Ilustrirani slovenec Leto II. Tedenska priloga „Slovenca" z dne 12. decembra 1926, štev. 283. Štev. 50. Iz naše neodrešene domovine: trg Tolmin. Tolminsko je bilo že v prazgodovinski dobi gosto naseljeno, a tudi v poznejših stoletjih je zavzemalo v zgodovini Goriške važno vlogo. Župnija v Tolminu se omenja že v XI. stoletju. Na griču nad trgom je stal v prejšnjih časih mogočen grad ,Kozlov rob" (Pockenstein), pod njim so imeli pa oglejski patriarhi svoj letni dvorec. Svoje gospodarje je trg pogosto menjal, od leta 1651.—1848. so ga imeli Coroniniji. Posebno je znan kraj iz zgodovine tolminskega punta leta 1713. Pred vojno je bil Tolmin sedež okrajnega glavarstva in sodišča ter dekanata. 414 ' Krasili, ruski posliiDik v Lontluau, eden najsposobnejših sovjetskih diplomatov, ki je 24. p. lu. uinrl. Fašistična Italija, sramota vse kulturne Evrope, postaja vedno bolj osamljena, zato hlastno jšfe zaveznikov za svoje imperialistične ciljo, zlasti v vzhodni Kviopi. Nekaj uspehov ima v tem pogledu v Romuniy, v Groiji in žal tudi v Bolgariji. NaSa slika nam kaže laškega vojvodo Spoleta, Ui je priiel v te svrhe v Bukarešto, ter romunskega kralja Ferdinanda, ki je pred kratkim prestal hudo bolezen. V westminstrski katedrali v Londonu se je vršila pred kratkim katoliška služba božja po vzhodoem obredu, ki jo je organi-, ziralo tamoSnje katoliško druStvo sv. Janeza Chrysostoina in ki je vzbudila v vseh krogih veliko pozornost (glej današnj. ..Slovenca"). Sv. mašo je celebriral Vlad, Abrikov (v sredini). Westminster Cathedral, iflavna katol. cerkev v Londonu, v kateri se je vršila služba božja pu vzhodnem obi-edu. Napoleonova rojstna hiša na Korsiki. Ameriška vojna ladja s krovom za vojne hidroplane. 415 Franc Türk (Rude Romanovič) iz Oabrja pri Ajdovščini, ravnatelj sarajevskega glerlališča. ki je umrl 15. p. m. Iz zadnjih povodnji v Sloveniji: Razrušena železniška proga med Dovjem in Kranjsko goro. Povodnji so napravile leto? že ogromno škodo v Sloveniji, a kljub ierou, da placamo Slovenci največ davkov v državi, se vlnda ne zmeni za pomoč. Proti nujno.sti tozadevnega predloga SI,S so glasovali vsi radičevci z g. Pucljem in Kelemino vred. S potovanja gojencev drž. pomorske akademije v Bakru po Sredozemskem morju: gojenci na lazvalinah svetišča Pro-pileje v Aleksandriji, pod svetiščem mesto Aleksandrija. Iz naše nesrečne Primorske: tolpa idrijskih fašističnih miličnikov, med katerim. j deti žai tudi nekaj slovenskih izdajalcev, kakor poročnika Kalino (v sredini), J. Tratnika, J. Novaka, R. Premozarja in J. Premozarja. Da se bližajo njih dnevi koncu, skrbe najlepše sami s svojim zbesnelim Mussolinijem. SllRe Ic ^^Slovenskemu biografskemu leksikonu". Edling Janez Nepom., Jakob, (I7,')l- 1793), .šolnik. Eger Janez. Leopold, (1773—IS29), tiskar iu založnik. Elze Theodor, {1S23—190(1), zgodovinar reformacijske dobe. 4161 Slovenska upodabljajoča umetnost: Gojmir Anton Kos. Lasten portret. , olje h 1. 1917., last r. A. StiuelM., Voda, olje il 1. 1918., last Ijuhlj deželne vlade. Portret j?e. V. Novakove, olje h 1. 1920., last portretiranke. Portret slikarjeve matere, olje ii 1. 1921., la«t slikarjev«. Portret ge. M. DolinarjeTe, olje u I. 1924., lasi portretiranke. 417 Flor«, olje it 1. 1922., last slikarjev«. Mož s papigo, olje is 1. 1926., last mestDe obüne ljubljanske. Piknik, olje iz 1. 1924., last »likarjeva, ' Božič omladine, risba (razglednica) iz 1. 1920., izdala ..Počitniška zveza". Študija drevesa, risba 8 Bvinenikom iz 1. 1916., last avtorjeva. Osnutek za relesejmski lepak, akrarel iz 1. 1925. 418 Pijančevanje, največja nesreča našega naroda. (Glej članek v današnjem „Slovencu") Janez Kalaii, iistana\*ltei,j ..Svptp vojske" in 'iuša trp7.uo1f(-nfga frihanj;) meti Slo^emi v /;i(lnjif) o pijači, ki ga vedno bolj uničuje. — Ce bi pijanec videl svoj lastni želodec, bi se niu od studa želodec obrnil; tako je grd! Leopold Puhar, uradnik higijenskega zavoda v Ljubljani, dolgoletni tajnik „Svete vojske" io jako priljubljen predavatelj, ki je imel že nad 400 protialkoholnih govorov. Udeleženci II. tečaja ..Brezalkoholne produkcije", t. j. zadruge, ki jo je ustanovila 1. 1925. „Sveta vojska" v svrho brezalkoholne predelave sadja in grozdja in ki iirireja za to posebne tečaje po deželi. Zastopniki „Zveze trezne mladine" v Sloveniji s svojim voditeljem dr. F. Mikičem {X), predsednikom društva ^Treznost" v sredini. 419 Križem Slovenije. Odbor okrajne posojilnice v Radef-ali s svojim zaslužnim ustanoviteljem Jak. Rižnaijem v sredini ( ^'), ki je pred kratkim umrl. Zgled vztrajne podjetnosti je g. Fr. Hude (X), nadoficijal v p. iz Kočevja, ki si je zadnji 2 leti sam zgradil tole hišo, tudi opeko in vse ostrešje je izdelal sam; sedaj izdeluje že mizarska dela. S tečaja o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja, ki se je vršil meseca oktobra pri g. M. Percu v Celju. Takih hvalevrednih tečajev se je vršilo zadnje leto že več križem Slovenije in vsi so lepo uspeli. Naša slika nam kaže pogled v učne prostore. „Od hiše do hiše .. Gorenjski prosjak. Košuta, težka 150 kg, ki jo je ustrelil v lovišču Sp. Slivnica baron L. Lazarini iz Boštanja pri Grosuplju. Med našimi vrlimi Prekmurci: Cerkveni pevski zbor v Martijancih, ki se je posebno postavil ob priliki nedavne blago.-lovitve tamošnjih zvonov. 420 Dr. Fr. Virantove injekcije: H. .Smrekar: „40 injekcij — in äe živi Savel ali Pavel, grozni kremplji bolezni polagoma popuiSajo! Repete, ie 40!" (NBI Injekcij zoper starost, smrt in — zavist žal nima!!) SLS Radičevemu ministru Fuelju: „Kadar boi na rajžo šel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala, punkeljiSek povezal !" Oojmlr Anton Kos je rojen 1. 1896. 2e v zgodnjih otroških letih je najrajši posegal po svinčniku in barvah ter tako odločno kazal svoje nagnenje. Z leti je veselje do slikarstva še rastlo in že v času njegovih gimnazijskih let je dovršil prav dobre slike. Po končanih gimnazijskih študijah ga je pregnala svetovna vojna i?, soinčne Gorice. Tedaj pride na Dunaj kjer študira na akademiji likovnih umetnosti. .N'jegov talent se prične krepko razvijati. Slike, predvsem portreti iz tega časa, kažejo že na vrline bodočega mojstra. Poglejmo samo njegov lastni portret, ki nas premaga z živ-Ijensko istinitostjo. Po končanih študijah na dunajski akademiji pride najprej za nekaj mesecev v Zagreb a zatem stalno biva v Ljubljani, v kolikor ne napravi par krajših potovanj v inozemstvo ter v kolikor ne biva leta 1923. pol leta v Berlinu, kjer dela predvsem na polju umetno-obrtnih strok. Njegovo delovanje v Ljubljani je jako mnogo-slransko. Poznamo ga ne le kot enega nalih naj-odličnejših slikarjev, on nas je tudi izredno obojiatil na polju umetne obrti. S svojim finim okusom je že opremil marsikatero stanovanje od pohištva, preprog, lestencev pa do vseh podrobnosti, ki .spadajo v obseg notranje arhitekture. A na drugi strani kažejo zopet plakati in vsa dekorativna slikarska dela vse vrline njegovega stila. Kot slikar v oijem smislu je bil zastopan skoro na vseh razstavah v Ljubljani tekom zadnjih sedem let. Poleg Ljubljane je razstavil tudi v Zagrebu, Belgradu. Sarajevu, Pragi (1926), Parizu (1925) in letos v Berlinu. Najprej smo ga spoznali kol portretisla. Barva in kompozicija s'a glavna elementa, ki dajeta sliki značaj in ta se včasih presenetljivo sklada z značajem portretlraue osebe. Kot primer nam zamore služiti sijajna slika ge. V. Novakove. A nič manj portret, iz čigar obraza ie, polnega miline in ljubezni, slutiš, da je to slikarjeva mati. Spominjam pa še na vse ostale portrete, tako na „Porlret filozofa" v Narodni galeriji, „Rdeci parazol" i. t. d. Na tem mestu je pa treba tudi opozoriti na slike iz novejšega časa, ki sicer niso mišljene kot strogi portreti. Vzemimo samo ,Moža s papigo". Tu je ustvaril iz danih motivov tako sijajno celoto, da njeni moči ne moremo odoleti. Nikdar pa ne operira s praznimi formulami ravno obstoječe slikarske mode. Premočna je njegova slikarska osebnost, da bi mu bilo potreba posluževati se impor-tirat ih form. Značilno za to je, da ni njegovo bivanje v Berlinu, in to ob času, ko je stal nemški ekspresijonizem na višku In neposredno pred zatonom, niti najmanj vplivalo na njegov razvoj. On gre svojo sigurno pot, ustvarja si sam svoj lastni stil. Vse njegove vrline nam v polni meri kaiejo tudi njegove figuralne kompozicije, s katerimi se, skoro osamljen med Slovenci, intenzivno bavi posebno v zadnjem času. V tem pogledu se bomo predvsem spomnili njegovega „Piknika", ki ga je obdelal v več varjantah ter figuralne kcmpozicije v Narodni galeriji. A vso 'pažnjo zaslužijo tudi slike drugih motivov. Posebno mu je priljubljen motiv vode, ki jo obdela s posebno ljubeznijo. Spomnimo se samo njegove Kokre I, ki nam v svoji intimni, zasanjani finesi predstavlja umetnino prve vrste. Intenzivno opazovanje nam pa dokazuje slika „Voda' iz njegovega prvega časa. A svojim rastlinskim tihožitjem zna uliti nesluteno življenje. To je kratek oris njegovega dela. A neumorno snuje in dela naprej ter nas obogatuje z novimi deli, je pa obenem tudi pravi vzgojitelj naraščaja, ki mu je pcverjOr kot profesorju na Tehniški srednji šoli. ..^ —ec. Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.