l/im bnaham to, bnalem Stäiwhqa 1 poiiuhilam to, poifuXalceM Radia Ptuj 1m boifoi/uM bmtk&a'm zekm bniiétm . , ni ' to, itmur m/o- ufo! Slovenija Pogovor s horarnim astrologom Tadejem Šinkom • Bo leto 2016 leto vojne? O Stran 7 Ptuj, torek, 22. decembra 2015 letnik LXVIII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V ira 2015 y—^ • • jo taierski Danes priloga Podravje • Glas Štajerske proti nižanju povprečnine Mehki projekti - mehke hruške Župani vseh občin UE Ptuj, UE Lenart in UE Ormož so minule dni sklicali skupne seje vseh občinskih svetov z enim samim ciljem: sprejetjem sklepa proti znižanju povprečnine za občine. Slišati pa je bilo tudi kritiko novih, t. i. mehkih projektov, ki se bodo po njihovem mnenju na koncu izrodili v mehke hruške... Več na straneh 2,3,4 in 5. Danes priloga Zaradi praznikov izide naslednja številka Štajerskega tednika 29. decembra 2015. Uredništvo Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Kronika Ormož • Katerim vinogradnikom bodo prekinjene pogodbe Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° IO473 www.radio-pl-uj.si Občinski golaž, ki diši po novinarjih: Kadrovanje v ptujski občini se nadaljuje ... O Stran 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 5 % popust na vse storitve in materiale Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do konca decembra 2015. 3? Štajerski TEDNIK brez želenih dovoljenj Sodišče zavrnilo Vargazonovo tožbo proti ministrstvu O Strani 2 in Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki Izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite v podjetju Zerox, d. o. o., Svižnjakova ulica 13, Ptuj, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na telefon 0590 30 305 ali info@zerox.si. PARADA 2015 V ŽIVO • športna dvorana OŠ Ljudski vrt na Ptuju! V SOBOTO, 26. decembra, ob 16. uri VEČ KOT 200 NASTOPAJOČIH! Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj, center Jager Ptuj In Center Jager Gorlšnlca f AG ER * P5< Car,, RiAna II ti IB,m 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 22. decembra 2015 Podravje • Sodišče zavrnilo Vargazonovo tožbo proti ministrstvu za okolje Predelave 149 ton odpadkov živalske in rastlinskega izvora dnevno v Sobet Da so bili posli z gradnjo bioplinarn ena največjih bančnih in gospodarskih neumnosti, ki se je lahko dogodila, je znano že nekaj časa. Banke kredite. Že ob snovanju teh megalomanskih investicij je bilo jasno, da za kapacitete, ki bi jih bile sposobne bioelektrarne predelati, na Zaradi pomanjkanja vhodnih surovin zmogljivosti bioplinskih naprav niso bile izkoriščene. Do pomanjkanja surovin ni prišlo samo zaradi tega, ker jih enostavno v regiji ni bilo dovolj, temveč tudi zato, ker bioplinarji surovin niso plačevali in jim jih kmetovalci več niso hoteli dobavljati. Sprva so si sicer pridelovalce pridobili na svojo stran z nekoliko višjo odkupno ceno, pri realizaciji plačil pa se je potem zatikalo. Bioplinarji še danes dobaviteljem surovin dolgujejo denar, kar je razvidno iz poročil stečajnih postopkov oz. postopkov prisilnih poravnav. Sicer pa je bilo tudi z vidika zagotavljanja samooskrbe, varne in sledljive pridelave prehrane nadvse neumno, da smo koruzo in druge žitarice, ki so zrasle na prekmurskih, pomurskih in podravskih poljih, pretvarjali v elektriko, namesto da bi z njimi pitali živino ali jih porabili za moko in prehranske produkte. A usmeritev vrha državne politike, gospodarskih spreg in centrov moči je bila v letih 2008-2009 nedvoumna: »Država in banke Uvodnik Kaj je povedal milijon volivcev Včeraj smo državljani Slovenije svoje povedali. Tudi tisti milijon volivcev, ki sploh niso prišli na referendum. Ker se z nekaterimi stvarmi pač ne želijo obremenjevati, zlasti še z nekimi zakonskimi akti, ki jih potem oni, ki so neki zakon pripravljali, itak znajo uporabiti in zlorabiti tako, kot jim v nekem trenutku ustreza. Konec koncev - koliko takšnih zakonov o spremembah zakonov... pa državljani sploh preberemo ali se do njih opredeljujemo? Za to, da o njih odloča, imamo zakonodajno telo, kot se izvoljenim predstavnikov ljudstva včasih uradno reče. Pa očitno je včasih to res bolj telo, namesto da bi bil um. Ker če človek naroči malarju, naj mu polepša sobo, najbrž ne bo za njim letal s čopičem in popravljal njegovih napak. Še manj pričakuje, da mu bo malar na koncu rekel: »Veš, dragi Joža, sedaj pa se spravi s čopičem v roki na lestev in popravi, kar ni dobro.« Ne, tako se pa nismo zmenili. Državljani pošteno plačamo svoje poslance za delo, za katerega smo jih imenovali, in pričakujemo, da ga bodo pošteno opravljali. Ne pa da takrat, ko jim naenkrat ne gre kot po maslu, v stilu otrok v vrtcu začno tuliti, se metati ob tla in klicati na pomoč svojo volilno bazo. Takega dela bi se vsi šli. A mislite, da meni ne bi kdaj ustrezalo, da šefici pošljem »sestavek«, vanj napišem samo naslov Uvodnik, spodaj zapišem slovensko abecedo od A do Ž in bralcem naročim, naj si črke sami poljubno sestavijo. To bi bila demokracija, kaj pravite? Ja, samo prvič bi se vam mogoče zdelo smešno, petič, desetič alipetnajstič pa že ne več. Našim parlamentarcem pa se sploh ne zdi nič nenavadnega, da nas pošiljajo z abecednikom v roki na referendum opravljat svoje delo. No, to bi lahko na primer bilo sporočilo tistega milijona in še nekaj volivcev, ki so raje kot na referendum šli k sosedovim na kavo. Pa nasvidenje na naslednjem referendumu. Imam že eno zamisel zanj. V Sloveniji imamo rek, da nekdo nekaj opravi z levo roko - in vemo, kako je tovrstno delo opravljeno. Pa sem pomislil, da bi bilo dobro imeti referendum, da se tistim, ki svoje delo opravljajo z levo roko, levičarjem torej (oprosti, hčerka!), zmanjša plača. Delo z desno roko je tradicionalna slovenska vrednota in gospa Angelca s podmladkom bo seveda poskrbela, da bomo tradicionalni desnorokci zmagali. Konec koncev: tudi pesnik (je bil Župančič?) je napisal: »Desna roka - prava roka...« Pa pokrižamo se tudi z desnico (kdor pač se)... Jože Šmigoc podpiramo zeleno energijo!« Kakšen finančni in okoljsko sporen cirkus je samo v letu ali dveh po zagonu bioelek-trarn nastal iz te zelene energije v Prekmurju, Pomurju in Podravju, ni treba posebej pojasnjevati. O tem je javnost že veliko izvedela: od prenapih-njenih investicijskih stroškov, ki so jih v celoti krile banke (v Avstriji so bioelektrarne iste moči gradili za polovico cene naših), do nevračanja kreditov bankam, nastanka bančne luknje in neplačanih obveznosti do dobaviteljev. Po uredbi iz leta 2013 bioplinarna preblizu naselja Ko je bioplinarjem pričelo primanjkovati vhodne bioma- se za predelavo (med drugim zato, ker jim je pridelovalci zaradi neplačanih obveznosti več niso hoteli dobavljati), so se začeli ozirati po drugih surovinah, ki bi jih lahko predelali v električno energijo. Za bioplinarno Vargazon, njena proizvodna moč je 2 MW, so načrtovali, da bi v njej predelovali odpadke oz. substrate živalskega in rastlinskega izvora - 149 ton na dan; med drugim naj bi se obdelovali odpadki iz klavnic. Za kapaciteto predelave 149 ton dnevno je Vargazon leta 2011 na Agencijo RS za okolje (ARSO) podal vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Tega dovoljenja (pravnomočno) sobetinska bioplinarna nikoli ni imela in ga najverjetneje glede na dogajanje od leta 2013 naprej ter Sp. Podravje • 16 občin UE Ptuj proti vladi Mehki projekti bodo na koncu - Župani vseh občin Sp. Podravja so do ukrepa vlade, da občine po glavi občana prejmejo 522 evrov, izjemno kritični, nine so se župani in občinski svetniki 16 občin iz območja Sp. Podravja v Dornavi sestali na skupni seji občinskih »Ne zahtevamo nič nezakonitega. Zavzemamo se le za interese naših občanov in državljanov Republike Slovenije, za katere bi se morala zavzemati tudi vlada, ne pa da na takšen način še dodatno zavira razvoj. Povprečnina, ki je namenjena slovenskim občinam, je najbolj pravično razdeljen javni denar, s katerim se zagotavlja večina javnih dobrin. Večina cest, vodovodov, kanalizacije, javnih površin, vrtcev, šol in pokopališč je v lasti občin, za kar moramo občine tudi skrbeti. Zraven tega skrbimo za predšolsko varstvo, šolske prevoze, materialne stroške osnovnih šol, socialo in še bi lahko naštevali. Vse to moramo financirati iz povprečnine. S tem, ko se zmanjšuje delež financiranja občin, se ne-le zmanjšuje osnovni standard prebivalcem, ampak se reže tudi kruh naše- Poleg vsebine protestnega pisma so navzoči na skupni seji v četrtek potrdili sklepe, s katerimi nasprotujejo nekaterim vladnim predpisom v proračunu RS za leti 2016 in 2017. »Ugotavljamo, da vlada in državni zbor s tako dodeljeno višino finančnih sredstev ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave. Državna raven deluje v nasprotju s pravili pravne države, saj že nekaj let določa višino povprečnine v nasprotju z Zakonom o financiranju občin. Zahtevamo, da višina povprečnine za 2016 in 2017 znaša 536 evrov,« se glasi vsebina sprejetega sklepa, s katerim občine na vlado apelirajo tudi s predlogom, da država ohrani sofinanciranje občinskih naložb (21. in 23. člen Zakona o financiranju občin). mu gospodarstvu. Če občine nimamo denarja za investicije, gradbeni sektor ne dobi dela, posledično pa tudi ne trgovski in storitveni sektor. Ne gre zanemariti dejstva, da so večino gradbenih del, ki smo jih razpisale občine, dobila slovenska podjetja,« so v protestnem pismu, ki so ga naslovili na vlado, zapisali predstavniki občin Sp. Podravja. Nadalje v vsebini pisma opozarjajo, da zaradi znižanja priliva iz državnega proračuna občine ne bodo sposobne črpati evropskih sredstev. »Pri tem smo bili do sedaj zelo uspešni, če nas le niso zavirali država oz. njeni uradniki. Zaskrbljeni smo, ker bo naslednja finančna perspektiva namenjena v večini mehkim projektom, kjer bo sicer ustvarjenih nekaj delovnih mest, ki se bodo po prenehanju financiranja zapirala, mehki projekti se bodo spremenili v mehke hruške. Pravi pristop je v dolgoročni zagotovitvi zdravega okolja za gospodarstvo, ne pa s projektnim financiranjem že naprej dogovorjenih projektov. Občinam je treba omogočiti, da bodo čim bolje razvile infrastrukturo, ki je prvi pogoj za razvoj na vseh področjih.« Cerarja pozivajo k razrešitvi finančnega ministra Župani in svetniki občin Sp. Podravja zahtevajo, da vlada nemudoma spremeni svojo politiko do financiranja občin, je med drugim navedeno v protestnem Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. -............. ■ ■ ........ ...................749-3/ ■• - ..........................................-.............. ■•-■........................... Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 22. decembra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ga incih ne bo so za njihovo izgradnjo velikodušno razdelile bližnjem tržišču ne bo dovolj surovin. nedavno odločitev upravnega sodišča tudi ne bo dobila. Kot je zapisalo sodišče, iz gradbenih dovoljenj za Bio-elektrarno Vargazon iz 2009 in 2010 ne izhaja, da bi bila dovoljenja izdana za napravo, v kateri bi se predelovali odpadki. Če bi želeli v bioelek-trarni predelovati odpadke, bi morali zato v fazi pred gradbenim dovoljenjem pridobiti OVD. Ker takrat investitor ni pridobil niti OVD niti OVS (okoljevarstveno soglasje, ki je predhodna faza pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja), se elektrarna v času, ko je bila podana vloga za predelavo 149 ton klavničnih odpadkov dnevno, šteje za novo napravo. Kot nova naprava pa po uredbi, ki velja od 18. decembra lani, OVD več ne more do- biti, saj stoji preblizu naselja. V skladu z uredbo bi moral biti tovrsten objekt od naselja in objektov poslovno-družbene-ga značaja oddaljen vsaj 300 metrov. Bioplinarna je od najbližjih hiš v naselju Sobetinci oddaljena 25 metrov! Za predelavo bio odpadkov potrebno OVD Vargazon se sicer sklicuje na staro uredbo, ki je veljala v času, ko je elektrarno gradil. Ta je določala, da za obratovanje naprave, ki predeluje organske odpadke rastlinskega ali živalskega izvora, ki so nastali v okviru kmetijskega gospodarstva, kjer poteka obdelava biološko razgradljivih odpadkov, OVD ni potrebno. Ministrstvo za okolje in ARSO kot upravni organ v zvezi s tem pravita, da niti iz vloge niti iz njenih dopolnitev ni razvidno, da bi Vargazon v Sobetincih že predeloval odpadke, ki bi nastali v okviru njegovega kmetijskega gospodarstva. Ko je ARSO Var-gazonovo vlogo za izdajo OVD zavrnil, je med drugim zapisal: »Iz gradbenih dovoljenj, ki jih je investitor za gradnjo bioplinarne Sobetinci na UE Ptuj pridobival v letih 2009 in 2010, ni razvidno, da bi bila bi-oplinska naprava namenjena predelavi odpadkov. Menimo, da je UE Ptuj gradbeno dovo- ljenje izdala za bioplinsko napravo, namenjeno predelavi biomase in ne odpadkov. Če se v bioplinski napravi obdelujejo odpadki, bi bilo treba pravnomočno OVD pridobiti pred gradbenim dovoljenjem. Pred uveljavitvijo nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digesta-ta (december 2013) je lahko bioplinarna obratovala brez okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov, če je šlo za predelavo odpadkov, ki so nastali v okviru lastnega kmetijskega gospodarstva. Od uveljavitve zgoraj navedene uredbe konec leta 2013 pa to več ni mogoče, ampak mora vsak predelovalec biološko razgradljivih odpadkov imeti pridobljeno pravnomočno OVD za njihovo predelavo. Od količine in vrste odpadkov, ki jih naprava namerava predelati, je odvisna vrsta okoljevar-stvenega dovoljenja.« Upravno sodišče dodaja, da lahko bioplinarne sicer obratujejo na podlagi v preteklosti izdanih pravnomočnih dovoljenj - četudi od naselij niso oddaljene 300 metrov. Pogoji za njihovo obratovanje so, da ostanejo v okviru obstoječih proizvodnih zmogljivosti in da v prehodnem obdobju izpolnijo nekatere druge predpisane zahteve. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik 3. junij 2011: Vargazon vloži zahtevo za pridobitev OVD (vhodna surovina 149 ton na dan). 15. april 2013: ARSO odloči o vlogi in izda OVD. AAG zoper odločbo ARSO vloži pritožbo. 18. december 2013: v veljavo stopi uredba o predelavi bioloških odpadkov - ključni predpis, zaradi katerega Vargazon OVD več ne more pridobiti: zunanji rob bioplinarne mora biti po uredbi od naselja oddaljen najmanj 300 m, Var-gazonova bioplinarna je od najbližje hiše oddaljena 25 m. 19. december 2013: MOP pritožbi AAG ugodi, zadevo vrne v odločanje na ARSO. 1. julij 2014: ARSO odloči o pritožbi in OVD ne izda. Vargazon se pritoži na MOP. 19. maj 2015: MOP Vargazonovo pritožbo zavrne. Vargazon vloži tožbo na upravno sodišče. 12. november 2015: Upravno sodišče v Mariboru tožbo zavrne. Vir: Sodba upravnega sodišča, november 2015 In kako naprej? Bioplina nima OVD, a kljub temu deluje. Ali sploh kdo nadzira postopke predelave v bioplinarni in katere snovi uporabljajo kot vhodno surovino? Lastnik objektov je še vedno Vargazon (v stečaju), terjatve bank in drugih upnikov do Vargazona (10,5 mio evrov) so na DUTB. mehke hruške Na temo financiranja občin in določitve vrednosti povpreč-svetov. pismu predsedniku vlade Miru Cerarju, ki ga občinski predstavniki sklenejo s pozivom, naj premier razreši finančnega ministra Dušana Mramorja ter uredi normalo financiranje občin v skladu z zakonodajo. »Če vlada in predsednik vlade tega niso sposobni, je boljše, da odstopite kot celotna vlada,« so ostri župani 16 občin s širšega ptujskega območja. Na četrtkovem srečanju so župani oz. podžupani poudarili, da se država do občin obnaša mačehovsko. Njihovim pobudam, predlogom in potrebam ne prisluhne. Zato so mnenja, da je treba stopnjevati pritisk na državo. Sredsteva, ki jih bo država na račun glavarine privarčevala, po njihovem mnenju ne bodo rešila državnega proračuna Župani so opozorili tudi na pomanjkanje investicijskih sredstev, pa tudi na razpise, ki jih ni. Spraševali so se, ali vladni ukrepi ne pomenijo morebitnega tihega ukinjanja občin. Poudarili so še, da znajo na lokalni ravni z denarjem ravnati bolj gospodarno in preudarno, kot organi in ustanove na nacionalnem nivoju. Mojca Zemljarič Ptuj • Občinski golaž, ki diši po novinarjih ... Kadrovanje se nadaljuje O kadrovanju na ptujski občini smo v zadnjih časih že poročali. Številne domneve so se že potrdile. Zavod za turizem (če oz. ko bo ustanovljen) naj bi kot v. d. vodila sedanja predstavnica ptujske občine za odnose z javnostjo Katja Gonc, njo pa naj bi zamenjala Barbara Ferčič. Na MO Ptuj pa si želijo še eno novo sodelavko: Tina Baštevc naj bi opravljala delo višjega svetovalca župana. Z novim letom bo prost tudi direktorski stolček na KKS, glasna so bila ugibanja, da ga bo zasedel nekdanji novinar Večera Slavko Podbrežnik, ki pa je dejal, da o tem ne ve ničesar. Kot so nam potrdili na Mestni občini Ptuj, se mandat Branku Brumnu izteče 31. 12. 2015, akt o ustanovitvi družbe KKS Ptuj, d. o. o., pa ne predvideva razpisa za izbiro direktorja, temveč tega imenuje skupščina družbe. A vendar se je težko znebiti občutka, da je KKS Ptuj sam sebi namen; nenazadnje je zgovoren podatek, da je bila njihova spletna stran nazadnje ažurirana leta 2013. In glede na to, da vse naloge, povezane s kabelskim omrežjem, opravlja podjetje Teleing, smo na MO Ptuj naslovili vprašanje, kakšna je sploh naloga KKS in ali ga sploh potrebujemo. „Svet MO Ptuj je ustanovil družbo KKS Ptuj z namenom izgradnje in upravljanja s kabelsko komunikacijskim sistemom v naseljih Ptuj, Mestni Vrh in Kicar. Glede na dejstvo, da je bil obstoječ komunikacijski sistem potreben posodobitve in je bila evidentna potreba po izgradnji kabelsko komunikacijskega sistema tudi v drugih naseljih mestne občine Ptuj, je bil v letu 2010 izveden javni razpis, na podlagi katerega je bila istega leta s podjetjem Teleing, d. o. o., sklenjena pogodba o iz- gradnji in posodobitvi sistema ter hkrati ustrezna pogodba o prepustitvi obrata. V zameno za izgradnjo in posodobitev sistema ima Teleing pravico v pogodbenem obdobju uporabljati in tržiti celoten sistem. Naloga družbe KKS Ptuj je nadzor nad izvajanjem sklenjenih pogodb, saj je družba Teleing dolžna plačevati nadomestilo za prepustitev obrata. Redno spremljanje pogodbenih obveznosti je potrebno tudi zaradi zavarovanja bodoče in pogojne terjatve družbe KKS Ptuj, zaradi katerih se sproti ustanavljajo zastavne pravice na zgrajenih delih novega KKS. Po poteku pogodbenega obdobja preide obstoječi in nov sistem v neposredno posest družbe KKS Ptuj," so odgovorili na ptujski občini. Kaj pa druga zaposlovanja? Zanimiva pa so tudi nekatera druga kadrovanja, ki se obetajo na Ptuju. Ker sedanji predstavnici za odnose z javnostjo Katji Gonc konec leta poteče pogodba o zaposlitvi, je bil objavljen razpis za to delovno mesto. Prijavljenih je bilo kar 30 kandidatov, kdo je bil izbran, na občini niso povedali, češ da so bili v postopku izbire šele izdani sklepi: »S sklenitvijo pogodbe Fotografija je simbolična. Foto: Črtomir Goznik o zaposlitvi postane kandidat javni uslužbenec in takrat več ni zadržkov za posredovanje tovrstnih podatkov. Predviden začetek dela je 1. 1. 2016," so pojasnili. Po naših sicer neuradnih, a zanesljivih podatkih, je bila izbrana Barbara Ferčič. Glasne so bile tudi govorice, da bo to delo opravljala Tina Baštevc, nekdanja novinarka Pe Tv. A očitno so zanjo našli še boljše delovno mesto. Kot so potrdili na ptujski občini, bo 1. januarja prosto delovno mesto višjega svetovalca, ki naj bi ga zasedla prav Baštevčeva. Kaj bo po novem letu počela sedanja predstavnica za odnose z javnostjo Katja Gonc, uradno še ni znano. Potrdila je, da ji 31. 12. 2015 poteče pogodba o zaposlitvi, ki ne bo podaljšana. Po naših informacijah naj bi jo bo župan imenoval za v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, ki naj bi bil ustanovljen v prihodnjih mesecih. Vse druge zaposlitve, razen te na omenjenem zavodu, naj ne bi predstavljale dodatnih, ampak nadomestne zaposlitve za javne uslužbence, ki jim je oz. bo prenehalo delovno razmerje v občinski upravi. Dženana Kmetec 4 Štajerski TEDNIK Politika torek • 22. decembra 2015 Lenart • Občine UE Lenart zahtevajo 536 evrov povprečnine Župani v en glas: „Ne borimo se zase, „Tako ni več mogoče naprej. Da lahko poplačamo zakonske obveznosti, nam ne ostane nič investicijskih sredstev. Pika na i so operativni programi predvsem za komunalno, pa tudi turistično infrastrukturo, ni. Znašli smo se v situaciji, ko ne vidimo nobene možnosti izvajanja razvoja vizije in komajda seji šestih občinskih svetov občin UE Lenart župan občine Sv. Trojica Darko Fras. S tem so se strinjali tudi drugi župani in vlado pozvali, da zviša višino ne bo. Da imamo prav, potrjuje tudi računsko sodišče, ki je ugotovilo, da je financiranje občin podhranjeno." Da višina povprečnine 522 evrov ne zadošča za delovanje občin in poplačilo vseh obveznih nalog, kaj šele za investicije, sta se strinjala tudi župana Cerkvenjaka Mirko Žmavc in Sv. Jurija Peter Šrklec. Fras predlagal nepokorščino Kritičen je bil tudi župan Sv. Trojice Darko Fras, ki je ravnanje vlade označil kot neodgovorno: „V tem času, ko se je obseg zakonskih nalog občin povečal na številnih področjih, povišali so cene, standarde, normative, stroške, uvedle so se dodatne naloge obči- Župani so dodali, da vlada RS in državni zbor z dodeljeno višino finančnih sredstev ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita prebivalke in prebivalce občin, ki so zaradi socialne in ekonomske krize že tako prizadeti. Kot je povedal župan Lenarta Janez Kram-berger, se povprečnina zadnja leta zmanjšuje, na drugi strani pa naraščajo stroški za izvajanje obveznih nalog, čeprav je vlada obljubila, da bodo zmanjšali zakonske obveznosti in na ta način pokrili razliko v višini povprečnine. A to se ni zgodilo. Denarja za investicije ostaja tako vse manj, kar pa bo še dodatno otežila nova evropska finančna perspektiva. Župan občine Benedikt Milan Gumzar je dodal, da se Zupani občin UE Lenart skupaj z občinskimi sveti zahtevajo, da se povprečnina za leti 2016 in 2017 poviša na 536 evrov na prebivalca. župani zavzemajo tudi za del sredstev za sofinanciranje investicij občinam v višini štirih odstotkov: „Znesek se je s 4 % znižal na 1 %. Že lani smo dobili manj, tudi letos. Res je, da letos dobimo 2 %, morali pa bi dobiti 5 %, če bi sledili temu." Gu-mzar je še svetnike in svetnice pozval k skupnemu nastopu za večji kolač kruha občinam od države: „Samo tako bomo uspe- li, ne glede na to, kdo je bil s katere strani izvoljen. Vsi smo bili izvoljeni od ljudstva in se borimo za napredek, za razvoj našega okolja. Vsi skupaj moramo strmeti k višji povprečnini ali pa bomo morali standarde na področju zdravstva, sociale, predšolske in šolske vzgoje ter komunalne infrastrukture bistveno nižati." Računsko sodišče o podhranjenosti občin Svetnike je nagovoril tudi župan Sv. Ane Silvo Slaček, ki je med drugim jasno povedal: „Župani se ne borimo zase, ampak se naša bitka bije za ta prostor, za ljudi, ki tukaj živijo, delajo. Zdi se mi skrajno nepošteno, da ta prostor ne dobi niti minimalnega. Mi tako že preveč zaostajamo v komunalnem razvoju. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Brez teh sredstev pa investicij Foto: ML Kidričevo • Prihodnje leto v proračunu manj denarja Kako ukrepati, da bi ustavili padanje števila prebivalcev? Svetniki občine Kidričevo so potrdili proračun za prihodnje leto, težak 5,9 milijona evrov, ki bo zaradi nižjih povprečnin ter izpada evropskih razpisov nižji od letošnjega; potrdili so tudi rebalans letošnjega proračuna ter opozorili, da je treba ustaviti padanje števila prebivalcev v občini. Kljub nekaterim spremembam in prerazporeditvam ostajajo proračunski prihodki za leto 2016 na ravni prve obravnave in jih načrtujejo za 5,99 milijona evrov, skupni odhodki pa naj bi znašali 5.98 milijona evrov. Pozitivno razliko, 10.249 evrov in razliko 168.590 evrov iz ostanka letošnjega leta, pa naj bi porabili za pokrivanje glavnic dolgoročnih kreditov. S tem naj bi bil proračun za prihodnje leto uravnotežen. Kot je pojasnila računovodkinja Tatjana Kačičnik, so zaradi načrtovanih dodatnih del odhodki višji za 172.000 evrov. Največ, za 150.000 evrov, na račun obnove starega zdravstvenega doma Kidričevo, v katerem urejajo tudi dnevni center za starejše in 18 manjših stanovanj za socialno ogrožene občane. Po besedah župana Antona Le-skovarja so po prvi obravnavi proračuna za prihodnje leto sicer prejeli več pripomb in predlogov, tako od posameznikov kot od političnih strank, žal pa jih niso mogli upoštevati, saj bo zaradi znižanja povprečnin in izpada evropskih razpisov proračun kar občutno nižji. Proračun so z večino glasov tudi potrdili - proti sta bila le dva svetnika. Brez težav pa so potrdili tudi rebalans letošnjega proračuna. Kako ustaviti padanje števila prebivalstva Ob tem je Miran Golub opozoril tudi na resno in problematično dejstvo, da beležijo zadnjih nekaj let konstantno padanje števila prebivalcev v občini, čemur bi morali posvetiti več pozornosti: »Padanje števila prebivalstva v občini po- meni, da je treba sprožiti rdeči alarm, saj to ni v nobenem primeru za nikogar dobro. Za občino to pomeni tudi manj glavarine in posledično manj tistih, ki plačujejo prispevke. Stopimo skupaj in ukrepajmo, da ta negativni trend čim prej ustavimo, več bi morali storiti tudi, da bi v občini obdržali mlade družine.« Njegovim ugotovitvam se je pridružil tudi Slavko Krajnc in ob tem dodal, da se predvsem mladi že izseljujejo iz občine, saj v njej ne vidijo prihodnosti. Župan Anton Leskovar je sicer pritrdil, da tudi na občini Foto: M. Ozmec Svetnik Miran Golub je opozoril, da je treba ukrepati, saj v občini zadnja leta beležijo konstantno padanje števila prebivalcev. ugotavljajo, da število prebivalcev zadnja leta res pada, a za to ne vidijo pravega vzroka: »V občini imamo dve veliki podjetji, Talum in Boxmark, ki skupaj zaposlujeta prek 3000 ljudi, precej jih je tudi iz naše občine, kar pomeni, da pomanjkanje delovnih mest ne bi smelo biti problem. A število prebivalcev še naprej pada, čeprav smo zadnja leta v Kidričevem bogatejši za povsem nov dom upokojencev, zgradili smo tudi nov vrtec, novo športno dvorano, nov zdravstveni dom, s prenovo starega pa bomo pridobili 18 stanovanj; ustanovili smo tudi družinski center itd. Skratka, dosegli smo celo vrsto pozitivnih sprememb, pa nam ne uspeva, da bi negativni trend padanja števila prebivalstva v občini vsaj upočasnili, če že ne ustavili. Res me bega, saj pravih vzrokov za to že nekaj let ne vidim več.« Občinski svet je sprejel še poseben sklep o nestrinjanju z določili zakona o proračunu RS za prihodnji dve leti, s čimer se po besedah župana pridružujejo drugim slovenskim občinam. M. Ozmec Majšperk • Z decembrske seje občinske So geosonde res Majšperški občinski svet je letošnje leto končal s Občinski svet je soglasno potrdil Od novembrske do decembrske obravnave so večje spremembe, vnesene v proračun: dodatna postavka za naročilo projektne dokumentacije za izgradnjo pločnika Stoperce v višini 22.570 evrov, postavka za sanacijo kritičnih delov na odseku ceste Ptujska Gora-Do- proračun za leto 2016. klece v višini 12.000 evro, na drugi strani pa se je za 21.620 evrov znižala postavka za sofinanciranje malih čistilnih naprav, prav tako so se znižala sredstva za ureditev hiške za prodajo izdelkov domačih obrti na 2.000 evrov, saj resnejšega zanimanja za ta projekt ni bilo. Dražja storitev pomoči na domu ob delavnikih Z novim letom se bo spremenila tudi cena storitve pomoči na domu. Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu bo ob delavnikih znašala pet evrov (prej 3,6 evra) na efektivno uro; v nedeljo 11,12 evra (ostane enako) ter na praznik 11,79 evra (ostane enako). Razliko do polne cene storitve pokriva občina. Letos je občina za subvencioniranje te storitve porabila približno 38.500 evrov. torek • 22. decembra 2015 Politika Štajerski TEDNIK S Markovci • Osma seja občinskega sveta pač pa za občane" in osnutki programa vlade glede tekoče finančne perspektive, kjer sredstev pokrivamo tekoče poslovanje. To je realnost," je bil kritičen na sredini skupni povprečnine s 522 evrov na 536 evrov. nam, se glavarina zmanjšuje. Vsakomur je lahko jasno, da se razkorak med obveznostmi in zmožnostmi povečuje. Res je, rekli bodo, da moramo konso-lidirati javne finance. Občine smo pri tem želele sodelovati, podali smo številne predloge in rekli, da je možno zmanjšati glavarino, če zmanjšamo ali začasno omejimo obseg nekaterih stroškov, standardov, normativov. V tem delu niti vlada, kaj šele ministrstva in državni zbor, temu niso sledili, zato je to neodgovorno ravnanje vlade in nerazumevanje pravega pomena lokalne samouprave!« Če jim vlada tudi tokrat ne bo prisluhnila, je Fras predlagal nepokorščino - najprej neplačevanje zakonsko neobveznih nalog (javna dela, Naj občino vodi predsednik, če bo znal ... Župan občine Sveta Trojica Darko Fras: „Če se bodo te zadeve stopnjevale, bom kot župan odstopil in pozval predsednika vlade in državni zbor, da prevzame vodenje občine in zagotovi za to glava-rino izvajanje vseh zakonskih nalog ter občanom tiste storitve in javne službe, ki jih mora po zakonodaji. Če bo to znal, mu bom čestital in se sprijaznil s tem, da jaz enostavno tega nisem sposoben. Če pa tega ni sposoben, pa je prav, da stopi pred ljudi in prevzame za to odgovornost." socialno varstvo itd.), nadalje pa zaostrovanje protesta, kot je začasna omejitev izvajanja nalog (prenehanje plačevanja dohodnine). Monika Levanič ga sveta boljša izbira kot peleti? soglasno potrditvijo 3,5-milijonskega proračuna za prihodnje leto. Foto: Mojca Vtič Svetniki so sprejeli še odlok o oddajanju poslovnih prostorov, po katerem morajo društva za najemnino poslovnih prostorov plačati pavšalni znesek, določa pa se tudi višina najemnine za postavitev stojnice ali kioska ob večjih praznikih. Da bi lahko občina bogastvo gozdov bolje izkoristila, je na decembrski seji opozoril Janez Vedlin, in sicer v kontekstu energetskega pogodbeništva. Tako naj bi se matična šola in športni park med drugim ogrevala z geosonda-mi in toplotnimi črpalkami. Že takrat je Vedlin nasprotoval tovrstni odločitvi in predlagal, da je ena izmed možnosti ogrevanja tudi ogrevanje z lesno biomaso. Tokrat pa je Vedlin izpostavil: »Lesna bio-masa je bila iz konkurence izvzeta že na začetku, ne vem, zakaj. Če bi vzpostavili kogeneracijo na pelete, bi lahko v Majšperku možnost ogrevanja razširili tudi na bloke. Sistem daljinskega ogrevanja je Nekdo kradel občinski les, občina ga ni prijavila Svetnik Dragomir Murko je vprašal, ali drži govorica, da si je nekdo prisvajal občinski les. »Dobilo smo prijavo, vemo, kdo je bil, prijavili smo zadevo policiji,« je odgovorila županja. Policisti PP Podlehnik pa do sedaj niso obravnavali kaznivega dejanja tatvine lesa na škodo Občine Majšperk. Novembra je sicer predstavnik občine obvestil PP Podlehnik, da znana oseba v občinskem gozdu podira drevje. Šlo je za manjšo materialno škodo in prijavitelj je v razgovoru policistom povedal, da se bo občina za nastalo škodo sama dogovorila s to osebo. V danem primeru gre za kaznivo dejanje tatvine, ki se preganja na predlog. Občina Majšperk do sedaj predloga za pregon ni podala, zato policija drugih ukrepov v zvezi s tem ni izvajala. mogoče videti na Zgornji Pol-skavi. Če bi ta ogrevalni sistem financirali v svoji režiji - bi se investicija poplačala skozi prodajo energije. Vrednost investicije pa naj bi znašala okoli 600.000 evrov. Sedaj imamo stroške za ogrevanje okoli 97.000 evrov. Po energetskem pogodbeništvu naj bi bil prihranek pri plačilu okoli 10 %, preostanek se bo namenil za poplačilo investicije, to pomeni v obdobju 15 let približno 1,2 milijona evrov. Neumno se mi zdi, da dejstva, da je občina Majšperk poraščena z gozdovi, ne bi izkoristili.« Cvetko Pepelnik pa je odgovoril: »Porašče-nost z gozdovi je ena stvar, mi pa moramo priti z gozdov na pelete.« Županja je še dodala, da se bo tudi ta investicija v okviru javno-zasebnega partnerstva pokrila iz prihrankov. »Odločitev je temeljila tudi na tem, kaj nam po 15 letih ostane. Po 15 letih je treba investicijo v lesno biomaso zamenjati. Prihranki so približno enaki.« Mojca Vtič Učna ura dobro pripravljene in vodene seje Markovski svetniki (in svetnica, seveda) so se v sredo, 16. decembra, sešli na že osmi seji in na njej v manj kot pol ure soglasno sprejeli vse predlagane sklepe. Za razliko od nekaterih občinskih svetov, kjer svetniki šele na seji začutijo, kaj vse bi morali povedati in o čem želijo znova in znova pametovati, nespretni župani pa jim tega ne znajo preprečiti z odločno besedo, se v markovskem primeru kaže drugačna praksa. O predlaganih sklepih se namreč svetniki in župan dogovorijo prej, sklepe, potrjene na odborih, v katerih so člani vseh strank, upoštevajo, in čeprav številčno razmerje med »županovimi« in »nežupano-vimi« v markovskem primeru ni enako (več je nežupanovih svetnikov), se uspejo uskladiti - vse za to, da voz napredka svoje občine vlečejo naprej. Osrednja točka tokratnega markovskega dnevnega reda je bil proračun za leto 2016. Usklajen na pogovorih s svetniki, predelan in potrjen na odborih in delovnih telesih občinskega sveta - in soglasno sprejet brez pripomb. V njem so zapisali, da bodo osrednji investicijski projekti leta 2016 pridobitev in ureditev prostorov za delovanje podjetniškega inkubatorja, projekti za preostali del kolesarske steze Zabovci-Borl, krožišči pri obrtni coni oziroma kmetijski zadrugi ter na regionalni cesti pri vstopu v Markovce (pri Špicu) - oboje financira država, sekundarna kanalizacija Bukovci, namakanje komasiranih kmetijskih zemljišč (pri tem je župan pozval lastnike zemljišč, ki še ko-lebajo, ali naj se priključijo k akciji ali ne, naj vendarle podpišejo, saj jim to ne povzroči stroškov, omogočilo pa bo, da se bo država odločila urediti namakalni sistem; o tem, ali ga bodo uporabljali (takrat bodo šele imeli stroške), se bodo kmetje odločili pozneje. Za to, da država sploh začne investicijo, potrebuje namreč soglasje lastnikov 80 odstotkov zemljišč na nekem območju, v Markovcih pa je trenutno zbranih podpisov za nekaj čez 70 odstotkov površin), komasacija stavb- nih zemljišč v Markovcih ter urejanje kužnih znamenj in vaških kapel. Na predlaganem dnevnem redu tokratne seje so bile tudi spremembe treh odlokov o koncesijah za tri javne službe (za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, za ravnanje s komunalnimi odpadki in za upravljanje s pristanišči), vendar so jih zaradi dvomov, ki se v spodnje-podravskih občinah pojavljajo v zvezi s temi koncesijami, in pravne nedorečenosti umaknili z dnevnega reda. Tako so svetnikom ostale še spremembe pravilnikov o financiranju športa in kulture (oba so potrdili), sklep o subvencioniranju omrežnine za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (iz proračuna se bo do preklica občanom subvencioniralo 50 odstotkov cene) in premoženjsko-prav-ni sklepi. (Ter v pouradnem delu seje kozarček za vse lepo v letu 2016!) jš Markovski svetniki so vse predlagane sklepe sprejeli soglasno... Foto: jš HZ PTW JABOLKA sorte Idared, Jonagold ali Zlati Delišes Ob nakupu celega zaboja- cca.!4kg 0,59 EUR/kg A 'Aer/io 20/6 'NIČNIH DNEH ČEBULA Ptujska rdeča 1,09 EUR/kg RADIČ ŠTRUCAR 0,89 EUR/kg nhl<*a runntfiii Phjt tOO Ml»kv4>«*w trtim i? ?75f) Ptuf Ponudba vetja od 22.12. do 31.12.2015 oz. do prodaje zalog. Slikaje simbolna. Razpolozljivostponudbeje v okviru asorriMiuiiiprrdiqjdiw. f01? 7491)3$ I F-mak 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 22. decembra 2015 Ptuj • 25 let podjetja TEVE Spremembe - vodilo uspeha V ptujskem podjetju TEVE na Dornavski cesti so novembra letos proslavili že 25-letnico uspešnega poslovanja in razvoja. Družinsko podjetje TEVE, ki je svoje ime stkalo iz začetnic imen družinskih članov: Tilen, Elka, Vanda, Emil, je v 25 letih uspelo previhariti vse ovire, s katerimi se v mladi državi še vedno srečuje podjetništvo. Uspešen je lahko le tisti, ki zaupa vase in ki si upa, ki se zaveda, da se je spremembam treba hitro prilagajati. „Edina stalnica v podjetju v teh 25 letih so bile spremembe. Te so nujne za obstoj na trgu, za ohranitev dejavnosti in delovnih mest. Spremembe je treba uvesti ob pravem času, s pravo idejo in tudi s kančkom sreče, ki po navadi spremlja pogumne. Za uspeh sta pomembna zdrava kmečka pamet in občutek za posel. V četrt stoletja našega poslovanja smo nenehno spreminjali program poslovanja, nerentabilne dejavnosti so zamenjali novi dobičkonosni programi, ki jih opravljamo še danes. Najprej leta je 1991 svoja vrata odprla trgovina Pri sekvoji, ki smo jo po osmih letih poslovanja zaprli. Podjetje je svoje poslovanje nadaljevalo z uspešno dejavnostjo prodaje pogonske tehnike. Leta 1992 smo postali SKF-distrubuter za prodajo ležajev. Kupcem smo želeli ponuditi čim več izdelkov za pogon, vse, kar se vrti (ležaji, jermeni, vijaki, tesnila, masti). Leta 1994 smo program pogonske tehnike dopolnili s programom goriv (kurilno olje in D2). V najboljših časih smo prodali tudi 11 milijonov litrov kurilnega olja in D2 na leto. Ti rezultati so v letu 2004 tudi spodbudili idejo o gradnji bencinskega servisa na Dornavski cesti. Uspešni prodajalci kurilnega olja smo bili do leta 2012. Ta program je imel v obdobju od leta 1994 do leta 2012 tudi največji delež prodaje v podjetju. Zaradi krize, ki se je pojavila pri prodaji kurilnega olja in trenda upora- Foto: Črtomir Goznik Emil Mlakar, direktor podjetja TEVE: „Tako za dobre kot tudi za slabe odločitve si odgovoren sam." be drugih goriv, smo dejavnost ukinili. Leta 1999 smo se preselili v nove upravne prostore na Dornavski 7 na Ptuju, kjer je še danes sedež podjetja. Ob tem pa smo zgradili še skladiščne prostore za upravno stavbo, ki smo jih do leta 2010 oddajali v najem. V tem letu smo zagnali novo dejavnost - tehnične preglede. Število zaposlenih se je z 12 povečalo na 22. Znova se je pokazalo, da smo se odločili pravilno. Že od začetka jo izvajamo s kvalitetnim in tehnično usposobljenim kadrom. Veliko zaslug za uspešno delovanje ima vodja tehničnih pregledov Alojz Benko. V nekaj letih je ta program postal najmočnejši na Ptuju v konkurenci še dveh ponudnikov. Trenutno opravimo letno okrog 20.000 tehničnih pregledov. Danes imamo 23 zaposlenih," je o prehojeni 25-le-tni poti podjetja TEVE povedal direktor in lastnik Emil Mlakar. Rezultati 25-letnega poslovanja podjetja TEVE so zgovorni sami po sebi. Leta 1990 je bilo na Ptuju ustanovljenih več kot 1000 podjetij, danes delujeta samo še dve oz. tri, eno od teh je TEVE. V 25 letih je s svojo dejavnostjo postalo prepoznavno po vsej Sloveniji. Z zagotavljanjem delovnih mest je pomemben člen v lokalnem okolju ter ponosen sponzor številnih projektov in dogodkov na tem območju. „Zavedamo se, da so zaposleni tista moč, ki daje pravilnim poslovnim odločitvam smisel. Povezuje nas partnerski odnos, osebni dohodki naših zaposlenih so nadpovprečni. Četudi je v teh časih težko napovedati prihodnost, sem prepričan, da se bomo na vse izzive vedno odzvali hitro in odgovorno, tudi zato, ker imamo zaposlene marljive in odgovorne ljudi," je pogovor ob jubileju podjetja TEVE sklenil direktor Emil Mlakar. MG Ptuj • Zeliščna prodajalna Dober dan Za ljudi, ki cenijo svoje zdravje V Slomškovi 16 je 19. novembra svoja vrata odprla zeliščna prodajalna Dober dan v okviru istoimenskega podjetja s ponudbo naravnih prehranskih dopolnil, zeliščnih čajev, olj, mazil, ekološke kozmetike, ekološke prehrane in super živil ter ayurvedskih izdelkov. Uredila jo je Iva Dobnik s pomočjo partnerja in družine, občasno pa se ji v prodajalni pridruži tudi sestra Ingrid. Zeliščna prodajalna je bila Ivina dolgoletna želja in dejavnost, ki bi jo želela opravljati vse svoje življenje. Od same ideje do realizacije pa ni bila dolga pot, za ta korak se je odločila od danes na jutri. Nekaj težav je imela le pri registraciji nekaterih izdelkov, ne pa same dejavnosti. Po poklicu je farmacevtska tehnica in inženirka živilstva in prehrane, tako je v bistvu vse, kar je na policah zeliščne prodajalne, podprto s stroko, ljudem pri izbiri izdelkov, ki jih potrebujejo za svoje zdravje, je tako lahko najboljša svetovalka in usmerjevalka, tako na področju preventive in kurative, pri samozdravljenju, ko se težave že pojavijo. Izkušnje z dela na terenu, srečala se je s številnimi dobavitelji, so ji bile v veliko pomoč pri izbiri ponudbe za zdravo življenje in zdrav način prehranjevanja, saj je konkurenca zelo velika. Veliko teh izdelkov je tudi sama preizkusila, da lahko kupcem postreže z resnično najboljšimi in najprimernejšimi izdelki za reševanje njihovih težav. V tem času, ko so na pohodi prehladi, številni virusi, je bo besedah Ive Dobnik izjemnega pomena pravilna prehrana lokalnega oz. sezonskega značaja, preverjene kakovosti, pomembni pa so tudi različni pripravki za krepitev imunskega sistema. Priporočljivo je uživanje vitamina C in ameriškega slamnika, pomagala pa bodo tudi pre-hranska dopolnila, ki so v celo- ti iz prehrane. Vodilo naj bodo potrebe, vedno pa kaj drugega, tudi to velja upoštevati. Zeliščna prodajalna Dober dan je v slabem mesecu odprla vrata številnim ljudem, ki jim je blizu skrb za lastno zdravje in dobro fizično počutje. „Že dolgo smo si jo želeli in pričakovali," so povedali. Skupaj z njimi si Iva Dobnik želi, da bi ji uspelo in da bi v njej delala vse svoje življenje. Na njenih policah bodo vedno najboljši izdelki iz posameznega segmenta ponudbe, stalne stranke pa želi še dodatno nagraditi z brezplačno analizo telesa in vitaminsko-mi-neralnim testom, ki s posebno metodo zaznava težave v telesu. Tudi ta analiza ji je v veliko pomoč pri samem svetovanju za odpravo nekaterih težav. MG Foto: Črtomir Goznik Iva Dobnik: „Ljudem želim pomagati, da bodo čim bolj zdravi in uspešni." Nove poslovne prostore na Dornavski 7 na Ptuju so slavnostno odprli 9. decembra leta 1999. Ljutomer • Namestili defibrilator Imajo jih že trinajst V okviru projekta »Rešujmo življenja - vsaka sekunda šteje« Zdravstveni dom (ZD) Ljutomer nadaljuje nameščanje javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev (AED). Po Ljutomeru, Razkrižju, Ver-žeju, Križevcih, Cvenu, Šalincih, Vučji vasi, Kokoričih, Radoslav-cih, Moravcih, Stari Cesti in Železnih Dverih so defibrilator sedaj namestili tudi na stavbi osnovne šole in vrtca v Stročji vasi v ljutomerski občini. ZD Ljutomer še naprej sledi načrtu, da na območju, ki ga pokriva, na pri- mernih lokacijah namešča javno dostopne avtomatske defibrila-torje:. »S tem se poveča možnost preživetja in učinkovite pomoči v nujnih primerih,« je dejala v. d. direktorice ZD Ljutomer dr. Suzana Makoter. Sredstva za defibrilator, ki je nameščen v Stročji vasi, je prispevala Zavarovalnica Triglav, namestnik direktorja soboške poslovalnice Štefan Cigut pa je povedal, da so se znova odločili, namesto za poslovna darila, sredstva nameniti za nakup de-fibrilatorja. »Ta v Stročji vasi je četrti, za katerega smo v zadnjih dveh letih dali sredstva,« je dodal Cigut. NŠ Ob namestitvi trinajstega defibrilatorja je prikaz temeljnih postopkov oživljanja in pravila uporabe defibrilatorja prikazala ekipa nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljutomer, preizkusili pa so ga lahko tudi krajani. Foto: NS Oven (21. 3.-20. 4.) Odgovorne odločite vam bodo v pomoč in oporo. Dovolite si, da odprete svoje srce in najdete moč v sebi za spremembe, ki vas čakajo. Preizkušnje v ljubezni boste opravili na zanimiv način. Naredite pa si prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Bik (21. 4.-20. 5.) V pogledu odnosov vas čaka dinamično leto, vsekakor pa se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Šteli bosta modrost in preudarnost, problemov pa ne smete pometati pod preprogo, ampak jih aktivno rešujte. V drugi polovici leta raziskujte tisto, kar vam je neznanka. Dvojčka (21. 5.-20. 6.) Usmeriti morate svoje misli v dobro in tako boste dosegli v letu, ki prihaja, neko popolnost. Ne smete pa se upirati novim znanjem in delovnim obveznostim. V pomoč in oporo vam bo srčni izvoljenec in jasno je, da najdete v sebi energijo, da se znate prilagoditi in veseliti. Rak (21. 6.-22. 7.) Sreča se skriva na strani pogumnih. To naj vam bo vodilo. Če boste dodali še kanček drznosti in prirojene intuicije, potem boste našli svojo srečo in motivacijo. Blagodejne učinke bosta imela pogovor in izmenjava mnenj. Zelo plodno bo poletje. Lev (23. 7.-22. 8.) Za vas bo simbol leta ognjeno srce. Tako boste našli v sebi priložnost, da stopite v ospredje in poveste svoje mnenje. Štejejo iskren pogovor, izmenjava mnenj in raziskovanje. Odločitve, ki bodo sprejete na sredini leta, kličejo po uspehu. V ljubezni bo potrebne nekaj previdnosti. Devica (23. 8.-22. 9.) Analitika vam bo prinesla ugodnosti in motivacijo. Aktivnosti se bodo stopnjevale v pogledu komunikacije, intelektualnih zadev in izmenjave mnenja. Preudarnost vam bo v osnovi pomagala razumeti zanimive rezultate. V ljubezni vas čaka blagostanje. Tehtnica (23. 9.-23.10.) Sijali boste od pozitivne energije in dobrega počutja. Sreča se skriva na strani pogumnih in s svojim znanjem in izkušnjami boste lahko pomagali sebi in svoji okolici. Diplomacija je vrednota, ki vam je podarjena. Nekaj več dinamike bo v pogledu denarja. Škorpijon (24. 10.-22. 11.) Človek občasno v tišini dobi odgovore na svoja vprašanja. Po zvezdnih namigih je pred vami leto drznosti, analitike in želja po harmoniji. Zadeve se bodo odvijale nekoliko drugače, toda vseeno pozitivno. Umiriti morate svoje misli in slišati glas svojega srca. Strelec (23. 11.-21. 12.) Leto v sebi skriva duhovno preobrazbo in je priložnost za osebno rast. Usmeriti se morate vase in v svoj razvoj, kajti zadev nikakor ne smete pomesti pod preproge, ampak jih rešujte. Uspehi čakajo najpogumnejše, ovire in omejitve pa vam bodo smerokaz in opozorilo. Kozorog (22. 12.-20. 1.) Po zvezdnih namigih je nakazano, da si boste preprosto upali več. Pogum in dobra motivacija vam bosta vodilo za spremembe in novosti. Uspehi vas čakajo v pogledu skupinskega dela in obstaja povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Počasi se daleč pride. Vodnar (21. 1.-18. 2.) Simbol leta bo hiter vlak, toda na postaji, ko bo čas za izstop, vas čaka presenečenje. Uspehi se bodo v tem letu vrstili in so plod dela na sebi in dodatne energije ter motivacije. Usmeriti se morate v tiste dejavnosti, kjer ste močni in mnogo bo tudi priložnosti za raziskovanje. Ribi (19. 2.-20. 3.) Pred vami je leto duhovne pustolovščine in tako boste ozavestili nekaj dobrih iztočnic. Delo na sebi se prične z zavestjo, kaj morate še spremeniti. Narava vam bo vir navdiha. Na platno življenja bo treba vnašati svetle barve. torek • 22. decembra 2015 Tednikov praznični intervju Štajerski 7 Podravje, Slovenija • Pogovor s Tadejem Šinkom Prihaja Marsovo leto: bo leto 2016 leto vojn? Tadej Šink je horarni astrolog, ki z družbo Radio-Tednik Ptuj sodeluje že vrsto let. Astrologijo dojema kot pripomoček, ki osvetli vsak problem in pomaga, da se najde prava pot. Tokrat smo ga povprašali, kakšna pot nas čaka v prihodnjem letu. „Vsaka težava, ki jo imate danes, je najtežja v tem trenutku, jutri je že lahko lažja in pojutrišnjem je že več ne bo. Glede na to, da smo ljudje obremenjeni, so astrološke interpretacije lahko tudi obliž. Mladim ljudem so največkrat v pomoč, kajti tedaj se še iščejo, ko je človek v nekoliko bolj zrelih letih, pa potrebuje od časa do časa spodbudo, da ozavesti sebe in uvidi, da je sam odgovoren za svoja dejanja," pravi Šink, ki horoskop spiše glede na Sončevo znamenje. Kaj nam zvezde napovedujejo za prihodnje leto, pri čem moramo biti najbolj previdni in še marsikaj zanimivega smo vprašali našega horarnega atsrologa. Kakšno astrološko leto je za nami, kako bi ga opisali? „Leto 2015 nam bo ostalo predvsem v spominu po duhovni preobrazbi, saj je bilo to Jupitrovo leto, določenega napredka, širitve in vere vase. Vedno pa se zgodi tudi kaj nepredvidljivega, toda v letu, ki mu mahamo v slovo, je bil čas, da smo naredili kaj dobrega zase. V ospredju sta bila tudi znanje in napredek. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi in tako jo najde tisti, ki jo išče. Seveda pa je problem svobodnega človeka že nekaj let, da ne rečem desetletje, v tem, da se ne zna ustaviti in pogledati na probleme z drugega zornega kota, si vzeti čas zase in razmisliti, kaj je dobro zanj, kaj ga veseli in kaj osrečuje. Pomembno je povedati še naslednje, da so preizkušnje vedno bile, takšne in drugačne, za vse ljudi, da postopoma postajamo boljši, zrelejši in plemenitejši. Omenjene vrednote pa so bile v letu 2015 izpostavljene in darilo vesolja." Tadej Sink Kaj kaže karta, kako nam bodo zvezde naklonjene v letu 2016? „Vladar leta 2016 je Mars, ki je bil v mitologiji znan kot bog vojne, kjer se je pojavil, so bile težave. Grki, ki so bili umetniki, so se ga bali, Rimljani kot vojščaki pa so plesali. V astrologiji predstavlja mladega moškega, ki je poln moči, drznost, delavnost ter hitre odločitve. V astrološki karti predstavlja našo fizično energijo in poglobljenost v aktivnosti ter priložnosti za uspeh. Simbol leta 2016 bo najhitrejši vlak na svetu, ki pa je prišel na postajo številka 9 in torej bo leto akcije, izrazite delavnosti, mnogi si bodo morali določiti svoje osebne cilje in motivacije ter prioritete, kaj je za nekoga bistvo in kje se mora dokazati. Resnica je, da ne bo počitka in da bo treba zoreti v modrih odločitvah. Vidni so uspehi v športnih dejavnostih, v ospredje bodo prišli športi, ki so vezani na ples (tek- movanja), vodo (plavanje) in razne borilne veščine. Če želite narediti nekaj dobrega zase, se tudi sami odločite in vadite kakšno telesno aktivnost. Izkazalo se bo, da bodo nagrajeni tisti projekti, ki so bili sedem let nazaj plodni in dobri, za vse drugo pa bo treba zbrati moč in pogum ter narediti bilanco in jaz temu pravim reči bobu bob. V simboličnem smislu se bo kaznovala lenoba, kajti zanjo ne bo prostora, narediti pa bo modro prerez. Dogodki se bodo zavrteli v pričakovani smeri in velika potreba po raziskovanju in odkrivanju novega, tudi tistega, kar je neznanka. Preizkušnja leta 2016 bo v pogledu partnerskega odnosa, treba se bo pogovoriti in doumeti, kaj je za vas bistveno. Splošno vodilo (v vseh odnosih) pa je naslednje, da je komunikacija ključ do uspeha, toda ne bo dovolj samo poslušati, ampak slišati. Namigi v letu bodo direktni in jasni, ampak saj veste, kaj rečem večkrat po Radiu Ptuj - da lepa beseda najde ključ do srca." Česa, katerih stvari pa se je treba paziti v letu 2016 oz. na katerih področjih moramo biti posebej previdni? „Planet Mars se bo v letu 2016 gibal nazaj retrogradno. To pomeni, da gre nazaj po nebesnem shodu v navideznem smislu, kar bo pokazalo, da bo to čas bilance in iskanje ravnovesja. To se bo dogajajo med 17. aprilom in 30. junijem, posebna previdnost v pogledu nakupov avtomobilov, previdno z ostrimi predmeti in vsem, kar se vrti. Občutljiv predel telesa bodo v tem obdobju ledvice in mehur, zato šteje previdnost. Varovati se je treba nemira ter jeze, ki pa v prvi vrsti škodi lepoti. Na drugi strani pa je čas, da vsak zase najde svojo resnico, ki jo mora zagovarjati in ji slediti. Štele bodo izkušnje, notranja modrost in pogovor. Uspehi čakajo tiste, ki bodo naredili ko- rak naprej. V duhovnem smislu pa je potrebno delo na sebi, rešiti se morate svojih dilem in dvomov ter slediti tistim vrednotam, ki jih cenite. Človek nima glave za okras, ampak da z njo razmišlja. Hitri in drzni preobrati pa bodo tudi v naravi." Dejali ste, da je leto 2016 v znamenju vladarja Marsa, ki je bil znan kot bog vojne. Kakšna je dolgoročna napoved, kar se tiče trenutno najbolj pereče problematike: terorizem? Se moramo bati tudi Slovenci? „Globoko verjamem v moč pozitivnih misli in želje, da smo ljudje globoko v sebi še vedno na Zemlji z namenom. Nemiri so se in se bodo dogajali, seveda pa je bistveno pomembneje, da ozavestimo strah, zakaj nas je strah, kaj nam to pomeni. Slediti mora vsak zase sebi in bo našel moč. Po astrološki karti je Slovenija varna. Bolj problematična pa je gospodarska rast, socialni transferji in politika gospodarstva ter zaposlovanja. Seveda pa tudi tu velja, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Kajti v Marsovem letu je tako - večje korake bomo delali, bolj bomo nagraje- • cc ni. In kakšen je vaš nasvet, kako naj se obnašamo v prihajajočem letu, komu bodo zvezde naklonjene? „Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Morda se vam zdijo vaše težave danes najtežje, toda že jutri se bodo našle rešitve, ki vam bodo pomagale razumeti sebe in okolico. Neizbežno in istočasno zelo poučno je dejstvo, da so nam drugi ljudje ogledalo in se od njih lahko največ nauči- cc mo. Dženana Kmetec Foto: arhiv S Štajerski TEDNIK Kultura torek • 22. decembra 2015 Filmoljub . Decembrsko darilo ptujskih pesnikov Ta torek, 15. decembra, so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili še zadnji literarni večer v letošnjem letu, na katerem so se predstavili trije ptujski pesniki: Gabrijel in Marjan Berlič ter Franc Milošič. C i n e p l exx in Kolosej Maribor Foto: Črtomir Goznik Na zadnjem letošnjem literarnem večeru v Knjižnici Ivana Potrča so se predstavili pesniki Marjan in Gabrijel Berlič ter Franc Milošič. Kot je povedal direktor Matjaž Neudauer, so letos, ko so se s številnimi prireditvami spomnili na 60-letnico mladinskega oddelka knjižnice, precejšen poudarek namenili domačim avtorjem -od Danila Muršca v začetku leta, preko Milana Petka Levokova in Ivana Cimermana sredi leta do zadnjih treh letošnjih ustvarjalcev - pesnikov Gabrijela in Mar- jana Berliča ter Franca Milošiča. Gre za tri znane Ptujčane, ki jih poznamo po njihovem vsakodnevnem delu, je povedala povezovalka večera in pisateljica spremne besede k zbirki Molajke Gabrijela Berliča Lilja-na Klemenčič: Gabrijela Berliča kot nekdanjega politika, tudi poslanca, Marjana Berliča kot arhitekta (njegova je tudi ptuj- ska knjižnica) in Franca Milošiča kot novinarja Dela, da o njegovi drugi ustvarjalnosti niti ne govorimo. Njihove pesmi so prebirali člani Teatra III pri DPD Svoboda Ptuj, za glasbeno popestritev so poskrbeli pevka in kitarista s ptujske gimnazije, avtorje pa sta poleg Liljane Klemenčič predstavili še Branka Bezeljak, ki je uredila pesmi Igra besed Mar- jana Berliča,in Eva Milošič, ki je predstavila Haloške pesmi svojega očeta Franca. »Otroke v teh dneh obdarujejo trije dobri možje, nas pa so s svojimi pesmimi obdarili trije bradati možje - pesniki,« je večer duhovito ocenil eden od obiskovalcev literarne predstavitve v ptujski knjižnici. jš Ptuj, Podravje • Medkulturni večer afriških in slovenskih pravljic za odrasle Most konkretnih povezav in dejanj Praznične decembrske večere je 5. decembra v hotelu Mitra na Ptuju obarval medkulturni večer afriških in slovenskih pravljic za odrasle, ki ga je organiziral novoustanovljeni zavod Most povezave Evropa Afrika Ptuj. V ospredju so bila afriške pravljice z Idrisom iz Senegala, nekaj tudi slovenskih, glasba z Du-pleškimi tamburaši in Tino, ki je navdušila z igranjem na djembe. Večer je udeležence potopil v sanje otroštva in pokazal, da človek ni nikoli prestar za „pravljice", saj del otroka v njem ostane vse življenje, vsi na nek način nosimo malo otroka v sebi. Afriških pravljic niso nikoli zapisovali, šle so od ust do ust, sicer bi z zapisi izgubile svojo skrivnost. Pred vsakim pripovedovanjem pravljic je pravljičar pritegnil z določenimi besedami. Zavod Most povezave Evropa Afrika Ptuj je po besedah predsednice Ivice Ličen in koordinatorja Vlada Hvalca v kratkem času naredil veliko za povezovanje, spoznavanje kultur, na kulturnem in gospodarskem področju. Nekaj ptujskih podjetij se je že povezalo z afriškimi podjetji, tudi nekaj bosanskih, v začetki fazi pa so povezave s srbskimi podjetji. Idris, ki je oral le- Ivica Ličen, predsednica zavoda Most povezave Evropa Afrika Ptuj, in senegalski prijatelj Idris, ki je približal svet afriških pravljic. AC CENTER Aleksander Ciglarič s.p. Arnuševa ul. 6,2250 PTUJ ¡nfo@ac-center.si S: 041 904 370 © Husqvarna www.ac-center.si Želimo vam prijetne božično - novoletne praznike. dino na ptujskem kurentovanju, bo že v letu 2016 pripeljal večjo skupino. „Ljudje odprtega srca, pozitivnega razmišljanja smo pripravljeni na izzive tega sodelovanja. Podporo društvenim aktivnostim je dalo tudi šest strank slovenskega parlamenta, na kar smo zelo ponosni. S tem smo odprli nova vrata v našem delovanju. Sodelovali pa smo tudi na 70-letnici Unesca, kjer smo bili prav tako deležni priznanja za zbliževanje kultur," je bilo slišati prvi decembrski večer v hotelu Mitra na Ptuju. Še posebej pa si v tem času člani zavoda Most povezave Evropa Afrika Ptuj prizadevajo izpeljati aktivnosti na humanitarnem področju. Med drugim zbirajo rabljene instrumente za afriške otroke, prizadevajo si dobiti reševalno vozilo, ter pomagati na področju ekologije in izobraževanja. MG Spectre Foto: splet Vsebina: Bond je po smrti svoje šefice in nadomestne matere M dozorel v precej samozavestnega tajnega agenta, vendar se mora kmalu odtrgati od matične tajne službe, saj mu je pokojna M po smrti poslala posnetek, na katerem ga pošilja na osebno nalogo, ker neznane sile spet ogrožajo svetovno ureditev in uničujejo temelje britanske družbe. Zato ne sme zaupati nikomur, nit svojim novim šefom ne ... Žanr, ki je Bond, je po petdesetih letih in več seveda že zdavnaj dozorel do točke, ko lahko mirno kopira samega sebe in tega ne skriva oz. še več, se s tem celo ponaša. Spectre je film, v katerega se je po dolgih, skoraj 45 letih vrnila slavna zločinska organizacija Spectre in njen karizmatični vodja Blofeld. Nazadnje smo ju videli leta 1971 v filmu Diamanti so večni, potem pa je eden od scenaristov prejšnjih filmov, Kevin McGlory, dosegel sodno prepoved uporabe te organizacije in lika v filmih o agentu 007. Te avtorske pravice je Sony uspešno pridobil šele pred nekaj leti in jih seveda takoj vključil v novi film. Spectre je predvsem zlitje dokončnosti Bonda. Film vsebuje ogromno prizorov, ki so čista kopija iz prejšnjih filmov. Od akcijskih prizorov do običajnega sedenja ob postelji s pištolo v roki. Toda vešča režiserjeva roka doseže tisto izmuzljivo vrednost večno priljubljenih izdelkov: staro je videti kot novo, izdelek, film se je spremenil samo zato, da je pod površino ostal enak. Spectre je nedvomno Bond 21. stoletja, na kar kaže predvsem zgodba. Medtem ko smo bili v prejšnjih desetletjih vajeni Anglije kot trdnjave, ki nastopi le obrobno na začetku filma, se tokrat v duhu današnjih časov bistvo zgodbe dogaja ravno v Londonu na sedežu MI6. Teroristi torej niso več na drugih koncih sveta, ampak so tu, med nami, v samih vrhovih oblasti. Kot drugo, dokončnost filma Spectre se kaže v tem, da Bond na koncu presenetljivo izstopi iz MI6 in preneha biti vohun. Ni čudno, kajti pogodba Daniela Craiga se je s tem filmom iztekla, prav tako naj bi dokončno odšel tudi režiser Sam Mendes. Tudi vsebinsko se zgodba zadnjih štirih filmov lepo poveže in zaključi, čeprav seveda pušča odprta vrata za neizogibna nadaljevanja. Prav tako je dokončna formacija lika Bonda v tajnega agenta, kakršnega smo poznali v sedemdesetih in osemdesetih. Resnobnosti je na srečo manj, pokloni akcijskim risankam številni, zabavni in dih jemajoči, vendar še vedno relativno umirjeni, Craig pa je v čudovito zrežiranem uvodnem prizoru pokazal, da se je v to vlogo dokončno vživel. Po strehi hotela v Ciudadu de Mexico namreč hodi kot Connery v svojih najboljših letih. Graciozno kot puma in s slogom, ki izžareva hladnokrvno ubijalsko neusmiljenost. Režiser med filmom ponudi nekaj stare šole poezije umora, zlasti s spodletelim ubojem Monice Bellucci, ko celotno dogajanje po kapljicah dozira v zamegljeni sliki ozadja. Čudovito. Kakorkoli že, s Spectrom se je zaokrožil en lep sklop filmov, Bond je uspešno preživel še eno desetletje, glavno pro-ducentko Barbaro Broccolli pa čaka velik glavobol. Pobegnil ji je hlevski režiser, glavni igralec in zgodba je (na videz) zaključena. Naslednji film bo zato še prav posebej zanimiv, kakršen koli pač že bo. Matej Frece Spectre Igrajo: Daniel Craig, Lea Seydoux, Christoph Waltz, Monica Bellucci, Ralh Fiennes, Ben Whishaw, Naomie Harris, Dave Bautista, Andrew Scott, Rory Kinnear Režija: Sam Mendes Scenarij: John Logan, Neal Purvis, Robert Wade Žanr: akcijski Dolžina: 148 minut Leto: 2015 Država: ZDA, Velika Britanija Rokomet Celjani osvojili trdnjavo Hardek Stran 10 Odbojka Servis odločilen faktor za zmago Strani 10 Rokomet Drava remizirala, Gorišnica poražena Strani 10 Šah David Murko prvak društva za leto 2015 Stran 11 Strelstvo Kovinar Ormož še naprej suvereno zmaguje Stran 11 Mali nogomet Poetoviostremi zmagami »vstal od mrtvih« Stran 11 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Alberto Riera (Zavrč) »Še vedno imam 'metuljčke' v trebuhu « Nekdanji španski reprezen-tant s polnim imenom Alberto Riera Ortega je močno zaznamoval jesenski del sezone v prvi ligi. 33-letnik iz Španije je ob Robertu Prosinečkemu, ki je nekdaj igral za Olimpijo, najbolj znan igralec, ki je kdaj-koli zaigral v slovenski ligi. V dresu Zavrča je navduševal z igrami in tudi z nezvezdni-škim obnašanjem, s katerim si je pridobil simpatije navijačev. Po koncu jesenskega dela je za Štajerski tednik strnil vtise o dosedanji izkušnji v Sloveniji. Ni izključil možnosti, da bo tudi spomladi igral v završkem dresu ... Kakšna bi bila ocena jesenskega dela prvenstva? A. Riera: »Osebno bi jo ocenil za pozitivno. Zame je bilo najpomembneje, kar sem govoril že ob prihodu v Zavrč, da redno igram. Mislim, da lahko to počnem vsaj še dve ali tri leta, saj še vedno čutim visoko motivacijo - pred vsako tekmo imam 'metuljčke' v trebuhu (smeh). Prišel sem v zame povsem novo ligo, ki je presegla moja pričakovanja -seveda v pozitivnem smislu. Kot klub smo imeli v igralskem kadru precej kakovosti, a na drugi strani tudi zelo mlad kader. Tudi celoten klub je mlad, a se je vse to poka- zalo v dobrem smislu. Sem sem prišel, da bi pomagal po najboljših močeh, tako v igralskem smislu kot v smislu prenašanja izkušenj na mlade. Pomembno je, da rastemo kot ekipa, da napredujemo. Imeli smo nekaj dobrih in nekaj slabih tekem, iz obojih pa se je treba nekaj naučiti. Izkušnje je moč pridobiti samo z igranjem. Trenutno se je težko primerjati z najboljšimi tremi ekipami v Sloveniji, a čez kakšno leto smo jim lahko že mnogo bližje.« Zanimivo je, da ste najboljše igre odigrali proti trem najboljšim ekipam v Sloveniji, proti Mariboru, Olimpiji in Domžalam. A. Riera: »Proti tem ekipam je bil nivo motivacije na izjemno visoki ravni; želeli smo se enostavno enakovredno kosati z njimi. Osebno grem vedno na igrišče z enako željo po zmagi, ne glede na to, kdo je tekmec. Vsako tekmo poskušam odigrati kot finale in osvojiti tri točke. Prav to poskušam vedno znova vcepiti v glavo mladim, ki gredo v tekme z različnim nivojem motivacije - včasih zelo visokim, včasih pa nižjim. A treba se je zavedati, da lahko tri točke osvojiš proti Olimpiji in enako npr. tudi proti Krki - v točkah na lestvici ni razlike. Ko se bodo tega zavedali, bodo resno odigrali vsako tekmo.« Kako ti je všeč življenje v Sloveniji? A. Riera: »Vsi me sprašujejo o Zavrču, a v resnici v Za-vrču le igramo tekme. Tudi igralci prihajamo od drugod, veliko jih je iz Hrvaške. Sam živim na Ptuju, ki je lepo in prijetno mesto, blizu je tudi Maribor. Vsi ti kraji delujejo prijetno, tako kot celotna država in tudi ljudje.« Na Ptuju si na igrišču za golf odigral tudi partijo fo-otgolfa. A. Riera: »Izkušnja je bila zabavna, to že lahko rečem. Sicer imam rad tako golf kot nogomet, zato bom zaenkrat ostal pri tem.« »Odhod ali ne? Vse možnosti so odprte« Kakšna je možnost, da v dresu Zavrča igraš tudi v spomladanskem delu prvenstva? A. Riera: »Odgovoril bom enako, kot sem v osebnem pogovoru povedal tudi predsedniku (Miranu Vuku, op. a.): vedno bom pripravljen pomagati tej ekipi. To je moja prva ekipa v Sloveniji, v katero sem prišel in ki mi je dala priložnost za igranje. Vedno bom navijač Zavrča in vedno mu bom na voljo za pomoč, tudi 'od zunaj', ko me več ne bo tukaj - to lahko obljubim. Vendar zaenkrat še sam ne vem, kam me bo pot vodila v prihodnosti. Vem, kaj bom delal jutri, ne vem pa, kaj bom delal dan zatem. V nogometu je pač tako, da vedno ne moreš natančno vedeti, kaj te čaka čez nekaj dni. Tudi v nogometu je tako, da lahko enkrat igraš slabo, a že čez nekaj dni bistveno boljše in se vse spremeni. Zdaj vem samo to, da je čas za počitek in očiščenje misli. Do priprav na spomladanski del je nekaj časa in v tem času se lahko zgodi marsikaj - prestopni rok je odprt. Tudi predsedniku sem pošteno povedal, da se bom v primeru ponudbe iz kakšne kakovostnejše lige odločil za prestop - mislim, da to razume vsak. Če se to ne bo zgodilo, se bom vrnil v Zavrč. Vse možnosti so odprte.« Tvoji nastopi za Zavrč so pritegnili precejšnjo pozornost medijev, tako slovenskih kot tujih. A. Riera: »Ja, tudi precej velika španska televizijska hiša je obiskala Zavrč in še nekatere Foto: Črtomir Goznik Albert Riera (Zavrč): »Vedno bom navijač Zavrča in vedno mu bom na voljo za pomoč, tudi 'od zunaj', ko me več ne bo tukaj - to lahko obljubim.« kraje Slovenije. Hoteli so vedeti vse o meni, o klubu . To je zagotovo pozitivno za vse igralce in za vse ljudi, ki delajo v klubu. Pomembno je, da se izboljšujemo v vseh stvareh, tudi v odnosu do medijev. Zavedati se je treba, da Zavrč v prvi ligi tekmuje šele dobri dve leti -tudi Rim ni bil zgrajen v nekaj dnevih, kajne (smeh). V prvem letu ne moreš vedeti vsega, z majhnimi koraki pa lahko postane boljši klub.« Trenutno je v mislih le odmor. Kako ga boš preživel? A. Riera: »V mislih imam le družino in počitek, prazniki so pravšnji zato. Sedaj sem bil kar nekaj časa odsoten od družine, kar je še posebej težko zaradi otrok. Uživali bomo v božičnem času, ki ga imam tudi sam zelo rad. Pomembno je tudi, da vsaj za nekaj časa izklopim glavo od nogometa, saj je težko biti 11 mesecev na leto skoncentriran samo na treninge in tekme. Ko bom nazaj, bom ponovno željan nogometa in pripravljen na treninge.« Jože Mohorič Boks • 3. krog slovenske lige Lovrec, Pravdič in Vukalič zmagali pred domačim občinstvom Športna dvorana Gimnazije Ptuj je bila prizorišče 3. kroga slovenske boksarske lige, na katerem je bilo tokrat bistveno manj dvobojev kot na prejšnjih dveh krogih, Takrat je številka vsakič presegla dvajset dvobojev, tokrat jih je bilo le devet... Približno 200 gledalcev je videlo le tri članske obračune. Tekmovali so predstavniki 12 slovenskih klubov, med njimi sta imela vsak po tri boksarje tudi ptujska kluba Boks klub Ring in Dejan Zavec Boxing. Naš šampion je tokrat svoje varovance spremljal kot trener ob ringu. Prvi njegov borec je bil Blaž Petek, ki je naletel na bolj razpoloženega Jana Sekola (BK Slovenska Bistrica). Po nizu uspešnih predstav je bil za Petka kanček izkušenejši tekmec dober test, ki se ni končal po njego- vih željah. Dvoboj je bil zaradi krvavenja Petka prekinjen v 3. rundi. Svoj prostor v slovenskem boksarskem prostoru si ustvarja tudi Pero Pravdič (Dejan Zavec Boxing), ki mu je tokrat stal nasproti Šenol Džaferi (FCL). Slednji je bil bistveno težji tekmec od Pravdi-ča, ki se je prvo rundo še lovil, v drugi pa je s posameznimi udarci pokazal svojo moč. V Foto: Črtomir Goznik Od leve: Leon Lovrec (BK Ring), Robert Simončik (BK Ring), Blaž Petek (Dejan Zavec Boxing) in Gregor Tušek (BK Ring) tretji rundi je le še stopnjeval svoj tempo in je zasluženo zmagal z deljeno sodniško odločitvijo. Tretji član Dejan Zavec Boxinga Dado Vukalič je svoj prvi uradni nastop opravil z odliko, potem ko je v drugi rundi s tehničnim knockoutom premagal Aljaža Bana (BK Ljubljana). Manj uspešni so bili v tretjem krogu tekmovanja rin-govci, saj so zabeležili zmago in dva poraza. Mladi Leon Lovrec še naprej zbira zmage, saj je bil boljši od Tarasa Jurmana (FCL) z 2:1. V prvi rundi je bil ptujski boksar zelo rezerviran, v drugi se je »prebudil« in je bil vsaj enakovreden, medtem ko je v tretji dominiral in je zasluženo prišel do zmage. Od uspeha je bil precej oddaljen Gregor Tušek, ki je po nastopih na poletnih revijah imel prvi uradni dvoboj pro- ti Leonu Uroiču (FCL), ki je za suvereno zmago unovčil svoje izkušnje. Tretji član BK Ring Robert Šimončik je imel najtežjega tekmeca, Edina Sej-dinoviča (ŽBK Maribor). Državni reprezentant v velterski kategoriji se ni pustil taktično zavesti in je izvedel nekaj odločilnih napadov. Simončik si je proti Mariborčanu upal več kot v predhodnih obračunih, vendar je bilo to še premalo za zmago. Po 3. krogu lige v skupnem seštevku ni prišlo do zamenjave na vrhu, saj na njem trdno vztraja BK Ring, medtem ko se je na drugo mesto z uspešnimi nastopi prebil Dejan Zavec Boxing. David Breznik 1. liga, rezultati 3. kroga: Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) - Taras Jurman (FCL) 2:1 Blaž Petek (Dejan Zavec Boxing) - Jan Sekol (BK Slov. Bistrica) 0:3 Gregor Tušek (BK Ring Ptuj) - Leon Uroič (FCL) 0:3 Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) - Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) 3:0 Šenol Džaferi (FCL) - Pero Pravdič (Dejan Zavec Boxing) 1:2 Dado Vukalič (Dejan Zavec Boxing) - Aljaž Ban (BK Ljubljana) 3:0 Lestvica: 1. BK Ring 28. točk 2. Dejan Zavec Boxing 18. točk 3. FCL 16. točk 4. BK Portorož 16. točk 10 Štajerski Šport torek • 22. decembra 2015 Rokomet • 1. NLB leasing liga, 15. krog Celjani osvojili trdnjavo Hardek Jeruzalem - Celje PL 28:36 (13:15) JERUZALEM ORMOŽ: Ba- lent (8 obramb), Caf; Kavčič 5, Horvat, Bogadi 3, Radujkovic, Čudič 4 (2), Veselko, Žuran 6, Grizolt, Kocbek 2, Kosi 5 (1), Ozmec, Kolmančič, Rajšp, Ci-rar 3. Trener: Saša Prapotnik. CELJE PL: Lesjak (5 obramb), Gajic (4 obrambe); Blagotinšek 3, Ivic 3, Babar-skas 3, Janc 11, Marguč, Po-teko, Zarabec 3, Dujmovič 1, Kodrin, Fižuleto, Patrianova 1, Dobelšek 1, Mlakar 7, Žvižej 3. Trener: Branko Tamše. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 3/3; Celje PL 1/0. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10 minut; Celje PL 12 minut. IGRALEC TEKME: Blaž Janc (Celje PL). Za zaključek uspešnega leta 2015 (rezultatsko in finančno) so Ormožani na Hardeku gostili 19-kratne državne prvake in letošnje udeležence Lige prvakov Celjane. Pivovarji so v Ormož prispeli v vlogi popolnega favorita in to vlogo na igrišču tudi upravičili. V uvodu so se borbeni gostitelji tekmecem odlično upi- rali in v 17. minuti je levoroki Gal Cirar z golom za vodstvo z 8:6 poskrbel za navdušenje v hardeški dvorani. Takoj se je odzvala celjska klop z minuto odmora, ki je varovancem trenerja Branka Tamšeta še kako koristila. K temu so pripomogle tudi izključitve Mihe Kavčiča, Jureta Kocbeka in Roka Žurana v obdobju od 18. do 25. minute. Celjani so višek igralcev odlično izkoristili in z delnim izidom 0:6 preobrnili potek tekme sebi v prid (8:12). Ormoški post brez doseženega zadetka je trajal kar devet minut. Zaključek 1. polčasa je pripadel domačim, ki pa so ob izteku igralnega časa iz devetih metrov prejeli sporen gol s strani Žige Mlakarja, ki je ob metu skočil in zadel gol, ki ga je branil To-mislav Balent, ki je tudi slabo postavil »živi zid« pred svojim golom. Na začetku 2. polčasa so Ormožani zapravili nekaj lepih priložnosti, kar so ruti-nirani Celjani s pridom izkoristili s štirimi zaporednimi doseženimi goli (13:19). Tokrat je post brez doseženega zadetka Jeruzalema znašal sedem minut. Lepa prednost je gostom omogočila mirno 1. NLB Leasing liga REZULTATI 15. KROGA: Slovan - Trimo Trebnje 21:25 (11:14), Koper 2013 - Slovenj Gradec 2011 32:27 (16:12), Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 28:36 (13:15), Riko Ribnica - Maribor Branik 25:26 (12:12), Sevnica - Istrabenz Plini Izola 29:21 (14:10), Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 38:25 (20:15). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 15 14 0 1 28 2. GORENJE VELENJE 15 14 0 1 28 3. KOPER 2013 15 10 0 5 20 4. KRKA 15 9 1 5 19 5. URBANS. LOKA 15 9 1 5 19 6. MARIBOR BRANIK 15 9 1 5 19 7. JERUZ. ORMOŽ 15 9 0 6 18 8. RIKO RIBNICA 15 7 1 7 15 9. TRIMO TREBNJE 15 6 2 7 14 10. DOBOVA 15 3 2 10 8 11. ISTRABENZ IZOLA 14 3 2 10 8 12. SLOVENJ GRADEC 15 2 2 11 6 13. SEVNICA 15 2 0 13 4 14. SLOVAN (-1) 15 2 0 13 3 nadaljevanje. Obe ekipi sta v 2. polčasu pozabili na igro v obrambi, bolj so igralci gledali na lastno statistiko in gledalci v lepo polni dvorani na Hardeku so v nadaljevanju skupno videli kar 36 zadetkov. Drugi del tekme so dobili Celjani za šest zadetkov (15:21). Foto: Črtomir Goznik Rokometaši iz Ormoža (na fotografiji Rok Žuran) so se v 1. polčasu dobro upirali državnim prvakom, v drugem delu pa so Celjani pokazali svojo moč. Pri gostih je treba pohvaliti mladinskega reprezentanta Blaža Janca, ki je nasul kar 11 zadetkov, vse iz igre. Pri domačih je bil šestkrat uspešen Žuran, s petimi zadetki pa sta svoj potencial nakazala kadetska reprezentanta v dresu Jeruzalema Miha Kavčič in Tilen Kosi (letnika 1998). Celjani bodo prezimili na vrhu lestvice, Ormožani pa so po treh zaporednih porazih (Dobova, Maribor, Celje PL) zdrsnili s tretjega na sedmo mesto: »Čestitke Celjanom za zasluženo zmago. Tekmecem smo se želeli upirati vsaj do zadnje tretjine tekme, vendar nam to žal ni uspelo. Tekmo sta odločili dve celjski seriji 0:6 (8:6 - 8:12) in 0:5 (13:14 - 13:19), kjer skupno kar 16 minut nismo dosegli zadetka. Tako izkušena ekipa kot je Celje, je to vse marljivo izkoristila in mirno pripeljala svojo barko k novi zmagi. Kljub porazu nisem razočaran z našo predstavo. Pogled na lestvico smo v zadnjem času nekoliko pokvarili, vendar smo s prvim delom sezone več kot zadovoljni. Ob dobrih igrah, ki so lepo polnile dvorano na Hardeku in drugod po Sloveniji, smo znova priložnost za igro ponudili nekaterim mladim fantom. Takšnih priložnosti bo v drugem delu sezone še več. Treninge za to leto smo končali in svojim fantom želim, da se najprej dobro odpočijejo, lepo preživijo praznike v krogu svoje družine, nato pa nas znova čaka delo, delo in še enkrat delo,« je po končanem letu povedal trener Saša Prapo-tnik. Uroš Krstič Rokomet • 1. B SRL (m) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Drava remizirala, Gorišnica poražena Servis odločilen za zmago Črnomelj - Drava Ptuj 29:29 (20:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 5, Verdenik 3, Drobež 2, Bra-čič, Maroh 8, Fridrih, Sabo, Hrupič 6, Bedeti, Jerenec 4, Lesjak 1, Belec; Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so na zahtevnem gostovanju v Črnomlju potegnili črto pod prvi del tekmovanja. Za konec leta so odigrali tekmo pod njihovimi sposobnostmi. V ekipi je tokrat manjkal kapetan Nejc Janžekovič, ki je eden od stebrov obrambe, ki v prvem polčasu ni delovala tako, kot bi morala. Postavitev 6-0 je bila premalo agresivna in prožna, tako da 1. B SRL (m) REZULTATI 13. KROGA: Mo- škanjci Gorišnica - Sviš Ivanč-na Gorica 26:30, Črnomelj - Drava Ptuj 29:29, Krim Olim-pija - Mokerc Ig 29:26, Krško -Radeče MIK Celje 32:30, Herz Šmartno - Dol TKI Hrastnik 25:19, Brežice - Alples Železniki 33:27, Grosuplje - Škofljica Pekarna Pečjak 29:34. 1. KRIM OLIMPIJA 13 11 1 1 23 2. HERZ ŠMARTNO 13 11 0 2 22 3. DOL TKI HRASTNIK 13 10 1 2 21 4. DRAVA PTUJ 13 8 2 3 18 5. BREŽICE 13 8 1 4 17 6. KRŠKO 13 7 1 5 15 7. SVIŠ IVANČNA GOR. 13 6 2 5 14 8. ČRNOMELJ 13 6 1 6 13 9. MOKERC IG 13 5 1 7 11 10. RADEČE MIK 13 5 1 7 11 11. MOŠKAJNCI - G. 13 2 2 9 6 12. ŠKOFLJICA PEČJAK13 3 0 10 6 13. ALPES ŽELEZNIKI 13 1 1 11 3 14. GROSUPLJE 13 0 2 11 2 Foto: Črtomir Goznik Jan Maroh (Drava Ptuj) so Dolenjci z lahkoto dosegali zadetke. Ptujčani so držali korak z domačini do 20. minute (14:14). Po nekaj napakah v napadu so Ptujčani dobili nekaj lahkih zadetkov in domačini so odšli na odmor s štirimi zadetki prednosti. To so predvsem po zaslugi zelo razpoloženega Štruclja (dosegel je 9 zadetkov) v 41. minuti še četrtič dvignil na pet golov prednosti (25:20). Sledil je ju-riš Drave, pri kateri je nekaj strelov ubranil vratar Belec, soigralci so bolje zaigrali spremenjen obrambni sistem 5-1, medtem ko so v napadu zadevali Maroh, Hrupič in Cvetko. To je pomenilo, da se je zaostanek naenkrat stopil, saj je v sedmih minutah ptujska ekipa prišla na minus ena. Po precej anemični predstavi skozi večji del tekme je bil to trenutek, ko so gostje prvič pokazali pravo energijo in voljo po preobratu. A do popolnega preobrata ni prišlo, saj so Dolenjci zdržali pritisk Štajercev, ki so imeli minuto do konca pri izenačenju na 29:29 možnost povesti, a je Jensterle zadel vratnico. Na drugi strani je Drava stisnila v obrambi in je preprečila zadnji napad Črnomlja, ki se je končal brez zaključnega strela. Remi je glede na prikazano tudi realen pokazatelj dogajanja na igrišču. David Breznik Moškanjci Gorišnica - SVIS Ivančna Gorica 26:30 (9:18) RD MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratuša, Ozmec, Šandor, Kovač 6, Valenko 7, Balas, Lo-zinšek 3, Geč, Ranfl, Tement 1, Žuran, Koštomaj 1, Preac, Bedrač 2, Šincek 4, Stopar 2. Trener: Boštjan Strašek. Rokometaši v 1. B-ligi so konec tedna odigrali tekme 13- kroga, zadnjega pred zimskim premorom. Pavze se bodo še posebej razveselili v taboru Moškanjcev-Gorišni-ce, kajti s prvim delom sezone ne morejo in ne smejo biti pretirano zadovoljni. Glavni krivec za zadnji poraz proti Svišu je bil izjemno slab prvi del igre. Zaradi poškodb dodobra načeti domačini (ključna ro-kometaša Valenko in Bedrač nastopata poškodovana) v prvem delu igre nikakor niso našli odgovora na sila agresivno igro gostov. Le-ti so zabijali z vseh položajev in že v 6. minuti vodili 0:4. Tudi v nadaljevanju ni bilo pretirano bolje, razlika v prid Dolenjcem se je le še povečevala, neusmiljena sta bila predvsem Stopar in Zavodnik, ki sta skupaj dosegla kar 16 ali več kot polovico golov gostov. Velikih devet zadetkov ob polčasu je bilo seveda porok za mirno nadaljevanje Sviša, čeprav se domačini niso dali in so skušali uprizoriti čudež. S trdnejšo obrambo in agresivnostjo so počasi topili prednost Sviša, v 47. minuti je bilo le še -4 (21:25). Ob tem so domačini imeli še žogo za dokončen priključek, a se jim na žalost ni izšlo. Dolenjci so zadeli dvakrat zapored, kar je bilo na koncu dovolj za slavje. Igralce Moškanjcev-Gori-šnice sedaj čaka odmor, da pa v prazničnih dneh le ne bi povsem pozabili na rokomet, je poskrbel strateg Boštjan Strašek in vsakemu posamezniku določil individualni plan dela. Rumeno-črni se bodo nato spet zbrali v ponedeljek, 4. januarja. tp Z0KGM mobil Ptuj - Swatycomet Zreče 3:0 (22,23,17) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolovec, Radivoj, Malo-vič, Gričnik, Horvat, Mere A., Čabrijan, Mere M., Grubišič Čabo; Trener: Darko Zimič. Drugi obračun med ptujskimi in zreškimi odbojkaricami v tekmovalni sezoni 2015/16 je bil veliko bolj izenačen in napet kot prvi, ki sta ga ekipi odigrali na začetku sezone v pokalnem tekmovanju. Končni rezultat je sicer enak - 3:0 za ŽOK GM mobil -, a so se morale Ptuj-čanke tokrat za zmago bistveno bolj potruditi. Gostje so takoj začele na polno in so poved le predvsem zaradi osnovnih tehničnih napak domačink. Teh so skozi vso tekmo napravile absolutno preveč, a po začetnem segrevanju je mlada Horvatova, ki je bila ena najbolj konstantnih posameznic, s penalom po sredini izenačila na 12:12. Sledilo je obdobje prevlade ene in nato druge ekipe, ki sta prišli v zaključek niza porav- nani na 22 točki. Dober blok Radivojeve, servis Gričnikove in »šik« Cvirnove je prinesel rezultat 25:22. Tudi drugi niz so bolje začele Zrečanke, saj so po treh blokih in dobrih zaključkih akcij povedlez 2:7. A v ženski odbojki se takšna prednost hitro izgubi, kar se je zgodilo tudi tokrat. Ptujčanke so le malenkost dvignile svoj nivo igre in žeje bilo 11:11. Tehnične napake na domači strani in neverjetna borbenost gostij sta dolgo časa držali Swatyco-met v rezultatski negotovosti. V zaključku je odgovornost prevzela kapetanka Cvirnova, ki je dosegla zadnjo točko za 25:23. Tretji niz so Zrečanke začele sijajno in povedle 0:5. Do popolnega preobrata je prišlo po seriji dobrih servisov Horvatove, Grubišič Čabove in Topolovčeve. Varovanke Darka Zimiča so uspešneje zaigrale tudi v napadu, uspešno so postavile nekaj blokov, kar jim je prineslo večjo točkovno prednost. Še tretjič zapored je niz zaključila Cvirnova in domače odbojkarice so se po ne preveč dobri predstavi veselile letošnje šeste prvenstvene zmage. David Breznik NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE S SMUČARSKIH KLUBOM PTUJ V prostorih družbe Radio-Tednik Ptuj smo dne 18.12. 2015 izžrebali naslednje nagrajence: 1. Nejc Bedenik. Ptuj 2. Ana Tetičkovič. Destrnik 3. Aljaž Fras. Voličina 4. Sara Maučec. Ormož 5. Nino Gerečnik. Makole SmučarSKIklub PTUJ Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni pisno po pošti. torek • 22. decembra 2015 Šport Štajerski 11 Mali nogomet Strelstvo • 3. turnir Pokala SZS - Ljubljana Kovinar Ormož se naprej suvereno zmaguje Foto: Črtomir Goznik Tekma med ekipama Dabbs-SL Tim in KMN Poetovio Ptuj 0807300 se je razpletla v korist slednjih. Liga MNZ Ptuj: Poetovio »vstal od mrtvih« Minuli vikend sta bila v Zimski ligi Zavarovalnica Tilia odigrana kar dva prvenstvena kroga in še zaostalo srečanje 3. kroga med Poetoviem in Rimom. Sobotni 5. krog je prinesel šele prvo zmago igralcev Poetovia, ki so ugnali KMN Draženci. EHM Team je minimalno ugnal Ptujsko Goro in se utrdil pod vrhom lestvice. Visoko zmago so nad »študenti« vknjižili igralci Majolke, medtem ko dve tekmi nista bili odigrani, tako da sta za zeleno mizo slavili ekipi Dabbs SL Tim in Rim Picerija Špajza. Minuli konec tedna so daleč največ pridobili »stalni« prvaki Zimske lige, igralci Poetovia, ki so bili do tega vikenda v zelo slabem položaju. A so se s tremi zmagami, od tega so dve dosegli z vodilnima ekipama, proti Dabbsu in Rimu, zavihteli pod vrh tabele in tako lahko znova računajo na uvrstitev v končnico. V nedeljo je v napeti tekmi Trcko strl odprl »študentov«, Rim pa je nekoliko presenetljivo vknjižil še drugi zaporedni poraz, tokrat proti KMN Draženci. Tudi Majolka je v nedeljo slavila še drugič zapored in tako mladi fantje trenutno zasedajo celo 2. mesto. Rezultati 5. kroga: KMN Poetovio Ptuj 0807300 - KMN Draženci 6:5, EHM Team - ŠD Ptujska Gora 3:2, KMN Majol-ka - Klub ptujskih študentov 6:2, F.C. Trcko -Dabbs-SL Tim 0:3 (b. b.), ŠD Rim Picerija Špajza - FC Ptuj 3:0 (b. b.). Rezultati 6. kroga: Klub ptujskih študentov - F.C. Trcko 4:5, Dabbs-SL Tim - KMN Poetovio Ptuj 0807300 2:4, KMN Draženci - ŠD Rim Picerija Špajza 3:2, ŠD Ptujska Gora -KMN Majolka 2:4. Zaostala tekma 3. kroga: KMN Poetovio Ptuj 0807300 - ŠD Rim Picerija Špajza 6:0. 1. DABBS - SL TIM 6 3 2 1 16:8 11 2. KMN MAJOLKA 6 3 12 16:15 10 3. POETOVIO PTUJ 5 3 0 2 20:13 9 4. ŠD RIM ŠPAJZA 5 3 0 2 17:12 9 5. FC PTUJ 5 3 0 2 16:11 9 6. KMN DRAŽENCI 6 3 0 3 22:20 9 7. F.C.TRCKO 6 3 0 3 15:21 9 8. EHM TEAM 5 2 2 1 13:15 8 9. PTUJSKA GORA 5 2 0 3 10:15 6 10. KPŠ 5 0 2 3 12:19 2 11. ŠD DRAŽENCI 4 0 1 3 8:16 1 tp ONL Videm ČLANI REZULTATI 4. KROGA: ŠD Lancova vas člani - ŠD AS 3:9, ŠD Selan Krovstvo Petrovič -ŠD Pobrežje člani 3:3, EHM Team 2 - EHM Team 1:6, NK Tržec R21 - Joe Fernandes Copy Sitar člani 7:7. 1. KMN MAJOLKA 3 3 0 0 22:11 9 2. ZG. PRISTAVA 3 2 10 18:7 7 3. EHM TEAM 4 2 1 1 15:9 7 4. JOE FERNANDES 4 2 1 1 16:12 7 5. EHM TEAM 2 4 2 1 1 11:14 7 6. ŠD SELAN 4 1 1 2 11:12 4 7. ŠD AS 4 1 1 2 15:17 4 8. ŠD POBREŽJE 4 1 1 2 11:15 4 9. NK TRŽEC R21 3 0 1 2 16:20 1 10. LANCOVA VAS 3 0 0 3 6:24 0 Darko Lah Šahovski kotiček David Murko prvak društva Končan je ciklus turnirjev za društveno prvenstvo v letu 2015 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na turnirjih se za uvrstitev upoštevajo doseženi rezultati in število odigranih turnirjev. Hitropotezni šah Hitropoteznega šahovskega turnirja v decembru 2015 se je udeležilo 14 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po krožnem Bergerjevem sitemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 11 točk, Boris Žlender in Klemen Janžekovič po 10 točk, Branko Orešek 9,5 točke, Branko Sedlašek 9 točk, Igor Iljaž 7 točk, Leon Selišek 6 točk, Janko Bohak, Milan Fijan in Anton Butolen po 5,5 točke, Martin Majcenovič 3,5 točke, Ivan Krajnc in Ciril Kužner po Minuli konec tedna se je v Ljubljani znova zbralo rekordno število 429 strelcev na 3-turnirju ligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije. Med najboljšimi ekipami 1. A in 1. B DL so znova dobre dosežke nizali strelski klubi iz naših koncev. Sašo Stojak srebrn V 1. A državni ligi s pištolo SD Kovinar Ormož nadaljuje svoj zmagoviti pohod. S 1129 krogi so Ormožani še tretjič zapored zmagali in imajo pred najbližjimi zasledovalci - Ptujčani in Jožetom Kerenčičem iz Miklavža - že zajetnih 15 točk prednosti. Slednji so za zmagovalci zaostali za 3 kroge in osvojili 3. mesto. Ptujčani pa so v krogu petih ekip, ki so bile zelo izenačene, potegnili najkrajšo in z majhnim zaostankom za zmagovalci osvojili 5. mesto. Strelci iz Juršincev so se odrezali najslabše letos in osvojili zadnje, 12. mesto. Med posamezniki je bil v kvalifikacijah s 382 krogi znova najboljši Kevin Venta. Ob njem so se v finale uvrstili še štirje, 3. Aleksander Ciglarič 380, 5. Sašo Stojak 377, 6. Eme-rik Hodžič in 7. Boštjan Simonič, oba s 376 krogi. Foto: arhiv SZS Na 3. turnirju 1. A DL s puško so še tretjič drugo mesto osvojili ligaški podprvaki - Ormožani, v postavi z leve strani Petra Vernik, Tadej Horvat in Urška Kuharič, tretjo zmago je osvojila okrepljena Olimpija z Rajmondom Debevcem, tretji so bili Grosupeljčani. Slednja sta v finalu zamenjala uvrstitvi iz kvalifikacij. Venta, Stojak in Ciglarič so se skupaj s Klemnom Juvanom iz Sevnice pomerili za posamična odličja. Osmica v predzadnjem strelu je Ciglariču prinesla 4. mesto, mladi Ptujčan Sašo Stojak pa je z odličnim streljanjem izločil vodilnega strelca 1. A DL - Kevina Vento. Za končno zmago sta se pomerila Juvan in Stojak, odločal pa je zadnji strel. 8,6 kroga Stojaka je bilo premalo, z zadetkom 9,7 kroga ga je Sevničan prehitel za 0,9 kroga. Ptujčanka Majda Raušl je 1. A-liga pištola 1. A-liga puška Ekipni rezultati: krogi točke 1. OLIMPIJA 1234,9 45 1. KOVINAR ORMOŽ 1129 45 2. KOVINAR ORMOŽ 1229,3 36 2. MAROK SEVNICA 1128 28 3. GROSUPLJE 1228,8 30 3. JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ 1126 30 4. ŠTEFANA KOVAČA TURNISCE 1222,8 26 4. DUŠAN POŽENEL REČICA 1126 27 5. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1217,6 22 5. PTUJ - TPV PRIKOLICE 1124 30 6. KAMNIK 1109 17 Posamični rezultati: 7. GROSUPLJE 1106 19 1. Željko Moičevic, Grosuplje (415,3) 76 (2.) 8. TRZIN 9 . BREŽICE 1101 1096 7 18 2. Živa Dvoršak, Olimpija (415,5) 86 (1.) 3. Urška Kuharič, Kovinar Ormož (415,5) 70 (3.) 10. OLIMPIJA 1086 8 1. B-liga pištola 11. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1076 8 1. VREMŠČICA 1099 33 12. JURŠINCI 1066 9 2. GORJANCI 1097 28 Posamični rezultati: 3 . ŠKOFJA LOKA 1087 23 1. Klemen Juvan, Marok Sevnica (376) 52 (6.) 4. KIDRIČEVO 1072 27 2. Sašo Stojak, Ptuj (377) 65 (4.) 3. Kevin Venta, Kovinar Ormož (382) 80 (1.) Posamični rezultati: 4. A. Ciglarič, Jožeta Kerenčiča M. (380) 44 (12.) 1. Olga Knez, Vremščica (375) 63 (4.) 6. B. Simonič, Jožeta Kerenčiča M. (376) 51 (7.) 2. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice (373) 78 (2.) 7. Emerik Hodžič, Kovinar Ormož (376) 39 (13.) 7. Uroš Mohorko, Kidričevo (364) 34 (12.) 3 točke in Martin Skledar 2,5 točke. Končni vrstni red: David Murko 133 točk (6 turnirjev), Boris Žlender 76 točk (7), Branko Orešek 74 točk (7), Andraž Šuta 65 točk (3), Igor Iljaž 64 točk (5), Janko Bohak 61 točk (7) itd. Pospešeni šah Društvenega turnirja v pospešenem šahu za mesec december se je udeležilo 16 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Na turnirju je s stoodstotnim izkupičkom zmagal serijski zmagovalec v letošnjem letu, mojstrski kandidat David Murko. Rezultati: David Murko 7 točk, David Zagoršek 5,5 točke, Milan Fijan 4,5 točke, Branko Orešek, Darko Domin-ko, Žiga Polajžar in Nejc Butolen po 4 točke, Anton Butolen in Igor Iljaž po 3,5 točke, Ciril Kužner, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 3 točke itd. Na drugem decembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so po odigranih sedmih krogih po švicarskem sistemu dosegli naslednje rezultate: Danilo Po-lajžer 6 točk, Silvo Zajc 5,5 točke, Martin Majcenovič 5 točk, Anton Butolen 4,5 točke, Milan Fijan, Janko Bohak in Branko Orešek po 4 točke, Leon Seli-šek, Boris Žlender, Ciril Kužner in Žiga Polajžar po 3,5 točke, Jernej Kos in Amalija Skok po 3 točke itd. Po enajstih turnirji je skupni vrstni red za društveno prvenstvo v pospešenem šahu naslednji: David Murko 169 točk (9 turnirjev), Danilo Polajžer 93 točk (5), Janko Bohak 83 točk (10), Branko Orešek 80 točk (11), Boris Žlender 79 točk (8), Andraž Šuta 74 točke (5), Martin Majcenovič 60 točk (11) itd. Janko Bohak Šahovska sekcija Spuhlja V decembru se je v organizaciji Šahovske sekcije Spuhlja končal ciklus 12 hitropoteznih turnirjev. Nastopilo je 10 šahi-stov. Končni vrstni red: 1. Martin Majcenovič 2. Stanislav Toplak 3. Branko Kocbek Božično-novoletni turnir ŠSS tudi letos tradicionalno organizira božično-novoletni turnir, na katerega vabi vse ljubitelje šahovske igre. Turnir bo v soboto, 26. 12., od 9. ure naprej odigran v gostišču Pri Majdi v Spuhlji. Najboljši trije šahisti bodo nagrajeni, priznanje pa bo prejel tudi najboljši šahist s stalnim prebivališčem v Spuhlji. Vabljeni! UR tokrat za najboljšimi finalisti zaostala za en krog in osvojila 11. mesto. Kovinar Ormož drugi Med najboljšimi ekipami 1. A DL s puško nič novega. Tretja zaporedna zmaga za Olimpijo in znova srebro za Ormožane. Med tremi ormoškimi strelci si je nastop v finalu priborila favorizirana Urška Kuharič, ki je z dobrim rezultatom 415,5 kroga skupaj z olimpijko Živo Dvoršak postavila rezultat dneva v kvalifikacijah. Ku-haričeva je v finalu osvojila bronasto odličje. Odločitev o zmagovalcu med Dvoršakovo in Željkom Moičevicem je padla v zadnjem strelu, kjer je bil Moičevic boljši z 10,4 : 10,1 kroga in slavil s prednostjo treh desetink. Ptujski kadeti do prve ekipne zmage Na turnirju državne mladinske in kadetske lige so mladi Ptujčani dosegli zmago med kadeti in bron med mladinci. Ptujski kadeti so z odličnimi 1059 krogi le za dva kroga zaostali za letošnjim najboljšim dosežkom lige. 6. Juršinci 970 krogov. Med posamezniki je po slabšem uvodu v sezono pravi tekmovalni ritem ujel Ino Zorec in si s 360 krogi priboril prvo posamično odličje v sezoni - le za dva kroga je zaostal za Nejcem Medvedom iz Železnikov. Najboljše letos se je odrezal drugi Ptujčan Rok Bezjak in s 351 krogi osvojil 7. mesto, tretji Nik Volgemut pa je bil 9. s 348 krogi. Juršinska strelca Mitja Vučina in Nejc Horvat sta s 315 in 297 krogi osvojila 17. in 18. mesto, juršinski strelki Julija Lajh in Sandra Ku-mer sta s 333 in 322 krogi osvojili 5. in 8. mesto. Mladinska ptujska zasedba je s 1050 krogi osvojila bronasto odličje. Z letošnjim najboljšim rezultatom 1084 krogi so slavili Škofjeločani. Ormoški strelci Kovinarja so s 1019 krogi osvojili 6. mesto. Med posamezniki je z letošnjim rekordom v ligi, s 379 krogi, slavil mladinski olimpi-jec Jože Čeper iz Vremščice, Tadej Širec se je s 360 krogi uvrstil najvišje v sezoni, na 5. mesto. Valentin Luževič in Oskar Tasovac Ivezič sta s 349 in 341 krogi osvojila 11. in 14. mesto. Ormoška strelca, brata Žan in Rok Tomažič, sta s 339 in 335 krogi osvojila 15. in 18. mesto. Boljša od njiju je bila Alekseja Vignjevic, ki je s 345 krogi osvojila bronasto medaljo med mladinkami. Med mladinci s puško je še tretjič zmagal Žan Kelenc iz Črenšovcev (409.2), izmed Ormožanov Kovinarja pa se je najbolje odrezal Žan To-mažič s 396,3 kroga na 13. mestu. Ekipno zmago so slavili Grosupeljčani s 1220,5 krogi, 5. Ljutomer 1189.8, 6. Kovinar Ormož 1152,9 krogov. V kadetski konkurenci s puško je zmagal Luka Gorjan, SD Štefana Kovača Tur-nišče, s 392,6 kroga, odlično 3. mesto pa je z osebnim rekordom v sezoni s 388,8 kroga osvojil Jan Soto Vargas iz Vitomarcev. Med najmlajšimi Ormožani je Matic Slavinec z osebnim rekordom s 385,1 kroga osvojil visoko 5. mesto, med kidričevskimi strelci pa se je najvišje uvrstil Domen Širovnik s 384,6 kroga. Simeon Gonc Športni napovednik V soboto 4. ptujski Božičkov tek 2015 Letos bo izpeljan že 4. ptujski božično-novoletni tek, znan pod imenom Božičkov tek. Zgodbo sta leta 2012 začela Franci Zupanič in Matija Brodnjak, od tedaj pa iz leta v leto privablja več ljubiteljev teka in druženja. Letos bo na sporedu v soboto, 26. decembra, ko se udeleženci ob 15. uri zberejo pred barom Maraton, katerega lastnik je ptujski olimpi-jec Mirko Vindiš. Pot bo najprej vodila po starem ptujskem jedru, nato pa preko peš mostu proti Skorbi. Tam bo Vaški odbor Skorba pri kmetiji Meglič poskrbel za tople napitke, sledila bo vrnitev preko peš mostu. Tek je namenjen vsem ljubiteljem teka in tudi pohodni-štva, zaželena pa je nošnja božične kape. 12 Štajerski TEDNIK Politika torek • 22. decembra 2015 Slovenija, Podravje • Rezultati nedeljskega referenduma Najbolj proti v državi so bili v Halozah in Kidričevem - 82,43 % Volivke in volivci so na nedeljskem referendumu z večino glasov zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Za zakon je glasovalo dobrih 36, proti pa nekaj več kot 63 odstotkov volilnih upravičencev, ki so se udeležili referenduma. Udeležba na referendumu je bila 36-odstotna, volivci so oddali 620.405 glasovnic, od tega 2.335 neveljavnih. Število vseh volilnih upravičencev je bilo 1.714.054. V primerjavi z minulima dvema referendumoma - o arhivih in družinskem zakoniku - je bila udeležba na tokratnem najvišja. Lanskega referenduma o arhivih se je udeležilo dobrih 11, referenduma o družinskem zakoniku leta 2012 pa 30 odstotkov volilnih upravičencev. Novela zakona ni dobila podpore v nobeni izmed osmih volilnih enot na območju Republike Slovenije (RS). Še najbolj so se glasovi za in proti približali na območju VE Ljubljana center, kjer je za glasovalo 48, proti pa dobrih 51 odstotkov udeležencev referenduma. V tej volilni enoti je bila tudi sicer med vsemi devetimi na območju Slovenije najvišja udeležba (42 %). Najnižja volilna udeležba je bila na območju VE Maribor (31,89 %), druga najnižja na območju VE Ptuj -32,11 %. Na območju VE Ptuj, ki zajema Spodnje Podravje, ormoško in lenarško območje ter celotno Pomurje in Prek-murje, so volivci referendumsko pobudo zavrnili s 73 odstotki, kar je najvišji odstotek na območju RS. Najbolj proti noveli zakona na območju celotne države so se izrekli volivci v okraju Ptuj III (Haloze in Podatki o glasovanju za del Podravja in bližnja območja Območje oziroma volilni okraj (VO) ZA (%) PROTI (%) Oddane glasovnice in volilna udeležba Republika Slovenija 36,47 63,53 620.584 (36,21 %) Ptuj I 20,76 79,24 8.214 (38,75 %) Ptuj II 39,46 60,54 6.061 (34,43 %) Ptuj III 17,57 82,43 6.961 (34,32 %) Ormož 22,43 77,57 5.209 (34,84 %) Ljutomer 27,26 72,74 5.192 (32,96 %) Lenart 21,58 78,42 5.580 (34,72 %) Sl. Bistrica 27,06 72,94 10.642 (31,81 %) Starše, Hoče, Miklavž 34,14 65,86 6.734 (32,15 %) Duplek, Zrkovci 33,67 66,33 5.763 (26,38 %) Vir: DVK, 21. 12. 2015 Ptuj I: del MO Ptuj (Grajena in Podvinci) ter občine Dornava, vas in Destrnik Ptuj II: pretežni del MO Ptuj in občina Hajdina Ptuj III: občina Kidričevo in vseh šest haloških občin (Zavrč, Gorišnica, Markovci, Juršinci, Sv. Andraž, Trnovska Cirkulane, Videm, Podlehnik, Majšperk in Žetale) Kidričevo); proti jih je glasovalo dobrih 82 odstotkov. V Koaliciji za otroke gre, ki je bila pobudnica referenduma, si želijo, da referendumskega izida nihče ne bi razumel kot poraz. Po besedah sovoditelja koalicije Aleša Primca je rezultat zmaga za vse otroke. Z rezultati glasovanja so zadovoljni tudi v SDS in NSi. Zagovorniki zakona poudarjajo, da referendumska odločitev ne pomeni konca in da se bo moral boj za pravice nadaljevati. Glavni tajnik SD Dejan Levanič je dejal, da bodo prej ali slej ponovno predlagali zakon in poskušali v družbi doseči enakopravnost za vse. Svojo različico predloga zakona napoveduje tudi Koalicija za otroke gre, pobudnica tokratnega referenduma. Novela, ki glede na rezultat referenduma ne bo uveljavljena, bi spremenila definicijo zakonske zveze, ki tako ne bi bila več opredeljena kot z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, ampak z zakonom urejena skupnost dveh oseb, torej bi jo lahko sklenili tudi istospolni pari. Ti bi tako dobili vse dolžnosti in pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, prav tako bi se na enak način kot raznospolne obravnavale tudi istospolne zunajzakonske skupnosti. Mojca Zemljarič NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8*98,2*10473 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. NAROČILNICA ZA Štajerski ötaiersta TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptiy, o . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! petek • 22. decembra 2015 Orfejčkova parada 2015 Štajerski 13 TATARSKI BIFTEK Postrežno 1 kg sveže PEČENO J ■ H rcn> b. piui BAGUETA POLNOZRNATA S semeni, 250 g K _ ........... SREBRNA RADGONSKA PENINA 0,75 L 075 f EUR ^ a H Jpfiafe , , srebrna . jonska oenir^ ZLATA RADGONSKA PENINA 0,75 L w mmm LhxoR 189,99 LED televizor Luxor LXD32280 energijski razred A, diagonala 81 cm, DVB-T/C MPEG4, slovenski meni, 2 leti garancije -51% POPUST na vso pirotehniko, razen pirotehnike Jagerin ekskiuzivnih modelov nakani?™""" Štajerka - 250g 50 strelov, višina cca. 30 m, delovanje cca. 45 sek, kat. 3, (300x180x150 mm) f "JAGER * tmJ 1399 EUR niorunn & Chicago - NEM 184g 16 strelov, trajanje cca y^mr 28 sek., kat. F2 Veliki Jager - NEM 320 g 16 strelov, kat. 3, (180x180x180 mm) Magma - NEM 220g 20 strelov, delovanje cca 15 sek., višina cca 35 m, kat. 2 2490 u / ^ "f EUR 1220 EUR Zorro - NEM 234g l 36 strelov, delovanje cca J 40 sek., višina cca ......... ..... Paris - NEM 489g 36 strelov, delovanje cca 45 sek., višina cca 45 m, kat. F2 4pnsfcenif DEM) SEt: METHUDI 699 f EUR 999 ** / EUR Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat, ponudba velja do 30.12.2015. www.trgovinejager.com 14 Štajerski Orfejčkova parada 2015 torek • 22. decembra 2015 AHPA d.o.o., Ormoška cesta 23, Ptuj, www.ahpa.si SERVIS VOZIL, tet: 02 749 35 40 PRODAJA VOZIL, te!: 02 749 35 50 in še vedno, tradicija kakovostnih storitev na Ormoški cesti 23, Ptuj • tehnični pregledi, registracija vozil, homoiogacije • cenitev škod vseh zavarovalnic • avtomatska in samopostrežna avtopralnica Vljudno vabljeni! SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 kmetijski, zadruga zadružna oskrba Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2016 Renault KADJAR Osvaja najvišje vrhove. Tako kot vi RENAULT Passion far life .. , , ¿aa— ^ - / .„Mijji^ Nehaj opazovati. Za cm y.\v Rennult Kadjar 5 štirikolesnim pogonom*, * "„^¿J^Ž^1 - [ \ pAj^cH mešanem ciklu " TT " ff I riflfl 1 111 fini lj m^Tl 1" "' " Lmfcija NOx: Q.0i5S- ttOWBg/Vm. Emisijamhihdelcev: 0,00007-0,00142 g/k m. Štev i Id delcev (x10M>; 0,03 - I^TTogljiftir dioksid (CO..J je najpomcmbn^iupkjprednl plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju Kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, detcev PM-» in PM,-. ter duEikovih oksidov. AH TERBUC dan Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-liiarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. Domava 1 I6b, 51-2252 OURNAVA Tel.: OZ 754 00 80 Zaz/iti 0- uspešno sodebu-Qnje. tudi U" tdu 2016 IXM fetififtwo SPSOAfO! feotoil)- podje-tja -'¿te GP PROJECT ING fj^ m* iS** PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net šara torek • 22. decembra 2015 Orfejčkova parada 2015 Štajerski 15 Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje spoznali boste, začutili in zaživeli Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXV. ORFEJČKOVI PARADI MESTNA OBČINA PTUJ _I M Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj KOLEKTIV RESTAVRACIJE (¡ASTRO ŽELI VSEM GOSTOM NA 25. ORFEJČKOVI PARADI OBILO GLASBENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2016 RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki, Orfejčkova parada 2015 torek • 22. decembra 2015 Salzburg • S predprazničnega izleta naših poslušalcev in bralcev Predbozicni Salzburg je pravljičen - kljub +10 °C Štajerski tednik in Radio Ptuj sta z agencijo Turistagent bralce in poslušalce tokrat odpeljala v praznični Salzburg in na Bavarsko. I 9. t Dobre volje 150 udeležencem zadnjega letošnjega skupnega izleta z agencijo Turista-gent nista vzeli ne zaspanost in ne gosta megla, ki se je vila čez večji del poti po Avstriji. Nekateri so na avtobusih iz prtljage kaj kmalu potegnili del »obvezne tekoče opreme« in se predali izurjenim vodičkam Cveti, Andreji in Mojci iz Turistagen-ta. Da pa je bilo informacij na slabih 400 kilometrov dolgi poti proti jugu Nemčije več kot dovolj, je skrbela tudi ekipa Ra-dia-Tednika z direktorjem Dragom na čelu ter Mojco, Marijo, Marjanco, Natalijo in mojo malenkostjo. Naš prvi cilj je bil ogled de-stilerije encijana družine Gras-sl v bavarskih Alpah, v bližini Berchtesgadna. V njej že od 17. stoletja dalje iz korenin alpske cvetice encijan pridobivajo žganje. Danes mu dodajajo zelišča in sadne okuse ter tako ponujajo že več kot 30 žganih pijač različnih okusov. Nekaj smo jih uspeli poskusiti tudi mi in lahko vam zaupamo, da »ogrejejo«! Segreti od encijana smo se podali v bavarsko podzemlje, v rove več kot 500 let starega, še vedno delujočega rudnika soli. Milijon kubikov soli pridelajo letno, so povedali ter nam pripravili pravo adrenalinsko doživetje, ki je bilo za mnoge tudi vrhunec izleta. Oblečeni v Foto: Anemari Kekec Vesela druščina pred destilerijo encijana na Bavarskem rudarje smo se namreč podali z vlakcem dobrih 100 metrov globoko, se nato dvakrat po drčah spustili še niže, popeljali z ladjo po solnici, občudovali multivizijsko predstavitev in se nato po dobri uri z gondolo in vlakcem iz globine blizu 200 metrov polni nepozabnih vtisov vrnili na površje. Nato smo doživeli še bližnji predbožični Berchtesgaden. V tipično bavarskem mestu z 8000 prebivalci je dišalo po cimetu in pečenih klobasah. Na stojnicah pa ni manjkalo vse od prazničnih okraskov, hrane do prikazala kovaških del. Mesto je bilo kljub sobotnemu popoldnevu polno nasmejanih domačinov in turistov, ki sta jih grela sonce in kuhano vino. Za tri evre in več. Salzburg v pravljični podobi tisočerih lučk Iz Nemčije smo se sredi popoldneva po cesti s pogledom na Hitlerjevo Orlovo gnezdo na 1835 metrov visoki gori Kehlstein počasi le odpravili proti 30 kilometrov oddaljenemu avstrijskemu Salzburgu. Tudi Mozartovemu Salzburgu. Zaradi tisočerih lučk, božičnih dreves in na stotine stojnic z bogato božično-novoletno ponudbo je Salzburg odet v pravo pravljično podobo, pa čeprav Salzburžani, tako kot mi, to zimo snega še niso videli. V daljavi nas je ob prihodu najprej pozdravila s soncem obsijana trdnjava Hohensalzburg. Časa Foto: Anemari Kekec Ponudba na stojnicah predbožičnega Salzburga je res pestra. Foto: Anemari Kekec Pravljični Salzburg, okrašen s tisočerimi lučmi za ogled najceloviteje ohranjenega gradu Srednje Evrope ni bilo na pretek. Več ga je bilo za obisk veličastnih, praznično okrašenih trgov, znamenite salzburške katedrale in seveda mogočnega dvorca Mirabell ter Žitne ulice, kjer stoji Mozartova rojstna hiša. In seveda kozarček kuhanega, obrok tople hrane, nakup originalnih Mozartovih alias Furstovih kroglic po 1,2 evra za kos ... Salzburg je bilo vredno obiskati, smo se strinjali vsi izletniki in dodali, da predvsem zaradi odlične družbe, smeha ter vsega, česar na izletih, ki jih pripravljamo skupaj s Turistagentom, ne manjka! AK Foto: Anemari Kekec Utrinek iz predbožičnega bavarskega Berchtesgadna Ptuj • 15. božično-novoletni koncert MoPZ KD Rogoznica S koncertom sklenili letošnjo sezono V kulturni dvorani Doma krajanov Rogoznica se je 19. decembra oglasila praznična pesem. Člani MoPZ KD Rogoznica so pod vodstvom zborovodje Grega Lačna pripravili že 15. tradicionalni božično-novoletni koncert. Na odru so se jim tokrat pridružili člani MoPZ Grajena. MoPZ KD Rogoznica ima 30 pevcev, nastopa pa že 16 let. V letošnjem letu so imeli 30 nastopov. Krono sezone pa predstavlja vsakoletni božično- novoletni koncert, na katerem poskrbijo za vse okuse, ljubitelje, ljudskih, narodnih, dalmatinskih, zabavnih in tudi božičnih pesmi. Za slovo od starega leta in vstop v novo 2016 so zapeli Sveto noč. Hkrati pa je bil 15. božično-novoletni koncert tudi slovo od pevca Ivana Kekca, kije sklenil svojo kar 40-letno nastopanje v različnih pevskih zborih, od tega je 16 let pel v MoPZ Rogoznica. MG Foto: Črtomir Goznik AGIS, prašno barvanje, d.o.o. Puhova ulica 11, Ptuj Člani MoPZ KD Rogoznica so pripravili že 15. božično-novoletni koncert in razveselili številne ljubitelje zborovskega petja. torek • 22. decembra 2015 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Juršinci • Drugi polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Izbira je bila se težja kot na prvem polf inalu V večnamenski dvorani v Juršincih je bil 17. decembra še drugi polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga je družba Radio-Tednik Ptuj organizirala z občinami in osnovnimi šolami Podravja. Na njem je bilo še bolj napeto kot dan poprej v Kidričevem, saj je bila konkurenca resnično izjemna, zato so o finalni vstopnici odločale malenkosti; sicer pa celoten projekt gradi predvsem na kakovosti petja, ob poudarku na domoljubju, skrbi za slovensko identiteto, slovensko besedo in pesem ter glasbo. Ocenjevalci, od prvega polfi-nala je ostal le Zdravko Geržina (Agencija Videoton Maribor), Danijel Šegula (prof. klarineta iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju) in Nina Rogina (prof. saksofona iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj), so imeli resnično izjemno težko delo: vsi nastopajoči so se izjemno potrudili, dali vse od sebe, da bi lahko zablesteli na finalnem odru, na jutrišnji sklepni prireditvi, ki bo ob 17. uri v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju. „Da je bilo izjemno težko izbrati po pet finalistov v vsaki kategoriji, ni floskula. Mladi talenti so zapeli po najboljših močeh; resnično izjemno. Odločili so kriteriji kakovosti. Škoda le, da se z dekleti niso enakovredno kosali tudi fantje. Nastopila sta le dva pevca, oba sta se uvrstila v finale; tretji fant je bil harmonikar, ki je spremljal petje svoje mlajše sestre, čigar igranja pa nismo ocenjevali. Priporočil bi, da bi se v pripravah na tretjo sezono projekta bolj usmerili v iskanje pevskih talentov med fanti. Vem, da je moteč dejavnik lahko mutiranje, a to naj ne bo ovira. Še naprej pa mora projekt graditi predvsem na kakovosti in še večji profesionalnosti," je v imenu komisije drugega polfinala povedal Zdravko Geržina. Komisija je morala po razglasiti finalistov, ko je izvedela, da Emma Sartor (OŠ Olge Meglič) iz prve kategorije ne F i/ ir/ttVG&SS^WI ■LI HI 'fyVsT BMkHvíNHÍ ^■fr^lr v ¡ 1 . V I« w iE. mhWâi ¿'ÏTâWft. .«K- / T tí «jy"-,*-' H ■wwm. mM ' f SSBK ' % i iiiB f i mrt&jm m ! DMUI Foto: Črtomir Goznik Ob osmih mladih pevkah sta si finalno vstopnico pripela tudi oba pevca, ki se jima je uspelo uvrstiti v polfinale letošnjega projekta. V jutrišnji finale so se iz prve kategoriji uvrstili: Tjaša Šimenko in Tilen Šimenko (OŠ Ljudski vrt Ptuj), Marsel Majcen (OŠ Dornava), Kaja Kumer (OŠ Markovci), Žiga Kokol (OŠ Videm) in Emma Sartor (OŠ Olge Meglič Ptuj); iz druge: Dora Mertelj (OŠ Breg), Sara Brumen (OŠ Ljudski vrt Ptuj), Naja Fridl (OŠ Olge Meglič Ptuj), Nuša Bezjak (OŠ Dornava) in Barbara Prelog (OŠ Gori-šnica). Foto: Črtomir Goznik V drugem polfinalu je pelo 20 mladih pevk in pevcev. V drugem polfinalu v Juršincih so v 1. kategoriji (1. do 5. razred) peli: Neli Lunežnik, Nuša Ačko in Julija Šteharnik (OŠ Fram), Živa Bezjak (OŠ Gorišnica), Tjaša in Tilen Šimenko (OŠ Ljudski vrt Ptuj), Hana Berlak (OŠ Juršinci), Marsel Majcen (OŠ Dornava), Kaja Kumer (OŠ Markovci), Žiga Kokol (OŠ Videm), Emma Sartor (OŠ Olge Meglič Ptuj) in Naja Prelog (OŠ Breg Ptuj); v drugi kategoriji (6. do 9. razred): Dora Mertelj (OŠ Breg Ptuj), Lara Frelih (OŠ Videm), Nuša Forštnarič (OŠ Markovci), Leja Majcen (OŠ Juršinci), Anja Zimet (OŠ Fram), Sara Brumen (OŠ Ljudski vrt Ptuj), Naja Fridl (OŠ Olge Meglič Ptuj), Nuša Bezjak (OŠ Dornava) in Barbara Prelog (OŠ Gorišnica). bo mogla zapeti v finalu, izbrati novo finalistko: po točkah je bila to Naja Prelog iz OŠ Breg Ptuj, ki so se ji uresničile sanje zapeti na finalni prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pri pripravi drugega polfina-la druge sezone projekta so se v OŠ Juršinci izredno potrudili. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak se jim je zahvalil za vso pomoč, prav tako pa vsem občinam in šolam, ki so letos sodelovale in s tem odprle vrata mladim talentom na pevskem oz. glasbenem področju. Dvorane so bil polne, kar je dokaz več, da se je projekt prijel, pa tudi pevski talenti so pokazali, da moramo resno računati z njimi, in da bodo najbolj vztrajni že prav kmalu polnili še večje dvorane, če bodo le imeli možnost razviti svoj talent. Mladi pevci niso sami peli slovenske pesmi in se veselili, temveč so s svojim petjem razveselili tudi vse, ki so si ogledali njihove nastope. Ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek je prepričana, da so si vsi, ki so 17. decembra zapeli na juršinskem odru, zaslužili finale. Pred jutrišnjim finalom projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je že čutiti napetost. Finalisti so še bolj odločeni pokazati vse, kar znajo, in prepričati strokovno žirijo, da si zaslužijo najvišja mesta, ki jim bodo odprla pot do novih nastopov. Pri tem bodo imeli tudi veliko podporo občinstva; iz vsake občine oz. šole, ki ima finaliste, bodo namreč vozili tudi brezplačni avtobusi navijačev, ki jih bo zagotovila družba Radio-Tednik Ptuj. Tudi letošnja finalna prireditev bo imela dobrodelni namen, na njej bodo zbirali dobrodelne prispevke za Društvo Downov sindrom Slovenije. MG Ptuj • Začela se je Ptujska pravljica Veseli december na mestnih ulicah Decembrsko dogajanje na Mestnem trgu in tržnici se je začelo s prižigom luči, nadaljevalo pa s prihodom tete Zime, dedka Mraza in njunega spremstva. Po mnogih prevoženih kilometrih je v četrtek na Ptuj s svojim spremstvom prispel dedek Mraz. Ker še ni snega, so ga v središče Ptuja pripeljali s kočijo. Še pred tem so obiskovalce ogreli šolarji iz OŠ dr. Ljudevita Pivka ter kitarski orkester Glasbene šole Karola Pahorja. Ptujska pravljica se je s tem začela in bo trajala vse do konca tega meseca. Tudi v petek in včeraj so na odru pred Mestno hišo nastopali številni šolarji, ki letos sooblikujejo program. Predstavljale so se in se še bodo glasbene in plesne skupine, nekaj bo tudi predstav, jutri Poklic coprnice Mice, naslednji teden v ponedeljek Pravljična zima, dan zatem Snežinkina skrita želja in v sredo, 30. 12., še Bodi moj prijatelj. Ves december bo odprto tudi drsališče na me- stni tržnici, kjer je postavljen še mini zabaviščni park. 31. 12. pa se obeta največje silvestrovanje na prostem, ko bosta nastopili glasbeni skupini Nude in Štajerski fakini. Po nekaj letih premora nas bo razveselil tudi ognjemet, za katerega bo ptujska občina odštela 4.000 evrov. Prvič letos bo organizirano tudi otroško silvestrovanje, in sicer 31. 12. ob 11.30. Dogodek organizira ptujska občina v sodelovanju z družbo Radio-Tednik Ptuj in bo namenjen otrokom vseh starosti. V minulem tednu pa je bil izpeljan tudi program Vrtca Ptuj, ki se vsako leto predstavi po če-trtnih skupnostih z različnimi predstavami. Te so bile izpeljane v času od 14. do 17. decembra, na teh pa so podeljevali tudi darila, ki jih je za predšolske otroke prispevala Mestna občina Ptuj. Te jim je prinesel dedek Mraz in tako poskrbel, da si otroci Srečno december res zapomnijo le po lepih stvareh. Zanimivi predstavi so ponudili tudi v ptujskem gledališču. Skupaj z Društvom prijateljev mladine so v soboto organizirali predstavo Žabji kralj, v nedeljo pa Pepelko. Dženana Kmetec II RENAULT Passion for life Dedek Mraz je obiskal vse pridne otroke in jih tudi lepo obdaril. Prodaja novih in rablji mehanična in karoseri Obiščite nas na Oi Avtohiša Petovia avto d.o.o.. Ormoška cesta 23,2250 Ptuj tel.: 02/749-35-40 ter 02/749-35-49 Foto: DK 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 22. decembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Božič na travi Letošnje leto bomo božič ponovno praznovali v zelenem, zima še ni našla poti do naših krajev. Pa nič zato. Bo vsaj veliko zelenjave na mizi kar z domačega vrta. V teh dneh mi je najtežje nalagati vam delo, saj vem, da je vrt zadnje, kar vam je zdaj v mislih. Pa vendarle, saj so božične smrekice ali novoletne jelke tudi rastline in del narave. Mogoče pa komu le pride prav tudi tale nasvet. Malo zgodovine Prinašanje zelenja v domove v času dolgih temnih noči in kratkih sivih dni je pradavni običaj. Ljudem je dajalo občutek, da se življenje ne končuje. Smrečice so seveda veliko mlajšega datuma, včasih obešali na vrata, vendar obrnjene narobe. Kdo je prvi postavil smrekico kot okras in simbol božiča, so mnenja deljena. Najpogosteje slišimo, da je prvo smrekico domov prinesel Martin Luther, protestant. Okrasil jo je s svečkami, saj ga je to spominjalo na smrekice v gozdu, obsijane s svetlobe lune in zvezd. To naj bi se zgodilo okoli leta 1510. To navado naj bi družina ohranjala vsako leto, po njej naj bi jo najprej povzeli protestantje, potem pa tudi drugi. Po drugi strani pa v Rigi (Latvija) visi plošča z napisom: »Najstarejše novoletno drevo v Rigi leta 1510. Mesto trdi, da se je najstarejše okrašeno božično drevo postavilo pri njih. Tam naj bi se člani trgovskega ceha zbirali okoli okrašenega drevesa 25. decembra in ga potem zažgali. Kakor koli že, navada okraše-vanja dreveščka je k nam zagotovo prišla iz Nemčije. Ker pa izvira iz protestantskih krogov, je trajalo več kot dve stoletji, da je prišla v Slovenijo. Najprej so pričeli smrekico krasiti seveda nemški meščani. V slovenskih hišah okrašene smrekice ni bilo do 1. svetovne vojne. Bilo pa je smrečje, obešeno na vhodna vrata. Smrečice so bile sprva okrašene s papirnatimi trakovi, orehi, jabolki in drugim naravnim materialom. Iz Nemčije prihajajo tudi prve steklene krogle za okraševanje božičnih smrekic. Prve električne žarnice so zagorele na smrekici že leta 1882, in sicer le tri leta po izumu žarnice. Postavilo jih je seveda Edisono-vo električno podjetje. Ne glede na zgodovino je krašenje smrekice ostalo navada tudi v nekoliko mračnejših časih polpretekle zgodovine, le da so ga takrat imenovali novoletna jelka. Je lepa navada, ki poveže družino vsaj za en večer. Nakup smrekice Naj se ta simbol božiča, novega leta, novega življenja ... imenuje smreka ali jelka, verjetno vas bo večina drevešček nakupovala v tem tednu. Zato malo navodil za razmislek. Mnogi menijo, da je nakup živega, odrezanega božičnega drevesca nekaj škodljivega, da uničujemo naravo. Moje razmišljanje o tem je povsem drugačno. Vsa drevesca, ki so označena s posebnimi nalepkami, so bila vzgojena ravno v ta namen, da nam bodo polepšale za mnoge najlepše praznike v letu. Vzgoja božičnih drevesc je v EU prav posebna kmetijska panoga. Lahko pa so sicer res vzeta iz gozda, a po navodili gozdarske službe tam, kjer so smreki-ce pregoste. Tako takšen odsek v bistvu naredi prostor za tiste smreke, ki bodo tam rasle lepo število let. Torej je razmišljanje o škodljivosti nakupa takega okrasa enako, kot bi razmišljali, ali naj kupim in uživam svežo solato, zelje ali jabolko. Seveda pa je sprehod v najbližji gozd in December Gruden 2015 1 torek 17 četrtek * m 2 ;:;: •"qfc 18 ^tek 1 m 3 četrtek 19 sobota A BARBASA i" petek 20 nedelja 5 sobota 21 ponedeljek ,1 «e A*» Ml«. »V? O nedelja 22 torek h št "n AMBROI / ponedeljek SOL («M -S— 23 sreda14 * 3 torek 24 četrtek 9 rr 25 petek m 0 ^ifr ■■t SMILJAN 1 četrtek 26 STEPAH DAN SAMOSTOJNOSTI sobota — "'m 1 petek H M • ^^ 27 nedelja d •i rj H«S» 1 sobota * 28 JIVKO ponedeljek 13 nedelja * «$ 29 torek 14 ponedeljek 30 sreda m ^ 1 torek 31 četrtek 1 6 sreda * & ¡yesaian,? f Foto: Miša Pušenjak Za tiste, ki nimate prostora: smrekica na steni in domači okraski. po možnosti seveda še ne lasten, ali pa celo na javne površine ali k sosedu, tam pa si izberemo in odrežemo najlepšo smrekico, pravzaprav kraja in resnično škodljiv za okolje. Pri nakupu odrezanih drevesc pa moramo paziti, da bodo čim bolj sveža. Kako lahko prepoznamo tako rastlino, da ne bodo že kar takoj odpadle vse iglice. Eno izmed testov je, da z rastlino z deblom močno udarimo ob tla. Če se z rastline odpade veliko iglic, je nikar ne kupite. Ravno tako poglejte odrezano deblo: rez mora biti še lepljiv od smole in sveže barve. Če iglice pogladite naprej ali nazaj, morajo hitro skočiti spet v svojo naravno lego, ne smejo vam ostati v rokah. Ko izbrano drevo prinesete domov, ga dajte v vedro z vodo, še prej pa mu po možnosti od-režite del debla: tako kot spod-režemo vrtnice za v vazo. Do 24. 12. naj bo zunaj, na hladnem in v vodi. Če ta zmrzuje, jo redno talimo s toplo vodo. Tudi ko ga bomo okrasili, je bolje, da namesto križa, ki nam pomaga, da smrekica stoji, izberemo posode z vodo. Danes jih lahko brez težav kupimo v trgovini. Lahko pa si jo naredimo tudi sami. Izberemo čim lepšo posodo, lahko jo z trakom ali lepim papirjem okrasimo tudi sami. Tako posodo napolnimo s peskom, večjimi kamenčki ali prodom, da bodo držali smreki-co, vmes pa nalijete vodo. Seveda je treba to vodo kar pogosto dolivati. Običajno v prvih dneh po prihodu k nam drevo vsak dan izpije prav vso vodo in jo moramo dolivati prav vsak dan. Ko smrekica opravi svojo vlogo, naj ne gre v smeti. Iglice uporabite kot zastirko okoli kisloljubnih rastlin na vrtu - rododendroni, hortenzije, borovnice in tudi ostalo jago- Ce zemlja ni uretroa. oar&vimo zimsko 24 Cepljene. Sadmo skoraj vse sadne v NobavjrTo grso>la. škropiva m popravimo dičje, vrese in še kaj bi se našlo. Običajno tudi na zelenjavnem vrtu ne škodi, saj so zemlje na redno gnojenih vrtovih skoraj vedno že bazične reakcije. Samo deblo pa je lepa, zanimiva opora okrasnim rastlinam ali fižolu. Kaj pa živa, v lonce posajena drevesa Nekateri rešujejo svojo vest tako, da kupijo posajena drevesa. Če jih potem vrnemo v naravo, je tak nakup seveda pravilna odločitev. Ampak zaradi napačne nege veliko teh dreves ravno tako konča v smeteh in s tem potem nismo prav nič naredili. Posajeno drevesce doživi pri prehodu v toplo dnevno sobo velik stres. Zdaj so namreč v stanju zimskega počitka in topla soba jih žal zelo hitro prebudi. Zato mora biti vse do zadnjega zunaj na mrzlem, tudi prostor, kamor ga postavite, naj bo, če se le da, neogrevan. Če to ne gre, ga čim prej po praznikih spet prestavite na hladno, da se ne prebudi in prične gnati novih poganjkov. Če pa se je to pričelo dogajati, ga moramo na mrzlo prestavljati počasi, najprej na hladno za teden ali dva, potem odpirati okna in kasneje šele povsem na mrzlo in neprijazno vreme na prostem. Za tako drevesce je dobro na mestu, kamor ga bomo po uporabi posadili, skopati jamo že prej. Tako ga lahko čim prej posadimo spet na prosto. To lahko naredite še sedaj, če zemlja ni preveč mokra ali zamrznjena. Treba je tudi ves čas skrbeti, da bo zemlja v loncu zmeraj vlažna, ne pa zelo mokra. Torej, posajene smrekice je treba redno zalivati. Običajno zadošča enkrat na teden, razen če niste v svojih stanovanjih ustvarili tropske klime (nad 25 °C). Mnogi se raje odločijo celo za umetne smrekice. Če smo KGZS obvešča to naredili zaradi praktičnosti, potem ni nič narobe. Nikar pa ne mislite, da ste s tem obvarovali okolje. Umetne smrekice so narejene iz plastike, za njihovo proizvodnjo je bilo porabljeno veliko nafte, vode in energije, proizvodnja plastike nikakor ni okolju prijazna tehnologija. Poleg tega bo tudi kasneje, ko nam drevo ne bo več všeč, obremenitev okolja s takim izdelkom velika. Za okolje najbolje poskrbimo tako, da sproti ugašamo luči, uporabljamo varčne žarnice, zapiramo vodovodno pipo in se čim manj vozimo z avtomobilom. Za praznike pa si le privoščimo veselje z lepimi lučkami ali domačimi okraski. Saj si po tako napornem in stresnem letu, kakor je bilo letošnje, to tudi vsi zaslužimo. Za konec pa imam, tako kakor vsako leto, še eno veliko prošnjo za vse, ki radi prebirate to rubriko. Upam si razmišljati, da zato, ker imate radi naravo, rastline in tudi druge prebivalce narave. Če pa jih imate radi, jih zagotovo samo v lastno zadovoljstvo ne boste uničevali in strašili s pokanjem in hrupom petard in drugih eksplozivnih sredstev. V času, ko je toliko vojne, terorizma in nedolžnih žrtev, to že zaradi njih ni primerno. Vsekakor pa je ekstrem-no moteče za vse prebivalce narave in tudi domače hišne ljubljenčke. Zato vas prosim, petarde, rakete ... naj ne bodo del vašega praznovanja, lučke, smrekice, predvsem pa veliko lepih želja, misli, mogoče celo sklepov za naslednje leto, druženje z družino in prijatelji, to je smisel in pomen prihajajočih praznikov. Vesele in miru polne božične praznike vam želim! Miša Pušenjak With Kmetijsko gozdarska zbornica Sloveniji KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ CVETJE in OLJNICE i. Sončnk;e. (SJavnice. vw vrste cvetlic... PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pesa. česen, čebula, rwiftev.,. PLOC-OVKG in SADJE Paprika, paraCiJruk. grah, fižol, vse vrste sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč, ghfovt. zelja, cvataia, blitva... Tudi tako lahko okrasimo naš vhod. Foto: Miša Pušenjak O programu dela in finančnem načrtu zbornice V petek,11. decembra, so se na zadnji letošnji seji zbrali tudi člani Upravnega odbora KGZS, ki so imeli na dnevnem redu kar nekaj pomembnih točk. Tako so med drugim obravnavali in na koncu tudi soglasno potrdili Program dela in finančni načrt Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2016 in ga predlagali Svetu KGZS v sprejem. Če bosta spremembe zahtevala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za finance, se bodo te naknadno vključile v program. O spremembah bodo člani upravnega odbora obveščeni naslednji seji. Prav tako so člani sprejeli predloge programov dela in finančne načrte kmetijsko-gozdarskih zavodov, Zavoda za certifikacijo gozdov, Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu ter trinajstih območnih enot KGZS. Del seje upravnega odbora so člani namenili tudi pregledu aktivnosti zbornice v tem letu. Med drugim so omenili praznovanje 15-letnice KGZS, zbiranje podpisov podpore za spremembo zakona o dohodnini in uspešno izveden shod kmetov za pravično in pošteno plačilo, ki je bil oktobra v osmih večjih slovenskih mestih. Prav tako je bilo veliko časa namenjeno pripravam sprememb letos sprejetega novega Programa za razvoj podeželja, še vedno pa se izvaja evropski projekt Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP. Med nalogami, ki čakajo zbornico v prihodnjem letu, pa je bila posebej omenjena izvedba volitev v vse zbornične organe. (kgzs) Vir: splet torek • 22. decembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene ®@® Britanska pevka Adele bo s pomočjo založbe Columbia Records kmalu izdala drugi singel z novega albuma 25. Mnogi že ugibajo, ali ji bo z novo skladbo uspelo ponoviti uspeh, ki ga je dosegla z balado Hello, ki je že sedem tednov na prvem mestu Billboardove lestvice singlov. Drugi singel z novega albuma When We Were Young je za Adele napisal znani kanadski glasbenik in producent Tobias Jesso Jr. Številni kritiki so za skladbo When We Were Young dejali, da je pevkin najboljši izdelek na novem albumu. Dvorana slavnih rock and rolla bo pod svojo streho kmalu sprejela nova glasbena imena. Med njimi bodo pionirji rap glasbe N.WA, rock zasedba Chicago, ameriški rokerji Cheap Trick, angleški rock velikani Depp Purple in slavni kitarist Steve Miller. Talentirani glasbeni umetniki Dr. Dre, Ice Cube, Eazy-E, DJ Yella in Mc Ren N.WA) so v tistih časih povzročili pravo malo revolucijo. Svečani sprejem novih članov Dvorane slavnih rock and rolla bo 8. aprila v dvorani Madison Square Garden v New Yorku. Med ostalimi letošnji nominiranci za sprejem so bili še Janet Jakcson, The Cars, Los Lobos in številni drugi. Nove izbrance v Dvorano slavnih rock and rolla sprejmejo T^TS si SLOVENSKIH _1 ¥©[?_ Februar: BOŠTJAN KONEČNIK- Kriza Marec: REBEKA DREMEU - Tašča April: HARMONK'N'ROLL - Mini kiklca Mai: NOVI SPOMINI & ROCK PARTYZANI - Nocoj pri meni druga spi Junij: KINGSTON - Danes je moj dan Julij: ČUKI - Ti luna nagajiva Avoust: D0NAČKA IN ČUKI - Country žur September: MLADI GAMSI - Privlačne obline Oktober: KATRCA - Supermen November: BRIGITA ŠULER - Od Slovenije do Kanade K i©, u^a m/m. J SL@¥EMSECIH POLK m VALČKOV Februar: Ans. SASA AVSENIKA - Moja zlata mišika Marec: Ans. HOPLA - Punca April: AKORDI-Zastonj Maj: Ans. VIKEND - Sin Junij: OGNJENI MUZIKANTI - Našel te bom Jujjj: POSKOČNI MUZIKANTI - Lubi Avgust: VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca September: FRAJERKE - Ljubi me Oktober: Ans. ŽARGON ■ Imela je upanje November: Ans. PETERA FINKA-Ni veselice brez Golice Ameriški glasbenik Prince je presenetil in brez predhodne najave na spletu objavil svoj novi studijski album z naslovom HITnRUN phase two. To je že njegov četrti studijski album v dobrem letu. 57-letni Prince Roger Nelson se lahko pohvali, da je po vsem svetu prodal že več kot 150 milijonov plošč ter prejel številne pomembne glasbene nagrade. Podpisal se je tudi pod nekatere nepozabne uspešnice, kot so Purple Rain, Kiss, Cream, Little Red Corvette, »1999« in The Most Beautiful Girl In the World. po kriteriju, ki določa, da mora od izida njihovega prvega albuma miniti vsaj 25 let. ®@® Kljub temu da letos mineva že 30 let od izida legendarnega albuma Triller Michaela Jacksona, ta še naprej podira rekorde. Ameriško diskografsko združenje je pred dnevi sporočilo, da je ta kultni album samo v ZDA letos presegel 30-mili-jonsko naklado. Tako je pokojni kralj popa postal prvi glasbenik na svetu, ki mu je uspela takšna rekordna prodaja. Triller pa je zelo uspešen tudi izven ZDA, saj so od leta 1982, ko je bil album objavljen, po celem svetu prodali več kot 100 milijonov izvodov. Na albumu sta bile ob istoimenski uspešnici veliki uspešnici še skladbi Beat It in Billie Jean. Jacksonova glasba je doživela velik skok v popularnosti po njegovi smrti leta 2009. Legendarni britanski kitarist Jimmy Page je v pogovoru za časopis Clasic Rock razkril, da se prihodnje leto vrača na svetovno glasbeno sceno. Na odru se mu bo pridružila tudi nova spremljevalna zasedba, s katero bodo predstavljali popolnoma drugačno glasbo, kot je bila tista, ki jo je ustvarjal skupaj z legendarno zasedbo Led Zeppelin. James Patrick Page (bolj znan kot Jimmy Page) sodi med najvplivnejše rock kitariste na svetu, bil je ustanovni član že omenjene zasedbe Led Zeppelin, pred tem pa je igral tudi pri skupini The Yardbirds. Janko Bezjak t V 1. HELLO - ADELE 2. CATCH & REALESE - MAT SIMONS 3. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY 4. HOTLINE BLING - DRAKE 5. LOVE YOURSELF - JUSTIN BIEBER 6. RUNNIN' (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FT. BEYONCE, ARROW BENJAMIN 7. LOOKING UP - ELTON JOHN 8. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE 9. COMING HOME - SIGMA & RITA ORA 10. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND 11. ALL I WANT FOR CHRISTMAS IS YOU - MARIAH CAREY Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2 °I04;3 bo Janko Bezjak Ptuj • Pogovor z jasličarjem Dragom Kozincem Jaslice v dom prinašajo povezanost in toplino Drago Kozinc, podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, se je rodil v majhni hribovski vasi Gorelce z vsega 16 hišami pri Radečah. Izhaja iz kmečke družine, morda se prav zaradi tega stika z naravo, ki ga je bil deležen v mladosti, čuti tako povezanega z jaslicami, družino. Življenje na kmetiji mu je dalo močno popotnico, osnove življenjskega stila, ki ga živi še danes. „Zelo rad sem se učil, učenje mi ni delalo težav. Že od rane mladosti sem imel rad les, zato sem se tudi odločil, da bom mizar. To sem še danes, četudi več nisem zaposlen v podjetju, ki se ukvarja z lesno dejavnostjo, me še vedno pogosto zanese v delavnico, kjer še vedno tudi izdelujem jaslice. Prav posebej pa me je zaznamovala kultura, v tistem žlahtnem pomenu. Že v šestem razredu sem začel na skrivaj pisati pesmi in povesti, in jih objavljal v Kmečkem glasu. Doma je bila ta zvrst dejavnosti prepovedana, ker je bilo najprej delo, potem pa vse ostalo. Ko je ob neki priložnosti poštar prinesel simboličen denar od teh objav v Kmečkem glasu, sem bil razkrit. Od takrat dalje mi starši niso več delali problemov, pesmi in povesti sem lahko objavljal, ne da bi jim to prikrival. Moje pesmi so predvsem 'pele' o kmečki tematiki, o trdem kmečkem delu, ki je imelo neko vsebino in na koncu tudi zadoščenje, veselje. Pesmi pišem še danes. S kulturno dejavnostjo je bilo prežeto tudi obdobje, ko sem obiskoval poklicno lesarsko šolo v Škofji Loki. Preobrat v odnosu do cerkve, v katero nisem več zahajal po osnovni šoli, sem doživel leta 1982, ko me je kaplan povabil na duhovne vaje, kjer sem sodeloval predvsem zaradi radovednosti. S svojim pričevanjem je duhovnik tako vplival name, da sem ugotovil, da se 'splača živeti'. V mladinski skupini sem se srečal tudi s svojo zdajšnjo ženo. Vzgajava štiri svoje otroke, pod svoje okrilje pa sva vzela tudi fanta, ki je v prometni nesreči izgubil starše," je Drago Kozinc na kratko povzel svojo življenjsko zgodbo. Z jaslicami, ki ga tako navdušujejo, se je prvič srečal že v rani mladosti. V njegovi družini so postavljali prečudovite papirnate jaslice, tako se jih vsaj spominja. Vsako leto so pripravili mah, škatlo, z lepilom, ki so ga naredili iz moke in vode, pa nato papirnate podobe lepili na lesene klinčke, ki so jih nato zabadali v mah. Že kot majhnega fantiča pa so ga navdušile tudi cerkvene jaslice v farni cerkvi. Takrat ga je prešinilo, da ko bo velik, bo takšne jaslice imel tudi sam v svojem domu. To se je tudi zgodilo. Ko jih sestavi, zavzamejo površino 6 m2. Na Ptuju, ki letos gosti največjo slovensko razstavo jaslic, jih sicer ni, ker bodo letos postavljene samo doma, pove. Na domači kmetiji, ki jo je prevzel brat, pa vsako leto po- stavljajo jaslice iz gline. „Ob neki priložnosti sem slišal za Tekčeve jaslice, jaslice, ki jih je izdelal oče akademika Vinka Ribnikar-ja okrog leta 1930. Figurice je izrezljal s čevljarskim nožem. Gre za premikajoče jaslice, ki se jih ne da voziti iz kraja v kraj, ker so velike kar 25 m2. Za ženin rojstni dan sva si jih ogledala. Navdušena sva bila, to je opazil tudi takratni lastnik teh jaslic in me povabil v Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, ki je od leta 2012 tudi pridruženo svetovni jasličarski zvezi. Prve cerkvene jaslice sem v Radečah pomagal postavljati že leta 1981, posta- Foto: Črtomir Goznik Drago Kozinc, podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, na ptujski razstavi jaslic, ki bo na ogled še do 8. januarja 2016. vljal sem jih vse do letošnjega leta. V Ljubljani je bila leta 2003 svetovna razstava jaslic. Povabili so me, da jim pomagam izdelati lesene mize, ki so jih potrebovali za razstavo. Moje delo so zelo pohvalili in me povabili v organizacijski odbor razstave, kjer sem odgovarjal za tehnične stvari. Naslednje leto je bila v Ljubljani tudi evropska razstava jaslic, kjer sem prav tako aktivno sodeloval. Prišle so druge razstave, manjše, po različnih krajih, vsakič znova sem sodeloval, tudi za ptujsko razstavo, ki je letošnja osrednja razstava v Sloveniji, sem poskrbel, da so se jasličarji z vseh koncev države odzvali ptujskemu vabilu," pove Drago Kozinc, in dodaja,"da je slovenskemu človeku treba na tak način predstaviti božič, to veselje ob tem temeljnem dogodku rojstva Boga, ki je prišel na svet za nas. Zaradi vsega, kar se dogaja okrog nas, smo prvinski občutek izgubili, jaslice so tiste, ki ta občutek dajejo. Jaslice predstavljajo sveto družino, v dom prinašajo povezanost in toplino." MG 20 ŠtajerskiTEDlUK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 22. decembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK krompirjev golaž, kisla repa, kašnice, piščančji paprikaš, ocvrt ribji file, cvetačna kremna juha, puranji zrezki segedin golaž, hrenovke, rulada oranžni šarkelj s testenine, puding francoska solata, juha, pastirska pita, po dunajsko, dušen krompir v kosih, skuto sadje radič v solati, sadni riž, rdeča pesa v sola- biskvitne rezine mafini ti, jabolčni zavitek Pastirska pita Sestavine: 1/2 kg mlete jagnjetine (lahko svinjina), 1 rdeča čebula, 2 korenčka, 2 stebli zelene, 2 stroka česna, 2 ščepca rožmarina, 1 pločevinka paradižnika, sol, poper; za pire: 1 kg krompirja, 1 dl mleka, žlica masla. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, zeleno, česen in korenček skupaj z rožmarinom 8-10 minut, občasno premešamo. Dodamo mleto meso in ga dušimo 10 minut, da spremeni barvo. Dodamo na koščke narezan vložen paradižnik, po potrebi prilijemo vodo, začinimo s soljo in poprom ter dušimo 1 uro. Med tem časom pripravimo pire krompir. Mesno mešanico prelijemo v večji pekač in po njej z žlico poravnamo pire krompir. Potresemo ga s ščepcem rožmarina. Pečemo pri 190 stopinjah Celzija 25 minut, da krompir postane zlatorumen. Oranžni sarkelj s skuto Sestavine: 5 jajc, 200 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 125 g masla, 250 g pasirane skute, sok ene pomaranče, nekaj kapljic pomarančne arome, naribana lupina ene pomaranče, 200 g ostre moke, 100 g gladke moke, žlica ruma, 1 pecilni; sladkor v prahu za posip. Ločimo rumenjake od beljakov. Rumenjakom dodamo sladkor in vanilijin sladkor ter penasto umeša-mo. Dodamo pasirano skuto, sok pomaranče, nekaj kapljic pomarančne arome, žlico ruma, staljeno in ohlajeno maslo in pomarančno lupinico ter spet premešamo. V maso vmešamo še obe moki in na koncu rahlo primešamo sneg beljakov. Pekač za šarkelj namastimo in vanj predenemo testo. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, 45 minut. Po pečenju pustimo šarkelj v pekaču, da se ohladi do mlačnega. Nato ga zvrnemo iz modela in po vrhu posujemo s sladkorjem v prahu. Pod drobnogledom ZPS • Plišaste igrače na testiranju Le tretjina igrač uspeSno opravila test varnosti V nemSki potroSniSki organizaciji Stiftung Warentest so pred decembrskimi nakupi preverili varnost 30 pliSastih igrač, za katere so odSteli med 2,95 in 76,50 evra. Le osem bi jih zaslužilo zeleno luč, pri vseh drugih so ugotovili mehanske in fizikalne pomanjkljivosti, kot na primer slabo trdnost Sivov (nevarnost, da polnilo otrok zaužije) in prisotnost Skodljivih kemikalij. Kar 13 igrač je vsebovalo rakotvorne policiklične aromatske ogljikovodike (na kratko PAH). Varnostne težave imajo tako drage kot cenejše igrače, ne glede ali so izdelane na Daljnem vzhodu ali v Evropski uniji. Za večino otrok so prav plišaste igrače prve, s katerimi pridejo v stik. Radi jih stiskajo, z njimi spijo, zlasti najmlajši jih pogosto vtikajo v usta , zato potrošniki upravičeno pričakujejo, da ne vsebujejo škodljivih snovi. Žal rezultati nemške potrošniške organizacije Stiftung Warentest tega ne potrjujejo. Na testu so preverjali mehanske in fizikalne lastnosti (možnost poškodb in zadušitve), ognjevarnost in prisotnost škodljivih snovi: pozorni so bili na vse zdravstveno sporne substance: na tveganja zaradi odi-šavljanja igrač, v barvilih prisotnih alergenih snovi in kemikalij, ki povzročajo raka, preverjali so vsebnost sredstev za zaščito pred ognjem, prisotnost formaldehida, niklja, ftalatov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), težkih kovin. Preizkušali so tudi obstojnost materialov na slino in znoj. Pranje ne pomaga Nove igrače naj bi pred uporabo obvezno oprali, da odstranimo vse snovi, ki so morda ostale od proizvodnje ali zaradi prevozov, skladiščenja in med prodajo. Kljub temu s pranjem nove igrače ne odstranimo vseh škodljivih snovi, na primer PAH. Potem ko so na testu plišaste igrače prali trikrat po 30 minut v pralnem stroju pri 30 °C, se je vsebnost teh kemikalij znižala le za malenkost. Evropska unija zaostruje zakonodajo na področju vsebnosti PAH v igračah Učinkov prisotnosti rakotvornih PAH v organizmu ne opazimo takoj, >.. s», t, Praktični nasveti ob nakupu plišastih igrač: 1. Igračo vzemite v roke. Že v trgovini preverite, ali so vsi deli (gumbi, ušesa, oči ...) dobro pritrjeni in preizkusite trdnost šivov. 2. Ima igrača vonj? Odložite jo nazaj na polico. 3. Če kupujte plišasto igračo za najmlajše, ki vse dajejo v usta, izbirajte takšne s kratkimi vlakni. Vedno tudi preverite, ali lahko vlakna izvlečete. 4. Kupujte igrače, ki imajo znak CE! Ta znak je v EU obvezen in predstavlja večjo verjetnost, da je igrača varna, vendar pa znak še ni zagotovilo, da je tako. 5. Preverite, ali lahko igračo perete v pralnem stroju? Pred uporabo vsako igračo obvezno operite! ker delujejo na dolgi rok. Otroci jih med igro zanesejo v usta, v telo jih vnašajo tudi prek kože. Evropska unija je zato že omejila prisotnost osmih rakotvornih PAH, s 27. decembrom 2015 pa prihajajo v veljavo še nekatere zaostritve glede vsebnostih PAH: gumijaste in plastične igrače odslej ne bodo smele vsebovati več kot 0,5 miligrama PAH na kilogram. Na aktualnem testu je kar osem od 13 igrač, ki vsebujejo PAH, to mejo preseglo. Kršitev še vedno preveč V sistemu hitrega obveščanja o nevarnih izdelkih RAPEX je bilo v EU v letu 2014 odpoklicanih kar 650 igrač. Na seznamih so se znašle tako igrače iz EU kot Kitajske, zato potrošniku poreklo izdelka ne da odgovora na vprašanje, ali je igrača varna. Kot opažamo na ZPS, pa se na sezamu odpoklicanih izdelkov pogosto najdejo tudi oblačila za najmlajše. Foto: Splet torek • 22. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 21 "i S iT-* D ' 1 * t. i - ■HlsiH SS^i»/ HM - ( mM ena žlahtna štorija NAJBOLJ PRILJUBLJENA SLOVENSKA SERIJA V SREDO OB 20:00 W< % 1 V 1 ENA ŽLAHTNA ŠTORIJA IN VSE NJENE SKRIVNOSTI ENA ZLRH ^ zQmudite pQsebne oddQje 24. decembra ob 20.00' 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 22. decembra 2015 VCLIKn BOŽIČNO-NOVOl€TNR PRIR€DIT€V »Zfl tm IN V€LIK€« v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri ^ v športni dvoran! OŠ Ljudski vrt Ptuj Osrednja gostja je «/i ALENKA KOLMAN glasbeno plesna zabava za otroke ^^^^ DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije Gledališka predstava PUJSA PEPA rfH ČAROVNIK AVGUSTINO & W ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO PLESNA ŠOLA MAMBO Ustvarjalne delavnice ■BOXMARK ■ PIKAPOLONICA ■ DPM Ptuj Voditeljica: /J Natalija Škrlec ä Pokrovitelji: KXäälQ MESTNA OBČINA PTUJ Äiä-hno™* '¡g* • '• v M Mestni trg, 17., 18., 21., 22., 23., 28., 29. in 30. december 2015, od 17.00 do 18.30 V okviru Ptujske pravljice vabljeni na: PRVO OTROŠKO SILVESTROVANJE NAPTUJU j i« 31. decembra ob 11.30 pred ptujsko Mestno hišo ti red ptuis / Zakaj bi na silvestrovo rajali samo veliki? Zakaj bi zadnje sekunde starega leta odštevali le odrasli? Dragi otroci in starši, Mestna občina Ptuj in družba Radio-Tednik Ptuj pripravljata 7" otroško silvestrovanje, ki ga naši najmlajši ne bodo prespali. J : > 1f Z nami bodo z otroško predstavo Kulturno društvo Skorba, čarovnik Avgustino, zmagovalci prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi inse veselijo, animatorji Zum kreative in Fun&Play, voditelji Radia Ptuj, brezplačna kulinarična presenečenja Perutnine Ptuj ter drugo. 3mo i Skupaj bom «E> i nazdravili s sokom in ob 12. uri skočili v novo leto! m a (Rradioptuj Gostilna PP TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PTUJU Mestni trg, 31. december 2015od 20.00 Družba Radio Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami Majšperk, Zavre, Kidričevo, Vitomarci, Starše, Duplek, Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Dornava, Markovci, Videm, Rače-Fram in mestno občino Ptuj vabi na finalno prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ki bo v športni dvorani Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju v sredo, 23.12. 2015, ob 17.00 Prireditev bo brez vstopnine, zbirali bomo dobrodelne prispevke, ki bodo v celoti namenjeni invalidskemu društvu Downov sindrom Slovenije. Prireditev bosta povezovala Simona Pušnik in Dalibor Bedenik. Veselimo se ponovnega srečanja z vami! 2> ARRIVA s B Company IGP PROJECT ING ftt/iyon RIKA t FRIZI r 1 ....J., V FRIZER LIVE ELEKTRO fflARIBDR SODO SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO studio Ha nigo tci > i, j ■■"'Z ■ ( * 7» 1*1 H4» Lahkota prihodnosti TEDNIK www.radio-ptuj.siwww.tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 22. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. PRENAVLJATE ali gradite? Iščete zanesljivega ponudnika za prekrivanje strehe, montiranje žlebov, obrob, strešnih oken ali obrob dimnikov? Pokličite MMG-KROVSTVO, d. o. o., Taborska cesta 34, Grosuplje, telefon 040 299 516, e-mail: mmgkrovstvo@gmail.com. POPRAVILO peletnih gorilnikov, elektronskih naprav, LCD TV, bele tehnike, elektro aparatov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. BELE kokoši in peteline, težke od 3,5 do 4 kg. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAJAMO bukovo hlodovino za drva. Tel. 059 073 000, www.klo-ster.si. NEPREMICNINE ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju s centralno, KTV in internetom. Telefon 041 428 673. V KIDRIČEVEM, Čučkova 1 3, v pritličju prodamo opremljeno stanovanje v velikosti 74 m2. Telefon 031 496 584. DOM-STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje v celoti opremljeno oddam v najem, lahko za daljši čas. Telefon 051 356 346. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. RAZNO SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev, Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju. KMETIJSTVO PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91. PRODAM stiskalnico za grozdje in sadje Vaslin in hrastovo stiskalnico, staro približno 150 let; oboje lepo ohranjeno. 051 316 591. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8'98,2,I04t3 RS:00 10. redna seja Dcslmik 09:30 Utrip iz Onnoža 10:30 (jostilna pri Francetu 3 8:00 Seja občinskih svetov Spodnjega Podravja 20:00 Dobrodelni koncert OŠ Dcslmik 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi SIP TV 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 0&00 Slovenja vas - Praznikom naproti 09:30 ŠKL 10:00 10 lelKGD Ptička 12:00 Video slrani 18:00 Miklavžev koncert v Tmičah 20:00 Koncert vinskih pesmi v Skorbi 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video slrani 08:00 Dornava - Srečanje starejših 10:00 Glasbena oddaja 31:30 Video strani I 8:00 Seja občinskih svetov Spodnjega Podravja 20:00 Miklavžev koncert KD Mozaik 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; wvw.siptv.si Marketing: M eg a marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET, PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva volkswagen passat 1.8c0mf0rtline 1999 1.250,00« avt. klima kov. srebrna renault modus 1.2 6vexpressi0n 2012 7.490,00£ prvi lastnik kov. Šampanjec ford galaxy 2.0tdci trend 2010 10.900,00« serv. knjiga kov. Črna renault scenic 1.616v dynamique 2010 8.900,00 € prvi lastnik kov. opečna ford focus c-max1.8tdcititanium 2008 5.400,00« serv. knjiga bela renaultthalia1.4rt 2002 990,00« prvi lastnik k0v.t.m0dra fiat stil01.816v dynamic 2002 2.200,00« serv. knjiga rumena citroen xsara picass01.616v exclusive 2008 4.600,00« prvi lastnik kov. srebrna citroen xsara picass01.616v elegance 2006 4.400,00« serv. knjiga kov. srebrna renault scenic 1.616v expression 2005 3.400,00« prvi lastnik kov. srebrna peugeot 307 2.0hdixr 2005 2.890,00« avt. klima kov. srebrna ford fiusion 1.416v ambiente 2008 4.400,00« serv. knjiga kov. bordo opel zafira1.9cdti enjoy 2008 6.350,00« serv. knjiga kov. srebrna fiat punto grande 1.4 8v dynamic 2008 4.590,00« prvi lastnik k0v.sv.m0dra volkswagen caddy 1.9tdi basis 2006 6.390,00« prvi lastnik zelena skoda fabia 1.2 htp classic 2006 2.990,00« sevo volan k0v.sv.m0dra ford c-max 1.6 tdci trend 2012 9.600,00« serv. knjiga kov. siva nissan qashqa11.616vtekna 2008 8.600,00« serv. knjiga kov. Črna renault megane1.616v auth.conf. 2003 2.450,00« avt. klima kov. siva renault modus 1.416v expression 2005 3.990,00« serv. knjiga kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata Antona Pihlerja IZ FRASOVE ULICE 7, PTUJ 12. 1. 1938-11. 12. 2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala tudi patru Klemnu za opravljen obred, govornici gospe Veri, Društvu upokojencev Rogoznica in Javnim službam Ptuj. Žalujoči: žena Elizabeta in vsi njegovi v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Staj ers kited n i k Stajerskitednik 1 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 BsfAlzJBIdjllilfAVJIMefAlsMJMBTgH O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA« OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320D TOURING 2010 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LAST., VSA OPREMA BELA (M0ENC4 GRAND PICASS01.6HDI AVT 2009 6.990 1 .LAST., 7.SEDEŽEV SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1 .LAST., 7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HOI 2011 9.990 1.LAST., KOTNOV ČRNA HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST., TOP OPREMA SIVA MERODES C 220 GDI 2006 6.790 2. LAST, ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST, VSA OPREMA SIVA ŠKODA OCTAVIA COMB11.6 TDI 2013 11.290 1.LAST, TOP OPREMA SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST, ODLIČEN SIVA VWPASSAT1.9TDI VARIANT 2000 1.790 OPRAV. VE. SERVIS BELA VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV VWTOURAN 1.6 TDI VEÖ MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PISANA • ZABAVNA - AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, šport mladih, 12. oddaja, pon. 10:50 Kuhinjica, pon. 11:15 Glasba za vse, 25. oddaja, pon. 11:45 Pogled nazaj, 13. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Moaro, pon. 12:45 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:40 Z novembrske seje mestnega sveta MO Ptuj, pon. 19:15 Povabilo na kavo: Aljoša Harlamov, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:40 Boksarski magazin, 3. oddaja 21:40 30 let Kolesarskega kluba Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:40 Info kanal 3 Dnevnik TV Maribor D Kuhinjica, pon. 5 Boksarski magazin, 3. oddaja, pon. 5 Glasbeni predah D Pregled tedna, pon. 3 Glasbena osmica (slo), 65. oddaja, pon. 3 Info kanal 3 Kuhinjica 3 Ptujska kronika 3 Povabilo na kavo: Miran Senčar 5 Pogovor ojb) filmu Ti me nosis, pon. 3 Glasbeni predah 3 Ptujska kronika, pon. 3 Cista umetnost, 50. oddaja, pon. 3 Povabilo na kavo: Miran Senčar, pon. 5 Pogled nazaj, 13. oddaja, pon. 3 Ptujska kronika, pon. 3TVGorišnica 3 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Povabilo na kavo: doc. dr. Sebastjan Kristovič, pon. 11:40 Pogled nazaj, 13. oddaja, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:40 Glasbena osmica (tuja), 64. oddaja, pon. 13:10 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:40 Mir in dobro, 6. oddaja 18:55 Povabilo na kavo: Miran Senčar, pon. 19:30 Cista umetnost, 50. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:40 Glasbena osmica (tuja), 65. oddaja 21:10 DORA- nedeljski pogovori: Milan Kučan, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:45 Mir in dobro, 6. oddaja, pon. 23:00 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, iirfo@petv.tv, www.petv.tv TiEie/fi^S O -i ' Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu pihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, svakinje in sestre Katarine Emeršič 1954-2015 IZ LANCOVE VASI 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patrom župnije sv. Vida, g. Dragu Plajnšku za poslovilne besede, pevcem, pogrebnemu zavodu Mir, DU Videm ter Aktivu kmečkih žena Lancova vas. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino žalosti. Vsi njeni r Je kaj? Je nič? Je vse? Je vetra dih samo, ki plane čez zemljo in v vekomaj zamre? (K. Kovič) Poslovila se je upokojena učiteljica prvega razreda Slava Knafelc S spoštovanjem se je bomo spominjale številne generacije učencev in sodelavcev. Kolektiv Osnovne šole Cirkovce Čista in bistra, kot slap s planin, teče s peresa, iz zvokov harfe, pesem v spomin. V večerni tišini, kot tamjan dišeči k bogu se dviga. V zvezdnem soju odmeva z višin. (iz pesniške zbirke p. Mirka) SPOMIN 19. decembra mineva leto žalosti, odkar je Bog vzel k sebi patra Mirka Pihlerja NAZADNJE DUHOVNIKA V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in poklonite cvetje ter se z molitvijo spomnite nanj. Njegovi: sestra Marica in nečakinja Brigita z možem Urošem Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za vama velika je praznina. SPOMIN 26. 12. 2015 mineva 15 let, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena Anica Tili IZ PODVINCEV 39 B 11. 11. 2015 so minila 3 leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Tili Hvala vsem, ki se ju spomnite in prižgete svečke na njunem preranem grobu. i A A_L 4 Vajini najdražji Ormož • P&F Jeruzalem kljub dobri letini z izpadom pridelka Vinogradnikom, ki so dostavili manj kot 30 % grozdja, prekinili pogodbe Predstavniki P&F Jeruzalem in Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj so na četrtkovem sestanku vinogradnike kooperante obvestili, da bodo ob koncu leta tistim, ki so brez tehtnega razloga dobavili manj kot 30 % grozdja od podpisanih količin, pogodbo konec leta enostransko prekinili. Da se na ormoških tleh piše nova, uspešnejša zgodba vinogradnikov, je bilo jasno na četrtkovem sestanku vinogradnikov kooperantov P&F Jeruzalem in Kmetijske zadruge Ptuj. V prostorih dvorane Marof se je zbrala množica zadovoljnih vinogradnikov, ki so z zanimanjem spremljali dogovor o odkupu grozdja letnika 2015 in načrtovanem odkupu letnika 2016 ter dinamiki plačil grozdja letnik 2015. Z aplavzom so pozdravili besede predstavnikov ormoške kleti in ptujske zadruge, da bodo prvo plačilo obroka letošnjega grozdja predčasno poravnali in da je V prostorih dvorane Marof se je zbrala velika množica vinogradnikov. Prevzeli 2,3 milijona kg grozdja Da pri izpolnitvi pogodbenih količin ni nobene dileme, je bil jasen tudi prvi mož KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Pogodba med KZ Ptuj in ormoško kletjo je dokaj ostra, obvezujoča. Klet nam mora plačati v roku in je v prvem letu to tudi izpolnila. Mi pa moramo kleti dobaviti grozdje, razen če imamo tehtne razloge. Tu ni dileme. Če bodo doletele KZ Ptuj kakšne sankcije zaradi neupravičene neizpolnitve pogodb, bomo morali te sankcije prenesti na vinogradnika." V letu 2015 so sicer v obeh kleteh družbe P&F Jeruzalem prevzeli od kooperantov skoraj 2,3 milijona kilogramov grozdja. Največji delež grozdja, slabih 68 % (več kot 1,5 milijona kg) so odkupili od KZ Ptuj. Lastnega odkupa so zagotovili dobrih 27 % (okrog 630.000 kg). Od Vinogradniške zadruge Ormož pa so odkupili še slabih 5 % (112.000 kg grozdja). Po sortah je bilo največ prevzetega grozdja sort laški rizling in šipon, ki skupaj predstavljata skoraj polovico odkupljenih količin grozdja. Pomemben delež pa v sortni sestavi odkupljenega grozdja predstavljata še šardone in sovinjon. kostna in ^hunskavinaZGP Štajerska Slovenü,. denar že na računih večine kooperantov, kljub temu da zapade rok plačila šele februarja prihodnje leto. Kooperantom KZ Ptuj pa bo denar nakazan v začetku tega tedna. Nekateri kooperanti ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti Kot je povedal vodja odkupa v kleti P&F Jeruzalem Miha Kuhar, je bil letošnji letnik kakovostno in količinsko ugoden, zato jih je zelo presenetil velik izpad pri odkupu pridelka. V obe kleti družbe P&F Jeruzalem se je namreč skupaj pripeljalo le 80 % pričakovane količine grozdja, kar je pol milijona kilogramov manj od načrtovanega. „Velik izpad pridelka je šel na račun laškega rizlinga (28 % manj od podpisanih pogodb), sovinjo-na (24 % manj od podpisanih pogodb) in sorte šipon (15 % manj od podpisanih pogodb. Pri teh sortah v večini primerov ne moremo iskati krivde v boleznih in slabem vremenu, ampak je izključno problem v prodaji grozdja na črnem trgu in tudi doma. Žal že več let ugotavlja- mo, da marsikateri kooperant ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti. Opažamo, da del grozdja še vedno odteče predvsem na Hrvaško, pa tudi drugam. In tukaj je naša naloga kot kleti in organizatorja odkupa, da poskrbimo za boljši nadzor in da se sami vinogradniki res držijo zapisanega v pogodbi. To so naša minimalna pričakovanja. Mi smo vinogradnikom ponudili atraktivno ceno in dolgoročno pogodbo in potem pričakujemo, da bodo to partnersko sodelovanje spoštovali," je jasno povedal direktor P&F Mitja Herga. Komu bodo odpovedali pogodbe Zato so se odločili, da bodo tistim, ki pogodbenih količin grozdja brez tehtnih razlogov niso zagotovili, stopili na prste. „Tistim, ki so dostavili do 30 % pogodbenih količin grozdja, bomo pogodbe enostransko odpovedali, kajti celo leto so izkoriščali našo dobrohotnost in nasvete naših ljudi, na koncu pa grozdje odpeljali drugam. Ne govorimo o veliki številki, morda o treh kooperantih. Hočemo pa dati signal tistim, ki se vsa leta držijo pogodbe," je pojasnil direktor Herga. Januarja in februarja načrtujejo temeljito revizijo pogodb, da kasneje ne bi prišlo do kakšnih zapletov. Kuhar je vinogradnike še seznanil, da obremenitve trte v letu 2016 ostajajo enake letu 2015, kar pomeni 2,5 kg grozdja na trto. V pogodbi se dovoljuje tudi 10 % več ali manj pridelka v posameznem letu. Za razliko od letošnjega leta pa se v letu 2016 dovoljuje večja obremenitev na površino, in sicer 12.000 kg/ha. Monika Levanič Vinogradi potrebni obnove Na sestanku so kot enega ključnih problemov vinogradništva na ormoškem izpostavili (pre)stare vinograde. „Vinogradi naših kooperantov so v povprečju stari okrog 25 let. Veliko vinogradov je starih preko 30 let in so potrebni obnove," je povedal direktor Herga in dodal, da gre predvsem za vinske sorte laški rizling in šipon, zato bi bilo treba razmišljati o sajenju omenjenih sort: „Trenutno so razmere za obnove vinogradov ugodne, saj so državne pomoči za obnove vinogradov dokaj visoke in pokrivajo stroške obnove vinogradov. Da pa bi se vinogradniki lažje odločili za obnove, smo se v naši družbi odločili, da jim pomagamo pri nabavi materiala za obnovo vinogradov." Osebna kronika Rojstva: Ivana Jevtic, Ločki Vrh 9, Destrnik - deček Tadej; Nika Koražija, Žibernik 43, Rogaška Slatina - deklica Alina; Alenka Kušek, Bukovci 120 a, Markovci - deček Filip; Nastja Lamot, Do-goška cesta 95, Maribor -deček Jakob; Helenca Miho-lič, Mezgovci ob Pesnici 66 b, Dornava - deček Timotej; Ines Flegerič, Majšperk 30, Majšperk - deček Tine; Metka Kaiser, Mladinska ulica 9, Kidričevo - deček Anže; Simona Erlač, Orešje 2, Ptuj - deček Jaka; Anja Hiržin, Mali Okič 51, Cirku-lane - deček Liam; Barbara Breznik, Cesta Františka Fo-ita 2, Velenje - deklica Iza; Jasmina Rizman, Hardek 4 a, Ormož - deklica Neja; Lissani Ribeiro, Slomškova 7, Ptuj - deklica Giullia; Pia Rosana Žafran, Lovrenc na Dravskem polju 37 d, Lovrenc na Dravskem polju - deček Nal; Monja Šen-kiš, Apače 85, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Anabela; Mirjana Potočnik, Kovača vas 132, Slovenska Bistrica - deček Nik. Umrli so: Ana Novak, roj. Tominc, Koritno 18, roj. 1930 - umrla 10.decem-bra 2015; Terezija Bratuša, roj. Ranfl, Formin 43, roj. 1921 - umrla 10. decembra 2015; Katarina Emer-šič, roj. Princl, Lancova vas 43, roj. 1954 - umrla 11. decembra 2015; Ivan Tement, Pobrežje 96, roj. 1930 - umrl 12. decembra 2015; Marija Križan, roj. Čuš, Gabrnik 5, roj. 1930 -umrla 13. decembra 2015; Branko Plohl, Polenšak 15 a, roj. 1972 - umrl 13. decembra 2015; Marija Ploh, roj. Ciglar, Ptuj, Kajuhova ul. 1, roj. 1928 - umrla 14. decembra 2015; Alojz Horvat, Gabrnik 55, roj. 1965 - umrl 15. decembra 2015; Terezija Horvat, roj. Topolovec, Dobrina 4, roj. 1932 - umrla 14. decembra 2015; Blaga Majcen, roj. Malinovska, Ormož, Poštna ul. 3, roj. 1944 - umla 16. decembra 2015; Branko Drakšic, Drakšl 16, roj. 1945 - umrl 17. decembra 2015; Antonija Ljubec, roj. Fekonja, Hvaletinci 4, roj. 1926 - umrla 15. decembra 2015. družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno, drugod deloma jasno in zjutraj po nižinah megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo še naprej več oblačnosti na jugozahodu države, drugod bo deloma sončno z nekaj megle po nižinah. Predvsem v sredo bo pihal jugozahodni veter. Vremenska slika Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena hladna fronta se prek srednje Evrope pomika proti vzhodu. Foto: ML Foto: ML