M-OLISKl-Ml t ihhiii Sv. Oče o nalogah in svcbodi katol. akci.e. So države, ki ne dovoljujejo katoliški akciji tiste svobode, ki ji gre kot zgolj cerkvenemu udejstvovanju. Med temi državami je tudi Italija. Fašizem je katolišiki akciji jako nenaklonjen ter ovira njeno delovanje pri vsakem koraku vkljub temu, da ji je v konkordatni pogodbi zajamčil popolno svobodo. Fašizem si pridržuje za sebe mladino in vso njeno telesno in moralno vzgojo. Sv. Oče je že opetovano poudaril pravico katoliške Cerkve do miadine ter svečano izjavil, da Cerkev mladine in njene vzgoje ne more izro&iti državi popolnoma v roke ter tudi nikdai* tega storila ne bo. Cerkev bi s tem v dotičnih pokrajinah izvršila nekak samoumor, ako bi se vzgoji mladine, osobito moralni vzgoji odpovedala. Ravnotako se Cerkev ne more in ne bo odpovedala skrbi za delavce in njih organizacijo. Ker fašizem ne dovoljuje, da bi se ustanovile ikrščanske strokovne organizacije ter bi Cerkev vplivala na rešitev socialnega vprašanja, je papež Pij XI. v nedeljo, 19. aprila, pri sprejemu 400 voditeljev italijanske katoliške akcije naglasil, da je sodelovanje Cerkve pri rešitvi socialnega vprašanja potrebno in nenadomestljivo. Socialna vprašanja, in prvo med njimi vprašanje do!a, niso samo gmotna, gospodaraka vprašanja, ali kakor pravijo, zadeva želodca in prebave, marveč človafika zadcva, ki se tiče človeške dostojan-.tv3nos.ti in vesti ter moraJe. Zato je sodolovanje Cerkve na tem polju potrebno in nenadomegtljivo, kakor je potrebno in nenadomestljivo tudi na p-olju mladinske vzgoje. Evharistični shodi v Jugoslaviji. — Lansko leto je bil velik, sijajen evharističen shod v Zagrebu. Za letošnje leto je predvidenih več in sicer manjših evharističnih shodov. Takšni kongresi se bodo vršili v dubrovniški škofiji v Dalmaciji in sicer v dekan.atu konavskem, v hvarski škofiji na otoku Visu, v skopljanski ško.fiji v Letnici (v južni Srbiji), v mostarski škofiji na Humcu v Hercegovini, v zagrebški in križevsiki škofiji v Križevcih, v senjski škofiji na Trsatu in za Bačko v Subotici. V soboto dne 25. aprila t. 1., je pretresla Maribor ter okolico strašno krvava vest. V Ho5ah pri Mariboru je namreč ubil s kladivom krčmar Rud. Gačnik tri svoje speče sinove: 141etnega Rudolfa, 71etnega Karla in 61etnega Ivančka, ter ženo. Po tem neverjetno krutem ter krvavem dejanju je zagrabil Gačnik oster kuhinjski nož in si z njim prerezal vrat ter izikrvavel. Gačnik je izvršil strahovito dejanje iz obupa, ker se mu je v denarnem oziru godilo slabo. Poboj so odkrili v soboto zjutraj in se da sklepati, da je pobil oče družino v spanju v zgodnji jutrajni uri v soboto. Najprej je zdrobil z že zvečer pripravljenim kladivom lo-banjo speči ženi, nato fantkoma Rudolfu ter Karlu, ki sta spala skupaj, nazadnje je pobil najmlajšega sinka, ki je ležal v očetovi postelji poleg matere. Okrvavljeno kladivo &o našli v postelji poleg Ivančka. Gačnik je bil prevzel po svojih starših lepo posestvo v Radvanju pri Mariboru, kjer je bil znan ko-t dober gospodar. Kupil je pa go&tilno v Studencih pri Mariboru, ki je postala zanj začetek deiiarnega propada. Lansko lcto moseca maja se jc preselil v Hoče in prevzel znano Frangeževo krčmo. Letos s 1. majem je nameraval vzeti v najem neko drugo gostilno v marib. okolici, a je poprej obupal nad slabim gospodarskim stanjem in je konečno zagrešil v duševni potrtosti ter zmedenosti strašno kajnovstvo nad lastno družino. Sicer je pa bil Gačnik znan kot midoljuben ter dobor človck, lc v zad- njem času je dajal izjave, ki so prikri-' to merile na samomor, a nekaj takd groznega bi ne bil slutil nikdo. Javnost še ni nehala govoriti o pre« strašnem petkratnem umoru na Jelov^ cu in že jo je presunila vest, da je 0; madeževal oče svoje roke s krvjo last| ne družine in nato si še končal saui' življenje.