P a S n i k. Hako naj učitelj svojc učencc spoznava. (Konec.) Pa tudi pred naukom lahko učitelj spoznava prepirljive, svojoglavne, sirove in hudobne otroke od mirnih, pohlevnib, prijaznib, tihih in dobrih, tako da učenci ne vedo njegovega namena pri tipazovanji. Ravno tako ima učitelj lepo priliko, si množiti svoje skušnje o tem pri očitnih obhodih in igrah, ker takrat se učenci radi pokažejo, kakšni so, ker se mislijo popolnomo proste. Toda modro učiteljevo oko tudi lukaj kmali zapazi prevzetne in priliznjene, prederzne, pohlevne in poželjive, skodoželJR? in častilakomne učence. Ako kaznovani učenec pri vsi žalosti vedno še pazljivo posluža, je prijazen, ter bi rad na učiteljeva vprašanja odgovarjal, morc učitelj sklepati o dobreni sercu ; ako pa učenec ne niore prenašafi naj manjše graje in preziranja, vedi nčitelj, da iroaš opraviti z prevzclnim in častihlcpnim učenccm. V lakili slučajih je posebno važno modro in previdno ravnanje učitcljevo. Častiželjnost sicer more biti na sveti, tedaj ludi nied učenci, toda ne kakor pregreba, ampak kakor krepost, ktera naj si povsodi prizadcva storiti, vse kar je mogoče. Ako obdarovanja in polivale nikakoršnega veselja ne obude, lahko ve učitelj, da ima opraviti z bladnim ali malomarnim učencem, da je zginila otroška priprostost ali da je celo zginil mir serca, in da lnkaj tedaj naravni pripomočki ne zadostujejo. Ako prav žive povesti in popisi učenca kar nič ne ganejo, vedi, da imaš terdoserčneža ali neusmiljeneža. Tukaj pa vendar učitelj ne sme prezirati, da dostikrat revnim otrokom, živečim v naj žaloslnišili okoliščinali, manjka zdrandjenja k sočutju. Taki učenei poJrebujejo le spodbude in pnguma,