' Novoslovenski komparativ prema staroslo¬ venskemu glede na formaciju. 9 - (Preštampano i. OD M. VALJAVCA. XXXV. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) 133625 U XXVI. knjiži Rada jngosl. akad. priopcena je razprava g. Daničica s naslovom : prilog za istoriju komparativa u hrvatskom ili srpskom jeziku, kojom pokazuje, kako je od komparativa, kakav je u staroj slovenštini, postao takav, kakav rabi sada jeziku hrvat- skomu, a razprava se završuje riečmi: nije se bolje sačuvao kom* parativ ni u ostalijeh Slovesna. Ove zadnje rieči potakoše me, da p oči nem razmišljati o komparativu u novoj slovenštini, kako se ima prema komparativu u staroj slo¬ venštini. U tu svrhu podielio sam novu slovenštinu na tri razrjeeja, koja po zemlji, u kojoj je koje osobito u porabi, nazivam kranjsko, ugarsko i hi-vatsko, broječi s Miklošičem kajkavštinu k slovenštini. Za kranjsku slovenštinu rabili su mi izvori poeam od god. 1584 do 1847: za ugarsku imao sam malo izvora a to samo iz novije doba, ali ipak ne preko 1848, a za hrvatsku upotriebio sam knjige od god. 1734 do 1834, jer se starijik dočepati nišam mogao. Ali sam uvjeren, da resultat ne bi bio drugčiji nego li jeste, a da sam se i starijimi knjigami služio. Tvorka kojom se u staroj slovenštini gradi komparativ, glasi se ij r ns prema staroindskomu slabomu obliku ijas. Ali se i od jače tvorke ijans dade izvesti ij bs : an se slieva na a («) a to se slabi na 'n, kao je c _ b oslabljeno od e*, dakl ijans, ijas, ijts. Ova tvorka valja samo li za sing. nom. mase. i neutr., u ostalih se padežih širi dodanim nastavkom jn : ijnsjn. * 4 M VALJAVEC, Tvorka stupa adjektivu na osnovu na dva načina: a) osnovi se završetak z odhiče, b) osnovi se završetak z ne odhiče. Prvi način. Osnovi se krajnje m odhiče. I. Sing. nom. mase. U tom padežu prima tvorka ij'r>s — ne zna se jošte od kle, za što i kako — spreda j, glasi se dakle jij'bs, a ono j djeluje na prednji suglas kao prejerovani vokali. Ovakovn tvorka stupa adjek¬ tivu na osnovu, kad se ovoj odhiti krajnje r i>. Po što u staroj slo- venštini suglas na kraju rieči stajati ne može, stoga odpada tvorci krajnje s a iza toga odpada i h, j er stoji iza j. Tako biva, recimo od hudi> oblik huždij preko hud -j- jijrss, huždij'Jbs, huždij'1, itd. Po što ima u novoj slovenštini komparativ samo li složenu de- klinaciju, ozirati se valja na složene oblike. Staroslovenski m ,završetak sing. novi. mase. po složenoj deklinaciji im, to je iji, steze se u novoj slovenštini na i i na ji. Pred tim završetkom omeksava se suglas po pravilu, samo se l gdjegdje ne omekšuje. U k r a n j s k o j slovenštini. bliži, bližji, guts. 197. bolji, vrt. 39 to je nar bolji opek, 130 kaj si boš neki s tem bolji? met. 91; lev. 28; po zanemarenom i na kraju zanemara se i omekšavanje: bol ili boli, gol. 74 taisti pajn ne more boli biti, 108 misli de je nar ta boli mitel če . . itd. cišci, lev. 28. dalji, met. 91; lev. 29; guts 169 deli. dolži, dolžji, lev. 29. draži, dražji, met. 90. glaji, met. 90. lev. 28. globoči, globočji, met. 91. lev. 28. gor ji (za positiv brhek stattlich), met. 91. lev. 28. gr ji, met. 90. liliji, vrt. 90. nar huji strup zamore kot zdravilo služiti, 12(5. ne bodi huji od živine; met. 90. krači, kračji, met. 91. lev. 28. laži, lažji , lev. 28; loži, ložji, vrt. 32. ki (vodenogaz) je 14 krat ložji od kislogaza; met. 91. mangi, met. 91. lev. 29. N0V0SL0 VENSKI KOMPARATIV. 5 meči, mecji, (i mesi , mešji), met. 91. lev. 28. mlaji, met. 90. nizi, nižji, met. 91. oži, džji, met. 91. gut. 200. pod nieder. raji, vrt. 108. kmet raji izglede posnemuje, 111. pokladaj ji (živini) raji tri krat; met. 90. reji, met. 91. sloji, met. 91. širji, met. 91. lev. 28. teži, težji, vrt. 63. prašeč tolstejši in težji prihaja, 24. zrak je na tleh zemlje nar gostejši in težji, 20. 25; met. 91. lev. 28. tanji, (tenji) met. 91. lev. 28. trji, met. 90. veči, večji, gol. 33. če očeš, de bo pajn veži; zal. 345. večr> je greli; vrt. 31. oginj še veči prihaja; preš. 183. kako je vstvaril vse nas bog nar veči; met. 91. lev. 28. viši, višji, dalm. mos. I. 14. zahvalen bodi ta ner viši brig; visoči , visočji, met. 91. lev. 28. Osim navedenih npotrebljuju se i drugi po tom načinu gragjeni komparativi. Tako se govore po mojem znanju i ovi •.blaži, blažji; hrži, bržji; gošči; pušči; tisi , tišji; tolšci. u ugarslcoj slovenštini kao da ne ima toga oblika. Meni je po¬ znat jedini komparativ rs preko nj r Bs slabi na j'Bs. Po što neutru mjesto r b pripada nastavak o, koje.se iza j mienja na e, to se tvorka jT>s, po što joj je krajnje s odpalo, glasi je, a j djeluje, 6 M. VALJAVEC, kao u mase. ono, na prednji suglas. Tako biva hužde od liudi> preko lmd + ijts, hud t.ju>s, hud —j— hužd r f>s, huždu., huždo, itd. Staroslovenski završetak sing. nom. nentr. složene deklinadje jeje steze se u nor oj slovenštini na je : huje prema huždeje, gorje prema gorjeje (ropieie), itd. Ovdje če se uz nom. navoditi i acc. i adjektiv u adverbijalnom značenju. a) u k r a n j s k o j slovenštini: a) u podpunom obliku. bliže , dalm. mos. I. 33 dekle so s svojmi otroki bliže stopile; vrt. 130 ako bi bolezen bliže bila; guts. 197. bolje, zal. 13 bog vse tako oborile kakor je nar bolje; vrt. 58 ali bi ne bilo bolje za ohranjenje zdravja poskrbeti ?. — bez omek- šanoga 1: bole, kast. 79 de po poti božyh zapuvidi s tem bolč po- teko, 88 karsčeniki suetejši, bolč aifrik inu andohtliviši so bily. — Po izgovaranju o kao u u njekih mjestih Kranjske i po prestavi j iza 1 pred njega: bujle, dalm. gmpr. 37 nikar veliku bujle je Sebu šlu, mark. 9 temu bi bujle bilu de bi v morje vržen bil itd.; kast. 109 ti nar bujle vejš; zanemarivši omekšavanje bule , dalm. gmpr. 16 letu tudi hudiči vejdo inu venijo inu veliku bule kakor mnogoteri karsčenik. cruc. 507 kateri ym ner bujle dopade. — Po zanemarivanju omekšavanja i po izpadu slova o: ble. Taj oblik služi samo li adverbijalno za oznaku komparativa koje god rieči =s magis, mehr, ner ble, maxime, am meisten, cmc. 25 ta kateriga ner ble lubi, je ner svetčši, cruc. 62 spet jo še ble oklofeta, cruc. 224 je še ble g. bogu dopadla, cruc. 522 ogin vmej elementi je ner ble tenak, cruc. 523 vener jest ble resničnu se bom podstopii reči; gol. 23 strdene kapce so veliku ble belle, gol. 25 se tudi na šrokost ble restegne, gol. 28 trdi les drži ble mraz . . . slama je ner ble za to, gol. 89 njeh život je ble tenik inu suh, gol. 90 te site pa so ble urne itd. brže, dalm. gmpr. 41 de se od vsakiga tem brže mogo najti, lil. 9 jest sem pak njega tem brže poslal; job. 7. itd. vrt. IV. nar brže ne ve, kaj je črtalo, vrt. 24 nar brže je nima nobene meje (zrak), vrt. 26 nar brže je je (vode) več v podnebnim zraku kot na zemlji, vrt. 35 nar brže je mende še tudi marsiktera sol kemikarjem ne¬ znana, vrt. 30 torej brže stare ljudi zebe itd. češče od cest (y«ct"i») trub. kod Miklošiča grarnm. II. 323; dalm. kor.II. 11 jest sem češče v ječah bil; gut. 207 pod oft: ofters češe, oftest najčeše. NOVOSI.OVENSKI KOMPARATIV. 7 dalje, zal. 178 de bolezi.n dalje ne gre: vrt. 1 ki (prvine) šene dajo dalje več krojiti, vrt. 5 gorkota se bo dalje širila, vrt. 9 de¬ žele dalje proti severju so bolj mrzle, itd.; preš. 31 ne bota dalje me za nos vodila, preš. 71 hitreje sta se zasukala in dalje in dalje od poda spustila. Bez omekšanoga 1: dale dalm. tes. 3. nčsmo my mogli dale trpeti; j premjestiv pred 1: dajle, dalm. ps. 74 divjanje tvoili zupernikou je če dajle vekše, gmpr. 4 za tu je iz tiga dajle tudi letu lahku zastopiti, itd.; — oblik dle je prema dalje kao gore ble prema bolje, kast. 193 grešnik se trošta dle živeti; vrt. 1(14 lažji je pa voda dle nosila; dele, gutm. 169 pod lang. draže, dražje, vrt. 193 ki smo ga dražje prodajali, vrt. 194 de bi dražje svoje žita prodajali. (/orje, dalm. gmpr. 7 hudiči so pravi cerkvi na tu nar gurje sovraž. lože, zal. 304 ker se ve zakramenti, svete pokore nar lože od- puščenje grehov zadobi; vrt. V. nar. lože jim bo šlo v domačim jeziku, vrt. V h de lože diše, vrt. 15 raztopljene prvine se lože premikajo, vrt. 33 lože je plavati v morji kot v drugih sladkih vodah, vrt. 66. 81. 89. 93. 96. 107. 108. 109. 110. 111. 114. 126. 129. 130. 174. itd. menje, gut. 434 pod weniger; minie to je menje, umne, cruc. 4 lete besede veliku minie se g. bogu rajmaio, cruc. 115 nej hotela nikar taistiga pogledat, veliku minie obdaržat, cruc. 295 jest n’ ho¬ čem od vas slišat, veliku minie vas pokusit, cruc. 533 on nihdar nej hotel slišat od reve inu potrebe svojh bližnih, veliku minie taistom ne (= na) pomoč priti, cruc. 587 koku veliku minie bo perpustil; mdnje (a mjesto e radi naglasa i dužine), dalm. kor. II. 11 jest sim od Judou pet krat štiri deset žlakou manje eden prejel, itd; kast. 61 nar manje ta tretji dejl s. roženkranca zmolio; sa j pred n : majne , dalm. ps. 62 na vagi oni majne pezajo kakor ništer. niže, nižje , vrt. 24 vino po svoji lastni teži niže pada, vrt. 27 kakor se navpik niže v zemljo pride, se na gorkomeru srebro za stopnico vzdigne, vrt. 29 vzdignejo se više ali padejo niže, itd. teže, težje, vrt. 79 znotranje (bolezni) je težje spoznati, vrt. 92 teže mu je druge nevarnosti v glavo vtisniti, vrt. 121 suha piča živini bolj diši, pa teže jo v želodcu prekuha, teže se vpodobuje, itd. vise dalm. žid. 1 je on enu više ime erbal kakor onv; dalm. luk. 14. job. 28; zal. 313 so se srnčlb vb cerkvb više pombknitb; vrt. 16 torej je tudi po leti, kadar je sonce nar više, veči vročina kakor po zimi, vrt. 7 ne bo živo srebro više se vzdigovalo, vrt. 29 take poti vzdignejo se više ali padejo niže, itd. 8 M. VALJAVEC, ji) obliku je krajnje e odpalo. Cesto krajnje e odpada, osobito i obično kada se adjektiv upo- trebljuje adverbijalno. bolj, zal. 16 človeška (dobrotljivost) je velikrat nespametna in bolj slabost kakor dobrotljivost, itd.; vrt. 5 nar bolj se da zrak po gorkoti razgnati, itd.; preš. 7 sonce bolj pertiska, preš. 53 bolj umne, bogate, bolj lepe boš vidil, preš. 123 tretji bi bil bolj prijatel Pindarovi odi. —- Cesto se 1 ne omekšuje: bol traun. 191 moje očy bbl čujejo kakor čuvaji, itd., gol. 53 kir paša popred začne, tok so tud roji bol percajtni, itd., u gol. dolaze često dva 1: boli, 107 eno dobro okovarjejnje po zimi je nar ta boli varvanje zuper taisto, 177 katiri (grmi) so čebellam boli perjetni, 183 one bodo boli pokojno sedele, itd. — Mjesto bol dolazi i bel to je bbl gol. 51, petje katiro je bel tiho inu boli redko, gol. 81 de bodo mogle čebelle bel na šroko obsesti, gol. 84 kir bel šparovno živijo. — Po gornjoj Kranjskoj amo tamo izgovara se bolj kao K hi i Ehit kad znači magis, maxime, a bolj, kad znači melius, optime. Prema tomu bi mjesto vrt. 7 : „pri 10 do 12 stopnicah bi mošt nar bolj prav vrel; pri 16 se zidne gosence nar bolj počutijo", Go- renjac ovako čitao : pri 10 do 12 stopnicah bi mošt nar r. hi prav vrel; pri 16 se zidne gosence nar Goi počutijo; isto tako gol. 182: kader je satovje bol krhko, bode boli, če itd. čitao bi: kader je satovje Bhj krhko, bode Goi če itd. sa j pred 1: bujl, dalm. gmpr. 25 so v svojij vesti tiga istiga tem bujl zagvišani, de ty perprosti mogo tem bujl podvučeni biti. brž, vrt. VII. ki ga veter brž vzame. vrt. 2 drugi ga bodo kar brž (germaniz. = gar bal d) prehiteli, vrt. 6 pritisni brž na tako zmes v skledi kak okrožnik, vrt. 7 vsa gorkota, kar je je čez vrelo vodo, brž v podobi puha proč beži, vrt. 21 vsaka žival se v njem brž zaduši, vrt. 22 tak gaz pokonča brž vse rastlinske farbe, vrt. 22 ko bi človek va njo (vogelnokislino) zašel in brž iz nje ne bežal, bi se v nji kar hitro (gar bald) zadušil, itd,; preš. 62 brž k meni v hišo! preš. 180 in brž veslata v konec ta jezera. — Razlika iz- medju brže i brž je ta da ima prvi oblik izraženije komparativno značenje = schneller, geschvvinder, eher, a potonji krnjavi više sa- kriveno te je = hrvatskomu brzo, njem. geschvvind, schnell, hurtig,. bald : brže hodi = gehe schneller, brž pridi komm bald. Ne može se reči n. p. voda brž zmrzne nego vino, Sava brž teče nego Drava, nego brže zmrzne, brže teče. N0V0SI.0 VENSKI KOMPAKATIV 9 dalj, prčš. 62 poteka čas, ne smem se dalj muditi, preš. 74 dalj čas ni trupla gledat: dih prvi ga zdrobi, preš. 172 dalj Črtomir jim reve ne zakriva. — Po što se a u njekih slučaj e vih izgovara kao e : dej, krej mjesto daj, kraj, to dolazi i u knjiži oblik delj (di.lj) preš. 135 ki bolečin molčati delj ne more, preš 160 na mest de bi šel delj po svoji poti; preš. 169 prijazno delj mu tam ostati brani, preš. 185 ne stavi v bran delj božji se dobroti; vrt. 4 če bi Človeka delj časa v črni titmi še tako dobro redil, mu ne bo tek¬ nilo, itd.; gdje se 1 ne omekšava, dolazi oblik del, gol. 62 potler se pa del in del višej uzdigne, gol. 108 od taiste gnilobe te nar bližnejši gnile ratajo inu leto del naprej tok dougo de ... , gol. 174 paša na hojki scer del trpi ... pa ne trpi del koker 8 dni; gut. 432 pod weiter. — Dalje i dalj razlikuju se u njekih mjestih tim, da se dalje upotrebljuje osobito onda kad znači \veiter, ferner, a dalj, delj osobito onda, kad se odnosi pa vrieme te je = diutius, langer, liingere zeit. Nu krnjavi oblik rabi i za ono prvo značenje, doeim se prvi drugim zamieniti ne može; nečuveno je ,, dalje časa“ mjesto dalj ili delj časa. manj, mjesto i uz menj to je mnh (m n tii>); zal. 50 kar bog, mu je vn vsi>m enak, kar elovuk pa mu ne enak, ampak je mi.nj, zal. 285 in je elovuk napeljevanju božje gnade bolj ah. mi.nj zvest; vrt. V. bi nemško pisane kemije deset krat menj od slovenske razu¬ meli, vrt. 30 nar menj je (gorkote) pride na telesne konce, vrt. 5 če je pa še manj gorkote, vrt. 5 veči mraz je z drugo besedo še manj gorkote, itd.; preš. 19 nič manj ni bel prs’ tvojih sneg, preš. 32 vselej mož nar menj zapravi, preš. 74 manj vstrašeni pogrebci va nj vperajo oči, preš. 75 v nemar naprej je živel manj svet ko razujzdan, preš. 113 od drugih manjši in časten manj rod je slo¬ venski, preš. 153 srce obupa manj mor d pušice, itd.; gut. 434 menj pod weniger. Premjestiv j pred n postaje oblik mejn, gol. 12 njeh štivilu znese na nektere taužent venim pajnju, v nektermu več v nek- termu menj, gol. 28 več čebeli potrebujejo veči prostor, mejn če¬ beli pa mejn pohištvo, gol. 43 čebelle se mejn zmotjo, gol. 53 pa bode tud uselej mejn čebeli. pač = wohl, schonleben evangelia inu ly»tuvi (1672) 141 va, taku ti pač lepu božji tempel rezderješ? gut. 444 pod wohl. prej (= prije prjedje), zal. 13 prej kakor so buli hribje in prej kakor sta bila zemlja in svet, sb ti, itd.; vrt. 45 telo bo poprčj ali kasneje razpadlo itd. vel, eruc. 58 če več so proč nosili, več žita je v hiši se vidilu, 10 M. VALJAVEC, itd.; gol. 12 v nektermu več v nekternm menj, itd. zal. 16 črsl se starcem otroci, preveč smilijo; vrt. 7 več gorkote potrebuje; preš. 10 več rož ne rase v polji, več nima tičov hrib, čebel več kraj nar bolji, več nima voda rib, ko misel (= misli) jez, itd. itd. U gut. 182 dolazi još s rinezmom vene uz več. b) u u g a r s k o j slovenštini: a) u cielom obliku. bliže, kuzm. 227 gda bi pa on bliže šou gledat; pred. Jožef veli bratom: bliže hodte k meni, šerf 7 zdaj je našo zveličanje bliže kak te. bole, kuzm. 71 nikaj ji je nej hasnilo, nego bole ešče je na huše prišla, itd.; pred. tak odorni grešnicke so bole poprijetni pri bougi; bole sveto bi živeo; šteri je njega bole liibo; či jo bole trpi s. m. cerkev, tem na vekše hraste; vi naj bole znate itd. itd.; dain III. lepoto jezika še bole povišati, 13, 186 itd.; šerf 13 si mi znamo naj bole pomagati, itd. itd. dale , kuzm. ‘273 malo dale idouči pa so pustili olouvnico, kuzm. 335 (v) vsakom deli sem se tak držao i ešče na dale bodem se držao, itd. pred. dokeč mo pa dale gučao, favete, itd.; šerf 17 na dale smo čyli da . . . itd duže, kiizm. 370 jas sem nej mogao duže trpeti; pred. či duže čaka na pokouro, tem vekšov kaštigov pokaštiga, itd.; šerf 43 tota nevola ne trpi duže kak bog če, itd. menje, kuzm. 380 vdovica se naj odebere nej menje od šestdeset let stara, itd.; pred. tem menje so Mojzesa poslušali, itd.; šerf 86 kelko globše le kdo v temah je, zato menje more on zanjke sovraž¬ nika v pamet vzeti, šerf 87 zdaj menje na njega zavypa, itd. prvle, prle,' kuzm. 77 naj se prvle nasitijo otroci, kiizm. 80 Elias ma ešče prvle pridti, itd.; pred. vu tistom nevolnom sirmaškom stališi se je najšo, kak je prvle bio, itd.; šerf 19 človek more naj prle svoj grešen stan prav spoznati, itd. više, kiizm. 351 ki je gori šou više vsej nebes, kuzm. 361 ki je više vse pameti, kiizm. 254 tou se je pa godilo više dvej leti, itd. ji) obliku je kraj nje e odpalo. brž, trpi. 54 ne skrij lica tvojega pred slugom tvojim, brš me posliihni. več, kiizm. 84 ka ne bi vzeo stou krat več zdaj, kiizm. 296 či se pa po hrani brat tvoj razdreseli: več ne hodiš pouleg liibčzno- sti, itd.; pred. te on, ki je vsega več liibo ete svejt i k ujemi se prikapčo, vido bode.. .; i tak več — etcetera, i t. d. STOVOSLOVENSKI KOMPABATIV. 11 c) u h r v a t s k o j a 1 o v e n i t i n i. a) u cielom obliku. bliže, fuč. 243 zato vu dike meni jesu naj bliže; škol. 399 da je takov najbliže vekivečnoga skvarjenja, itd.; gasp. 235 knliko bude od svoje hiže dalje, tuliko kraljestvu nebeskomu hoče biti bliže, itd.; greg. 44; ad. 139; rod. 33; itd. bolje, fuč. 14 jošče bolje ručeč nesrečnu je dušu spustil, itd.; gasp. 13, 14, 22, 27 itd.; reš. 2, 11, 53, 66, 77 itd.; greg. 27 itd.; fer. 32 itd.; itd. Dolazi i s neomekšanim 1: bole. brše. fuč. 10 deca komaj čakahu njegove smrti, da brže njegovo blago bi ladali, 17,26,179, 329, 416 itd.; škol. 304 itd.; gasp. 5, 180 itd.; reš. 19, 64, 169 itd.; lad. 56 itd.; pup. V, VIT, 26, 42, itd.; mat. 463 itd.; ad. 56 itd. itd. U obliku bržje svil. 10 da bržje zniknuti more. dalje, fuč. 279 ne hotel na dalje istine zezvedati, itd.; škol. 304 da se ovo duhovno rodbinstvo ne pruža dalje od oveh, itd.; gasp. 20, 22, 54, 151 itd.; reš. 19, 64 itd.; lad. 56 itd.; mat. 463 itd.; greg. 31, 42; petr. 4, 89 itd., itd. Dolazi i s neomekšanim 1: dale, svil. 46 drugi red s prvem jednako tekuči jeden cepeliš po dale. draze , reš. 218 komu draže bi bilo da... duše, fuč. 68 premisli da mora duže čakati; gasp. 474 da bi duže bil živel, itd. glublje, fuč. 53 koji su naj glublje vu peklu, fuč. 304 glublje vu pekel jesu ručeč prepali; svil. 15 mladice iinaju 3 eepeliša na daleko zasa¬ diti se, ne vendar glublje kak predi bile su. gorje, fuč. 337 vu odurneh nečistočah vnogo gorje neg prvo va¬ ljal se je; reš. 224 nego kaj je gorje, za špot držite itd.; reš. 223 živu gorje nego krivoverniki; rod. 33 s kem gorje vidimo, s tem smo bliže itd. gusle, fuč. 133 bi se gušče puti k s. spovedi pristupljavalo itd.; lad. 45 koja (pianščina) se med muži oto gušče pripeča, lad. 238 koje (bljuvanje) se po lehko povekšava i gušče krat dohadja, 170, 172; pup. 60 kaj najgušče biva, 125 s kem gušče ponavlja se, s tem bolje je. huje, reš. 30 več zreče i huje znamenuje earo meso neg telo, reš. 176 zločesto se gore stati poklam se je gdo dobro rodil, je huje neg. .. leplje, zagr. 310 najleplje pako mudri Thales Milesius imel je navadu govoriti. 12 M, VALJAVEC, leže, gasp. 222 prikaži ono kaj je tebi najleže, 65, 66, 155, 158, 184, 204 itd.; rei. 207 ali po leže, more biti mi odgovoriti hočete; lad. 284 korenje na konec nanizano leže se posuši; p up. 9, 19; vrač. II 31, 100; petr. 45. menje, fuč. 18 ne menje nesrečna smrt bila onoga . . škol. 14 vsako se leto naj menje jen krat spovedaj; reš. 34 dobro poklani se ima, menje se preštimava, reš. 109 načinjaju v peklu mužiku malo menje neg nebesku; lad. 103 zima menje ali duže trpeča; i tako veoma često; cesto dolazi i ništar menje, a u toj sastavi glasi se često i manje. — Dolazi i oblik mejnje reš. 134 ako prem se treskajo proti nebu, ne dotikavaju se vendar svetoev nebeških y vnogo mejnje svetoga svetcev; mat. 195 najmejnje frtalj vure s. hostia ne skvari se. nize, škol. 4 kak se malo niže najde, 56, 94, itd.; fuč. 53 zato se jeseni naj niže vu glubinu pekla prepala, greg. 17; itd. pače, fuč. 72 ni petnajst dni nosu prav za grehe svoje pokoro činili, pače listor su telo služili itd.; reš. 52 David v jednem grobu pokopal je y sina svojega y svoju žalost; pače prvlje neg je za¬ kopal sina, vre je pokopana bila žalost. — Cešče dolazi dapace, mat. 128 po ovom činu ne samo velik najem vam napravite, nego dapače oproščen)e grehov zadobite, itd. prvlje, gasp. 52 kotero je zvano od angela prvlje, nego bi se bil prijel vu vutrobi, itd.; reš. 8 za to obladal je z rukom, kajti vre prvlje bil je obladal z miseljum, itd., veoma često; dolazi i s neomekmnim 1: prvle. teže, fuč. 146 kojega mu je teže bilo gledeti, fuč. 17 od poklam vsaki dan teže .... veče, gasp. 246 samoga Constantia cesara veče poti vu listeh svojeh ostro je pokaral, gasp. 248 kotera (žalost) veče puti njo na zdvojenje dopeljiva, gasp. 287 veče puti naj ljubleneše razgovore samem Kristušem je imal. • više , fuč. 368 znašlo se je više dve sto leth, itd. mat. 182 telo bi moglo vse više i širše rasti, itd. ji) obliku se izgubilo krajnje e. brž, petr. 31 kak brž sluga bi bil spazil v uka, pet. 89 kak brž se. malo stmiči. duž, izb- 130 pol arkuša papera zvini po vduž kakti palico. (Ja uzimam, da je povduž komparativ, možda krivo). oec, fuč. 346 da mi moraš več (=više) dati, itd.; škol. 78 najmenjša milošča božja je več vredna i več nam hasni, nego . . .; gasp. 246 NO VOSLO VENSKI KOMPARATIV. 13 na več nje nego krščenike zvišavaju, gasp. 91 Jezus ne več hotel odgovarjati, gasp. 107 naj več grešiti noli amplius peccare, itd; gasp. 51 itd.: več krat; škol. 255 preveč itd.; lad. 19 zdraveša je mlačna liiža kak preveč vrača, itd. vis, škol. 51 po odviš velikom ter nerazložnom vufanju; škol. 255 odviš eifrasto opravljanje. III. Neorganski oblici. Šilom analogije povlače se za oblikom sing. nom. proti staraj slo¬ venštini oblici ostalih padežg te ilolaze neorgansko nacinjeni od ne- razširene tvorke ]%. U staroj slovenštini su nemogoči ovakovi oblici: sing. gen. mase. i neutr. huždaago, fem. huždeje itd. kojim odgo- varaju novoslovenski hujega, huje itd. a) u k r a n j s k o j slovenštini: bližem, gol. 80 če ni vode per bližem; bližji vrt. 145 po nar bližji reči- boljega , vrt. 184 opepeljena senožet da veliko več in boljiga sena, vrt. 109 ali bi več in boljiga gnoja ne narejala? vrt. 110, 113, 119, 121, 122, 230; preš. 27 bolj’ga srca ni imela Ljubljana, preš. 158; bolji i. s. f. vrt. 154 z nar bolj i voljo; n. pl. m. vrt. 77 taki so nar bolji delavci; boljih vrt. 171 v nar boljih primerah; boljim vrt. 175 če ne bo zemljo k boljim pridelkam primoral. dražji, a. s. m. vrt. 244 nar slavniši in dražji sir delajo Milaneži. hujem, vrt. 6 v nar hujim mrazu; huji n. pl. m. vrt. 77 nar huji spodkopovavci dušnega zdravja so strasti; linjih, vrt. 79 v nar hujih viharjih, vrt. 80 in mu še hujih bolečin ne napravila. ložjega, vrt. 32 kar je ložjiga od vode, na nji plava; ložjimi vrt. 73 s kakimi ložjimi deli. manjega, vrt. 108 naj si goveda maujiga plemena omislijo, manj ih vrt. 124 blago na manjjh vozčh prepeljujejo; matiji 1. s. f. vrt. 6 v veči ali manji meri. nižji, 1. s. f. vrt. 124 po nižji ceni; nižjih, vrt. 21 iz nižjih globočin, vrt. 24 v nar nižjih znanih globočinah; nižjim vrt. 177 povodnji odnašajo ilovnino nižjim Ipaveany težjega, vrt. 33 kar je težjiga, v nji utoni, vrt. 72 če bi kaj pa zmirej težjiga vzdigoval; težjih, vrt. 32 tudi se večkrat vidi bolj gostih in težjih vodenih kapelj z neba padati, vrt. 89 iz težjih ru- dov, vrt. 108 pri težjih delih; težjim vrt. 69 s kakim težjim delam, vrt. 99 k nar težjim delam, vrt. 206 s težjim delam. 14 M. VALJAVEC, trjega, vrt. 36 v sto funtih nar trjiga kamna. .. večega, zal. 206 nobenbga veči.ga dela ne zamuditi; vrt. 24 iz večiga soda, vrt. 26, 108, 134, 145; vecemu vrt. 1 k večimu; veči d. s. f. cruc. 301 služiti k veči časti; zal. 220 kn svoji nar večb ne- srččb; 1. s. f. gol. 12 per veči vročini, zal. 271 vb večb pobož¬ nosti. biti.; vrt 3 mačke v nar veči tami še vidijo, vrt. 6 v veči ali manji meri; n. pl. m. gol. 13 te druge sorte trodi so en malu veči, gol. 70 de bodo nekteri (črviči) veči drugi manjši; zal. 207 kterb so večb delu s. maše?, a. s. m. zal. 314 veči. del grossten- theils, zal. 345 večb greh ima; večih zal. 345 če vb včči.h rbčeh grbši; vrt. 2 novih večih dobičkov nakloniti si, vrt. 6, 24, 37, 91, 127.; večimi vrt. 116 z nar večimi dobički. višega, dalm. Žid. 7 eniga takoviga višiga farja smo my imeli imeti, mos. I. 14 Melhisedek je bil en far tiga nar višiga boga itd.; cruc. 225 taisti bo velik inu en syn tiga ner višiga imenovan; višemu dalm. mos. I. 14 žegnan bodi ti Abram timu ner višimu bogu, ap. 23 letiga mladeniča k višimu kapetanu pelajte; visim, dalm. mark. 6 je eno večerjo dal visim inu kapitanom; više a. pl. m. dalm. ap. 13 Judje pak so nadrastili te andohtlive inu poštene žene inu više tiga mesta itd. viši, višji 1. s. f. vrt. 34 v nar višji stopnji; n. pl. m. dalm. mark. 15, so viši farji en svit držali; vrt. 205 hrepenijo tudi nar viši gospodje po tacim veselji; višjih, dalm. mat. 9 tedaj je teh viših eden prišal. vrt. 10 so nižeji in utopljeni kraji gor- keji od višjih, vrt. 139 do nar višjih vršičev. b) u hrvatskoj slovenštini: daljega, fer. 35 nikaj ne segurnešega i od bludnje daljega. krača, škol. 178 ovde pokora je menjša, kratka (to je krača) i več prijetna. viša, reš. 130 da ja pekel trpim, je naj viša pravica: višega, fuč. 345 dal mu je deset novac, jošče z višega jeden hlep kruha; reš. 55 od vsakoga vekšega i naj višega, 108 naj višega razuma, 123 zbog drugoga višega zroka; rod. 115 bi bilo jedno dugovanje z vi¬ šega; vrač. II. 77 nima nikaj iz višega; viši, acc. reš. 26 imaljei stalno držal naj viši konec svoje duše; viša, reš. 81 da na naj višu stupinu kreposti zajdeš. U ugarskoj slovenštini toga nišam našao. IV. Sing. nom. feui. i oblici ostalih padeža. Tuj se tvorka ij'bs preko lj-ls slabi na j'bs (sravni jas, jans). U sing. nom. fem. stupa na nju jošte padežni nastavak ja, ali u staroj NOV0SL0VENSKI KOMPAR ATI V. 15 slovenštini stiipa i na mjesto a, kako to biva i u partic. praet. act. n. p. vkiai.iiiii mjesto vkiai.iiia od hvali-f-Tbs-j-ja. U nastavku ja djeluje j na prednje s te se š njim slieva na i. Tako biva huždnši od luidii preko hud-j-ij-bsja, hud-j-bjibsja, hudjtsja, huždbsja, hu- ždr.ša. — Za ostale padeže dodaj e se na tvorku ji>s nastavak mase. j'i>, neutr. jo, feni. ja, tvorka se dakle glasi jbšb, jr.šo, ji.ša : sing. gen. mase. i neutr. huždbša, tem. huždi>š§ a po složenoj deklina¬ ciji huždi.šajego, huždi>šaago, huždbšago, tem. hužduš^je itd. Staroslovenski završetak sing. nom. feni. po složenoj deklinaciji bsaja, mjesto šega dolazi samo li bšija, steže se u nocoj slovenštini , izgubiv dakako poletno b , na *n, dakle prema huždbšaja, -mjesto lega dolazi huždbšija, hude hujša. — Staroslovenski završetak sing. gen. mase. i neutr. po složenoj deklinaciji bšaago, feni. bš§j§ steže se u nocoj slovenštini na šega, še: prema huždbšaago, huždbš§j§ hude huj¬ šega, hujše, itd. a) u kranjskoj slovenštini: boljša , dalm. sal. prip. 8 modrust je bulša kakor perlini, sal. prip. 27 očita štrajfinga je bulša kakor skriuna lubezan, gmpr. je nar bulša bramba zuper hudiča verna molitou; boljšega, cruc. 471 en sod tiga ner bulšiga vina; zal. 196 se boljšbga dela kakor je; vrt. 113, 115, 218; boljšo, dalm. sod. 11 mejniš li ti, de imaš bulšo pravico kakor Balak, žid. 8 zdaj je on eno bulšo službo dobil, kakor kir je eniga bulšiga testamenta srednik, kateri tudi na eni bulši oblubi stoji; sing. instr. fem. dalm. ps. 81 jest bi nje s to ner bulšo pšenico špižal; boljši , ace. mase. dalm. ps. 25 on bo njega navučil ta nar bulši pot; sing. loc. fem. dalm. žid. 8 na eni bulši oblubi stoji; plur. nom. mase. dalm. luk. 12 vy ste bulši kakor veliku vrabcou . . kuliko ste pak vy bulši kakor ptice; boljšem, loc. sing. dalm. mos. I. 47 pusti nje na tem ner bulšim mejsti; boljšim , cruc. 537 my se hočemo s tem ner bulšem vinom napolniti; vrt. 47 nar boljšim inesam; boljših, zal. 104 vi. družbb nar boljši.h duhov; boljše, plur. acc. mase. i fem. dalm. ps. 78 je te nar bulše v Izraeli pobil, mos. II. 30 vzami te ner bulše špecerye, žid. 11 je bug za nas ene bulše ričy rezgledal; itd. glajša, dalm. ps. 55 flyh usta so glajša kakor maslu. hujšega, dalm. jan. 5 de se tebi kraj hujšiga ne pergody ; zal. 107 karkoli, se nar hujšbga mislbtb da; hujšo , dalm. žid. 10 kuliko hujšo štrajfingo bo ta zaslužil; hujši, plur. mase. dalm. luk. 11 vzame se¬ dem duhov k sebi, kateri so hujši kakor on sam; cruc. 175 ludje so huši kakor živina; gol. 46 nar te hujše (čitaj tb hujšb) vetrovi pri- 16 M. VALJAVEC) dejo; hujših , vrt. 70 nar hujših bolečin ne čuti; hujše, plur. acc. fem. dalm. u predgovoru k salm. prip. imajo vsi stanuvi svoje pregrehe inu še hujše kakor so teh mladih. manjša, dalm. mat. 2 ti Betlehem nčsi kratku nikar nar manša mej viudi Juda; manjšega, dalm. žid. 8 od tiga nar manšiga do tiga nar vegšiga; crue. 310 tiga ner manšiga svetnika spodobnu hvalit jest bi se ne upal; vrt. 163 ne najde tudi ne nar manjšiga ostanka, 218; manjšemu, dalm. mos. I. 25 ta vekši bo timu man- šimu služil, efez. 3 meni timu nar manšimu; manjšem, dalm. luk. 16 kateri je v ta nar manšim zvejst; manjšim, vrt. III. z nar manj¬ šim trudam, 153 z veliko manjšim trudam, manjših, vrt. 21 pri nar manjših napakah, 153, 212; manjše, pl. ac. fem. dalm. mos. II. 18 te manše ričy bi samy sodili; manjšimi, vrt. III. z nar manjšimi iz- dajki, 114, 116, 207. mlajša, dalm. mos. I. 19 ta mlajša (hči) se je vzdignila, mos. I. 29 nej navada de bi se ta mlajša pred to starišo dala; dual. acc. mase. dalm. mos. I. 22 je sabo vzel dva svoja mlajša; mlajše¬ ga, dalm. mos. I. 42 perpelajte vašiga mlajšiga brata; mlajšemu, dalm. mat. 20 mlajšimu je zadosti de ...; mlajši, sing. dat. fem. dalm. mos. I. 19 tedaj je ta stariša rekla h tej mlajši; plur. nom. mase. vrt. 76 mehkuži so vsi mlajši; mlajšo, dalm. mos. I. 29 hočem za Rahelo tvojo mlajšo hčer služiti; mlajših, dalm. mos. I. 47 on je vzel pet svoih mlajših bratou; mlajšim, dalm. mos. I. 22 je rekel svoim mlajšem; cruc. 299 de bi ty starišy imeli od leteli svoim mlajšom govorit. slajše, dalm. psalm. 19 one (pravde) 50 slajše kakor med. tanjšega, vrt. 155 ne delajo tanjšiga razločka; tanjših, vrt. 44 iz veliko tanjših in žlahtniših organov. vekša, dalm. mos. I. 41 lakota je če dajle vekša V deželi bila, mark. 12 obena druga zapuvid nej vekša, gmpr. ima letu nyh nar vekša skrb biti; kast. 304 kakor je vehša čast enimu kapitanu, ker ta močneša mesta premore, taku tudi je vehša čast Christusu; vek- šega, dalm. žid. 6 ker nej imel vekšiga, mos. I. 27 je svojga vek- šiga synu poklical; vekše, sing. gen. kast. 406 ne najde se vekše časti; vekšemu, dalm. lil. 1 je tuistu le k vekšimu gori jemanju tiga evangelia prišlu; vekši , sing. dat. cruc. 369 tem ferdamenom k vekši martri služi; sing. loc. cruc. 249 v tej ner vekši potrebi so ga bily zapustili, 562, 597; plur. nom. mase. cruc. 296 taisti smrad se je njemu zdel kakor ty ner vekši trošti; vekšo, sing. acc. dalm. fil. 1 hote moim zvezam še vekšo nadlugo perložiti; kast. NOVOSLOVENSKI KOMPARATIV. 17 138 de ste še vekšo bolezan zaslužili; sing. instr. dalm. gmpr. s tem vekšo andahtjo molijo; velcšim , kast. 79 z vehšim zagviša- njem ; vel:simi, kast. 93 z vehšimi grehi sim osmradiu mojo bogo dušico. vikšega, zal. 56 sin nar vikšiga se mu poreče, 57, 110; vikši, sing. dat. fem. zal. 173 bodi> vikši. oblasti, podložim; plur. nom. zal. 68 Judovski, vikši. so ga Pilatu zatožili.; rikša, dual. nom. Jožef Arimatčjic in Niko dem, dva vikša starašina, sta njegovo sveto truplo pokopala; vikših, zal. 168 brez vikših pirpuščenja; vikšim, zal. 165 pod duhovnim vikšim, plur. dat. zal. 172 bodbte pokorni svojim vikšim. b) u ugarskoj slovenštini: bougšega, kuzm. 399 od toga bougšega zakona je včinjen prorok Jezus, 399 pravda je notri pripelanje bougšega vupanja, 400 od koga je bougšega zakona sredbenik, 407 ar je boug nikaj boug¬ šega nam spravo; trpi. 16 na glavo njemi deneš korouno z naj bougšega zlata; kuzm m. 132 sam tebe naj bougšega očo razdre- selo; bougši, sing. acc. predg. Marija si je naj bougši tdo odebrala; pl. nom. kuzm. 134 od koga bole ste vi bougši od ftic; bougšo, kuzm. 405 zdaj pa bougšo (domovino) želejo, to je nebeško; bougša , plur. nom. kuzm. 398 viipamo se pa od vas, lubleni, bougša; bougšr, pl. acc. kuzm. 316 vganjajte se pa za te naj boug^e dari; trpi. 63 gda je srditost boža pobila te naj bougše v Izraeli. — Dainko i Serf imaju svuda oblik bolši, dain. 33 bolšega vrb stana tega nikaj nega, 113 mo zdravje za naj bolšo meli, itd.: šerf. 208 k vsim naj bol- šim delam, 297 prineste hitro to naj bolšo oblačilo, 120 da bi njemi bolšo no obilnešo silje prirodila, 292, 77 itd. hušega , kuzm. 174 več ne grejši, naj se ti kaj hušega ne zgodi; šerf. 385 zemla ne nosi nič hušega; huša, pl. kiizm. 131 i bodo ta slejdnja človeka onoga huša od ti’ prvi’, 420 včinjena so njim ta slejdnja dilgovanja huša od ti’ prvi’; Miših, kuzm. 131 sebom vzeme sedem drugi’ duhov huši’ od sebe; 404 od koga huši’ ka- štig bode vrejden; hnšimi , šerf. 151 med naj nevarnešimi no naj hyšimi lydmi. menša, pi-edg. eta mantra je mčša (mjesto menša) od na s i’ grehov; menšega, kuzm. 98 med kejmi je bila i Marija Jakuba toga menšega, 393 malo menšega si istina včino od angelov; menši, pl. šerf. 79 se betežniki odpystijo menši grebi; menših kuzm. 82 ki koli spači ednoga s ti’ naj menši’, 144 ka bi spačo ednoga eti’ naj menši’; predg. niti eden človik svoji’ dejl naj raeši’ bole pred svejt ne dava kak skazlivec; šerf 15 v skrajdnjih no menših prigodnostah, 168 2 IS M. VALJAVEC. či se tydi vseh meuših grehov spove; mensemi sing. dat. kiizm. 289 te vekši bode sliižo torni menšemi, 350 meni naj menšemi vsej svejcov je dana milošča eta . menšem, sing. loc. kiizm. 142 ki je vu naj menšem nepravičen; šerf 141 te se njemi ne moremo tydi v naj menšem obraniti, itd. itd. mlajšega, predg. od Kama sina mlejsega (mjesto mlajšega) Noe svidoči sv. pismo; 'mlajšemu, šerf 48 no bi mogel svojemi mlajšemi brati njegov nadob vyn splatiti; mlajše, plur. acc. mase. i fem. kužni. 380 starejšega človeka opoininaj kak očo, mlajše pa lik brate, starejše žene liki matere, mlajše liki sestre. rajši, pl. šerf 49 te še se pa rajši moremo v njegovo ravnanje podati, 109 rajši manjikivajo. vekša, predg. vekša je norija — dosta vekša strašnejša je peklenska kaštiga; — med etimi je naj vekša liibeznost; plur. neutr. trpi. 33 vnogo vekša so, kak bi se pregovoriti mogla; vekšega, kiizm. 118 vekše, sing. gen. fem. kiizm. 80; vekši, sing. acc. kiizm. 207; vekšo, kiizm. 89 vekšoj, sing. loc. fem. predg.; vekšern, kiizm. 26; predg.; vekšov, predg. či duže čaka na poki uro, tem vekšov kaštigov po- kaštiga; vekšim, predg. s tem vekšim haskom molimo; itd. itd. c) u hrvatakoj slovenštini: boljša, bolša , svil. 9 takova zemlja je naj boljša; pup. 38 ko ja (špricalka) je bolša kak mehur, pup. 38 senj stoprav narodjeni detei je naj bolša hrana, pup. 76; lad. 19 itd.; mat. 190 itd. — a. pl. n. gasp. 225, 295; Ld. 13; boljšega, bolšega, fuč. 26 škol. 187, 264, 446; gasp. 35, 515; reš 140, 176, 177; fer. 52; pup. III; greg. 9; ad. 86; vrač. II 33 itd. itd. — boljše, bolše g. s. f. svil. 31; n. pl. f. pup. 76; ad. 16; a. pl. pet. 14; a. pl. f. greg. 20; — boljšemu, bolšemu, gasp. 550; reš. 177; vrač. II 102; — boljša, bolšu reš. 176, 223; pup. 67; rod. 10; ad. 69 itd. — boljšem loc. i instr. s. gasp. 392; škol. 93; lad. 1; pet. 33; ad. 90 itd. — boljši, bolši a. s. m. gasp. 129, 258 itd. škol. 237, 537; ad. 116, 159 itd. itd. —- boljša, bolša a. pl. n. gasp. 225, 295. — boljših , bolših reš 186; itd. itd. gorša n. s. f. gasp. 112 naj gorša hmanjica; reš 209 o blaznost gorša od peklenske; lad. 42; mat. 113; ad. 112 a. pl. n. pup. 97; — goršega, gasp. 138, 197, 259; reš. 207, 220; rod. 17; ad. 93; vrač. II. 156; — goršemu, fuč. 153; goršu, lad. 64; gorši, pl. gasp. 482; reš. 194; mat. 255, 271; vrač. II 6; itd.— gorše, n. pl. f. lad. 158; ad. 144; a. pl. m. pup. 97; vrač. II 91; — goršeh , reš. 208; itd. itd. NOVOSLOVENSKI KOMPARATIV. 19 hujšega , petr. 27 kaj je hujšega kak pekel? krajša (mjesto kračša kao srajca od srač’ca) pup. 75 kožica pod jezikom je krajša; izb. 169 den je dugši, noč je krajša; krajšega , zagr. 141 nikaj krajšega reči se ne more; krajšu, gasp. 138; pet. 25; krajši , n. pl. m. pup. 33; krajše n. pl. f. greg. 8. — menjša, menša, mejnša, škol. 78 naj menjša milošča božja je več vredna nego . .; 178 itd.; gasp. 102 naj menša travica; reš. 209 naj menša (falinga) ni se vu Kristusu našla; pup. 77: mat. 268; — menjšega , gasp. 97, 223; mat. 294. 308, 490, 493; fuč. 188 (menšoga); nienjše g. s. f. mat. 107; gasp. l9j 48, 59, 102 itd.; a. pl. f. gasp. 88, 518; menjšemu gasp. 45; menjši d. s. f. gasp. 518; a. s. m. ad. 15; menjšu, gasp. 97, 100; menjšem, loc. istr. s. gasp. 75; mat. 235, (menšom 1. s. m. gasp. 340); menjšum, gasp. 91; menjšemi , mat. 417; itd. mlajšega , škol. 460 tikati ne pristoji nego mlajšega; gasp. 166, 198, 338; svil. 39; mat. 138; — mlajšemu , fuč. 285; gasp. 193; lad. 165; rod. 19; — mlajšem i. s. gasp. 338; svil. 19; d. pl. škol. 516, 522; — mlajšum , gasp. 307; -— mlajši, n. pl. lad. 323; mlajše, a. pl. m. škol. 8, 10, 251; gasp. 176;— mlajšeh, škol. 389; gasp. 175; lad. 167; — mlajšemi, gasp. 338. slajšega, gasp. 132 od naj svetešega y naj slajšega imena Jezu- ševoga, 140; — slajšem, i. s. gasp. 461; — slajše a. pl. f. gasp 76 nam naj slajše je pripravljal jestvine. širša, pup. 22 ona (nožnica) prvič nahaja se zvini navade bolje širša; širšu, mat. 111 da nju (hižurku) znovič vam napraviti hoče lepšu, svetlejšu, jakšu, zntčnejšu, širšu; izb. 12 širšu stran sveta iskati primorani jesu. tenjša ali obično bez omekšanoga n, pup. 29 stran zadnja je dukša y tenša od prve; — tenjšega, pup. 69 iz tenšega platna falat 95 ovo stiskanje trbuha tenšega v priličnešega ne čini. velcša (mjesto večša) škol. 450 onde naj menjša (muka) je neiz- govorno vekša nego ovde najvekša, itd.; gasp. 42, 74 itd.; fuč. 29 itd.; mat. 74 itd.; reš. 37, 63, 66, 130; greg. 25; pup. 3; ad. 82 129, 155; svil. 31, itd. itd.; a. pl. n. mat. 294; — vekšega fuč. 22 itd.; škol. 81, 187, 503, itd.; gasp. 20, 48, 68, 101, 102 itd.; reš. 4,55, 65, 121, 135 itd.; fer. 87; pup, 19; mat, 244, 282, 330 itd. — vekše g. s. f. fuč. 16; škol. 184, 264, gasp. 49; fer. 48; lad. 164; pup. V. 12; reš. 111; svil. 35, itd. 1. s. f. lad. 95 vu vekše vnožini; a. pl. m. škol. 521, gasp. 56, 61, n. pl. f. gasp. 43; — vekšemu reš. 65, 113; — vekšoj d. s. f. gasp. 514 k uajvekšoj čistoči; — 20 M. VALJAVEC, vekšu fuč. 393; gasp. 17, 19 itd. — vekši, a. s. m. fuč. 11, 331; škol. V; gasp. 95, greg. 9; 1. s. f. gasp. 72; pup. 8; ad. 97; d. s. f. gasp. 122; n. pl. m. res. 2, 105; — vekšem 1. s. gasp. 116; mat. 336; i. s. fuč. 333; gasp. 67; — vekšum , gasp. 44, 116; — vekšeh, gasp. 98, 106; mat. 276, 298, 310 itd. vekših mat. 263; vekšemi, gasp. 157; itd. itd. V. Razšireui oblik u sing. liom. mase. i lieutr. Način, kojirn se u staroj slovenštini pravi sing. nom. feni. i osta¬ lih padeža oblici osim sing. nom. mase. i neutr. od razširene naime tvorke ijv>sji> ali oslabljene spreda i promienjene prema glasovnim pravilom na jbšb, prenesla je nova slovenština i na sing. nom. -mase. i neutr. Prema jbšb glasi se završetak mase. jši , neutr. jše. Ali i u staroj slovenštini u sing. nom. mase. us g odu h dolazi oblik iiodh- m iiif, a u sing. acc. neutr. uz goiicii. dolazi g o ji, iii c ie. a) u kranjskoj slovenštini: blajši mjesto blažši od blag, Ravnikar 71 u Miklošičevi! berilu za VIII. razr. greha se varovati je nar blajši daritev. boljši , bolši, bulši, dahu. žid. I tufikajn je on bulši sturjen kakor angeli; salm. prip. 27 en sosed je bulši blizi kakor en brat deleč, kast. 59 moj sad je bolši kakor zlatu, kast. 161 o ti nar bulši troštar, eruc 163 Quintianus neč. bulši, temuč še hudobniši rata, eruc. 507, kateri je ta ner bulši; gol. 68 taisti pajn bode za tol- kajn močnej inu bolši; zal. 347 napuh je preveliko dozdevanje člo¬ veka, de je boljšb od druzbh; vrt. 195 tak gnoj je boljši za groz¬ dje; neutr. boljše, dahu. mark. 9 tebi je bulše de ti kruleu noter greš v leben; luk. 5 tu staru (vinu) je bulše, žid. 7 s tem se noter pela enu bulše vupanje itd. hujši, h uši, cruc. 545 če ble mu (možu) strežem, huši je; neutr. hujše dalm. luk. 11 tu pusledne tiga istiga človeka hujše postane; mat. 9. tu rezdrtje hujše postane; itd. krajši mjesto kračši od kratek, preš. 153 ur krajši tek; neutr. krajše, vrt. 148 krajše rečeno. manjši, dalm. gmpr. 30 vuče de bi farjem manši greh bil; luk. 7 kateri je pa manši v božjim krajlestvi, ta je vekši kakor on; preš. 113 od drugih manjši in časten manj rod je slovenski; neutr. manjše, dalm. mark. 4 ženfovu zrnu je tu nar manše mej vsemi semeni, luk. 12 kadar tedaj tu nar manše ne morete, zakaj skerbite za tu drugu ? . mlajši, dalm. luk. 15 ta mlajši (syn) mej nyma je djal k očetu: . . . mos. I 42 ta ner mlajši je še per našimu očetu; eruc. $91 de N0V0ST.0VENSKI kompajsativ. 21 bi vsaj ta mlajši syn zapiivid božjo prelomil; preš. 171 Črtomir bojuje se nar mlajši med junaki; vrt. 49 kolikor mlajši je človek. rajši, dalm. mark. 15 bi nym veliku rajši Barraba prostiga dal; zal. 281 če je (grčšni.k) ptrpravljen rajši, vse zgubiti., rajši, vstm ljudem zamen.ti. se: 289, 293 itd.; cruc. 344 de bi tebe ner rajši za mojo ženo imel; itd. itd. tanjši , vrt. 17 zrak je veliko tanjši od vode, 20, 24, itd. vekši, dalm. luk. 22 ta vekši mej vami ima biti kakor ta nar mlajši; mark. 9 so se prepirali kateri bi ta veku bil, itd.; cruc. 17 .Toannes krstnik je bil ta ner vekši prerok; cruc. 253 vekši tal teh ludy so v Christusa verouali; cruc. 342 Aedesius ta ner vekši maš- nik umej ajdy je jo vučil; neutr. vekše, dalm. gmpr. 20 nar vekše inu očitiše zapelanje je . .; ps. 74 divjanje tvoih zuprnikou je če dajle vekše; jan. 5 jest pak imam enu vekše pričuvanje. rikši, travn. 248 velik je gospod v Sioni inu vikši kakor vse ludstva, 197 de je bog njih pomočnik inu nar vikši bog njih od¬ rešenik; zal. 68 Ponči Pilat, rimskega cesarja Tiberja vikši. na Ju¬ dovskem oblastnik ga je dal na križ perbite; 88 Kristus je sam vikše vogalnek, 179 nar vikše je stvaril iz zemlje zdravila, 353 nar vikše je počasen povračnik. — Oblik vihši kast. 119 ti si go- spud ta nar vihši čez vus svejt. Tako se govori i daljši, drajši mjesto dražši, glajši, gorši (statt- licher), rčjši, slajši, širši; amo idu možda i grši i trši od grd, trd te im je j pred š tako izpalo kako u huši od hud. b) u u g a r s k o j s 1 o v e n š t i n i: bougši mjesto i uz bolši, kuzm. 295 ništeri sondi, ka je eden deri od driigoga dneva bougši; pred. ki nešče od dnčva do dnčva bougši ino bougši biti, on ne ostane dober; neutr. bougše kuzm. 314 nej na bougše nego na hiiše se vkup sprav late. huše kuzm. 314 nej na bougše nego na hiiše se vkup spravlate, kiizm. 71 ešče je na hiiše prišla, kuzm. 386 s hudoga na hiiše za- peldvajouči druge; šerf. 15 njeini potle hvše gre, 291 kda so jo skyšnjave naj hiiše silile. menši, kiizm. 118 te naj mčnši pa vu kralevstvi božem je donok včkši od njega; kiizm. m. 142 menši sam od vsega tvojega dobroga činejnja; neutr. tnenše kiizm. 69 zrno horčieno med vsejm semenom je naj mčnše na zemli, 134 itd; menšo šerf. 100 muštardno zrno je naj menšo. mlajši , kuzm. 141 vkup spravivši vsa te mlajši sin odišao je vu 22 M. VALJAVEC, daleko držčlo; kuzm. 156 te najvekši med vami naj bode, liki te naj mlaiši; šerf 48 imel je mlajši brat potrplenje rajši , šerf 87 taki bi mogel rajši spoznati; šerf 109 on sam sebi najvekši kvar dela; neutr. rajše kuzm. 261 tejm rajše so tiho bili. vekši kuzm. 81, so se na pouti od toga med sebom štukali, što de te naj vekši, itd.; pred. vekši tao naroda na peklenski ogyen, spadne itd.; šerf 18 je ne vekši prerok stanil kak on, itd.. — neutr. vekše kuzm. 69 zrno horčično . . od vsakšega zelenja je včkše; 175 jas pa mam svedoustvo včkše od Ivana; vekšo šerf 100 muš- tardno zrno, dare zrase, je vekšo kak vse travine. c) u hrvatskoj slovenštinir boljši, bolši fuč. 338 gdo je bolši krščenih ? škol. 538 je si li ti vu tvojem stališu naj bolši? reš. 177 med onemi ki su se rodili, on se je naj bolši rodil . . on je naj bolši gore stal; gasp. 382 (moj zaručnik) plemenitaši, lepši, mogučneši, bogateši, bolši y lju- bleneši je od tebe; vrač. II. 32 bog bolši proti ljudem bil bi; ad. 114 za jen las ne bu bolši (svet); petr. 77 najbolši način je . . neutr. boljše , bolše gasp. 486 koje (vino) ’da bi bil s. biskup okušal, reče: naj bolše je, itd.; svil. 26 kupljeno seme vnogo boljše je kak tudje; svil. 13, 19, 45 itd.; greg. 14 vreme, bože! koje bolše, pri- kladnejše biti more? gorši, škol. 9 on je od nevernika gorši; gasp. 84 jeden zmed slug naj gorši lice Kristusa pljusne, 100 itd.; reš. 181 gorši je zrok neg pripečenje; neutr. gorše gasp. 64 vsaki človek naj prvlje dobro vino daje, gda se pak opiju, onda ono, koje je gorše, 312 gorše činčmo z njim nego predi, itd ; mat. 385 obraz črljen y zdravomu spodoben je naj gorše znamenje smrti, 435 tho gorše je, da smrt bude pričetek vekše nevolje. hujše , ad. 77 vem mi oni vnogo hujše činiju; petr. 95 Petriči vse hujše i hujše je postajalo. menjši, menši, mejnši , škol. 78 najmenjši greh je škodliveši, ne¬ go vse zlo ovoga sveta; 127 Kristus je menjši od otca, 185, 284; lad. 73 kak je beteg menši ali vekši; pup. 78 mora se postaviti zvrhu ovoga (falata) menši i zvrhu menšega naj menši; mat. 345 preštimava se vsaki naj mejnši dobiček; greg. 8 na kolena padam ja najmenši svečen, 9 nit menši od čara ti rimskega nesi; — neutr. menjše, menše, škol. 185 menjše dete z menjšum opravieum je za¬ dovoljno; reš. 156 svet k nam primerno dobro čini menše; mat. 283 bog tak naplača vsako naj menjše dobročinenje, mat. 337 jedno N0V0SL0 VENSKI KOMPARATIV. 23 naj menše bantuvanje podnesti neču, mat. 374 ako veliko obradu- vanje bude očih, ne bude mejnše takaj teka (gustus); vrač. 11 52 za greh niti naj menše sebi ne držiju. mlajši , fuč. 329 ov tvoj mlajši brat je sin vekivecnoga »kvarje¬ nja; gasp. 150 kada Theodosius mlajši cesarstvo bi bil držal, gasp. 173 bil je ov Makar egiptonskoga onoga pajdaš Makara, ako prem vnogo mlajši od njega, gasp. 251 ar on kakti mlajši bolje more pregone podnašati; mat. 138; vrač. IV G. doklam mlajši bil si, sam pasal se jesi. rajši , škol. 68 sv. Auguštin govori, da bi rajši takoveh biti rit- bača ali konj nego duša, 519 za kaj se ti naj več i naj rajši tru¬ diš? itd; gasp. 3 na tvrdi zemljici rajši je počival, gasp. 113 rajši lioču stokrat vumreti; fer. 121 Greg. XV je to naj rajši včinil; reš. 72 rajši je hotel krv podleati neg zleati; mat. 475 je očituval da hoče rajši vumreti; rod. 67 predi kak to pustim, rajši po svetu odidem; petr. 34 gdo rajši kak tupi kožar naš od toga čuti je hotel itd. — neutr. rajše, grog. 24 najdu se takajše, ki znadu kvadrilla, halber cvelfe rajše? — slajši, gasp. 50 o naj slajši, o naj povoljneši agnec! 125 o lju¬ bitelj naj slajši! 148 rečemo: Jezus naj slajši; vrač. IV 122 o naj slajši Jezus! neutr. slajše gasp. 38 ovo je ime slajše od meda; fer. 112 veruj mi da je vnogo slajše človeku . . .; greg. 17 kak morem naj slajše, da se čteje (pismo), prosim. širši, lad. 361 ako je jeden (vezikatorium) širši, drugi pak vužeši; pup. 27 mehur po ovem glave pretegnenju širši je vučinjen; izb. 25 orsag ov zmed vseh naj širši je bil. neutr. širše mat. 182 telo biglo vse više i širše rasti. velesi škol. 264 zarad vekše tuge more biti vekši greh; gasp. 22 posel ov bil je najvekši itd. itd.; — neutr. vekše fuč. 333 ar je ona naj vekše zavetje vseh grešnikov; škol. 2ti bog vil sebe je 'naj vekše dobro; mat. 399 kak goder njihov beteg je naj vekši, naj vekše mora takaj biti vračenje; itd. itd. % VI. Neorgansko umeče se 1 iza g. Iz rieči kao glublji ušlo je 1 neorgansko iza g. pred nastavkom ji, je u hrvatskoj slovenštini u riečih dug i lehek. duglje, dugle škol. 132 da se božanska tajnost dugle drži otajna, 484 da se bolje vu glavu primu i dugle ostanu, 533 da bi mi dugle živeti; mat. 6 ne zadržavajmo se duglje vu oneh, 118 ako je sebe duglje vu milošče božje zdržaval, 403 nit štentajte duglje nje ne 24 M. VALJAVEC, poprijemati, 126 kade je duglje življenje, onde je broj vekšeli gre¬ hov; dugljega mat. 444 radi dugljega ljudih življenja; dugljem mat. 356 vu dugljem betegu. Ictglji, izb. 96 način laglji velikeb ladjah uz i niz vodu potova¬ nja; laglje, lagle. legije , legle škol. 45 gde je lagle zadovoljno vči- niti? 111 da se ljudi laglje navuče, 178, 181, 234, 279, 377, 381, 448, 466; reš. 194, da se lagle v kojem tolnačtvu neg v jednem duplju zveliči; mat. 47 da legije mogel hudem račun dati; gasp. 361 da ovak vlovljenem legije pomore itd. itd. Drugi način. Osnovi se krajnje t ne odliiče. Kada tvorka ij'J>s stupa osnovi adjektiva na sačuvano krajnje j,, slieva se to osnovno t sa početnim i u tvorci na li, Š isto tako kako to biva u sing. lok. nominalne t — (a —) deklinacije: pn;n od p.iEi -j- n, (i) ,v,o i;pr. od ,v>Ep’E n (i). Pred tim 6 mienjaju se gutu- rali na palatale a iza palatala opet d na a. Po ovom načinu pravi daleko pretežnija večina adjektiva komparativ, njekoji ga prave na oba načina. VII. Sing. nom. mase. Tvorci odpada krajnje s a za tim odpada i 'f> iza j : sulčj od suit preko suit -j- ijts, sulejts, sulejt; krottčaj od krottkt preko krottkt +• ijts, krottkejts, krottččjts, krottčajts, krotu,- čajt; ltgtčaj od ltgTbkt itd. Staroslovenski zavrsetak sing. nom. mase. po slozenoj defdinaciji tu to je 6ji sacuvan je u novoj slovenštini podpuno, samo se e iza palatala ne mienja na a, i ako dva tri puta to a iza ž ili j dolazi (nižaj, dalaj), to nije ostatak iz stare slovenštine, več ki-iva orto- grafija te se ima ono a izgovarati kao e. I guturali mogu ostati nepromienjeni; ali se može i 1 umetnuti. a) u k r a n j s k o j slovenštini: bližnjeji , gol. 59 kadar bodo čebelle že per žrelo začele hrušat, tok je ta nar bližnej’ cajt. krepkeji, vrt. 148 laknjic je vsiga rastljinja nar poglavniši ali nar veči in krepkeji obstojni del. ložeji, vrt. 16 bo ložeji kositar svinec, ki je težeji, prešinil, 20 zrak je zrnirej kolikor višji toliko tanjši in ložeji, 25. mehke ji, vrt. 66 ali ni tvoj želodec veliko mehkeji od taciga kamna ? NOVOSLOVENSKI KOMPAR ATIV 25 moenšji, gol. 68 taisti panj bode za tulkajn rnočnej’ in bolši; gol. 165 škatla zna biti veči ali manjši, koker je tvoj pajn močne j’ al pa slabej’; vrt. 69 ne boš ne močneji, vrt. 233 nar močneji je- sih za kake omedlevce se naredi ako . . plašntji, vrt. 131 zdaj je pes še plašneji in nepokojniši. slabeji gol. 165 koker je tvoj pajn močnej’ al slabej’. sladkeji vrt. 221 de si ravno je veliko sladkeji od prviga (cukra). startji , gol. 22 vojsk bode tulko rjavejše (čitaj rjavejšn) kelker bode starej’. šibkeji , vrt. 69 de boš zjutrej šibkeji vstal. vikššji, cruc. 524 ogin je ner vikšej’, zakaj nad luftam prebiva. višeji , cruc. 221 Aro n, desi lili ta ner višej’ mašnik, ne bil ure- den de . . . žlahneji, vrt. 190 de se ne bo več nar žlahneji gnoj nemarno raztresal, vrt. 137 ti nar žlahneji cvet Slovenije! U ugarskoj slovenštini toga oblika nišam našao. b) n lirvatskoj slovenštini: pametneji, izb. 164 naj pametnčji faleti more. spametneji , izb. 167 spametneji bedastešemu vsigdar prepušča (prepuztcha). VIII. Sing. nom. ueutr. a) od razširene tvorke. Tvorci ij'i>s odpada krajnje s a pošto neutru pripada o mjesto n., koje se o iza j mienja na e, to se za sing. nom. neutr. tvorka glasi ije i pošto joj se i sa krajnjim n. u osnovi slievne na e, to se za- vršetak glasi čjc : suleje od sukfc preko suln. —ij r E>s, sulej r i>s sulčj r r>, su- lejo. Nu to valja samo za nominalna deklinaciju, složena deklinacija pravi neutr. od razširene tvorke ipnsjo, od kle ijše, čjše -f- je = ejšeje : sulčjšeje. „Ein sing. nom. neutr. soKfiiuere kommt nicht vor“, veli Miklošič altslovenische formenlehre in paradigmen str. 28. Staroslovenski zavrsetak sing. nom. neutr. slozene deklinacije eje steše se u novoj slovenštini na e; prema tomu se zavrsetak ejšeje g lasi ej-ve. a) u ugarskoj slovenštini: iagojejše, kuzm. 168 vsaki človek oprvič dobro vino položi pred gosti i gda so se napojili teda to Iagojejše. lešejše, kiizm. 128 Tiruši i Sidoni ležejše bode vu soudbi kako vam. očivšstnejše, kuzm. 399 i ešče je očivesnejše. 26 M. VALJAVEC, 'plemenitnejše, pred. naj vekše ino plemenitnejše delo človeka je iskati zveličanje. skrbljivejše, kuzm. 264 liki da bi skrblivejše šteli spoznati od njega. srcnejše, kuzm. 266 srčnejše bodem od tej štera se mene dosta- jajo odgovarjao. stalne/še, pred. pazi na dobro ime, ar eto je stalnejše kak jezero dragoga i velkoga kinča (125). veselejše , pred. vu leti najveselejše vrejmen je žčtva. zmoznejše, pred. grešnikom najzmožnejše vraštvo (je) premišla- vati od smrti. b) u h r v a t s k o j s 1 o v e n š t i n i: batrivejše , mat. 134 da je Marija srdce vnogo batrivejše nego mati Makabeušev imala. bistrejše, reš. 12 kakvo bude naj snažnejše, najčistejše y najbi- strejše samoga sebe poznanje? blazenejše, mat. 363 koi videl je ono naj srečnejše y naj blaže- nejše prebivališče. brzejse, svil. 10 želiš li da seme kak brzejše znikne. čistejše, , reš. 5 moja skrb bude iz vsakoteroga kaj je naj snaj- žnejše, naj čistejše y naj gladkeše, to jest kaj je naj svršenejše izvleči, reš. 12, 121. glasnejše, mat. 12 glasnejše i strahovitejše suprot nam grehi kri¬ čali budu. gušččjše, mat. 64 imajuč navadu guščejše bogmati, 437 je li guš- čejše pajdaštvo z ženami vas včini ne opasti v grehotu ? 183, 184, 193, 293, 350, 445, 449, 461, 474. kasnovitSjše , mat. 332 naj hasnovitejše bi bilo razmišlavanje muke Kristusove, 99, 270, 313, 320, 578, 581. istinejše , mat. 277 govorenje ovo zaisto naj istinejše (je) . . . istinitejše, mat. 474 buduč naj istinitejše nazveščenje duha . . jasnejše, mat. 39 koja senca malanje jasnejše v vidnejše čini, 111 ovo isto telo bude nezgovorno jasnejše od sunca. kratkejše, mat. 277 nikaj na svetu ni, kaj bi retkejše i kratkejšo bilo kak vreme, 129, 419. krvoločnejše, mat, 248 krvoločnejše naj krvoločnejši haharl i vragi muče (saeviant saevius saevissimi ministri). lastovitejše, mat. 255 priprosteh ljudih lastovitejše je . . . mrzlejše, mat. 425 njihovo srdee mrzlejše od leda ne zna sada kakvoga pokore doprinesti. NOVOSLOVEKSKI K C M PA BATI V • 27 ljubljenejše, rež. 73 koje (poštenje) dragše i ljublenejše je od Žitka. nemilost.imejše, mat. 240 vnogo gorše i nemilostivnejše je od vsake smrti ovo trapljenje. nezgovornejše, mat. 512 božja milosrdnost nezgovornejše vekša je kak njegvi grehi. obilnejše, mat. 91 sv. Pavel dobročinjenja obilnejše od vašeh zvi-šuval je. 254 doklam obilnejše govoril bodem, prosim posluh, 173, 256,' 406. obregjenejše, reš. 109 ono kaj čini bog je naj obregjenejše. ocitejše , mat. 244 za bolje y očitejše vam pokazati. očivestejše, mat. 154 sada odprtejše y očivestejše neizbrojene vaše potreboče vidi, 491 očivestejše razložiti morem myr; 155, 450, 481. odičenejše , mat. 110 postaviti nju na mesto vnogo veselejše, odi- čenejše. odprtejše , mat. 425 da vam odprtejše nevolni stališ tvrdokorne vu grehu duše pred oči postavim, 154, 518, 543, 625. ostrejše, mat. 622 bog ostrejše, strahovitejše ov greli kašti- guje, 13. placljivejše, reš. 189 razlu čenje ovo vnogo plačljivejše zgodi se. plemenitejše, reš. 73 ono najdemo segurnejše, ovo plemenitejše; mat. 554 pod bogom nikaj preštimanejše, plemenitejše dati y naha¬ jati more se, 556. povoljnejše, mat. 22 na drugo povoljnejše obrnuti se bi moglo. prestranejše , reš. 44 prime vnogo prestranejše mesto v srcu. preštimanejše, mat. 343 duša je stvorenje naj preštimanejše, 7, 219, 222, 528, 554, 581. priglednejše, mat. 280 nijeden drageh kamenov tržeč priglednejše ne vaze drage kamene. prikladnejše, greg. 14 vreme, bože ! koje bolše, prikladnejše biti more ? prilicnejše, mat. 146 Volsei sudili su za preobladati Rimljane naj priličnejše vreme, 195. pr vej še. mat. 7 bude jeden od drugoga preštimanejše y prvejše mesto imal. razložnejše , mat. 391 još razlorinejše povem. razlucnejSe, mat. 372 razlučnejše y bistrejše nje vidi. redkejše, mat. 415 skoro nigdar ali končemar retkejše mislite za pomirenje z bogom, 574. segurnejše, reš. 73 ono (mučeničtvo) najdemo segurnejše ovo ple¬ menitejše. 28 M. VALJAVEC, sijastejše, mat. 342 vnogo siastejše y svetlejše je sunce. slobodnejše, mat. 472 šaliti se slobodnejše. snažnejše , reš. 74 kaj je vu istem sramu naj zvršenejše, naj vi- teškejše y naj snažnejše, povem, 12, 121. spametnejše, mat. 313 ovo odregjenje naj hasnovitejše y naj spa- metnejše v kasne spoznalo se je. srečnš/še, mat. 363 o najsrečnejše y naj blaženejše prebivališče. stanovitejse, reš. 222 naj stanovitejše božanstvo vu njem mora biti, ako bog je. strahovitejše , mat. 2 premišlavajuč četvera j edno od drugoga stra¬ hovitejše, 12, 61, 622. 'strašenejše, reš. 175 o koje preobrazenje je strašenejše! strašnejše, mat. 253 strašnejše bi se mučili. svetlejše, mat. 342 svetlejše je sunce. težejše , mat. 401 način vam prepisan kakti osebujno vračtvo za vračenje naj težejše. itd. toplejše, greg. 37 seno sem toplejše. trapljivnejše , mat. 250 o trapljenje naj traplivnejše! tužnejše, reš. 189 razlučenje ovo vnogo plačlivejše y tužnejše zgodi se. tvrdejše, mat. 425 njihovo srdce tvrdejše od kamena ne zna sada kakvoga pokore doprinesti, 433, 434. tvrdnejše, mat. 165 kuliko bude tvrdnejše vaše ufanje, 325,581. veselejše, gasp. 281 za 'tern taki naj veselejše iz ovoga sveta je preminul; mat. 110 postaviti nju na mesto vnogo veselejše. vidnejše, mat. 39 senca malarije jasnejše y vidnejše čini. 372. višejše, mat. 7 jeden od drugoga mesto preštiinanejše y višejše ne bude imal, 37 Lucifer višejše poznanje boga bil bi imal, 415 višejše od vseh drugeh drev bi bilo. itd. viteškejše. mat. 121 ovo je kaj je naj zvršenejše y viteškejše straha isteh kaštig, 74. vrednejše, mat. 278 koje (vreme) naj vrednejše je na svetu; 581 dvoje najhasnovitejše y najvrednejše opominjanje nam daje. vugodnejše mat. 195 vreme je naj vugodnejše; greg. 14 vreme ovo je naj vugodnejše, 37. zmožnejše , mat. 373 vendar nebo vsigdar je y bude zmožnejše. zvršenejše, reš. 64 vnogo zvršenejše obstal je vu žaluvanju, 28 s pogledom lica božanskoga more se kaj najzvršenejše poznati duša, 74; mat. 546 on je vu sebi naj zvršenejše dobro, 481 naj zvršenejše obdržavaju zapoved, itd. NOVO SLOVENSKI KOMPARATIV. 29 b) od nerazširene tvorke. Premda u staroj slovenštini sing. nom. neutr. složene deklinacije po nerazširenoj tvorci: AOR(m6ie ne dolazi nego sapio po razširenoj: o k p l;Ti m c h:, to novoj slovenštini ipak rabi taj padež napravljen po nerazširenoj tvorci prema završetku čjeje, dalcle eje. Dolazi naj- češče kad se adjektiv upotrebljuje adverbijalno, a ja ga ne držim neorganskim. 1) u k r a n j s k o j slovenštini: a) u podpunom obliku. globokšje , vrt. 75 in se če dalje globokeje vkoreninuje, 172 ki jo gre nekoliko globokeje orati. gori;eje, vrt. 27 jc tedaj za en grad gorkeje. hitreje, vrt. 13 de se tako brž in hitreje oginj naredi, 14 marši kaj se hitreje raztopi, 30 torej nas nar hitreje v nos zebe, 82 bi se to toliko hitreje zgodilo; preš. 71 hitrčje sta se zasukala. Icasnčje , vrt. 66 to bi utegnilo tebi kasneje hudo nadlegovati, 93 vsako kasneje opominjevanje sprejmejo bolniki radi, 24, 95, 99, 112, 144. ložeje, vrt. 17 po taeih vednostih zamorejo marsikaj ložeje ločiti. pozneje, vrt. 116 bi bilo prav turšico pozneje kakor seno spra¬ viti; preš. 122 al se smel bo razodeti saj pozneje, sam ne ve, 181 tak se zažene, se pozneje vstavi mladenič. sladkeje, vrt. 66 de boš sladkeje spal. visoceje vrt. 170 bi si na visočeje pomagali. b) u krnjavom obliku bez krajnjega e : e j, ej. bližej, gol. 43 če nje (pajnove) ne moreš na tako vižo noter spra¬ vit, ampak bližej ukupej stisnit, tok. . . bole/. schonleben evang. 237 kadar teditj bug travo na puli talcu oblači: kaku veliku bulej vas? (a 254 borile). dalej, ddlaj orne. 28 inu je dalej tamkaj počival, 36, 38, itd.; preš. 10 alc dalej sonca skriva.se luč rumeniga, 191; vrt. 143 brez de bi lcislogaz dalej več kaj v to drezal, itd.; crue. 147 kar dalaj Metaphrastes piše, 179, 220, 606 itd. hitrej, crue. 115 navesta se ner liitrej zamiri svojimi ženinu, 441 de si lih g. bug nam kugo pošle, hitrej se potalaži, crue. 57 z obeno lcupčio ne bote hitrej obogatili. lažej, lešSj, lozej, lužSj, dal. luk. 10 vsaj bo Tyru in Sidoni lažej. v sodbi kakor vama, mark. 2 katiru je lažej reči.; grnpr. 3. 41 ; gol. 21 de čebelle iz ene gase v to drugo ležej pridejo; gol. 10 zuuajna podoba teh čeb.ell se ložej skuz pogled spozna, 31,43,47, so M. VALJAVKU, 78, itd.; preš. 191 de 16žej se britkosti v bran postavi, cruc. 217 lužej bi bilo celi svejt v eno pest stisnit, 272 vse tu drugu je lužej zapustiti kakor pak ta leben. niže), cruc. 8 če nižaj to luč perpognete, visokjiši senca se polzdigne. teže), cruc. <167 vener je bilu težej s. Alešu, 563 ner težej člo¬ vek prenese. . . vikšej , gol. 39 vikšej njo (luknjo) malokadir naredi, traun 341 kateri je ženilo vikšej kakbr vodč vtrdil. višejo gol. 42 pajnovi morejo od zad saj 1 collo višej ležati. 2) u ugarsko j slovenštini. samo u krnjavom obliku. bogati), šerf 209 naj se s svetloboj tvoje lybavi za to bogatej naleje. drzne), šert' 143 on se te škvšavci srčnej no drznej proti postavi. globlej, šerf 86 kak se človek za to globlej v teme grehov zablodi. gdstij, pred. bi večkrat ino gostej k pokoure svestvi hodili, pred. znaj hasnovitejšim vrastVom gostej živeti neščejo (106); šerf 452 pomaga bližnemi raj no gostej, 469 či človek gostej greši te se že težej spobolša. hitre), kuzm 209 te drugi vučenik je prebejžao hitrej Petra, 359 kak je naj hitrej moglo biti. leže), kuzm. 127 Sodomitancom vu onom dnevi lejžej bode, 173 vu šteroj njemi je ležej gratalo, pred. naj svojemi teli ležej po vouli hodijo (117); dain. IV. Slovenci ležej ino rajši svoje knige berejo; šerf 76 naj tydi tisti plače ležej no boje vredni postanejo, 77, 296, 424, 467. —Oblik leži kiizm. 65 ka je leži povedati, 143 leži je pa nebi i zerali prejdti liki . . je oslabljen preko ležej, leže, jer nenaglašeno e slabi se na i, sravni bilejši od bejli. močni), šerf 79 da bi močnej zapovedi vere zdržavali. obilne), kiizm. 357 obilnej smejjo brezi straha rejč gučati, 398 vu kom da bi obilnej šteo boug pokazati . . . ; pred. za to ščem edno malo obilnej pred vas postaviti; šerf 390 od kere čemo dnes obilnej govoriti. popolne), šerf 81 tak mi bogi naj popolnej slyžimo, 155 de nje¬ gove lastnosti bole no popunej spoznal. pozni), dain. III. tak najdemo že pri starih Grkih, poznej pri La¬ tinih, 183; šerf 43 poznej človek več krat vidi da . . pri), šerf 10 prej v pyšavi, potle v vozi je bil potrpliv. novoslovenski Kompar ati v. 31 skrbnej, šerf 97 da bi se starih navad skrbnej ogibal. srenej, šerf 143 on se te skyšavci srčnej no drznej proti postavi. tezkej, šerf 467 ker teškej odpyšenje dobi, 293. vrednej šerf 168 k vrednemi prijetki presvetega resnega tela se človek še vrednej pripravi, Či . . . zveste) šerf 28 nečejo bogi zvestej slyžiti, 130, 238. zmetnej, šerf 97 vsako ozdravlenje kelko zmetnej se spravi, telko se spravleno skrbnej čuva. 3) u hrvatskoj slovenštini: bržeje, gasp. 111 da bržeje iz ovoga sveta premimi, 145, 151, 155, 215, 291, 547, 946. glasneje, zagr. 47 kaj naj glasneje mogli z guslami igrati; gasp. 393 glasneje govori (imper.). glubUje, gasp. 184 da glubleje kopati mora. guščeje, gasp. 64 za guščeje vumivrnje, 68 oltarski sakrament guščeje prijemati, 269 nju nagovarjal na guščeje pričeščanje, 415 njemu se je uajguščeje izkazuvala, 454 guščeje prijemati sakra- mente; vrač. II. 181 s čem guščeje mi njemu opraščamo. hasnovitejc , zagr. 50 ne bi li vsakomu bolje y hasnoviteje bilo smrt podnesti; reš. 221 ovo ime je olje od vsakoga vračtva bas- noviteje. kesneje, gasp. 516 bog dušu podaje kesneje ženskomu nego muz- komu spolu; mat. 449 ali na brzorn ali kesneje dojde kaštiga vekša; izb. 4 za pol leta kesneje, 9 kuliko kesneje; vrač. II. 8 i ke¬ sneje na svetu živuči, 21, 33, 75, 83, 161, 200, IV 21. marljive)e, zagr. 102 da bi sin njegov s tem rajši y marliveje on njegov navuk obdržaval, 123; fuč. 133 marliveje bi se na procesije hodilo, 150 vnogo marliveje je na se pazila. mirovneje, gasp. 505 cesarstvo tvoje bi bilo vnogo stalnčje y mi- rovneje. močneje , fuč. 323 kada bi na dalje močneje prosila, zgrabi me; reš. 37 žalost močneje neg veselje giblje Čutenje. obilneje, zagr. 85 kaj rauno obilneje nakanil sem pokazati, itd.; fuč. 9 kak vu peldah obilneje videti hočemo, 90, 93, 191, 314, 325, 417; gasp. 14 slugam Kristu=evem desetimi obilneje i priličueje je preskrbel, 106, 201, 413, 427 itd.; reš. 222 da obilneje pokažemo, 238 itd. očivesteje, gasp. 142 po drugeh očivesteje spoznava se, 216, 415, 940; reš. 218 to isto očivesteje spoznati se more iz velike ra- zluke, 235, 236 itd. 32 M. VALJAVEC, odičeneje, fuč. 122 koju (palaču) da bi lepše i odičeneje mogel dati pomalati . . . ostreje, zagr. 45. budilci ostreje svoje telo trapil s postmi; fuč. 135 bogh sudi vumirajučega človeka i kak strašneje, ostreje i kašti- guje; reš. 106 za ostreje govoriti. pobožneje, fuč. 133 kak bi se pobožneje g. bogu služilo. prekoredneje, zagr. 55 vnogi prekoredneje vu njih (nečistočah) se nasladujuč kaljaju. priličneje , fuč. 181 vu kojem priličneje odgovoriti hudem mogla; gasp. 215 zbog kojega priličneje bi bili mogli zveličitela moliti, 410; reš. 206 koje bi mi bilo priličneje za obladati. pr deje, gasp. 250 da ovak prvleje i leže druge krščenikc na ruku svoju zapeljaju. razločneje, vrač. II. 190 koji dva zadnješi evangelisti vnogo razložneje pripečenje ovo izpišuju. segurneje , zagr. 80 živuči vu grelieh slobodneje nego Turki; fuč. 329 ogenj peklenski z ognjem zažgane ljubavi božje naj laglje, naj brže i naj segurneje pogasiti se more; reš. 186 naj segurneje je stisnuti s pleči, 211. spametneje , zagr. 131 bolje y spametneje govoriti; gasp. 288 jošče je mogučen vse suprotivščine naj spametneje premeniti. spodobneje , gasp. 412 angelom spodobneje živuči. stalneje , gasp. 505 cesarstvo tvoje bi bilo vnogo stalneje. strašneje, fuč. 135; reš. 112 to je naj strašneje one strahovitosti. težeje, gasp. 237 težeje njemu videlo se je vu miru na domo¬ vini živeti. ter n tj e, zagr. 72 kak vnogo bolje verneje y obilneje izkazuje se sin kralja nebeskoga, 123; fuč. 133 verneje bi se reč božja poslušala. vitežkeje, reš. 75 to je naj vitežkeje vu sramovanju krščanskem. zvršeneje, fuč. 133 kak bi se zvršeneje zapovedi božje obdrža- vale, 90, 113, 120; gasp. 291 kaj tulikaj najzvršeneje s. Maurus je vučinil; reš. 155 dobička želno hotenje je tem zvršeneje. IX. Sing. uoin. fem. i oblici ostalih padeža. Na tvorku ijms stupa ženski nastavak ja, ali mu se a mienja na i. Ono j u nastavku djeluje na prednje s te se š njim slieva na š: sulejši od suh, preko sui t, -j- ij'f>sja, sulčjmsja, sulčjsja, sulčjša. Za ostale padeže glasi se tvoi’ka ijšb, ijša, ijše; dakle sing. gen. mase. i neotr. ijša, fem. ijštj: sulejša, sulejše. Staroslovenski završetak sing. nom. feni. složene deklinacije aja, NOVOSLOVENSKT KOMPAEATIV. 33 mjesto lega dolazi ija , slieva se u novoj slovenštini na a , daMe ej- šccja mjesto cega ejšija bude ej.ša. a) sing. nom. (voc). fem. «) u ugarskoj slovenštini: cistSjša , kuzm. m. 149. mati naj čistejša! hasnovitejša, pred. očanaš je naj prva, naj hasnovitejša i naj moč¬ nejša molitev (134). lagojejša, lagovejša, pred. grešnikov smrt je lagoja, lagojejša i naj lagojejša; lagovejša, ar duša se žmetno od tela odlouči, nar lagovejša, ar . . . (150) močnejša i modrejša , kiiz. 301 kaj je blaznost boža modrejša od človeče modrousti i nemočnost boža je močnejša kak ludje vu svo- joj mouči. ostrejša, kuzm. 396 ar je boža rejč ostrejša od vsakoga z obej strani ostre majoučega meča. prijetnejša, pred. zviin one molitvi nikša druga prijetnejša ne more biti (134). silnejša, svetlejša, kuzm. m. 127 rejč tvoja svetlejša je od sunca i silnejša od ognja. [i) u hrvatskoj slovenštini: cemernejša, mat. 247 ali muka ostrejša, čemernejša od vseli drugeh! grdejša , mat. 52 laž je jedna hmanjoča grdejša i malovrednejša od drugeh. gnšcljša, mat. 569 guščejša molitva vsem je potrebna. kasnoviteiša, mat. 161 hasnovitejša i segurnejša je obramba Ma¬ rije, 36, 326, 327. istinitejša, mat. 479 sumlja koju imali su bila je od prve istinitejša. izvišenejša, mat. 556 o naj izvišenejša čast! kincenejša, mat. 174 duša po s. pričeščanju postaje dvojvrstno kinčenejša, dragša y bogu ljubljenejša. lastovitejša , mat. 51 istina mora reči se zmed drugeh krepostih bogu naj lastovitejša j naj osobitejša. ljubljenejša, mat. 161 Marija je bogu ljubljenejša i dragša nego vsi skupa svetci, 177 po kojem prijemanju duša dragša, ljubljenejša bogu bi postala, 205 volja božja je naj svetejša, naj ljubljenejša, 342 vnogo lepša, vrednejša, ljubljenejša, preštimanejša je duša. malovrednejša, mat. 52 ldž je jedna hmanjoča grdejša y malovred¬ nejša od drugeh. milostimejša, mat. 154 Marija još milostivnejša sada je vu nebu. 3 34 M. VALJAVEC, mogucnejša. mat. 155 Marija mogučnejša je od vseh svetcev, 175 ne kakti da bi Marija bila mogučnejša od Jezusa. nagMjša, reš. 10 ne znam gde je naglejša strmnost za vratolomnost. navucljivejša, mat. 253 pelda vam ne more biti nit strahovitejša nit navucljivejša. nesrecnejša, mat. 276 vu peklu vremena ni, nego vekivečnost naj nesrečnejša. očivestejša, mat. 451 takvo veruvanje je jedna naj očivestejša vkanlivnost. odičenejša, mat. 124 je li more biti naj odičenejša devica Marija tu slobodu zadobila ? ogrutnejša, mat. 450 ovo je jedna nevernost ogrutnejša od vsake nemilosrdnosti poganinske. osobitejša, mat. 51 istina mora reči se bogu naj lastovitejša y naj osobitejša. ostrejša, mat 19 s tem ostrejša pravica y sud takvem bude, 244 kak strašnejša y ostrejša je vaša muka! 247. plemenitejša, reš, 72 krv koju sram rasipava je plemenitejša. poniznejša, mat. 164 ni li Marija, buduč vsigdar najponiznejša mogučnost svoju zakrivala. preštimanejša , mat. 341 duša je naj preštimanejša, 342, 534. priličnejša, reš. 211 reči ni koja bi bila . . priličnejša vuham vu- goditi, mat. 156 koja je v ura priličnejša nego vura potreboče? razumnejša, mat. 136 ah anda kuliko turobnost razumnejša, zroč- nejša i trapljivnejša je? segurnejša, mat. 478 koja ladja bi bila seguruejša? 161. sladkSjša , mat. 534 vsaka kapliea y truha dike nebeške je slad- kejša, preštimanejša y vrednejša nego vse slaščice (szlasztcliicze). snažnejša, reš. 44 kakva je anda vu pogublenju dobra žalost zbog dobra pogubljenoga zvršena, viteška y naj snažnejša ? spodobnejša, mat. 281 odkuda (duša) spodobnejša y dragša bogu biva kak predi bi bila, 282, 344. srečnejša, mat. 176 vu nebu ni vremena, nego vekivečnost naj srečnejša. strahovitejša, mat. 253 pelda vam ne more biti nit strahovitejša nit navučljivejša. strašnejša, mat. 244 kak strašnejša y ostrejša je vaša muka! svetejša , mat. 205 volja božja je naj svetejša, 345 bila je plača naj svetejša. trapljivnejša, mat. 136 ah kuliko turobnost trapljivnejša je? NOVOSLOVENSKI KOMPARATIV. 35 tužnejša, reš. G4 naj tužnejša zla navada je koja se čini z ža- lostjum. tvrdejša, mat. 452 ni senja, nego naj tvrdejša istina je. vrednejša, mat. 342 vnogo lepša, vrednejša . . je duša, 276, 534. zjednacenšjša , reš. 7 mera naj zjednačenejša. zrocnejša, mat. 136 ah kuliko turobnost razumnejša, zročnejša y trapljivnejša je? zvršenijša reš. 47 druga žalost je bila vnogo viteškejša y zvrše- nejša, 51, 55, 64; mat. 502 ona je najzvršenejša naredba y prilika vseh zapovedih. žmehMjša i žuhkejša, mat. 222 ako vam predi protivščina bila je žuhka i žmehka, potlam vam je žuhkejša y žmehkejša, 449 kes- neje dojde kaštiga vekša i žmehkejša. b) ostali padeži a) u kranjsko j slovenštini. bogatejšega , vrt. 75 mehkužnost pripravi po časi nar bogatejšiga na beraško palico; bogatejših, vrt. VI. vam bo veliko bogatejših pridelkov dajala. hudobnejšega, Schonleben evang. 256 s katerim bote mogli izga- siti vse goreče strele tiga ner hudobnejšiga. legotnejši, gol. 31 taisti pajnovi koker nar legotnejši (so) meni nar ble dopadli. mehkejši, vrt. 73 sam pa se zavali kot klopic v lož ne mehkejši od zajčjiga. močnejšega, vrt. 73 ko je jel spati (bolnik) se močnejšiga čuti. modrejšemu, vrt. 78 nar modrejšimu možaku bi se utegnilo pri¬ meriti de . .; mddrejši, vrt. 13 pri vsih omikanih narodih so vse¬ lej nar modrejši možaki svoje vednosti mladosti razložili. obilnejši, schonl. 229 taku je veliku več ta služba h pravici v eni obilnejši časti. slabejših , gol. 193 imaš 20 pajnov, 10 močnih 10 pa slabejših. strašnejši, vrt. 81 kužne bolezni so tolikanj žalostniši in straš- nejši primerljeji za človeštvo; strašnejšimi, vrt. 131 med še straš- nejšimi prikazki. svetejši, kast. 88 ty karsčeniki svetejši so bily. temnejšem, preš. 157 mi pred očmi je v nar tamnejšim koti po¬ gled ta. tezkejšega , cruc. 71 nej na zemli težkejšiga stanu kakor je vaš. ucenejšega, cruc. 196 nej imel vučenejšiga inu svetešiga pridgarja. 36 M. VALJAVEC, P) u ugarskoj sloveniti ni. belejši, pred. či gli ste prvo od vougla ernejši bili, od snega bi- lejši postanete. bližnjejša, kiizm. 64 hodmo vu bližnjejša mejsta. ernejši , pred. ste od vougla črnejii bili. gedrnejšega, kuzm. 332 poslali smo brata našega vnogo krat ge- drnoga bodoučega zdaj pak dosta gedrnejšega. hasnovitejšim, pred. z naj hasnovitejšim vrastvom gostij živeti ne ščejo (106). hničnejšega, trpi. 71 doli si me pusto do naj kmienej šega mesta. Icrivičnejši, kuzm. 136 štimate ka so eti Galileanci krivičnejši bili od vsej drugi? lagojejšo, kuzm. 272 drugi den so to lagojejšo naklado vo z bučali. ležejši, trpi. 48 či bi se na vago djali, navkilp bi ležejši bili kak nika. mehkejše, trpi. 44 reči njegove so mehkejše od olia. močnejši, kuzm. 312 jeli smo od njega močnejši? močnejših, pred. šestdeset naj močnejši’ z Izraela (132). nemočnejše, kuzm. 316 štere kotrige tejla se vidijo naj nemočnejše bidti, naj potrebnejše so. nepoštenejše, kuzm. 316 štere (kotrige) štimamo naj poštenejše bidti . . . nevoljnejši, trpi. 27 tanač držijo prouti meni i ti naj nevolnejši. plemenitejši, kuzm. 250 tej pa plemenitejši od ThesaloniČancov gori so prijali rejč božo. pobožnejše, kiizm. 251 možje Athenašanski! vsega vejč vas naj pobožnejše vidim. popolnejši, kuzm. 405 po veri je Abel popolnejši aldov od Kalna aldiivao bougi; popolnejša, kuzm 397 na popolnejša se nesmo; popolnejšem, kiizm. 401 je Kristus prišao po vekšem i popolnej¬ šem šatori. potrebnejše, kiizm. 316 štere kotrige tejla se vidijo naj nemoč¬ nejše bidti, naj potrebnejše so; potrebnejšim, pred. z najpotrebnej¬ šim, z naj hasnovitejšim vraštvom gostej živeti neščejo. pozadnjejšega, trpi. 68 brante pozadnjejšega i potrejbnoga. pravičnejše, pred. či gli so se za naj pravičnejše i pobožnejše dr¬ žali (148). prednjejšega , kiizm. 266 smo najšli naj prednjejšega Nazaren- škoga jeretinstva, 274 okouli onoga mesta so pa bili marotje toga prednjejšega etoga zatona; prednjejši, kiizm. 267 skazali so se njemi M0V0SU0VENSK1 KOMPABATIV. 37 ti prednjejši Židovov prouti Pavli, 275 vkup je zezvao Pavel one, ki so prednjejši bili med Židovmi, 280 prednjejši smo? prednjejših kiizm. 250 pridružili so se k Pavli i ti’ pobožni’ Grkov vnouga vnožina i žen ti’ prednjejši’ ne malo; prednjejšim, kiizm. 73 gda bi Herodeš večerjo napravo jezernikom i tim prednjejšim Galilee; prednjejše, kiizm. 243 so podbadali te pobožne i poštene žene i prednjejše mesta. prvejših, trpi. 66 ne spoumeni se s prvejši’ grejhov naši’. slabejšoj , kiizm. 414 liki slabejšoj posoudi ženskoj podiljavajte cest. srčnejši, kiizm. 356 vnougi bratov so srčnejši gratali. starejšega , kiizm. 380 starejšega človeka ne štrajfaj; starejše, kiizm. 380 starejše žene liki matere (opominaj). svetejšo, kiizm. 437 cimprajte se gori na naj svetejšo vero; sve¬ tejšoj, trpi. 93 vu svetejšo; precimbi kak rana zorja bode ti rosa mladencov tvoji’. trdnejšega, kiizm. 269 sem pouleg naj trdnejšega reda našega vadliivanja živo. zavrženejši, kiizm. 306 ki so naj zavrženejši vu gmajni, tiste postavte sodce. zevcenejši, pred. oni so naj zevčenejši na boj, šteri svoje pože¬ lenje obladajo (133). zmožnejšega, trpi. 86 gda je povnoužao boug narod svoj jako i zmožnejšega včino od nepriatelov njegovi’. znamenitejšimi, kiizm. 269 idouči vu posliišavnioo z možmi naj znamenitejšimi toga mesta. žmetnejšo, kiizm. 46 zato vzemete žmetnejšo soudbo, 153 eti vze- mejo žmetnejšo soudbo; žmetnejša, kiizm. 46 nihate ta žmetnejša te pr vde: soudbo i miloščo i vero. y) u brvatskoj slovenštini. bližnjejšega, mat. 434 koga (vudarca) naj menje bojal bi se, ako prem naj strašnejšega y naj bližnejšega smrti; bližnjejši, mat. 413 koji smo bližnejši k smrti. batrivSjšu, reš. 205 koje (govorenje) veru batrivejšu včiniti more. bogatejšega, mat. 534 koja (plača) mene včini srečnejšega, boga¬ tejšega. brithejšega, mat. 245 ni trapljenja ostrejšega y britkejšega. brojnejši, mat. 117 imamo za naše branitele šeregh od teli ne¬ priatelov y jakši y vnogo brojnejši; pl. mat. 448 angeli bili su vno- gobrojnejši zvrhu broja od vseh ljudih; brojnejša, mat. 448 velite da su vnoga y naj brojnejša takva pripečenja. 38 M. VALJAVEC, brzejše, mat. 514 s kreljntmi orla, ptice vu letanju najbržejše. čemernejšega, mat. 250 čnjte nekaj strašnejšega y čemernejšega; čemernejšu, mat. 244 imaju bol naj čemernejšu v vutrobe; čemer- nčjše , mat. 203 jesu nekoje protivščine čemernejše y žuhkejše; če- mernejših, mat. 217 posred najžuhkejšeh, naj čemernej seli protivščin. čistejšega, mat. 343 stvari čiste najčistejšega, 373; čistejših, reš. III. u predgovoru: zebral je pet najčistejšeb kamencov. dalečnejšem, mat. 170 vu najdalečnejšem mestu. dohrovoljnejše , mat. 221 ufanje plače ali dara trude sladkejše, y lahkejše y dobrovoljnejše čini. duglčjše, mat. 347 zbog duglejše nezočnosti (absentia) sina. glasovitčjše, mat. 383 dozvati včinil naj glasovitejše meštre. grešnejše, mat. 238. koju (muka) oči vnogo grešnejše trpele budu. guščejšega, mat. 254 žbog guščejšega opominanja, 474 radi gu- ščejšega plavanja; guščijša , mat. 404 živel sem guščejša v grebe padanja čineč; guščejše, mat. 569 vas naučiti potreboču guščejše molitve; mat. 607 koje (spačke) pri vas guščejše y navadne jesu; guščejšem, mat. 336 vu guščejšem premišljavanju; guščejšim, mat. 335 s spomenkom guščejšem, 542 z zvršenjem guščejšem. hasnovitejšega, mat. 568 navuka nit hasnovitejšega, nit istinitej- šega nit mudrejšega od ovoga vam ne morem ostaviti; hasnovitejšu , mat. 122 nju (kaču) zbog hasne y vračtva prikladnejšu y hasnovi¬ tejšu išču, 328 ostavil je kakti hasnovitejšu y naj segurnejšu pro- timbu suprot nečistoče; liasnovitejše , mat. 325 s kem pobožnosti bogu dragše y povolnejše jesu, s tem nam takve liasnovitejše jesu; hasnovitejša, mat. 399 naj hasnovitejša vračtva prijemati rnoraju; hasnovitejšimi, mat. 399 z naj hasnovitejšemi vračtvi vrače se. kmanjejšega, reš. 211 misliti morete, da bi navuk ovakov naj hmajnejšega človeka mogel biti; hmanjejši, reš. 206 koji (ljudi) su bili naj gorši i naj vmanjejši. hudobnejših, reš. 208 Kristus ako bog ni bil, bil bi moral naj gorši biti od vseh naj goršeh y hudobnejšeh ljudih. istinitejšega , mat. 568 navuka istinitejšega od ovoga vam ne mo¬ rem ostaviti; istinitejša, mat. 534 koja su naj istinitejša. izvišenčjšega, mat. 373 kaj rečemo od obraduvanja onoga naj izvišenejšega varaša Stanovnikov? izvišenejše, mat. 511 pelde naj iz- višenejše bi kazal. jasnejši, mat. 39 kotrigi vere naše jasnejši y vidnejši jesu postali. kalnejše, mat. 228 gučaj y napitek vode naj kalnejše. N0V0SL0 VENSKI KOMPARATIV. 39 kratkejši, mat. 106 nam je pnt vu nebo kratkejši v črnil; krat- kejšn, mat. 446 posluhnete jednu naj kratkejšu stran oneh. . . Jcrvoločnčjši, mat. 248 naj krvoločnejši hahari. kužnejšom, mat. 236 z naj kužnejšum duhum na živoga pajdaša curelo je. lahke j se, mat. 221 ufanje plače trude lahkejše čini. lepčenejša, mat. 471 buduč (su) vsa ova lepčenejša od smole. ležejši, mat. 75 da način ležejši proščenja imamo. ljubljenejšega, mat. 247 zavrženi od naj ljubljenejšega njegvoga lica y zočnosti jesmo, 540,568; IjubljenSjšu, mat. 166 Mariju hočete spoznati ljubljenejšu, 177, 205; ljubljenejši, mat. 464 tak rečem kakti naj ufanejši priateli y naj ljubljenejši roditeli; mat. 208 da njegvi dragši y ljubljenejši slugi bi bili tuliko z njimi obtršeni; ljubljenejse, mat. 218 prvoj dragše, ljubljenejše bile su protivščine; ljubljenejših, mat. 476 Josaphat kralj zmed svetejšeh y od boga ljubljenejšeli kraljev židovskeh; ljubljenejšemi , mat. 486 on more duše naše zvračiti z naj ljubljenejšemi svojemi miloščami. ljubontornejše, mat. 50 kazali jesu sebe kakti hlepitele y ljubitele, dapače naj ljubomornejše zapovedih božjeh. malinitejše, mat. 631 kričala strašno nesrečna duša, ali s tem mahnitejše y srditejše duše bolje nju vu ogenj pekla porinule jesu. milosrdnejšega, mat. 451 bog vu sebi je srdea naj milosrdnejšega. milostivnejšemu , mat. 196 bi još pridali molbe vaše k ovomu naj milostivnejšemu prihodniku; milostimejšum , mat. 102 z rukum mi- lostivnejšum nas kaštiguješ. mlačnejše, mat. 172 poleg priprave vekše, mejnše, mrzlejše, to- pljejše ali mlačnejše vekša, mejnša milošča dobiva se. mogučnejsega, mat. 145 od priatela naj mogučnejšega našega ni- kakvo dobro nebi mogli imati, 320; mogučnejšum , mat. 400 z rečjorn naj mogučnejšum; mogučnejŠi, mat. 444 morali su biti jakši y mo- gučnejši ljudi; mogucnejša, mat. 372 čutenja postaju naj mogučnejša..; mogucnejse, mat. 397 nit zvršavaju vse načine končemar moguč- nejše. mrzlejše , mat. .172 poleg priprave mrzlejše, topljejše vekša, mejnša milošča dobiva se; mrzlejsi, mat. 425 kak mrzlejši vetri (bi bili)? mudrSjšega, mat. 161 poleg svedočanstva naj mudrejšega bogoslovca, 346, 401,505; mudrejšemu, mat. 204 z izničenjem y v ruke danjem naj mudrejšemu božjemu uaregjenju; mudrejši, reš. 212 kak nam 40 M. VALJAVEC, to med neverniki naj mudrejši posvedoče; mudrejših , mat. 431 z razlaženjem vseh navučitelov naj mudrejšeh. nemilostivnejše, mat. 248 naj se povekšaju vsake vrsti naj nemi- lostivnejše muke; a. pl. m. mat. 241 imaju hahare naj odurnejše y naj nemilostivnejše. nesrecnejšega, mat. 142 sebe drži naj nesrečnejšega; nesrecnejši, mat. 45 vsi jesu naj nesrečnejši. nezgovornejšim, mat. 153 z nezgovornejšem načinom. nicemurnejšemu, res. 97 ki se ne sramuje vu tvrdokornosti naj ničemurnejšemu jednak ne hiti. občinske)šitn, mat. 609 z občinskejšem navučitelov tolndčenjem. obraduvanejšega , mat. 540 kaj more biti obraduvanejšega za videti ? obtršenejši, mat. 413 koji smo . . obtršenejši. ocivestejša, mat. 54 na svedočanstva očivestejša pogledajte; oci- vestejšimi, mat. 570 z očivestejšemi rečmi zapoved ponovil je. odičenejši, mat. 370 koje su naj odičenejši svetci vučinili; 529 vživali jesu (vugodnosti) vsi ljudi naj srečnejši, naj odičenejši sveta ovoga; odičenejših , mat. 177 na odičenejšeh svetcev dneve, 370 najmi svetcev naj odičenejšeh. odpustljivejšega , mat. 451 bog je srdca naj odpustljivejšega. odputnejša, res. 172 prejdete v mesta naj odputnejša. odurnejši, mat. 51 gdo more taiti, da laž ni greh bolje od dru- geh bogu oduren y tak lažci odurnejši od drugeh grešnikov? odar- nejših, mat. 463 bila je zrok vu vas oveh y odurnejšeh grehov, 557; odurnejše , mat. 241 imaju hahare naj odurnejše. okornijši, mat. 20 s kem mi tvrdejši, okornejši miloščam božjem budemo..; okornejših, mat. 163 di-žeč nju zavjetje vseh naj okor- nejšeh malovrednikov. osebujnejših, mat. 468 jeden zmed osebujnejšeh spomenkov bila je ova zapoved. ostrejšega, mat. 245 ni trapljenja ostrejšega; ostrejši, mat. 18 njim nazveščuje ostrejši sud; ostrejše, mat. 45 na muke ostrejše odsugjeni budu; ostrejših , mat. 229 bivaju porob mhk, ali kakveh muk? muk naj ostrejšeh na tein; ostrejšimi, mat. 252 z ostrejšemi mukami trape se. otajnejšu, mat. 483 koi vidi vsu naj otajnejšu misel. plemenitejšega, mat. 380 da si ti sin vnogo plemenitejšega y pre- štimanejšega otca; plemenitejši, mat. 343 bog vu stvorjenju duše razlučnejši i plemenitejši red y način bil bi držal; pl. mat. 448 NOVOSUOVENSKI KOMPABATIV. 41 angeli bili su plemenitejši od vseh ljudih; plemenitejšem , mat. 526 vu stališu plemenitejšem od vseh izvišenostih vremeniteh. pogibeljnejše, mat. 385 koja zimljica je gorša od vsake naj gorše y pogibelnejše zimljice; pogibeljnejši, reš. 192 zapuščenja jesu grehi od vseh pogibelnejši. poglavitejši, reš. 11 ovi (poslušiteli) jesu naj vrednejši, naj po¬ glavitejši, naj viteškejši. poniznejše, reš. 48 ne more se lehko zgovoriti njegova žalost, molitve naj poniznejše i zažganejše. potrebnejši, mat. 305 navuka potrebnejši bi bili razumni kak tupi i bedasti puk. povoljnejše , mat. 324 s kem pobožnosti bogu dragše y povolnejše jesu, s tem nam takve hasnovitejše jesu. pravičnejšega , mat. 3 očituvala budu mogučnost boga naj pravič¬ nejšega; pravičnejše , mat. 450 je nazvestil naj pravičnejše zapovedi. 'preštimanejšega, mat. 278 dosta hude čuti kakti zmed negdaš- njeh mudroznancev naj preštimanejšega Seneku, 282, 295, 380, 385; preštimanejšu, mat. 443 lepšu y preštimanejšu napraviti hižu je včinil; preštimanejšem, mat. 180 vu življenju preštimanejšem; preštimanejšum , mat. 345 odkupljena je z naj preštimanejšum krv- jum; preštimanejši, mat. 188 kojega (navuk) vsi naj preštimanejši navučiteli složno vuče, 448; preštimanejša, reš. 24 naj preštima- manejša y najviteškčjša bila su ona dela; mat. 108 nebo daje (do¬ bra) vnogo vekša, preštimanejša, vekivečna, 294; preštimanejših , mat. 506 iz naj preštimanejšeh rud; preštimanejše , mat. 511 vrte naj preštimanejše zatrte bi kazal. previšSjšimi , mat. 373 je obzidan z naj previšejšemi zidi. prikladnejšu, mat. 122 nju (kaču) zbog hasne y vračtva pri- kladnejšu j hasnovitejšu išču. pripravl/enejša, mat. 372 naša čutenja tella, s kem zvršenejša s tem pripravljenejša jesu za prijeti obraduvanje. pripravnejša , mat. 372 naša čutenja postaju naj zvršenejša, naj pripravnejša y naj mogučnejša prijeti vekše obraduvanje. priprostejšim, mat. 527' med pukom neobičnem y najpriprostej- šem; mat. 528 zapostavlja se dugovanjam naj priprostejšem, 548; priprostejših , mat. 246 boga zbog najpriprostejšeh dugovanj jesmo pogubili. pristojne j šega, mat. 421 ni načina pristojnejšega za oduriti dobra svčta ovoga. 42 M. VALJAVEC, razlucnejši , mat 343 bog vu stvorjenju duše razlučnejši j ple¬ menitejši red y način bil bi držal. razmernejše, mat. 596 koje (milošče) su vam nadošle od boga prikladnejše, razmernejše y hasnovitejše. razumnejših, mat. 303 moral je biti kralj zmed razumnejših s puka. redkejši, mat. 607 još retkejši jesu koji bi znali; redkejše, mat. 298 nahagjam još retkejše, koji bi . . . segurnejšega , mat. 320 ni moguenejšega nit kaj segurnejšega. . . segurnejšu, mat. 329 s. Cyprian ne nahagja jakšu y segurnejšu protimbn proti teškoče y strahu smrti; segurnejši, mat. 165 tuliko segurnejši budete. skrbljivnejši , mat. 444 morali su biti onda skrbljivnejši, jakši y mogučnejši ljudi. skrivnejšu, mat. 483 koi vidi naj skrivnejšu voljnost. skrovnejša , reš. 172 prejdete v mesta naj odputnejša y skrov¬ nejša oneh samoč. sladMjšega, mat. 343 stvari sladke (očituju boga) naj sladkejšega; sladkejšu, mat. 374 ne bi vživali naj sladkejšu zasitnost; slad- kejše, mat. 221 ufanje plače ali dara trude sladkejše čini. slobodnejša, mat. 246 slobodnejša pajdaštva kuliko trapljenje duše zavdavala budil. sloznejši, reš. 189 koteri zbog rodbinstva ali povraene ljubavi složnejši jesu med sobum bili. smrdljioejših, mat. 237 iz kojeh (dehnjenj) najsmrdljivejšeli ku- lika voinba izhagja. smrdurjjšimi, mat. 237 k naj smrdučejšemi ranami y k kipenju črvih priklopljeni jesu. snažnejši, reš. 5 kameni vu čistoči naj snažnejši. spodobnejšega , reš. 207 kaj pak goršega y vražjemu delu spodob- nejšega je kak . . . srdčenSjšu, mat. 202 nju v betegu srdčenejšu včini. srditejšega, mat. 3. očituvala budu mogučnost boga naj srditejšega. srečnejšega, mat. 419 na mesto preskrbljenja jednoga stališa naj srečnejšega . . ., 534 koja mene včini srečnejšega, bogatejšega; srečnejši, mat. 195 vnogi srečnejši grešniki, 529. stalnejši, mat. 109 imate boljši y stalnejši imetek. starejši, mat. 453 nisu li oneh starejši dober y vrli imetek negda ladali? starejšem, reš. u nasl. listu po Juraju Reessu, stolne cirkve zagrebečke kanovniku starejšem; starejših, mat. 35. od starejših bi se bili naučili, 406; starejše, mat. 511 napiske naj starejše bi kazali. NOVOSLOVENSKI KOMPABATIV. 43 strahovitejši , mat. 18 njim nazveščuje vnogo strahovitejši snd; strahovitejših, mat. 223 jedno zmed strahovitejšeh pripečenjih, 238 vu spodobili naj strahovitejšeh kad, 370; strahovitejše, mat. 566 više krat razmislite vnogo strahovitejše nesreče; strahovitejšimi, mat. 250 z naj strahovi tej šemi znbmi vragov raztrgane. strašnčjšega, mat. 250 čujte nekaj strašnejšega, 434. svetejšega, mat 477 nimate najmov življenja vašega naj svetej¬ šega; svetejše , mat. 164 hotel je očituvati ljubav naj svetejše matere svoje; svetejšim, mat. 455 z življenjem naj svetejšem; svetejši, mat. 208 vsi vernejši y svetejši slugi boži obtršeni s protivščinami bi bili, 369; svetejša, mat, 478 vu kojeh vsa naj svetejša odlučenja vtapljaju se; svetejših, mat. 476 Josaphat kralj zmed svetejšeh kra¬ ljev židovskeh, 431. svetUjšu, mat. 111 liižu znovič vam napraviti hoče lepšu, svetlejšo. težijše, mat. 221 prižmečujete vaše iste protivščine y težejše činite. toplejše, mat. 172 poleg priprave mrzlejše, topljejše vekša, mejnša milošča dobiva se. trapljivnejšem, mat. 351 vu naj traplivnejšem plamenu. trpkejše , mat. 226 vaše protivščine včinite žuhkejše y trpkejše. trpljivnejšega , mat. 388 od naj trplivnejšega Joba veli se. turobnejšu, mat. 437 zestane naj turobnejšu mater njegvu. tuznejši, reš. 198 tužnejši (su) vnogo od vseh tolnačniki. tvrdejše, mat. 8 pečine naj tvrdejše pucale se budu; tvrdejši , mat. 425 kak tvrdejši ledi (bi bili)? tvrdejša, mat. 434 jesu orne- kčali naj tvrdejša srdca. tvrdnšjšu, mat. 171 nju (veru) nazveščajuč vekšu y tvrdnejšu; tvrdnejšimi, mat. 570 naj s tvrdnejšemi rečmi dužnost ponovil je. ufanejšega, mat. 325 njega on naj jak s ega ; naj ufanejšega po- znaje; ufanejši, mat. 464 tak rečem kaliti naj ufanejši priateli. vernijšega, mat. 568 ne imajuč nit ljubljenejšega nit vemejšega priatela; vernejši, mat. 208 vsi vernejši y svetejši slugi božji obtršeni s protivščinami bi bili. veselejšega, mat. 540 kaj more biti veselejšega. . . vidnejši , mat. 39 kotrig-i vere naše jasnejši y vidnejši jesu postali, višejšega, mat. 552 od kojega vekšega y višejšega nit je včinil nit more včiniti; višejšem, mat. 255 vu stališu višejšem; višejša, mat. 440 koi naj višejša znanja od boga je imal. viteškejši , reš. 12 ovi (poslušiteli) jesu naj vrednejši, naj poglavi- tejši, naj viteškejši. 44 M. VALJAVEC, voljnejšu , mat. 160 Mariu hočete spoznati ljubljenejšu y volj- nejšu vam pomoči. vrednejšega , mat. 48 kaj goder vu židovskom držanju nahaja se predragoga y vrednejšega, 279 more se kaj vrednejšega od vre¬ mena najti, 280; vrednejši, loe. s. f. reš. 10 po stranki vrednejši; n. pl. reš. 11 ovi (poslušiteli) jesu naj vrednejši; vrednejša, reš. 24 naj vrednejša dela y najbolje vitežki čini bili su dela i čini Kristu- ševi; vrednejše, mat. 40 je cesar bogce vrednejše držal. vrlejšega , mat. 345 po ruke Apelleša naj vrlejšega mdlara zma¬ jan; vrlejših , mat. 506 napravljenoga iz naj preštimanejšeh, naj vr- lejšeh y naj jakšeh rud. vučenejših , mat. 431 pitajte vseh vučenejšeh navučitelov, kaj govore. v ugodnejšega , mat. 282 da bi ladal y vžival kaj naj lepšega, naj vugodnejšega y naj preštimanejšega jesu vživali; vugodnejša , mat. 373 bog vnogo vugodnejša nam da videti vu nebu. zažganejše, reš. 48 ne more se lehko zgovoriti prevelika žalost njegova, molitve najponiznej^e y zažganejše. zdravejših, mat. 467 kade je želja najzdravejšeh potokov, s ko- jemi duša napaja se. zgovornejšega, reš. 65 posluhnete naj zgovornejšega Križostoma. zlocestejši , reš. 10 po stranki zločestejši. zmožnejše, mat. 243 spoznavajo nepresežne y naj zmožnejše boga zvršenosti. zracnejšu , mat. 111 nju (hižu) napraviti hoče . . zračnejšu. . . zvršenejšega, mat. 492 koja prež tajenja najzvršenejšega njegvoga bitja ne more se dopustiti; zvršenejše, reš. 48. na peldu žalosti zvršenej še; zvršenejšu, mat. 501 gledeli jesu kakti na priliku na,j zvršenej šu; zvršenej Šim, mat. 211 z zvršenej šem načinom; zvrše- nejša, mat. 372 čutenja s kem zvršenejša s tem pripravljenejša jesu; zvršenejšimi, mat. 155 prošnju ponovila je s srdcein po naj zvršenej šemi čini vere. zaloetnejšega, mat. 123 videl je priatelja svoga naj žalostnejšega; žalostnejšimi, mat. 228 z drugemi naj žalostnejšemi rečmi obznanil je. žuhJcejše, mat. 531 ne bi li betežniku takaj vnogo težejši vu pod- našanju beteg bil y žuhkejše težkoče, da bi . . . i mat. 203 nut lepote načina vse protivščine ako prem naj žuhkejše sebi vučinit sladke, 218; a. pl. f. 226 vaše protivščine včinite žuhkejše; a. pl. m. 125 ja gučaje žuhkejše ovoga pehara smrti popil jesem; zuhkejših, mat. 217 posred naj žuhkejšeh, naj čemernejšeh protiv- ščin, 244 puni naj žuhkejšeh težkoč. NOVOSLOVENSKI KOMPARATIV. 45 X. Sing. noin. mase. od razširene tvorke ijmsjt : ejši. Način kojim se u staroj slovenščini pravi sing. nom. fem. i ostalih padeža oblici ošini sing. nom. mase. preniela je nova slovenština i na sing. nom. mase. te pravi taj oblik od razširene tvorke ijzsjz promienjene prema glasovnim pravilom. TJslied toga glasi se zavr- šetak čjši. a) u k r a n j s k o j slovenštini. čistSjši, vrt. 26 kakor se v njem (zraku) više pride, čistejši je. gostejši, vrt. 24 zrak je na tleli zemlje nar gostejši in težji. mohitjši, sclion. 288 Savlus je pak če dajle močnejši perliajal; zal. 184 ali. st ti močnejšo kakor Samson? modrejši, zal. 184 alt si. ti modrejšt kakor Salomon? svetejši , zal. 184 alt st ti svetčjšt kakor David? 244 zakrament svčttga rčšnjtga telčsa je nar svetčjšt zakrament, itd. b) u u g a r s k o j slovenštini. belejši, trpi. 41 muj me da od snejga belejši bodem ; pred. po- škroupi me, gospodne, s hyžopom, bilejši bodem od snejga (141). čistejši , kuzm. m. 144 Jezus od sunca čistejši! gedrnejsi, kiizm. 332 gedrnejši pa bodouči je šou k vam. krotkejši , kiizm. m. 145 Jezus naj krotkejši! lagovčjši, pred. on ne ostane dober, nego vsigdar lagovejši gra- tuje, (107). močnejši, kiizm. 62. ide močnejši od mene za menom, 130, 362, kuzm. m. 131 ah boug moj ti jedini i naj močnejši pomočnik. modrejši , kuzm. m. 144 Jezus naj modrejši! obilnejši, kiizm. 336 bole sem jas vu delaj obilnejši. pokornejši, kiizm. m. 145 Jezus naj pokornejši! poniznejši, kiizm. m. 144 Jezus naj poniznejši! pravičnejši, kiizm. 465 te pravičen naj bode ešče pravičnejši. prednjčjši, kiizm. 165 Ivan je prednjejši bio od mene. preštimanejši, pred. dober glas vu človeki je vekši, preštimanejši kak svečko blago, (125 gdje stoji pogrješno preštimaneši). svetlejši, trpi. 60 ti si svetlejši i zmožnejši od razbojnski’ gour; kiizm. m. 144 Jezuš od zvejzd svetlejši! višejši, kiizm. 336 bole sem jas vu vdarcaj višejši. zadnjejši, kiizm. 81 či što šče prvi bidti, naj bode med vsejmi naj zadnjejši. zmožnejši, trpi. 60 ti si zmožnejši od razbojnski’ gour; pred. spoznate vi, ka sam jas naj zmožnejši na etom svejti. žalostnejši , kiizm. 359 i jas ne žalostnejši bodem. 46 M. VALJAVEC, c) u hrvatskoj slovenštini: batrivejši, mat. 123 ni li srčenejši y batrivejši on, koi . . . bogatejši, mat. 282 bil bi na veke bogatejši, zadovoljnejši y sreč¬ nejši, 322, 533, 534. čistejši, reš. 12 govorenja temel mora biti čist y naj čistejši. čudnovitejši, mat. 322 cin vekši, čudnovitejši y glasovitejši mora se reči ono naregjenje s. maše aldova. čvrstejši, reš. 138 ovo mora biti vu nas jeden naj čvrstejši ščit proti vsem skušnjam. dalečnejši, mat. 234 koje jame kotar naj dalečnejši je zmed vseh kotarov od neba. darežljivejSi, mat. 280 bog buduč drugač naj darežljivejši vu po- deljenju vendar vremena vsaki hip, vsaki čas za drugem daje. glasovitejši, reš. 208 naj glasovitejši on Salmoneus voziti se je dal; mat, 322. hasnovitejši , mat. 207 koi takov je kvar meni vučinil, je hasno- vitejši meni, nego ljubav njegva bi bila, 325 ov spomenek vam naj hasnovitejši je. hmanjejši , reš. 211 je li anda moguče, da naj hmanjejši med ljudmi s tulikum navuka svetostjum navučati more? hudobnejši, reš. 206 on zmed vseh ljudih naj gorši y hudobnejši ni bil. izvišenejši, mat. 533 ov (bog) bil bi bogatejši, odičenejši, srečnejši y izvišenejši od prvoga. jasnejši, mat. 381 postaje svetlejši i jasnejši od sunca. lelikejši, mat, 381 lehkejši od vetra vu hipu more se prenesti. mudrejši, reš. 204 jeden na svetu je bog y on naj mudrejši, mat. 377. nerazumnejši, mat. 38 ov odgovor gorši y nerazumnejši je. odičmejši, mat. 533 ov (bog) bil bi bogatejši, odičenejši . . od prvoga. odurnejši, mat. 74 je li morebiti negdašnja vremena bil greh smrtni odurnejši bogu kak je sadašnje vreme? plemenitejši, mat. 151 zrok višejši y plemenitejši Marije bil je. povoljnejši, mat. 324 spomenek muke Kristuševe bogu naj po¬ voljnejši bi bil, 246, 323, 325. pravednejši, reš. 204 jeden na svetu je bog y on naj mudrejši y naj pravdenejši. pravičnejši , mat. 38 da bog je vsa mogučen, zna, da je naj pra¬ vičnejši, zna, 9, 43, 218. preštimanejši , mat. 553 milošča je dar vnogo plemenitejši, pre- NOVO SLOVENSKI KOMPARATIV. 47 štimanejši y zvršenejši: greg. 11 Sušeč sem starejši, vnog’ svedokov zmogli ja preštimanejši. protivnejši, mat. 621 koteri (greh) protivnejši je cilju odkupljenja. prvejši , mat. 275 vu ove prilike kaj, štimate, hoče odkupite], naš naj vekši y naj prvejši gospodar, znamenuvati? razumnejši , mat. 348 na pamet meni dohagja nekoj stanovit Lucius Mumius imenuvan, naj razumnejši vu oružju, naj nerazum- nejši pak vu malarskom delu. segurnejši, mat 350 za zadobiti stanovit orsag naj bolši v naj segurnejši način bi bil . . 435. 5l9. spametnejši, mat. 350 odgovori naj spametnejši cesar. srečnejši, mat. 123 ni li srčenejši y batrivejši on, koi . . ? srečnejši , mat. 282 bil bi na veke bogatejši, zadovoljnejši y sreč¬ nejši. 533, 534; greg. 33 ti pak gruden zadnji jesi naj srečnejši. stalnejši , mat. 519 jeden temelj je naj stalnejši; — bog je naj stalnejši. starejši , greg. 11 on se vu tom diči, da je naj starejši, 42. strašljivejši , mat. 243 tal vekši, gorši, strašlivejši y traplivnejši zla y muk dotiče 3e duše. šegavejši, res. 212 naj šegavejši Muhamed ves navuk skončal je. tecnejši , mat 179 kaj bi bilo sililo človeka tbe načine ziskavati? morebiti . . naj tečnejši sad? tezejši , mat. 531 ne bi li betežniku takaj vnogo težejši vu podna- šanju beteg bil? trapljivnejši , mat. 368 je li za nikaj trideset y osem let naj tra¬ plivnejši beteg bil jedne Lidvine? 243. trpljicnejši , mat, 136 naj trplivnejši Job tak žalostil se je, 346. trrdejši , mat. 240 o ti okoren y tvrdejši od kamena tovaruš! 425; reš. 103 kamen bude tvrd y naj tvrdejši. turobnejši , mat. 400 došel bil je pred zveličitela nekoj naj tu- robnejši oteč s sinom svojem. vernčjši , mat. 519. bog je naj stalnejši y naj vernejši vu svoili obečanjib. veseUjši, greg. 33 ti gruden . . vse tvoje dni bud naj veselejši. višejši , mat 151 zrok Višejši y plemenitejši Marije bil je. vitežkijši, reš. 74 sram naj vitežkejši je sramuvati se pred samem sobum, 78. vrednejši, greg. 11 k tebi kriči (prosinec) da jo naj vrednejši, rodiš vu njem da se. micenejši, mat, 213 kaj vračitel naj vučenejšiGalenus odgovoril bilje. 48 M. VALJAVEC, zadovoljnejei, mat. 282 bil bi na veke bogatejši, zadovoljnejši. zvršenejei , reš. 28 duša je naj zvršenejši kip božanski, 229; mat. 17 naj nezvršenejši zmed njegveh delov čin bil bi more biti naš naj svršenejši, 553. XI. Neorganski oblici. Za sing. nom. mase. povlače se leadšto i oblici ostalih padeža te tako dolaze prema oblika sing. nom. mase. eji i ostali padeži neor- gansko nacinjeni po nerazširenoj tvorci. a) u kranjsko j slovenštini. dražeji, a. s. m. vrt. 13 če pa demant, nar žlahneji in dražeji kamen tebi pokažejo. gorkeji , n. pl. m. vrt. 10 v vsili od sonca obsijanih deželah so nižeji in vtopljeni kraji gorkeji od višjih. ložeji, a. s. vrt. 16 kdo je neki ložeji kositar skozi težeji svinec potegnil ? močnejega , vrt. 190 de ga (gnoj) močnejiga stori; močneji, n. pl. m. vrt. 98 ko bi ravno nekteri srčneji in močneji ljudje nekoliko delj časa na svetu ostali, 102; mocnejih, g. pl. vrt. 35 žeplokislina, ena nar mocnejih kislin je razjedljiva; močnejim, d. pl. vrt. 101 pokorne so svojim bolj zastopnim ali močnejim voditeljam; nižeji, n. pl. m. vrt. 9 so nižeji kraji gorkeji od višjih. težčji, a. s. vrt. 16 kdo je neki ložeji kositar skozi težeji svinec doli potegnil?; teže jem, 1 . s. vrt. 16 plošica kositarja bo na stop¬ ljenim pa težejim svincu plavala. trdnejih, g. pl. vrt. 195 Kraševci bi si nar trdnejih hrastov zredili. žlahneji , a. s. m. vrt. 13; žlahnejega , vrt. 108 kmet nima nika¬ kor od kakega žlahnejiga plemena sanjati, 153, 183; žlahnejem, 1. s. vrt. 108 kteri hoče v žlahnejim zapopadku to ime nositi. b) u hrvatskoj slovenštini. bližnjeja , n. s. f. izb. 25 ovoj bližneja stran Vugrske. mlahavšji, n. pl. reš. 212 s kem bolje su se dušili, s tem su j oni mlahavey postajali. nesremejega, gasp. 136 kaj goder nesrečnejega premisliti se more. ostreji, n. pl. reš. 224 spoti večkrat od isteh mečov ostrei jesu. plemeniteja , fuč. 78 kada tvoja naj plemeniteja duša izešla je iz naj blagoslovnešega tela tvojega. priličnejum , i. s. f. reš. 122 ne se mogla strahota ona s prilič- nejum spodobum pretolnačiti. NOVOSLOVENSKI KOMPARATIV. 49 prveja, n. s. f. res. u predgovoru: g de vendar naj prveja naša skrb bi biti morala; prvejim, i. s. reš 73 hočemo ovo mučeničtvo srama z onem prvejem prispodobiti; prveji , n. pl. gasp. 270 prvei dnevi obslužavanju očituvanja Kristuševoga alduvani jesu. rodnija i visokšja, Ritt. (= Vitezovic) u Belost, gazopli. sub drevo: čim su dreva visokeja, se su menje tem rodneja. temnejega, reš. 121 koje (žveplo) čini ognja temnejega. U ugarskoj slovenštini tih neorganskili oblika nišam našao. XII. Oslabljeni oblici. Oblici eji, ejSi, kako jako i kriepko žive u narodu, isto se tako cesto slabe: a) čj se steze na dvoglas e, kad se upotrebljuje oblik razširene tvorke, dakle eSi, s naglasom na d: zdravčši. Sve daljne oslabe nastaju šilom akcenta, te se ono dvoglasno d slabi najedno- stavno e, dakle eši: zdraveši; b) ej slabi se na ij, dakle ijSi; zdra- vijši, ali taj oblik ne dolazi, barom ne u knjiži, nego se ij slieva na i, dakle iši: zdraviši, a gdje je izgovor lahak, izpada i to i , dakle si: zdravši. Kad se uzima oblik nerazširene tvorke, onda se c) eji slabi na iji : zdraviji. Na to m stepenu stoji danas komparativ književne hrvaštine ili srbštine: divniji, silniji, zdraviji, itd. U slo¬ venštini je toga malo, u starijoj knjiži mislim niti ne dolazi, obično izpada i, dakle ji: zdrav ji. U govoru se čuva i samo, gdje se rieč bez njega ne bi lasno dala izgovoriti kao u adjektivih na — en (bHTb): mirili ji, ravniji, silniji. a) oblik eši, eši. a) u k r a n j s k o j slovenštini. beleSi , dalm. jer. plač. 4 nje Nazarei so bily belčši kakor mleku. bridkeši, dalm. gmpr. vola je bogu na tu nar britkeše sovraž. cisteH, dalm. eant. 5 njegova glava je nar čistčše zlatu, ps. 30 vzami to nar čistešo myrro, jer. plač. 4 nje Nazarei so bily čisteši kakor sneg. globokeši, dalm. gmpr. de bi ležali v murji, ker je nar globokeše, dalm. predg. k psalt. kej najdeš globokeše, žalostniše inu miliše besede ? hitreši , dalm. gmpr. veliku brže inu hitreše bi za nas djanu bilu, jan. 20 ta drugi joger je naprej tekel hitreši kakor Petrus. crue. 44 hitreši bodo naše kratka leta pretekla, 522. lažeši, ložeSi , lehkeši, dalm. mark. 6 Sodomi inu Gomorri bo la- žčši na sodni dan, mat. 9 kateru je lažeši reči . . .; dalm. bron. 4 50 M. VALJAVEC II. 10 sturi ti naš jarem lažeši, cruc. 167 de bi nje duh ložeši se inogal k svojmu stvarniku polzdignit; kast. 279 de boste mogli lehkeši rajžat. močneči, dalm. mark. 1 eden pride za mano, ta je močneši kakor jest, kor. I. 10 smo li my močneši kakor je on? mos. I. 25 en folk bo močnčši kakor ta drugi... ti si veliku močnčši postal kakor my 7 mos II. 19 trobente glas je če dajle močneši bil; kast. 304 ker (kapitan) ta močneša mesta premore; cruc. 97 jest sim pre¬ magal tiga ner močnešiga Sampsona, 243 (v) ustyli tiga ner moč- nešiga se tudi najde med. modreSi, dalm. gmpr. človik začne razumniši inu modreši hoditi, kor. I. 1 božja norrost je modreša kakor so človeki inu božja šib- kust je močneša kakor so človeki, mos. I. 3 kača je bila modreša kakor vse zvirine; cruc. 17 Salomon je bil ta ner modreši, 97 jest sim premagal tiga ner modrešiga Salamona, 397 se more štimati Bersabea s svojm ner modrešem Salamonam. obilneči, dalm. til. 1 molim za tu de vaša lubezan če dajle več obilneši bode, dalm. predgovor k Danielu: ta njemu tem obilneši Iona; dalm pavi. II. kor. 3 v eni obilneši časti. ostreči , dalm. žid 1 božja beseda je ostreši kakor oben meč. polneči, dalm. josv. 3 kateri (Jordan) je vsaj v tem istim času nar vekši inu polneši bil. dalm. predgov. vse vode teko v morje, polneši ne postane. postenji, dalm. mos. I. 23 pokopaj tvojga mrtveca v naših ner pošteneših grobeh. pozneči, dalm. mos. 1. 30 tako so bile te poznčše (ovce) Labanove. rdečeči, dalm. jer. plač. 4 njih štalt je bila rdeččša kakor koralde. skrbneči, dalm. kor. II. 9 smo čestu skusili da je skrban, zdaj pak veliku skrbnesi. srčneši, dalm. til. I inu so (bratje) srčneši postali. stračneči , dalm. gmpr. še je pak letu strašneši; cruc. 438 nej huši inu strašneši bolezni. sveteči, dalm. gmpr. je na tu nar sveteše ga opominal; kast. 126 nar svetčši mati božja; cruc. 25 kateriga ner ble lubi, je ner sve¬ tčši, 30, 39, 40, 53, 313 itd. svetešiga cruc. 97, 182, 196, 199, 221, 395, 432, itd. čibkeči, dalm. kor. I. 12 kateri vudi se nam zde nar šibkčši, ti so nar potrčbniši. temneči, dalm. gmpr. kar je temnčši inu kračiši govorjenu, to on zastopniši izlaga. NOVOSLOVENSKI KOMI? AHATI V. 51 tezkeSi , dalinl gmpr. taisti marter je še tem vekši inu teškeši, dalm. luk. 20 tisti bodo tem teškeše pogublenje prejeli; dalm. mos. II. 5 naj se teškeši stury teh ludy služba ; dalm. mat. 23 zad puščate tu nar teškčše v postavi. tiheši , dalm. apost. 22 so ony še tihdši postali. trdeči , dalm. apost. 26 katera je ta nar trdeša sekta. učeneši, cruc. 117 pošle klicat te ner vučeneši arcate, 575 pedeset teh ner vučeneših philosophou je bilo vkupaj peršlu, itd. Veseliči, dalm. pred. 2 gdu je veselčši jedil inu bulšiga vžival kakor jest? visokeči, dalm. gmpr. so se teiste na tu nar visokeše veselili; kast. 56 jest sim iz vust tega nar visokčšiga. vročiči, dalm. mos. I. 18 kedar je dan ner vroeeši bil. zgodneči, dalm. mos. I. 30 tako so bile te pozneše (ovce) Laba- nove, te zgodneše pa Jacobove. žihreči, kast. 127 de žihrčši k tvojmu synovi pristopim, itd. b) u ugarskoj slovenštini: blaženeči, šert’ 123 božja porodnica je pa še za to dosti blaženeša, 313 naj blaženeša poročitba novega zavitka. bližeči, šerf 48 nevarnost kde je naj silnčša, je božja pomoč naj bližeša. bogateči, šert' 178 je nemiren da bi skoz rad več imel no boga- teši bil. bolecneči , šerf 21 zaslyžim . . naj bolečnešo kaštigo, 128 on ob¬ čuti naj bolečneši kvar. božneši, šerf 297 bi ga za naj božnešega delavca pri hrami gor vzel, 301. čedneši, šerf 11 bog je naj modreši no naj čedneši, 30, 55, 76,158. cisteši, dain. 33 stan diviški je naj čistčši; šerf 154 tam se znajde človek v prijatelstvi z Jezusom no njegovoj najčistešoj materjoj. cudnoviteši, šerf 335 to jas mam za čudnovitešo kak vse kreposti. daljnješi, dain. VI. iz najdalneših stranov velikega cesarstva. darovitneši , šerf 334 bog je naj darovitneši nazajplačyvavec obresti. dobrotljiveši, šerf 51 mi moremo na boga naj dobrotlivešega očeta vso zavypanje meti, 11, 44, 47, 49, 73, 244, 361, 468. dopadljiv e ši, šerf 313 kelko so predspodobe bile ene bogi naj do- padliveše poročitbe, 16, 76, 389. globleši, šerf 378 z naj globlešoj pobitostjoj srca, i globšeši, šerf 416 z naj globšešoj pobitostjoj srca. 52 M. VALJAVEC, hasnovitneši, šerf 377 kaj je meni hasnovitnešo, kak tebe lybiti ? 71 navyki naše božje vere sejo (— so , sunt) za našo telo no dušo naj hasnovitneši. imenitneži, dain. 28 tota jed je naj imenitneša zvana; šerf 330 prvo naj predneših no naj imenitneših dobrih del je molitva, 71, 336, 348. kračeši, dain. III. najdeš neke novo zebrane kraččše ino praveše znamle, krepostneši, šerf 76 da bi skoz jakši, čedneši no krepostneši po¬ stajal, 176. ljubeši, šerf 105 nič njegovemi srci ne sme prijetnešo no lybčšo biti kak bog. ljubezniveši , šerf 298 proti keri (Magdaleni) se je Jezus dosti lybezniveši skažyval. milneši, šerf 263 ti naj milneši vazveselitel žalostnih! 265, 315, 425. milosrčnSši, šerf 16 naj milosrčneši! tebi se jas priporočim. milostivneši, dain. VI. naj milostivnešega cesara minister. mocneši, šerf 376 je prva no naj močneša žela našega srca za boga, 142, 143, 153, 158, 304. 315, 356. mogočneši , šerf 315 ti vsega naj mogočneši! 49, 144. modreši, šerf 30 menijo da so naj mudreši no naj čedneši, 11, 44, 49, 73 itd. nagajameši, šerf 298 proti keri (Magdaleni) se je Jezuš dosti nagajavneši no lybezniveši skažyval. nesmileneši, šerf. 334 to je naj nesmileneši („nasmileneši a ), naj nesrečneši stan človeka. nesrečneži, šerf 86 te je taki človek naj nesrečneši, 93, 334. nevarneši, šerf 151 med naj nevarnešimi no naj hyšimi lydmi je človek te sloboden, 93. obilneši, šerf 120 da bi njemi bolšo no obilnešo silje prirodila. ostreši, šerf 143 skos skyšnjave pa pazlivost kres se preveno ostreša gračyje, 116. podučeneši , dain. III. pri vsih podvučenčših narodih. pobožneši, šerf 154 v nebesah je človek v tovarštvi naj pobožne- ših . . lydi. popadljiveši, šerf 64 keri so za nečiste gybanja popadliveši. popolneši, šerf 149 naj popuneša bogoblaženost jeste, či človek v bogi naj vekšo veselje najde, 73, 76, 102, 152, 153, 156, 178 231, 233, 438 itd. NOVO SLOVENSKI KOMPARATIV. 53 potrebneši, šerf. 57 ujemi je dryga nič ne potrebnešega včiniti kak Jezusa iskati, VII. 71, 79, 91, 242, 258, 304, 311, 313, 349. pozneši , dain. 184 one tydi znajo nas bližen no poznčši čas. praveši, dain. III. najdeš neke kraččše ino pravčše znamle. pravičneši , šerf 27 se ne dovejo, da je bog naj pravičneši, 44, 49, 73. prednješi , šerf 74 tota je naj vekša no naj predneša zapoved, 81, 189, 235, 330, 331. premomeši , šerf 95 žela po posvetnem blagi sirmačkega no pre- močnešega človeka na same krivične misli vodi. preobilneši, šerf 20 te še je milost božja dosti preobilneša postala. prijetneši, šerf 105 nič njegovemi srci ne sme prijetnešo no ly- bčšo biti kak bog. priličneši , šerf 356 naj bi se za milost božjo priličneši delali. primernesi, šerf 332 naše djanja božji voli primerneše naredimo. pripravljeneši, šerf 41(5 z naj pripravlenešoj močjoj vole. razamneši , šerf 45 bo^ je naj mudreši, naj čedneši, naj zastop- neši no razumneši . . on je naj popunešo bitje. resnicnesi, šerf 425 on je naj zvesteši no resničneši. silnšši, šerf 303 kelko je silneša naša žeja. . ., 48. skrivneši, šerf 210 bog je na vsakem naj skrivnešem mesti na- zoči, 27, 46, 204, 208, 209. sladkeši, šerf 17 kda mo jas povrcdnen Kristusi edno naj slad- keših sionskih pesem popevati. slobodnčši, šerf 305 tote zapovedi so naj slobodneša pot v ne¬ besa, 304, 311. spodnješi, šerf 204 gre notri do njegovega naj spodnešega dna. srčneši, šerf 249 ker je njihov zastop nje srčneše naredil, 143. arečneši , šerf 134 on zdaj srečneši postaja, 175. starSši, šerf 48 stareši (brat) je po svojem oči doma hišovanje prek vzel. strašneši , šerf 93 kaj še je polek naj strašnešega: on nanč ne vč, da je padnul, 116, 284. sveteši, šerf 359 spunjavanje njegove naj sveteše vole, V. 27, 46, 73, 154, 236. svetUši, dain. VI. našega naj svetlešega cesara minister, IV.; šerf 98 bi trdotemna noč svetleša kak den bila, 209, 259. težkeši, šerf 477 je pogrešenje prijaznega očinega obličja Abso¬ loni teškešo bilo. urocneši, šerf 165 skoro k njim priti, naj bo nagled naših naj yročneših misli. 54 M. VALJAVEC, veseleš i, šerf 152 naj bolše no veseleše je pri Jezusi biti v ne- besah. veselneši, šerf 154 čista vest de se na opravlene dobre dela spo¬ minjala z naj veselnešim dovedenjom. višeši, šerf 310 zdigne dyha k višešim rečam, 155 bog je naj vekša no naj višeša dobrota, 17, 73, 105, 142, 154, 196, 207, 310, 313, 314, 325, 334. vredneši, dain. 33 še divički (stan) je vrednčši; šerf 377 kaj jas znam vrednešega dosečti kak tebe? zadnjesi, dain. 48 zdaj je pa pastirski stan ze vsili naj zadnčši zvan. zastdpneši , šerf 45 bog je naj zastopneši no razumneši. zveliianeši , šerf 17 o kak zveličani jas bodem, kda mo jas ve¬ sele zbore nebeške poslyšal! ali pa še zveličaneši, kda . . [zverneši, šerf 262 je le ne nikoli v totem živlenji popunoma no zverneši v dobrem, da ne bi kerega greha včinil (valjda po- grješka mjesto „zvršeni“).] zvestlli , šerf 425 on je naj zvesteši no resničneši, 451. žmečeši, šerf 116 svoji dyši strašnčšo sodbo, žmečeši račyn no ostrešo kaštigo pripravla. žmetneši, šerf 471 ovači de tvojo povrnenje dosti žmetnešo postalo. c) u hrvatskoj slovenštini: bahatneši , izb. 29 naj bahatneši junaki bili jesu. batriveši, gasp. 145 batriveše glavu je podignul; reš. 205 vera batriveša postaje. bedastšši, gasp. 948 o norost y prevzetnost naj bedasteša! izb. 167. beleši, gasp. 281 vu sviti puščenički oblečen od snega beleši, 80 285, 385, 397, 451, 517; lad. 111, 120; izb. 120; ad. 136. betežljiveši , ad. 46 moj oteč zmir betežljiveši je postajal. blagoslovneši , fuč. 78 duša izešla je iz naj blagoslovnešega tela. blaženeši, škol. 358 ako divojka ovak ostane, bolje včini i bude blaženeša, 386; gasp. 366; reš. 184. bližnješi, zagr. 107 kuliko su ti bližneši vu rodu; lad. 16, 94, 97, 265, 270; pup. I; rod. 53, 84; ad. 23. bogateli, zagr. 78 naj bogatele hiže na ništar dohagjaju; fuč. 167; gasp. 27, 382, 457; rod. 67; vrač. II. 24; ad. 164. bridkeši, gasp. 122 z naj bridkešum smrtjum. brzesi, bržesi, gasp. 951 kakti naj bržeši jastreb vu njega se NOVOSLOVEKSKI KOMPARATIV. 55 strašilo spusti, 121, 262; lad. 82; pup. V. 37, 47, 48; svil. 35; izb. 159. čedneši, gasp. 85 naj čedneše proti nezalivalnomu pregovori slugi, 123, 402. čemerneši, zagr. 136 pitaj naj čemernešega pozoja; gasp. 523 bolje pozoja y naj čemernešega bažiliskuša imenom sebe ozivati kaže. čišteši, gasp. 232 bil je naj čisteši gluboke razumnosti zdenec, 13, 18, 20, 42, 46, 65,' 206, 413, 495, 517, 518, 537; reš. 159; lad. 42, 65; vrač. III. 8, 147, IV. 10, 170; ad. 18. crleneši, pup. 14 žena koja je noseča, črleneša navadna je biti vu obrazu. crntši, fuč. 13 dojde jeden vrag vu spodobe najčrnešega harapa, gasp. 439; izb. 120; ad. 146. cudneši, gasp. 122 nikaj tak čudnešega ni . . cudnoviteši, fuč. 158 sudi božanski po smrti naše čudnoviteši jezero puti i strašneši budu; gasp. 34, 277, 376, 425. cutljiveši , pup. 63 posluje izraven vu znutrešnja naj čutliveše vutrobe. čvrstšši, lad. 24 žila pri mužkeh glavah jakše i čvrsteše ide. dctljnješi, izb. 113 dalneše korenje priseče se; vrač. IV 142, 146. darežljivbši , gasp. 217 kotcra nar darežljiveše alduvali jesu, 432; rod. 57. debeleši , lad. 284 debeleše korenje more se na falatce zrezati, 319; pup. 14, 95; debleši, pup. 11 koja (mezdra) okolo postelice je debleša y jakša, pup. 15 vusta debleša bivaju. dostojneši, gasp. 227 pregoni s. mater cirkvu vsigdar dostojnešu, vrednešu y preštimanešu jesu činili, 349, 397; vrač. II. 41. drobneši , lad. 430 k naj drobnešemu prahu spodoben postane 288. duhneši , reš. 125 a sapa naj zvršeneša, naj tenčeneša y naj duh- neša oveli blaznostih y špotnie vu čem stoji? finesi, ad. 75 moj dobročinitel niš drugo nije bil, kak jeden naj fineši lupež, ad. 58 po keh dob si ti dober, tak su žilice tvoje finese skup složene. friškesi, lad. 265 ovak vnogo friškeše se razhagja. frizesi, gasp. 427 ovak grešniki gotoveši y frižeši jesu na vsa- kojačke grehe. gingaveši, škol. 513 koja (voda) vino veini gingaveše i zdraveše; gasp. 158, 346, 370, 499; lad. 24, 63, 64, 74, 77, 86, 94, 111, 137, 145, 172, 204, 239, 241; pup. 86, 96; itd. gjegjerneši, gasp. 82 Peter gjegjerneši od drugeh zmekne pallaš svoj, 313, 473. 56 M. VALJAVEC, glasneši, rod. 44 obodva počmeju se glasno y zmirom glasneše smejati. glasoviteši , zagr. 115 razmišljavajuči naj glasovitešega varaša po- robljenie; gasp. 481 da bi ga peljati hoteli k naj glasovitešemu na- vučitelu, 135, 146, 449, 464; lad. 5. goruceši, zagr. 90 naj se postave vsi naj goručeši planini. gotoveši , gasp. 60 da gotoveši, srdčeneši postanu, 427, 960. gusteši, fuč. 390 tak gusto vu pekel opadaju duše, kak vu naj vekše zime naj gusteši sneg padati more; gasp. 947 kaj gusteše čujemo neg takve novine? lad. 24, 35, 116, 214, 252; pup. V.; izb. 182; vrač. II. 80. hakljiveši, lad. 283 koje (mladice) su preštimaneše y hakliveše nature. hasnoviteši , zagr. lil nikaj ni hasnovitešega za oslobogjenje du¬ šic, 141; fuč. 264, 256, 418; škol. 178, 386, 516; gasp. 111, 126, 138, 517 itd; lad. 2, 13, 67, 272, 346; fer. 22; pup. 61, 65, 74; svil. 6, 38; petr. 27, itd. hitreši, zagr. 124 oh gdo marliveši, gdo hitreši, gdo pokorneši od teh takoveh? svil. 10 da morve hitreše narasteju. hmanpsi, fuč. 26 iz naj bolšega naj hmanješi je postal; pup. 95; ad. 84. hrabreneši , izb. 20 z naj hrabrenešemi pajdaši jesi služil. hudeši , svil. 43 po obedvojemu zrak jošče vnogo hudeši postaje. hudobneši, ad. 75 po tom mene na naj hudobneši način podfrcati more. istinskeši, zagr. 128 mene Pliniuševa misel vidi se istinskeša neg Aristotelova; gasp. 945 je li lepa farba naj istinskeši prorok dugoga živlenja, 1 naj istinskeše je govorenje, 360 reči se naj istinskčše more da..; reš. 175; pup. 119; ad. 159. kesneši , lad. 24 njim žila ide negda brže negda kesneše, 90, 111, 145, 163, 230, 291; pup. V. 6, 16, 47, 50, itd. kratMši , reš. 145 obstajnost toliko se kratkeša ali dugša čini, kuliko je vekša dopadnost ali nevugodnost. krepkeši , svil. 16 šibčice naj lepše y naj krepkeše zberi. krepostneši, pup. 46 da jakši y krepostneši postaneju (trudi), 125; vrač. IV. 7. krotkiši , gasp. 82 na zemlju hiti naj krotkešega gospona, 413. krvolocneši, gasp. 386 ov krvoločneši od prvoga sudca vužgati zapove grmado, 598. NO V0SL0 VENSKI KOMPABATIV. 57 kužneSi , fer. 113 imel je protivnike Xaverius negda kugu, negda kužneše ljute poganine. lakomesi , zagr. 90 naj se postave .. vse naj ljuteše, naj lakomeše naj čemerneše bestije. lehkeši , lad. 7 koje ves ov trh y težinn lehkešu y prikladnešu meni je vučinilo, 111; i ležčši, lad. 225 kakov je beteg, ležeši ali težeši; pnp. 37, 107, 110, 113, 117; vrač. II 6, 12, 40, 44, 58, 59, 63, 74; III. 5, 127, IV. 26, 45, 128. ljubljenci, fuč. 354 da sem boga i naj ljubljenešu dobrotu njegvu zbantuval, 397, 424; gasp. 15, 110, 125, 287, 288, 372, 382, 952 itd.; rod. 99; vrač. II. 29, 205, III. 153, IV. 5, 23. ljuteši, zagr. 90 muke od vseh naj ljutešeh poganinov izmišljene; fuč. 207; gasp. 74, 508; izb. 19; vrač. IV. 70. malovrednčši, fuč. 43 ov naj malovredneši jezik mene je na veke skvaril; gasp. 122 naj malovrednešega sužnja pečat jum zapečačen; lad. 222; pup. 4. marljiveši, skok 528 ova naj budil svetcem božjem na marliveše poštenje, IV. 11, 68, 91, 244; gasp. 251; fer. 7, 10; lad. 5, 9; vrač. II. 176, IV. 8. mehkesi , pup. 26 vusta vutrobe mehkeša bivaju; izb. 113 peru- šinu kokoruznu mehkešu dobro sčeši. milosrdnisi, gasp. 64 naj milosrdneša mati reče k sinu, 417, 472; vrač. II. 36. milostivnesi , fuč. 227 nijedna mati naj milostivneša ne želeje mu tak pomoči; škol. 537; gasp. 137, 288, 961; lad. 162; vrač. II. 82, 146, mirneši, vrač. IV. 139 vu samočnosti mirneše, priličneše y slo- bodneše z bogom svojem zjedini se, IV. 140. mlahavem, lad. 145 vudarcem sunca bolje podvržena jesu detca kako ti mlahaveša y gingaveša. mogucneH, zagr. 111 nikaj ni mogučnešega za oslobogjenje dušic iz muk purgatoriumskeh kak s. meša; fuč. 167, 313; škol. 22, 100, 118; gasp. 382; svil. 14; vrač. IV 116. mudreSi , škol. 187 od kojega se nikaj vekšega, nikaj bolšega, niti mudrešega ne more zmisliti; škol. 2 navučanje mladeh najmudrešem preporučaju; gasp. 75, 135, 208, 227, 449, 523; vrač. II. 92. navadneHi, svil. 22 jedno zmed navadnešega zla je meh. nasitljiveši, svil. 6 listje vcepljene dudovine je vekše, jakše y na- sitliveše. 58 M. VALJAVEC, nedostojneše, gasp. 95 tebi aldujem čin on naj nedostojneši He- rodeša. nekrivneši, rod. 91 on bi ju moral za naj nekrivnešega dekliča držati. nemilostivneši, zagr. 90 muke od naj nemilostivnešeh poganinov izmišljene; fuč. 207; gasp. 227, 366, 403. nepodnosljiveSi, ad. 53. vu mojeh očih nikaj nepodnosljivešega nije kak gizdost vučenoga. neprilcladneSi, rod. 79 s kem stareši jesmo, s tem neprikladneši za ljuba v. nesrecneši, škol. 399 da je takov naj nesrečneši, ar mu se naj vekše zlo približava i naj strašneša muka pripravlja; ad. 32, 44. nevredneSi, vrač. III. 47 ona sebe za naj nevrednešu držala je. ničemurneši, gasp. 371 da bi ti zmed vseh naj ničemurneši človek mene zahitaval. nizkeši, gasp. 123 Jezušek naj niskešu nas vuči ponižnost. nizeši, nižeši , reš. 113 on ) ekel je pekel spodnji y stranka ni- zeša, . . . oslobodil si dušu moju od nizešega pekla, 156 vsa dobra nižeša od boga; pup. 35, 50; vrač. IV. 137. noveši, gasp. 126 noveša nekoja preglejmo pripečenja; rod. 97. obilneSi, zagr. 105 čim vekše y obilneše almuštva gdo daje, tem več priatelov zadobiva, 132 škol. IX. 49, 87, 114, 156, 281, 364, 419, 528; gasp. 179; lad. 71; pup. 3, 90; svil. 39; itd. obregjeneši , reš. 106 skvarjeni onde je y tak je, kade da je y kak da je, naj obregjeneše je (damnatus ibi est et ita est, ubi esse et quo modo esse ordinatissimum est); pekel ne listor obregjen neg y naj obregjeneši je. ocivSsteši , pup. 7 vsa pako bolje y ečivesteše budu se videla. odiceneši, fuč. 378 ona dva med vsemi drugemi svetleši i odiče- neši jesu s. Ferenc i s. Anton; gasp. 148, 232, 360, 366, 391, 496; vrač. II. 21, 28, 123, 150, 175, IV. 76. odurneši, zagr. 129, 132; škol. 373 ar je o v (greh) bogu naj odurneši, 209; gasp. 51, 111, 272, 286; pup. 4, 47; vrač. II. 7, 50, 82. okorneši, fuč. 258 nečeš biti tvrdeši i okorneši od Soldana; lad. 222 zimlica jesenska je okorneša. osebujneši, gasp. 68 papira y tinte bi mi nestalo, da bi samo osebujneša izbroiti hotel y to z vekšega, 292, 465; reš. 30, 107; rod. 15, 56; svil. 39; vrač. II. 18, 138, III. 148, 184; petr. 43. ostreši, zagr. 90 naj se postave vsa naj ostreša železa; fuč. 63, NOT O SLOVENSKI KOMPARATIV. 59 114, 146, 304, 322; gasp. 115, 237, 310, 313; res. 121, 188; lad. 42, 50, 64, 110, 162. 223; rod. 56; svil. 39; vrač. II. 178, 205, III. 5, IV. 41; ad. 79; petr. 32. otajneši, reš. 172 budete videli vu tretjem otajnešem (duplju) Pokoniuša. pametneši , petr. 26 mož i žena, koji je zmed njih pametneši? pazljiveši, pup. 57 naj išče pazliveše mesto odprto Žaklja. plašljiveši , reš. 105 ovo je .. dugovanje naj strašneše y plašliveše. plemenitil, zagr. 78 naj plemeniteše gospocke familie na ništar dohagjaju; škol. 33, 219, 222, 386, 411, 444, 454; gasp. 3, 27, 66, 118, 124, 150, 151, 232, 291, 361, 374, 490; lad. 97, 189, 319; svil. 20; vrač. II. 123; III. 11, 26; itd. plodneši, zagr. 103 vse krave jesu tusteše y plodneše postale; svil. 19 zemlju plodnešu po korenju zesipli. pobožneši, fuč. 51 spomina se od jedne druge pobožneše divojke, škol. 537; gasp. 242, 343, 402, 500, 533, 964; vrač. IT. 49, 50, 90, 93. pogibelnšši, škol. 532 kakova imaš naj pogibelneša skušavanja ? lad. 84 potvrgjavaju betega menje ali bolje pogibelnešega, 42, 163, 182, 212, 239, 264; pup. 54, 86, 107; svil. 27; itd. poglaviteši , rod. 97 s kem bogateši, s tem preštimaneši y poglavi- teši, 12; ad. 83, 152. pokojneši , lad. 79 njihov senj bude pokojneši. pokorneši, gasp. 206 došla je druga vnogo ponizneša y pokor- neša Ester, 413; izb. 14. ponizneši, gasp. 205 došla je vnogo ponizneša Ester pozvana, 123, 206; vrač. IV. 162. pošteneši, rod. 57 sem se ja nadijal y ufal, da moje brate budem vnogo bolje pošteneše našel; ad. 86, 148. potrebnem, škol. 110 vera je prvi i naj potrebneši temelj našega zveličenja, 27, 410; fer. 38; pup. 2, 35. povoljneši, zagr. 33 dužen je g. bogu naj povoljnešu ljubav po¬ kazati; fuč. 384, 418; škol. 219, 222, 283, 386; gasp. 126, 500, 521, 945; pup. 126; izb. 9, 106; vrač. II. 91. 138. III. 109, 129, IV. 45. pravdeneSi, reš. 114 trsi se kaštigati naj višega y pravdenešega sudca. pravicneši, škol. 537 to je stanovita istimi, da se vsi ljudi ne zveliče, nego naj pobožneši, naj trplivneši, naj ponizneši, naj pra- . : .lov .1 i ') .: : T :w. ! >•, .•:!> 60 M. VALJAVEC, vičneši i naj milostivneši; gasp. 170; reš. 140; vrač. II. 92, 93, 94, IV. 49. prazneSi, rod. 34 vu našoj hiži dan na dan prazneše postaje. premogucneSi, vrač. III. 13 krščenikov premogučnešeh dare almuš- tva jednako med siromake deliti. prepoglavitšši, pup. IV. vekša stran prepoglavitešega stališa Iju- dih na selih stanuje. preMimaneM, fuč. 42 koje (dobro ime) jest preštimaneše od vsa- koga blaga, 50, 97, 362; škol. 485, 498; gasp. 118, 191, 218, 220, 227, 242, 382, 449, 495; reš. 129, 230; lad. 283, rod. 22, 97; vrač. II. 28, 135, 140, 143, IV. 156. prevejaneši, ad. 61 večkrat se naj prevejaneši mudriaš na malom kamenčecu do krvavice popikne; petr. 70 ravno je on vnogo pre¬ vejaneši. prevzetnčši , izb. 24 kada bi mlajši nekuliko prevzetneše govoril; vrač. II. 32 s tem prevzetneši vnogi človek postaje. prigodneSi , reš. 173 koje (premišljavanje) mi se ovde naj prigod- neše vidi. prijateljnMi, rod. 61 on vludneši i priatelneši bi bil moral biti. prijetneSi, zagr. 127 i 129 zahvalnost kuliko g. bogu y ljudem je dragša y prietneša, tuliko nezahvalnost je odurneša y protiuneša. prikladnimi, gasp. 151 koteroga (mladenca) zmed drugeh priklad¬ ni šega y vrednešega je držal, 242, 313, 357, 482; lad. 7, 166, 282; pup. 33, 46; vrač. II. 142. priličneši, zagr. 83 zmegj vseli stvarih ni jedna mi se ne vidi priličneša; fuč. 1, 138, škol. 515; gasp. 134; pup. 38, 70, 95; vrač. IV. 139; ad. 116. pripravneši , vrač. III. 109 ona vnogo ljubleneše y pripravneše od poslene Marthe Jezuša prijela je. priprosteši, fuč. 1 da bi i mala priprosteša deca razmeti mogla. prostraneSi , pup. 22 kraj nutrnji je prostraneši od zvunešnega. prviši, škol. 27 koja krepost je na.j prveša? 410; gasp. 117, 130, 140, 356, 370; reš. 76; lad. 3, 6; pup. 98; izb. 23; rod. 61; svil. 31, 43; vrač. II. 69, 113, 143; III. u predgov. 73, IV. 21, 60, 89, 90, 123, 154; ad. 103, 115. puneši , gasp. 226 cirkva vsigdar bolje cvetuča, lepša y puneša je postajala, 446 puneša posuda vsigdar je nastajala. raneSi, lad. 230 potlam raneše ali kesneše vsakojački betegi na njega se zrušiju; greg. 8 dojdi raneše; pup. 17; svil 27. razložneSi, lad. 164 da bi detca razložneše vu kozah živela. NOVOSLOVJSNSKI KOMPARATIV. 61 razlucneši, pup. 27 ovoga t rep tanje spoznava se razlučneše. razumneši, lad. 10 pod ravnanjem naj razumnešega gospona; vrač. II. 168 od razumnešeh zezvedate. razuzdaneši, ad. 148 razvuzdaneše živeti more. redkeši , lad. 258 zadobivaju njega takaj ali retkeie krat druge neme stvari, 173 199, 258, 264, 369; rod 81; vrač. II. 178. ružneši, pup. 96 ovo stiskanje trbnha čini debelešega y ružne.šega. segurneši , fuč. 93 naj hasnoviteši i naj segurneši ščit suprot nagle smrti je:, 153, 185; škol. 74, 93, 252, 355, 396; gasp. 141, 145, 157, 366; fer. 8, 35, 39, 45, 55; pup. 70, 75, 76, 95; svil. 16, 20, 49; vrač. IV. 14, 139; ad. 147. silneši, pup. 28 onda trudi jošče jakši y silneši postajeju; ad. 58 pohotnosti tve moraju silneše biti. siromaškesi,, zagr. 103 ne postajemo siromaškesi, nego bogateši; fuč. 327; rod. 106; vrač. III. 8, 59. skrbljiveši, vrač. III. 74 kakti naj skrbljiveši oteč nas ladavce vseh stvarih včinil je, IV. 11. itd. skrovneši , gasp. 264 vu skrovneši dalje zvan varaša postavljen dvor svoj zidani aliti selo je odišel, 159, 361; vrač. II. 53, 175. slabeči, lad. 145 obhagjanje krvi y fajtnoče pri njih po telu je gingaveše, slabeše y kesneše, 127, 241 ; pup. 106, 115; vrač. II. 167; petr. 78. sladkeši, moje prip. 12 ka je sladkeše od meda? slobodneši, škol. 163 da mogu tam slobodneše vujti, 252; lad. 214; pup. 70; vrač. II. 137. IV. 139. slozneši, fuč. u predgovoru 2 da je vre vnogo vučenešeh i slož- nešeh horvackeh knigh na svetlo dano. smrdljiveši, zagr. 55 prekoredncje vu njih se kaljaju neg svinje vu naj smrdlivešeh mlakah. snazneši, lad. 42 zrak čem čisteši je y snazneši, tem jesmo y mi zdraveši. softnčši, lad. 285 onda y povrtelje jesu softneše (saftiger). spametneši, škol. 178 gde je pokoru lagle, spametneše i hasnovi- teše črniti ? gasp. 140 spametneši je on od vsakoga Dedaluša, 208, 209, 227, 246, 953; pup."40; rod. 13, 19, 34; vrač. II. 141,144; petr. 72. spodobneši, škol. 347 da Kristusu našemu kralju spodobneši po¬ stanemo, 386, 454 ; gasp. 43, 372 ; fer. 104; svil. 10; vrač. IV. 155. sramotneši, gasp. 13 zadnjič naj sramotnešu smrt je podjel, 123. srdceneši, gasp. 60 da gotoveši, srdčeneši y bolje pripravljeni postanu. 62 M. VALJAVEC, srditeU, zagr. 135 k naj srditešemu oroslanu; gasp. 384 od risa srditeši na mestu zapove do gologa svetu Agnes slčči. srecneU, fuč. 54 srečneša jezero puti bila je smrt s. Ferenca; škol. 346, 386; gasp. 221, 257, 344, 408, 482; fer. 76, 127; lad. 1; greg. 8; pup 67, 110; vrač. II. 193, IV. 156; ad. 52, 117. stalneši , gasp. 152 stalnešu sebe vu obečanju svojem je spozna¬ vala, 88, 94, 152, 291, 338, 455; vrač. UL 95. stanovitni, fer. 35 nigdo ne stanoviteši, da prež bltidnje na zvrše- nost i svetost Žitka srečno dojde; lad. 272; pup. 13, 15. stariši, fuč. 21 ljuctvu jeden zmed starešeh redovnikov odgovori; 23, 192, 329; škol. 10, 22, 118, 245, 246, 247, 344, 389, 446, 468, 480, 484, 485, 486, 487, 488, 491, 494; gasp. 3, 30,49, 165, 198, 255; reš. 163, 176; lad. 173, 324; greg. 8; izb. 11; svil. 39; vrač. IV. 6; ad. 137, itd. stočneši , lad. 264, čem človek ali marše je stočneše, tem itd. strahoviteši, vrač. II. 86 kaštiga strahoviteša nje čaka; ad. 100. strašeneSi, reš. 20 koteru (kaštigu) je strašenešu med vsemi pe¬ klenskimi sudil. 119. strašneSi, zagr. 90 ako se kaj vekšega y strašnešega izmisliti more; fuč. 158; škol. 142, 399; gasp. 299, 950; reš. 105; vrač. IV. 53. suprotivneši , zagr. 132 nikaj ni g. bogu suprotivnešega y odur- nešega od nezahvalnosti. suheši , fuč. 227 da bi gdo naj suhešu slamu k naj jakšemu ognju priteknul. sveteSi , škol. 22 koja peršona zmed oveh treh je stareša, vekša, mogučneša ali sveteša. 125, 283, 386; gasp. 20, 31, 39, 43, 45, 49, 66, 67, 75, 79, 114, 116, 120, 129, 130, 132, 145, 148, 158, 178, 202, 208, 219, 227, 232, 295, 370, 500, 523; vrač. II. 39, 90; III. 149, IV. 10, 111, 112; itd. svetleU, zagr. 122 tisi svetleša od sunca; fuč. 54 s. Ferenca vi¬ del je jeden pobožen pater vu kipu naj svetlele zvezde odhagjati vu nebo, 71, 141, 281, 371, 378, 419; gasp. 13, 42, 190, 232, 240, 482, 517; izb. 114. škodljiveši, škol 110 koja (falinga) vu vere je naj skodli vesa, 78, 252, 373; lad. 264, pup. 39; svil. 43, 44. šmrkljaveši, rod. 22 kuliko šmrklavešeh gnjusov oženi se. špicasteši zagr. 90 naj se postave vsa naj ostreša y naj špiča- steša železa. NOVOSLOVENSKI KOMPABATIV. 63 špotljiveši , gasp. 122 z naj britkešum smrtjuin y naj špotljive- šum, 202. tečneši, vrač. IV. 158 ja za vnogo tečneše nahagjam nje (reči) od vsakoga meda. temneši, fuč. 371 ova vsa svetlost bila bi proti svetlosti lica bož¬ jega kakti naj temneša noč; gasp. 251; reš. 117; izb. 114. tenceneSi, reš. 125 a sapa naj zvršeneša, naj tenčeneša y naj duhne.ša oveb blaznostih y špotnic vihrov vu čem stoji ? tesneSi , pup. 6 ove kosti moreju poroda kesnešega včiniti; V. 6, 15, 42, 99. težeši, zagr. 58 kuliko ne bude se težeša videla ona (zapoved); fuč. 129, 328; fer. 39; gasp. 235; reš. 116, 140, 199, 237; lad. 58, 111, 147, 225, 265; pup. 6, 54, 77, 110; vrač. II. 100, 121, III. 22, IV. 113, 140. topleši , svil. 27 bi naj pogibelneši kukeev živlenja čas nadospel vu naj topleše letne dneve. trpljivneši , škol. 537 (izveliče se) naj pobožneši, naj trplivneši itd; gasp. 413; vrač. II. 86 tupeSi, ad. 70 naj tupeši detec na svetu biti bi moral, da . . . turobneši , ad. 36 nije bilo lepšega, ali takajše nigdar turobnešega sprevoda videti. tustčši , zagr. 103 vse krave jesu tusteše postale. tužneši, reš. 186 ovo bude naj tužneše gledališče sudnjega dneva. tvrdeši, fuč. 32 tvi-deše od živca kamena srce, 258; gasp. 75; reš. 189; lad. 64, 77, 209, 237; pup. 92, 96; vrač. II. 82. tvrdnSSi, škol. 25 verujem tvrdneše, nego da bi vsa z rukami pipal, 49; gasp. 64, 118. tvrdokorneSi , lad. 222 jesenska (zimlica) je okorneša; pup. 94. ufaneši, fuč. 363 rekel je proti svomu naj ufanešemu prijatelu . .. gasp. 361, 370. vufaneši,, gasp. 77 Petra, Jakoba y Januša kakti vufaneše sobum nuter zapelja. vbogeši, fuč. 328 skupei naj siromaškeši i naj vbogeši postanu. verneši , fuč. 46 po svoje naj verneše službenice . . , 284; škol. 145; gasp. 128, 232, 373, 413, 443. veseleši, fuč. 347 delavec jošče veselješi je domov odišel; škol. 145 z njim budemo veseleše kraljuvali; gasp. 32, 157. uišeši, gasp. 42 bršlan trava naj višešega vnogo vekša od dreva zraste, 19, 137, 432, 434; svil. 11; vrač. II. 28, 124, IV. 26; ad. 115; petr. 88. vitežkeši, reš. 76 ovo je naj viteškeše sramuvanje. 64 M. VAL JAVKO, vljudnem , rod. 61 on vludneši y priatelneši bi bil moral biti. vredneši, šlcol. 10 naj preskrbe darc, koji bi se vrednešem mogli deliti, 498; gasp. 151, 257, 943; fer. 8; reš. 173, 197, vrač. II. 141, III. 73, 149, IV. 49, 125; ad. 75, 111. vrleši , reš. 70 kulikem naj vrl e 4 dari nature obrnuli su se na kaštigu. vrstneši, vrač. IV. 77 premisliti nemrem, kak vrstneši človek vu vutrobu znovič bi vlezel matere. vručeši, izb. 126 dva cela jajca nuter struplji ter kaj naj vručeše trpeti moreš med dve canje naličeno privijaj. vuceneši, fuč. 2 je vre vnogo vučenešeh knigh na svetlo dano; gasp. 232, 323, 420, 449; lad. 5; res. 213; pup. VII; vrač. II. 141, 144; petr. 24. vugodneši fuč. 264 ne bogu vugodneše molitve, kak je ona, 292; gasp. 220, 953; rod. 108; vrač. IV. 140; ad. 67. vuhkeši , lad. 87 od vnožine pota više puti počneju vusta y nos vuhkeša nastajati. vužeši, lad. 361 ako je jeden (vezikatorium) širši, drugi pak vu- žeši; pup. 114 vlezišče zdeliee na sredini je vužeše; petr. 52 kak da bi jedna čižma bila vužeša. vužganeši, gasp. 65 tebi aldujem naj vužganeše njegove molitve. zadnjiši, rod. 98 njih gospodctva gospod brat razlučili su se za zadnješe, 4 ; ad. 103 zebrala si je to zadnješe. zadovoljneši, gasp. 179 gde z malum plačum zadovoljneši budem y obilneše sebe gostil. zagodeše, adv. od za goda = ranije u Varaždinu, sr. moje prip. 38 dajte, mama, meni zagodeše večerju. zaljubljenci, gasp. 953 prvi (mladenec) bil je malar naj spamet- neši, drugi mužikaš naj vugodneši, treti dišečeh mastili delavec naj zvršeneši, četrti sokač naj preštimaneši, peti nesramni ljubitel naj zaljubleneši. zavrženeši, ad. 146 kak naj zavržcneše živinče dihati prestaje, 116 ne držiju li se poljodelavci od vezdašneh napuhnjencov za naj zavrženeše ljudi? zažganeHi, fuč. 32 još zažganešem srcem molil je za njega 81, 216; gasp. 479. zbrivnd , pup. 2 po čtenju razum zbrivneši postaje. zburkaneši, reš. 110 vu naj zburkaneši halabuki. zdravem, fuč. 318 ako je (oteč) gda zdraveši bil . .; škol. 513, 515; gasp. 244, 314; lad. 42, 48, 64, 66, 68, 164; pup. 43, 77, 90; svil. 12; vrač. II. 40. NOVOSKOVKNSKI KOMPAR ATI V. 65 zdušneši , reš. 196 na skradnji vuri naj zdušneše obrede, da se listor, kuliko je bilo krivično vzeto, naplati. zdvojnljiveši , pup. 109 vu pripečenjih naj zdvojnliveših. zebraneSi, gasp. 10 imenik svetcev zebranešeh, koteri prve tri meseca leta obslužavaju se. zlocasteSi , zločesteši , fuč. 39 s. Bernardin spomina se od drugoga još zločastešega skupca; gasp. 295 ogovorljivi jeziki naj sveteša du- govanja otepati, naj bolša nakanenja naj zločesteša suditi ne straše se, 138, 302, 418; reš. 170; rod. 7; ad. 112. zmožnešij zagr. 103 bog je on najzmožneši tržeč, s kojem mi moramo tržiti; gasp. 383; vrač. II. 146. III. 36. znamenljiveši , pup. V vu porodu falinge činiju se gusteše y zna- menliveše. znaneSi , reš. 113 sv. Januš listor ovomu drugomu y vekšemu peklu dal je ime pekla, a ne onomu znanešemu. zorneši, izb. 8 da delu mojemu zorneši pogled priprudim. zreleši , svil. 7 koi (sad) je naj zreleši. zvršentši, fuč. 185 ovo je naj jakši, naj zvršeneši moduš i način na sudu obstati, 405; škol. 416; gasp. 13, 18,56, 96, 119, 120, 123, 128, 158, 186, 431, 953; fer. 34; reš. 125; vrač. II. 54, 160. III. 109, 174; itd. žalostneSi , gasp. 962 vidimo sina božjega y Marije naj žalostne- šega, 104, 109, 963, 966; vrač. II. 100, 111. žargučeši, lad. 223 zimlica vuhkoču vu njem ostrešu y žargu- češu zrokuje. željneši, fer. 72 truda za Kristusa naj želneši Ksaveri; vrač. II 125 želneše gospodar polja na to čeka. žuhkeši, gasp. 109 po vrednosti naj žulikeše smrti sina tvojega; vrač. II. 80 naj žuhkešu smrt podnesel je; itd. itd. b) oblik iši: k) u kranjsko j slovenštini: andohtljiviSi, kast. 88 karsčeniki svetejši, bole ajfrik inu andoli- tliviši so bily; cruc. 283 s. Grothard je bil vmej andohtlivimy ner andohtliviši. beliši, cruc. 340 ta perlin lepši inu beliši prihaia. bližnji&i, dalm. mos. I. 2. Phrat je ta ner bližniša voda v Syriji; cruc. 320 dokler si ti ta ner bližniši inu visokejši pred bugam, cruc. 107 od svojh bližniših so slavu vzeli, 563 veliku morite trpeti od vašyli teli bližniših. o 66 M. VALJAVEC, bogatim, cruc. 47 nej bilu njemu na zemli bogatišiga inu časti- tišiga kraj la, 116 moj ženin je žlahtniši, lepši, bogatili, pametniši inu lubezniviši kakor vsy Judje; 115 syn tiga ner bogatišiga inu žlalitnišiga rimskiga gospuda; vrt. 3 v bolj čistim in bogatišim jeziku govori. brumniši, dalm. j .er. 2 ta neverna Izrael je brumniši, kakor ta otrpneni Juda; cruc. 282 s. Grothard je bil vmej brumnimy ner brumniši; 359 Seneca je bil brumniši kakor Diogenes. častitiši, dalm. gmpr. so se pustile na tu nar častitiše viditi, dalm. ps. 76 ti si častitiši inu mogočiši kakor razbojnske gorre; cruc. 493 o ti ner častitiši firšt Michael; cruc. 604 si je bil izvolil ta ner lepši, častitiši inu žlahniši thron; cruc, 40 nej na zemli inu v nebesih častitišiga mesta, cruc. 47. častljiviši, vrt. 1 k večimu ali častljivišimu drevesu. čedniši, cruc. 313 s. Karstnik je bil ta ner sveteši inu čedniši vmej vsimy. čistiši, dalm. gmpr. kar je temnčši inu kračiši govorjenu, tu on zastopniši, čistili inu obilnčši izlaga; cruc. 359 Joseph je bil či¬ stili, cruc. 399 v katera (mestu) g. bug je bil postavil ta ner či- stiši thron svojga synu; vrt. 216 beljakic nar čistiši je v tičjih jajcih. čudniSi, cruc. 599 še en lepši inu čudniši mirakel bodo slišali. debeliši , dalm. bron. II. 10 moj nar manši parst ima debeliši biti, kakor mojga očeta ledov ja. dobrotljiv ši, kast. 103 o nar dobrutliviši gospud! kast. 136 de ste vy vašiga nar dobrutlivišiga boga tulikajn krat režalili, kast. 202 o nar dobrutliviši moj bug; cruc. 283 s. Gothard je bil vmej dobrutlivimy ner dobrutliviši; dalm. gmpr. dopadečiSi, cruc. 81 offrujemo g. bogu ta ner žlahtniši inu do- padečiši offer. Jlisigiši, dalm. gtnpr. pismu ner flissigiši povsod od njega vučy. glasovitniši, vrt. 71 Bausingault nar glasovitniši francoski organski liemikar se je prepričal de . .; 32, 179. 'grešnim, cruc. 441 svejt je velika grešniši kakor je bil poprej, 194 če stariši ta svejt je prihajal, hudobniši inu grešniši so ladje bily. grozovitim, dalm. gmpr. ga na ta nar grozovitiše šentujo; ■—njih lastna vejst na tu ner grozovitiše začne tožiti, — kaj bi se pak moglu grozovitišiga zmisliti? grozovitniši, crac. 153 lintuorn pak Agricolaus še grozovitniši rata; cruc. 621 tem ner grozovitnišem ajdom je šal pridiguat. gvišniši, dalm. gmpr. morajo vsi človeki si ništer gvišniši v svejsti NOVOSUOVENSKI KOMPARATIV. 67 biti ; kakor smrti, inu ništer negvišniši, kakor ure te smrti; kast. 345 nyč gvišnišiga nej kakor ta smrt. hudobnim , cruc. 163 Quintiaiius še liudobniši rata ; 105, 194, 233, 241, 429; zal. 106 vn družbo nar luidobnošoli duhov, 176, 340. imenitiši, dalm. mark. 6 je eno večerjo dal tem nar imenitišim v Galilei, dalm. ap. 24 mi smo našli eniga nar imenitišiga teh Na- zarenerjeu secte, dalm. gmpr. tijsti imenitiši štuki . . so le ti: — le tu je ta nar imenitiši, vid inu tudi nar troštliviši artikul. ■imenitniši , traun. 42 one (sodbe) so imenitniši kakor zlatu; vrt. 22 nekaj nar imenitniših kemijskih znajdb ne gre tukaj zamolčati, 44, 52. kračiši (= icparinaimin), dalm. gmpr. ker je on v deset zapu- vidi na tu ner kračiše vse zapopadel, — kar je temnčši inu kračiši govorjenu. dalm. predgovor k psalteru: v katerim je vse na tu ner lepše inu kračiše zapopadenu. kraftnisi, dalm. predgovor k psalteru: nej obene krafftniše inu žlahtnile ričy. ljubiši , cruc. 29 pokliče svojga ner lubišiga synu, 116, 562; i ljubljiši , dalm. cant. 6 ena je svoji materi nar lubliša, dalm. u pred¬ govoru k Danielu: on je viner bogu ner lubliši; kast. 405 pohleuna nu niška duša, ta je njemu lubliša, kast. 440 prosimo tebe skuzi to nedolžno resno kry tvojga nar lublišiga synu. ljubeznivimi, dalm. gmpr. kaj bi se pak moglu grozovitišiga inu špotlivišiga zupar Cristusa našiga nar lubeznivišiga izveličarja zmi- sliti, dalm. eant. 1 tvoji sesci so lubezniviši kakor vinu; kast. 405 nej lubezniviše šlužbč, kakor de Jezusa dobe; cruc. 116 moj ženin je lubezniviši. milosti viši, dalm. gmpr. inu se je timu istimu nar milostiviše rez- odil — je on na tu nar milostiviše oblubil — de bi svetniki inu svetnice milostiviši inu dobrutliviši bily kakor on. mogočiSi, dalm. ps. 76 ti si častitiši inu mogočiši kakor razbojn- ske gorre. mogočljiviši, dalm. gmpr. greh skuzi postavo mogočliviši postane, dalm. jud. 11 de si ti ta nar mogočliviši viši viuda u vsem kraj- lestvi. navadniSi, vrt. 40 narejajo iz ila zlo mnogovrstne posode od nar navadniših do nar dražjih. nesrečnim, vrt. 78 ali se bo nesrečniga ali nar nesrečnišiga med ljudmi imenoval. nevarniši, cruc. 490 takoršen stan je ta ner nevarniši, 491; vrt. 88. 08 M. VALJAVEC, neusmiljenimi, cruc. 150 vener Agricolaus neusmileniši rata. nižiši, dalm. gnipr. obudy časi iz teli nar nižiših inu vbožiših tiga follca junačke ludy, dalm. predgovor čez Salomonove buque: od tiga nar višiga do tiga nar nižišiga; schonl. 352 kir je doli pčr- ščl nar prvič v te nar nižiši Strane. obilnimi , schonl, 242 katčri premore čez vse rečy obilniši sturiti, kakbr mi prosimo; vrt. III zemljiše k nar obilnišim pridelkam pri¬ siliti, 109, 162, 187, 190, 207. očitiši, dalm. gmpr. je leta skrivnost od s. trojice očitiše nam na znanje dana. — nar vekše inu očitiše zapelanje je. ostudnisi, vrt. 08 pijanec je nar ostudniši in zaničljivši spačik. pametnimi , cruc. 594 iz kateriga so bili ti pametniši sklenili de . . 110. plemenitniši, vrt. 205 jih je tudi gospodov nar plemenitnišiga rodu, ki so prvi v razumenji kmetijstva. poplavnimi, vrt. 20 vogelc je poglavniši obstojni del voglja, 29, 54, 55, 125, 148, 150, 152, 242. poglavitnimi, vrt. 125 če poglavitniši organi zbolijo, zboli celi život. pohlevnimi, cruc. 283 s. Gothard je bil vmej tcmy pohleunimy ta ner pohleuniši, 519. pokornimi, cruc. 283 s. Gothard je bil vmej pokornimy ta ner pokorniši, 359 Abraham je bil polcorniši. popolnomimi, dalm. žid. 9 je on en viši tar skuzi eno vekšo inu popolnomiši utto. poštovaniši, dalm. luk. 14 de ne bo kej en poštovaniši kakor si ti povablen. potrebnimi, kast. 216 rejšnu telu prejmite kakor eno nar potrebnišo ceringo, 291 kar je njemu nar potrebniše; zal. 224 svetu ktrst je nar potrebnuši, zakrament, 1 podučenje vi> nar potrebiiLŠi.li msnicah; vrt. 51 gnjilic ostaja kakor nar potrebniši živež v živalskih telesih. potrpežljivimi, cruc. 283, 359 Job je bil potrpežliviši. pravicniši, dalm. mos. I. 38 ona je pravičniša kakor sim jest; dalm. job. 32 je svojo dušo za pravičnišo držal kakor boga; dalm. luk. 18; schonl. 225; cruc. 255 ti si ta ner pravičniši človek, 358 so djali de pravičniši je Cato Uticensis. prevzetnimi , cruc. 514 iz kateriga je bil zvržen ta ner prevzetniši lueifer. prijaznivimi, dalm. gmpr. se on slejdnimu na tu nar prijazniviši ponuja. prijetnimi, kast. 357 bogu obedu ofer nej perjetniši; vrt. 117 ji je treba kaj prijetnišiga dajati, 26, 80, 95, 117, 235. N0V0SL0VENSKT KOMPARATIV. 69 razumniH, dalm. luk. 16 otroci tiga svita so razumniši kakor otroci te luči; dalm. grapr. človik začne razumniši inu modreši hoditi. revniši, dalm. gmpr. de je taku človik veliku reuniši postal. slavniši, vrt. VI. pri vsi taki nar slavniši junakosti . . . snažniši, vrt. 64 de bi nar snažniši život imel. spodobniši, dalm. job. 31 je li bi ne imel spodobniši ta nepra¬ vični takovo nesrečo imeti? stariši , dalm. gmpr. od Mozesa tiga nar starišiga inu prviga pre¬ roka, mos. I. 19 tedaj je ta stariša (hči) rekla h tej mlajši . . mos. I. 24 je rekel svojimi ner starišimu hlapcu, ap. 11 inu so (pomuč) poslali tem starišem, ap. 20 je pustil poklicati te stariše od gmajne; cruc. 78 bugajte vaše stariši, 608 čez volo svojih sta- riših inu žlahte, 77 imate solze vašim starišim brisat, itd. itd. špotljiviši , dalm. gmpr. kaj bi se pak moglu špotlivišiga zmisliti? štimaniši, cruc. 312 s. k&rstnik je bil ta ner štimaniši v celii ju¬ dovski deželi. tamniši, vrt, V. v nar tamniših gojzdih. tecniši, vrt. 248 limic je ena nar žlahnejih in teenPih jedi, 26, C5, 159. težiši, dalm. gmpr. ta odgovor bo tem težiši. troštljiviši, dalm. gmpr. le tu je ta nar troštliviši artikul. umniši, vrt. VII. kolikanj izgledov umnišiga kmetovanja bi bilo? 116 Lanner je mende nar umniši živinorednik od vsih. usmiljeniši, cruc. 229 gdu je bil usmileniši kakor Tobias? važniši, vrt. 132 ena nar važniših lastnost(i) mladosti je, de je mlada, 116. vbožiši, dalm. salom. prip. 11 en drugi skopuje inu viner vbo- žiši postane, gmpr. visokiši, cruc 9 če nižaj to luč perpognete, visokjiši senca se polzdigne. višiši, cruc. 450 njemu je bilu zoper, višiši teh drugih biti, 516 so ga njegovi višiši persilili, 99 nej bilu višišiga inu svetišiga mej- sta, 217 lejta šteti od svojga višišiga mašnika, 285 so ga za svojga višišiga, tu je appata zbrali, 347 poslušajte mene, deklo tiga ner višišiga, 302 sprosi od svojih višiših, de . . 181 kader je letu vidil Calfurnius, eden vmej timy višišimy gospodi, zavpije. vučeniši, cruc. 329 Paulus je bil vučenjši (čitaj vučeniši) inu za- stopniši kakor angeli. vunanjiši, dalm. kral. 19 sim prišiti na tu nar vunajniše prebiva- lište, dalm. hron. fl. 33 potle je on ta vunaniši zyd zydal. 70 M. VALJAVEC, zastopniši , dalm. gmpr. tu on zastopniši izlaga; cruc. 92 ta ner zastopniši vmej ajdovski vučeniki Seneca se je čudil, 329. zdraviši, vrt. 1 kruli je bil veliko zdraviši, 74 toraj je čezdanj- ski zrak veliko zdraviši. zvestiši, cruc. 103 je bil zvejst svojmu cesarju, vener gospudu bogu je bil zvejstiši. žalostniši , vrt. 76 nar žalostniši prikazik je viditi mladenča umi¬ rati, 81 kužne bolezni so tolikanj žalostniši primerljeji. zlahtniši, (žlahniši) dalm. salom. prip. 16 zastopnost imeti je žlahtniše kakor srebru, dalm. ap. .7 ony so bily ty nar zlahtniši mej tčmi, dalm. razod. 21 njega luč je bila glih timu nar žlaht- nišimu kamenu; cruc. 8 jest imam eniga velika zlahtnišiga ženina 28, 81, 115, 116, 574, 610. žlehteniši, žlehtniši , dalm. jan. II. prvič dobra vinu daje inu kadar vineni postaneo, taku tedaj tu žlehtniše; dalm. job. 29 mojga ob¬ raza luč nej mene žlehtnišiga delala; cruc. 322 nej hotel, de bi pungrad s. Kath. kršč. cerkui žlehteniši bil, 87 v ta ner žlehtniši gvant se je oblekla. [i) u u g ar s k o j slovenštini: Ovdje ima toga malo, meni su poznate samo četiri rieči: naciši (mjesto inačiši — * imaHaiinm), trpi. 44 ar načiši ne gra- tajo, geto se boga ne bojijo. Oblik iš dolazi i u adjektivu od toga komparativa načinjenom nacišnji, šert' 107 lyba Melanja! kak se ti vsa načišna vidiš kak prle. nižiši , kuzm. 337 vu kom bi bili niziši od drugi’ gmajn, 351 je doli šou prvle na naj nižiši tal zemle. stariši, dolazi često, osobito kad se uzimlje više substantivno i u značenju kao predstojnik ili u pluralu — roditelji, n. p. kuzm. 53 teda so se vkup spravili poglavnicke popovski i pisačke i ti stariši liidstva vu dvor višešnjega popa, 55, 57, 59, 61, 91, 94, 95 itd. itd. Dapače dolazi i sing. nom. čisto kao substantiv, kuzm. 416 u obliku stariš: te stariše, ki so med vami, prosim jas ž njimi vret stariš i svedok Kristušovoga trplejnja. višiši, trpi. 28 milost tvoja do nebes dosegne i istina tvoja do oblakov naj višiši’; 106 Davida pesem v višišem koruši; kuzm. 400 taksi višešnji pop se je nas pristajao, odločeni od grešnikov i višiši včinjen od nebes. — Mislim da dolazi i drugačiši. y) u h r v a t s k o j slovenštini: toga oblika nišam našao do jedino u rieči voliši, voliša — malens, što se po Varaždinu govori, ali se čujeivoleši; rieč je napravljena NO VOSLO VENSKI KOMPARATIV. 71 od osnove, koja je u glagolu vol jeti. — Plemenitiša, zagr. 122 ti si plemenitiša od angelov, bit ee štamparska pogrješka. Cuo sam još okrnjeno drngaciš n Varaždinu: on je bil 'sigde drven, pak i tam ne drugačiš bil. c) oblik si. x) n k r a n j s k o j s 1 o v e n š t i n i. castitljivši, vrt. 78 so nar veei in nar častitljivši premagavci, 133 ni ga ne žlahiiejšiga, častitljivšiga in zaslužljivšiga dela. gotovši, vrt. 85 bomo tudi mi gotovši nje obvarvani, 107, 130, 132, IGO, 173, itd. lakši, kast. 21(5 de lakše prestoji to težko bolezan, lepši , cruc. 28 kaj še lepšiga bo šenkal našima varilni? itd. itd. ljubši, trami. 354 jest nočem njih nar lubšili jedy z njimi vživati. neprecenljivši, vrt. 132 ena nar neprecenljivših lastnostmi) mla¬ dosti je, de je mlada. nezapopadljivši, vrt. 75 nar nezapopadljivši je pa to, de . . . nezdranši, vrt. (50 še nezdravši je mokrogorki zrak. razumljivši , vrt. 13 to nekoliko razumiIjivši storiti, (190). slabši, vrt. 179 bo njiva za 44 centov slabši. starši, vrt. 107 nej starši svojim mlajšim take zanikrnosti večkrat v misli vzamejo; preš. 99 od latinskih so pisarjov dobili starši učenost v deželo, 159 nar starši med jeziki jezik bode, ki . . . škodljivši, vrt. 88 nar škodi jivši so rudinski strupi. memljivŠ i, vrt. 23 ta gaz je naj vnemljivši od vsih. zanicljivši, vrt. 81 od ostudnih in nar zaničljivših bolezin nečemo tukaj govoriti. Zaslužljivši, vrt. 133 ni ga zaslužljivšiga dela. u u g a r s k o j s 1 o v e n š t i n i: dragši, kuzm. 459 nikakšo posoudo z naj dragšega lisa; 463 svetlost njegova je prispodobna k naj dragšemi kamni, 133, 411, kuzm. m. 125, 132; dain. 34 tebi naj ne bode nič dragšo kak pa mladeničtvo, 35 nega dragše lybice. dugši, šerf 113 teška hydoba potrebvje vekšega no dugšega vra- čenja, 111 globoka rana potrebyje odebrane no dugše pomoči, 223 taki človek . . dugše leta trpi bolečino betega, 469 či že sam rad no dugši čas v hydih prilikah živi. gladši, trpi. 44 njega viista so gladša od zmoučaja. globši, trpi. 71 doli si me pusto do naj globšega mesta. jahši, kuzm. 316 ešče od toga jakšo cesto vam pokažem, 400 72 M, VALJAVEC Kristus je jakši pop liki staroga zakona popevje, itd. šerf 11 on k vsakemi deli naj jakše reči, naj jakše srednila no pomočke zebira, 17, 27, 46, 71, 76 itd. lagoši (mjesto lagojši ili lagodši), šerf 241 ne bi božje spodobe na sebi zavrgli no lagoši gx-atali kak stvar (sravni huši). lepši, ki\zm. 82 lepše je tebi čonklavomi vu žitek idti, liki . . . itd. šerf 153 na soden den bodo naše tcla lepše, 67, 213, 304 itd. starši, šerf 22 kak starši (= roditelji) meti čejo, 34 Simeon je zdaj Jožefa no Marijo, Jezusova starša, lepo pozdravlal. velkši (!) šerf 105 človek more bogi naj višešemi naj velkšo čast no hvalo davati, 121 kelko več se more poslanik božji z naj velkšoj paskostjoj poslyšati. yj u h r v a t s k o j s 1 o v e n š t i n i: debši, izb. 130 koji (kraj) debši biti mora, 127 ako je debša mrena; 130 pol arkuša papera zvini malo debše od palca, 111 pri debšeh Stranah; i debelši, lad. 320 vekši pak i debelši sad na broj moi - e se meriti. dragši, fuč. 227 videči svoga naj drakšega sina, 272, 336, 398; škol. 410, 445; gasp. 41, 49, 98, 105, 126, 162, 284, 420, 521; fer. 10, 39, reš. 30, mat. 343, 357 itd. itd. dugši, fuč. 10 dugše živlenje njemu obeču, 75; gasp. 526, 955; reš. 145; mat. 74; lad. 205; pup. 29, 33; izb. 9, 169; petr. 25. glibši, glubši, gasp. 23 najde devicu vu naj glubšem premišla- vanju, 76 tebi aldujem naj glub-u onu ponižnost, 95 korunu glubše vu svetu glavu pribijajuč; lad. 127 čem bolje znutrešnje v glubše je vužiganje grla, tem je pogibelneše; vrač. II 92 vsaka gizdost vu naj glibšoj nižini leži; ad. 37 v naj glubšoj ponižnosti. jakši, fuč. 227 videči svoga naj drakšega sina vu naj jakšem ognju gorečega, 185, 398; škol. 283; gasp. 75, 227, 315; reš. 185; lad. 24, 64, 76; pup. 26, 28, 41, 46, 85, 91; svil. 12; vrač. III 133; itd. itd. legši, lehši, lekši, lehkši , lad. 363 ako betežniku bilo bi legše; ad. 75 na vsa ta lehše pozablujem; pup. 2 lekše navči se svoje meštrije; ad. 62 za kaj je zrak lehkši kak voda? itd. itd. lepši, fuč. 38 kade bi mu bilo lepše viseti; škol. 4, 119, 137; gasp. 139, 530; reš. 13; fer. 38, 39; svil. 16; vrač. II 41; petr. 14, itd. itd. mekši,, mehkši, pup. 71 vusta debleša bivaju, mekša y bolje gladka; pup. 23 stranke njihove jesu rnehkše; svil. 36 dd jim se naj meh- kše y naj tenše listje. zmekši , gasp. 403 na žmekše delo trucan. NOVOSLOVENSKI KOMI'AHATI V. 73 č) oblik iji ne dolazi u pismu, ali se gdjegdje govori u adjektivih s tvorkom en (lhti): tesniji, remiji', mjesto toga dolazi obično oblik iši: tes- niši, revniši. U ugarskoj i hrvatskoj slovenštini toga oblika gotovo neima. d) oblik ji. Taj oblik nije drugo, nego okrnjeni iji; dolazi barem u gornjoj Kranjskoj dosta često u govoru a zašao je i u knjigu, prem da se riedko nabodi i to samo u kranjskoj slovenštini. debelji, vrt. 165 so vse debel ji kamnje pobrali, 238 konopljina in debelji lanenina se da čisto oprati, 175 ali ne bo opleto žito več in debeljiga zrna dalo? sldbji ., vrt. 73 so organi slab ji postali, 84 v nar siabjih bajtah stanujejo. Star ji, vrt. 70 nar starji in svakdanje skušnje »pričujejo, 103 ktere (živali) si je človek od nar star j ih časov ukrotil. vesilji i zdrdvji, vrt. 205 bog vas je v nar zdravji, v nar veselji stan poklical. XIII. Priblizak drugega načina prvemu. Oblici ši i ji priblizili su oba načina tvorenja komparativa na toliko jedno drugemu, da se kod njekojih komparativa pitati može, da li su načinjeni po prvom ili po drugom. H toga Miklošič verglei•• cliende grammatik der slavischen sprachen II. band stammbildungs- lehre na strani 327. veli: dabei ist jedoeh die frage ob nsl. (= neuslo- venisch) starši aus starčjši zusammengezogen, oder nach dem mu- ster von bolnšij gebildet ist, als eine offene anzusehen. Po prvom se načinu početno j u tvorci jnši> oslabljenoj i po gla¬ sovnih pravilih promienjenoj od iju.sju. s prednjim suglasom slieva na mekan suglas. Prema tomu u novoj slovenštini sing. nom. mase. od osnove *bol glasi se boljši to je g os um. Pi-ema tomu bi se komparativ recimo od obil, mil, debel, vesel morao glasiti obiljši, miljši, debeljši, veseljši. Prema starosl. sing. nom. mase. Golmir glasi se u novoj slovenštini taj padež bolji to je bo-lji (g o a h); prema tomu bi se morao i komparativ navedenih rieči glasiti obi-lji, mi-lji, debe-lji, vese-lji (o e iia h, miiah, a e gg aii, i(eceAii); ali tomu nije tako. Tamo barem, odkle sam ja rodom, naimre na Beli i po svoj predvorskoj župi u gornjoj Kranjskoj odmah nad Kranjem varošieom a valjda i drugdje, izgovora se 74 M. VALJAVEC, obil-ši, mil-ši, debel-ši, vesel-ši i obiuši, miuši, debduši, ve- seuši; obil-ji, mil ji, de.bcl-ji, vesel-ji kao sing. inst. gol-jo, sol-jo od gol, sol, i obiuji, miuji, debeuji, veseuji. Ovo izgovaranje kaže, da komparativi obilši, milši, obilji, milji ne mogu biti napravljeni po prvom načinu, nego jedino po drugom. Oblici bolši pak i bougši, menši, tenši polag boljši, menjši, tenjši ne mogn biti dokazom za protivno, j er se l i n cesto ne omekšuju. Mnijem dakle da valja oblik starši, starji itd. dovoditi od starejši, prem da u obliku starši r nije niti ne može biti mehko, m a taj oblik dolazio od star -j- jrEsjos. Mnijem da valja držati da u obliku starji j nije mekšalo r-u, nego da je ostatak tvorčnoga oblika eji skracenoga preko iji na ji, dakle, star-ji a ne sta-rji (stari c,Tapn), premda bi se izgovaralo star—ji, kad bi bio komparativ gragjen i po prvom načinu, kako se govori gospodar-ji a ne gospoda-rji; ali ne tvrdim da se i to zadnje izgovaranje ne bi moglo čuti. Ovoj tvrdnji kao da se opire oblik zaljši preš. 144 : de bi zaljši cvet rodile ; ali ja držim, da je zaljši pogrješka Prešernova, pa bi se imalo glasiti zalši, kako stoji milši a ne miljši preš. 134 : jim milši zvezde kakor zdej sijale (bodo), i 163 : tam milši prs zdib- vanje. Prešeren je kao Gorenjac rieč mil poznavao od kuce, pa jo s toga pisao milši kako je zbilja govoriti čuo, a rieč zal , koliko ja znam, nije n Gorenjskoj domača, on ju je valjda drngdje, čuo pa mu je omiljela. A i njekoji oblici na iši odnosno i na nenaglašeno eši kao kra¬ čici, ljubljiši, nižiši, višiši ili nižeši itd. dadu se tumačiti po prvom načinu: iši izgovara narod i.šn, prvo i (n) može biti starosloviensko b uzčuvano s toga, da sc rieč lakše izgovara. Oblik lubliši dalm. kast. (i lublši cruc. 90 bogu ne morimo lublši službe stnriti, ako nije tuj štamparska pogrješka te se ima citati lubiši) može biti starosl.* s H) ga biti h. Nu ja ipak držim, da je ljubljiši po drugom načinu načinjeno, držim da se je 1 (lj) samo uvuklo tako kao u Va¬ raždinski oblik gliblejši, koji se oblik, dok mn je naglas na č bez nasilja ne da po prvom več samo po drugom načinu tumačiti. XIV. Hom. sing. mase. kao oblik neskloniv za sve padeže. Oblik, kakav je u sing. nom. mase. ostinuo je rek bi i kao ne¬ skloniv rabi obično kranjsko j slovenštini za sve padeže u sva tri broja i spola, a to malo ne bez iznimke u onih padežih, kojim je završetak (— padežni nastavak spojen sa završetkom osnove) samo jedan samoglas : a, o, e; rjedje to biva u padežih, kojim se zavr- NOVO SLOVENSKI KOMPAR ATI V. 75 šetak okanča na suglas ili je dvo- ili troslovčan : ega, emu, imi, ili, ima. Miklošič vergl. gramin. TI. 324 veli, da jo (samo) sing. feni. nesldoniv. Ovako govori: Im rvestlichen teile des spracligebietes bleibt das fem. im sing. unveriindcrt, also lepši in allen casus: der grund dieser erseheinung liegt wahrscheinlich darin, dass der sing. nom., von dem man ausgieng, durch seinen auslaut sieh nir- gends einreiben liisst; aus demselben grunde bleibt im asi. (= alt- slovenischen) ispltnu unverandert. Sing. nom. i voc. feni. bolji, gol. .177 pa bi vender še znala (paša) boli biti, 47 tam je bol’ paša, 100 nar ta bol’ arcnva je, 107 strd sama na sebi je nar ta boli arcnya; vrt. 33 voda je nar bolji pijača. boljši, dalm. predg. 2 jest sim vidil, de je modrost bulši bila ka¬ kor norrost, kakor je bulši luč mimu timč; zal. gnada, ki, je boljši, od vsuli dobrot; preš. 150 ak pa po črki boljši jed ne bode, vrt. 208 ali bi (Slovenija) ne bila boljši? 184. dalji, gol. 13 matica je veliku deli koker čebelic. gorši, gol. 72 med čebellami je matica nar ta gorši. hujši, gol. 107 gniloba je ena veliko hujši bolezin; cruc. 569- kakor de bi bila ta ner liuši žena tiga svejta; huji vrt. 95 sicer bo tvoja poslednja zmota huji od prve, 93 kadar te pa huji bolezin zadene, 88 nar huji je pruska kislina. ložji, vrt. 66 kolikor ložji toliko čisteji je tudi voda. manjši, preš. 19 sladkost ni manjši z njih besed; vrt. 27 naglo prileti od drugej veči ali manjši krogla. mlajši, preš. 85 bila omožila je mlajši se hči; mlaji, preš. 149 sedela z Lavro ti si sestra mlaji. nizi, preš. 149 škudela njega bila ni niž’ od skledee moje. rajši, cruc. 119 s. Agnes rajši vsako drugo veliko martro bi bila trpela; preš. 15 rajši koj mi daj slovo. veli, vekši, kast. 254 obena stvar nej velesi, ni lejpši, ni modrejši ni bulši ni lublejši; zal. 99 gnada je veči, kakor greh. višji, vrt. 142 višji gorkota posuši mnoge reči. — itd. — bogatejši, vrt. 62 marsikaka Slovenka je sedem krat bogatejši od Idričanke, 197 ali bi se Slovenja ne čislala nar bogatejši dežela v cesarstvu ? čisteji, vrt. 67 kolikor ložji, toliko čisteji je tudi voda. drobneji, vrt. 200 letaš je bunc vun pognal, neka nar drobneji pa grozno gosta deteljca. 76 M. VALJAVEC, hitreji, vrt. 4 svitloba je nar hitre ji v svojim teku. močneji, vrt. 186 kislina iz take prsti je močneji od vogelno- kisline. modreji , vrt. 58 o ti nar modreji prijatlica. ostreši , dalm. Žid. 4 božja beseda je živa inn močna inu ostreši kakor oben meč. strašneji, vrt. 129 ta bolezin je nar strašneji; 131 še strašneji je tretja stopna stekljine. svetejši, cruc. 426 od moje kryvi bo rojena taista ner svetejši divica, 395 Ana je bila ta ner sveteši žena, 399, 430, 432; sveteši, kast. 126 nar sveteši mati božja. svetleši, cruc. 130 s. Pavel je bila ta ner svejtleši laterna. tezkeši, dalm. mos. II. 2 naj se teškeši stury teh lndy služba. trdejši, cruc. 625 o duša grešna, katera si trdejši kakor diamant. 'veselejši, cruc. 130 s. Pavel je bila ta ner svejtleši inu veselejši laterna. žlahneji, vrt. 129 nar žlabneji volna tacib ovac poplačuje Angle¬ žem sladkor, 217 nar žlahneji dišava je vrtnocvetlično olje. bližnjiši, cruc. 317 leta zvejzda mej vsimy je ta nar bližniši tiga sonca. čistiši, cruc. 432 o Maria, ner čistiši posoda božja! 518 ta ner čistiši divica ga je spočela. čudniši, vrt. 10 še čudniši in nezapopadljivši je razdeljivost mno¬ govrstnih reči. divjiši, vrt. 122 živina bo če dalje divjiši prihajala. dopadečiši, cruc. 84 smrt Kristusa Jezusa je očetu nebeskimu čez vse druge offre dopadečiši. ljubiši, cruc. 438 per posteli se najdejo nyh lubiši žlahta. nucniši, cruc. 248 obena rejč nej nucniši kakor prava priaznost. pohlevniši, cruc. 244 Maria divica je bila ta ner pobleuniši. potrebniši, cruc. 496 vaga je nar potrebniši lcupcom. ravniši, vrt. III. taka pot zdela se je nam nar ravniši. rodovitniši, cruc. 276 enu letu je neradovitna zemla, tu druga }>ak je radovitniši, 338 Lija je bila radovitniši; vrt. 164 daljni znos tacih poglavnib rek je vselej nar rodovitniši zmes, 167 de je njiva rodovitniši postala, itd. srečniši , cruc. 306 o Padova, ti ner srečniši si bila. tecniši, vrt. 114 piča, ki na dobro pognojenim rase, je veliko teč- niši od druge, 150 deževnica je veliko tečniši od slednje druge vode. trdniši , preš. 189 brani sad mi njeni vživati z bogam trdniši zaveza. NOVOSLO VENSKI KOMPAllATIV. 77 zasramovavniši, zal. 69 nar zasramovavnnšfe smnrt je bila na križi, umretn. zdravili, vrt. 227 voda je nar zdraviši pijača. žlahtnili, kast. 434 tu je ta smrt nar žlahtnili; cruc. 605 Ma¬ ria divica je bila ta ner žlahtnili; 651 o Maria ti ner žlahtnili inu čistili stvar; vrt. 54 človeška podoba je nar žlahtnili. dopadljivsi , vrt. 54 človeška podoba je nar dopadljivih lepši , cruc. 130 je bil ta ner lepši rožica svete kat. eerqui; zal. 134; preš. 48, 68, 106. nezapopadljivši, vrt. 10 še nezapopadljivši je razdeljivost mnogo¬ vrstnih reči. slabši, vrt. 238 bo njiva za 44 centov slabši. debelji, vrt. 23 debelji lanenimi se da čisto oprati Siug. nom. i acc. neutr. i adverb. bolji, vrt. 10 kdor bo. nar bolji podučenje od gorkote spisal, 93, 94 to je velikrat nar bolji zdravilo, 114 nar bolji seno rase na se¬ nožetih, 136 za te je sto krat bolji brez moža biti, 149, 183, 184, 189, 202; boljši, gol. 45 to prvo inu nar bolši je.., 74 bolši pa bode za te, če ... ; zal. 181 boljši, je ne jestn mesa, 166 itd.; preš. 82 je boljši godil na strune tri, 158; vrt. 55 ali bi ne bilo boljši reči..., 58 bela obleka se da boljši spirati, 65, 71, 94, 106, 220, 225; cruc. 56 bulši bi sturili, de bi molčali, 63 bulši je, de sam si bom zaudal, 74 de mu bulši pude (= pojde), 530 če bulši si bodo postlali, bulši bodo ležali, 431 še bulši bo za nas. daljši, vrt. 72 telesa okrepčevati v svoje zdravje in daljši življenje. dražji, vrt. 197 na Angleškim je vse dražji kot pri nas, 217 ktero (olje) je na težo 4 do 8 krat dražji od zlata, 221 ki se po¬ vsod dražji plačujejo. (jlajsi, dalm. salom. prip. 5 nje g&rlu je glajši kakor olje. kuji, vrt. 71 linji je, če si kilo nakloniš, še huji če..., 80 če še linji ne norč, 124 bi ne mogli huji z živino ravnati, 136 tri krat linji bo tebe pretepal; hujši, dalm. mos. II. 5, so vidili, de je hujši bilu postalu; cruc. 74 kir menio si pobulšat, še hujši najdejo, 75 če ble si zbera, liuši najde ; preš. 174 le hujši se je zbudil črv nekdajni. lažji, vrt. 164 bliže pod gorami ostajalo je vselej težeji ko ravno pesek, lažji (das schwerere) je pa voda zmiram dle nosila. ložji, vrt. 65 v njih ložji raztopljenje. manjši, cruc. 115 kader ona tu ner raanši znamine lubezni yzkaže. Ljubljana gj 78 M. VALJAVEC, mlaji, vrt. 163 učeni razločijo kam nje eno prestaro, drugo pa mlaji. slajši , cruc. 169 de bi slajši mogal kraji počivat. sir ji, vrt. 203 hočemo nekoliko širji kolobarenje priporočiti. težji, vrt. 162 ti priporočimo to naj težji premisliti. veči, zal. 46 vt> če dalje vččt pogubljenje se mu je bulo pogre- zbvatb, 105 vččb bo njegovo plačilo, 134 vččb zasluženje imajo, 288, itd.; preš. 41 to še ni nar veči hudo; vrt. 152 vaše veči izo- braženje bo naše plačilo ; vekši, cruc. 127 na današni dan je bilu vekši veselje vmej angely, 140 vekši veselje je Maria divica poču¬ tila, 197 držim letu za vekši čudu, 366 gre v tu ner vekši mestu, itd cistšši, dalm. job. 28 tu nar čistčši zlatu njej glili ne vela. dražeji, vrt. 225 bi jih pa radi dražeji prodajati. drobneji, vrt. 213 v vinocvetu se da mnogo drobneji sadje veliko let hraniti. gladkejši, vrt. 231 de bi žganje glatkejši tekoče za grlo napravili. grenkijši, cruc. 51 tu kar mesu oblubi slatku kakor cukar je grenkejši kakor strup. gvišnčjši, gol. 90 nar te gvišnejši znamine ene lakote je pa. . . hitrejši , cruc. 106 de bi hitrejši dosegli; vrt. 49 kolikor mlajši je človek, toliko hitrejši teče kri po žilah, 50 srce hitrejši bije, 219 se bo hitrejši posušilo; hitreji, vrt. 5 veliko hitreji gorkoto srkajo, 165 pesek hitreji razpada, 240 veliko hitreji se to doseže. lažejši, cruc. 388 kaj menite, de je lažejši grehe odpustiti. . . la- žeši, dalm. job. 7 v moji legi mi bo lažčši; lahkejši, schonl. 248 kateru je lahkčjši reči . .V ložeši, cruc. 167 de bi nje duh ložeši se mogal k svojmu stvar¬ niku polzdiguit. močnejši, cruc. 408 prosi, de bi močnejši njega martrali; močnčji , vrt. 225 de je (vino) tedaj tudi močneji. slabejši, gol. 85 katiru (letu) bi za čebelle nar slabejši blo. sladkejši, cruc. 243 se najde tu, kar je ner slatkejši, 408 veliku slatkejši Eliogabulus kraji je ležal na gartrožah ; vrt. 205 tolikanj slatkejši zaspi. srčnejši, cruc. 291 de bi vojščaki srčnčjši se sponesli. svetejši, cruc. 360 imaš svetejši živit; sveteši, cruc 39 kaj z’ enu mestu na zemli je tu ner sveteši? 40 svetinie postavit na tu ner svetčši mestu, 53 tu slatku inu ner sveteši ime Jezus si je iz¬ volil, 132. temneši, dalm. gmpr. kar je temneli inu kračiši govorjeno, tu on zastopniši, čistiši inu obilnčši izlaga. N0V03L0 VENSKI KOMPARATIV. 79 težeji , vrt. 1G4 popušajo zmirej težeji (das schvverere) od zadej. toplejši , gol. 190 če pa vreme toplejši rata. visokejši, cruc. 218 syn božy nej mogal visokejši človeško naturo polzdignit, 303 je hotel še visokejši se polzdignit, 580 vysokejši so yli pokopali. zvestejši , zal. 147 de bo lozje zapoved zvestejše spolnevale. zve- steh } cruc. 229 gdu zvejsteši g. bogu je sluzil kakor jogry ? žlaJintji, vrt. 218 samiga za nar žlahneji oljkno (olje) prodajajo. — bogatili , vrt. 203 bogatiši gnojenje. častitih , cruc. 39 kaj z’enu mesto je tu ner častitiši ? cedniši , cruc, 300 ty imaš čedniši inu svetejši živit. dražili, cruc. 262 s. chriz je dražiši plačen, kakor pak nje- govu svetu rešnu telu. flisigiši, dalm. grnpr. pismu ner flissigiši povsod od njega vučy. grozovitniši, cruc. 162 de bi grozovitniši jo martral, 291 bo njega grozovitniši sturil martrat, 294. imenitnih, vrt. 44 njegovo telo je veliko imenitniši od žival(i). navadnih, vrt. 228 v ta namen namočijo žita, nar navadniši (ara gevvohnlichsten) pa ječmena. nesrečnih, cruc. 259 detece pod leto zvejzdo rojenu bo tu ner reuniši inu nesrečni.ši. neumnih, vrt. 73 neumno je predeleč v noč delati, še neumniši cele noči zapravljati. nevarnih, vrt. 59 nar nevarniši je, če ... ; 67, 79, bo čolnič skozi nar nevarniši skalovje srečno na breg pripeljal. nucnisi, cruc. 341 lepši inu nucniši kupčovati nej mogla. obilnih, cruc. 358 če enimu več inu obilni,ši da ; vrt. 290 pri¬ delke deli bog veliko obilniši umnim kot neumnim. očitnih , cruc. 25 kateru očitniši potrdi ta vučeni Jansenius, 35 lepši inu očitniši gvišnu nam ne more govorit. prijaznivih, dalm gmpr. se on slejdnimu na tu nar priazniviši ponuja. prijetnih, vrt. 208 bo lahko na prijetniši življenje mislil, 231 de bi žganje prijetniši za nos napravili. resničnih, cruc. 348 vesničniši bi ne govoril. revnih, cruc. 259 tu detece bo tu ner reuniši. slavnih, vrt. VIII. Cehi so nar slavniši visokošolstvo imeli. stanovitnih, vrt. 225 de je (vino) tedaj stanovitniši. trdnih, vrt. 46 nar trdniši jeklo se v teče: umnih , vrt. Vil. že našim dedarn seje umniši kmetijstvo razlagalo. 80 M. VALJAVEC, varniši, preš. 179 de ga perpelje v varniši zavetje. žlahtniši ; cruc. 40 v nebesih tu ner žlahtniši mestu imajo nyh duše, 321 ner lepši inu žlahtniši je bilu drivu tiga lebna, 609 zlatu je žlahtniši kakor je lejs. zlehtniši , cruc. 366 tu ner žlehtniši so njmu dalli. — (jotovši, zal. 304 ker se nar lože in nar gotovšu odpuščenje gra¬ hov zadobi; vrt. 107 je lože in gotovši jo bolezin obvarovati, 85, 130, 132, 166, itd. lepši, dalm. job. 39 pavovu perje je lepši, kakor so štrausove peruti; cruc. 35 lepši nam ne more govorit, 341 lepši kupčovati nej mogla, 416 nej se moglu lepši ime dati tej sveti divici, itd. milji, preš. 153 ur krajši tek, tam milši prs zdihvanje. nezapopadljivši, vrt. 75 nar nezapopadljivši je pa to, de . . . razumljivši, vrt. 13 to nekoliko razumljivši storiti, damo za priliko. . . zdravši, vrt. 72 kovaško (delo) je veliko zdravši od šivarskiga. debelji, vrt. 165 so vse debelji kamnje pobrali. Sing. gen. mase. (i neutr.) veči, gol. 83 al se troštaš veči dobička, če . . .? vrt. 117 vse kar je zvedil, hoče v bukvah veči obsežka razglasiti. Sing. gen. feni. bolji, vrt. 20 je ni znane bolji svečave, 115, 165; boljši , cruc 59 nihdar bulši kupčje nej na svejtu. dražji , vrt. 110 je ni bolj zdrave, tudi ne dražji živine od take. (jorši, vrt. 114 boš imel po več in gorši piče. hujši, cruc. 438 nej lmši inu strašneši bolezni, kakor je kuga. manjši, vrt. 89 želodec nima ne nar manjši moči čez mnoge rudne okisline, 91 nima nobene tudi ne nar manjši nerodnosti sturiti, 141, 211; matiji, vrt. 79 iz manji in ne nevarne (bolezni) se scimi včasi huda, 88 kančik te kisline na jezik kake manji živali je pre¬ cej do vel j jo umoriti. nižji, vrt. 1 znajdbe nižji ali višji veljave oznanujejo. veči, vrt. VIII. druziga se pri vas ne pogreša kot dobre volje in veči gorečnosti, 84 ki so žive podobe nar veči človeške revšine; vekši, cruc. 145 bug nam ne more na zemli vekši gnade sturiti; 270 nej vekši lubezni kakor. . , 359 vekši časti ino hvale je ure- den, 403 nej vekši uročine, 606 bug od ludy ne more vekši časti prejeti, — lampea ne zamore vekši svetlobe soncu dati. rikši, zal. 1 po dovoljenju vikšu ces. kralj, dvorne bukev etnije, NOVOSUOVBNSKI KOMPAR ATI V. 81 213 nema veljavnega pnrpuščenja od svoje vikše duhovske gospo¬ ske; višji , vrt. 1 znajdbe nižji ali višji veljave oznanujejo. — grenkejši, cruc. 172 bug nima vekši inu grenkejši štrajfinge ka¬ kor je ogin. mehkeji , vrt. 164 bo dolina veči del iz zemlje melikeji gore obstala. strašnšjši, cruc. 438 od te ner strašnejši bolezni ludy zdravit; strašneši, cruc. 438 nej huši inu strašnčši bolezni kakor je kuga. — bogabojeciši, cruc. 114 nej bilu lepši gospodične inu tudi boga¬ boječimi. častitiši, cruc. 395 nej bilu žene na svejtu častitiši kakor je bila sveta Anna. Ustiši , cruc. 605 tu ner sveteši telu te nor čistiši Maria; divice. dopadečiši, cruc. 24 s. Joannesu dopadečiši časti ne morimo dati. ljubiši, cruc. 90 bogu ne morimo lublši (to je lublnši = .noBinfiuni ne n M) g 4 k tli h) službe sturiti. nevarniši, vrt. 70 de bi bolezinska reč kake druge še nevarniši poti ne iskala. prijetniši, vrt. 206 vi se vadite prijetniši šege življenja. rodovitniši, vrt. VI. bi ne bilo rodovitniši dežele od Slovenje. zalostniši , cruc. 564 žalostniši pošte ena žena ne more imeti. žlahtniši, cruc. 605 nej stvari na zemli žlahtniš! kakor je Maria divica. — lepši, cruc. 26 lepši perglihe jest bi ne mogal najti, 114; preš. 68 lepši od Urš’ke bilo ni nobene; vrt. 97 umrje mladenič nar lepši dobe, 110, 182. slabji, vrt. 115 več vrže menj pa bolji, kakor več pa slabji piče pridelovati. Sing. acc. fem. bolji, gol. 74 je celo nucno taiste (čebelle) na eno bolli pašo prepelat, 177, 197 ; preš. 23 kdor ni za bolji rabo, vrt. 39 apno z vodo in s kremeninim peskam da nar bolji malto. daljši, vrt. 49 drugo in daljši pot pa stori iz leviga predalčka (kri). hujši, cruc. 65, 438-David to ner huši revo inu nesrečo Judežu Iškariotu vošči; zal. 120 za to boste hujši sodbo imeli; bitji, vrt. 94 de bi v še liuji bolezin ne padel. krajši, vrt. 49 eno in krajši okroglo pot stori kri iz desniga pre¬ dalčka. manjši, gol. 17 to nar manjši zibu al hišeo potrebujejo ; zal 28; 6 82 M. VALJAVEC, vrt. 111; tkanji, preš. 130 za Amorja sim manj’ imel sestrico; vrt. 79 iz manji in ne nevarne se scimi včasi huda (bolezin). "veči, vekši , cruc. 365 de hi veči perložnost imel; gol. 19 matica tud to nar veči al posebno celco ima; zal. 105 če je kdo vččn po- polnamast zadobil, 28, 42, 146, 291, 345; vrt. 31 če hoče kovač veči vročino narediti, itd; cruc. 151 kateru za to ner vekši gnado je šacal, 163 de ne bo persileua še vekši martro trpeti, 261, 463. ■viši, vikši, vrt. 71 nar viši starost dočakajo, 96 de hi jo na višji stopnjo blaznosti povzdignili , 3, 108; zal. 140 boga nar vikšn dobroto ljubimo, 293. močnejši, cruc. 100 gdu je močnejši vojsko zapodil ? sveteši, cruc. 30 tebi zapustim mojo ner sveteši mater, 221. temnejši, preš. 143, ki (blisk) le temnejši noč stori, ko vgasne. visočeji , visokeji, visokejši , vrt. 248 de bi vas na visočeji stopnjo vednosti povzdignili; vrt. 190 svoje kmetijstva na visokeji stopnjo prineskov povzdigujejo, VIII; vrt. 193 smo dolžnost na sc vzeli, nar visokejši in popolniši stopnjo kmetijstva pokazati. — čedniši, cruc. 397 kazat svojo ner lepši inu ner čedniši hčer. prijetniši, vrt. 65 jed z mnogimi štupami prijetniši storiti. višiši, cruc. 160 dokler vas hočeo za to nar višiši gospo sturiti, 166 to višiši gospodo svojga krajlevstva je bil poklical, 560. — častitljivši, vrt. 75 mehkužnik poniža svojo pamet, svojo nar častitljivši gospo in prijatlico. lepši . cruc. 397 kazat svojo ner lepši hčer. Sing. instr. mase. i fem. bolji, vrt. 154 z nar bolji voljo; boljši, traun. 26 on bi jih bil z nar bolši pšenico redil. manjši, kast. 80 s to nar manši časno štraj tingo; vrt. 1 po tem se pa le z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo peča, 49 ko bi ga z nar manjši iglico vbodel, vrt. 242 ker se lahko oglje iz gojzdov z manji vlakam ali trudam spravlja. •veči, vekši, vrt. VII. 42 s tolikanj veči radostjo dela, VII. 1, 164; cruc. 294 zabstojn misliš z vekši martro Vida od Christusa ločit. — zlahneji , vrt. 195 z rumeno, nar žlahneji pšenico. modreši, cruc. 397 se štimati s svojo ner nedolzniši, ner pokor. n'ši, ner bruni niši, ner modreši, inu ner bogu dopadečiši Mario divico. sveteši, cruc. 396 žiher se hvališ s tvojo ner sveteši hčerio. — pazljiviši, vrt. 127 z nar pazljiviši natančnostjo. ponizniši, vrt. VII. se tudi na vas z nar ponizniši prošnjo obrnemo. — lepši, cruc. 543 -s to ner lepši tančico so bily ogvantani. NOVOSLOVEUSKI KOMPASATIV. 83 Dual nom. mase. boljši, gol. 170 ta dva bolši pajnova bi vender utegnila se k rojo perpravlat. vekši, cruc. 43 nebu inu zemla sta ta vekši inu žlahtniši talla tiga svejta. — švohneji, gol. 1G8 a inu c sta močna pajnova, b inu d pa eno malo švohnej. — poglavniši , vrt. 24 nar poglavniši zložna dela podnebniga zraka sta dva gaza. Plur. nom. feni. bližji, vrt. VI; bolji, vrt. 9; daljši, gol. 13 noge so tud moč¬ nejši inu delši; dražji, vrt. 206; hujši, gol. 63, vrt. 84; hi ji, vrt 34; ložji, vrt. VI; manjši, gol. 11, 17; manji, vrt. 91, 213; mlaji. vrt. 163 gore naj bojo starji ali mlaji se sprstevajo; ožji , vrt. 29 take poti so zdaj širji zdaj vožji; širji, vrt. 29; tanjši, vrt. 240; veli , gol. 12;vrt. 102, 163; višji, vrt. 163; — drobnejši, vrt. 11 -,gork.eji, vrt. 5, 27; mehkeji , vrt. 67; močnejši , cruc. 18; gol. 13, 79; mol- neji, vrt. 35; sladldjši , cruc. 116; veselejši, cruc. 130; visokeji, vrt. 38; visokeši, cruc. 313; zvestejši, gol. 49; žlahtnejši., vrt. 188; — ljubili, cruc. 526 (lubiši); navadniši, vrt. 88; neusmiljeniši (bez j), cruc. 105; nevarniši, vrt. 84; poglavitniši , vrt. 12; poglavniši, vrt. 13; potrebniši, vrt. 88; požrešniši, preš. 174; prijetniši , vrt. 205; rodovitniši, vrt. 168; težiši, dalm. gmpr. ker kuli so kej ene težiši besede k zastopu pride; trdniši, preš. 175; škodljiviši, vrt. 88; usmiljeniši (sa 1), cruc. .594; ■— gotovši, vrt. 209; starji, vrt. 70, 163. Plur. nom., ace. i voo. neutr. boljši, vrt. 128 črno mjilo in pa trpentinovo olje so nar boljši domače zdravila, 224; bolji, vrt. 93 čist zrak, sonce, kratkočaso- vanje s prijatli so dosti krat nar bolji zdravila. daljši, vrt. 48 človeške čeva so navadno šest krat daljši kot človek. ložji, vrt. 72 ložji dela se dajo skoraj brez počitka opravljati. manjši, vrt 100 veči plemena glasno govorč, manjši pa mende po pomigljejih. nižji , vrt. 225 nižji vina bolj proti popivajo. raji, vrt. 211 naj raji vladarstva po nekoliko žita na stran devajo. težji, vrt. 98 bi mogli nar težji dela sami opravljati. veci, vrt. 100 veči plemčna glasno govorč. molneji, vrt. 72 njih telesa močneji storiti. 84 M. VALJAVEC, stareji, vrt. 71 kakor praseta stareji prihajajo. trdejši, crnc. 619 kir trdejši srca kakor je djamant omečij. žlahneji, vrt. 224 veliko žlahneji (vina) narejajo iz odbraniga grojzdja. — grššniši , cruc. 623 de te ner trdejši inu grešniši srca omečite. imenitniši, zal. 356 ktere so nar imenitnbšb dobre dela? koristniši, vrt. 3 po kterih bi se nove koristniši dela vpeljevale. rodovitniši, vrt. 196 polja rodovitniši storiti. žlahtniši, cruc. 109 o lica lepši inu žlahtniši kakor z vej zde. — lepši, cruc. 598 še lepši in vekši čuda bodo slišali, 109. zdravši, vrt. 72 nar zdravši so take dela. Plur. acc. mase. boljši, zal. 156 nam jih je bog varhe in nar boljšo pbrjatle- dal. manjši, cruc. 514 je hotel tudi svoje synove te ner manši imenovati. mlajši, vrt. 100 de bi zamogli svoje drage bravce, zlasti mlajši med njimi resnice prepričati. veči, vekši, vrt. 2 z manjši potroški veči dobičke doseči; cruc. 596 obedn svetnik riej vekši inu čudniši mirakelne doparnašal. vikši, zal. 122 je treba prositi, za vse svoje vikši., 172. močnejši, gol. 43 de bodeš uselej te švohne (pajnove) od spod, te močnejši pa od zgor postavov; močneši, cruc. 484 blagu tiga svejta premaga te ner stanovitniši inu močnčši. svetejši, cruc. 206 nad letem zamerkam try te ner lepši inu sve¬ tejši pilde. učeneši, cruc. 117 pošle klicat te ner vučeneši arcate, 447, 576. žlahnejši, vrt. 153 bi ti obilniši in žlahnejši pridelke imel; žlah¬ neji, vrt. 79 če se na se žlahneji organe vrže. — čudniši , cruc. 596 obedn svetnik nej vekši inu čudniši mirakelne doparnašal. lubiši, cruc. 410 je gostil te ner lubiši svoje priatele. nižiši, cruc. 516 tudi se potlissaio te nižiši angele vžgati. obilniši, vrt. 179 de bi če dalje obilniši pridelke dajala, 153, 203. ostudniši, cruc. 378 de bi si lih te ner ostudniši grehe imeli. poglavniši, vrt. 152 smo skrbeli poglavniši zapopadke rastljin razložiti. stariši, cruc. 78 bngajte vaše stariši, 93. vredniši, cruc. 224 je druge za veliku uredniši štimala. Plur. acc. feni. bolji, vrt. 86; gr ji, preš. 107; manjši, vrt. 2, 11; slajši , preš 25; slaji, preš. 182, 187; širji, vrt. 20; tanjši, vrt. 14, 237; veči, NOVO SLOVENSKI KOMPARATIV. 85 gol. 12, 19; vrt. 2; vekši, cruc. 162; sladkejši, cruc. 115; koristnišit vrt. 104; poglavitniši , vrt. 41; poglavniši, vrt. III. 3, 141; potreb- niši, vrt. 2, 3, 41, 57, 151; skrimiši, zal. 13; služivniši, vrt. 2, 104; zlahtniši, preš. 25; dopadljivši, vrt. 221; lepši, cruc. 115 itd. preš. 89; vrt. 102, 217. Plur. instr. mase. gorŠi, vrt. VI. ali bi vas s svojimi obilniši pridelki in gorši izdelki ne zadušili? manjši , vrt. 2 si prizadevajo z manjši potroški vedi dobičke doseči. u lirvatskoj slovenštini upotrebljuje se tako nesklonivo samo li rajši. XV. Završetak. Kako se je dakle komparativ u slovenskom jeziku razvijao, po- kazuju o vi završetci sing. nom. mase.: I. a) ji; b) jši. II. a) čjši, čši, eši; ijši, iši, ši; b) čji, iji, ji. I. bolji; boljši. II. zdravejši, zdraveši, zdrav eši; zdravijši, zdraviši, zdrdvši; zdraveji, zdniviji, zdravji. Iz ovoga pregleda vidi se baš „smutljiva“ preobilatost zbilja rabljenih oblika u komparativu za jedan jedincati padež; vidi se da je slovenština u oblicib eji ejši ; a recimo dobrahno i u eši pod- pun oblile stare slovenštine samevala, dočim ima i oslabljenih oblika pa i neorganskih u dovoljnoj, pače suvišnoj mjeri, a primjeri spreda za pojedine oblike navedeni pokazuju, da ona pravi komparativ i od nerazširene i od razširene tvorke : i prema starosl. obliku j'i>(s), iji)(s) i prema jT)sj'i), iji>sj r f>. ali da je formacija po razširenoj tvorci daleko pretežnija. Hrvaština iliti srbština osniva svoj komparativ malo ne izklju- čivo na nerazširenoj tvorci: miliji, milijega, milijemu itd.; polag Da- ničiea bo upotrebljuju se samo li tri komparativa po razširenoj tvorci: lakši, ljepši i fliekši. Svrnemo li samo uzgredce okom na grštinu i latinštinu kao jezike u nas pristupnije, to vidimo, da je slovenština gledom na komparativ sličnija latinštini a hrvaština sličnija grštini. Kao naimre slovenština od tvorke ij r Ls čuva ono s kao š : boljši, tako čuva latinština ono s kao r u svojoj tvorci ior n.jesto ions, ios prema 86 M. VALJAVEC, staroindskomu ijans: melior, a kao što hrvaština' izbacuje ono s u ij r i>s : bol ji, tako izbacu je grština s od svoje tvorke tov prema ijans: (jSAtimv, gdje je Memogue n. p. oblik 'izAzdr/zoc. Dakle recimo slov. lat. hrv. grč. boljšega: melioris = boljega : (toO) (Js^tiovo?.. Sravni li se u tom pogledu kajkavština s hrvaštinom, vidi se da ima ona formaciji! komparativa sasvirn slovenska; osnovan bo joj je komparativ na razširenoj tvorci, da je dakle ta točka jedan od dokaza, kojimi se sa znanstvenoga gledišta kajkavština pribraja slovenštini. Izvori. a) za kranjsku slovenštinu: črne. Sacri promptuarii tertia pars continens contiones de sanctis per annum a r. p. Joanne ba.pt. a s. Črnce Vippacensi compo- situm. 1696. dnini. Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Juria Dalmatina, , Wittebergae 1584. gmpr. = gmajn predguvor; Žid = list na Ebreerje itd. gol. Antona Janžaja popolnoma podvučenje za vse čebelarje . . iz nemškiga na kranjsku prestavlenu od Joannesa Golitschnika , v Celji 1792. (juts. Deutsch-vrindisehes Worterbuch verfasset von Oswald Guts- mann, Klagenfurt 1789. kast. Bratovske bukvice s. roženkranca.. -skuzi Matthia Castelza u u Lublani 1682. lev. Die slovenische Spracbe nach ibrcr Redetheilen, behandelt von Fr. Levstik, Laibach 1866. met. Lehrgebaude der slowenischen Sprache von Franz Seraph. Metelko , Laibacb 1825. preš. Poezije doktorja Franceta Prešerna, v Ljubljani 1847. scAonl.Evangelia inu lystuvi na vse nedele . . . stiskami v Nemškim Gradcu v tem lejti MDCLXXII (1672) [„Epistolas et evangelia in idiomate slavonieo . . per clarissimum et reverendissimum dominum Joannem Ludovicum Schonleben . . . revisa etc.] traun. Svetu pismu stariga testamenta, bukve tih psalmov, id est biblia sacra veteris testamenti, liber psalmorum in slavo-car- niolicum idioma translatus per Antonium Traun (Traven?) Carniolum Aychensem . . Labaci 1798. vrt. Kmetijska kemija, spisal Matija Vertovc , v Ljubljani 1847. zal. Kratko podučenje vi. nar potrebm.šbh kurščanskuh ri.snicah pomnožil Janez Zalokar. — (Ova je knjiga štampana Metel- novosi,ovenski komparativ. 87 čicom, od koje je ovdje s izraženo sa č, a e. sa n; na ostalo se nije gledalo.) b) za ugarsku slovenštinu : ' dahi. Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem, v Radgoni 1827. (pod predgovorom podpisan je Dainko. a Dain- kovim je alfabetom knjižica i štampana). kuzm. Novi zakon ali testamentom po Kuzmics Stemni , v Koszegi 1848. — Gdje n knizi dolazi d i e, to sam promienio na ou i ej, jer se tako izgovara pa je valjda u prijašnjih izdanjili i tako stajalo). kuzm. m. Szveti evangyeliomi ponleg reda rimszkoga po Kuzmics Miklosi, ob tretjem v o zostampani v Graczi 1841. predg. Izgledi slovenskega jezika na Ogerskem, predge z letnicami 1802—1830 u letopisu matice slovenske za 1874 v Ljubljani pag. 102—155. (Razglasio sam ih ja polovicu [15] a polovico [14] imam ih još u rokopisu). šerf Predge na vse nedele no svetke, zložil Anton Serf, mešnik posvetni. I. letni tok, v Gradci 1835. (Ova je knjiga štam¬ pana DainČicom, od koje sam o primjerih pridržao samo y). trpi. Knige 'zoltarske szlovenčene ]»o Terplan Sandorij v Koszegi 1848. (Ta je knjiga spojena — ali za se paginovana — s kuzm.) c) za hrvatsku slovenštinu: ad. Adolf iliti kakvj su ljudi, knižica za nevešča srdea, koju Ja¬ kob „Lovrenchich“ (Lovrenčič) skup je složil leto 1833 vu Varaždinu. fer. Pobožnost k sv. Ferencu . . s pomočjum Ferenca Gluschich ovo drugoč van dana vu Zagrebu 1753. fuc. Historie s kratkem duhovnem razgovorom od poslednjeh du- govanj po Stefanu „Fuchku u (Fučku), vu Zagrebu 1735. gasp. Hilarion Gasparotti: cvet sveteh ali živlenje i čini svetcev, prva strana. (Po Kukuljcvičevoj bibliografiji hrvatskoj štam¬ pana je ta knjiga u Gradcu god. 1752. Eksemplar, kojim sam se ja služio, nije _eio uit[ podpun: iztrgnuti su amo tamo listovi, a siže do pag. 9G6. Prva se strana završuje pag. 937 ovako: lesV CrulTfIXo & tlbl 6 Maria: Vobls InCoLae CViTae CoeLestls opVs hoC offertVr, a za tim sliedi „pri- ložek k prvoj strani za tri fašenske dneve prodeke zadrža- vajuči). greg. Horvacka od Kristuševoga narodjenja vittia od patra Gregura Kapucina , vu Zagrebu 1800. 88 M. VALJAVEC, izb. Izbor dugovanjh vsakovrstnih po „Tomdshu Mikl6ushich a (Mi¬ klošič), vu Zagrebu 1821. lad. Joannis bapt. Lalangue medicina ruralis iliti vračtva ladanjska, prva stran vu Varaždinu 1776. mat. Sermones morales super totius anni dominicas Joannis baDt. Campadelli jam per a. r. d. Balthasarem Mattakovich ex ita- lico in vernaculum vulgare croaticum traducti, pars pi-ima, Zagrabiae, 1770. petr. Petriča Kerempuh . . po Jakobu Lovrenchich 1834 vu Va- rašdinu. p up. Joann. bapt. Lalangue: brevis institutio de re obstetritia illiti kratek navuk od meštrie pupkorezne, vu Zagrebu 1801. res Pet kamenov preče Davidove stolnačeni po pet prodečtvih od patra Antona Vicira, sada pak iz latinskoga na horvaeki jezik preneseni po „ Ju raju Reessu u (= Risu), vu Zagrebu 1764 (Ima strana 241, ali su pogrješno na kraju zadnji listovi pa- ginovani). rod . Rodbinstvo, jedan veseloigrokaz vu peterom dogodu iz nem- škoga na horvaeki jezik prenesen po Jak. Lovrenchich, vu Varaždinu 1822. svil Navuk od morveh vurednosti i svilneh kukcev hranjenja od opata Ludviga Mitterpachera , vu Budimu .1823. skol. Skola Kristuševa kržčanskoga navuka obilno puna po Juraju Mulich, vu Zagrebu 1744. vrač. Razlaganje sveteh evangeliuinov po Josefu „Vrachan u II. III. i IV. kniga vu Varaždinu 1823. zagr. Stefana Zagreben kap. Hrana duhovna . . prodečtva za ne¬ delje trojačke; vu Zagrebu 1734. (rabio mi je poderan i ne- podpun eksemplar).