Uto IX., St. 16.
PoSMna plafttna v gotovini.
¥ U&sbSjsgil, 24» iunlja 1922»
M-.-7c«TvunnuR=ura3ia
V orgsn!xa<ijl ja mo?,
kolSžtor moli — toliko pravica j
DELAVK
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Za slučaj stavke.
V	letošnjem letu se je borba med delom in kapitalom zelo poostrila. Nekaj stavk imamo že za seboj, med njimi stavko v tovarni Westen v Celju, ki je bila ena izmed najdolgotrajnejših, kar se jih je v Sloveniji kdaj vršilo.
Vsa izkustva, ki jih v posameznih gibanjih pridobimo, je treba zabeležiti, da prihranimo drugim delavcem, ki se bodo nahajali v enakem položaju, marsikatere težkoče.
Predvsem se moramo zavedati dejstva, da so naše organizacije mlade in ne razpolagajo z velikimi sredstvi. Že pred stavko je treba pripraviti vse potrebno, da se dobi zanie zasilnega dela. Povrh je pa treba med delavstvom pri vsaki priliki vzgajati zavest, da morajo oni, ki ne stavkajo, s primernim stavkovnim davkom podpirati stavkajoče.
Onim delavcem, ki nameravajo stavkati je treba pred stavko natančno orisati ves položaj, ne prečrno in tudi ne urerožnato, temveč odkritosrčno tako kakor je. Vsako navduševanje je škodljivo, kajti navdušenje pri trdoti stavke kmalu zgine in, če v ljudeh ni prepričanja, se stavka zlomi.
Stavkam se ne moremo izogniti zlasti še pri nas ne. ko imamo mlad kapitalizem. ki bi svojo industrijo najrajši zgradil s samimi čistimi dobički od delavstva. Ako v svojem pohlepu ne bo našel odpora v delavskih vrstah, je v stanu po-mandrati zadnjo ugodnost, ki jo delavstvo ima.
Po drugi strani se moramo pa istotako zavedati dejstva, da se nepripravljene in nedisciplinirane stavke prav rade zlomijo, kar je za delavstvo vsekakor velika škoda. Zlasti oni delavci, ki so šele prišli v organizacije, zgube vero vanje in se jim včasih prav za^ dolgo dobo odtuje. Spomnimo se stavke železničarjev in njenih posledic, pa si bomo na jesnem. kako se ne sme delati.
Prepričani smo. da se bodo k tej točki oglasili vsi sodrugi, ki so si v raznih stavkah pridobili izkušenj. Tudi o tem vprašanju bo treba temeljite razprave v tisku, na konferencah in na shodih.
Za enkrat prinašamo stavkovni pravilnik. ki je bil na letošnjem strokovnem kongresu sprejet in je obvezen za vse naše organizacije. Naše sodruge. ki so si pridobili v raznih gibanjih izkušenj, pa prosimo, da nam pošljejo svoje pripombe in nasvete.
Stavkovni pravilnik se glasi:
Cl. 1.
Glavni namen organizacij ie. da potom strokovne borbe zboljšajo položaj
svojih članov. Zadnje in najjačje niihovo orožje ie ustavitev dela — stavka.
Izogibati se ie vseh lahkomiselnosti ter le vedno iskati vseh mogočih izhodov predno se poseže po tem zadnjem orožju. Istotako je treba stavko prilagoditi času in razmeram in io je napovedati le takrat, če je konjunktura zanjo ugodna.
Cl. 2.
Da se preprečijo divje stavke, ki moč in ugled organizacij le oslabijo, in da se stavkovna politika usmeri, se morajo vse organizacije in njih podružnice strogo držati stavkovnega pravilnika.
Cl. 3.
Zaupniki delavstva v podjetju, ki namerava stavkati, morajo najprvo sporočiti to svojo namero svoji centrali potom podružničnega odbora, katera mora o tem obvestiti tudi Strokovno komisijo. Če se nahaja podružnica v celjskem okrožju mora centrala o tem obvestiti tudi okrožno strokovno komisijo v Celju, če pa se nahaja v mariborskem okrožju, pa okrožni strokovni komisiji v Mariboru, itd.
Cl. 4.
Skupina, ki zahteva od svoje centrale, da prizna in podpira stavko, mora izpolniti vse vprašalne pole, ki jih centrala pošlje. Poročati mora pred vsem:
a) koliko delavcev je zaposlenih v dotičnem podjetju;
b) koliko jih ie organiziranih v organizaciji, koliko pri nasprotnih organizacijah in koliko je sploh neorganiziranih;
c) kakšen je delavni čas v dotičnem podjetju, če se delajo nadure in kako se te plačujejo;
d) kakšna je naj višja in kakšna najnižja plača:
e) s kolikim premoženjem razpolaga podružnica in s kakimi denarnimi sredstvi razpolagajo delavci, ki nameravajo stavkati;
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/II.
Stane posamezna št. 50^p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din, — Za elane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
f) je li dobiti v dotičnem kraju zasil-, nega zaslužka in koliko delavcev bi pri** šlo v poštev:
g) s kakšno vsoto denarja more iz-bajati oženjen delavec v dotičnem kraju.
Čl. 5.
Napadalno stavko more odobriti in podpirati centrala le tedaj, če je dobila vse podatke vsaj 4 tedne pred stavko.
Cl. 6.
Če je centrala stavko odobrila in je sporazum mirnim potom nemogoč, naj podružnica ozir. zaupniki skličejo zborovanje. katerega se mora udeležiti vsaj 80% v podjetju zaposlenega delavstva. Izvrši nai se tajno glasovanje po listkih' Ako je glasovalo za stavko dve tretjini navzočih članov, naj se izvoli stavkovni odbor in 3 do 5 članov. Uspeh glasovanja ie nemudoma javiti centrali, katera mora obvestiti Strokovno komisijo.
Cl. 7.	•
Centrala sme stavkujoče delavce za-t posliti pri vseh zasilnih delih bodisi v kateremkoli kraju, da si s tem olajša izdatke.
Cl. 8.
Centrala, podružnica in stavkovni odbor so dolžni voditi natančno statistiko o podporah iz centralne blagajne, kakor tudi od prostovoljnih prispevkov. Istotako je zabeležiti izgubo stavkujočih na plači.
Cl. 9.
Vse organizacije naj v svrho lažjega boja v stavkah ustanovijo stavkovne sklade.
Čl. 10.
Če bi se zaupniki ali podružnice ne držale pravilnika in njega določil, tedaj se stavka ne sme napovedati v imenu organizacije, centrala nadalje ne nosi nika-kih iz stavke izvirajočih stroškov in nika-ke odgovornosti. ■
Ženam sveta!
Resolucija, ki je bila sprejeta na mednarodnem strokovnem kongresu v Rimu: Ve žene Nemčije, Francije. Anglije, žene velike evropske ljudske družine in ve žene drugih delov sveta in plejnen. ve ki ste v vojni pretrpele enake nepoois-Ijive muke!
Dan in noč. skozi mnogo let, vas je mučil isti smrtni strah, za one, ki ste jih ljubile. Dan in noč je šel v vseh jezikih, isti obupni klic iz vaših ust.
V	vseh deželah ste ve. — da ste vaše otroke preživele —. z manjšimi močmi in za nizke plače, vršile delo moških.
In zakaj vse to? Ozrite se okoli sebe, žene! Ali ie bila že kedaj večja sila, kakor je bila sila onih, katerim je »Hvaležnost domovine zajamčena«.
V zmagovitih, kakor tudi v premaganih državah še ni bilo take bede med ljudstvom na 'eni strani — pa tudi ne takega bogastva maloštevilnih na drugi strani.
V zadnji vojni je bil samo eden poražen: Delavstvo v vseli deželah. In samo eden zmagovalec: Mednarodni kapital. Ampak s tem še ni zadosti. Mi stojimo na predvečeru novih spletk.
3e nikoli se ni oboroževalo s tako mrzlično gesto, kakor danes no »Vojni za dokončanje vojn«. Še nikoli niso vlade porabljale take velikanske vsote za nabavo morilnega orožja, kakor sedaj, kadar je pa treba, brezposelnim rešiti golo življe-,nie, otrokom dati človeku dostojno vzgojo in ljudstvu strehe — takrat pa izjavijo, da je bankerot.
Ako je vlada v Washingtonu skrčila grajenje vojnih ladij, je to samo radi tega, ker se je iznašlo uspešnejše razdiralno sredstvo, sredstvo, s katerim se na mah uničijo m.esta in prebivalstvo.
Cez pomorjeno ljudstvo si segajo v roke Stinnes. Armstrong in Crezot in sklepajo nove priprave za bodočo vojno, med tem, ko ljudstvo še stoka pod posledicami pretekle vojne.
Žene! Da se to vojno prepreči, je potrebno spoznati vzroke! Skozi meglo patriotskih laži morajo vaše oči spoznati 'enostavno resnico: Dokler se bo ljudstvo mesarilo za interese ene male skupine izkoriščevalcev, ki imajo od tega svoje dobičke, toliko časa je nadmoč izkorišče-; valcem zajamčena.
Vsa velikanska stavba militarizma je grajena na zaslepljenosti in neenakosti ljudstva.
Samo eno sredstvo je, da se vojne za vedno preprečijo. To sredstvo se imenuje organizacija, spojenost yseh protivnikov vojn.
Da zrušimo silno moč imperializma,
I moramo ustvariti še silnejšo moč, in si-j cer armado, v kateri gredo žene ramo ob rami z delavci vseh dežela v boj proti vojni. Za to armado je Mednarodna strokovna zveza središče.
Da to ne ostanejo samo besede, je ta zveza že dokazala s tem, da je prvič v
Socialna politika,
Brezposelnost.
Delavski trg se je v letošnji s,pomladi na celem svetu nekoliko zboljšal. _ Poživelo _ se je proizvajanje, uvedla so se zasilna dela in tuui uprave so pričele naročati blago.
Francoski »Ekonomist« je o brezposelnosti podal sledečo sliko: Na celem sivetu je 10 milijonov brezposelnih delavcev, od katerih odpade na 'Evropo 4 milijone. Brez posebnih podpor so splačali 1. 1921. na celem svetu 12 tisoč milijonov zlatih frankov. Vsa škoda, katero je povzročila brezposelnost se ceni na več kakor 100 tisoč mlliionov zlatih Irankov. Francija je na brezposelnosti najmanj trpela. V prvi polovici leta 1921. je bilo 60—90 tisoč brezposelnih, od oktobra nap reti pa o brezposelnosti sploh ni mogoče govoriti. Letos meseca aprila so iziplačali le 6354 delavcem brezposelno podporo.
Na Angleškem so delavske organizacije predlagale, naj bi se uredilo vprašanje brezposelnosti na ta naičin, da bi vlada naročila več javnih zgradb, kjer bi brezposelni dobili dela. Reakcionarni angleški parlament je ta popolnoma umestni predlog odklonil.
Zadiolžea Avstrija, v kateri je imelo delavstvo precej velik vipliv na državno zakonodajo je pa dovolila 35,000.000 avstrijskih kron za javna dela in na ta način omejila brezposelnost. _
Italijanska vlada je naročila železniški materija!. da omogoči v bodočih petih letih brezposelnim delo. Kajti med vojno umetno ustvarjena železna industrija se brez državnih nabav ne bo magja vzdržati.
Na Švedskem je še vedno 150.000 delavcev brez dela. Njihov položaj se je še poslabšal. Pri zasilnih delih so znižali delavcem za 15—20% plače s hinavsko pretvezo, da jih ne morejo v isti viiščini plaičati, kakor so plačani drugi delavci.
V	Jugoslaviji brezposelnost sicer ni tako občutna, 'ker je država po večini kmetska. A za tiste, ki so brezposelni pa sploh do zadnjega časa ni nihče skrbel in tudi dobivali nikakršne državne podpore. Še le v zadnjem času je dobila »Borza dela« (Državna posredovalnica za delo) nekaj malega kredita, da bo vsaj najbolj prizadetim lahko pomagala. Seveda je tudi ta podpora malenkostna, ker s tremi dinarji na dan &a&otbče živeti ne bo mogel.
zgodovini vodila mednarodno svetovno silo delavstva v boj proti starim kapitalističnim silam. Ona je bila. ki je leta 1920. proglasila mednarodni bojkot madžarskim krvosesom. Ona je bila, ki je v istem letu z mobilizacijo delavske armade nastopila proti transportiranju orožja za Poljsko in s tem preprečila nameravani napad na sovjetsko Rusijo. Ona je tista, ki je 15. in 16. novembra 1921 sklicala zastopnike transportnih, premogo-kopnih in kovinarskih delavcev vseh dežela v Amsterdam, da izvede generalno stavko proti vojni in ne samo. da to samo sklene, temveč da to tudi organizira. Ona je tista, pod čigar vodstvom se je ustanovila internacionala delavk in mladinskih delavcev in ki pregleduje to moč.
Milijonska armada, ki stori za njo, je danes ne samo močnejša, temveč tudi odločnejša nego ona. ki je bila v avgustu 1914. poražena. Toda ona še ni dovolj močna. Zatorej žene polnite vrste! Ne mislite: »Na meni posamezni ni dosti ležeče.« Vsaka posamezna ie en kamen v tej veliki stavbi.
Še niste dosti napravile, ako ste strokovno organizirane! Potreben ni samo vaš prispevek, temveč vaše sodelovanje je potrebno, Ve morate agitirati za Vašo organizacijo, ve morate druge organizirati, ve morate neutrudljivo pojasnjevati in delovati med vašimi tovarišicami v obratu in v vaši družini doma!
Ve. ki dajete življenje, ste od narave zato poklicane, da korakate v ospredju v boju proti morilstvu in razdoru.
Ve. ki vojno mrzite, ste poklicane, to največio in edino sveto vojno voditi. Žene vstopite v bataljone delavske armade!
Tudi v tem oziru čaka jugoslovansko delavstvo še mnogo bojev in mnogo požrtvovanja predivo se bo to vprašanjje uredilo, tako kakor je prav.
Podpiranje brezposelnih.
Ministrstvo za socialno polititiko je poverilo z dopisom 2128 z dne 16. maja Državni borzi dela v Sloveniji izplačevanje brezposelnih podpor. Glasom tega odloka imajo pravico do brezposelne podpore vsi brezposelni, ki so sc prijavili pri Borzi dela, a jim ta tekom treh dni n' mogla preskrbeti posla, odnosno ga niso našli med tem sami. Izvzeti so od podpiranja:
1. Poljedelski in gozdni delavci ter vsi sezonski delavci za čas sezone, tekom mrtve _ sezone imajo pa pravico do podpore le oni, ki so se nahajali v živi seizoni na delu.
2. Vsi bolni delavci, kakor tudi oni. ki so za delo nesposobni.
Podpora znaša za glavarja družine 3 Din dnevno, za vsakega družinskega člana pa še po 50 par. Med člane družine se štejejo žena, oče. mati in otroci do 14. leta. vsi pa morajo dokazati. da io nezaposleni, da nimajo nikakega imetja, da ne uživajo nobene druge podpore (tudi Invalidnine, katerekoli zavarovalnine itd. ne). Podpora se izdaja brezposelnemu nepretrgoma največ mesec dni v letu. izgubi pa podporo, kdor prostovoljno, brez tehtnega vzroka ali vsied stavke zapusti delo: kdor ne bi sprejel od Državne borze dela dodeljenega mu posla, kdor bi podporo trosil za igranje, pijančevanje itd.
Ker je v svrho podpiranja dodeljena vsota zelo omejena, se bo dovoljevala podpora le najpotrebnejšim (zlasti onim z družino) in tudi samo za kratek čas.
Kdor tedaj reflektira na brezposelno podporo. naj se zglasi od 20. t. m. dalje osebno pri podružnici v Liubljani ali Mariboru z vsemi svojimi dokumenti. Le v izjemnih slučajih je (oddaljenim) dovoljena tudi pismena zglasitev.
Tako se glasi uradno obvestilo pokrajinskfc-ga urada državne borze dela (delavske posredovalnice).	_______ ___________
    n uuj— im— m—uimujmr—— -----------—	■
Kam gremo II h jutri 25. t. m. h
Merjenje gospodarske moči. V poročilu
občnega zbora Konsumnega društva na Dunaju beremo, da je to društvo eno najvažnejših na svetu. Ob sklepu poslovnega leta 1919/20 je štelo 140 tisoič članov, deležni kapital je znašal 3,951.452 K, hranilne vloge pa 15 milijonov kron. Z ozirom na velikanski promet niso ta denarna sredstva zadoščala, razvili so agitacijo in nabrali hranilnih vlog toliko, da je imelo društvo na razpolago 54 milijonov kron. Danes pa ima gotovo znatno večjo vsoto, da more svoj promet obdržati na isti višini. Napravimo primero. Našo Konaunino društvo za Slovenijo šteje danes 20 tisoč članov in ima 4,700.000 K hranilnih vlog in poldrugi milijon deležnega kapitala. Za obrat razpoiložlji.va sredstva znašajo torej 6,200.000 K ali na 1000 članov 310 tisoč kron obratne glavnice. Na Dunaju je to razmeTje drugačno. Na 1000 članov je prišlo že 1. 1919/20 315 tisoč kron obratnega kapitala. Torej vidimo, da je naša moč šele 2 leti pozneje prišla na isto višina kot moč dunajskih zadružnikov. Na boljšem smo danes le toliko, kolikor je danes kupna moč naše 'krone večja kot je bila pred dvema letoma kupna moč avstrijske krone. Očividno pa je, da to v danih razmerah Se vedno pomalein stopajoče draginje nikakor ne zadošča. Vsa društva skušajo doseči povečanje obratne glavnice tako, da kot čebelice pridno zbirajo hranilne vloge svojih članov. Uspeh je očividen. Gospodarsko bomo tem močnejši, čimvečia bo obratna glavnica, zato nalagajmo vse prihranke v svojo hranilnico Konsumnega društva za Slovenijo, ki obrestuje po 41/* odnosno po 5% proti polletni odpovedi.
Kdo ima prav? Med vlagatelji, ki vlagajo svoje prihranke v hranilni oddelek Konsumnega društva za Slovenijo, najdemo najrazličnejša mnenja. Tako piše nekdo, da je vesel, ker mu ne preostaja toliko, da bi si kaj prihranil, češ, hraniti se itak ne izplača. Druga oseba pa piše zo-oet. da je njeno največje veselje naložiti kaj v hranilnico, srečna je. da more zopet vložiti nekaj kronic. Kdo ima prav? Prvi pušča svojim potrebam proslo pot zadostitve. Potrebe rastejo kot gobe po dežju, dohodki pa ne. Pride nezadovoljstvo s samim seboj, zabavljanje na ves svet in jeza na samega sebe, ker ne more več zadostiti svojim potrebam. Temu tiaziranju pameten človek nikakor ne more pritrditi. Zakaj bistvo življenja ne obstoja v večanju potreb, temveč današnji čas zahteva odrekanje in uskromnenjje življenja. Draginjo in pomanjkanje bomo premagali takoj, kakor hitro pritisnemo svoje potrebe na najmanjšo stopnjo. Geslo, ki ga mora vsakdo, kdor čuti z narodom, venomer ponavljati, je: Varčevanje — varčevanje!! Le oni ostane zmagovalec v življenju, ki je najpre-je premagal samega sebe in svoje potrebe. V premagovanju samega sebe leži sreča posameznika in nas vseh. Zato pa skrčujmo svoje potreba kar največ mogoče, vse prihranke na vlagajmo v hranilni pddelek Konsumnega društva za Slovenijo, ki obrestuje vloge po 4'h odnosno po 5%. Hranilne vloge so dosegle že skj-ro 5 milijonov kron! Varčujmo!
—ai ■ ii iwn n n»i nini ii »• »j«tnaBsmmimuncannnjuar.i.-svn-viMraKiraenuaanRHurt^M'*»
Is organizacij,
IZ STROKOVNE KOMISIJE.
Prijava shodov.
Politične oblasti zahievajo v zadnjem času, da se morajo prijave za shode kolekovcii.
Po vidovdanski ustavi shodov, ki se ne vrše pod milim n<?bom sploh prijavljati ni treba.
Dotlčno pravilo v ustavi se Klasi takole:
Člen 14.
Državljani Imajo pravico združevanja, zborovanja in dogovariarja. Natančnejša določila o tem predpiše zakon. Na zborovanja ne sme nihče prihajati oborožen. Zborovanja pod milim nebom so morajo prijaviti pristojnemu oblastvu najmanj 24 ur poprej.
Državljani imajo pravico, da se združujejo v namene, ki po zakonu niso kaznivi
Naše organizacije naj se torej po tem ravnajo in naj politični oblasti shodov, ki se vrše v zaprtih prostorih sploh ne prijavljajo.
Ako bi politična oblast delala kake težkoče je treba to takoj naznaniti Strokovni komisiji, ki bo ukrenila vse nadaljne korake.
Seja celjske okrožne strokovne komisije, se bo vršila v sredo dno 28. junija (Vidov dani z širšim odborom dopoldne ob 8. vliotelu pri Kroni v Celiti. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnle seie. 2. Poročilo tajnika. 3. Akcija in taktika. 4, Zahteva po razpisu volitev v Okr. bol. blagajno in Delavsko zbornico. 5. Kulturno delo in Delavski svet. 6. Razno. Dolžnost vsakega člana Strok, komisije je. da se seje zanesljivo udeleži One podružnice pa. ki nimajo svojega
zastopnika v Strok, komisiji lahko pošljejo delegate. ker jo seja izredne važnosti. — Tajništvo.
STAVBINSKA STROKA.
Kamnoseki, knrnollkarjj in sploh vsi v tej stroki zaposleni delavci se nahajajo v mezdnem gibanju v Celju in Ribnici na Pohorju. — Nihče te stroke nai ne išče dela v teh krajih dokler mezdni boj ni končan.
LESNA STROKA.
Podružnica ljubljanskih lesnih delavskih in sorodnih strok je sklenila na svojem sestanku, da priredi dva ali trimesečni knjigovodski tečaj. Sodrugl. na Vas pa je ležeče, ali se bo vršil ali ne. Komur je kai za Izobrazbo,, nal prijavi svojemu zaupniku, da želi obiskovati omenjeni tečaj, potreben ga je itak vsak. predvsem pa vajenci in mlajši delavci, ker Je zanjo najvažnejše vprašanje bodočnosti. Zaupnik! ne smejo biti samo na papirju in pri mezdnih gibanjih, ampak zaupniki v resnici, taki, kakor jih predvideva novi zakon.
Zaupnike poživljamo nadalje, da redno obiskujejo zaupnlške sestanke in tam povejo mnenja delavstva, da ne bo nepotrebnega govoričenja po delavnicah. — Predsedstvo.
Leteča pošta v tovarni »Slograd«. Tem potom poživljamo vse zavedno delavstvo, da na sprejema dela v omenjeni tovarni, dokler ne uredi tamošnja gospoda razmer, ki vladajo v njenem Podjetju.
Gospodu kovaškemu preddelavcu Valiču, pa bi svetovaii. naj ne izkazuje svoje zmožnosti s tem, da šikanira delavstvo, temveč Izkaže nai svojo modrost v znanju dela. Ne stojimo na stališču, da fci odjedali kruh družinskemu očetu, ampak to mu pa lahko priporočamo, da svoje surovosti pusti lepo doma, sicer lahko doživi še kako neljubo razočaranje, kajti z ljudmi, ki so poiskusiii že vse in so povsod odletel! ter hočejo sedaj na račun delavskih vrst Igrati vlogo priganjača. nimamo milosti.
Poživljamo še enkrat vse delavstvo, posebno stavbince. da ne sprejema dcia v tovarni »Slogradv.
Redni mesečni shod, podružnice lesnih delavcev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma, ob 9. dopoldne. Točna udeležba dolžnost.
USNJARSKA STROKA.
Osrednjo društvo usnjarjev in sorodnih strok v Mariboru je v svoji seji z dne 13. t. tu. sklenilo pozvati vse svojo podružnice, da redno obračunavajo., ker edino le na ta način je mogoče Imeti v organizaciji red. — Odbor,
KOVINARSKA STROKA.
Javornik. Franc Gmainar in Jakob Jagodic sta na poziv podružnice kovinarjev izstopila Iz organizacije kovinarjev in to radi tega. ker sta škodovala organizaciji, s tem. da sta prevzela v svojem prostem času (po osemurnem delu) delo v kmnolomu. v katerem bi še z drugimi delavci napravljali kamen za tovarno. Organizacija lili je svarila, svarilu so se odzvali vsi drugi delavci. razen gori imenovana dva. Kaj nam pomaga zakon o osemurnem delu, če ga pa taki brezvestneži ne znajo braniti in ga kljub pozivu svojih sodelavcev kršijo in poleg tega iščc.io zaščito pri policiji, na podlagi zakona »o redu in ra-du«. Takih, kakor ie Gmajnar in Jogodic. ki so pripravljeni za en »groš« prodati delavske Interese, jo boli malo In upamo, da bosta tudi ta dva naposled uvidela, da je bil osemumlk z dolgo In težko borbo priboren. Ostali bodo pa šli za parolo: Osem ur dela. osem ur izobrazbe in osem ur počitka!
Kovinar!] pozor!
Kovinarji zaposleni v tvornicl »Smev« v Bjelovaru so v stavki. Nai r.lhče ne potuje tja, dokler ne Javimo, da ie staka končana.
Centralno tajništvo.
Livarji pozor! Odborova seja sekcije ljubljanskih livarjev se bo vršila v četrtek, dne 29. t. m. oč 9. dopoidan v društvenih prostorih. Še-ienburgova ul. 6.11. Dolžnost vseh odbornikov in zaupnikov je, da se seje polnoštevilno udeleže. Predsednik.
Podružnicam Jesenice. Javornik. Dobrava, Štore, Guštanj in Muta. Da bode mogoč pregled članov, ki so upravičeni do bolniške podpore, postanejo vse dosedanje prijave k bolniškemu skladu s l. julijem neveljavne.
Vsak član, ki hoče prejemati bolniško podporo (ter se s tem odpove brezposelni in potovalni podpori) nai Izpolni na novo »Pristopno izjavo k bolniškemu skladu«. Te pristopne izjave smo Vam te dni razposlali, ter jih vrnite Izpolnjene najkasneje do 1. julija. Na njih navedete Ime in priimek k bolniškemu skladu pristoplvšega člana In njegovo centralno številko.
O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja le naslov knjižicam, katere je Izdala bolniška blagajna v Liubijanl. Ker so te knjižice
Jako podučne. Sili 5e centrala naročila večje število, ter razposlala na vse podružnico. Knjižice toplo priporočamo. Izvod stane samo 25 par.
Centralni blagajnik.
jt ju* .m mtmm a czmiiVdu i
Blagajniki in zaupniki pozor! V soboto 24. junija potečo 25. tečen. Člani, kateri imaio plačano prispevke samo do 17. tedna tekočega leta, morajo ta teden vplačati, sicer izgube članske pravice. Podncra vseh vrst se smejo Izplačevat! Ie članom, ki imaio vplačani. 16. letošnji teden. Ako n'inp član vplačano do tekočega. to še 25. tedna, naj se mu manjkajoči prispevki odračunajo od podpore.
Razno,
Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojenci dne 26. junija 1922 ob 20. v Narodnem domu v Celju javno produkcijo, na kar opozarjamo delavstvo.
Znižanje dalvsklh plač.
Zadnje čase so se med zastopniki .podjetnikov..hi delavcev v kovinski industriji Julijske Benečije začela pogajanja zaradi ponovnega znižanja plač, proti čemur se delavstvo odločno bori. Pogajanja se nadaljujejo.
Kupčija z denarjem.
Gosipodarski položaj naj se že presoja dobro ali slabo, banke že znajo vse tako ukreniti, da si zagotove svoje dobičke. V deželah, kjer pada vrednost denarja, delajo banke velikanske dobičke, kar vemo pri nas, a tudj v Nemčlh in Avstriji se to dogaja, V tistili državah, kjer se je vrednost denarja zvišala, so banke tudi silno dobro zaslužile in še zaslužijo, ker so seveda tudi poskočile cone državnih zadolžnic. Vsled povišanja vrednosti denarja so v zmagovitih državah delnice industrije znatno padle, povsod so se pa akcije bank obdržale na isti višini. Švicarske banke, katere so leta 1921 precej tožile, so izločale ravno tako visoke dividende, kakor pred vojno. Cchoslovaške banke so pa lani dosegle take dobičke, kakršnih še niso nikoli pr e'.
— Za banke velja pa v resnici, da. če dežuje, ali če sije solnce: kupčija z denarjem vedno nese.
Tudi pri nas bi se lahko to zgodilo.
Pred kratkim je sklenila občina v Osijeku, da najame mestu posojilo 28 milijonov kron, katerega bo uporabilo za gradbo delavskih stanovanj. Ta občina ic najbuž v celi državi bela vrana, ker do danes še nismo slišali, da bi tudi katera druga občina mislila na delavska stanovanja. Vidimo pač. kako se grade palače in vile za kapitaliste in nepotrebne urade, ki jih imamo že danes preveč in bi jih lahko polovico pogrešali. Seveda ljubljanska, celjska, mariborska in druge večje občine na gradbo delavskih stanovanj še niso mislile. Saj niso niti toliko močne in energične, da bi izgnale pritepene Wraaiglov-ce, ki zasedajo obsežna in lepa stanovanja.
■bubi— imnminriin i!■ n i i-t-vctin1 mcrmne.rvTrmsnr. inv im-uttrm
UTRINKI.
V	sedanjem boju proti organiziranemu delavstvu nudi kapitalistično časopisje korporacijam in trustam	vso mogočo	pomoč.	Delavstvo
pa to	časopisje	kupuje in ga	s tem podpira, so-
cialistične pa zanemarja. Ni čuda, da se kapitalisti ne ozirajo na pozive dobrih ljudi, nai postopajo bolj milostno z delavstvom.
Delavec, ki ne bere svojega glasila, je ne-papolen delavec. On je hlapec svojega* gospodarja, nikdar pa ni v nobenem oziru sam svoj gospod. Ker pravi socialist hoče poznati težave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga zvesto spremlja »Delavec«.
Kapitalizem krati delavcu pravico do dela, in ko	se potem	v brezposelnosti klati	po svetu
— ga	vržejo v	ječo.
Kapitalistična pravica je taka, da oni, ki delajo nimajo ničesar, dočim oni, ki lenarijo imaio vsega v izobilju.
le iri videli rakete? Zdaj pridejo še godci z lampijoni in bakljami, pred hišo pa igra god« ba«. Naenkrat zaslišim iz teme glas: »Hoch ari« Feuer!« Sliši se tudi delavska himna: »V voti« sko poidemo« drugo se ni razemelo. To ie baje pela Marijina družba.
Deputacija delavstva je šla nato k g. ravnatelju. a se je kmalu vrnila. Nato ic prišel ravnateljev adjutant, ki je povedal, da je dal g. ravnatelj lepo svoto za zabavni večer, dvignil je klobuček in zaupil »Idach!« meneč, da bo po njegovem vzgledu vse zakričalo, vendar; med množico ni bilo opaziti pravega navdušenja. — Ves ta dogodek mi je bil kakor sanje* kajti ni še dolgo, odkar sem čital v »Delavcu«, da se ;ie ta »gospod ravnatelj«, kateremu v čast: se je priredila ta slavnost izrazil, da ne pozna' nobene organizacije in ne njih zaupnikov, ter da' se ž njim ne bo pogajal. Izjavil je: »Če vam na ugaja, lahko greste! Če ne moreš živeti, pa pogini!« lomu gospodu ravnatelju so torej veljale te bujne ovacije.
Krščanski socialci imajo torej v svojem programu Slavnosti, mi pa razredni boj. Delavstvo, odloči se, kam kreneš! — Kmet iz Savinske doline.
Siov. Gradec. V nedeljo dne 11. t. m sei
je vršil v prostorih gostilne Eisinger strokovni shod lesnih delavcev, na katerem je poročal sodr. Geli z Maribora, o splošnem delavskem pokretu. Govornik je temeljito obrazložil pomen mezdnega gibanja v splošnem. Očrtal je položaj delavstva v Sloveniji ter predočil stav-lco kovinarjev v Celju, katera je trajala deset tednov in je izbruhnila Tadi poskusa razbiti organizacijo in oropanje Šumika. hi koncu so se delavci in delavke pogovorili o stavlieniil zahtev.
OBJAVE IN ZAHVALE.
Podpisani se najiskrcneje zahvaljujem, vsemu zaposlenemu	delavstvu v	kemični tovarni
Moste, ki so	mi	darovali za	časa moje	hude
bolezni zneska SOO K in 200 K iz vinarskega sklada, skupaj 1000 K. Hvala vam za izkazano res socialno sočutje. — Logaja Franc. ..............'
Podpisani se najsrčneje zahvaljuje vsem delavcem in delavkam ter g. delovodju v to-
ya/nlno v	!	' pri 2užmu	za nabrani	znesek 208 K za	časa moje bolezni. — Ivan	Stegenšek.	tc
Vsem sodrugom in sodružnicam ter g de-ovodii: se najtopleje zahvaljujem za podporo 165 kron, katere so mi darovali po s. Križniku v Loki prt Zužmu, za časa moje bolezni. — Jožef Ilennaus.
istore, Ko sem 12. t. m. po opravkih prispel z večernim vlakom v Store se ie nahajala pri izhodu večja skupina ljudi. Zagledam spuščanje raketov, med katerimi se je čulo strele iz možnarjev. Radoveden, kaij naj to pomeni stopim k v bližini stoječemu ter povprašam: »Kakšno slavnost pa imate danes?« »Ja gospod. naš g. ravnatelj ima god. Naša dolžnost je, da mu nekaj priredimo. Ali niste siišali strc-
Tedenski pregled.
Ljubljana, 19. Junija 1922.
•. -	,^ra	z*šod°vine. izzvana p0 se«
bineostl imperializma in njegovih služabnikov le
Sr°rnfn°u: I V ne?t(*ai1 tako mogočni Rusiji kata-3 ,z?.p£sIeJlic0 umiranje stotisočev in stotisocev nedolžnih zrtev. Pač se je oglasila
SaSl hl skopska javnost, da je v interesu «1	potrebno pomagati Rusiji
Ke i ? Gospodarsko se pa Evropa brez Rusije absolutno ne more opomoči. Navzlic temu pa zavzema pomožna akcija Rusije čudno lice. Ko *c Evropa uvidela, da iz ruske katastrofe ne bo kovala kapitala. se je njena ljubezen do trpečih Rusov nekam ohladila. Naravnost čudno dasj verjetno, pa jo to, da je predsednik Zedinjenih ameriških Harding prišel do prepričanja, nal Amerika Rusiji ukine svolo pomoč, češ, da Je ameriška ponjoč v prid le boljševištvn — Očividno gre tukaj za Intrige sovražnikov Rusije, ki so uveljavili sVoi vpliv pri Hardingu. S človečanskega stališča je ta korak Hardlnga vsekakor obsojevanja vreden. Upajmo, da pride Rusiji rešitev z druge strani.
Novi japonski minister zunanjih poslov kar nič ne zaostaja za svojimi evropskimi kolegi, kar se namreč tiče diplomatskih izjav. Dočim zasede japonska vojska Sibirijo, izjavlja Japonska, da je pripravljena deželo takoj izprazniti, čim se povrne v deželo mir, ki ga motijo seveda Japonci sami. Ko izžema japonski kapital kitajskega kulija, izjavlja zunanji minister, da živita obe državi v najboljšem prijateljstvu Jn da želi japonska Kitajski pomagati. Med kršenjem vseh pogodb kriči Japonska, da se je treba držati sklenjenih pogodb. Povsod ista igra. bodisi v Evropi ali Aziji ali Ameriki.
Položaj v kolonijah, ki so jih zasužnjile evropske velesile, je neizpremenjen. Odpor proti nasilju. Z druge strani nasilnost proti svobodoljubju in stremljenju po osamosvojitvi. Socialistične ideje prodirajo že v najodalienejše kotičke naše zemlje, ker se z razširjanjem izobrazbe človeštvo boli in bolj zaveda svojega dostojanstva. Ljudje, ki preobračajo lice zemlje, hočejo Po pravici tudi odločevati.
Italijanske če!c v Afriki doživljalo poraz za porazom. Medtem se oglašajo k besedi italijanski Dosianej v parlamentu in zahtevajo varstva Italijanov v tamoSnjih kolonijah. Vsekakor je to značilno, sa] le	znano, da tudi	Italijani	domačinov ne božajo.	Vsai italijanske	nrunicfjske	tvor-
n'ce ne dajo sklepati na to.
Koncem tedna sc je vršila predkonteronca k posvetovanjem v Haagu, ki bodo nadaljevala razpravljanje v	stvareh, glede	katerih	se	niso
mogli zediniti v	Genovi. Predkonierenea	jo	dolo-
čila delovne metode. Prava dela konference se lirično v pondaljek. TafcoS naj omenimo, da bo konSerenca poslovala v c’veh komisijah v ruski in neruski. Pravijo, da bo tako poslovanje konference olajšano. Zanimivo Je. da hočejo biti vso države zastopane v ruski komisiji. Jugoslavija pošlje v Haag dva dolesrita. hi pa bosta lungi-rala le bot opazovalca. Tt: 'i Amerika je na tem stališču, vendar je pri tem precejšnje razlike med Ameriko In Jugoslavijo. Amerika daje 1« ponuja. mi prosimo in žal — ne dobimo.
Francozi in Angleži se zavedajo, da morajo nastopiti na haaškl konferenci boli soglasno, kakor so na .'tonovski. Francoski ministrski predsednik je te dni odpotoval v London, da se razgovori z angleškimi vodilnimi krogi, kaj naj se naj»ravj na omenjeni konSerencl. Splošno je evropska javnost prepričana, da brez Rusije ni vzpostave evropskega gospodarstva. Francija in AngJJja se vsaka na svoi način trudi, da bi rešila problem pritegnitve Rusije k sodelovanju pri evropski Obnovi. Seveda je Angliia mnogo bolj liberalna v svojih nazorih kakor Franclja, ki se težko užlvljn v sedanje dejansko stanje Italija zavzema, kakor vedno, tudi v tenr slučaju, dvoumno stališče, ker pač vedno igra politiko dvojnega obraza Janovega.
V tem času se vrše volitve v irsko ustavodajno skupščino. Volitve sc baje vrše popolnoma mirno. Vendar se pri tem neprestano spopadajo vladno čete in sinfajnovskl uporniki.
V italijanski socialistični stranki je bilo že dalje časa opažati neko razkolno gibanje, ki tudi ni bilo brez slabega vpliva na vlado. Sedal pa je svet italijanske soclalno-demokratske stranke sklenil, in sicer na predlog sodr. Serratlja, da jo na vsak način treba vzdržati edinost stranke in se vzdržati sodelovanja v vladi.
Jugoslovanski in avstrijski delegati so že odpotoval v Benetke, kjer se bo vršia pametna konferenca, bi bo razpravliala o pravnih vprašanjih Južne železnice, k! jih je povzročilo povojno stanje.
Kakor na Madžarskem v obče tako so dosegli tudi na Burskem socialisti pri volitvah lepo uspehe Nova izvoljena skupščina se sestane danes. Krščanski soclalcl nameravajo, stopiti v opozicijo. Lesitiinisii pa bodo manifestirali za Habsburžane. Vsekakor bo to zanimiva komedija.
Na robu gospodarskega propada snuje Avstrija novo emisijsko banko. Če i! bo to kaj pomagalo, ne vemo.
Tudi Bolgariji no gre nuiogo bolje. Postavila pa se je na stališče Nemčijo In pokazala antanti roge. Ministrski predsednik je Itratkomalo Izjavil, da Bolgarija ne more plačati vojne odškodnine, ako ji antanta ne pomaga. Bol.varifi nimajo vzeti ničesar, za antanto pa poni c ni to minus v njenih računih.
Albanci so ost svojo politike obrnili proti Italiji. Itallia jq hotela Albanijo Izkoriščati s svo-So pošto. Končno Je bilo to Albancem preveč In jeli so npadati Italijanske poštno urade oo Albaniji, predvsem v Skadru. Kako bo Italija tolmačila to početlo svojih plačancev proti Jugoslaviji. jo težko povedati.
Poročila o Ljeohiovi bolezni niso bila povsem točna. Po zadnjih vesteh se mu zdravje boljša. Je pač korenina, ki bo delala še mnogo preglavic zapadniakom.
V Zagrebu so je otvoril vzorčni velesejem. Imenovan »Zngrebačkl zbor. ki nal bi pomenil triumf jugoslovanskega kapitalizma- Vsa prireditev je izšla iz židovskih krogov, a zaostala za svojevrstnim! prireditvami v drugih državah.
Po burni debati, ki se Se vršila v zakonodajnem odboru o volilnem zakonu, je bil včeraj zakonski načrt v specialni debati sprejet. Prav posebno ni z njim zadovoljna niti vladna večina, ker je precej čudno skrpucan.
Različne horr>atiio so povzročile, da Je večina muslimanskih poslancev izstopila iz vladnega bloka. Kakor sodijo, jo neobhodno potrebna rekonstrukcija vlade, kar se zgodi prejkone, 5o preduo bo predložen zakonski načrt volilnega reda narodni skupščini.
Naši gospodarski krogi so se vendar toliko spametovali, da so jeli misliti na to. da bo treba skleniti z drugimi državami trgovinske pogodbe. Te dni so se uvedla pogajanja s Poljsko, in vse kaže. da pride v tem oziru do uspeha.
Gospod Pašič še ni okreval in mora iti na bo-lovaaJ«. Pride na Bled, kjer se že nahaja njego-
va rodbina. Gospodom jo prijetno, krt smejo zboleti, kadar so ji ni poljubi.
Smrtna obsodba atentatorja Stejiča je biia v najvišll instanci potrjena. Njegovi sorodniki so odpotovali na Bled. da osebno prosijo kralja za pomiloščenSe. Stojič baje odklanja pomilostitev.
Gospod pokrajinski namestnik in minister v pokiiju Hribar je v velikih skrbeh, ker bodo v kratkem imenovani veliki župani in se bo izvršila iikvidacija pokrajinskih uprav. Pravijo, da so Hribaria pri imenovanji! prezrli.
Posledica bankokratske afere, ki se vnela med prejšnjimi in sedanjimi imetniki Jadransko banke, je imela za posledico, da je podal minister dr. Žerjav demokratskemu klubu ostavko. Vsekakor nam jo pričakovat! zanimivih razočaranj.
Vlada ic nasilno in brez pravne podlage razpustila mestni svet ljubljanski. Tako delajo r-biasti same. da se ruši in moti red v državi. Zakoni pa itak več r.e veljajo. ’
Dne 17. t. m. se je vršila prva seia osrednjega urada za zavarovanje delavstva, In sicer v prostorih zagrebško bolniške blagajne. O poteku bomo še poročali.
Na Slovenskem se je končno dvignilo celo uradnlštvo. 17. t. m. so stopili v stavko uradniki In delovodje v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Delavstvo je solidarno z njimi in svojih simpatij noče prodati za darovo podjetnikov.	v
Reško vprašanje so razvija za Italijo nepo-voljno, kar lil čudno vsprlčo norosti, ki Jih uganjajo fašisti. Predsednik zakonite reške kopistl-tuante se riiisdl sedaj v Kraljeviči in pričakuje skorajšnjega povratka na Reko.
V imemi Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
iisliliiiiiijijii
regiitoraa zaflmga z gmslsao zavszo =š
Bprcjcina KivauIIro vlotiro vaak delavnik od 8. do »3. ur« in Jih obrestuje po Sistih
&8t" 4%
ftentni davek plača druStvo iz svojega. Obrcati so kapitalizira]o polletno. Vočjo in ataine vloge »o obrestujejo po dogovoru. PoNojitn dale svojim »adružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu nll zastavi vrednostnih papirfev. Menico se ©akomptujejo po bančni obrestni meri.
mr HM, res Sela« M ml -ms
Zelo prijetno pri ribanju Hrbta, role, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluida. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in žc 25 let priljubljen. 3 dvojnalc steklenice ali 1 špecijalnu stekleničil skupaj z zamotom in poštnino za 4S K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 334, Hrvaško.	aa
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-fev JESsafluid66
kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in rrlo prijetno sredstvo za. drgucnjc hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga 3 dvojnate ali 1 špeciialna steklenica.............................72	K
Za prodajalcc:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenico..... 300	K
24	.	„	8	„	„	  570	K
3«	.	„	12	„	„	  300	K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošijo, dobi Sa popust v naravi. PRIMOT: Eisa obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Elsa mentolni klinčič 16 K; Elsa posipalni prašek 12K; Pravo Elsa ribje olje 8!) K; Elsa voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda GO K; Elsa Sumskimirsi 60 K; (ilyceriu IG K in 60 K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni prašek 16K; Strup za podgane in miši po 16 K in 20 K.
EVGEN V. FELLER, MarM. STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško.
gs&dnje sraovosfSI priporoča svojim članom
Poštni predal št.13. l8lef.inUI.178.
Ljubljana*
Centra § a Podružnic®
Bfzoj. nasl. .Kodes' Ljubljana.
Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II.
SomašIfe^SEsis Le ¥ protiiaJaBnah svojih zadrug tapsfijaSs vedno nalbolie In najjasneje -
pristopnina K 10. Kdor £e ni Č8an, naj pristopi! OaBež K 200.