Štev. 1.	V Mariboru, dne 5. januarja 1905.	Tečaj XXXIX.
Izhaja vsak četrtek in velja g poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta I K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lEvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina ge pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora. — List se pošilja do odpoTedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v.
UREDNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5.	UPRAVNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5.
Rokopisi m ne vračajo. Neznamkovana pisma se ne sprejemajo.	f ° |	Vsprejema naro5aiao, isserats in reklamacije.
C Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 V, za dvakrat 25 V, » trikrat 35 V. Za večkratne oglase primeren pop ost.	J
Inaerati so sprejemajo do »rede opoldne. — N»zaprta reklamacije so postat«« proste.__J
VENSKI
A
List ljudstvu, v pouk in zabavo.
Port
Žalostna je prva novica, ki jo prinašamo Rvojim čitateljem v novem letu. Port Artur, ponosna ruska trdnjava na daljnjem vzhodu je padla, portarturski junaki so se udali sovražniku. Pretresujoča in nepričakovana je ta novica! Vsak Slovan je zrl z navdušenjem in ponosom na portartursko posadko, ki je tako hrabro in vstrajno branila svojo trdnjavo, da jo je občudoval ves svet. General Steselj je postal ljubljenec vseh Slovanov, pogumni vojaki so bili predmet visokega občudovanja, Port Artur nam je bil vzgled, kako se mora Slovan neustrašeno braniti proti sovragom! In sedaj je padla ta trdujava, ponos vsakega Slovana! Neverjetno se nam zdi, ker nam je neljubo. Vsi Slovani čutimo velik udarec, ki ga je dobil ruski narod s tem, da se je Port Artur udal Japoncem.
Odkar so dobili Japonci za stalno Viso-kajo goro, bila je usoda Port Arturja odločena. Japonci so obvladali s svojimi topovi celo trdnjavo. In jedna utrdba za drugo je padala Japoncem v roke. Visokaja gora, Erlungšan, Sunšušan in nazadnje Palunšan. General Steselj je imel še samo 5.000 mož za hranitev, 15.000 mož je ležalo v bolnišnicah. Smodnik je začel primanjkovati, živeža ni bilo, zdravil v bolnišnicah so začeli pogrešati, general Steselj je sklenil se udati. Dne l.jan. je poslal odposlance k japonskemu generalu Nogiju ter mu ponudil udajo. Začela so se takoj pogajanja zaradi udaje. Častniki in uradniki iz Port Arturja se bodo smeli vrniti v Rusijo, moštvo portartursko pa se odvede na Japonsko, kjer bodo ruski portarturski junaki čakali kot ujetniki konca vojske.
Padec Port Arturja ne bo ostal brez velikanskih posledic za Rusijo. V evropski Rusiji še bo huje vrelo med nezadovoljneži, ki si želijo ustavnega življenja in ne marajo carjevega samovladanja. In tudi na daljnjem vzhodu bo učinek udaje neizmerne važnosti. Port Artur bo odslej japonska trdnjava in japonsko brodovje bo imelo v portarturski luki varno zavetje. Pristanišče Dalnv se zopet lahko odpre japonski trgovini. Četudi Kuro-patkin zmaga pri Mukdenu, to ne bo porazilo Japoncev, ampak ako hoče popolno zmago, bo moral tudi Port Artur vzeti. In težje bo ta naloga za Ruse, kakor je bila doslej za Japonce, ker nimajo v vzhodnih vodah takega brodovja na razpolago, kakor so ga imeli Japonci.
In ne samo trdnjava Port Artur je izgubljena za Ruse, ampak tudi portartursko rusko brodovje. Predno so predali trdnjavo, so Rusi zažgali in potopili svoje ladje, le štiri
Artur se je
rušilke torpedovk so zbežale v pristanišče Čifu, kjer so bile razorožene. S padcem Port Arturja iu uničenjem portarturskega brodovja je postalo torej tudi japonsko brodovje, ki je moralo doslej stražiti pred Port Arturjem, prosto in lahko svojo moč obrne ali proti admiralu Roždestvenskemu ali pa — proti Vladivostoku. Ni izključeno, da Japonci napadejo sedaj tudi vladivostovško rusko brodovje kar v luki, kakor hitro bo ta prosta ledu, ter je skušajo uničiti. Tudi za Roždestvenskega je padec Port Arturja velikanski udarce. Njeg^a edina pot je sedaj v Vladivostok, kajti drugod mu ni upati nobenega uspeha.
V naslednjem podajemo čitateljem posamezna brzojavna poročila, ki nam govorijo o žalostuem dogodku v Vzhodni Aziji.
Steselj se uda.
Tokio, 2. jan. General Nogi poroča, da mu je dospelo pismo generala Steselja v stvari udaje Port Arturja.
General Steselj.
Tokio, 2. jan. (2. uri pop.) V pismu, naslovljenem na generala Nogi, je izjavil Steselj, da je sedaj vsak ilpor brezvspešen. Mikado (japonski cesar) je v brzojavki na generala Nogi izrazil Steselju svoje priznanje ter ukazal generalu Nogi, naj izkaže portarturski posadki vse časti.
Tokio, 2. jan. General Ijihi je določen za japonskega posredovalca na pogajanjih gledeMtdaje Port Arturja. General Nogi mu je dflj v to svrho potrebna pooblastila.
^Hfcio, 2. jan. Kakor se čuje, so sovražnosti pred Port Arturjem ponehale. Častniki ruskega in japonskega generalnega štaba se snidejo dne 2 januarja, da se posvetujejo o pogojih predaje.
udal!
Tokio, 2. jan. Nogi je v soglasju z vrhovnim nadpoveljništvom in v soglasju z mi-kadom sprejel pogoje ter o tem obvestil Steslja. Japonske čete so stale v nedeljo, dne 1. jan. zvečer pripravljene, da odkorakajo v Port Artur.
Berolin, 2. jan. Predaja Port Arturja se | je že izvršila. Generalu Steslju so se dovolili ; najbolj častni pogoji. Dano mu je na prosto, j da gre kamor hoče, ako da častno besedo, da se v tej vojski ne bo več boril proti Japoncem.
Ruske ladije.
London, 3. jan. Iz Port Arturja se poroča: Včeraj zjutraj so gorele ladje „Retvi-zan", „Pobeda" in „Palada". Užgali so jih Rusi sami. Ladjo „Sebastopol" so Rusi razstrelili.
London, 3. jan. Iz Čifu se poroča: Ruske uničevalke torpedovk „Skorni", „Statnji", „Vlastni" in „Serbinij" so dospeli semkaj danes zjutraj v spremstvu velike šalupe. Oddan je bil zaboj poročil ruskemu konzulu. Kakor je kapitan „Statnija" izjavil, so ladje zapustile Port Artur, ker ne morejo ladje nadalje ostati v PortArturju, odkar so zavzeli Japonci „grič 203 metrov" ali Visokaja gora.
London, 3. jan. Častniki iz Port Arturja v čifu pribeglih razdiralk torpedovk so povedali strahovite in nad vse pretresljive posameznosti o dogodkih zadnjih dni. Japonske krogle so razbile vse bolnice. Ranjenci so bežali iz bolnic in vzlic silnemu mrazu begali po ulicah ali pa se plazili k fronti, da so jih Japonci ali ubili ali ujeli. Varnega prostora za bolnico ni bilo nobenega več in tudi streljivo je vzlic vsi štedljivosti skoro vse pošlo.
Zakaj se je Steselj udal?
London, 3. jan. Poroča se, da je vzrok Stesljevi udaji, ker mu je zmanjkalo streljiva. Japonske granate so padale v portarturske bolnišnice. — Bolniki niso hoteli več ostati v bolnišnicah, vlekli so se na utrdbe ter ondi v boju vstrajali toliko časa, da so se mrtvi zgrudili ali pa, da so bili ujeti.
London, 3. januarja. Vsa poročila soglašajo v tem, da je generalu Steslju konec minulega tedna zmanjkalo streljiva za topove. Vsled tega so posadke portarturških trdnjav mogle na uničujoče bombardiranje Japoncev odgovarjati samo s puškami. Nogi, ki je bil po svojih vohunih izvrstno podučen o položaju v Port Arturju, je od torka naprej noč in dan neprestano bombardiral trdnjavo, tako, da je vse porušil. Vsled tega se Steselj ni mogel dalje braniti in se je udal.
London, 3. januarja. Iz Port Arturja v Čifu pribegli ruski častniki poročajo grozne posamičnosti o zadnjih dnevih obleganja. Japonci so pet dni ponoči in podnevi iz velikih topov bombardirali Port Artur. Celo bolnice so bile vse razdejane. Od 20.000 mož broječe posadke, je bilo 15.000, to Je 75°/0 za boj že nesposobnih, ostali pa tako utrujeni in izmučeni, da so se komaj na nogah vzdržali. Ko je zmanjkalo streljiva, so valili kamne na sovražnika. Steselj je uvidel. da je vse izgubljeno. Za nedeljo je sklical vse generale na posvetovanje in povedal jim je, da se je v smislu tajnih navodil carja Nikolaja odločil za udajo, ker od nadaljnega prelivanja krvi ni ničesar pričakovati. Ko je Steselj to naznanil, je bil bled ko smrt, a držal se je pokonci kakor bi bil iz kamna izklesan. Nekaterim generalom so stopile solze v oči in primerili so se pretresljivi prizori. Vojni svet se je potem bavil naprej z določbo pogojev za udajo. Vsi generali so se izrekli, da se raje na trdnjavah z vojaštvom vred razstrele v zrak, kot da bi postali japonski ujetniki. V tem smislu je sestavljeno Stesljevo pismo na Nogija. Admiral Viren je zahteval, naj se dovoli torpedovkam, da poskusijo pobegniti. To je obveljalo in se je deloma tudi posrečilo. Določilo se je dalje, razdejati vse trdnjave z dinamitom, nerabne storiti vse topove in uničiti še v pristanu ostale ladje. Ko so bili ti ukazi oddani, so ob 5. uri popoldne odšli posredovalci v japonski tabor.
Rusko-japonska vojska.
Miilient.
V	Mandžuriji vlada še vedno hud mraz. Boji med prednjimi stražami se nadaljujejo. Večinoma so Rusi zmagovalci, tako da so svojo bojno črto na levem krilu za 25 km pomaknili naprej. Zdaj se obe armadi pripravljata na velik spopad, ki bo baje februarja, drugi pravijo, da še le spomladi. Ojama bo po japonskih poročilih dobil pol milijonov vojakov na pomoč, kar je pa gotovo zelo pretirano. Japonska bo pobrala doma vsakega moškega, ki more nositi puško, da ga odpošlje v Mandžurijo, kjer nastaja za nje položaj vedno slabši.
Na morju.
V	ruskih vladnih krogih so sprevideli, da so dosedaj premalo skrbeli za svoje brodovje, zato so sklenili to popraviti. „Rusj" priobčuje načrt za novo brodovje, ki se ima izvršiti v petih letih in ki bo veljalo 400 milijonov rub-
ljev. Načrt je sledeč: 8 oklopnic tipa „Slava", 8 parnikov tipa „Andrej Prvozvani", 6 kri-žark tipa „Bajan", 6 križark zboljšanega tipa „Novik". 6 križark tipa „Bogatir", 50 rušil-cev po 500 ton, 100 torpedovk in protitor-. pedovk različnih tipov, 10 minonoscev tipa ■ „Jenisej", 4 tovorne in delavniške ladje tipa „Kamčatka".
Tretje rusko brodovje bo odplulo v dveh oddelkih ta mesec. Admiral Birilev, ki bo poveljeval temu brodovju, saw osebno vodi vse priprave. Brodovju bo prideljenih posebno veliko število torpedovk.
Kje da pluje sedaj prvo baltiško brodovje, ni došlo zadnje dni nikakih poročil. Tudi se 1 ne ve, ali bo čakalo na drugo in tudi na tretje i brodovje. Mnogi namreč svarijo Rusko, naj . ne pošlje prvo brodovje samo nad japonsko ! brodovje, ker je preslabo. Proti temu pa ugo-; varja neki dopisnik „Mosk. Vedomosti". On namreč pravi, da če bi bilo japonsko brodovje res tako močno, kakor ga slikajo, potem bi bilo malo portarturško brodovje kar zdrobilo, ^ ko je isto napravilo dne 10. avg. 1. 1. izpad. Ne pa da jim je celo brodovje ušlo, večinoma skoro nepoškodovano. Vsled tega sklepa dopisnik, da če je japonsko brodovje sicer po številu močnejše, nikakor pa ne boljše kakor i rusko. Tudi omenja dotični dopisnik, kar smo že mi omenili, da ne morejo celega brodovja ; poslati proti Rozdestvensky-ju, ker morajo stražiti Port Artur, prevozne ladje in Vladivostok. Slednjič pa morajo tudi zavarovati domače obrežje. Toda, tako sklepa dopisnik, boljše je vedno, da je rusko brodovje večje in s tem zmaga še bolj gotova.
!	9»ort Artur.
Zdaj je japonska pšenica v klasju. Poročila, ki dohajajo sedaj iz Japonske o Port Arturju, so tako lepa, namreč za Japonce, da lepše ne morejo biti. Žal, da se jim ne veruje, ker vsi že poznajo znano japonsko pretiranje. Če si pribojujejo kak jarek, potem je v njihovih poročilih že padla cela utrdba. Poročali smo že, da so si pribojevali Visoko goro (203 m grič), zopet Rusi, toda niso ga obdržali, ker so vse nasipe Japonci razdrli. Utrdba Kvanktčin je padla kmalo po Visoki gori in zdaj poročajo japonska poročila, da je padla tudi utrdba Erlunšan.
Utrdba Erlunšan je najsevernejša utrdba na Zmajevi gori, na vzhodni črti utrdb. Boji, ki so se vršili za to utrdbo meseca oktobra, za japonsko orožje niso imeli uspeha. Sedaj se je pa Japoncem s pomočjo min posrečilo razstreliti strelni nasip. Nato je sledil hud pehotni boj, o katerem poroča „Daily Express" iz Tokia z dne 30. m. m: Strahoviti boj je
trajal od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer. Japonski pijonirji so že več mesecev naprej pripravljali napad s tem, da so podminirali utrdbo. Mine same so bile napolnjene z močnimi dinamitnimi naboji, ki so bili razstreljeni med hudim streljanjem. Močan oddelek s puškami in ročnimi granatami je bil pripravljen. Sedem eksplozij je naredilo velikansko vrzel v glavno zidovje utrdbe in med hudim ognjem oblegovalnih topov so naskočili Japonci notranjost utrdbe. Zasedli so strelni nasip, na katerem so se takoj utrdili. Ob štirih popoldne je bil naskok končan in Japonci so vdrli ob črti težkih topov v notranjost. Prišlo je do strašnega boja, v katerem so Rusi iz svojih zavarovanih postojank prizadjali Japoncem iz strojnih pušk velike izgube. Slednjič se pa Rusi niso mogli več držati. Ostanek, tretjina posadke, se je umaknil v zavarovan hodnik. Ob pol 8. uri so bili Japonci gospodarji utrdbe.
Rusi so izgubili doslej od 24 velikih utrdb, ki obdajajo Port Artur, šele 3 in še te ne v celem obsegu. Najmočnejše utrdbe so še v ruskih rokah. Cel južni delj „Zmajevega hrbta", Prepeličja gora, vse utrdbe na Tigrovem polutoku in Zlati gori ter slednjič utrdbe na Ljaotješanu so še vse v oblasti Rusov.
Sedaj pa priznavajo uradna japonska poročila, da še ni padla cela utrdba Erlunšan, kakor tudi ne Kikvanšan, ampak le en posamezen prednji del utrdb. Vsak ped zemlje morajo plačati Japonci z velikimi žrtvami.
Dne 28. dec. so torej Japonci prodrli v utrdbo Erlunšan, v soboto (31. dec.) v Sunšu-šan in na novega leta dan v Palunšan. S tem so dobili Japonci v roke ruske obrambe na severni strani, vzhodno od doline Luuho in železnice. Ker so že imeli od 18. dec. tudi del Kikvanšana v posesti, so zabili s tem za-gozdo v močno obrambo na Drahonijevem slemenu. Port Artur se torej ne bo dolgo več držal! (Glaj o na vodni članek!)
Korber padel.
Ministrski predsednik Koerber je dal ostavko in cesar jo je sprejel. Cesar je uvidel, da Koerber ne bo naredil miru med narodi in ga je odpustil v nemilosti. Zelo značilno je, da je nemški cesar Viljem izrekel obžalovanje Koerberju, ker je moral oditi. Iz tega se vidi, za koga je Koerber delal! Novim ministrskim predsednikom je imenovan G a u č, ki je že bil enkrat naučni minister. Minister notranjih zadev je postal gornjeavstrijski cesarski namestnik grof Bilant Reit, vodja ju-
LISTEK.
Meličevega Janeza vožnja.
(Po virih posnel Al. Andrejev.)
„Kam pa pojdeš, Janez?"
„V Maribor k bratu Andreju."
„S kolesom?"
„Da, ali se ti to čudno zdi?"
„Hhm. Pa kako se boš vendar prevrnil na onem-le klancu pod farovžem! Tu se je še vaš Andrej, ki je vendar bolj vajen tega vra-govega kolesa, parkrat pošteno prekucnil, vsaj tako mi je med počitnicami sam pravil."
„E, pa se ne bom! No, pa tudi nič ne de, če se enkrat preobrnem, saj se ne bom prvič in zadnjič menda tudi ne. V Maribor bom pa le prej prišel, kakor pa če bi se vozil ali pa šel na vlak. Ob devetih bom že tam."
„Ka-aj? Že ob devetih boš tam? Beži, beži, ne verjamem, da bi ti s tistim-le prišel v eni uri v Maribor. Saj potrebujemo do doli z vozom dobre tri ure, no pa še gnati se mora dobro."
„E, to ni nič tako čudnega. S tem kolesom se še hitrejše vozi kakor z mešanim vlakom. Zadnjič sem se vozil z njim v Maribor in domov, pa sem mislil, da bo zaspal, pihal je in pihal, pa le ni nikamor mogel.
Veš, kar žal mi je bilo, da se nisem peljal s kolesom. Danes pa pojdeva s tem-le v Maribor."
t „No, le dobro se vozi in glej, da še zdravo kožo nazaj prineseš! Pa pozdravi An-» dreja! Jaz moram v B., kjer imam opravke."
Tak pogovor se je pletel neko lepo poletno jutro med Meličevim Janezom in Koser-nikom. Le-ta je prišel namreč po Meličevem vrtu, ko je Janez ravno pred vežo snažil svoj „becikel". Koserniku se je neverjetno zdelo, da bi bilo sploh mogoče, v tako kratkem času dospeti v Maribor, kamor on z vozom potrebuje dobre tri ure Zato je z glavo majaje odšel.
i Janez je pa snažil kolo, ki ga ni bilo kaj posebno prida. Da naravnost in brez ovinkov govorimo, kar nam tudi Janez ne bo zameril: kolo je bilo deloma še po starem kopitu in tupatam se je že tudi prikazovala pogubljiva rja. No, in tudi Janez se je je bal, zato je večkrat snažil kolo. Pa vse ni nič pomagalo: rjo je kupil že s kolesom vred. Koliko je dal za kolo, ni znano, ker tega ni hotel Janez nikomur povedati — le pravil je, da ni drago. . Pa tuu zvonca ni imelo; tega še ni Janez , kupil. A čemu na kmetih zvonec pri kolesu? Ko zagleda radovedna dečad kolesarja, izogne se mu že od daleč s pota, patfem pa teče in kriči za njim. To je veselje teh paglavcev! Tudi kmetič zvedavo zre za kolesarjem, ki
drvi kot veter skozi vas in se čudi njegov spretnosti.
Iz virov, ki nam spričujejo in popisujejo Meličevega Janeza vožnjo v Maribor, povzamemo, da se je Janez priučil vožnji na kolesu od brata Andreja, ki hodi v šole v Mariboru.
Danes je torej sklenil, peljati se s kolesom v mesto k svojemu bratu Andreju. Napravil se je seveda popolnoma kmetsko. No, pa kdo bi se temu čudil, saj je Janez pošten kmetski fant, ki tudi ljubi pošteno kmetsko obleko in ne one po mestno ukrojene. Da so se mu za klobukom priklanjali krivci, menda ni treba posebej omenjati — saj je sel Janez v mesto, in tedaj se je treba „postaviti".
Res, imeniten kolesar!
Med potjo do Maribora se mu ni nič posebnega zgodilo, viri vsaj nič takega ne omenjajo. Prekucnil se tudi menda ni nobenkrat, dasi mu je prerokoval Kosernik. Da se je pa marsikak popotnik radovedno oziral za njim, si pač lahko mislimo. Po deželni cesti je drvil, da so se veliki oblaki prahu vzdigovali za njim.
Še je imel kake pol ure do mesta. Ljudi je bilo vedno več na široki, prašni cesti, ki so hiteli proti mestu. In Janez jih je prehiteval. Debelo so gledali našega junaka, ki je prera-čunjeno drvil po cesti, ne meneč se ni za desno ni za levo.
stičnega (pravnega) ministrstva pa dr. Klein. Vsi drugi ¡ministri ostanejo kot so bili prej. Torej ostane tudi dosedanji poljedelski minister grof Bukoj. Novi ministrski predsednik je poklical več vplivnih poslancev k sebi, da se ž njimi pogovori, kako oživotvoriti plodonosno delovanje v državnem zboru. Izmed slovenskih poslancev sta bila poklicana dr. S u s t e r s i č in dr. Ploj.
Politični ogled.
Kako se gospodari v Gradcu ? Graški občinski svet je dovolil „Schulvereinu" povodom njegove 25 letnice častno darilo 2000 K. Da se je ta predlog sprejel, so omogočili mednarodni socijaldemokrati. Na eni strani ima mesto milijone in milijone dolga, na drugi strani pa mečejo denar skozi okno. Lepo gospodarstvo ! Dežela bo pa potem plačevala dolgove mesta!
Deželni predsednik kranjski baron Hein je v svojem nasprotstvu do slovenskega ljudst.a postal zares že strasten. Zadružna zveza kranjska se je potrudila, da bi tudi kranjski kmetovalci, ki trpe na pomanjkanju krme, dobili od tistih 500.000 K, ki jih je dunajska vlada določila v ta namen, nekaj pomoči. A deželna vlada kranjska, kateri na-čelnje baron Hein, je poročala na Dunaj, da imajo na Kranjskem preveč krme, in vsled tega bo bržkone izostala sedaj vsaka podpora. Taki so nemški prijatelji slovenskega ljudstva!
Kmet in Obrtnik. Predsednik dunajske trgovske zbornice vitez Kink je izrazil v nekem govoru željo, da bi se vlada pri trgovinskih pogodbah z Rusijo in balkanskimi deželami bolj ozirala na obrt nego na kmetske težnje. Dunajska trgovinska zbornica ima velik npliv na javnost, za to morajo vsi kmetski prijatelji ugovarjati, da bi uresničevala želje obrtnikov in trgovcev na korist kmetov. Avstrijska vlada itak izmeče vsako leto na miljone podpor za obrt, dočim kmetje le v največji sili dobijo kako majhno podporo. Avstrijski kmetje in njih prijatelji morejo toraj stati na straži, da se pri trgovinskih pogodbah ne prezirajo. Tukaj kmet, tam obrtnik, mora biti kmetsko geslo. Ne smemo pa delati tako, kakor pristaši ptujskega lističa, ki se dajo omamiti od klica trgovcev in obrtnikov: bodimo si prijatelji! ter ne vidijo, da so njih težnje in težnje obrtništva ter trgovstva si bile vedno manj ali več nasprotne.
Na Moravskem se je ustanovila nova kmetska stranka ter si nadela ime agrarna stranka. Ker že na Moravskem obstoji kmetska stranka, katero vodi neustrašeni in delavni voditelj kmet Šamalik, je samoumevno, da je nova stranka neperjena pred vsem proti tej stranki. Šamalik in ogromni del kmetskega prebivalstva pa stoji na krščanskem stališču
in to mnogim ni prav, katerim je malo skrbi za kmeta, a vse za boj proti neumni pošasti tako zvanega klerikalizma. Šamalik kliče v listu „Selške Hlasy" svoje sobrate, da se borijo za kmetske koristi pod zastavo katoliško-narodno!
Zatiranje Poljakov na Pruskem! Dva
nemška društva delujeta na Pruskem v pogin j Poljakov, toda brezuspešno. Poljaki se vedno bolj množijo in krepijo. Povrh je še izdala pruska vlada ukaz, da ne smejo poljski učitelji tudi ne s svojo družino v poljščini občevati, ampak vedno nemški. O katerem učitelju se izve, da s svojo rodbino poljski govori, zgubi takoj službo. Zato pa sedaj tam cvete grdo nemško ovaduštvo, da se očrnijo poljski , učitelji. Kljub temu pa tarnajo nemški listi, da so ponemčevalni uspehi jako slabi. Poljake je celo to kruto in grdo ravnanje še bolj združilo in jih navdalo z odporno silo, tako, da so se zadnji čas narodno in gospodarsko okrepili. Posebno ima zmernostno gibanje med njimi čudovite uspehe! Poljske naselbinske banke, ki kupujejo od Nemcev posestva in jih prodajajo Poljakom, so bile tako delavne, da je prišlo v zadnjih petih letih 22.000 ha zemlje iz nemških v poljske roke. Tudi pro-testantovsko društvo „Gustav Adolf Verein" deluje tam v ponemčevalnem smislu in istočasno širi protestantovsko vero. L. 1903 je izdalo to društvo na Poljskem 150.000 mark, vsega skupaj pa že štiri in pol milijona mark. Res občudovati moramo poljsko vztrajnost, ki ne podleže tem nemškim napadom, ampak celo napreduje. Z mirno vestjo lahko rečemo, da dobe Poljaki v tem hudem boju moči v katoličanstvu!
Kar je došel nekega gospoda; gotovo je bil kak meščan. V veliki hitrosti ni mogel Janez zaobrniti kolesa, zato je tujca nekoliko oplazil in tik njega zdrčal naprej.
„Klada ti, lena! Vsaj ogni se, da te ne povozim!" je zagodrnjal nad tujcem, da je ta srdit zažugal za dirjajočim s svojo debelo palico in poslal za njim precej robato kletev, ki je pa naši viri dobesedno ne omenjajo.
Janez jo je torej pripihal že blizu Maribora ter začel čedalje počasneje voziti in sicer in sledečega vzroka:
Kolesarji, ki so mu ali naproti pridrčali ali ga pa došli, so venomer zvončkali, da so se jim ljudje izogibali. Našega Janeza pa je jelo skrbeti, kako bo to, ker nima zvonca. Sklenil je torej po kratkem premotrivanju v svoji prebrisani glavi, da bo počasi vozil in nad ljudmi kričal, naj se mu izognejo. Saj bi bila vendar sramota, ko bi peš hodil poleg dobrega kolesa. Sedaj-le se mora vendar postaviti !
„Beži, da te ne povozim"* je zakričal nad prvim in zdrčal naprej.
In to je moral Janez velikokrat ponoviti.
(Konec «ledi.)
Dopisi.
Podgorje pri Slovenjgradcu. (Občinski odbor v Podgorji pri Slovenjgradcu) je izvolil velecenjenega g. Ivana Ro-gina , okraj, načelnika, veleposestnika, župana itd., v priznanje velikih zaslug kot 25 letni župan občine Podgorje svojim častnim občanom. Dne 27. decembra 1904 t. j. ravno ob 25letnici županovanja zbrali so se vsi občinski svetovalci in odborniki v šoli ter od tod odkorakali z godbo na čelu k velespoštovanemu g. županu. Gosp. občinski odbornik in nadučitelj Matija Šmid je po slavnostnem v srce sega-jočem govoru oddal gosp. slavljencu častno diplomo. Omeniti moramo, da že med govorom ni ostalo nobeno oko navzočih brez solz, posebno ginljiv pa je bil prizor, ko mu je gosp. nadučitelj oddal v roko diplomo s prošnjo, naj gosp. župan pozabi vse sitnosti, katere mu je povzročilo 25 letno županovanje ter naj še v bodoče tako po očetovsko skrbi za blagor občine. Ginjen je sprejel gosp. župan častno diplomo ter se zahvalil vsem občinskim svetovalcem in odbornikom za izkazano mu čast. Povdarjal je, da mu je bilo le s pomočjo občinskih odbornikov mogoče poravnati precejšni dolg, katerega je imela občina, ko je bil on prvič izvoljen za župana. V času njegovega županovanja se je poplačal stari dolg občine, ter se je postavila lepa šola, a pri tem so ostale občinske doklade le s 25 °/o» s čim se pač nobena občina v okraju ne more ponašati. Na to povabi odlikovanec polnoštevilni občinski zastop za mizo, kjer se je pri izvrstni vinski kapljici vrstila napitnica za napitnico! Ta dan bo ostal vsem občinskim odbornikom, kakor tudi vsem navzočim, katerih je bilo toliko, da je bila njegova velika gostilniška soba natlačeno polna, v najprijetnejšem spominu! Iz marsikaterih ust seje slišalo : »Tako veselega večera, kot je danes, še nisem doživel." Mi pa kličemo vam cenjeni g. župan: „Bog vas ohrani še mnogo, mnogo let v blagor naše občine in milega nam slovenskega naroda."
Iz Stanovskega pri Poljčanah. (Občinske volitve.) Dne 19. decem. smo imeli občinsko volitev, ki je v 3. in 2. razredu izpadla ugodno za našo slovensko občino; pa tudi v 1. razredu bi bili lahko zmagali, ko
bi se trije volilci ne bili dali premotiti od zunanjih agitatorjev, da so raj še glasovali za ljudi, ki niti ne stanujejo v domači občini, kakor pa za poštene domačine. Ali je lepo za našo občino, da sedijo v našem občinskem odboru tujci Tonč Grundner in Alojzij Kugler, katerih niti lastna občina ne mara v občinskem zastopu?! Ali se nam ni bati, da bomo imeli pri občinskih sejah samo nemir in prepir namesto blagonosnega delovanja za občinski blagor! Kakšnega duha so takšni ljudje, smo se dovolj jasno prepričali na dan volitve. Kar zgražali smo se nad obnašanjem Albina in Janeza Grundner. Naj zadnji slovenski hlapec se zna boljše obnašati kakor takšni ljudje. In take ljudi naj poslušajo potem slovenski možje? Trdno smo prepričani, da so se tudi najbolj zaslepljenemu volilcu odprle ta dan oči; saj je par sicer poštenih, toda to pot žalibog zapeljanih volilcev 1. razreda takoj po volitvi izreklo, da ne bodo nikdar več volili tujcev, ampak dobre domačine v občinski odbor.
Obžalujemo, da je naš dosedanji župan ves zapleten v zanjke poljčanskega Antona Grundner. Ali nimamo Slovenci dovolj posojilnic, da ni treba hlapčevati tujcem? Sicer smo pa trdno prepričani, da bo vis. namestnija to volitev ovrgla; saj se je pred volitvijo in med njo zgodilo več nepostavnosti. Ugovor se je vložil takoj drugi dan po volitvi in sicer proti pismenemu potrdilu županstva. In eei teden so tuhtale učene nemškutarske butice, kaj naj storijo z upravičenim ugovorom, in res so stuhtale nekaj tako pametnega, da smo se morali smejati. Tebi nič meni nič je poslal župan po svojem sinu pismeni ugovor enemu volilcu nazaj, ki ga pa ni izročil dotičnemu v roko, ampak ga je nesel v kuhinjo, češ, tu imate nekaj za vašega gospodarja in jo je urno zopet odkuril. Seveda se je ugovor takoj vrnil prebrisanemu nagemu županu, obenem pa tudi poslala pritožba na višjo oblast, ki bo poučila župana, da se na takšen način ne rešujejo rekurzi in ne uganjajo predpustne burke. Omilujemo gosp. župana, da ima tako butaste zasebne svetovalce, ki ga smešijo pred celim svetom. Kako kislo jabolko je pač ta nesrečni rekurz in vendar bo treba vgrizniti vanj!
Od Sv. Jakoba v Slov. gor. (Raznoterosti.) Na novega leta dan smo imeli v gostilni g. M. Peklarja poačljiv shod, na katerem nam je potovalni učitel gosp. Bele razjasnjeval o umnem preustrojenju amerikan-skih vinogradov, kakor tudi o precepljenju, rezi in gnojenju ovočuega sadja. Vsakdo bi si pač mislil, da bo takšno predavanje zvabilo vsaj večje število kmetov in vinogradnikov; a žalibog, mora se reči, bilo jih je komaj dvajset. Kje je temu vzrok, neverno; bržkone pa v nezadostnem oznanjenju tega shoda in pa v nebrižnosti kmetskega ljudstva za takšne shode. V zadnjem času zaslovel je tudi naš g. predstojnik po imenu „Skoff" vsled njegovega duhovitega govora na Franceljnovem shodu v Mariboru, tako, da je bilo njegovo ime brati v vseh časnikih. Zakaj li njegovega preimenitnega govora niso objavili, to si pač vsak lahko raztolmači; bržkone niso hoteli svojih cenjenih bralcev vznemiriti. Da so se mu takrat hlačice tresle, to res »ni bil majhen „špas;" a dragi čitatelji, danes pa vam lahko povemo, da se mu ne tresejo več samo hlačice ampak tudi njegov občinski stol, k;U®ft se bo mogoče v tekočem letu prav rad prekucnil izpod njega, kajti njegovi pristaši se začnejo dramiti ter ga polagoma zapuščati; ne zdi se jim pač več vse pravo in posnemauja vredno pri njegovem gospodarjenju. Zadnji čas pa je začel igrati še tudi neko drugo ulogo; prevzel je bržkone začasno službo občinskega sluge ali policaja, ker je njegovo mesto ravnokar izpraznjeno. Na starega leta dan namreč je bila v tukajšnjemu hotelu „zum Mohr", po domače pri Sitarju, predstava, v kateri je pokazal naš občinski predstojnik svojo moč in svoj govorniški talent; kajti dvema navzočima poštenima kmetoma Juriju Platejsu in Francu Peklar, občinskemu svetniku, dajal je takšna lepa imena, da sta bila prisiljena se odstraniti; zadnjega je še tudi napadel ter ga mislil malo
preobrniti; a zgodilo se je narobe; g. Grega ie padel tako mogočno, da se je stresel celi hotel in da je g. predstojnik komaj svoje ude skupaj pobral. Njegova glava biti je morala že grozno razburjena, ker je zlival čaj na tla ter metal kupice, kakor bi bil res sam turški sultan. Da začne tako ravnanje obČ. predstoj- s nika ljudstvu že malo presedati, bo pač vsakdo uvidel. Ni čuda tudi, da je tukajšnja mladina tako zapuščena ter neolikana, ko ima take vzglede na možu, ki naj bi bil vzor vse občine. — Navesti bi se še dalo marsikaj o tem gospodu, a mislimo, da ima to pot kot voščilo za novo leto, če tudi že malo pozno, precej dovolj!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Iz iinančne službe. Za davčnega prak-tikanta je imenovan g. Jožef Sevec v Ptuju in za davčnega pristava v Radgoni Gustav Švršnik v Celju. Prestavljeni so davkarji: Ferd. Pichler iz Slovenjgradca v Voitsberg, Jožef Grah iz Kirchbacha v Laško, Anton ! Grejan iz Laškega v Ormož in Karol Rei-cher iz Irdninga v Slov. Bistrico, davčni praktikant Franc Petovar iz Ormoža v Marn-berg, davčni oficijal Alfons Sorglechner iz Brucka v Celje.
Zaročil se je v Mariboru dne 26. m. m. g. orožniški postajevodja Kari K urnik iz Gačke v Hercegovini, z gospode. Vekoslavo Janžekovič iz Maribora.
Mariborske novice. Minoli mesec smo poročali o Francu Vakej iz Bohove, ki se je zoperstavil redarju, ko ga je isti hotel aretirati pri žganjarni na Tržaški cesti. Zato je bil obsojen Vakej na osem mesecev težke ječe. ; Dne 11. m. mes. je presedel šest mesecev, danes sedi zopet za osem mesecev. In vzrok? > Žganje! — V Maribor so došli od namestnije načrti za n o v m o s t čez Dravo. Prvi načrt je za most od glavnega trga, drugi pa za most od Viktrinjske ulice. Kateri načrt se bo sprejel, je odvisno od tega, kje bodo hiše več . stale, ki se imajo podreti. Najboljši prostor \ za most pa bi bil od Badgasse, ker tam ni treba nobenega prostora odkupiti in je tudi lep dovoz po imenovani ulici. Toda, o groza, tam stoji Narodni dom, ki bi potem stal na prelepem prostoru. In to ne sme biti, rajši plačajo mestni očetje tisoče in tisoče za odkupnino hiš! Lepo gospodarstvo !
Mariborski okrajni zastop izkazuje v proračunu za 1. 1905 dohodkov 126.155 K, pokritja 70345 K, primanjkljaja 55-810 K. Taki so r Štajerce vi" naprednjaki — v dolgovih !
Filijalka ljubljanske kreditne banke
se ustanovi v Mariboru. Kapitala bo treba dva milijona kron.
Urednik lažnjive „Marburger Zei-tung" obsojen. Minolo soboto je bil obsojen urednik protestantovsko-nemčurske „Marbur-gerce" na 40 K ali štiri dni zapora, ker ni sprejel popravka od predstojništva mariborskega frančiškanskega samostana, o katerem je prinesel neresnično vest.
V Oplotnici so občinske volitve razveljavljene. Pri novih volitvah, ki bodo kmalo po novem letu, naj vsak narodnjak stori svojo dolžnost. Vsi vrli slovenski možje takrat na volišče!
Št. Ilj v Slov. gor. Hrabri junaki so pa res naši vrli mladeniči. Človeku srce poskakuje veselja, če jih posluša, kako se medsebojno vzpodbujajo in navdušujejo za narodno delo. Zdaj se snidejo pri kakem zborovanju, drugokrat zopet na domu kakega vrlega narodnega mladeniča — in veselo jih je videti skupaj. Svoje središče pa imajo v „Mladeniški zvezi." Tu bi jih morali videti in slišati! Ves Šentilj lahko gleda s ponosom na te neustrašene junake. Zdi se ti, da si res v Mandžuriji. In vsak mladenič ti je kakor ruski
vojak — ki s toliko vztrajnostjo in s tolikim pogumom odbijajo sovražne japonske napade. Četa takih junakov nam daje veselo upanje, da nas čakajo boljši časi. Le naprej, sovražnik se trese! Le tako naprej, hrabri junaki, v novem letu in zmaga bo naša!
Uravnava Pesnice. Iz Gradca nam pišejo z dne 4. t. mes. slovenski poslanci: V današnji seji je deželni zbor predlog kulturnega odseka glede nadaljevanja uravnave Pesnice v tretjem oddelku, t. j. od železnice pri Moškanjcih do izvira v Dravo, sprejel. Poročevalec deželnega kulturnega odseka poslanec dr. Jurtelaje svoje poročilo že dne 29. oktobra 1904 zgotovil in predložil. Takrat še ni bilo ne duha ne sluha o obstrukciji slovenskih poslancev v deželnem zboru — toda predlog o nadaljevanju uravnave Pesnice do 4. t. mes. ni prišel na dnevni red! Danes je to vprašanje vendar enkrat rešeno, uravnava Pesnice se bode nadaljevala! Zato je določena doba štirih let. Stroški dela so pro-računjeni na 390.000 K. K stroškom prispeva država 45 °/o dežela 45 °/o> okraja ormoški in ptujski pa vsaki 10 %. Upajmo, da bode imela uravnava tiste dobre posledice, katere vsi posestniki na obeh straneh Pesnice željno pričakujejo.
Grajščino Langental pri Pesnici je kupil ritmojster baron Behr od konzula Sitz-lerja.
Ptujske novice. V tukajsni vojašnici se je ustrelil pijonir Beck. Zapor, katerega bi moral presedeti čez praznike, je vzrok samomoru. — Ker ptujskemu županu pekarija in trgovina z moko in soljo ne nese dovolj, zato je tudi začel tržiti s premogom. Zdaj zalaga on s premogom „Studentenheim" in „Madchenheim", katere je sam dal zidati. Drugi trgovci s premogom pa morajo gledati skozi prste in se jezijo. Za svoj premog si je pa sezidal Ornig nasproti Vračkovi gostilni leseno uto, ki je tako grda, da kazi cel pro- j stor. Ko bi tako grdo kočo kdo drugi hotel i tja postaviti, gotovo bi mu prepovedal občin- ! ski svet. Seveda župan Ornig, ta sme vse S storiti! Ljudje si pripovedujejo, da je Ornig zato začel barantati s premogom, ker „gšeft" z žemljami, moko in soljo ne nese več toliko, odkar so se začeli kmetje v ptujski okolici zavedati in nočejo več pri njem kupovati.
„Pettauer Zeitung" — je nehala izhajati, primanjkovalo ji je naročnikov. Kdo pa bo tudi bral te neumne napade in psovanje Slovencev. To je slednjič že presedalo Nemcem samim, zato so opustili ta list. Zopet je torej izginil sramotilec našega naroda!
Šnopsarsko mesto Ptuj. Na potu iz Ptuja proti Budini so se stepli Janez Levičnik iz Sel, Andrej in Ignac Levičnik iz Markove, in njun bratranec Andrej Levičnik ter Ožbald Strafela iz Zabovc. Napili so se v ptujskih žganjarnah žganja. Pri tepežu so ubili Janeza Levičnika, težko ranjen je bil Strafela, lahko ranjen pa Andrej Levičnik. Nesrečno žganje, katerega se v Ptuju toliko stoči, je zopet zahtevalo svoje žrtve. Če hoče „Štajerc" kaj dobrega storiti, naj gleda in skrbi, da se v Ptuju ne bo napajalo ubogo slovensko ljudstvo z žganjem. Pri Nemcih ima Ptuj ime „Schnaps-metropole", kar bi se po slovenskem reklo „šnopsarska prestolnica!"
Od Sv. Martina pod Vurberkom.
Občinske volitve se bližajo! Možje, na noge! Pridite vsi na volišče! Poglejte koga bodete volili! Volite poštene, katoliške može, ne dajte se voditi od svojih nasprotnikov! Martinški občan.
Sv. Anton v Slov. gor. Pred kratkim so se vršile volitve v občinski odbor za Cer-kvenjak. Bilo se je bati, da še nadalje ostane posilinemško vladarstvo. Danes pa moramo z zadovoljnostjo javiti, daje zmagala sedaj narodna stranka. Za župana je izvoljen veren katoličan in narodnjak, trgovec gospod Jožef T u š a k. Čast možem, kateri so volili po svojem prepričanju!
Od Sv. Jurija v Slov. gor. Mravlag-gov gradič „Gut Heil" je kupil Fr. Černčeč
po domaČe Finster. Hanekova posestva s hišami in gospodarskimi poslopji vred pa mladi narodnjak in župan gosp. Franc Krajnc in Malne za 37.000 kron. Vrlo! Posilinemcu pa srečno pot!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Letina je bila pri nas zelo slaba, sadja je še bilo prav l obilo, toda slaba cena. Vinska trta nam ni I mogla donesti žlahtne kapljice, ker je pero-i nospora hotela vse uničiti. Dosedaj smo kopali v novih vinogradih, v starih opustošenih pa j pridno regulijo, da bi žlahtno amerikansko | trto nasadili po teh krasnih slovenskih hribih. | — Za občino Sakušak je izvoljen Fr. Štebih za župana že tretjekrat. Slava!
Slovenjgradec. Dne 12. marca 1. 1901. j je pobegnil iz zapora v Slovenjgradcu 30 , let stari Mihael Keber iz Golovabuke pri Slo-| venjgradcu. Po pobegu si je takoj dal drugačno ime in tako veliko prepotoval, ne da \ bi ga bili mogli zaslediti. Pod imenom Peter ; Pavlič, na čigar ime je imel tudi v posesti poselsko knjižico, je izvršil, kakor se je do-! gnalo, mnogo tatvin. Sedaj ga je orožništvo 1 prijelo v Velikovcu in ga izročilo okrožnemu i sodišču v Celje, odkoder pa ne bo tako hitro prišel.
Iz Ribnice. Dolgo let je tukaj vrlo žu-panoval g. Filip Strajbar ter si posebno ' pri stavbi občinske hiše velike zasluge pridobil, i Iz hvaležnosti ga je občinski odbor imenoval častnim občanom. Vsled velikih domačih skrbi in drugih razlogov se je odpovedal županstvu. Dne 19. m. mes. si je občinski odbor mesto njega županom izvolil značaj nega gosp. Janeza Z a p e č n i k.
Občina Brezno ob Dravi šteje 800 prebivalcev deloma iz Brezna, deloma iz Št. Ožbalta pri Dravi. Pred tremi leti je bil izvoljen občinskim predstojnikom takrat se katoličan, ki pa je, kakor zDano, v teku svoje dobe odpadel. In pred kratkim so dne 15. dec. izvolili občinskim predstojnikom naravnost brez obotavljanja tega protestanta. Znamenje, da so v Breznu katoličani v političnem oziru zelo mlačni. Za bodočnost na noge!
Rogačka Slatina. Za stalnega vodjo rogaškega kopališča je od deželnega zbora imenovan dr. Oton pl. Aufschnaider, za ravnatelja zdravilišča deželni tajnik dr. Franc Muli. Oba Nemca !
Umrl je v Št. Janžu na Dravskem polju veleposestnik gosp. Davorin Fric, v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil iskren rodoljub in več let občinski odbornik. N. v m. p.! — Umrl je pri Sv. Miklavžu blizu Slovenjgradca dne 26. dec. 1. 1. Ivan Podmen i k p. d. Panjek; zemlja ga je pokrila v najboljši dobi 33 let. Za njim tuguje žalostna vdova z malimi otročiči. Živela je ž njim komaj 10 let v najsrečnejšem zakonu. Za njim tudi žaluje cela občina, ki je izgubila modrega svetovalca. Rajni je bil vzor naprednega posestnika v vsakem oziru. Poleg tega je bil kremenit značaj; v njegovi hiši je vladalo ne-omahljivo versko prepričanje in strah božji. Radi tega se mu je poverila častna služba cerkvenega ključarja in načelnika šolskega sveta. Pridobil si je srca vseh, ne le v domači župniji, ampak daleč na okolu. To priča pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica. Tebi pa, nepozabni rajni, kličemo: počivaj v miru do boljšega vstajenja!
Nestrpnost mladih liberalčkov. Celjska „Domovina" poroča o naslednjem slučaju, ki nam jasno kaže sovraštvo nekaterih krogov proti vsemu, kar le nosi ime katoliško. Ko je Nadina Slavjanska koncentirala v Celju, sedli so se člani liberalnih vseučiliščnih društev „Tabor", „Slovenija" in „Ilirija" k mizi gimnazijcev. Pozneje prideta k isti mizi tudi člana katoliškega slovenskega akademičnega društva „Zarja" ter prisedeta. Ko pa prisedeta, so vsi mladi liberalčki, ki so udje imenovanih društev, takoj vstali in se odstranili. Ker se „Zarja" od drugih slovenskih akademičnih društev razločuje samo v priznavanju katoliških načel, ni dvoma, proti čemu so Taboriti, Slovenijani in Ilirijani nestrpni in kaj vzbuja
ravno pri naših prvakih simpatije do teh društev. Mi se le čudimo, da so naši katoliški razumniki tako kratkovidni in malo razumni, da ne spoznajo, kaka bo bodočnost na Spodnjem Štajerskem! Ko jim bodo nasprotniki zrastli čez glavo, pa bodo začeli javkati!
Občina Št. Jurij ob juž. žel. se razdeli v dve občini. Katastralne občine Goričica, Grobelno, Kameno, Krajnčica, Lokarje, Pod-grad, Št. Primož, Rifnig, Sv. Rozali ja in Tratna se izločijo iz dozdajšnje občine Št. Jurij ob južni železnici in se ustanovijo kot samostojna občina pod imenom: okolica Št. Jurij ob j. žel., medtem ko ostala katastralna občina Št. Jurij tvori za se občino pod dozdajsnjim imenom Št. Jurij ob juž. žel. S tem se je ugodila stara želja tržanov, ki so težko gledali, da je sedel priprost kmet iz okolice na županskem stolu.
Ogenj. Gori! gori! Oj, strašen glas, . kadar se razlega v nočnem času budeč ljudi j iz mirnega spanja! Pri nas, Sv. Anton na Pohorju, je gorelo dne 21. dec. ob 4. uri zjutraj Zgorela je Jelenova hiša, ki je nekaj korakov od šolskega poslopja oddaljena. j Hvala Bogu, da takrat ni bilo viharja, ki bi J bil najbrž še več škode povzročil. — V Žu-pelevcih pri Brežicah je zgorela dne 26. m. m. viničarija Jožefa Premelč, v kateri je stanovala viničarka Ana Lopšina. Zgorelo ji je vse, da je revica sredi zime brez strehe in obleke. Tudi prizadeti posestnik ima pre- ? cejšnjo škodo. —V Vukovskem je ogenj uničil viničarijo Marije Kefer. Goreti je začelo ob 9. uri zvečer, dne 25. m. mes. Ker je bila koča s slamo krita, je bilo naenkrat vse v plamenu, ki je uničil vse. Prebivalci so si rešili samo golo življenje. — Na novega leta dan zvečer je nastal požar v Okoslavcih župnije Sv. Jurija ob Ščavnici pri Jurkoviču. Zgorela je krčma in gospodarsko poslopje. Bil je grozen vihar. Vnelo se je tudi gospodarsko poslopje Kegela; tu so zgorela tri teleta in 4 svinje. Kako je nastal požar, še ni dognano. Dobro so delovali požarniki domači okoslavski in sosedni dragotinski. Ob 11. uri po noči istega dne je že zopet začelo goreti v K o k o-lanjšaku, kjer sta tudi dva gospodarja pogorela.
Nesreča. Na južni železnici pri Račjem se je dogodila 30. m. m. zvečer velika železniška nesreča. Ko je tržaško-dunajski poštni vlak ob 7. uri 10 min. vozil s postaje, je trčil v vrsto tovornih vozov, katere je vihar potisnil preko njihovega stališča. Tovorni vozovi so se popolnoma razbili ter so bili vrženi preko nasipa. Sedem vozov osebnega vlaka je bilo poškodovanih, vendar od potnikov k sreči ni bil nihče poškodovan. Poštni vlak je imel eno uro zamude.
Vozni red na železnici Grobelno-Rogatec. Od 1. t. m. vozijo na železnici Grobelno-Rogatec po dva vlaka v obe smeri po sledečem redu: V smeri Grobelno-Rogatec: Prvi od Grobelnega ob 8. uri zjutraj, v Št. Vid ob 8. uri 9 min., v Šmarje ob 8. uri 24 min., v Mestinje ob 8. uri 44 min., v Kostriv-nico-Podplat ob 8. uri 50 min., v Rogačko Slatino ob 9. uri 9 min., v Rogatec ob 9. uri 27 min.; drugi od Grobelnega ob 4. popoldne, v Št. Vid ob 4. uri 9 min., v Šmarje ob 4. uri 24 min., v Mestinje ob 4. uri 44 min., v Kostrivnico-Podplat ob 4. uri 50 min., v Rogačko Slatino ob 5. uri 9 min., v Rogatec ob 5. uri 27 minut. V smeri Rogatec-Grobelno: 11 Rogatca ob 5. uri 25 minut zjutraj, v Rogačko Slatino ob 5. uri 44 min., v Kostrivnico-Poplat ob 6. uri 4 min., v Mestinje ob 6. uri 10 min., v Šmarje ob 6. uri 31 min., v Št. Vid ob 6. uri 50 min., v Grobelno ob 6. uri 58 minut; drugi vlak iz Rogatca ob 11. uri 50 minut opoldne, v Rogačko Slatino ob 12. uri 9 min., v Kostrivnico-Podplat ob 12. uri 29 min., v Mestinje ob 12. uri 35 minut, v Šmarje ob 12. uri 56 min., v Št. Vid ob 1. uri 15 min., v Grobelno ob 1. uri 23 minut.
Iz Luč nad Ljubnem se nam poroča, da se je minuli mesec ponesrečila žena Liza j J e z o č n i k , ko je sla k gvitnicam. Imela je
sicer svetilko seboj, katero ji je pa veter med potom ugasnil. Zašla je s pota ter padla 30 m globoko. Ko so jo našli, je še živela, da so ji še mogli naglo poklicani g. župnik podeliti sv. zakramente, na kar je kmalo izdahnila svojo dušo. Na tako nevarnih krajih pota bi se morala cesta z ograjo zaščititi, sicer se lahko pripeti še večkrat kaka nesreča.
Vesela božičnica v Kozjem. Ubogim šolarjem kozjanske ljudske šole so priredili po lepi in stari navadi spoštovani g. dr. Janez Jančič s pomočjo radodarnih gospodov in gospej veselo božičnico. Nad 100 otrok je bilo obda-rovanih z raznovrstnim oblačilom in sladkarijami. V dolžnost si štejemo, da se tukaj v imenu starišev zahvalimo za lepa in koristna darila. Srčna hvala čast. g. Jančiču, kot prireditelju vesele božičnice in vsem onim radodarnim tržkim gospodom in gospem, ki so pripomogli k tej krasni božičnici!
V Trbovljah so se vršile minoli mesec občinske volitve. Stranke so se sporazumele tako, da ima III. razred katoliško narodna stranka, II. razred narodno napredna stranka in I. razred nemška ali rudokopska stranka. Večina je še torej, slovenska. Za župana je izvoljen dosedanji župan g. Ferd. Roš, deželni poslanec in veleposestnik, za njegovega namestnika pa g. Gustav Vodušek, šolski nadzornik v Trbovljah. — V novem letu bomo tudi zgubili priljubljenega rudokopskega ravnatelja g. Roberta Draš, ki je bil pravičen tudi Slovencem, kar se sedaj redko kje dogaja!
Sv. maša za moški zbor, zložil g. profesor Beran, se dobi pri skladatelju v Mariboru za 1 K 10 h partitura. Morebitni čisti dohodek dobi c. lcr. učiteljišče.
i
Najnovejše iz vojske.
London, 4. januarja. V Port Arturju ni kamen na kamnu. Rusi so pred udajo razstrelili vsa javna poslopja, arzenale, skladišča, ladjedelnice itd. — Sežgali so vse zaloge v skladiščih. Port Artur je podoben mrtvemu mestu. Vse je kup razvalin.
London, 4. januarja. Zadnji čas Rusi v Port Arturju tudi vseh mrličev niso mogli pokopati. Zrak je bil radi tega že okužen.
Petrograd, 4. jan. Car potrt vsled udaje Port Arturja, je odgodil vsa nadaljna pregledovanja čet ter se je danes vrnil v Petrograd.
Pariz, 4. januarja. Listi poročajo, da je admiral Roždestvensky dobil ukaz, naj ostane z baltiškim brodovjem v Madagaskarju, dokler ne dobi drugega ukaza.
Društvena poročila.
Visoki dar. Premilostljivi knezoškof dr. Mih. Napotnik so darovali 25 K za mariborsko dijaško kuhinjo, za kar izreka Nj. ekse-lenci najtoplejšo zahvalo predsedništvo.
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali p. n. dobrotniki in dobrotnice: Ku-kovec Ignac 1 K; Mohorjani v Slivnici 25 K; dekan Anton Šlander 15 K; dobrosrčne gospe nabrale za božičnico 141 K 20 h. Vsem v imenu učeče se mladine prisrčna zahvala in veselo novo leto!
Gledališka predstava v Mariboru bo v nedeljo, dne 15. januarja. Uprizori se priljubljena ljudska igra: „Deseti brat!"
Od Sv. Marjete niže Ptuja. Veselica, katero je priredilo naše bralno društvo na Štefanovo, obnesla se je sijajno. Občinstva je privrelo toliko, da nekateri celo prostora niso mogli dobiti. Ni še dolgo od naše zadnje de-želnozborske volitve, pri koji so stali naši Marjetčani takorekoč na vrhuncu vseh volilnih krajev in se menda v prvi vrsti odlikovali s tem, da so tako složno volili za deželnega poslanca našega preblagega g. dr. Ploja (dali so mu okoli 470 glasov!), že so pokazali zopet, da so še vedno isti pošteni in narodni farani lepe marjetske župnije. Na Štefanovo se je videlo, da ljubijo naši Marjetčani tudi poštene
veselice, veselice, pri kojih se ne pleše in ne pijančuje. Na dnevnem redu naše veselice je bilo petje in predstavljanje dveh lepih iger: „Jeza nad petelinom in kes" in „Kmet Herod.„ Prvo igro je predstavljalo pet igralk. Čuditi smo se morali spretnemu predstavljanju istih in nihče ne bi bil verjel, da so to večinoma kmetska dekleta. Igrale so zares tako izborno, da jim gre vsa čast. Drugo igro je predstavljalo osem možkih oseb (večinoma kmetski sinovi), ki so pa svojo nalogo ravno tako dobro rešili, kakor igralke. Pri igrah ni bilo smehu ne konca ne kraja. — Med igrami so se pele lepe pesmi. Vse točke vzporeda so se toraj prav imenitno izvršile. V zahvalo skrbimo Marjetčani, da bralno društvo krepko podpiramo I
Gornja Radgona. Dne 26. grudna 1.1.
je priredilo naše bralno društvo v prostorih g. Škerleca veselico s predstavama: „Trojna pot v življenje" in „Dve materi". Kakor vselej, tako smo se tudi pri tej veselici prepričali, da v Gornji Radgoni raste narodna zavest in da naša mladina ne trdi zastonj: „Slovenec sem!" Domači pevci in tamburaši so nas zabavali s svojimi dičnimi pesmicami prav izborno. Zlasti pa so nas presenetili igralci, dasi je bilo mnogo novih. Le tako vrlo naprej! Prisrčna hvala gre tudi č. g. Vogrinu, ki so se toliko trudili z vajami. Zahvaljujemo pa se tudi vrlim dekletam od Sv. Jurija in Sv. Ane, ki so nas posetile. Srčni jim „Na zdar!"
Sv. Kunigunda na Pohorju. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Pohorju uraduje z novim letom v lastni hiši, v stari šoli vsak četrtek od 8. do 11. ure pred-poldne. Ako je četrtek praznik, je uradni dan v sredo pred praznikom. V tej hiši ima pro-dajalnico narodni trgovec Valentin Gorenšek iz Frankolovega. Trgovina je za naš visok, planinski svet velike koristi, da ni treba po vsako malenkost hoditi eno ali dve uri daleč. Blago se daje po nizki ceni. Tudi se ne vsiluje pri nas lažnjivi „Štajerc", kakor se to godi v znani krčmi in trgovini v Zrečah.
Središče. Bralno društvo „Edinost" v Središču je bilo v adventnem času priredilo zabavne večere s predavanjem v društvenih prostorih. Prvo predavanje je bilo „o materi-alizmu, hipnotizmu in spiritizmu." Obisk bi bil lahko boljši.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Podružnica „Slovenskega čebelarskega društva za Spodnji Štajer" pri Sv. Marjeti niže Ptuja izvolila je za leto 1905 sledeči odbor: Predsednik g. Žunkovič Janko, nadučitelj pri Sv. Marjeti, podpredsednik g. Lubec Jakob, posestnik in čebelar na Forminu, blagajnik g. Ožinger Fr., posestnik in čebelar v Placarovcih, tajnik g. Krajnčič Janez, posestnik in čebelar v Goriš-nici, odbornik g. Janžekovič Franc, posestnik in čebelar v Sagojiču.
Desetletnica ljutomerskega pevsk. društva. Dne 8. decembra 1.1. je slavilo ljutomersko slovensko pevsko društvo svojo desetletnico s koncertom; ta prireditev nam je znova pokazala, kako vežban je naš pevski zbor, odkar ga vodi izvrsten kapelnik g. Zacherl. Moški, mešani in ženski zbori so, primerno menjaje se, razveselili poslušalce. Posebno pohvalo zasluži mešan kvartet, gospodični Irma in Elza Repič ter gospoda Zacherl in Dijak Janko, ki so precej težko Foersterjevo skladbo „Kitica" prednašali. Akoravno je letos društvo izgubilo več izvrstnih moči, se ta izguba pri tem koncertu skoro ni poznala; imamo tudi sedaj prav dobre soliste in sicer gg. Zacherl, Velnar, Belšak, Dijak Janko in gdčni Irma in Elza Repič. Med raznimi pevskimi točkami je razveselila občinstvo gospa Seršenova s spretnim sviranjem na glasovirju; prevzela je bila ta gospa tudi spremljevanje pevskih zborov. Po dovršenem oficijelnem delu to je pri prosti zabavi peli so se spevi iz „Rokovnjačev" in iz „Legijonarjev", posebno seje tu kot sopra-nistinja-solistinja odlikovala gdčna Elza Repič. Zanimivo je bilo tudi poročilo o razvoju petja v ljutomerskem okraju in o delovanju društva
v minolem desetletju; želeti bi bilo, o tem nekaj obširnejšega citati v kakem časniku. Obiskana je bila ta veselica izvrstno, posebno nas je veselilo videti, kljub slabemu vremenu, toliko zunanjega občinstva. Dvorana je bila do zadnjega prostorčka napolnjena. Koliko več ljudstva iz okolice bi pač bilo pri količkaj ugodnejšem vremenu! S svojo odsotnostjo so se seveda zopet odlikovali nekateri naše takozvane inteligence; kažejo pač s takim ravnanjem, da nimajo pojma o narodni disciplini. Pa tako enostransko preziranje naj nikakor ne ustraši vrlo, tako vspešno delujoče pevsko društvo, kateremu vsak dober in zaveden narodnjak želi napredovanje v vsakem oziru. Torej, le pogumno naprej !
Gospodarske stvari.
Zadružništvo na Slovenskem. Na
Slovenskem imamo koncem 1. 1904 okroglo 480 zadrug, od teh okroglo 260 posojilnic in 220 drugih zadrug in sicer na Koroškem 31 zadrug, od teh 27 posojilnic, na Kranjskem 240 zadrug, od teh 137 posojilnic, na Primorskem 106 zadrug, od teh 40 posojilnic, na Štajerskem 99 zadrug, od teh 52 posojilnic. 480 slovenskih zadrug to je lepo število, a tudi velika gospodarska moč.
Zadružna mlekarna na Cvenu. „Z
Bogom začni vsako delo, — Pa bo dober vspeh imelo." Tega načela so se poslužili zadružniki cvenski, ko so si lani, dne 16. decem. izprosili cerkvenega blagoslova povodom otvoritve nove zadružne mlekarne. Hvala Bogu in pridnim zadružnikom, vspeh je bil nepričakovano sijajen. To naj svedočijo nastopne številke: Povprečno je zalagalo mlekarno 20 zadružnikov z mlekom. Ti so prinesli do 1. decembra 1. 1. v mlekarno 53233'25 kg mleka, iz katerega se je napravilo 2114-67 kg surovega masla, za kar se je prejelo 504926 K. Obratni stroški so znašali 1005-23 K; torej so zalagajoči zadružniki prejeli čisti znesek 4044*03 K. Kaj ne, lepa svotica, katera bi brez mlekarne bila za četrtino manjša. Nekateri posamezni zadružniki so prejeli v tem času po 300 do 400 K samo za mleko, zraven tega pa še posneto mleko nazaj. Kakovost mleka je bila tudi kaj dobra, ker je povprečno 24-7 1 mleka dalo 1 kg surovega masla ter se je iz 100 kg napravilo 4 kg surovega masla. Najmastnejse je bilo mleko v decembru, najslabše pa v maju. V mesecu decembru je bilo treba za 1 kg surovega masla samo 202 kg mleka, v maju pa celo 29" 1 kg. Da se je dosegel tako lep vspeh, se imamo v prvi vrsti zahvaliti neumorno delavnemu dežel, potovalnemu učitelju g. Martinu Jelovšeku, ki nam je pomagal s svetom in dejanjem. Izposloval nam je izdatne državne in deželne podpore ter nam preskrbel vse v mlekarni potrebne tiskovine za knjigovodstvo brezplačno od deželnega odbora in sicer dvojezične. Bog nam ohrani tega za prospeh našega kmetijstva neutrudno delujočega gospoda še mnoga leta. Pohvaliti pa moramo tudi naše mlekarje, ki so s posebno vnemo opravljali v mlekarni svoj posel. Tujci in veščaki, ki so neredkokrat obiskovali našo mlekarno, so naravnost občudovali uzoren red in snago, ki sta vladala v mlekarni. Najlepše spričevalo za njih je to, da ni bilo v celem letu niti ene pritožbe od naših odjemalcev surovega masla glede kakovosti. Pohvalo pa zaslužijo tudi naše pridne zadružne gospodinje, ki so pošiljale v mlekarno mleko v snažnih posodah in lepem redn. Pri tem pa so jim tudi vztrajno pomagali vrli gospodarji, ki so se lepo vrstili ter dovažali mleko v mlekarno. Le tako naprej in mlekarna bo rastla, cvetla in tudi obilen sad obrodila. V to pomagaj Bog!
Društvena naznanila.
Pri Sv. Barbari .blizu Maribora priredi bralno društvo Evoje letno glavno zborovanje dne 14. t. m. t&koj po sv. maši v kapl&niji z naslednjem vzporedom: 1. poročilo predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo in knjižničarjevo; — 2. poročilo mladeniške in dekliške zveze, o nji stanju, življenju in napredku, ki baje
začasno spi; — 3. pobiranje udnine za leto 1905; — 4. nova volitev obeh odborov, vsied česar ae vljudno prosi, da pridejo vsi; — 5. predlogi in nasveti.
Dekliška zveza braln. društva pri Sv. Benediktu v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 6. januarja ob 8. uri pop. v šoli svojo zimsko veselico s sledečim vzporedom: poučni govor govori deklica, dve deklici deklamujeta, dekliški pevski zbor poje pesmi iz Venčka narodnih pesmi, na to igra „Trojna pot v življenje" in dramatična slika v proslavo Brezmadežne „Proti domu". Veselica obeta biti kaj mična in lepa, na svidenje torej v polnem številu domačini in sosedje, zlasti slovenska dekleta 1
Bralno društvo ,Edinost' v Središču priredi na dan sv. Treh Kraljev, dne 6. jan. 1905 redni občni zbor v društvenih prostorih gostilne g. Šinkota. Začetek tor-no ob 6. uri zvečer.
Gasilno društvo v Veržeju priredi zabavni večer v nedeljo, dne 6. jan. 1905 v gostilniških prostorih g, F. Rožmaca. Začetek ob 6. uri zvečer.
Društvo ,Kmetovalec' pri Mariji Snežni ima svoj občni zbor dne 22. t. m. Zborovanje se vrši po večernicah v sobi braln. društva.
Bralno društvo negovsko bo imelo v nedeljo, dne 8. t. mes. ob 8. uri pop. v župnijskih prostorih svoje redno letno občno zborovanje z običajnim vzporedom. Pri nesklepčnosti se bo vršilo drago zborovanje ob 4. .uri pri vsakem številu članov.
Bralno društvo pri Kapeli blizu Radgone * ima v nedeljo, dne 8. jan. pop. po večernicah v žup- S nišču svoj redni občni zbor. K obilni udeležbi u\judno 1 vabi odbor.
Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ;
ima v nede'jo, dne 8. jan. 1905 svoj letni redni občni . zbor ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.	j
Katol. bral. društvo pri Sv. Juriju ob južni žel. priredi veselico s petjem in tamburanjem ter z ' gledališko predstavo „Ne vdajmo se", po večernicah ' du» 8. jan. t. 1. v prostorih g. Alojzija Nendl na. i
Katol. bral. društvo pri Sv. Juriju ob južni žel. ima dne 15. jan. 1905 svoj III. redni občni zbor z običajnim vzporedom.
Iz Šmartnega ob Dreti. Pripravljalni odbor novoustanovljenega bralnega društva v Šmartnem ob Dreti vabi k ustanovnem shodu društva, ki se vrši v nedeljo, dne 8. prosinca 1905 po sv. maši v prostorih stanovanja g. Martina Zidarn. Na shodu se bodo sprejemali udje in določili časopisi, koje si bo društvo naročalo v upravnem 1. 1905.
V Braslovčah se priredi dne 6. t. m. šolska veselica v šolskem poslopju. Na vzporedu petje, dekla- ' macija in igra: „Kolumbovo jnjco " Začetek ob 8. popoldne. Veselica se bo vršila v zahvalo vrlim Braslov-čanom, ki so omogočili krasno novo šolsko poslopje in » trajen spomin na slovesno blagoslovljenje istega. | Cisti dohodek je namenjen zlasti za vzdrževanje šolar' ske kuhinje, katero pohaja letos nad 140 otrok; radi tega se prostovoljna vstopnina hvaležno sprejema in se prosi obilne udeležbe.
Katol. sloven. izobraževalno društvo v Loki pri Zidanem mostu ima dne 6 jan. 1905 popol. po večernicah ob 8. uri v gostilni g. Merzela svoj drugi občni zbor z običajnim vzporedom.
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem ima dne 8. jan. v salonu g. Jak. Brinovca ob 4. uri popol. svoj letni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
i
Listnica uredniitvai Sv. Peter niže Maribora: Za to številko prepozno! Hvala 1 — Sv. Benedikt: Prihodnjičl — Sv. Jurij ob Ščavnici: Že dobili poročilo od drugod I Hvala I
ki so vsled svoje izvrstne igre darovale lepo svoto 40 K, izreka krajni šolski svet okolice Slovenj gradeč tem potom najiskrenejšo zahvalo. Bog plati I — Ivan Scbondorfer, načelnik.
Današnji list ima vabilo na naročbo „Kmetovalca" kot prilogo.
Loterijske številke. Gradec 31. decemb: 84, 2, 55, 25, 59. Dunaj 31. decemb: 14, 49, 35, 44, 86.
Tržne cene
v Mariboru od 24. do 21. decembra 1904.
Živila		od		a.©	
	10"J kg				
					
		K	h	K	h
		21	_	21	90
rž.......		16	50	17	40
		ld	10	17	—
		15	40	16	20
		16	40	17	—
		16	60	17	40
ajda......		15	60	16	40
		—	—	—	—
		—	—	—	—
	I kg				
fižola......		—	22	—	28
grah......		—	40	—	48
leča......		—	36	—	64
		—	7	—	8
		—	36	—	52
surovo maslo		2	—	2	80
		2	—	2	40
špeh......		I	16	1	28
zelje, kislo ....		—	S>0	—	26
repa, kisla ....		—	20	—	24
	,1 lit.				
mleko.....		—	18	—r	20
smetana, sladka		—	10	—	56
„ kisla . . .		—	60	—	66
	100				
	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
jajce......		—	8	—	—
Za družbo a«. Cirila In Metoda so
zložili vranski tamburaši in njih prijatelji na Silvestrov večer v gostilni g. pl. Schildenfelda 30 K.
Zahvala.
Izobraževalno društvo v Št. Janžu na Dr. polju je sprejelo po gosp. dr. Fr. Jurtelu, odvetniku v Ptuju, . večje število krasnih knjig, za katere izreka tem potom blagim dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo.
Zahvala.	»
Visokorodna grofica Klelija Zabeo na Falu je, j kakor že vrsto let popred, tudi letos obdarila ubogo j mladino tukajsne šole s toplimi oblačili. Čast. gospod i Adam Grušovnik, bivši tukajšni župnik, sidaj nad-župnik in dekan hoški, podaril je 20 K za šolarsko knjižnico. Velikodušnima darovateljema izreka na tem mestu v imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo šolsko vodstvo pri Dev. Mariji v Puščavi.
Zahvala.
Vsem dobrotnikom in prijateljem šolske mladine,	j
ki so pripomogli, da se je za božičnico obdarovalo	. 151 otrok z obuvalom in obleko, posebno pa še gg.
trgovcema Klinger in Reiter kakor tudi slav. kmetij-	i
ski zadrugi v Slovenjgradcu ter starotrškim dekletam,	t
D.
roaa

Stampilje iz kavčuka, mo dele za predtiskarjje izdeluje po ceni Karol Karner, alattr in graver v Maribora, gosposka ulica št. 16.
426 61—28
Lap o posestvo, obstoječe in 24 oralov travnikov, njiv in gozdov, vrla za , zelenjavo in sadonoanika, hišnega in go spcdarskega poslopja, vse v dobrem stanu, hiše sposobne za letoviščnike, je v Rušah ! ob koroški železnici, kamor mnogo leto-viščnikov zahaja, takoj na prodaj. Cena j 14.000 K. Naslov pove upravništvo lista.
2 2—1
Prenovljena, dobro zidana, jedno- i Lepa hiia z vrtoma m lepim sado-nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v j nosnikom, s popolno gostilniško konce-kateri ie tudi prodajalna, se takcj pod j sijo, prodajo tobaka in trgovina, na lepem ugodnimi pogoji proda. Več se izve v i kraju, blizu mesta in kolodvora na Spod. Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-9 ! Štajerskem, se po nizki ceni proda. Kje
pove upravništvo._845 ž—2
Dvonadstropna hi&a v Mariboru
Franc Jožefovi ulici, ti stanovanj, mesečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda Posestnik je tudi pripravljen, hišo zamenjati za gozd. Pojasnila daje Janež Spes, Windenauerstrasse 26 766 10—8
Svinsko maslo in druge pridelke iz mleka kupuje po najboljši ceni Amalia Šmyra, Dinaj XVII., Elterleinplabs 7. 781 10—7
Zeljno seme (kaps) zanesljivo ka-Ijivo edino pravega Kašeljskega zelja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge; navadno žlico (20 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign. Mercina, posestnik in trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri mtnjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 803 18-6
Novozidanai vili podobna hiša, 12 let davka prosta, veliko dvorišče, vrt z vodnjakom, na suhem kraju, pol ure od Ptuja, 3 minute od hajdinske cerkve, tik glavne ceste, je primerno za vsakega uradnika v pokoju, tudi za kakega rokodelca ali obrtnika, se proda iz proste roke zavoljo preselitve sedanje posestnice. Več pove lastnica Ana Wekuš v Ptuju, Florijanska ulica št. 1.	826 H—3
Lepa, velika hi&a, z lepim vrtom in sadonosnikom, pri veliki, lepi cesti, čisto blizu cerkve, kjer je že več let dobro obiskana trgovina z mešanim blagom, se proda. Naslov pri upravništvu lista.
82» 3—B
Nova, zidana hiia z vrtom, blizu tovarne in železnice, se da v najem. Pripravna je za obrtnika ali pokojnika. Naslov pove upravništvo.	855 2--2
Gostilničarji I Proda se: 7 sodov s kovinastimi pipami, prodajalna miza s pločevino preoblečena, veidling iz bakra za glaže umivati, mali sodčeki, ki držijo 80 do 86 1, večji pa po 177 1. Juršič, Maribor, Josefigasse 88.	862 2-2
Lepo posestvo se proda v občini Št. Ilj v Slov. gor. Obstoji iz lepe hiše, hlev, stiskalnica, viničarija, lep gozd, sadonosnik, travniki in njive, okoli 36 oralov, vse v I. razredu. Cena 8500 gld., 8600 gld. je posojilnice. Vpraša se pri Juriju Repnik v Spielfeldu. 5—1
Odda se.
čevljarska obrt se odda v lepem slovenskem kraju, kjer je mnogo prometa z večjo množino usnja. Takoj oe plača 200 gld.. drugo se plačuje na obroke. Ponudbe na npravništvo. 3 — 1
Vinogradniki, ki potrebujejo za spomlad amerikanske divjake, močne, za suho cepiti, I. in II. vrste, bolj drobne, kakor tudi ključev ali rožljev, vse Rip. portalis, močno za cepiti, naj se čim prej oglase. Divjaki I. vrste 2 40 K, H. vrste 1 60 K, ključice 1-50 K 100 komadov. Divjaki še niso izkopani. Martin Slod-njak, posestnik v Bodkovci, p. Juršinci pri Ptuju.	880 8—3
i i .1 ^■■im.ii |	|	n .......„ h
Trte. Na prodaj imam 5000 cepljenih i trsov na Rip, portalis, L vrste 100 kom. ¡ 16 K; II. vrste imam 2000 kom., 100 i kom, 8 K in sicer Laški rilček, zeleni i veltlinec, bela in rudeča žlahtnina, beli j Burgundec, Rulandec in nekaj Španjola. i — tilaser Makso, posestnik, Jacževvrh, i Selnica ob Dravi.	850 8—2 ;
Lep les je na prodaj v Polički vesi. Alojzij Gornik, Jareninski dol, pošta Ja-renina.	844 8—2
V najem se Išče,
Krčmo želim dobiti v najem, ki je v dobrem stanu in se pošteno obiskuje. Ako mogoče, vrt ali mala njiva zraven. Vzamem tudi ako je prodajalnica za drob-nino zraven ter želim v kraju med Ma riborom in Celjem. Ponudbe prosim do meseca eprila na upravništvo lista.
859 8—2
Lepo posestvo, hiša z 2 sobama, zidani in obokani hlevi za konje in krave, škedenj in kolarnica, velik sadonosnik s košenino, velike svinjske brajde, velik vrt, velik okol za svinje, velika njiva, 1 uro od Maribora, 10 m od cerkve, na lepem prostoru, se proda. Naslov pove upravništvo.	847 2—2 ■
Orgljarska in mežnarska služba odda s 1. januarjem 1905 pri Sv. Janezu na Peči blizu Velenja. Neoženjeai imajo prednost ter se naj pred novim letom pri župnijskem predstojništvu osebno oglasijo. — Strašek, župnik. 827 8—3
Močen fant se želi rokodelstva učit. Jožef Raner v Kamnici pri Mariboru, pri gospej Mariji Urletter.	843 2—2
Pekovski učenec, kateri ima vesele do pekovske obrti, v starosti 16 do 17 let krepke postave, sprejme se takoj pri g Janezu čaka, pekovskem mojstru v Slov. Bistrici.	847 2—2
Mežnar, neoženjen, se sprejme na faro blizu mesta Maribora. Kje, pove upravništvo^_851 2—2
Služba organista, cerkvenika in občinskega tajnika se odda v Dobju. P. Planina. Štaj.	854 8—2
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela.

Srčne čestitke
k novemu letu 1905
želi prečast. duhovščini kot svojim odjemalcem, prosoč še za nadaljno velecenjeno naklonjenost udani
Konrad Kager,
5 i-i	pasar in zlatar v Celjn.
QXXXXXXXX>

CO
Trgovina z železnino .Merkur';
I3. Majdié CELJE
Za zimo:
p e či,
raznih vrst, tudi ( za kurjenje z ža-( ganjem, štedilniki,, vsi zraven po- < trebni deli in pri- ( prave. 775 9
Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj
slamoreznice
kotlov za žganje kuhati
in vseh drugih v železniško stroko »padajočih pred-X metov. — Najboljše umetno gnojilo za travnike inX
polja	Tomaževa žlindra in kajnit.)^
£«Br* avodila zastonj.
Alojzij ¥oglar
usnjar v Ljutomeru,
priporoča slavn. občinstvu svojo zdatno pomnoženo zalogo S4C* usnja, in v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje i. dr. po najnižjih cenah. — Kupujem kože vsake vrste ter jih izdelujem točno po najnižjih cenah. Za dobro delo se jamči.	888 8—8
Svoji k svojim!
Vmtnice priporoča tiskarna sv. Cirila y Maribora.
* mc>\


Zdrarje je največje bogastvo! ||
Kapljice st. Marka.
^BHBBSHBSKnnraHHHnL
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in ote-kanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejtyejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zbojjšujejo prebavo, čistijo kri in fireva. Preženo velike In male gliste ;er vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izbomo proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljSs sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva sesamo: IHeitna lekarna, W,a-yreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Mario? trg II68, Bolel cerfcye st. Marta,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	dno&t (12 steklenio) 4 H. j 4 duoate (48 ateklenio) 14 60 K.
2	ducata 124 ateklenio) 8 K. 8 ducatov (80 ateklen.) 17 — Al.
3	ducate (38 ateklenio 11 K. j
Imam na tisoč« priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki bo s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Selianič, seljak itd.	(MT Ustanovljena 1, 1380.--
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg & 68, poleg cerkve sv. ¿Marka. 646 10-1 Zdravje je največje bogastvo!
i
Kmetovalci! obvarujte
--svojo živino !
pred hromoto in koatolomnloo, katere bolezni bodo po izjavi živin o-zdravnikov, letos radi krme, ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri živini neizogibne in pridevajte stalno 7a8 16—9
Barthelnovo poklajno apno.
Ce se živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po izbruha bolezni toliko kilo na dan, — Tega apna se porabi v pol let* za pokladanje pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 8—4 kg. Izdatek majhen! ■^■■■b Učinek velikanski!
6 kg K 2 — iz Dunaja, 50 kg K 12— iz Maribora.
gostilna „pri pošti"
V Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 49.
§ Miha Barthel in drug iia Dunaju X./3. £
Sopls-va.je se »lo-venslci I
Naznanilo,
Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe viničarjev v sadenju amerikanskih trt in sadonos-nikov tudi v 1. 1905 ustanoviti viničarskl tečaj in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski soli v Mariboru, 2. na deželni viuičarski soli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni viuičarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na deželni centralni trtni soli v Spod. Pobrežu pri Ptuju.
Ti tečaji trajajo od 15. febr. do 1. decem. 1905.
L. 1905 se bo sprejelo: v Mariboru 14, v Gornji Radgoni 12. v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in v Spodn. Pobrežah 24 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače.
Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje.
Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji sposobljenosti.
Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do 15. jan. 1905 dežel, odboru staj.
V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilec vstopiti in priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni; 4. odpustno spričevalo od ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati ves tečaj (od 15. febr. do 1. decem. 1905) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe, ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov.
(i rad 8 c, 4 decem 1904	840 8-8
Od deželn. odbora štajerskega.
mm\ immmmmm
Srečno in veselo novo leto!
Peter Veselic, brijač
Ljutomer, Glavni trg št. 66
860
2-2 Izdelovatelj orgel
Ivan Milavec
nasproti južnemu kolodvoru.
Priporočam svojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna domača vina iz vitogradov gospe Neubauer, vedno sveže marčno pivo ter postrežem z najukusaejšinii toplimi in mrzlimi jedili. — V obilni obisk se priponkam
839 3—3	M/»rija TVIeden.
H Največja in najcenejša
domača slovenska ek športna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Priznano dobro blago I Q mmm Žepne are >o pravega švicarskega izdelka, mi^mm
H. Suttner
urar v Kranju (Krainburg).
Z&lagatelj dražbe c. kr. državnih uradnikov za Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in s a-tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.	■ =
.	©• Opomba: Daje moje blago zares flno in
I ure z;aneiiljlvo ldo^e, je dokaz to, da razpošiljam iste k na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, na' 1 88 zaupno obrne na mojo tvrdko.
Vinogradniki, pozor!
Naznanjam, da imam za letošnjo jesen in prihodnjo spomlad veliko množino na suho	833 6—3
cepljenih trt
na prodajo in sicer cepljenih na Ripario Portalis in Solonis. Beli Burgundec 6500 Traminec 1100 Silvanec	8600
Nemški rizlec 1000 Rulendec 5000
Cena za premožnejše posestnike 140 K, za revnejše pa 80 K tisoč kom. Divjakov od R. Portalis in Solonis dobro vkoreni-igenih imam 30.000, & po 16 K. Prekupci so izključeni. Pri naročilu naj se pošlje 10% »re od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje. Naročila se sprejemajo, dokler bo kaj zaloge.
Janez Šegula,
veleposestnik in trtoreiec v Hla-
Šipon	5000
Laški rilček 17000 Muškat 600 Izabela	800
Žlahtnina 1500
Voščene <#> <§> sveče
za d sečnico priporoča veleč, duhovščini
Jožef Dufek
s v p č a r	4 4—1
Maribor, Viktringhofg. 30.
Kuverte
m firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v M.a.i-il>o ruu
(Goršičev učenec)
Ljubljana Cerkvene ulice Ljubljana
se priporoča najuljudneje preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v strokovno dovršeno izdelovanje
novih cerkvenih orgel
po najnovejših, zanesljivih in izkušenih sestavih.
Vsakovrstna popravila ip predelovanja izvršuje z nezanesljivo natančnostjo po najnitjih cenah.
Svoji k svoji m !
1 ii.ija.ej in zaloimk „Katol. tisk. društvo*.
Odgovorni mednik: Fardo Leskovar.
Tisk tiskarne ar. Cirila.