SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 41
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 14 de octubre -14. oktobra 1999
Martin sušnik
Kako čutimo Rupnika danes?
Nagovor po spominski maši
Obsojam jih, komuniste!
Zbrali smo se danes v spomin na gene-: rata Leona Rupnika, v zahvalo njemu in ; Vseni borcem, ki so v času vojne in revolu-cUe branili življenje in prostost slovenske-■ §a ljudstva. Mladina o tem morda ne ve | dosti, a vseeno je prav, da postavimo sebi lri Hjim vprašanje, kako pripeljati v sedanjost duha, ki je vodil in podžigal slovenske domobrance.
Dolga leta so že minila od vojne do danes. Vsi vemo, da smo se spremenili, spremenili so se načini življenja, spremenil ISe je svet; toliko se je spremenil, da bi se '^daj lahko reklo, da živimo v drugem ^etu. A sprejele so vas argentinske pampe, daleč od Triglava. Sprejele so tudi nas, Nadino, in dale novi kraj za uresničevanje ^aše usode. Danes naše življenje poteka tu, v argentinskem vrtu. A še vedno smo - in komo, kolikor časa bomo zmožni - slovens-J »e rože, ki krasijo ta vrt, ki rastejo na njem 111 se trudyo, da bi ga bogatile s svojim ; značilnim vonjem.
Neka nevidna nit nas veže, stare in | ^ade, z domovino izpod Alpov. Utopično j to bilo misliti, da je stik s Slovenijo v vseh et>akomeren; nekateri ste bolj vezani, drugi ; ^anj. Toda stik je, tega ni mogoče in se ne ! zanikati. Še vedno smo odgovorni, še '^aino pravico sodelovati pri zadevah, ki Se godijo onstran morja. A to ni lahka ’’aloga. Možnosti lenobe in brezbrižnosti stojita ob strani in čakata, da bi jima ta ali 0tU padel v roke.
Čeprav je minilo že veliko let, čeprav je SVet drugačen, čeprav si je naša skupnost gradila nove domove, čeprav radi opažajo svetovne napredke, se nekatere stvari Še vedno niso spremenile. Nekatere se sploh ne bodo, druge pa bi se morale spremeniti. Seveda, tisti, ki se v sedanjosti slovenske realnosti počutijo lagodno, ne bi radi videli posebnih sprememb; upirajo se to. A kaj ko vidimo, da ni vse, kakor bi koralo biti? Vemo, da so nekatere spre-i ^ertibe nujne, če hočemo res imeti novo ! ^ovenijo, ki naj bi bila globoko svobodna ltl pravična. Toda ni prave svobode, ni Pravice, če ni resnice. Sprava, katero bi korali vsi želeti, nima prostora, kjer obsta-Ja laž, kajti odpuščanje je sad resnice in spomina, ne pa pozabljenja in laži.
Takrat ste se borili domobranci, večina Je dala svoje življenje. Imeli ste pred seboj 8°iyo luč, luč Tistega, ki je dal življenje za ^as, Luč, ki je svetloba in iz katere žari desnica; brez rye noben človek ne najde Prave poti v svojem življenju, kajti On je v Resnica in Življenje. Brez njega gre človeško življenje v prazen nič, kajti On je Vstajettje; kdor Vanj vernje, bo živel, tudi če torje. On, ki je prišel na svet, da spriča resnico, vas je vodil po pravi poti in vodi ^ Spremlja nas v težavah življenja, če je treba tudi, kadar nas postavljajo zaradi fesnice in pravice pred sodišča človeške slepote. Sam Rupnik je prišel do teh žalost-
posledic - a prav gotovo mu ni bilo žal.
Sedanji Pilati nas še vedno sprašujejo v koničnem tonu: kaj je resnica?
Naši očetje so se borili med kruto voj-■ 1'°, imeli ste vojaške strategije, vojaško '»oč in pogum, vojaške poveljnike, vojaške *8lede. Danes je strelov in tistih groznih Masivnih umorov konec, spomin nar\je pa jmeti konca, kajti ni drevesa, ki bi 1 brez trdnih korenin. Čeprav ne
streljajo nad nami, še vedno imamo in vemo za kaj se moramo boriti. Še danes slišimo novice, ki služijo kot dokaz, da ni vse v redu, da želi krivična noga pohoditi glavo pravičnega. Kot sta takrat Rupnik in Hacin stala ob narodu in mu nudila vojaško pomoč, imamo zdaj druga imena, ki nudijo svojo roko slovenskemu narodu. Tudi njih bi nekateri radi zbrisali in mi imamo dolžnost in pravico biti jim sodelavci, biti jim v pomoč, da jih ne bi pohodili, kajti s tem pohodijo tudi nas.
Še vedno nam sveti ista Luč, ki nas vodi na poti do kreposti. Ne smemo se pustiti premagati, če še vedno ne zavlada pravica. Prevzeti moramo odgovornost do tega narodnega poklica, naj se sliši preko morja naša podpora tistim, ki se borijo proti krivici, naj se sliši naš krik proti prejšnjim in sedanjim zločinom. Mladi in stari smo poklicani k tej novi borbi - ki naj bi bila čim bolj mirna.
Vodila nas bo duševna moč, vodili nas bodo zgledi prednikov. V vrednotah bomo našli razumnost, vztrajnost in pogum za pravično življenje. Iz onstran nebes so poslane na ta svet vrednote, ki jih mora človek kot človek spoznati in jim slediti. Ne gre tukaj za naše kaprice, temveč gre za nekaj, ki ima nadčloveški izvor. Biti namenoma gluh pred glasom vesti in narave ne pelje v samostojnost; zapelje nas v zapor naših lastnih napak.
Zdaj ni čas pušk. Naš čas je čas dela in vsakdanjih naporov. Je tudi čas naporov za vero, za upanje in za pravo ljubezen. To je čas vere v Boga, ki nas kliče k trudu zoper to, kar ni prav; upanja v božjo pravico in v neizsledljive bosye poti; in ljubezen - največja od vseh - do domovine, do prijateljev in do sovražnikov.
Rupniku, Hacinu pa tudi škofu Rožmanu in rajnim domobrancem, naj Bog poplača njihovo žrtev in jih ima v svoji slavi.
Kučan o svetnikih
V zvezi s Kučanovo izjavo na novinarski konferenci na mariborskem letališču, ko je izrazil pričakovanje, da novi kandidati za blažene ne bodo razlog za nove delitve, je predsednik pojasnil v tedniku Mladina, da je imela beatifikacija Slomška za Slovenijo izrazito pozitivne učinke, ne le za katolike, temveč še za marsikoga drugega.
V tej zvezi je izrazil prepričanje, da bo tudi izbira drugih kandidatov za blažene in mučenike prispevala k združevanju Slovencev, ne pa k delitvam. (To pomeni, da mu niso povšeč Vovk in Grozde in drugi).
Želel bi verjeti, je dodal predsednik Kučan, da na obsežnem seznamu niso samo ljudje, ki so trpeli kot žrtve partizanskega vojnega nasilja, marveč tudi drugi, kot na primer slovenski duhovniki, ki so bili zverinsko pokončani v Jasenovcu, verni ljudje, ki so jih pobijali okupatorji in mučili kolaboranti na Urhu, v Kozlarjevi gošči in še kje drugje.
Kot se vidi, ga ne briga ravno zgodovinska resnica in še vedno ponavlja stare pravljice o Urhu itd, ter da je daleč od sprave.
Dr. Aleksander Bajt, akademik in ugledni ekonomist, se je leta 1995 upokojil. Prej je bil vodilni režimski ekonomist. Sedaj, ko je zelo bolan, je je izšlo njegovo impozantno delo - Bermanov dosje.
V njem dr. Bajt piše sporočilo mlajšim generacijam, ki se glasi: državljansko vojno pred domala šestdesetimi leti so sprožili komunisti, ki so, zaslepljeni z ideologijo, neodgovorno pognali v smrt na desettisoče ljudi. Med štiriletno morijo so sami počeli natančno tisto, kar so očitali svojim političnim nasprotnikom: pobijali, mučili, požigali, lagali, kolaborirali s silami osi...
V Srbiji sploh, v bosanskih planinah in celo v Sloveniji se z zavojevalcem niso spopadali le partizani, ampak tudi njihovi najmočnejši rivali - anatemizirani četniki Draže Mihailoviča.
V pogovoru z Dnevnikom sam pravi:
Moje stališče, da je bil osvobodilni boj
nesmiseln, izhaja iz tega, da smo bili tedaj tako jaz kot večina drugih ljudi prepričani, da bo usoda Jugoslavije odvisna od tega, kdo bo zmagal v spopadu s silami osi. Kar se tiče notranje ureditve, pa je bilo spet popolnoma jasno, da bodo Sovjeti uvedli socializem tudi pri nas, tako kot so ga uvedli v vseh vzhodnoevropskih deželah. Mi bi tudi brez osvobodilnega boja in socialistične revolucije, brez ene same puške in brez žrtev dosegli isto - osvoboditev od hitlerizma in uvedbo sovjetskega sistema. In celo sam Rodoljub Čolakovič je ugotovil, daje večina žrtev padla zaradi državljanske vojne, ne pa zaradi upora proti okupatorju.
Ko sem prvič slišal za (domobransko) prisego, zanjo pa sem slišal šele po vojni, ker me med vojno ni bilo v Sloveniji, sem
bil presenečen, da je Hitler padel tako globoko. Domobranci so vendar v prisegi govorili o slovenski domovini in jaz sem v tem videl nekaj pozitivnega, Hitlerju neposredno pa tako ali tako niso nič prisegli. ... Drugače pa je bila celotna strategija nekomunističnega odpora, vključno s temi domobranskimi kolaboracionističnimi (sic) enotami, takšna, da bi se na koncu priključili Angloameričanom. V knjigi sem v poglavju Pasivni odpor ob boljševizaclji Slovenije? navedel zelo izčrpno dokumentirane in argumentirane podatke o tem, daje bila takšna politika do konca smiselna.
Ne obsojam (komuniste), ker bi se podali v osvobodilno vojno, čeravno bi bila ta neracionalna. Obsojam pa jih, ker so šli v oborožen odpor brez soglasja osnovnih političnih skupin oziroma vsega prebivalstva. Njihov pristop k osvobodilni vojni je bil izrazito nedemokratičen in pri polni zavesti trdim, da so tukaj naredili velike zločine. Kardelj pa se je leta 1945 prikazoval kot velik humanist, toda on je bil tisti, ki je od partizanskih komandantov zahteval, n^j izvajajo teror, naj požigajo cele vasi. In obsojam jih, ker so šli v vojno, da bi postavili boljševiški sistem, ker so ljudi uporabili za dosego nekih svojih ciljev, zlorabili so jih, kot so jih zlorabili že prej, med demonstracijami proti beograjskemu centralizmu, anšlusu... Skupaj smo demonstrirali, mi, slovenska katoliška mladina - takrat sem bil izrazito katoliško usmerjen - in komunisti, oni pa so poročali v Moskvo, da je njihov namen izključno boljševizaclja.
Po STA, raznih časopisih in V.Levstiku
Počastitev dr. Komarja
Med Slovenci v Argentini je najbolj znan in ima gotovo največ zaslug za Argentince univ. prof dr. Milan Komar.
Pred 50 leti je pričel poučevati na tukajšnji Katoliški univerzi filozofijo ter imel neštevilna predavanja po raznih ustanovah kot so Instituto de cultura religiosa itd. V teh letih je vzgojil več generacij katoliških izobražencev, jim vcepil zdravo filozofijo in krščanski pogled na svet. Ne samo študente, ampak zajel je širšo publiko, ki ga je hodila zvesto poslušat in se ob njem učila.
Tudi med Slovenci je imel veliko število predavanj pri SKA, pri starešinstvu je več let obdelaval najrazličnejše teme iz filozofije ali slovenske idejne problematike (npr. o Kocbeku), v Domu v Carapachayu je desetletje zbiral mladino na predavanjih, pisal članke v Meddobje, pa tudi v Zbornik Svobodne Slovenije in v naš list.
Argentinski prijatelji so se mu za to delo hoteli oddolžiti. 22. septembra se je zbralo nekaj sto njegovih učencev in poslušalcev na slavnosti v veliki dvorani državne knjižnice. Bilo je tudi veliko Slovencev. Kot prvi je imel predavanje Hector Delbosco o filozofiji, kakor jo je razumel in predajal drugim slavljenec, nato pa so predstavili knjigo Vida Uena de sentido
(Knjiga, polna smisla), ki je nekak Komarjev zbornik, v katerega so njegovi učenci, danes ze priznani misleci, napisali razne misli o filozofskih in teoloških temah.
Med proslavo sta tudi zapela dve slovenski narodni pesmi in dve argentinski naša pevca Anica Rode in Luka Debevec ob spremljavi na klavirju prof. Ivana Vomber-garja. Kvalitetno petje je očaralo poslušalce in sojih nagradili s ploskanjem. Ko so navajali govorniki zgodbo njegovega življenja, (in njegov življenjepis v zborniku) so poudarjali, da je dr. Komar vedno navajal, da je Slovenec.
Ob koncu se je prof. Milan Komar zahvalil za počastitev in obžaloval, da mu bolezen ne dovoli povedati daljše zahvale, V spomin in zahvalo so mu izročili moderno umetniško skulpturo, triptih z bizantinskim vzorcem. Prebrali so tudi pismo, ki mu ga je pisal papež in ki smo ga pred tedni že objavili v našem tedniku.
Slovence je zastopal predsednik ZS Tone Mizerit, ki so ga tudi javno pozdravili, Slovensko kulturno akcijo Tine Debeljak, prisotni pa so bili še drugi, ki jih je dr. Komar filozofsko in življenjsko vzgajal v teh 50 letih in jim utrdil krščansko kulturo.
TD
STRAN 4:
Gospodarski vestnik
Naša skupnost živi!
Iz življenja v Argentini
Za dan emigrantov so tukajšnje oblasti organizirale prireditev, na kateri sta nastopila tudi dve naši skupini in sicer iz Carapachaya ter Pristave.
V sredo, 22. septembra je bila v Audito-rio J. L. Borges - Biblioteca Nacional de Buenos Aires prireditev na čast prof. dr. Emilu Komarju ob priliki 50-letnice njegovega poučevanja in v zahvalo za njegov doprinos h krščanski kulturi in filozofskemu izobraževalcu novih generacij.
V soboto, 25. septembra, je bil v Našem domu v San Justu poslovilni koncert Mladinskega zbora, katerega vodi pevo-vodkinja Andreja Selan Vombergar. Zbor je odpotoval v Slovenijo, kjer bo imel več koncertov.
V nedelo, 26. septembra, je bil v Slovenski vasi Mladinski dan z pestrim programom, ki se je zaključil z veselo zabavo.
Isti dan so bile v Barilochah slovenske smučarske tekme na Catedralu, o katerih bo naš tednik podrobneje poročal kasneje.
V soboto, 2. oktobra, je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura pod geslom „Pridi k nam tvoje kraljestvo po duhovnikih”.
V nedelo, 3. oktobra, je Naš dom v San Justu praznoval 43. obletnico delo-vai\ja pod vodstvom predsednice doma, Mici Malavašič Casullo. Slavnostni govornik je bil dipl. časnikar Tone Mizerit. V celodnevnem programu je bila na sporedu tudi odrska predstava „Veliki oder sveta” Pedra Calderona de la Barca in sicer v režyi Blaža Mikliča. Dan je zaključila družabna prireditev ob spremljavi Slo-
venskega instrumentalnega ansambla.
Isto nedeljo, 3. oktobra, je bila v cerkvi Sv. Rafaela 23. obletnica posvečenja oltarja Svetogorski Mariji.
V sredo, 6. oktobra je bila redna seja Zveze slov. mater in žena. Pričela se je z dobrodelnim odsekom, katerega vodita Marta Jeločnik in Tončka Rožanec. Kulturna referentka,Irena Fajdiga je vodila razgovor o gospodinjstvu, pri katerem so sodelovale Marta Jeločnik, Pavla Škraba in Marija Slabe.
V ponedeljek, 3. oktobra, je bila v Slovenski hiši vsakomesečna seja Slovenskih krščanskih demokratov na kateri so odborniki razpravljali o trenutnem dogajanju v slovenskem političnem prostoru.
V nedeljo, 10. oktobra, je bilo prvo sveto obhajilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Isti dan je Društvo slovenskih upokojencev praznovalo 1. obletnico svojega obstoja in sicer na Naši domačiji.
Zveza slovenskih mater in žena je tudi letos izdala božične voščilnice. Osnutki so: „Sveta družina” Marka Jermana, Andrej Makek je daroval tri in sicer Zori noč vesela, Božič v Andih - jaslice na oltarju dr. Gregorija Rožmana z amanka-ji, in Božič v Andih - Pod Skalco jaslice in amankay. Veronika Sparhakl je poslala osnutek Božič na Altiplano (ki je zanimiv božični prikaz z južnoameriškega podeželja!). Voščilnice so na voljo pri odbornicah Zveze ter v krajevnih domovih. Izkupiček je namenjen za božično pomoč našim potrebnim.
Tiskovni ref. Zed. Slovenije.
Zgodilo se je v Sloveniji...
KNJIGA O PAPEŽEVEM OBISKU
Založba Družina je po drugem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in beatifikaciji škofa Antona Martina Slomška izdala knjigo z naslovom Luč vere za novo tisočletje. V knjigi, ki jo je uredil Franci Petrič, so poleg veznih besedil objavljeni tudi govori papeža in mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja ter več kot 200 barvnih fotografij iz Slomškove beatifikacije v Betnavi.
Na predstavitvi nove knjige je Franci Petrič dejal, da seje Slomškove beatifikacije udeležilo blizu 200.000 ljudi oziroma več kot devet procentov Slovencev, kar se v slovenski zgodovini še ni zgodilo.
KONGRES ZDRAVNIKOV
Po lanskoletnem prvem srečanju slovenskih zdravnikov doma in po svetu, ki je bilo zlasti po pričanju udeležencev zelo uspešno, bodo pod okriljem Svetovnega slovenskega kongresa pripravili pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije II. mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu, ki bo potekalo od 20. do 23. oktobra 1999 v Ljubljani in v Novi Gorici. Namen srečanja je predvsem medsebojno spoznavanje in povezovanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter širši javnosti predstaviti dosežke slovenske zdravniške stroke doma in v tujini.
SDS DOKONČNO NA DESNICI?
SDS bi rada navezala stike z Evropsko demokratsko zvezo, v kateri je 43 desničarskih strank iz 30 držav. Prosila je tudi za pridruženo članstvo v Evropski ljudski stranki, katere članica je SKD, vai\jo pa ne pripustijo SLS bratov Podobnik. SDS je
zaradi desne usmeritve že bila izključena iz Socialistične internacionale, katere članica pa je ZLSD.
MEDVERSKI DIALOGI
S simpozijem Metode za doseganje mentalnega miru in trajne sreče so se 8. oktobra začeli tretji Medverski dialogi. Te pripravlja Cankarjev dom in Narodna in univerzitetna knjižnica. Z referati o pomenu molitev, meditacije in verskih praznikov bodo na simpoziju sodelovali predstavniki Evangelijskih baptistov, Islamske skupnosti, Zveze budistov, Judovske skupnosti, Krišne, Univerzalnega življenja, Združitvene cerkve in Bele gnostične cerkve. Med drugimi bodo predavali zen mojster iz Koreje.
Sklepno predavanje bo Dialog med krščanstvom in budizmom, sodelovali pa bodo dr. Drago Ocvirk z ljubljanske teološke fakultete in predstavnica budistov Alenka Bone.
LOGARJEVA V BIH
Državna sekretarka v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je v spremstvu slovenskega veleposlanika v Bosni in Hercegovini Draga Mirošia obiskala vse slovenske skupnosti in druftva v BiH. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v BiH, so se Slovenci v BiH zahvalili za dosedanjo pomoč Slovenije, hkrati pa opozorili, da pomoč zaradi svojih težkih gmotnih razmer potrebujejo še naprej. Posebej so pri tem izpostavili starejše člane in upokojence iz slovenskih skupnosti v omenjeni državi. Slovenci v BiH so skoraj povsod organizirali pouk slovenskega jezika in razvili kulturne dejavnosti. Pri tem jim nudi podporo tudi bo-sansko-hercegovska oblast.
Komaj podrug teden nas loči od predsedniških volitev. Zadnje izkušnje (Cordoba in Formosa) so tudi že za nami. Smer odločitev se precej jasno kaže, vendar nič še ni dokončnega. A dobro se moramo zavedati, da se problem ne bo končal v noči 24. oktobra, marveč se bo tedaj šele začel.
STRANKE IN OSEBE
Preteklo nedeljo so v Cordobi volili župane in lokalne poslance. Prevladal je peronizem. To je zlasti vidno v prestolnem mestu province, ki je tradicionalno bila naklonjena radikalizmu. Rezultat je treba gledati v luči priljubljenosti sedanjega guvernerja De la Sote. Ta si je znal pridobiti naklonjenost prebivalstva in blesteč ugled.
Vendar je treba te volitve gledati še v drugi luči, z zornega kota, ki smo ga že večkrat omenili. Datum krajevnih volitev namreč določijo provincljske oblasti in to vedno v prid vladajoči stranki. Ali ne bi bilo bolj prilično (in seveda bolj poceni) da bi z nedeljskimi volitvami počakali dva tedna in jih izvedli skupaj s predsedniškimi in poslanskimi?
Magnetizem ene ali druge osebnosti je lahko odločilen na vseh nivojih. V številnih provincah, kjer so že imeli guvernerske volitve in so zmagali peronisti, je bil ta predhodni datumn določen iz strahu, da bi predsedniški kandidat za seboj potegnil tudi glasove za krajevne kandidate. V Santa Fe, kjer je prepričljivo zmagal Reutemann, za predsednika napovedujejo zmago Povezave. V Cordobi so dvakrat zapovrstjo zmagah kandidati peronizma, a za predsednika prednjači De la Rua. Morda se bo ta tendenca sedaj sprevrgla De la Sota je obljubil, da bo propagiral Duhaldejevo kandidaturo. A dokler niso bile izpeljane krajevne volitve, je imel peronistični predsedniški kandidat „prepovedan” vstop v Cordobo.
Drug nedeljski primer: Formosa Tudi v tej provinci so pred kratkim imeli guvernerske volitve, kjer je prepričljivo zmagal peronizem. V nedeljo pa je bil za formo-škega župana izvoljen kandidat Povezave. Po šesnajstih letih demokracije je to prvič, da peronizem ni zmagal v prestolnem mestu. A tendenca za državne volitve tu kaže na prevlado peronizma.
Dva zaključka sta kot na dlani ob teh primerih. Prvi je, da vsak kandidat, vsaka frakcija gleda najprej na svoje lastne koristi. Datumi se sučejo po krajevnih računih in koncem koncev je strankam po provincah usoda državnih kandidatov drugorazredni problem.
Drugi zaključek pa nam govori o važnosti oseb nad strankami. Lahko sklepamo, da se krči baza strank in izredno raste masa neopredeljenih državljanov. A po mnogih znakih smemo sklepati, da je tudi precej zrahljana strankarska disciplina, včasih v prid osebnih koristi, včasih zaradi rastoče politične zrelosti.
NASLEDNJI DAN
Če ne pride do kakega čudeža, bo usoda bodočih štirih let odločena že v nedeljo 24. oktobra. Ta čudni argentinski sistem ballotaža posveti zmagovalca že, če ta preseže 45 odstotkov veljavno oddanih glasov. Če pa preseže 40% in nadkriljnje drugega za več kot 10%, je tudi avtomatično priznan za zmagovalca.
Večina anket kaže, da bo De la Rua presegel zahtevanih 45%. V nasprotnem sluČ£yu pa je izredno težko, da bi se Duhal-de približal na manj kot 10%. Vendar na teh volitvah ni važno le, kdo bo predsednik, marveč tudi, kdo bo vodil ključne province (Buenos Aires, Mendozo, Entre Rios, upoštevajoč, da sta Cordoba in Santa Fe že v peronističnih rokah in prestolnica zakupljena s strani Povezave).
Drugo bistveno vprašanje pa je sestava poslanske zbornice. Vemo, da je senat (in
Tone Mizerit
bo še dolgo vrsto let) pod nadzorstvom peronizma. V poslanski zbornici pa je bil doslej peronizem prva manjšina, in je sku-paj z zavezniki predstavljal pičlo večino. To se sedaj lahko obme tako, da bo prvo mesto prevzela Povezava in s provincijski-mi strankami dosegla lastno večino.
To bi sicer pripomoglo k stabilnosti vlade, a postavilo bi vprašaj nad potrebnim soglasjem med vlado in opozicijo. Ker je jasno, da bodoči predsednik (pa naj bo ta ali oni) ne bo segal po dekretih, tako kot je to delal Menem, bo edina pot resnega in stvarnega vladanja vodila skozi parlament. Neki temeljni dogovor med peronizmom in Povezavo bi znatno olajšal delo za javru blagor.
Še kratka omemba glede položaja v provinci Buenos Aires. Tu igra odločilno vlogo bivši komisar in sedanji kandidat za guvernerja Luis Patti. Če bi on umaknil svojo kandidaturo, bi se tehtnica verjetno nagnila na stran peronističnega kandidata, podpredsednika Ruckaufa. Tako pa je njegova usoda precej dvomljiva. Na tem področju si ankete niso soglasne, s^j ene kažejo na premoč peronizma, druge na zmago Povezave. Očividno gospa Fernandez Meyide ne vzbuja istih simpatij kot pred dvema letoma, ko je kandidirala za poslanko. Odločilno se pozna tudi napor guvernerja in predsedniškega kandidata Duhaldeja, ki domačemu okrožju posveča največ pozornosti. Tu bo odločilna beseda verjetno padla na sam dan volitev, ker ankete soglasno napovedujejo ločevanje glasov: za predsednika eno stranko, za guvernerja drugo.
TEŽKA TRANZICIJA
Ni se še začela prehodna doba, pa se vedno bolj pogosto pojavljajo težave v vladi sami. Ta teden je znova usoda gospodarskega ministra visela na tenki nitki. Roque Fernandez se k^j stvarno upira podpisati pogodbo za gradnjo dovodnega kanala za provinci Catamarca in La Rioja, znanega pod imenom „canal federal”. Opozicija je tudi že zagrozila, da bo v primeru zmage razveljavila pogodbo, če ne bo upoštevala vseh pravnih določil. Predsednik Menem pa je osebno zainteresiran, da se kanal zgradi na vsak način.
Obotavljanje ministra je povzročilo kratek stik, tako da je že imel podpisano ostavko. Le poseg visokih vladnih funkcionarjev je v zadnjem hipu preprečil, da m prišlo do krize v vladi na samem pragu volitev, kar bi le še otežkočalo tranzicijsko dobo med volitvami in predajo oblasti. K mirnemu prehodu tudi kaj malo pripomore afera okoli Marye Julye Alsogaray, ki J° opozicija pridno izkorišča ob trdovratnosti predsednika, da bi pustil pasti svojo tesno sodelavko.
Za nameček težav tudi ni prišlo do rešitve vprašanja azila paragvajskega generala Ovieda. V tej zadevi je precej hinavščine, ko se paragvajske oblasti izgovarjajo na argentinsko vlado, da s tem zakrijejo svoje domače težave. Kaj lahko je n^jo spravnega kozla zunaj hiše.
RESNA BESEDA A BREZ UČINKA
Pretekli teden je izvršni odbor škofijske konference naslovil na državljane poslan*' co, v kateri svetuje kako naj ljudje vol«0-Nasveti in opozorila so splošne narave-volimo rag kandidate ki so proti splavu, ki podpirajo družino, ki se bodo borili za splošno blaginjo, proti brezposelnosti, korupciji, itd.
Na splošno vsi kandidati to obljubljaj0’ tudi tisti, za katere vemo, da obljub ne bodo izpolnili. V tem je pač treba toliko politične zrelosti, da ločimo tisto, kar Je volilne propagande (in praznega obljubljanja) in kaj stvarnih položajev, ki jih bodo^ kandidat branili tudi potem, ko bodo izvoljeni.
gsaawaaaasagafei
Slovenci v Argentini MLADINSKE TEKME V SAN JUSTU
4%	v	m	v	■	■	v	■
Srečanje naših sol s kardinalom Ambrožičem
S pesmijo Pozdravljeni, prevzvišeni... so slovenski šolarji zaželeli dobrodošlico kardinalu dr. Alojziju Ambrožiču 21. avgusta pri vhodu Slovenske hiše. Nato pa so se udeležili sv. maše, ki jo je daroval kardinal ob asistenci prelata Jožeta Škerbca, Francija Cukjatya in Janeza Cerarja
V pridigi je kardinal govoril o Jezusovi ljubezni do otrok, ki jih je ogovarjal po imenu in jim s tem pokazal, da jih pozna in kako ima vsakega od njih rad. Že samo Ujegov pogled je zadoščal, da so se čutili ljubljene. Njegov pogled jih je osvobajal, osrečeval in spremljal.
Sveto mašo je vodila šola dr. Gregorija Rožmana, učiteljici sta brali berili in darove so prinesle učiteljice iste šole. Njihovi učenci pa so prebrali sedem prošenj:
Za kardinala, da bi z veseljem opravljal svojo odgovorno službo v svoji torontski naškofyi in v vsej katoliški Cerkvi.
Gospod, ti si nam dal v nazareški družini zgled molitve, medsebojne ljubezni in izpolnjevanja božje volje, podeli našim družinam močno ljubezen in trdno vez edinosti.
Gospod, ti si ljubil svoje starše in jim bil poslušen - užival si njihovo ljubezen in bil deležen njihove skrbi, zaupanja in varstva, ohranjaj naše družine v miru in medsebojnem razumevanju.
Za nage starše, da bi nas razumeli in se z nami pogovarjali, tudi o Bogu in veri.
7M. naše učiteljice in katehete, da bi bili do nas potrpežljivi in bi nas z navdušenjem vodili k Bogu.
Za naše sošolce in vse otroke slovenskih šol v Argentini, da bi bili med seboj vedno bolj prijatelji in da bi se pridno učili.
Za pokojne začetnike slovenskih šol v Argentini, za pokojne učitelje, učiteljice in katehete, da bi izprosili pri Bogu še novih učiteljev in katehetov, molimo.
Petje pri sveti masi so vodili otroci letošnje šolske kolonije v Cordobi s spremljavo kitar in sodelovanjem vseh navzočih. Po končani mašni daritvi so vsi odšli v dvorano za pozdravno prireditev visokemu gostu.
JURE VOMBERGAR
■ 'Kot je običajno za izredne prilike, je bil oder Slovenske hiše lepo okrašen s cvetjem in pisanim otroškim živžavom od otroškega vrtca do tretjega razreda. V dvorani pa so posamezne šole razvrstile svoje učence, ’ki so v absolutnem miru čakali na začetek slavnosti.
Ob prihodu kardinala - spremljala sta ga prelat Jože Škerbec in predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit - je glasno zadonela pesem Slovenija, zapojmo ti... Pozdravni nagovor in povezavo je pripravila Nadica Grohar, ki je visokega gosta takole nagovorila:
Prišel je težjo pričakovani dan snidenja z dostojanstvenikom katoliške Cerkve, kateri pripadamo vsi tukaj zbrani.
S posebnim veseljem smo Vas pričakovali tudi zato, ker ste preživeli z našimi predniki težke preizkušnje v polpretekli zgodovini. Božja pota pa so nepredvidljiva. Tako kot so Vas popeljala v daljno Kanado, kjer ste Bogu služili, kjer to delate danes v vse večjem obsegu, v sodelovanju s papežem slovanske krvi, tako so naše starše in stare starše pripeljala na argentinska tla, kjer smo smeli živeti kot kristjani, zvesti svojemu slovenskemu rodu. Tema življenjskima smernicama sledi - po zgledu blaženega škofa A. M. Slomška - tukaj zbrana šolska družina, ki Vam v hvaležnosti za Vaš obisk kliče: Pozdravljeni, prevzvišeni, ki ste med nas prišli!
Sledil je pozdrav dečka in deklice v slovenski narodni noši in s slovenskim šopkom. Potem pa je napovedovalka povabila kardinala na kratek sprehod po vrtičku naših šol v Buenos Airesu.
Za začetek so najmlajši, sedeč na odru, prisrčno zapeli Moj očka ima... in Svetlo sonce. Nato se je predstavila Slomškova šola z njegovim spisom Belizar. Učenci tečaja ABC po slovensko so recitirali Mirka Kunčiča Kaj vse Majda zna. Rožmanova šola je program nadaljevala s Kunčičevo pesmijo Ded se poslavlja. Učenci Balantičeve šole so se predstavili s pesmijo svojega vzornika Domov. Pesem Otona Zupančiča Ločitev so se naučili učenci
(6 KONEC)
Potovanje RAST XXVIII v Slovenijo
Najprej so šli v starinsko cerkev sv. Justa in bližnjo trdnjavo, nato pa v tržaško pristanišče. Radi bi si ogledali italijansko vojaško ladjo, pa ni bil umik za to. Sprehodili so se po osredryem delu mesta (tam se jim je pridružila še ena vodička), nato pa odšli v Nabrežino, na kmetijo, ki se peča s kmečkim turizmom, in tam kosili. Med vožnjo po okolici Trsta sta vodički opozarjali na prisotnost slovenskega življa, ki se razodeva po napisih na trgovinah, imenih krajev ali dvojezičnih napisih po pretežno slovenskih občinah. Po kosilu so odšli na morsko obalo pri Sesljanu, kjer so na kopanju prebili večji del popoldneva. Znova na avtobusu so se poslovili od prijazne in uslužne vodičke Nadie in njene prijateljice, ki sta jih spremljali ves dan, ter se odpravili proti Slovenci. Mejo so ..prekoračili” pri Fernetičih, zvečer povečerjali v Zavodu sv. Stanislava in se razšli vsak k svojim sorodnikom.
V petek, 23. julija so se srednješolci iz Argentine in njihovi spremljevalci zbrali na Brniku za odhod. Poslovili so se od sorodnikov in se zahvalili Boštjanu Kocmurju, ki je v svojstvu predsednika SVS organiziral
vse to potovanje, ki je potekalo brezhibno in brez stroškov za udeležence, tako v Sloveniji kot v Avstriji in Italiji. Vsakodnevni program obiskov, prevoz z avtobusom, nočitve in trije obroki hrane skozi mesec dni pač ni lahko organizirati.
Okrog 16. ure so prišli v Ziirich, kjer naj bi čakali 7 ur na nadaljevanje poleta. Prijazna zakonca Sekolec, ki že 20 let živita v bližini mesta, sta se ponudila, da jih v tem času popeljeta na ogled Ziirieha, delno peš, delno pa s tramvajem ali s podzemsko železnico. S poševnim dvigalom so se najprej povzpeli na grič, kjer je univerza, nato pa peš do jezera. Potem s tramvajem gor in dol po mestu, nakup v Planet Hollywood, neizbežni Me Donald's... Deževno vreme ni bilo ravno naklonjeno sprehajanju po mestu, pa so člani skupine vendar mogli dobiti dovolj vtisov o življenju v Švici. Če ne drugega, vsaj o zaupanju v poštenost ljudi, ki se (navidez zastonj) vozijo z mestnimi prevoznimi sredstvi. Tako so tudi srečno prispeli domov v Buenos Aires, celi in zdravi. Prav gotovo ne bodo nikoli pozabili dogodivščin s potovanja v Slovenijo.
Čeprav lahko vsi pravite, da sta minila samo dva tedna, odkar so se vršile tekme, sta se za mlade ta dva tedna spremenila v dolgih, skoraj neznosnih štirinajst dni. Zato je bil Mladinski dan v San Justu dvakrat bolj pričakovan. To pot se je slabo vreme umaknilo in dopustilo, da se mladi razvedrijo in veselijo v športu. Tako dekleta kot fantje so se pomerili v odbojki. Sedaj vam pa še prilagam seznam ekip in rezultatov:
ODBOJKA SDO
Lanus: Veronika Cerar, Marjana Kocjančič, Veronika Berčič, Rotlja in Pavlinka Grbec, Marjana Urbančič, Fernanda Rome, Cecilija Stanovnik in Andrea Burja.
Ramos Meji.a: Diana Teraš, Aleksandra Omahna, Barbara Hribar, Olga Bohinc, Pavlinka Vombergar, Monika Štefe, Erika Ribnikar in Tatjana Javoršek.
San Martin: Cintija Frontini, Veronika Jerman, Danica in Lučka Petkovšek, Erika Podgornik, Natalija Tašner ter Monika Ziherl.
Moron: Alenka Vivod, Adryana Ahčin, Sonja Kogovšek, Romina Zamik, Romina Golob, .Marija Otero in Marjana Jelenc.
Jurčičeve šole. Nato pa so vse šole skupaj zapele himno Oče, mati... O, domovina, Ivana Cankarja so povedali učenci Baragove šole. Prešernova šola pa je recitirala pesnitev dr. Tineta Debeljaka Slovenska zastava. Za konec pa še skupna pesem dr. Marka Kremžarja Moj narod svobodnjakov rod.
Napovedovalka Nadica je zaključila program z besedami: Končujemo obljubljeni sprehod po naših gredicah. Sedem šol Vam poklanja svoje cvetje. Sprejmite ga in odnesite s seboj. Še prej pa Vas prosimo, da ga povežete v šopek s trakom svojih besed. Poslušamo Vas!
Vidno ganjen je kardinal spregovoril otrokom besede zahvale. Čudil se je njihovemu navdušenemu petju, lepi slovenščini in izgovarjavi. Nikjer še ni kaj podobnega doživel, je rekel. In srečanja se bo vedno rad spominjal. Za slovo se je še slikal z najmlajšimi, učiteljstvom in kateheti.
Srečanje s kardinalom je bilo brez dvoma tudi za otroke enkratno doživetje. Da pa je potekalo vse tako brezhibno, naravno in prisrčno, gre zahvala učiteljstvu in katehetom, za uglašeno petje in spremljavo na orglah gospem Lučki Kastelic, Mojci Jelenc in Ireni Peršuh. Zalivala gre tudi vsem, ki so pripravili dvorano in jo okrasili: Jože Petelin, France Javoršek, Tone Kastelic, Jernej Štefe in Dani Čop, ter ozvočili Tomaž Magister in Damjan Ahlin, pa Marko Vombergar za slikanje.
Marija Slabe
San Justo: Erika Poglajen, Andrea Puntar, Andrea Zupanc, Marjana Modic, Erika Indihar, Nadja Kržišnik, Veronika Tekavec, Monika Klarreich, Sašika Urbančič, Veronika Kržišnik, Evgenia Tomaževič in Karina Marušič.
Dekleta iz Carapachaya niso predstavile ekipe.
Izidi iger so bili sledeči: Lanus 2 -Carapachay 0 (25:0, 25:0); San Martin 2 -Ramos Mejia 0 (25:14, 25:18); San Justo 2 -Moron 0 (25:19, 25:23); San Martin 2 -Lanus 0 (25:20, 25:17). Finala: San Martin 2 - San Justo 0 (25:22, 25:15).
Prvakinje so bile dekleta iz San Marti-
ODBOJKA SFZ
Carapachay: Sebastian Garcia, Luka in Boris Hrovat, Andrej Žnidar, Gašper Potočnik, Maksimilijan Šenk in Jože Mokorel.
Lanus: Leonardo, Aleksander, Fernando in Heman Berčič, Federiko Cerar, Robert in Emil Goljevšček, Bernardo Grbec in Gabrijel Urbančič.
Ramos Mejia: Edi, Danijel in Jure Cestnik, Matjaž Ribnikar, Hermi Zupan in Pavel Erjavec.
San Justo: -Gregor Modic, Matjaž Štrubelj, Martin Selan, Ivo Albreht, Aleksander in Damyan Poglajen, Andrej Grilj, Gabrijel Šenk, Andrej Juhant in Damijan Obriskal.
San Martin: Luka in Aleksander Skale, Pavel in Marcelo Dimnik, Marjan Boltežar, Andrej Rezelj, Gabrijel in Kristjan Tašner, Gabryel Rant, Andrej in Marjan Belec ter Aleš Mavrič.
Moron: Tone in Kristjan Vivod, Danyel Kocmur, Aleksander Gaser, Andrej in Aleksander Zamik, Marcelo Kunčič, Friderik Teraš, Matjaž Čeč in Bine Magister.
Izidi tekmovanj za fante so bili naslednji: Lanus 2 - Carapachay 0 (25:14, 25:16); San Martin 2 - Ramos Mejia 0 (25:13,25:13); San Justo 2 - Moron 1 (25:18, 19:25, 15:11); San Martin 2 - Lanus 0 (25:18, 25:18). Finala: San Martin 2 - San Justo 0 (25:22, 25:21).
Fantje iz San Martina so po dolgih letih doseli prvo mesto. Vam čestitam, ostalim pa želim veliko sreče in uspehov na naslednjem Mladinskem dnevu.
V. G.
DRNOVŠEK MED SLOVENCI V ZDA
Predsednik Janez Drnovšek je v Clevelandu s srečanjem s predstavniki najpomembnejših slovenskih organizacij v ZDA končal ameriško turnejo, med katero se je udeležil uvodnega dela 54. zasedanja Generalne skupščine ZN, Premier se je v Clevelandu seznanil z delom ameriških Slovencev in njihovimi prizadevanji za ohranitev vezi med obema domovinama.
■RT« ,
I
RAST na ogledu Postojnske jame
Slomškova proslava v Balantičevi šoli v San Justu
ZBOR SE POSLAVLJA
V sobotoj 25. septembra so se zbrali učenci Balantičeve šole skupaj s starši in učite^i k obhajanju učiteljskega dne in k velikem dogodku, ko je bil naš veliki mož, duhovnik, škof A. M. Slomšek proglašen k blaženim - preteklo nedeljo, 19. septembra v Mariboru.
Tudi naša šola se je hotela še posebej pridružiti veselemu zgodovinskemu dnevu, saj se ga še posebno spominjamo kot učitelja in očeta slovenskih šol.
Najprej je katehet Toni Bidovec spregovoril o tem velikem Slovencu. Nato so najmlajši otroci iz vrtca uprizorili pesem Mucki.
Ko je škof Slomšek govoril in pisal o vzgoji, je poudarjal, da je družinska vzgoja temeljni kamen, na katerem stoji vsa poznejša človeška usoda. Otroci iz 1. in 2. razreda so o tem govorili, ko so nam predstavili pesem Lenuhi potepuhi.
Otroški pevski zbor je navdušeno zapel Preljubo veselje in Predica.
Slomšek je ljubil svoj trpeči narod in tako zapostavljeno materino besedo ter svojo domovino. V tem materinem jeziku so otroci 3. razreda recitirali Slomškovo Lahko noč. Nato so najmlajši pevčki zapeli ryemu posvečeno pesem Anton Martin.
V prizoru Od zibelke do groba, ki gaje napisal Mirko Kunčič, so učenci od 4. do 8. razreda pokazali Slomškovo življenjsko pot, od majhnega novorojenčka, nato kot pastirčka na paši do tedty, ko je postal škof. Pogovarjajo se o njem v šoli in otroci pripovedujejo, kar vedo o r\jem.
Slomšek je na svoj izreden način uresničil v sebi svetost. V svojem času, na slovenski zemlji, da bi svetil svojim sodobnikom in vsem prihodnjim rodovom.
Za zaključek smo vsi skupaj zapeli Slomškovo V nebesih sem doma,
Na dvorišču pa smo si ogledali razstavo otroških del, v katerih so ponazorili nekatera Slomškova berila.
I.P.
Političen zločin?
V ljubljanskem Dnevniku smo v torek, 5. oktobra zasledili zanimiv članek. Iz njega smo lahko razbrali, da se v Sloveniji dogajajo stvari, ki diše po političnih umorih, kar se danes dogaja samo še kje v Afriki ali Aziji.
Pozanimali smo se malo več. Vsa zadeva je taka:
Pred dvema tednoma je izginil član izvršilnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Janez Gajšek iz Maribora. Njegov avto so našli ob reki, njega nikjer. Nato ga je več dni iskala tam okoli policija s psmi, češ da je naredil samomor v reki. Končno so ga našli blizu, a obešenega. Ni odgovora, kako so ga mogli zgrešiti med iskanjem.
Pa še to: Gajšek je bil glavni pobudnik za odkrivanje povojnih pobojev v Teznu in pokopanih tam v protitankovskem jarku. Nekaj so jih pred kratkim odkopali, a ostalega se nočejo dotakniti. In Gajšek je bil tisti, ki je pritiskal, da se raziskava
nadaljnje.
Takoj sta Peterle in Janša javno povedala, da se jima vse to zdi zelo sumljivo. Način preiskave, dejstvo, da Gajšek nikoli ni imela samomorilnih misli, njegove zahteve itd. so vrgli senco na vso afero. In še to: da oba politika v Dnevniku smešijo, češ da se obmetavata z lobanjami, jima pridružijo še nadškofa Rodeta in Bernika ter zavijajo tako, da vse izgleda smešno, povzroča še večja vprašanja. Drugače listi molčijo o tem.
Spomnimo se, da so pred leti ubili predsedniškega kandidata Krambergerja, ki je imel svoje interese, ki niso šle v ' račun levičarjem. Obsodili so nekega pijančka, da gaje on ustrelil, a tista krogla bi morala leteti okoli vogala!
Sicer so take metode uporabljali že od vsega začetka revolucije, zato ne bi bilo čudno, da je nekdo hotel naredi drastičen konec nevarni raziskavi v Teznu.
Bomo morda zvedeli kdaj, kaj je res?
Ko segamo v preteklost in se spominjamo lepih in nelepih trenutkov, so ti gotovo odeti v kaki melodiji. Življenje samo je pesem, ki se širi, ohranja in se pri tem bolj ali manj spreminja. Seveda, vodilno melodijo si vsak po svojem okusu izbira in kot odločitve si zlagamo pesmi, drugo za drugo v skrinjo našega človeštva Ta naša pesem je lahko enoglasna, se zapoje v dvoje ali pa večglasno.
Naš dragi gospod Andrej je z namenom, da bi se ohranila slovenska beseda in pesem, ustanovil v San Justo Mladinski pevski zbor in tako odločno podal ton, da že od takrat naprej 28 let doni naša pesem. Časi se spreminjajo ter pomlajajo in tako je Andrej ka stopila pred nas, fante in dekleta, nas pomešala in razposajen smeh se je mešal med akordi.
Zdravo je, da s časom skušamo doseči višje cilje. Zato smo vsi pevci prikimali in se sprva „hermetično” zaprli v snemalnem
Dan imigrantov v Buenos Airesu
Srečanje ob Dnevu imigrantov je bilo
11.	in 12. septembra v Rosedalu v parku Palermo. Organizator in pokrovitelj je bila občina mesta Buenos Aires. Sodelovale so skupine iz Nemčije, Bolgarije, Hrvatske, Mehike, Ukrajine, Italije in še druge.
V soboto, 11. septembra je zastopala Slovenijo Pristavska folklorna skupina z narodnimi plesi.
Karapačajska Folklorna skupina „Mari-bor” pa je imela na skrbi oba dneva stojnico, kjer je prodajala slovensko hrano in spominke ter nudila informacije o Sloveniji-
Obiskovalcev in radovednežev je bilo, res ogromno in tudi precej zanimanja do naše države na sončni strani Alp. V nedeljo se je celo približal župan mesta dr. Fernando de la Rua in nas pohvalil.
Veliko dela in požrtvovalnosti je bilo vloženega v to srečanje. Čeprav smo končali zelo utrujeni, smo bili zadovoljni, da smo izpolnili svoje poslanstvo in ponosno predstavili našo drago Slovenijo.
Marjana Pirc
študiju. Tako je zbor čakal in dočakal svojega prvega „dojenčka” in že pestujemo našo tako scrkljano, trimesečno zgoščenko. A stvar se ni končala tukaj. Bilo je treba prezračiti kovčke za pot! Kupili smo vozne listke, ki nas popeljejo v predrago Slovenijo, kjer bomo skoraj skozi mesec dni skušali najbolje, kar se da, predstavljati slovensko skupnost v Argentini.
S ponosom, da smo naraščaj Slovencev, ki so bili primorani zapustiti domačo zeml-. jo, bomo iz srca prepevali noč in dan po vsem Trstu in v beli Ljubljani, podoknice v Logatcu in vsem Domžalčanom ter s svojo pesmijo zibali vse slovenske Korošce.
Tako vam vsem že skoraj z eno nogo na letališču, kličemo na svidenje in se priporočamo v molitvi. Vi pa, naši dragi domači, v svojem vsakdanjem življenju v tišini prisluhnite: morda boste dojeli odmev naše pesmi tam od onstran morja.
V. G.
VOLITVE V AVSTRIJI
Po začasnih uradnih podatkih so na avstrijskih parlamentarnih volitvah socialdemokrati dobili 33,4% glasov (-4,7), svobodnjaki 27,2% glasov (+5,3) in ljudska stranka 26,9% (-1,4). Svobodnjaki pa bi lahko izgubili drugo mesto, sžu vsi glasovi še niso prešteti.
Zunanji minister Boris Frlec je po volilnem uspehu Svobodnjakov Joerga Haiderja, ki ga ves svet ima za blizu fašizma, povedal, da bi lahko imeli izidi skrb v*buja-joče posledice predvsem za slovensko manjšino v Avstriji. Ob tem je izrazil upanje, da se bo dobro sodelovanje med državama nadaljevalo in da Avstrija nerešenih vprašanj s Slovenijo ne bo pogojevala pn multilateralnih vprašanjih, predvsem Pn vstopu v Evropsko Zvezo.
Minister Frlec je povedal, da je Slovenija volitve v Avstriji spremljala z velikim zanimanjem, pa tudi z zaskrbljenostjo, sai je premik avstrijskega volilnega sistema v desno, vsaj kar zadeva slovensko manjšino na Koroškem in po zadnjih dogodkih, za Slovenijo zaskrbljujoč..
JOŽE RANT
Varovanje gradiva -
arhivskega - in še kaj
(5)
V dvajsetih letih delovanja je inštitut objavil 10 znanstvenih monografij, izdal 8 letnikov revye „Dve domovini/Two homelands: Razprave o izseljenstvu/Migration Studies”, okrog 500 znanstvenih prispevkov in 9 številk informativnega lista.
Dr. Drnovšek nam je tudi izročil svoj kratek spis „Utrinki o odnosu Slovencev do izseljenskega arhivskega gradiva" (z angl. prevodom) in še več drugih tiskovin, predvsem pa mladinsko knjigo risanko o Ameriki (pravilneje: ZDA), ki jo je spisal s sodelavcem, o kateri pa ne morem k^j več povedati, ker je skupaj z desetinami drugih knjig, ki so mi jih podarili, še na poti v Argentino. (Kanadčane in še bolj mene je zelo motilo to stalno isterye ZDA in njihovih prebivalcev z Ameriko in Amerikanci. Morda gre res za ustaljen izraz - pod vplivom ZDA, ne odgovarja pa dejstvom. Kadar nismo uspeli zlepa, smo jim pa očitali, malo v šali malo zares, nepoznanje zemljepisja)
Knj natančno dela ZRC, je silno zanimivo prikazano na izvirni način v majhni knjižici, ki je izšla leta 1998. Dr. Drnovšek je zelo vztrajal na tem, da sprejmejo kakršno-
koli gradivo izseljencev; da ga bodo skrbno hranili; da pa ga bodo seveda uporabljali za študij in objavo; to zadnje, v kolikor bi bilo pravno (in etično) dovoljeno.
PO STARI LJUBLJANI
Ostali del popoldneva do večerje, (ki je bila vsak dan ob 19. uri, kar je seveda za vsakega poštenega Argentinca huda zahtevnost, predvsem poleti, ker potem navadno opolnoči postane lačen...), smo si ogledali stari del Ljubljane: Mestni trg, Novi trg, Kongresni trg, Zvezdo, tromostovje, stolnico, škofijo, rotovž itd., itd.
Na grad nas niso peljali, a marsikdo je v jutranjih urah še pred zajtrkom skočil kar peš tja gor. Z gradu se nudi lep razgled, grad sam pa po vsem videzu še obnavljajo, tako na zunaj kot znotraj.
ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA
V torek, 29. junya je bil dopoldne ogled Zgodovinskega arhiva Ljubljana, na Mestnem trgu 27. Kratko ga je predstavil njegov direktor mag. Brane Kozina, Marjana Kos pa je imela predavanje in vodila praktični semi-
nar o ravnanju z arhivskim gradivom društev. Povedala je, kaj je sploh arhivsko gradivo, npr., niso vsakodnevni računi, pač pa letni obračun (bilanca), torej o tistem, ki ima trajni pomen za zgodovino, znanost, kulturo. Govorila je o urejanju in popisovanju gradiva, o tehnični opremi in označevanju. Predložila je veliko znanja o shranjevanju in varovanju gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo, in kako zaradi tega urediti in opremiti arhivska skladišča, (pravijo: depoji, kar kaže, daje bolj fino, čeprav ostaja skladišče). Dala je tudi navodila, kako uporabljati gradivo za raziskovalno delo.
RS je trenutno razdeljena na več pokrajinskih muzejev, Zgod. muzej Ljubljana pa ima več enot: mesta Ljubljane, za ljubljansko območje, za Gorenjsko v Kranju, za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu, enoto v Škofji Loki in enoto v Idriji. V arhivu je zaposlenih 38 uradnikov, ima 2500 arhivnih skupin in nad 7 tekočih km gradiva
Ob poslovitvi so nam dali nekey pomembnih tiskovin, med katerimi omenjam Navodilo o pisarniškem poslovanju, varovanju in odbiranju arhivskega gradiva.
DRŽAVNI ZBOR RS
Malo pred tretjo popoldne smo se sešli pred Državnim zborom (Šubičeva 4). Pročelje stavbe s številnimi kiparskimi simbolnimi kompozicijami, delo akad. kiparjev Karla Puha in Zdenka Karlina, napravlja kar
dostojanstven vtis, čeravno je na prvi hip vidno, da je v marsičem pod vplivom časa in tedanje režimske mode. Je zamisel arh-Vinka Glanca, zidali so jo od 1954-9, ima 4 nadstropja in 2200 m2 površine. V gradnjise je uporabljalo samo domače gradivo, tako marmor kot kamen in les. Leta 1990 so prey dryi del združili s sosedryo stavbo, v kateri so prostori poslanskih skupin Vpliv časa je še bolj viden v notranjosti, kjer se v obeh dvoranah sovjetski model izraža celo v vodoravni razporeditvi sedežev nasproti prepomembnemu predsedstvu. Pravyo, da bodo v kratkem vsaj Državni zbor v 1. nadstropju preoblikovali. Upam, da bodo tedaj zboljšali svetlobo, zračenje in slušnost. V sprejemni dvorani pred DZ je sicer impozantna freska akademskega slikarja Slavka Pengovca, 1° na vseh 4 stenah prikazuje zgodovino Slovencev od naselitve do začetnega obdobja po 2. svetovni vojni. Prav 4. stran pa je precej zmaličena z zgodovinskimi pristranostmi oz. s tem, kar o freski mora pripovedovati vodič. Npr., Kočevsko zasedanje, za katerega ni bil nihče navzočih izvoljen P° ljudski volji, ampak postavljen po KP, Je predstavljeno kot neke vrste prvi slovenski parlament.
Vsekakor pa moram priznati, da sem stopil v ta hram slovenske novonast^jajoče demokracije s posebnim občutjem narodne zavesti in ponosa ter nemalo ginjen.
Nadaljevanje prihodnjič
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
CELJE - Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je bil strokovni posvet urarjev Slovenije. Predsednik sekcije Stane Kajfež je poudaril, da se zanimanje mladih za poklic urarja močno zmanjšnje. Danes tako z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da kljub vloženemu napora pri promociji poklica, interesa za urarski poklic pravzaprav ni. Letos se v triletni program, ki ga izvajajo na Šolskem centra v Celju, ni vpisal nihče; v 2. in 3. letniku pa se za urarja izobražujeta le po dva srednješolca. Približno 120 urarskih delavnic, kolikor jih je v Sloveniji, tako ostaja brez mladih vajencev in urarskih mojstrov..
LJUBLJANA - Nagrado Marjana Rožanca za n^jbo^šo esejistično zbirko, izdano v minulih dveh letih, je žirija istoimenskega sklada dodelila Milanu Deklevi za zbirko esejev Gnezda in katedrale (izdalo jo je Literamo-umetniško društvo Literatura v zbirki Novi pristopi leta 1997). To je „pes-nikov premislek o poeziji,” je poudarjeno v utemeljitvi, „poezija je temeljna tema njegovih spisov, pa tudi način mišljenja in izražanja, ki zmore povezovati in v celoto osmisliti razdrobljene zaznave sveta.”
VRHNIKA - Jesenski blok kulturnih prireditev Cankarjevega doma na Vrhniki se je v mali dvorani vrhnniškega kulturnega hrama začel s predavanjem in predstavitvijo knjige Jožka Šavlija Slovenski svetniki. Pisec knjige je predstavil živijer\je svetnikov, ki so na poseben način povezani s krščansko zgodovino in kulturo Slovencev. Bogato ilustrirana knjiga je bila izdana v počastitev jubileja ob Svetem letu 2000.
KRŠKO - V Nuklearno elektrarno Krško (NEK) je 20. septembra po več kot 200 kilometrov dolgi poti od Luke Koper prispela transportna kompozicija s še dragim od obeh uparjalnikov. V prihodnjih dneh se bo uparjalnik pridružil svojemu predhodniku v posebni zgradbi, kjer bosta prezimi-
la oz. počakala na zamenjavo, ki bo prihodnje leto potekala v okvira rednega letnega remonta v nuklearki. Po skoraj treh tednih se je tako uspešno končal eden najbolj zapletenih tehničnih podvigov, ki sta ga domača, pa tudi tuja, predvsem avstrijska, javnost pozorno spremljali.
VELENJE - V okvira Pikinega festivala, ki je bil v Velenju dober teden, je v Rdeči dvorani in na mestnem otroškem igrišču oživelo preko 80 ustvarjalnih delavnic. Otroci so si lahko ogledali tudi dve gledališki predstavi (Sneguljčico in Pišteka) ter nastop plesne skupine. Ta program je v Velenje zvabil okoli tisoč otrok iz slovenskih osnovnih šol.
DUNAJ, Avstrija - Ljubljana je pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) vložila zahtevo, da bi izključno Slovenija imela pravico do uporabe imena lipicanci. Če Avstriji ne bo uspelo preprečiti odobritve zahteve, bo izgubila pravico, da bi po vsem svetu znane belce še naprej tržila za turistične namene pod imenom lipicanci, je zapisal časnik Wirtschaftsblatt. Ob tem je Gerhard Popp, tiskovni predstavnik avstrijskega ministra za kmetijstvo Wilhelma Moltererja, da v spora o pravicah glede uporabe imena lipicanci gre za „načelno vprašanje”.
LJUBLJANA - S hkratnim prihodom muzejskega vlaka iz smeri Celja in najsodobnejšega vlaka Slovenskih železnic z nagibno tehniko pendolina, ki je pripekal iz gorenjske strani, se je na severnem delu ljubljanske železniške posteye ob Vilharjevi cesti začela osredi\ja slovesnost ob 150. obletnici prihoda prvega vlaka v Ljubljano. Zbrane goste in radovedneže na slovesnosti so nagovorili razne vladne osebnosti, rdeča nit prireditve pa so bile na simbolen način prikazane gospodarske in družbene spremembe, ki jih je v slovenske kraje „pripel-jala” železnica.
TRST - N^jnovejša slovenska regatna jadrnica, 14 metrov dolg Viharnik, je na morju pred Trstom dobila še četrto regato. V konkurenci 54 jadrnic je posadka Dušana Puha vnovič dobila interni slovenski dvoboj z novogoriškim Esimitom in posadko krmarja Matjaža Antonaza. Zmaga je tudi dober obet pred nastopom za pokal Tržaškega zaliva, kjer bo nastopilo več kot sto regatnih jadrnic. Debitirala bo tudi nova tržaška „Tutta Trieste”, tehnološko najsodobnejši 16,2 metra dolg regatnik -Ponos jadralskega Trsta.
MARIBOR - Nogometna reprezentanca Slovenije je v tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji in na Nizozemskem izgubila z reprezentanco Grčije z 0:3 (0:2). Slovenska reprezentanca, ki je resnici na ljubo tokrat nastopila precej oslabljena, mora zdaj Počakati do sredinega žreba v Aachnu, potem pa se veliko bolje pripraviti na odločilni dve tekmi, s katerima si lahko priigra zgodovinski nastop na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.
RIM - Nogometaši S.S. Lazia so v srečanju tretjega kroga evropske lige prvakov premagali Maribor Teatanic s 4:0 (0:0). Zadetke za Lazio so prispevali Inzag-hi, Conceicao in dvakrat Salas.
BERLIN - Košarkarji Union Olimpije so v dragem nastopu v letošnji evropski ligi dosegli še drago zmago. Tokrat so v skupini B na gostovanju premagali berlinsko Albo s 74:69 (43:42). Pivovarna Laško je gostovala v Tel Avivu in z Maccabijem izgubila s 62:84 (31:48)***
LJUBLJANA - Nogometaši SCT Olimpi-
Škof dr. Rožman med nami
V Buenos Aires je prispel v spremstvu g. Julija Slapšaka v sredo.
Iz Capitala sta predstavnike vseh tukajšnjih organizacij prepeljala dva velika omnibusa na letališče. Prevzvišeni je zbrano duhovščino pozdravil z mahanjem rok že iz letala. Nato se je podal na prostor pred letališkim poslopjem, kjer gaje čakalo nad 100 protikomunističnih Slovencev, med katerimi je bilo precej starih naseljencev in vsi člani Narodnega odbora, ki žive v Argentini.
Tu je prvi podal roko v pozdrav starosta slovenskih javnih delavcev ravnatelj Bo-gumil Remec, nakar je gdč. Marjana Kovačeva izročila šopek nagelj ev in rožmarina z lepim pozdravom. V imenu Pripravljalnega odbora je izrekel dobrodošlico g. Franc Kremžar, nakar gaje toplo pozdravil še predsednik Društva Slovencev.
Prevzvišeni se je zahvalil zbranim ro-
jakom za sprejem, nato pa se je z avtom župnika Figaila odpeljal v njegovo župnišče, kjer je imel pripravljeno stanovanje.
Prvi dan svojega bivanja med nami je prevzvišeni prorabil za romanje v Liljan in to prav na praznik Lujanske Matere boiye. Maševal je pri stranskem oltarju, kjer visi slika Brezjanske Marije.
Slavnostna seja Društva Slovencev je bila v sredo zvečer. V navzočnosti vseh odbornikov je predsednik DS Miloš Stare opisal delo društva in želel prisrčno dobrodošlico škofu, ki je s svojim narodom delil trpljenje in ponižanje in deli tudi usodo begunstva
Prevzvišeni je nato odgovoril v živahnem nagovoru, v katerem je naglašal potrebo po takem društvu, nato pa se je razvil prijateljski pogovor, v katerem so odborniki razlagali položi naseljenstva tukaj.
Slovenija moja dežela
Idrijske čipke
MOJSTROVINE SLOVENSKIH KLEKLJARIC
Izdelovanje klekljanih čipk ima v Sloveniji bogato zgodovino. Prva pisna poročila o klekljanju segajo v konec 17. stoletja, vendar lahko sklepamo tudi o zgodnejših začetkih. V naše kraje, predvsem v Idrijo, se je čipkarsko znanje razširilo iz nemških dežel. Staro rudarsko mesto Idrija, znano po rudniku živega srebra, je bilo in je še danes največje čipkarsko središče. Od tod seje čipkarsko znanje v Sloveniji širilo tudi v drage krcye, na Cerkljansko, Trnovski gozd, v Selško in Poljansko dolino, s
središčema v Žireh in Železnikih.
V desetletjih in stoletjih so roke klekljaric ustvarile vrsto posebnih, tehnoloških in oblikovnih rešitev. V Idriji so leta 1876 ustanovili tudi prvo čipkarsko šolo, ki deluje še danes in ima velik pomen za razvijanje čipkarskega znanja, ohrai\janje in nadaljnji razvoj te pomembne domače obrti in narodove ustvarjalnosti. Slovenske klekljarice so že pred prvo svetovno vojno prejele priznanja na svetovnih razstavah na Dunaju in v Parizu.
je so z 0:3 (0:0) izgubili tudi povratno srečanje 1. kroga pokala UEFA z belgijskim Anderlechtom, ki se je tako uvrstil v nadaljevanje tega tekmovanja. Izpadli so tudi nogometaši HIT Gorice, ki so na povratnem srečanju v Atenah z 0:2 (0:1) izgubili s Panathinaikosom.
BEZANCANO - Slovenskemu plavalnemu maratoncu Martinu Strelu je v Italiji uspel lep dosežek, s^j je v rekordnem času preplaval Gardsko jezero in popravil najboljši čas Italijana Marca Battagia
RIGA - Slovenska namiznoteniška reprezentanca je uspešno opravila kvalifikacije drage evropske lige. Na turnirju v Rigi se je uvrstila v finale, potem ko je že v soboto najprej premagala Švico s 4:0, nato Latvijo z istim izidom, Ukrajino pa s 4:2. V nedeljskem lfinalu so bili Slovenci s 4:2 boljši še od Belorusov, ki pa so nastopili brez prvega zvezdnika Vladimirja Samsonova.
LJUBLJANA - Na najnovejši mednarodni teniški lestvici WTA sta med n£yboljšo stoterico še vedno dve slovenski predstavnici. Katarina Srebotnik je še naprej na 60. mestu, Tina Pisnik pa je 80. Med moškimi je na lestvici ATP še vedno najboljši Iztok Božič na 287. mestu.
LONDON - V Londonu so izžrebali pare svetovne skupine Davisovega pokala za naslednjo sezono. V 2. evropsko-afriški skupini bo prvi nasprotnik slovenske teniške reprezentance Egipt, dvoboj pa bo na sporedu od 28. do 30. aprila prihodnje leto v Egiptu. Zmagovalec tega srečanja se bo v dragem krogu pomeril z zmagovalcem dvoboja Poljska-Estonija.
m im
PRI SPOMENIKU na Gmajni pri Bazovici je bila osrednja spominska slovesnost ob 69-letnici ustrelitve štirih slovenskih rodoljubov - Zvonimirja Miloša, Lojzeta Valenčiča, Franca Marušiča in Ferda Bidovca. Fašistična policija je poleti 1930 razkrila tržaško in goriško organizacijo Borba, tajno organizacijo, ustanovljeno leta 1927 kot protiutež fašističnemu nasilju, in v t.i. tržaškem procesu, ki je trajal od 1. do 5. septembra 1930, štiri člane Borbe obsodila na smrt, 20 obtoženih je bilo obsojenih na dolgotrajne zaporne kazni, dva pa sta bila oproščena. Smrtne kazni so bile izvršene že dan po razglasitvi sodbe. Ob poostrenih varnostnih ukrepih so jih prepeljali na rob bazoviške gmajne in jih 6. septembra 1930 ustrelili, jih naložili v krste in pokopali. Za njihove grobove se je izvedelo šele leta 1945.
NA SEJAH SKUPŠČINE Gorske skupnosti Nadiških dolin se bo slovenščina odslej tudi formalno uporabljala Kot pojasnjuje ravnateljstvo Furlanije Julijske krajine (FJk) za krajevne avtonomije, je možno uporabljati manjšinski jezik v izvoljenih telesih. Gre namreč za načelo spoštovanja kulturne in jezikovne stvarnosti, ki je zapisano v ustavi, v posebnem statutu dežele Furlanije Julijske krtine (FJk) in v mednarodnih aktih.
CERKEV IN DDV
Urad za verske skupnosti je pripravilo posvet o davku na dodano vrednost (po argentinsko IVA), ki prinaša novosti tudi za verske skupnosti. Te moreyo plačati davek, če dohodki od premoženja in premoženjskih pravic presegajo pet milijonov tolarjev. Prispevki vernikov za opravljene verske obrede niso obdavčeni.
Osebne novice
Rojstvo: V družini Ivana Smrdelja in Irenke roj. Loboda se je v nedeljo, 16. septembra rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Nadja.
V družini prof. Valerie roj. Bajda in lic. Gasparja Comille se je 19. septembra rodil sin Lucas.
Srečnim staršem naše čestitke!
Zlato poroko sta obhajala: Jože Požes in Marija roj Kos.
Čestitamo k visokemu jubileju!
Smrt: V Temperleyu je umrla Magdalena Boundarenko roj. Rupnik (89), v Capitalu dr. Lojze Berce (78), v San Justu pa g. Albert Malovrh (75).
Naj počivajo v miru!
Pagina 6	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	14	de	octubre	de	1999	—	N°	41
Mali oglasi
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, myem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucum&n 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2" of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - B1708BYD Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Obvestila
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
12. oktobra 1999
1 dolar	184,96 SIT	tolarjev
1 marka	100,19 SIT	tolarjev
100 lir	10,12	SIT	tolarjev
POKLICNI ORIENTACIJSKI TEČAJ
pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna
Prvo srečanje in začetni temi v soboto, 16. oktobra, ob 13.30 v Slovenski hiši, Ramon L. Falcon 4158, Capital.
Za informacije pokliči na tel. 4636-0841 od 10. do 18.
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
KJE JE SKRIVNOST USPEHA?
V DOBRI IN VARNI NALOŽBI!
Pridružite se nam! 3.322 članov priča o uspehih! Če imate Karto Sloga, boste deležni poleg lepih ugodnosti še udeležbe pri nagradnem žrebanju
za dve nagradi!
1. vozovnica BUE-LJU-BUE in U$S 1.000.-2. Deset dni POČITNIC V HANŽELIČEVEM DOMU (poleti, 2 osebi) Vedno smo vam pripravljeni pomagati najti najboljšo rešitev! Telefon za vas: 4656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
NEDELJA, 10. oktobra:
Prvo sveto obhajilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Malgaški asado v Slovenski vasi ob 12.30.
ČETRTEK, 14 oktobra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši ob 20.
SOBOTA, 16. oktobra.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Poklicni orientacijski tečaj ob 13.30 v Slovenski hiši.
Tombola v San Martinu.
ČETRTEK, 21. oktobra:
Izredna seja Medorganizacijskega sveta ob 20. v Slovenski hiši. Snov: razgovor o Federaciji slovenskih ustanov.
LICENCLADA EN PSICOLOGIA
GABRIELA RADIŠIČ
TEL: 4-501-1040 Capital 4-752-9452 San Martin 4-767-8441 V. Ballester
Slovenska kulturna akcija
vabi na odprtje razstave olj, v soboto 30. oktobra, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Razstavlja Veronika Šparhakl
Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 31. oktobra od 10,30 do 12,30
FAZ: Podpora ob Dravi
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
sur
Z razglasitvijo „narodnega škofa” Slomška skuša papež podpreti slovensko cerkev, poudarja dne 20. septembra nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Tako mariborska škofija kot tudi tista v Kopru in ljubljanska nadškofija z bojevitim ljubljanskim nadškofom Rodetom na vrhu stavijo vse na to, da bi beatifikacija ter obisk papeža oblastnikom v Ljubljani in tistim, ki stojijo za njimi v ozadju, signaliziral, da bi morali na kamniti poti normalizacije enakomerno napredovati, predvsem pa se hitro premakniti z mesta.
Namen ob beatifikaciji je bil opomniti slovensko vodstvo predvsem na zavlačevanje pri vrnitvi cerkvenega premoženja, zaplenjenega med komunistično vladavino. Doslej so se izgubila vsa tozadevna opozorila papeža in slovenske škofovske konference. Že leta 1996 je papež Janez Pavel II. Slovence opozoril na njihovo krščansko dediščino ter njim kot tudi vodstvu zaklical: Ne bojte se Cerkve!
PODPISAN SPORAZUM S HRVAŠKO
Med prvim uradnim obiskom v Sloveniji je hrvaški premier dr. Zlatko Mateša podpisal pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Na tej podlagi bo možen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Premier Drnovšek upa, da bo sporazum čim hitreje ratificiran, posebno zato, ker to ni pristojnost sabora, ampak hrvaške vlade. Po pričakovanju niso podpisali sporazuma o jedrski elektrarni Krško, saj je še preveč odprtih vprašanj, med njimi tudi novo hrvaško stališče do razgradnje JEK , če bi Avstrija izsilila njeno predčasno zaprtje.
Medtem ko je katoliška cerkev že večkrat priznala grehe in izgube med vojno ter javno zaprosila za odpuščanje, je politika še dolžna dati svoj prispevek za družbeno spravo. Papež je z obiskom v Mariboru poskusil okrepiti katoliško cerkev na Slovenskem, njegov obisk pa se je izkazal za cerkvenopolitični uspeh, ugotavlja FAZ.
32. Pristavski dan 31. oktobra 1999
Vsi lepo vabljeni!
DR. VITAL AŠIČ
Odvetnik
Parana 830, 5 nadstr. CAPITAL FEDERAL Carlos Pellegrini 1417, MARTINEZ (Prov. Bs. As.)
PRIJAVE NA: TelTFaks: 4798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-MAIL: asic@interar.com.ar
„Oče... ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi"
(Luka 22, 42-43)
Vdani v božjo voljo sporočamo znancem in prijateljem, da je po kratki in težki bolezni 6. oktobra, star 75 let, mimo zaspal v Gospodu naš predragi mož, ata, stari ata, brat, stric in svak
ALBERT MALOVRH
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tej bolezni obiskovali v bolnišnici in nam stali ob strani, vsem darovalcem krvi, zdravniškemu osebju, posebno dr. Pekolju, in vsem, ki ste se poslovili od njega, ga kropili, ob krsti peli in podarili cvetje ter darovali sv. maše.
Posebna zahvala za duhovno oskrbo med boleznijo in molitve ob krsti duhovnikom: prelatu Jožetu Škerbcu, župniku Tonetu Bidovcu in msgr. Juretu Rodetu ter msgr. Mirku Gogalu in g. Matiju Borštnarju, za pogrebno sv. mašo g. Bidovcu ob somaševanju msgr. Mirka Gogala in g. Franclja Cukjati ter vodstvo pogreba msgr. Jožetu Škerbcu ter za poslovilne besede ob odprtem grobu predsednici Našega doma ge. Mici Malavašič Casullo in g. Francu Zorcu.
Vsem naj Bog stotero povrne!
Žalujoči: žena: Ivanka;
sinovi: Albert z ženo Liliano, Marko z ženo Ani in Tone z ženo Irmo; hčerki: Marta z možem Matjažem in Irena z možem Rihardom; vnuki: Mihaela, Magdalena, Veronika, Marjana, Franci in Marija, Erika in Ivan, Tomaž, Marjan, Martin in Milan; Cecilija, Marko, Gabrijela, Anica, Peter in Matija, Maksi, Boris, Tatjana in Igor;
bratje: Pavle z ženo Jelko, Adolf z ženo Ivanko, Feliks z ženo Betko z družinami;
sestre: Nada in Pepca z možem Jožetom ter družino;
svaki: Feliks, Ciril in Tone Oblak z družinami, Janez Jakoš z družino;
nečakirije in nečaki ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Šent Jošt, Horjul, Žiri, Kamnik