xvn. letnik.
V	Gorici, 1. julija 1909.
26. številka.
Izhaja vsaki četrtek jb 4. ari popoldne. Rokopisi se ne vra-ajo. Nefrankovana lisma se ne spre-cmajo.
Cena listu znaša a celo leto 4 krone, a pol leta 2 kroni, 'a manj premožne a celo leto 3 krone, ta pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena istu 6 K, za druge Ježele- izven Avstrije j kron A'1...
Rokopjfteiprejemi
„Na^0itii
v dorici,'uKta ^Tet urini št. 9.
' '■ "■••Mb
fteap1-	Tf 3-.A*i.v
m-***--	Sf	w
JP®1; \
-:Wfc fek ’ .r',* v i:/. • &£fl
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravništvo, Gorica Semeniška ulica £št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Uautngartl v Korenjski ulici in na Korenjskem I) r e g u (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.
Samo razdiranje.
Znano je, kako veliko Škodo de-ijo na Vipavskem reka Vipava, Lijak, ranica in drugi pritoki. Vipava odnaša rasni in rodovitni vipavski svet v lorje. Lansko leto je naredila samo ranica v braniški dolini do pol mi-jona škode. Leta in leta je ljudstvo rosilo pomoči. Naši pdslanci so ne-restano trkali na vrata visoke vlade pomoč. Toda delo ni šlo od rok.
Iiko si torej mislimo, s kakšnim nav-išenjem je sedaj vipavsko ljudstvo zdravilo veselo novico, da so ven-r-le po dolgem čakanju izdelani iloŠni načrti in stroškovnik za to ve-važno in veliko podjetje. Največ za-»g si je pridobil glede tega težavnega irašanja vipavski deželni poslanec in Jbornik Ivan Berbuč in ž njim deželni ihor in naši državni poslanci. Tako )raka »Slov. ljudska stranka" od poha do vspeha v dosego boljše bo-ičnosti našega ljudstva. Tudi v tem prašanju se je pokazala kot prava Mečka stranka, ki v resnici deluje za neta.
Poglejmo pa, kako delujete libe-ilna in »kmečka" stranka? Naj ome-imo le en slučaj iz zadnjega časa. iano je vsem, koliko dela in truda jo revzel lansko leto deželni odbor z na-upavanjem in razdeljevanjem sena v iši deželi, kjer so bile suša in kobi-e pokončale seno. To delo je bilo romno. Noben drug organ v naši deli bi ne bil mogel prevzeti tega dela. izume se tudi samo ob sebi, da se »ii takem podjetju ne more vse gladko teči. Splošno se pa priznava, da je ■želni odbor izvrstno izvršil svojo nago. To priznanje izrekajo vladni krogi, i tudi županstva. In vendar se je na-I državni poslanec, Alojzij Štre-j, ki je to delo javno grajal v držav-
nem zboru. V interpelaciji, ki jo je stavil v zbornici na Dunaju dne 17. junija t. I. in v kateri prosi vladne pomoči za seno tudi za I. 1909, so tudi tc-le besede: ,.Nakup in razdelitev sena naj se ne izvrši po deželnem o d b o rti v Gorici, marveč po o k r a j n i h glavarstvih, ki se sporazumejo z župani, da ne bo dobivalo naše ubogo kmečko prebivalstvo plesnivega in čisto pokvarjenega sena iz podpore, kar se je, žal, v zadnjem času zgodilo".
Tako zahvalo je dobil deželni odbor! Mnoge občine so upale, da bo vzel tudi lelos deželni odbor to zadevo v roke, a sedaj je upanje splavalo po vodi, kajti deželni odbor se pač ne bo silil. Ta napad je izvršil Alojzij Štrekelj brez povoda in edino-le iz mržnje do naših mož, ki sede v deželnem odboru. Kako se more ljudski zastopnik tako spozabiti, da heče izročiti to zadevo nemškim in laškim uradnikom po naših glavarstvih rajši ko od ljudstva izvoljenim poslancem deželnim odbornikom! Ali je policija boljša ko ljudski zastopniki ?
Alojzij Štrekelj je se svojo interpelacijo spet le podrl to, kar smo imeli dobrega. Zanimivo je, da je poleg »Soče" objavil Štrekljevo interpelacijo tudi „Kmečki glas”, ki caplja za »Sočo" vselej, ko upa, da bi lahko kaj razdrl, kar so naši možje zasnovali.
Ali misli Štrekelj, da so vladi neznani nečedni slučaji, ki so jih povzročili pri senu liberalni matadorji v njegovem volivnem okraju? Lansko leto so zavračale nekatere občine, nadražene po teh matadorjih, dobro seno kot plesnivo in pokvarjeno, dočim so je druge občine rade sprejele. Nekateri so vozili po ceni dobljeno seno na tržaški trg, kjer so je dražje prodajali. Drugi so zahtevali celo od ljudstva raznih uslug za seno, ki je je deželni odbor preskrbel.
Podoreharji.
|ovest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov.
(Daljo.)
i ■ »Jutri začnejo na Vrhu vsi od * »;ija — je pripomnil Bric. Boste vili v dveh tednih pa je ves po tleh".
Tako so govorili možje do mraka ko se je zvečerilo so odšli eden za I —ugiin domov______
' R Čez teden je postalo v vasi vse
io.	Le otroci so zagnali včasi krik, ugače je vladal mir. Toliko bolj živo bilo pa na Vrhu. Od jutra, ko so za-e ugašati zvezde pa do poznega vera, so se razlegali veseli vriski in od-levali od gore do gore. In vesela pelin je tudi kipela iz mladih grl. a bolj .■'d večer, ki je kakor ustvarjen za |tje______
Kn teden je minil in prišel sobotni večer iu kosci so se vrnili z Vrha, da se odpočijejo in praznujejo nedeljo, in tako so se vrnili potem še dvakrat in ko so prišli v tretje, so prinesli s seboj vso posodo, ker končali so.
Tretjo nedeljo v avgustu je oznanil župnik svetega .Jerneja in povedal, da bo prihodnja maša, kakor je že vedno v navadi, pri sv. Jelarju. Robičanje so namreč praznovali na nedeljo po svetem Jerneju nekak sejem in zato je bila odnekdaj maša pri podružnici. Hitro je minil teden vsem v veselje, mladini pa še posebno.
Na vse zgodnje se je oglasil zadnjo nedeljo v avgustu zvon majhem v zvoniku svetega Jelarja. Ni bil mogočen njegov glas, a prijeten je bil in vabljiv, vabljiv!... Iz Kreda, iz Robiča in iz Po-
Vse to je Alojziju Štreklju gotovo znano. Znano mu je tudi, da se pri tako velikem podjetju vselej lahko pripeti kaj nevšečnega. Zato je bila njegova interpelacija nevmestna in bo gotovo le škodila kmečkemu ljudstvu. Ali ne vidimo za tako podjetje nobenega organa, ki bi bil za to bolj pripraven ko deželni odbor. Ali misli morda Štrekelj, da se bo vlada posluževala pri razdeljevanju sena znanih trtjonov ?...
Tako se kažejo liberalni in »kmečki" strankarji v vseh dejanjih mojstre v razdiranju.
Ti razdirajo, kar naši možje zidajo. »Soča" imenuje tako postopanje »delo za volilni okraj", mi pa je imenujemo r a z d i r a n j e.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	včerajšnji seji poslanske zbornice je bilo vloženih od strani slovenskih poslancev in čeških agrarcev 00 nujnih predlogov z namenom obstruirati proti trgovinskemu pooblastilnemu zakonu. katerega hoče vlada po vsi sili spraviti pod streho še v tem zasedanju. Železniški minister je predložil zbornici zakonske načrte o 33 lokalnih železnicah. Zbornica je potem začela razpravljati o nujnem predlogu čeških radikalcev v zadevi šol za manjšine. Danes ima parlamentarna komisija ..Slovanske .Jednote" sejo, v kateri se razpravlja o bodoči taktiki »Slovanske .Jednote".
Dr. Šušteršič o parlamentarnem položaju.
Dr. Šušteršič se je poročevalcu »Slovenca" izrazil tako-le :
Vsa poročila o kaki krizi v »Slovanski Uniji" so neistinita. .Meni ni znan nikak moment, ki bi omogočil sklepa-
nje o krizi. Nasprotna mnenja glede na taktična vprašanja obstajajo v vseli klubih, tembolj pa v taki veliki parlamentarni zvezi, kakoršna je »Slovanska Unija", ki ne tvori parlamentarne organizacije kake posamezne stranke, marveč ki predstavlja zvezo različnih klubov in strank v smoter parlamentarne kooperacije. Kakor v vseh večjih strankarskih zvezah razločujemo tudi v »Slovanski Uniji" akcijsko skupino in pa rezervno skupino. Akcijska skupina je pričela zdaj akcijo, dasi tudi vsaj začasno — na lastno odgovornost. Parlamentarna komisija »Slovanske Unije" bo nadaljevala svoja v petek prekinjena posvetovanja prihodnjo sredo ali četrtek in jih gotovo tako končala, kakor odgovarja po »Uniji" poosebljenim narodnim koristim.
Glede na izjavo ministrskega predsednika barona Bienertha, da se ne namerava umakniti nujnim predlogom, marveč da bo pustil zborovati državni zbor čez celo poletje, smalramo to stališče za popolno korektno in parlamentarno nenapadljivo.
Drobne politične vesti.
Nemški kancelar knez Biilo\v baje odstopi. Reški guverner grof Nako je demisijoniral.	Naš cesar je odli-
koval predsednika francoske republike l aliiersa z velikim križem Štefanovega reda v znak osebnega spoštovanja. Ruski car obišče v jeseni turškega sultana v Carigradu.	V Štokholmu na
Švedskem je bil o polunoči na javnem trgu ustreljen od nekega delavca general Beckman. Listi pišejo, da je na-padovalec nameraval izvršiti atentat na ruskega carja, katerega je napadovaleč zamenjal z imenovanim generalom. Na-padovalec si je na licu mesta pognal dve krogli v glavo. Lahi v Italiji se jeze nad slovenskimi poslanci v držav-
tok so hodili ljudje praznično oblečeni in veselih obrazov. Onkraj Nadiže so se združile vse tri poli in ena steza je šla navkreber proti cerkvici. Lepo je bilo gledati z vrha, kako se vije počasi pisana vrsta navzgor. Tu in tatn se je pripognilo kako dekle, utrgalo ob stezi cvetoče ciklame in si jih pripelo na prsi poleg rdečega nagelja.. .
Popoldne se je oglasila v Robiču harmonika, .le že tako. ni ga sejma brez harmonike in kjer je harmonika, tam je neumni ples. In tako se je zgodilo, tla je zašla mladina v Robič k Olivu in se zavrtela. Tudi Sitarjev Janez in Podore-harjeva .Marica sta bila tam doli in sta se parkrat zasukala.
Zvečer so se vrnili domov in .Marica je prišla z bratom Francetom. Oče je bil že doma in nahrulil jo je: »To ii
povem in zapomni si: Sitarjevega pusti kar pri miru. Ti nisi zanj. Kar se tiče tebe. naj si obriše prste in gre. Dokler bom jaz ukazoval, te ne bo imel!"
.Marica se je približala materi in zajokala...
»Vi oče bi v teli stvareh ne smeli ukazovati in odločevati. Vsak sam je odgovoren zase. In na vse zadnje. Janez je dober, priden fant, da mu ni tako kmalu para...".
»Jaz mislim tudi tako..." je rekla bolj tiho Podoreharica.
.Mož pa je zopet vzrjovel: »Vi vsi mi boste tiho! Kar sem rekel, sem rekel in pri tem ostane!
(Dalje prihodnjič.)
nem zboru, ker ovirajo v proračunskem odseku rešitev vprašanja italijanskega vseučilišča. Listi v Italiji trdijo, da je naš zunanji minister baron Aeren-thal kategorično obljubil italijanskemu zunanjemu ministru Tittoniju, da Lahi dobe ital. univezo v Trstu. (iosposka zbornica je sprejela proračun v vseh treh branjih, (iovorili so razni govorniki, med njimi Ceh dr. Randa. ki je rekel, da sc nahaja češki narod v ostri opoziciji proti sedanji vladi, ker ima v svojem kabinetu par najhujših nemških zagrizencev. — Srbija najme 140 milijonov dinarjev posojila, kateri denar se bode porabil za zgradbo novih železnic ter za nabavo vojnega materijala. — Na Ogrskem se politični duhovi še niso pomirili. Kriza traja dalje. Listi pišejo, da pride na krmilo ogrske vlade bivši hrvaški ban Khuen Hedervvarv. Splošno se povdarja, da se je ogerskemu politiku I.u-cascu popolnoma ponesrečila naloga sestaviti ministerstvo iz stranke neodvisnosti. Nevarnost vojske med Turčijo in (irško postaja vedno večja. Najbrže bo odločevalo orožje. - Srbski kralj Peter se je baje odločil, da plača dolgove njegovega sina Jurja. — Na Holandskem so pri volitvah v državni zbor dobili katoličani od 100 55 mandatov. Abesinski cesar Menelik je na smrtni postelji. Ni upanja, da ozdravi. Vlado vodi cesarica. — 30. junija se je pričela v Pragi že znana pravda proti 46 anti-militaristom. Proti obisku ruska carja angleškega kralja na Angleškem se pripravljajo angleški delavci na velike demonstracije. ___________
Domače in razne vesti.
Cenjeni naročniki! Polovica leta je pri koncu. Mnogo je še naročnikov, ki niso poravnali naročnine za I. 1909 in tudi za I. 1908 in celo za I. 1 ‘>07. Pred 14 dnevi smo poslali poštne položnice, ali malo jih je, ki so poslali naročnino. Prosimo, naj storijo takoj svojo dolžnost. ker uprava ima mnogo stroškov in mora sproti plačati. List stane od zdaj do novega Jeta za premožne 2 K in za manj premožne 1 K 50 vin. Prosimo ob enem sotrudnike. naj list razširjajo. ker je edini pravi in najboljši ljudski list na Goriškem.
Uprava »Primorskega Lista1.
Sprejem novih gojencev v Malo semenišče. Prošnje se oddajajo vodstvu Malega semenišča; to se mora zgoditi še tekom meseca julija. Prošnje morajo biti izpopolnjene z naslednjimi prilogami: krstni list, zadnji dve šolski spričevali, ubožni list. zdravniška sve-dočba o zdravju prosivčevem ter spričevalo cepljenja kozic.
Prosivci se morajo s svojimi prošnjami osebno vodstvu predstaviti. Čas za to imajo vsak dan do 17. julija med 10.-12. uro dopoldne: po 17. pa ob pondeljkih in četrtkih do konca me seca in sicer tudi med 10.	12. uro
predpoldne.
Imenovanja pri dež. hip. zavodu.
Dr. Pompej Z n m i n jc imenovan kon-ccptnim praktikantom, osmošolec Prane Špacapan iz Šempasa jc imenovan pa računskim praktikantom.
Uhod v „Narodno Tiskarno" odslej ni več skozi »ŽpJski. Dom':, marveč z ulice Vetturini št. 9, skozi malo hišo „S. (iregorčičevega Doma". Na levi v uhodu je upravništvo, zadaj pa tiskarna.
V	tiskarno sc pride lahko tudi z ulice Croce" po dvorišču nove hiše. Uredništvo naših listov se nahaja istotam, nakar opozarjamo one, ki imajo opravka pri naših podjetjih.
Podražanje kruha. Z današnjim dnem so nam naši peki kruh podražili za 4 vin. pri kilogramu. V enem letu so nam peki dvakrat kruh podražili. Kam pridemo s tako draginjo, kruha! Delavski stan je s tem hudo prizadet. Peki pravijo, da je moka silno draga in pravijo, naj nižje ljudstvo kupuje ržen kruli, ki je zdrav in cenejši. Spominjamo se. ko je bil sirkov kruh po 20 vin. klg.. danes je po 40 vin. hnako in še hujše je z drugim kruhom. Vse zdihuje, kam pridemo s to draginjo!
Sinoči je imel goriški mestni svet sejo. v kateri se je bavil tudi o podra-ženju kruha. Odločil se je poseben odsek, ki naj dožene, ali je opravičen povišek cen kruhu.
»Soča" in „Orliw. — S peklensko zlobo zmerja »Soča" telovadce raznih telovadnih odsekov po deželi ter jih slika kot razbojnike, ki ne spadajo drugam kot pod ključ s trikratnim zapahom. V zadnji in predzadnji številki se zaganja kar v tri telovadne odseke kat. društev. Pravi, da so dejansko napadli dornberški telovadci mirne Prvač-kovce. ko so se vračali predminolo nedeljo iz Dornberga domov. Kako so jih napadli. ne pove. St. ferjanski telovadci da so izzivali „Sokoliče“, ko so šli pred-tninulo nedeljo na svoj ples ; podgorskim telovadcem pravi, da so v sramoto slovenskemu narodu. O telovadcih piše. da so- največji podivjanci, ki sti opetovano 'sedeli v luknji radi raznih nelepih rečij. Seveda »Soča" vse te napade izmišljuje, da potem na podlagi svojih laži dalje napada. »Soča" vidi, da se mladina ogiblje njene gnjusne in zapeljive družbe kot kuge. Da. da, edino zato. ker je mladina začela korakati proti »Sočinim" ciljem jo je strah in v tem strahu otepa okoli sebe kot pijanec, ki več ne ve, kaj govori, ter preklinja, da se kadi. Naših društev jo je strah. Ta strah preveva „Sočo", ki bo pa vedno naraščal. Le naj psuje »Soča". Ali bi ji lahko z imeni postregli, da so v njenih vrstah izprijenci, a tega nočemo, ker se nam gabi tako orožje. Tukaj je najbolj na mestu nemški pregovori: »VVie der Schelm ist. so denk er von andern".
Kuhinjsko šolo v ,.S. (ir. Domu" priporočamo prav toplo. Podpirajmo to velevažno slovensko podjetje! Cenjeni rojaki si lehko ogledajo šolo vsaki dan.
V	njej dobe tudi izvrstno postrežbo opoludne in zvečer.
S sakr ščavl je pozdravil
znani učitel U. na južpejn kolodvoru minulo nedeljo nekatere »Orle", ki so čakali vipavskega vlaka. Na odločen protest »Orlov" sc je odstranil. Nekdo ga je poznal ter rekel na tihem, da je to znana mirenska »napredna luč".
Toča. Ta neljub gost nas jc začel obiskovati tudi letos. V soboto je namreč toča padala po Brdih in sosedni Furlaniji, ki je napravila še precej škode. Tako sc nam poroča, da je napravila mnogo škode zlasti v Medeji, Morani, Coroni, Koprivi, v St. Lovrencu pri Moši, v Moši. deloma v Ločniku, deloma v Podgori. Pevmi in St. Ferjanu, Pa tudi na Peči pri Mirnu ki je segala do Vrtojbe je napravila toča nekaj škode. ,
Nova železniška proga iz Gorice v Červinjan b^. bilfi ,iniela iti, kakor je bilo določeno, pl?: <Jfiftge.ni , bregu Soče skozi Pevmo in Podgoro. Postajališče bi bilo v Pevmi, postaja v Podgori. kar bi bilo ugodno za naša Brda, ki so doslej tako oddaljena od prometnih sredstev.
—	Sedaj pa sc govori, da nameravajo načrt izpremeniti tako, da bi tekla železnica po levem bregu Soče in bi bilo postajališče v Stračicah. Menda se za to spremembo poteguje mestni magistrat. Prosimo naše državne poslance, da store vse, da se načrt n e izpremeni. Za naše Brice bi imela železnica le tedaj pomen, če dobe postajo v Pevmi. Mesto ima itak že dovolj železniških zvez. Zakaj bi se še tu oškodovala naša Brda? Zaupamo v razsodnost merodajnih činitc-Ijcv ter pričakujemo, da bo železnica šla po desnem bregu Soče skozi Pevmo in Podgoro. To je želja in življenska potreba naših Brd. Naj sc gleda na ko-stir prebivalstva in ne na kaprice mestnega magistrata!
Krompir. Letošnji pridelek krompirja je srednji. Cena minuli teden mu je bila S K za kvintal. Naj.več krompirja 'pokupi neki tržaški prekupec, ki ga po južni železnici pošilja na Nemško. Vsaki dan se odpošlje krompirja z južnega kolodvora do 10 vagonov. Takozvane »tare" je od kvintala 4 kilogrami, kar se nam zdi preveč z ozirom na to, da se ne dobi niti kilo zemlje v vreči. Krompirja se je uže mnogo prodalo in izvozilo.
Turska železnica se izroči javnemu prometu dne 7. t. m. Slavnostna otvoritev, katere se udeleži naš cesar osebno, bode 5, t. m.
Cehi so prišli s posebnim vlakom v Trst v torek. Bilo je to neko pevsko društvo. Na tisoče tržaških Slovencev je sprejelo Čehe na kolodvoru. Potem so se vršile razne zabave na čast Češkim gostom.
Obesil se Je v četrtek v Krminu na neko drevo dosedaj nepoznan človek. Sodijo, da je iz Brd doma. Potem ko so ga fotografirali so ga odnesli v mrtvašnico.
Sestanek hrvatskih katoliških dij kov se bode vršil drie 3. in 4. avgust t. I. v Spljetu.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensk s i r o t i š č e":
P. n. gosp. Matevž Pirih, župan Kalu-Avče nabral v neki družbi 4 Terezija Krpan 1 K, Marija Ltikež 1 K 20 v, občni zbor okrajne posojilnic v Kanalu dovolil 50 K, Hranilnica i posojilnica v Pevmi 15 K, županstvo S Lucija na Mostu 10 K, M. M. 2 K, Nekd v Gorici 20 K; Alojzij (iabrijelči zidar Orslik 20 v; Iv. Colledani, trgovo 1 K; Hribar Teodor, trgovec 2 K; Leo polda Humar, St. Ferjan 10 v; Ivan Ukaz mar, Kopriva ijO v; Peter Orel, zidarsk izv.edqn.ep Bilje 62 vin.; Marijina družb v Pevuji. v spomin,, desetletnice 2 K Antop,.Prinčič, Kozana 40 v; Franc Tra vižan v Gorici I K; Frančiška Dugar Gorici I K.
Bog poplačaj stotero ! Vse v boljš bodočnost slovenskega naroda p« slavno vlado Njega Veličanstva cesarj Franca Jožefa l.l
Za „Slov. kršč. soc. zvezo":
Ivan Kovačič, župnik 6 K.
nj
in
č
la I i r , at le
re
eš;
en
:si
3-1
P
il
Mestne novice.
m Vabilo k šolski veselici, kater priredi društvo »Šolski Dom" v (iori koncem šolskega leta v dvorani »Cin tral" (Corso Verdi št. 32) dne 3. in julija 1909. Začetek točno ob 5. uri pop Vstopnina za osebo s sedežem v prvil štirih vrstah 1 K 50 v. v naslednji vrstah 80 v., stojišča 40 v. Čisti dobiček j namenjen „S. Domu". Vspored : 1. Sattnci »Pogled v nedolžno oko", 4-glasen žen ski zbor. 2. S. Gregorčič: »Kmets hi i“, deklamacija. 3. I). Jenko. „I)v utvi", samospev s spremljev. glasovirj 4. „Prepirka med velikostjo in malin kostjo", dvogovor. 5. „Kofek“, kuplel spremljevanjem glasovirja. 6. Telovadil nastop. 7. Carli: »Slovenskim mladcu kam", ženski dvospev s spretnljevanje« glasovirja. 8. »V šoli", prizor. 9. Satt ner: „Na straži", 4-glasen ženski zb z alt-solo. 10. »Stara mamica", igra.
m 80-letnico svojega rojstva je ob bajal 26. t. m. deželni glavar dr. Aloj« Pa j e r.
m Družba za vzdržavanje clektrii nega tramvaja v Gorici menjava pogos svoje uslužbence. Nekateri teh so ba i/. blažene dežele, ki sc tudi jako samo zavestnno obnašajo. Vsaka slovenski beseda jim je »b r u t a parol a".
m Tombolo na sv. Petra in Pav praznik v (iorici je dobila neka deklic Ana Viži n iz Gorice, činkvino ne krojač Kocijančič iz Stračič.
m Utonil Je včeraj v Kornju in cer v Stračicah tam, kjer se izliva Ko
Ples.
Začela je sezona plesov. »Narodna" društva, ..rodoljubni" krčmarji, »inteligentni" fantje se kosajo med seboj. kje se bo najbolj pogosto plesalo. Ker sodijo ..narodni krogi", da obstoja vsa naprednost in rešitev naroda le v plesu, poglejmo, kako sodi o tem pa-ganstvo in krščanstvo, svetniki in po-svetnjaki svetovnega glasu. (Vsi podatki so povzeti iz I. Tul-ove knjige: Ples, lil. natis, katero vsem najtopleje priporočam).
Ples kot ga imamo sedaj je pa-ganskega izvora. Vsi treznomisleči možje od paganskih rodoljubov do katoliških narodnjakov vsi so istega mnenja: javni plesi naj bi se p o p o I n o m a odpravili. Pagan Platon je rajši padel v nemilost kot
bi sprejel vabilo na ples. — R i m-ljani so smatrali ples za hudodelstvo.
—	Horac, ki ni ravno eden izmed tretjerednikov. imenuje ples vir nenravnosti in pokvarjenosti.
O	v i d i j piše, da je plesišče kraj, kjer gineva sramežljivost, ples je seme pokvarjenosti. — C i c e r o šteje p 1 e-s a I c e med naj večje pokvarjence. razuzdance. »Nihče ne pleše, če ni pijan ali neumen". — Le pri onih gostijah sc pleše, kjer se nezmerno vživa pijača in hrana, kjer se vstreza hkratu vsem nerodnostim. Ni ineh-kužnosti. ni incsenosti, ni predrznosti, ni pokvarjenosti, katera bi ne poznala plesa, ki je neizogibna scnca. neizogiben spreniljevavec nečistovanja. (Str. 12). Rimski s e n at j e i z g n a 1 vse p 1 e s o v c e in plesalke iz Rima za cesarja T i b e r j a.
Tako v paganskih časih treznomisleči možje.
Krščanstvo pač ne more tistega odobravati, kar je uže v principu' zlo in nasprotno duhu cerkve. Sledi klicu sv. Duha, ki pravi: S plesavko se ne pečaj in ne poslušaj je, da te njene spretnosti (zanjke) ne pogube (liceh. IX. 4). Glava sv. Janeza Krstnika je padla kot cena plesavke!
Sv. cerkev je p I e s e v e d n o prepovedovala in obsojala, ker se plesovci pregreše zoper njen duh in njeno postavo. Razni cerkveni zbori so ples imenovali naravnost sramotno dejanje, ki naj se celo pri ženitninah prepove.
Ples je nečisti virnajgrše pokvarjenosti. Nikdar se ne pleše, ne da bi se Boga hudo ne žalilo z nespodobnimi mislimi, nesramnimi bese-
dami, z nečisto ljubeznijo, s strastni skušnjavami za mesena dela, ki se i dado ločiti od plesa. Prešestvovanje nesramna dela nečistosti so večkr posledica plesa — nezakonski otroci Ples je šola poželjivosti in pohotnos grob nedolžnosti, delo in razveseljevanj hudičevo. Zato vidimo liberalce in vs sovražnike katoliške misli, da jim ples bojno orožje zoper Kr stovo cerkev.
Sv. Ffrein pravi: Ne more sli žiti Bogu, kdor se vdeležuje plesa, ki vir zapeljivosti in priložnosti za gre žalost za angele, veselje in zmaga fl hudobnega duha. Kdorkoli se veseli m tem svetu na plesu s hudobnim du hom. se ne bo mogel veseliti z angel v nebesih.
(Dalje prihodnjič).
ji
dij
USI
s k
eži nic i i
S
kd i' Iči >ve ,oo
nj v Sočo 9-letni deček Prane Iskra, unujoč v ulici Coronini. Deček je nam-£ nesel kosilo svojemu očetu, ki je lavec v podgorski papirnici. Ko je lio-I ob bregu Kornja, se rau je zdrsnilo je padel vanj, ne da bi ga kdo ta-:it zapazil. Korenj je namreč včeraj ;led silnega deževja jako narastel, tako so deroči valovi dečka koj oduesli ;boj. Našli so ga ter izvlekli iz vode I j :le kasneje.
m Samomor. — Včeraj okolo 5. re pop. se je ustrelil četovodja tuk. Špolka, Ivan La n tl, ki jc bil pride-n straži pri smodnišnici ob mirenski sti.
m Izgnan je bil iz naše države Metni dninar Pr. Negro, rodom iz Bilj, pristojen v Rezijo, ki je bil zaradi Ukaznih reči uže večkrat kaznovan. psi m Gobe. Sedaj je čas gob. Letos ^jli jc izredno mnogo. Cena še precej K»isoka.
m Ajševica. Veselico in sicer narodno veselico smo imeli. Zbralo sc jc se, kar napredno misli. Obljubljali so cliko srečkanje z nad 100 dobitki, ki so a večinoma izginili. Mogoče so dobitkom rastle noge in so jo „odfurali" ne ve c kam. — Marsikdo je nesel kak spo-ninček s tc napredne veselice. Tako n. ir. je prišlo domov neko dekle brez okava, drugo dekle z raztrgano obleko, ritje z debelim nosom, četrto z rdečim [lšesom itd. Naprednjaki so mojstri v rirejanju takih ,.zabav"!
Iz goriške okolice.
g Eat. slov. izobr. društvo v BI-
ah bo blagoslovilo društveno zastavo nedeljo dne 25. julija popoldne. To-;o v znanje bratskim društvom. Vspo-cd objavimo pravočasno. Odbor.
g Gesta iz erarskega gozda čez 'itovski Vrh do državne ceste pri Šempasu je menda vendarle zagotovljena. <ot nam poroča naš drž. poslanoc Fon Dunaja. Vkljub vsem zaprekam do-egel je g. poslanec, da je ministerstvo avnih del povišalo svoj prispevek od 0°/o na 50 %.
Ker je tudi poljedelsko ministerstvo bljubilo svoj prispevek, je torej zgradba :este zagotovljena — samo, da bi z );radbo malo boj pohiteli! (j. poslancu a njegov trud in vspeli našo prisrčno Izahvalo!
g Iz Oseka. Pretečeno soboto, t. j. ^6. t. ni, je proti večeru divjala pri nas .olika nevihta. Ploha je bila tolika, da ^judje že dolgo časa take ne pomnijo, 'ines je padala seintertja debela toča. toda ivala Bogu, da je trajalo k večemu le
I	minuto. Tudi strela je gospodarila! [Pri posestniku J. Remec iz Vitovelj št. 44 jc strela udarila v oreh, odtod je skočila v bližnji hlev, kjer je ubila prešiča vrednega 80 K — ter omamila vola. Vol je menda sedaj boljši, a prešič je poginil.
g Vabilo k veselici, katero priredi „Slov. kat. izobraževalno društvo „Bra-nik“ v Podgori v nedeljo dne 4. julija b 4'/2 pop. v prostorih g. St. Bregant. Vspored: L,.Pogovor z domom", Volarič, mešani zbor; 2. Pozdrav predsednikov; |3. „£v. Ciril in Metod", Lužnik, mešani zbor; 4. „Naš narodni dom", S. Gregorčič, deklamacija; 5. „Za križ in svobodo", igra v 5 dejanjih; 6. „Pri znamenju", C. M. Vuga. deklamacija; 7. „Ve£prna". Vilhar, mešani zbor. Vstopnina: sedeži 1. vrste 1 K, sedeži II. vrste <>0 v, sedeži III. vrste 40 v, stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabi
odbor.
g V Pevml se je danes otvoril nov poštni urad.
Desetletnica Marijine družbe v Pevml. — V nedeljo dne 27. t. m. je •Marijina družba v Pevmi praznovala ;vojo desetletnico s prav primerno ve-
selico. Vrla dekleta so vse točke dobro izvajala. Občinstvo, ki ga je bilo precej, je bilo z igro: 1) v e materi, zelo zadovoljno. Č. g. kuratu in voditelju lv. Kumarju, nadučitelju E. Prinčiču in blag. gospej soprogi ter učiteljici gospej Lco-poldini Krstnik, ki so se za veselico veliko trudili, je bil trud z lepim vspehom poplačan. Vrlini pevmskim dekletom kličemo : Le po tej poti naprej do vedno večje izobrazbe uma in srca! Radi bi navedli imena vseh igralk, pa ne moremo, ker nam družba v svoji ponižnosti ni tega sporočila. Naj povemo še, da je to Marijino družbo pred desetimi leti ustanovil č. g. Budin. Veselice se je udeležilo tudi nekaj gospode iz Gorice.
g Vaje topničarjev. Pretečeni torek so topničarji iz Gorice manevrirali okoli Šempasa ter poizkušali nove topove. Drugi dan pa je ena baterija odšla iz Šempasa do Vitovelj in odtod po poti na Krnico na Trnovo. Poskušati so hoteli menda nove topove in vozove, pa tudi konje, koliko premorejo. Določeno so imeli, da pridejo okoli 10 ure dopoldne na Vitovski vrh. Toda računali so brez krčmarja. Res je, da so si izbrali najgršo pot iz Šempasa; in vendar so nekateri prišli v vas Vitovlje še pred 7 uro, a drugi šele proti 10 uri. Že v Vitovljah je bila žival vsa izmučena — a vojaki so se kazali korajžne. Med potjo so večkrat počivali in vkljub vsej korajži so prišli šele proti večeru na na vrh. Upamo, da bo g. general, ki sc je tudi udeležil tega manevra, sporočil na vojaško ministerstvo, da je pot v zelo slabem stanu in da jc iz strate-gičnili ozirov zelo potrebna nova cesta!
g Tombolo priredi v nedeljo društvo ..Zvezda" v Sovodnjah,
g Ustreljen v nogo je bil v kočniku v nedeljo nek mladenič v prepiru, ki je vsled tega umrl v goriški bolnišnici. —	_______
Iz ajdovskega okraja.
a Nov telovadni odsek. — V nedeljo dne 27. junija se je ustanovil nov telovadni odsek za Batuje-Selo. Ob tej priliki so nas posetili bratje ..Orli" iz Vipave v kroju. Hvala jim za njih navduševal ne govore, zlasti bratoma Kobalu in Silvestru. Z nami vred so se navduševali za „Orla" tudi bratje iz Črnič in Dornberga, ki so bili navzoči. Na zdar!
a Smrtna kosa. — V Batujah je umrl minoli petek občespoštovaiii posestnik .Josip Vetrih, star 77 tet. Bil je tudi cerkveni ključar, ki je opravljal to službo dolgih .14 let. Več dob je bil tudi občinski starašina. N. p. v m.!
a Rihemberg. Dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, je priredilo naše „KršČ. soc. izobraževalno društvo" predavanje, katerega se je udeležilo veliko število poslušalcev. Predaval je g. dr. Capuder o ..Kmečkem puntu" na Goriškem zelo zanimivo in podrobno. Gospodu predavatelju se zahvaljujemo za poučno in lopo predavanje, društvo pa prosimo, naj še večkrat priredi kaj enakega.
Iz kanalskega okraja.
S Kanalskega, 24. junija 1909. Prevzvišeni knezonadškof je srečno dokončal vizitacijo in sv. birmo v kanalskem okraju. Zadnji teden je bilo vreme jako lepo, ugodno. Sprejem je bil povsod prisrčen, naravnost veličasten, kakor v Avčah, v Levpi in drugod. Poti so slabe, ter vasi navadno po dve uri ena od druge oddaljene. Prevzvišeni je povsod hodil peš. Na vseh poteh pa ga je ljudstvo pozdravljalo ter prosilo očetovskega blagoslova. Z malo izjemami se je tudi učiteljstvo vdeltžilo sprejema. kar gotovo šolski mladini ostane v
spominu, ter bode le ugodno vplivalo nanjo. Ljudstvo na Kanalskem je globoko verno ter svoje otroke tudi lepo izgojujc, kar se je videlo in poznalo pri izpraševanju iz veronauka. Prevzvišeni knez in nadškof se je povsod prikupil s svojo prirojeno prijaznostjo in ljubeznivostjo in pastirsko gorečnostjo. Akoje bil sprejem, kakor je „Gorica" že poročala na desnem bregu Soče povsod lep, ni zaostal tudi na levem bregu. Tako so vrli mladeniči v Lokovcu na predvečer sv. birme napravili razsvetljavo ter izpuščali umetne ognje. Na Banjši-cah jc bilo posvečenje nove, prelepe cerkve. Od začetka se je bilo bati dežja, pa je hitro ponehal, in posvečenje se je dokončalo v najlepšem redu, ob mno-gobrojni vdeležbi vernega ljudstva.
Iz tolminskega okraja.
t Sestanek udov Sodalit. S. Cor-dis Jezu za tolminsko dekanijo bo pri Sv. Luciji dne S. julija ob 10. uri.
t Podmelec. - V nedeljo, 11. julija t. L, takoj po zadnji sv. maši imel bode v tukajšnjem izobraževalnem društvu javno predavanje o planšarstvu veleč. g. župnik in deželni poslanec Janez Piber iz Boh. Bistrice. Gospodarji, ki imate planine, vdeležite se predavanja v obilnem številu, ker govoril vam bo mož, ki jc v tem oziru veščak ter je že mnogo dosegel. Torej nasvidenje
11.	julija po zadnji maši!
t Volče. Kaj naj V am drugega poročam, kakor o mladi cvetki, ki smo je letošnjo pomlad tu vsadili in sedaj že tako krasno cvete da, o našem izobraževalnem društvu naj Vam poročam, ki je imelo na praznik sv. Petra in Pavla svoj časten dan. Socijalna zveza je ta dan društvo nadzorovala po svojem tajniku g. Kremžarju, ki se je o društvu pohvalno izrazil ter dal odbornikom polno lepili nasvetov in načrtov, kako naj bi se društvo vedno bolj povzdignilo. — Po končani reviziji smo imeli predavanje in kakšno predavanje! Ne najdem besede, s katero bi ta biser govorništva dovolj ocenil. Znani pozna-vatelj slovanskih dežel in pisatelj, vc-leučeni gospod dr. Lenard iz Ljubljane je predaval. Govoril je o ruskem kmetu; opisal nani ga je tako ž.ivo, kakor da bi ga videli pred seboj tega reveža in trpina. Pripovedoval nam je sploh o zanimivostih ruskega ljudstva, katere je po svojih potovanjih po Ruskem sam doživel. To so bile dogodbe za jok in smeh. Le prehitro nam je minila tista poldruga ura tega krasnega predavanja. Gromovito ploskanje, ki je sledilo njegovemu govoru, je dokaz, kako je veleučeni gospod doktor govoril vsem iz srca. Gospodu doktorju
—	presrčna hvala!
t Na Idriji pri Bači je pretečeno nedeijo g. dr. Dr masti a predaval o oporoki ali testamentu. V poljudni obliki je nam pokazal, kako mora biti napravljena pismena in kako ustmena oporoka; kdo sme delati oporoko in kdo sme biti priča, da sc po smrti ne razveljavi. Opozorii jo tudi na nekatere predsodke in napake, radi katerih sodišče ovrže oporoko, V kratkem rečeno, predavanje je bilo praktično: „iz življenja za življenje", zato so je zelo dopa-dlo poslušalcem. Udeležba je bila velika. G. predavatelju pa izreka srčno zahvalo odbor.
t Koritnica. — Odbor »Kmet. br. društva" si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem, ki so nas počastili o priliki našega zabavnega večera v takem številu, da jc naša prireditev dobila res manifestacijski značaj. Posebno se zahvaljujemo številnim zastopnikom bratskih društev iz Podmelca, Bukovega, itd. To nam daje novega poguma in navdušenja v nadaljno delo za Boga in domovino!
Iz cerkljanskega okraja.
s Cerkno. — V nedeljo smo imeli društveni mesečni shod. Govoril je gosp. kaplan Kenda: „o testamentih"; brat Luka je razvijal zopet nekaj misli o geslu slov. Orlov: „Za križ in svobodo"; brat Rudolf Štucin je na podlagi znane Vodnikove: „Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava!" pokazal, kako je pošteno in vztrajno delo Slovencev lahko zmerom blagoslovljeno; brat Jožko Pon je razvil nekaj mislil, v čem da obstoji Orlom očitano občšanje na črne suknje! Udeležencev je bilo kljub najlepšemu vremenu nad 100!	-	Mlade	govornike	je
občinstvo navdušeno pozdravljalo. — Prihodnjič nastopijo zopet novi. Telovadci pripravljajo igro: „Za križ in svobodo"!
Iz komenskega okraja.
km Volčjlgrad. Kobilice sc debelijo. Cena jim je 20 vin. za liter. Svilodov bo pri nas še precej. Da bi se spremenile kobilice v svilode, to bi bila pri nas letina!	-	Vreme	imamo ugodno.
Trta kaže dobro. Sena ni skoraj nič! Hud udarec, za nas kmete. Ker bodo naše krave in voli mršavi vsled pomanjkanja krme, bodo pa kobilicc toliko debelejše! Nov moški pevski zbor imamo. Kupil si je nov harmonij. Nek prijatelj petja je daroval 10, K. Hvala mu! Na praznik sv. P. T. so peli s Komenci lepo. — Ustanovili si bomo izobraž. društvo, kamor bomo hodili či-tat liste in knjige ter si s tem bistrili um. — Teran jc pri nas izvrsten. Kdor ne veruje, naj pride na poskušnjo. Toči se ga na treh krajih. Ko bo kaj novega, Vam sporočimo!
Drobtinice.
Drobne vesti. — Kolera v Petrogradu razsaja dalje. Par tisoč oseb je bolnih na koleri. Več jih je uže umrlo.
Ameriške države so znane kot nasprotnice kajenja. Tako jc država llionis sklenila, da se zabrani vsako izdelovanje svalčičnega papirja. Otroci pod 18. letom ne smejo kaditi. Trafikantje se bodo kaznovali z globo 50 dolarjev, ki bodo zasačeni pri prodaji cigaret otrokom. Velckoristen sklep. — Amerikanci napovedujejo boj alkoholu. Spoznali so, da je neizmerno uživanje alkohola škodljivo človeškemu razvitku. — V Rimu je prišla neka Angležinja z velikim klobukom na neko zabavo. Ljudstvo je jelo demonstrirati proti velikemu klobuku, kar je Angležinjo prisililo, da je zapustila dvorano. Demonstracije proti ogromnemu klobuku so se nadaljevale tudi na ulici. Angležinja razjarjena se je zakadila s svojimi močnimi rokami med demonstrante. — Predminolo nedeljo so po Donavi vozili s čolnom trije železničarji. Coln se jim je prevrnil in nakrat so bili vsi trije v Donavi. Dva sta utonila. Kitajski uradniki ne smejo več kaditi opija. — Dne 29. junija je poteklo 50 let od usodne bitke pri Sol-ferinu, kjer je padlo veliko avstrijskih, francoskih in italijanskih vojakov. — Na Angleškem bodo zaprli 20.000 gostiln. S tem hočejo omejiti pitje alkoholnih pijač. Tovarnar znanih svinčnikov Hardtmut jc umrl v Mondzee. Romanje v Lurd prirede letos Dunajča-nje, — Letošnja letina v Bosni bo slaba. Sadno drevje in trto je burja polomila.
Na tisoče umrlih oseb vsled vročine. V Ne\v-Yorku je bila minoli teden strašna vročina. V senci je bilo 42 stopinj toplote, na solncu pa 58. Celo mesto bilo je slično razgreti peči. Nad 25 tisoč ljudi, večinoma delavcev je spalo na prostem, ker jih je hotela vročina na stanovanjih zadušiti. Ta grozna vročina se je raztezala od obale atlanskega morja pa do inisisipske doline, v kateri pokrajini je vsled vročine umrlo več tisoč ljudi.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne izkaze srOiicpa sočutja o priliki izgube moji' preljub-Ijoiie soproge 111 matere, gospo
Kristine Orel,
roj. Mozetič
izrekam lom potoni presrčno zahvalo Častiti duhovščini in vsem b'ižnjim in daljnim sorodnikom in vsem drugim prijateljem in znancem, ki so sc udeležili pogreba pokojne k večnemu počitku. Bog plačaj!
I! I L.l E, 25. rožnika 1909.
Žalujoči soprog
PETER OREL,
zidarski izvedenec.
podpirajte slov. šolstvo
Rojaki!
” v Gorici! ~
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporofa častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v rcestu in na deželi svoio trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii. istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsveče prve in drugs vrste, namreč ob '■/, kila in od enega tunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv Cilila in Metoda Moka iz Majdiče-vega mlina Iz Kranja in *z Joch-roann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve v^ste.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsak ■priliki ,.Šolskega Doma-,,
4^i
Lekarna
V
v Girici š
Pr* ve le edine tel. kapljic«
laamko sv. Antona Pado-vanstiega
Zdravilna inoč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico
(Vantmna ».»mul popjje _ Q
šelodec, utore, da eginc r» kratkem lanu omotica in vi-oo‘tta Itnott jmrtvoK). To kap.
! ton ’ vti tA'.’-*i, ,-ia {lovek rane •>
Cena steklenici BO v.n
g
$
ib
i:;
i
f'.
'•t
4
:$tt *i
i.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupuvališče niruberskena in drobnega Magater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
••■ena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih 1 in trgih ter na deželi.
f*-------JVtT--------^
Slovenska manufaktunza trgovinam J
JIMnibri
GORICA — Raštelj 16 GORICA**
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko snlogo raznovrstnega -— ■ ■ ■ ■ oblačilnega blaga po najzmerneišili cenah.
Postrežba ločna in solidna!
gjvodošlo blago za
NASTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
a >cs
t n <d
bflSS
d ©
za vsaki stan.
Delavnica cerhucniti posod In čerin/enega orodja
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Naznanilo.
Podpisani sc priporoča slavnemu občinstvu za popravo In čiščenje raznovrstnih ur in čiščenje šivalnih strojev.
Dela se izvršujejo dobro in hitro. — Ob enem priporočam tudi svojo zalogo ur in šivalnih strojev.
Udani
Franc Klinkon, urar in organist
v Tolminu.
Leta
Gorica, tfazistratni; ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k enega orodia in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja staro reči.
B/drj) se razpošilja Mo.
mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice,
|M;j ililjlfcj
‘ny:..rr.
-a*?8"
Najboljše
Vinske stiskalnice
so naše stiskalnice T7r*PrjlP4t najnovejšega in izvrstnega sestava so	L-Uit/ y strojem za dvostroki
n trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidiiivliške brizgalnice
„Syphcnia“
Delujejo same.
Posode za grozdje' sfdje, plugi za vino-giade, sušilnice za sadit; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice za vrsleno, mlatilnice za pšenic stitnice za žito, rezalu stroji za krmo in ročnimalni za žito, razne velikosti se 5e raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in brodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz dorne, priznane in odlikovane
I*L. Mayfarth-ove in dr. Nagrajeni v vneli državah i več ko 000
tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na f!**1L1"1' ^“l1Tulil!n6,*Ntn,,ul1ko!,JI1,an'1-ni,nain I.  ....................	7,	,rL r H«"*«”™! ceniki in mnogobrojui poh-
Dunaju, II. Taborstrasse 71. JSB * s	vale v d.ika/..
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer Se nismo zastopani
Podpisani priporočam veleč.. d hovščini in p. 11. slavnemu občinstvu mestu in na deželi svojo izvrstno
= delavnico. =
Izvršujem točno in pošteno po n novejših vzorcih. Pričakujem obilne naročila in biiježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORIC
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Goric;
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle otroke. Naročila z dežele se po pošti ra pošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila črevlje in usnje v prid družbe sv. Ciri in Metoda.
POZOR!
Edini specijalisf - opli
I,
Gorica na Korun št. I J
priporoča svojo logaio zalogo optični! predmetov kakor: raznovrstna oča bodisi niklasta ali zlata v vseli števikali (Bergkristnl) Ihč*’ itd. > se le po zdrav niških predpisih.
Velika izln-r: barometrov, toplomerov zdravniških toplomerov, kukal za love in hribolazce, vage za vino, žganje i razne druge tekočine, mikroskopov tei drugih predmetov spadajočih v to stroko
Popravila se izvršujejo točn in po zmernih cenah, — Cen blagu konkurenčna.
Na željo se oošilja blago tudi na dom, Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Primožič, optik
VIKTOR TOFFOLI
= GORI« =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-------- ugodnejših krajev ________
Jedilno olje po 96 v. liter
klopi, okvirje,	Jedilno fino	K 1-04	M.irsiglia . .	. K 12»
klečalnice itd.	istrsko „ Corfu „	„ 120 „ 1 20	Hoinbay . . . Kari . . . .	. „ i-a • „ HO
V.-akovrstna	Pupini , „	.. 1‘2H	Lucca . . . .	• ,, I'#
dela ra stavbe.	Josili vinski		najUnojge . .	• ^ 2-
			Milo in lufii.	
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 1(5 in via Si> minario 10.
f 3. SDUUg
© jgraraoastzmroooiPio ©
= urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
m