hermina iz Celja; Kordon Ivanka iz Logatca; Kladnik Vilma iz Sevnice; Križaj Karolina iz Dobrepolja; Rupnik Antonija iz Sv. Eme; Šorli Marija iz Maribora; Hafner Angela iz Sv. Lenarta.
—i Napredovali so učitelji (-ce) v VIII. skupino: Šega Nada iz Jesenic; Vodušek Ana iz Donačke gore; Štor Olga iz Pobrežja; Per-ko Ivan iz Vrhpolja; Simčič Viktorija, učiteljica gospodinjstva iz Jesenic.
Učiteljski pravnik
—§ »Moji prejemki« je tablica, ki nudi izpolnjena točen pregled dospelosti napredovanj in mesečnih prejemkov. Po 50 par se dobi v knjigarnah Učiteljske tiskarne. Naročite si ta pripomoček in ga hranite spopol-njenega v listnici Roč. kataloga, ali v mapi za plačilne sezname, odnosno skupno na šoli s »pregledom dospelosti napredovanj«, ki se tudi še dobi.
—§ Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1933/34? Ta priročna knjižica, ki je cenjena tudi izven vrst osnovnošolskega učiteljstva, izide še ta mesec. Naj ne bo učitelja (-ice) brez Roč. kataloga. Potrošek za nabavo se je neštetim stotero poplačal. Napišite takoj naročilo, da ne bo prepozno, ker je zaloga omejena.
močjo »Schulvereinov« in »Siidmark« zidalo za svojo slovensko deco nemške šole. Da ni bilo svetovne vojne, bi ta živelj utonil! In če se vrste tu drug za drugim še danes najlahko-miselnejši umori in vladajo mesto trezne misli le kamen, nož in kri, čutimo, da so vsi ti pojavi nesrečna posledica in dediščina zagrizenega raznarodovanja in sovraštva nemškutarstva do slovenskega ljudstva.
Že po narodnem osvobojenju, ko je nastopilo pri nekih parlamentarnih volitvah 14 političnih strank, je volil Haložan »Gospodarsko stranko«, katere nositelji so bili — Nemci. Kdor reže kruh, pač sme vladati! —
Danes, ko proslavi i amo 25-letnico nem-škutarskega pljunka v obraz našega naroda in se spominjamo težkih dni, se dviga od nekod neka narodna nemška manjšina, ki pri vsem dobrem življenju, ki ga ima pri nas, išče neke svoje »pravice«, ki da jih je izgubila. Vprašati se moramo, kdo je ta manjšina in komu se , godi krivica. Zato se je danes, ko pri nas tako zvani »nemški živelj« kliče v svojih srcih »fiihrerju« tretjega carstva ter čaka, da ga odreši kot »nemško narodno manjšino« v dravski banovini čistokrvna kri nemške rase, še posebno vredno spomniti trpljenja, ki je padalo nekoč kot grozna skala na duše in telesa zatiranega slovenskega človeka. Danes, po našem slavnem 1. decembru 1918. leta se je začelo neko podtalno gibanje nemških sinov slovenskih mater in očetov za nemško šolstvo. Zbirajo podpise za nemške razrede in nemško besedo v naših učnih zavodih. »Nemška narodna manjšina« prireja koncerte po ponem-čenem Korotanu. Mi pa moramo poslušati iz
dneva v dan močnejše nemškutarjenje po ptujskih, celjskih in mariborskih ulicah. Da, danes bi si morali ob 25-letnici ptujskih dogodkov še posebno izprašati vest tudi mi: Kje je naša zavest, da ni iztrebila izrodkov, ki so se bili potuhnili, a naenkrat vstali, ko je »fiihrer« obljubil odrešenje in osvobojenje iz»sužnjega jarma«? Ob 1. decembru so vsi klicali Živio! in se ovijali v naše trobojnice. Danes pišejo v nemške časopise o hudem zatiranju, ki ga doživlja »deutscher Marburg, Pettau, Win-disch-Peistritz, Cilli« i. dr. Čakajo, da se pomakne nemška meja do Karavank »bis zur Sau«. »Deutsches Volk in Unter-Steiermark« hrepeni po priključitvi k materi Avstriji. In tako naprej se zdi, da se bod® nenadoma zopet znašli v dobi pred 25 leti in — kakor je slovenska prastara navada — pripognili vljudni, mehki hrbet pred nemško besedo in za nemški udarec!
H koncu pa pomislimo še enkrat o naši nemški narodni manjšini. Tisti, ki so pred 25 leti pljuvali v slovenske ljudi v Ptuju, metali vanje gnila jajca ter jih bili s palicami in bi-kovkami, nekateri še žive, drugi pa so njih potomci. Gorečneži, nemški stebri! Poglejmo v njih rod! V bridkih Halozah, na Ptujskem polju in tam okoli so imeli domove. Uboga slovenska viničarska mati jih je rodila. Vini-čar, suženj nemškega gospodarja, ki je bil nekoč prav tako slovenskega rodu. Da, ni ga hujšega pesjana kot je renegat! Celokupna »nemška narodna manjšina« v dravski banovini so ostanki isinov in hčera slovenskih mater in očetov. Ne samo v Ptuju in ptujski okolici, temveč po vsej slovenski zemlji. Pravih, res čistokrvnih Nemcev, kakor jih zahte-
va rasist Hitler, je bilo med našim narodom malo, a še ti so bili tolerantnejši od poturic tudi v hudih časih žalostnih ptujskih dogodkov. Če je rasist Hitler iskren, se bo takih žalostnih Slovencev branil in jim ukazal tja, kamor spadajo. K poboljšanju! Mi pa bi napravili krivo delo in samemu sebi najhujšo krivico, če bi tem ostankom priznali le eno samo nemško-nacionalno črko. Drugič pa: dvigniti moramo svojo že nekoliko otopelo zavest ter pregnati z ulic naših narodnih slovenskih mest večno nemškutarjenje!
t Ivanu Ravbarju v spomin
Vedeli smo, da Te muči bolezen že dolgo, vendar smo težko verjeli tužno vest, da Te ni več med živimi.
Prejšnji dan sva še kramljala, čez 24 ur si pa že počival med cvetjem in svečami!
Dovršil si življenja pot kot mož dela, jeklene volje in blagega srca. Tvoj delavnik je trajal 44 let, od teh 22 let na enorazrednici. — Srečna mladina, ki je vstopala v borbo življenja izpod Tvojega okrilja, kajti nisi je samo oborožil z znanjem, nego si jo tudi okrepil z bogastvom svoje plemenitosti!
Bil si glasnik poduhovnega življenja. Cesto si poudarjal, da se človeštvo duši v ma-terializmu, ker je zaprlo srca duhovnim dobrinam. Odpiral si srce in roke po načelu svojega velikega rojaka Gregorčiča: nikomur nisi odrekel modrega, prijaznega nasveta,
Tvoja tolažba je bila hladilno olje, Tvoje bodrilo je vlilo v dušo novega poguma, Tvoja desnica je bila radodarna.
Ali kateri činitelji so soustvarjali s Tvojimi prirojenimi vrlinami? Tvoj neuklonljivi, možati nastop, mir, Tvoja veselost? Kdo Ti je osvežil duha, da si se še ob zatonu življenja zanimal za vsak napredek? Kdo Ti je pričaral tudi v trpljenju šaljivo besedo na jezik in smešek na obraz? — Bila sta to dva čudo-tvorca: notranji mir in gmotna neodvisnost. Da, tudi ta! Bila sta z gospo soprogo taka gospodarska talenta, da sta omogočila šolanje 5 otrokom. Dva sinova sta postala aktivna jugoslovanska častnika, eden je šolski upravitelj, ena hči učiteljica, a najmlajši študira pravo. A pri vseh velikih izdatkih sta odpirala svoj gostoljubni dom številnim tovarišem in prijateljem!
Zaveden tovariš si bil. Nikdar ni bila Konjiška gora tako zasnežena, da bi Ti bila ustavila pot na učiteljsko zborovanje. In Tvoja prva skrb po prihodu na Teharje 1. 1925. je bila, da si se prijavil v društvo. Udeleževal si se zborovanj s skrajnim telesnim naporom. Vedno si sledil z živim zanimanjem ciljem in potom organizacije in cesto si poudarjal, da nam je potrebna kakor zrak.
Dragi Ivan! Ne zameri mi teh vrstic po svojem znanem odporu proti »slavospevom«. Ali znaj: to ni slavospev, nego ugotovitev dejstev. Pa bi ugovarjal: »Čemu ti spomini?« Zopet znaj: niso potrebni ne Tebi, ne Tvojim, a potrebni so nam, žalujočim tovarišem, da hodimo po Tvojih potih.

Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učiteljske samopomoči. V avgustu je smrt prizanesla našim vrstam. Umrl ni nihče. Zato je uprava porabila to priliko in razposlala položnice za plačilo prispevka v podporni sklad in to za 2 meseca. Samci plačajo s poštnino 11 Din, poročeni pari pa 21 Din. Prosimo zadružnike, da nakažejo ta malenkosten prispevek sigurno takoj po prvem septembru, ker nam s tem prihranijo obilo nepotrebnega dela. Pri ekspediciji smo tudi ugotovili, da je izredno mnogo članov zaostalo s plačilom svojih obveznosti. Prosimo, da tudi ti poravnajo takoj po prvem septembru svoje zaostanke. — Uprava US.
HALI OGLAS
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5*—
ŽELIM MENJATI
s tovarišico službeno mesto na šestraz-rednici v Limbušu z drugim mestom v bližnji okolici Maribora. — Naslov pri upravi »Učiteljskega tovariša«.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik
Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Učiteljski pevski zbor JUU
—p Vabilo k tečaju. Tov. pevkam (-cem) smo odposlali okrožnico radi prih. sezon, koncerta, ki se bo vršil že letos. Vsi, ki okrožnice
niso prejeli, so vabljeni, da se za tečaj sami javijo po dopisnici na sekcijo. Tečaj se vrši 21., 22. in 23. sept. t. 1. ob 9. v Glasb. Matici. Vabimo naše tov. abiturijente (-inje), da se tečaja udeleže, ker njihovih natančnih naslovov nimamo. (Tu mislimo one, ki so že sodelovali pri zboru in dobre pevce, ki dosedaj iz kateregakoli vzroka niso mogli v našem zboru sodelovati. — Istočasno vabimo tudi nove dobre pevce in pevke. Pevcem se povrnejo potni stroški in preskrbe prenočišča (kdor ga potrebuje). Brezposelnim in poročenim tov., ki stanujejo izven Ljubljane, povrnemo odškodnino za prehrano v menzi. — Ne odlašajte s prijavami, ker mora odbor vnaprej natančno vedeti, koliko pevcev se tečaja udeleži. — Odbor.
¥ Šolo - ¥ l\0¥ih Če¥liih
Vrsta 4432-00
Evo za Vašo deco lahkih čevljev, ki jih na nogah niti ne čutijo. Narejeni so iz najboljšega platna. V njih se nosi lufov vložek — Din 4.—.
Starši, želimo Vam pomagati pri izbiri dobre in cenene
obutve za Vaše miljence.
Pridite v vsako našo prodajalno, da si ogledate veliko izbiro. Postregli Vam bomo strokovnjaško in vestno v Vaše in tudi Vaših otrok popolno zadovoljstvo.
Vrsta 4462-29
Najbolj praktični in najcenejši čevelj za vsako igro in za vsak šport. Za mal denar bo Vaša deca obvarovana raznih poškodb na nogah.
Vrsta 3162-00
Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, dobri, visoki čevlji iz močnega mastnega usnja s trpežnim gumijastim podplatom. Velikost 35—38 Din 59.—.
Vrsta 242
Šolski mladini pri telovadbi ie neobhodno potreben ta lahki in elastični telovadni čevelj s podplatom iz krom usnja.
Vel. 19—26	Vrsta 3222-02
Za živahne dečke trpežen čevelj za vsak štrapac. Podplat in peta sta iz gumija ter trikrat trpežnejša od usnjenih. Vel. 35—38 Din 69.—.
Vrsta 5651-38
Za Vaše najmlajše udobni čeveljčki široke oblike s sponko, ki so izdelani iz dobrega telečjega boksa.
Vrsta 6622-22
Zelo okusni polčevlji iz rjavega boksa za šolarje. Taki čevlji so jim na vsak način potrebni za šolo kakor tudi za praznike.
Vrsta 3461-00
Visoki čeveljčki za Vasjo najmanjšo deco s kruponovimi podplati. Ti čeveljčki bodo najbolje služili za normalno razvijanje nog Vaših otročičkov.
Vel. 19—26	Vrsta 5621-00
Za nežno Vašo deco krasni čeveljčki iz rjave kože. Ti čeveljčki bodo Vam in Vaši deci v veselje. Velikost 27—34 Din 69.—.
Vrsta 5842-38
Zelo okusni čevlji iz laka za slovesne priložnosti. Enaki iz rjavega boksa za vsakdanjo porabo.
Vrsta 5662-00
Udobni fleksibel dečji viscki čevlji iz boksa z usnjenim podplatom in peto. 59.—
Vrsta 4644-81
Zelo elegantni čeveljčki za dcklice iz boksa z usnjenim podplatom in peto. Izdelani so iz prvovrstnega materiala.
Vel. 24—26	Vrsta 9891-50
Sedaj v jeseni, ko Vaši otroci hodijo v šolo, so jim za dež neobhodno potrebni taki visoki gumijasti škornji. Velikost 27—34 Din 79.—.
^■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■»■■■«■■■■■■■■■■■inim« m
[ Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
| Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame in gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
K. PUČNIK
šelenburgova ulica Stev. 1 nasproti kavarne „Zvezda"
— ■
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
ANTON KRISPER, UUBUANA
MESTNI TRG 2fi ♦ STRITARJEVA ULICA 3
Oglejte si zbirko učil
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA!
PRIPOROČA SE
CENJENEMU UČITELJSTVU RESTAVRACIJA
P R I
>1
SESTICI
c<
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
Slovensko srbohrvaško češke
nemške francoske angleške
in druge
knjige
š
znanstvene leposlovne
muzi kallje revije
šolske in pisarniške potrebščino, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA 6
MARIBOR
TYRŠEVA ULICA 44