LABOD izhaja itlrinajtt-dnevno v nakladi 2650 Izvodov — Ureja ga urednltkl odbor — Odgovorna uradnica: Lidija Jai, tehnično ureja: novlnaraki servis — GraflCna priprava In tisk Dol en Jaki Informativni center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 12 NOVO MESTO, 7. FEBRUARJA 1986 ŠTEVILKA 2 operativni plan Tik pred obravnavami zaključnega računa je tudi poslovni odbor naše delovne organizacije spregovoril o pripravah na ZR in opozoril na analize pravkar iztečenega srednjeročnega obdobja, ki naj bi v naših tozdih zajele vsa področja dela. Na osnovi teh analiz si moramo zastaviti jx>t naprej. Leto, ki je pred nami, je zahtevno in, kot smo že nekajkrat poudarili, zahteva od nas doslednost na vseh ravneh. Da bi zares potekalo po planu, ki ga bomo sprejeli v naslednjih dneh, je dal PO priporočilo za izdelavo kvar-talnih operativnih planov z naslednjo vsebino: zaposlovanje z realnim številom delavcev v neposredni proizvodnji, s pre- dvideno izkoriščenostjo delovnega časa, fluktuacijo, z novim zaposlovanjem in izvrševanje, programov izobraževanja. Naslednje področje je plan dela, ki bo zajemal plan delovnih dni in predvidena nadomeščanja in poda-ljšanodelo. Že nekajkrat je poslovni odboropozarjal nadrobljeno izrabo letnih dopustov, kar povzroča v proizvodnjah motnje, zato bomo v prihodnje z operativnimi plani točno načrtovali odstotnos-ti, nadomeščanja in podaljšani delovni čas. Nadure bomo morali začeti dosledno izpeljevati tako, kot smo zapisali v statut (za izredne nujne primere). Postajajo predrage. Ker bo predvidoma zakon v prihodnje štel nadurno delo tudi v pokojninsko osnovo, bodo seveda pod še bolj natančnim drobnogledom. Proizvodnja bo v k vartalnih planih, poleg že znanih področij, zajeta tudi s programom ukrepov za izvršitev z letnim planom zastavljenih ciljev v lastnih proizvodnjah in kooperaciji. Posebej bo vodeno področje nabave in prodaje. Prodaja — po programih in seveda s poudarkom na zalogah. nabava pa prav tako. Kot so že opozorili odgovorni v naši nabavni službi, je pričakovati nekaj več težav pri nabavi pomožnih materialov, nakarse bo služba ustrezno pripravila. Tu so še investicije, nad njimi bomo morali še kako dosledno bedeti, zato predvideva kvartalni plan njihovo količino in vrednost. In seveda so tu še investicije v trgovinsko mrežo. Plan pa bo še posebno natančno in dosledno zajel plan tistih stroškov, ki predstavljajo največji delež. Pri tem gre za vrsto energije, embalažo, transport, investicijsko in tekoče vzdrževanje, potovanja, reklamo in obresti od kreditov, za obratna in osnovna sredstva. Posebno področje je poraba surovin in materiala, pri čemer naj bi dali poseben poudarek predvsem normativni porabi. Plan sredstev za osebne dohodke in porabe sklada skupne porabe in seveda še plan financiranja. V gradivu, ki ga je pripravila planska služba, je tudi zapisano, da bodo na tej osnovi izdelani tudi mesečni plani za vsa tista področja, kjer bo tekoče delo jx>kazalo na kako potrebo. 8. februar — slovenski kulturni praznik Na obletnico smrti največjega slovenskega [lesnika, dr. Franceta Pešerna, praznujemo v naši republiki kulturni praznik. Odlok o tem je bil sprejet 1. februarja 1945, za predsedstvo SNOS pa gaje podpisal sekretar Boris Kidrič. Odtlej je na ta dan v Sloveniji še posebno slovesno. To, kar nam je dajalo identiteto in nas postavilo ob bok še tako velikim narodom — naš jezik in naša kultura—doživljata v teh dneh še posebno pozornost. Spomnimo se vseh velikih slovenskih kulturnikov, mislecev jezikoslovcev. Številne prireditve, ki sežejo v sleherno vas, nas navdajajo s ponosom. Letos bomo ob obeležitvi 8. februarja praznovali tudi 400-letnico Trubarjeve smrti. Trubaiju bomo [»stavili spomenik tudi s televizijsko in filmsko upodobitvijo njegove dobe in predvsem njega samega. Kot je zapisal Oton Zupančič, je bil Trubar prvi, Prešeren edini... in kot prvi si gotovo zasluži Trubar, ta veliki slovenski mož, posebno pozornost. Vsem, ki so se tako ali drugače zapisali v našo slovensko kulturo, pa se bomo oddolžili s spoštovanjem našega jezika, z negovanjem kulturne dediščine, s širjenjem kulture. Velik del teh nalog čaka delovne kolektive. Za našega lahko rečemo, da dosegamo v tej smeri lepe rezultate. Ponosni smo na naše ex-tempore, ki so prebili celo republiške meje, na samem umetniškem področju pa tudi dosegajo vse bolj laskava priznanja poznavalcev in kritikov. Ni pa edino likovna umetnost tista, ki širi in napolnjuje Labodov kulturni prostor. Ob vsaki svečanejši priložnosti povabimo medse pevske zbore, glasbenike, recitatorje. Na drugi strani pa so tudi nekateri naši delavci aktivni kulturni delavci. Med nami so pesniki, igralci, pevci. Z našega razstavnega prostora na ljubljanskem sejmu mode letos. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Skrb za kulturo so si v svoje programe dela zapisali mladinci in osnovne organizacije sindikata. Poleg že omenjenega ex-tempora in nekaterih likovnih prireditev, vključujemo v te programe še nekatere praznike, primerno kulturno obeležene, skrb za pospeševanje bralnosti med nami, za širjenje gledališčnih obiskov itd. Še več pa bi morali storiti. Petje je bilo nekoč v Libni še kako živo, folklora je imela še pred nedavnim v Delti svoje trdno mesto. Prav bi bilo, da bi ob slovenskem kulturnem prazniku tudi v naših kolektivih spregovorili o stopnji kulturnosti mednami in sprejeli obvezujoče sklepe v tej smeri. Tudi če je še toliko narejenega, je še vedno veliko tega, kar bi se Sedalo narediti. In če gre pri tem za našo kulturo, smo to dolžni našim velikim predhodnikom samim sebi in našim zanamcem. Kajti slovenski narod seje v svoji zgodovini potrjeval najmočnejše prav s kulturo. sindikat naše dejavnosti — ■ jlt m IZ OCI v oči s problemi 4. skupščina sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije 4. skupščina sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije je bila letos v Mariboru v prostorih tehnične fakultete (pred štirimi leti je bil gostitelj IBI Kranj). Na skupščini člani ocenijo delo republiškega odbora za štiriletno mandatno obdobje, sprejmejo programske usmeritve za delovanje RO v bodoče in opravijo volitve komisij, ki delujejo pri ROS. Obdobje delovanje sindikata dejavnosti med obema skupščinama — to je v zadnjih štirih letih — lahko opredelimo kot eno najzahtevnejših, to je obdobje prve faze uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, v katerem so se pričela zaostrovati nakopičena nasprotja v družbeni reprodukciji. Zaradi tega je prišlo do zastoja materialnega in socialnega razvoja terupada-nja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Delavci tekstilne in usnjarske industrije so še težje nosili breme V lepilnici Ločne. velike družbene obveznosti do tujine zaradi uvozne odvisnosti, tehnološke zastarelosti in iztroše-nosti strojne opreme, hkrati pa se kljub zmanjšani konkurenčni sposobnosti borili za povečanje izvoza. Posledica tega je bilo tudi stalno padanje realnih osebnih dohodkov delavcev obeh panog. V takih razmerah se je med delavci stopnjevala kritičnost do napak lastnega in družbenega razvoja, prav tako so postali bolj kritični do administrativnega poseganja v pogoje za gospodarjenje in do ravnanj, ki so povzročala pogla-bljanje gmotnih insocialnih razlik. Tako so delavci v naših dejavnostih bolj kot kdajkoli prej zahtevali odgovornost vseh in vsakogar pri delu in pri sprejemanju odločitev. Republiški odbor je svoje osrednje delovanje usmeril predvsem v izpolnjevanje temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije, v krepitev samoupravnega položaja delavcev, v delitev po delu in rezultatih dela, k vprašanjem materialne in socialne varnosti delavcev ter izboljšanju delovnih in življenja skih razmer. Vse to je pogojevalo najprimernejšo organiziranost in načine dela ter večjo usposobljenost sindikalnih aktivistov, ti niso bili vedno dovolj usposobljeni, zlasti ne pri posredovanju v določenih konfiktnih situacijah, kjer pa lahko ugotovimo, da niso samo nizki OD vzrok za zaustavitve dela, ampak tudi nepravilnosti v lastnem okolju in v širši družbi, ter prepočasno in nedosledno izvajanje protiinflacijskega programa. Premajhna učinkovitost sindikata in ostalih DPO ter preslaba povezanost vodstva s članstvom, odtujenost poslovodnih delavcev v nekaterih okoljih so bili tudi razlogi za prepočasno in neučinkovito razreševanje nezadovoljstva. V obstoječih pogojih za gospodarjenje je sindikat tako dostikrat postavljen v težak položaj, kako usklajevati širše družbene interese z interesi in zahtevami delavcev. RO seje na podlagi vsakoletnih programov dela vključeval in prilagajal svojo aktivnost težavnosti in zapletenosti razmer, v katerih obe panogi, kljub vsem negativnim trendom, zadnja leta uspešno poslujeta, razen v letu 1985, ko kaže na 564 milijonsko izgubo (v devetih mesecih) ki pa je predvsem posledica težkega stanja v volnar-ski grupi. Tekstilna industrija Slovenije zaposluje blizu 55.000 delavcev, od tega 42.700 ženskf, kar je 78 odstotkov vseh zaposlenih v tej panogi. Uspešno poslovanje in razvoj v zadnjih letih najbolj ovirajo zožene gmotne možnosti gospodarjenja, iztrošenost strojne opreme in tehnološka zastarelost ter neustrezni ukrepi tekoče ekonomske politike. Obe dejavnosti sta kljub vsemu naštetemu znali racionalno gospodariti z družbenimi sredstvi, saj so bile naložbe v poslovna sredstva rentabilnejša kot v celotni industriji SRS. Primerjalni kazalci na zaposlenega so višji od povprečja v celotni industriji in rudarstvu SRS, razen na področju razporejanja sredstev za OD. Občutno zaostajanje OD za ostalimi panogami že negativno vpliva na motiviranost delavcev za boljšo kakovost in gospodarjenje, ki sta poleg modernizacije najpomembnejši razvojni nalogi obeh panog. RO se je aktivno vključeval pri oblikovanju sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo, in z odločno akcijo uspel pritegniti skoraj vse organizacije naše dejavnosti, v DO pa potekajo aktivnosti za uskla- ditev aktov s sporazumom dejavnosti, da bodo ta določila čimprej in povsod uveljavljena tudi v praksi. Na področju življenjskih in delovnih razmerje RO uveljavljal sprejeto programsko načelo, da social na varnost delavcev izhaja iz rezultatov gospodarjenja, zato je spodbujal aktivnosti za doseganje nadplanskih rezultatov, ki bi omogočili več sredstev za razporejanje za osebne dohodke in skupno porabo in na ta način zaustavili padanje življenjskega standarda delavcev. V ta namen se je še posebno pozorno vključil v spremljanje gospodarjenja v tistih OZD, ki so imele najnižje rezultate in zato tudi najnižje OD delavcev, z zahtevo po sprejetju ustreznih ukrepov. V resolucijskih usmeritvah je bilo opredeljeno bolj produktivno zaposlovanje, vendar je bila rast zaposlovanja večja, proizvodnja pa sorazmerno bistveno ni naras-tla. Temu nasprotno je tudi odpiranje novih konfekcijskih tovarn, na kar so delegati opozorili tudi v razpravah, kar bo celotni tekstilni industriji samo škodilo. Novi programi nimajo svojega nabavnega niti prodajnega trga, zato bodo dolgoročno s temi obrati povzročene samo socialne in gospodarske težave. V tem obdobju RO ugotavlja tudi zastoj pri izvajanju programov za postopno ukinjanje nočnega dela žensk. Po nekajletnem izboljšanju se zopet kaže porast števila delavk, ki delajo ponoči (1983. leta) 5200 delavk in v letu 1985 celo 6000, kar predstavlja že 12 odst. zaposlenih žensk v tekstilni industriji). Tekstilna industrija zaposluje blizu 55.000 delavcev, od tega je 42.700 žensk ali 78 odst. Poleg tega se povečuje število invalidov, s tem tudi invalidska upokojitev ter porast števila delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo in spremenjeno delovno zmožnostjo, katerih problematiko DO same že težko razrešujejo s premeščanjem in prezaposlovanjem (primarna industrija je tu bolj izpostevljena kot konfekcija). Na področju inventivne dejavnosti so v preteklem obdobju ugotovljeni večji premiki. Normativni akti s tega področja so sprejeti v večini OZD, redke delovne organizacije pa imajo organizirane službe ali zadolženo osebo, ki bi konstantno skrbele za razvoj investivne dejavnosti. RO si je prizadeval, da delavci ob usklajevanju sporazuma tudi opredelijo nosilce nalog za razvoj in koordinacijo inovacijske dejavnosti v DO. Tudi razprave delegatov, prisotnih na skupščini, so pokazale, da so poleg opiranja na lastne sile, ki je že moto tekstilcev, glavne naloge in usmeritve, ki si jih je zadal RO v svojem programu dela predvsem: — krepitev vloge sindikata v vseh fazah odločanja, — delitev po delu in rezultatih dela mora postati motivacijski dejavnik za učinkovitejše gospodarjenje, — nujnost posodobitve strojne opreme in modernizacija. Leta 1984 je bilo v tekstilni industriji prijavljenih 247 koristnih predlogov, od tega pa je bilo 113 realiziranih v praksi. Za primerjavo še podatek iz leta 1981, ko je bilo realiziranih le 44 koristnih pobud. — spodbujanje izvoza in visoka kvaliteta, — še naprej razvijati inventivno dejavnost, — humanizacija dela in — več vlaganja v znanje, izobraževanje delavcev. Več o konkretnih usmeritvah Na skupščini so bili izvoljeni tudi nov republiški odbor in komisije, ki delujejo pri RO. Za novega predsednika je bil izvoljen Alojz Omejc iz DO Zvezda Kranj, že sedaj aktiven v komisijah RO, posebno od leta 1982 kot predsednik komisije za spremljanje gospodarjenja pri republiškem odboru sindikata. Za podpredsednico odbora je bila izvoljena Marjana Košak iz Konusa ter za sekretarja RO (profesionalno) Jože Miklič, pred tem zaposlen v Novoteksu. Najzaslužnejšim članom so bila podeljena tudi priznaja za njihovo dolgoletnejšo aktivnost v RO. Član RO SLAVICA PUTRIH kvaliteta izdelkov in izdelave Kakovost izdelkov je bila v razvojni fazi industrijske proizvodnje precej zapostevljena. Večjo pozornost smo posvečali kvantiteti kot kvaliteti. Počasi pa prihajamo do zaključka, da je kontrola kvalitete eden od glavnih dejavnikov v fazi industrijskega proizvodnega procesa in ima nalogo zaščititi kupca, samemu proizvajalcu pa omogočiti eksistenco na tržišču. Verjetno nihče ne dvomi, da pravilno organizirana služba zagotavlja uspešno delo na področju kontrole. Vsi vemo, da lahko odigra kontrolna služba veliko vlogo pri dvigu produktivnosti. Njen cilj je namreč napako ugotoviti pravočasno in jo tudi pravočasno odpraviti, ne pa na- pako ugotoviti šele takrat, ko je izdelek dokončno izdelan. Odprava nepravočasno ugotovljenih napak zahteva veliko dragocenega časa, ki bi ga sicer lahko uporabili za izdelavo izdelkov. Od metod kontroliranja se v glavnem uporabljata dve, in sicer: — metoda kontroliranja vsakega kosa, — statistična metoda kontroliranja. Za kvaliteto izdelavesozadolženi brigadirji (krojenja, lepljenja, šivanja, likanja), medfazni kontrolorji oziroma kontrolorji gotovih izdelkov pa so v pomoč brigadirjem pri kontroli. Kontrolo vsakega kosa se uporablja v glavnem pri kontroli gotovih izdelkov, ker je v prvi vrsti zelo draga in jo moramo uporabljati tam, kjer imamo od nje največjo korist. Gotovo je, da nam daje kontrola vsakega kosa največje zagotovilo za dobro kvaliteto, žal pa se velikokrat pripeti, da zaradi monotonosti in dolgotrajnosti ni najboljša, ker se napak vseeno ne ugotovi oziroma jih izpustijo. Ta problem se lahko reši tako, da se dodatno uvede statistično metodo kontroliranja oziroma statistični prevzem. V DO Labod imamo kontrolo izdelkov v tozdih organizirano glede na organiziranost in velikost tozda. V programu VO pregleda vsak kos. Naloga kontrolorja je kontrola izdelkov. Vse prevečkrat pa se dogaja, da kontrolorji tudi odstranjujejo in popravljajo napake, zaradi tega pa trpi njihovo osnovno delo. Delo kontrolorja je kontrola gotovih izdelkov. Po možnosti pa za program VO opravlja kontrolo gotovih izdelkov—statistično v tozdu in v skladišču gotovih izdelkov ter medfazno kontrolo od krojenja do likanj. V programu PB je končna kontrola sešitih izdelkov v šivalnici. Za medfazno kontrolo so zadolženi brigadirji. Izkušnje kažejo, da je lahko brigadirjem v veliko pomoč medfazni kontrolor, saj je mnogo ceneje in bolj učinkovito napake ugotoviti med izdelavo izdelka, kot pa je popravilo gotovih izdelkov. Zavedati se moramo, da smo za kvaliteto odgovorni vsi, ki sodelujemo pri izdelavi, in ne samo kontrolorji, kajti naša dolžnost je, da svoje delo opravimo kvalitetno in ne samo konkretno. Službe kontrole kvalitete vhodnega materiala — osnovnega in pomožnega. Iz poročila o delu službe za leto 1986, ki ga bomo predstavili v eni prihodnjih številk našega glasila, je razvidno, da se material, tako osnovni kot pomožni, vrne dobavitelju, če ugotovimo, da kvaliteta materiala ne ustreza za predelavo. Glede na pogoje bazične industrije (uvoz surovin slabe kvalitete) pa smo čestokrat pred dejstvom, da moramo predelati tudi tkanine slabših kvalitet. Pri tem pa moramo posvetiti večjo pozornost zlasti krojenju in upoštevati interne pravilnike o kvaliteti izdelkov. MARICA PRAZNIK Kvaliteti bomo v letošnjem letu posvečali še posebno pozornost Posnetek je iz kontrole v Delti. nadomestila za dopuste Pri obračunavanju OD so delavci na obračunu naleteli na nekatere nejasnosti, kajti pravilnik ne more zajeti vseh posebnosti, do katerih pride v praksi. Preberimo si nekatera pojasnila, ki jih je potrdil tudi DS DO. L 45. člen pravilnika opredeljuje dve osnovi za obračun nadomestila OD za čas letnega dopusta: a) osnova za obračun je povprečni OD delavca v drugem trimesečju koledarskega leta, b) v primeru, da delavec koristi letni dopust v prvem polletju, mu pripada nadomestilo OD v višini povprečnega OD v zadnjih treh mesecih pred nastopom letnega dopusta. Osnova pod a) se uporablja za obračun nadomestila OD za čas letnega dopusta za celotni dopust enega koledarskega leta, torej tudi, če ga delavec koristi v januarju ali februarju naslednjega leta. Osnova pod b) se uporablja do vključno meseca junija in tudi ko je znana osnova — povprečje drugega trimesečja — se osnova za letni dopust, izkoriščen v prvem polletju, ne poračunava. 2. Osnova za nadomestilo OD za čas letnega dopusta za nov-ozaposlene delavce ter za delavce, ki so nastopili delo po daljši odsotnosti (daljši bolniški, porodniški dopust). V primeru, da ti delavci nimajo osnove niti povprečja OD drugega trimesečja, niti povprečja zadnjih treh mesecev, jim pripada nadomestilo v višini povprečnega OD za toliko časa kot delajo (npr. mesec dni, dva meseca). 3.0snovaza nadomestilo OD za čas letnega dopusta za delavce, ki so nastopili letni dopust po daljši odsotnosti (daljši bolniški, porodniški dopust) in v prvem mesecu še niso delali. V tem primeru obračunamo nadomestilo na enak način kot sicer redno delo, s tem daje stimulacija za režijske delavce enaka povprečni stimulaciji tozda. Stimulacija za proizvodne delavce je enaka vsoti povprečnih stimulacij tozda (plan, kvaliteta, gospodarnost tozda, korekcijski faktor) in njihovih individualnih stimulacij (povprečna bonificirana norma in individualni plan), ki ju izračunamo kot povprečje rezultatov posameznega delavca v zadnjih treh mesecih pred nastopom odsotnosti, s tem da je zaenkrat še potrebno preračunati (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) prejšnjo stimulacijo v današnjo, t.j. individualni plan. 4. Nadomestilo OD za dneve državnih oz. republiških praznikov v primeru, da je bil delavec ostale dni na bolniškem dopustu. Nadomestilo OD zadnevepraz-nikov je enako povprečnemu OD v mesecu, v katerem je bil praznik. Če pa delavec v tistem mesecu ni delal, mu obračunamo nadomestilo na enak način kot sicer redno delo. Stimulacija za režijske delavce je enak? povprečni stimulaciji tozda za proizvodne delavce po vsoti povprečnih stimulacij tozda v obračunskem mesecu in povprečju njihovih individualnih stimulacij, t.j. povprečne bonificirane norme in individualnega plana v zadnjih treh mesecih. Pripravila CVETKA SLAK, plansko-analitska služba mladi v libni S POTEKA VOLILNE PROGRAMSKE KONFERENCE OO ZSMS LABOD TOZD LIBNA Krško V soboto, 25. 1. 1986, smo imeli v TOZD LIBNA Krško konferenco OOZSMS, na kateri je bilo podano poročilo o delu, sledile so volitve novega vodstva, program dela in razpravaoosnutkugradiva na 12. kongres ZSMS, ki bo letos v Krškem. Naj povzamem nekatere misli: L V TOZD LIBNA imamo 114 mladih do 27. leta starosti, od tega jih je 105 razporejeno v nep. proizvodnji, 9 pa v režiji. 54 mladih ima strokovno izobrazbo s poklicem, ostali so priučeni. Mladi so kot delegati zastopani v vseh okoljih. 80% vsehje vezanih na prevoz, predvsem so to ženske, matere, samoupravljalke, samohranilke iz oddaljenih kmečkih krajev, zato imamo težave pri izpeljavi določenih aktivnosti. Potrebna bo najširša in konkretna podpora, predvsem sindikata in ZK. Neugodni trenutni ekonomski položaj družbe v večji meri prizadeva ravno mlado generacijo. Padanje življenjskega standarda je v večji meri posledica nepravilnosti v preteklih obdobjih, nanj pa negativno vplivajo in ga pospešujejo svetovna gibanja. Iz poročila je razvidno,daje bila mladinska organizacija aktivna v preteklem obdobju, v prihodnjem pa naj bi mladinska organizacija POPRAVEK V prvi ponovoletni številki se je več tiskarskih škratov poigralo z našimi vsebinami. Ponekod so si privoščili le lepotne napake, drugje pa vsebinske, vsilil seje celo stavek, ki ga v našem gradivu sploh ni bilo! Sprejmite, prosimo, opravičilo in si tokrat preberite prave podatke: V sestavku Naše obveznosti v letošnjem letu popravljamo podatek o izvozu v programu bluz, ki znaša 63% in ne 83%, kot je podatek v delu omenjenega sestavka s podnaslovom Obseg proizvodnje. Nadalje je v pregledu lastne proizvodnje za domači trg namenjene 46% in ne »-6«, karje sicer iz celotnega podatka tudi razvidno. S tem pa popravkov še ni konec. Na zadnji strani je v pesmi, kjer je izpadel naslov, zamenjena beseda tako, daje namesto »leta« beseda »lista«. Torej, berite leta in smisel je povsem drug. Še enkrat se opravičujemo za napake v upanju, da drugič ne bo prišlo do tako grobih odstopanj! Sejem sositudi letos ogledali tudi številni labodovci. Iz posameznih tozdov so prišli odgovorni delavci, ponekod brigadirji, drugje tehnologi ali kontrolorji. Tako kot vedno v tem času in ob tej priložnosti je bilo precej razmišljanj, zakaj sejma, ki ga imamo pred vrati, ne znamo bolj izkoristiti tudi za izobraževanje. Vedno govorimo, da smo preveč zaprti vase, da je nujno videti še kaj drugega, se spoznati z modnimi tokovi, videti, kaj delajo drugje. Organiziran obisk ljubljanskega sejma bi bila gotovo zelo ugodna in, ne nazadnje, tudi najcenejša priložnost, zato je zares škoda, da se proizvodni tozdi bolje ne organizirajo za to ekskurzijo in da ne omogočijo širšemu krogu delavcev, da se po tej poti spoznajo z modo pri nas in tudi z našimi, Labodovimi izdelki. Obisk sejma ne bi smeli jemati kot »darilo« ali nagrado, pač pa v smislu izobraževanja, ki bi ga morali ponuditi organizatorjem dela, šiviljam, trgovcem pa še komu. strokovni kolegij Strokovni kolegij za program VO je nakazal nekaj osrednjih problemov, ki jih lahko razdelimo v tri skupine. Prva je povezana s strojno opremo, v sklopu te pa so seveda rezervni deli in dokumentacija. Plan nakupa strojne opreme za program vrhnjih oblačil za letošnje leto obsega za tozd Temenica nabavo preše, za Zalo napravo za označevanje z nitko in napravo za označevanje vroče-hladno, za pripravo dela vrhnjih oblačil v tozdu Commerce pa stroj za plesiranje. Zala, Temenica in priprava dela VO pa so skupaj menile, da je za njihove potrebe nujno nabaviti še ročnokrojilni stroj do višine 5 cm ter stroj Pfaff za sestavo podlog in cik-cak obrezovanje. Vzporedno s Libna pripravlja za svoj jubilej — 20 let kolektiva — slovesno obeležitev. dala glavni poudarek aktivnostim ob 20-letnici obstoja TOZD LIBNA Krško ter 12. kongresu ZSMS. Prav ta nam nalaga v tem letu še posebne naloge in zadolžitve, saj bo prav v naši občini od 4.—6. aprila, katerega udeleženci bomo tudi mi. Na kongresu naj bi LISCO Senovo in LABOD zastopal sku- • pni delegat iz TOZD LIBNA. Osnutek gradiva za 12. kongres je obrazložil IVAN URBANČ, sekretar mladine SO Krško, prisoten pa je bil tudi predsednik mladine SO Krško PETROVIČ TONI. Razprava sekretarja je bila zelo kvalitetna in razumljiva, predvsem je dal efcr* poudarek vključevanju mladih, saj so pogostoma povsod, kjer imajo priložnost spregovoriti o svoji problematiki, tiho, razpravlja pa se o tem drugje. V gradivu so zastavljena naslednja vprašanja: — O uresničevanju načrta gospodarske stabilizacije, še zlasti izvoz je zaskrbljujoč, kajti po obsegu raste, finančni rezultati pa padajo. — Tehnološka odpisanost in 'zastarelost (80% in več)zavira intenzivnejši razvoj novejše proizvodnje. — Odnos do nuklearne energije v Jugoslaviji ob napovedi gradnje 4 novih elektrarn. — Krepiti interes združenega dela na področju izobraževanja ob delu, iz dela, štipendijske politike, odpiranja novih delovnih mest itd. — Načrtno se lotiti problema brezposelnosti (cca 150.000, rešitev v skrajšanju delovnega časa 40-urni delovni teden). — O osebnih dohodkih, vsak nadaljni zastoj je lahko ovira za razvoj produktivnih sil ter večanje socialnih razlik. Nasprotovati zmanjševanju sredstev za družbene dejavnosti in deleža teh sredstev v družbenem proizvodu. — Prelaganje rešitve ključnih družbenih problemov na prihodnje generacije ni izhod iz krize. V razpravo so se živahno vključili tudi naši mladinci in ostali s konkretnimi problemi oz. vprašanji (norme, stanovanjsko vprašanje, delo itd.), ki jih je treba v čimkrajšem času razrešiti in posredovati odgovore. Razprava je tekla tudi o izobraževanju ob delu (žal je število mladih, ki bi želeli nadaljevati šolanje ob delu, še vedno majhno), o sam. sporazumu porodniški, tekočih problemih itd. Žal je bilo število udeležencev manjše, kot smo pričakovali oz. od prijavljenih, zato jespodbuditi, ostale, da prispevajo svoje. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo OOZSMS (konstituiranje bo na naslednji seji). Želimo mu veliko uspehov pri nadaljnjem delu, predvsem pa več uspehov pri razreševanju odprtih vprašanj, ki težijo mlade. Vsekakor pa velja pohvala in priznanje staremu predsedstvu. Naj resnično velja in nas spremlja parola: »MLADI, V DOSLEDNOSTI, DELU in ENOTNOSTI NAJ BO JUTRIŠNJI DAN LEPŠI!« MARIJA ŠTAMPFELJ ANICA BAZNIK TOZD LIBNA slabo izkoriščena priložnost Za nami je sejem mode v Ljubljani. Predstavili smo se solidno, bi lahko rekli, pika na »i« pa je tudi naša praksa, da na tem sejmu pokažemo tiste modele, kijih bo moč kupiti že v naslednjih mesecih. Tudi letos smo nadaljevali z malimi modnimi prikazi na našem razstavnem prostoru, ki so vedno privabili veliko gledalcev. Na osrednji modni reviji smo se predstavili z dvema izhodoma, in sicer je bil v prvem poudarek na srajcah in bluzah, v drugem pa našem programu vrhnjih oblačil. Sejem je trajal le štiri dni, zato je bil letos naval še toliko večji. Izredno veliko število obiskovalcev je v dokaj utesnjenem sejemskem prostoru gledalca kar »neslo«, takoda so bili redki termini, ko si si lahko mirno ogledal posamezne predstavitve in se po svoji presoji zadržal pred tisto izložbo, ki te je bolj pritegnila. Labod na sejmu mode — Ljubljana 1986 problematiko okoli strojne opreme so prisotni govorili tudi o fun-cionalnem izobraževanju delavcev, ki skrbe za vzdrževanje strojev, kar je ob vsem zgoraj naštetem tudi bistvenega pomena. Izvrševanje planskih obveznosti in proizvodnja sta področje, ki je zahtevalo na sestanku največ časa. Odpreme kasnijo, pri planiranih minutah prihaja večkrat do razlik nedokončana proizvodnja je dokajšnja. Vzroki so različni. Vsekakor pa je treba razmejiti del v proizvodnjah in opredeliti prioritete za domači trg in izvoz, karje bilo na različnih nivojih že nekajkrat poudarjeno. Mesečno planiranje je gotovo prorok za.utrditev reda na tem področju. Mnoge težave izhajajo s kadrovskega področja, pravzaprav bi lahko rekli, daje vse, o čemer so govorili, tudi del kadrovskega vprašanja. Priprava dela za program VOin kril se srečuje z mankom kadrov, na drugi strani pa je dejstvo, da delo tehnologa zahteva veliko praktičnega znanja, poznavanja postopkov v naših proizvodnjah, poznavanje strojne opreme O kadrovskih vprašanjih tozda Temenica je bilo tudi že precej rečenega, predvsem pa manjka tehnolog. Tu pa je še redno in dopolnilno izobraževanje, ki mu bo treba posvečati več pozornosti. Redni mesečni kolegiji v posameznih programih bodo s strožje postavljeno politiko planiranja in spremljanja načrtovanih nalog v letošnjem letu na omenjenih področjih omogočili več umirjenosti in urejenosti pri delu. pripravljenih je veliko modelov Priprava kril je za kolekcijo 1986—87, to se pravi za naslednjo zimo, izdelala 80 modelov kril. Ker kolekcija vsebuje pet kosov posameznega modela, je izdelavo teh delno prevzela sama priprava kril, delno pa Temenica, kjer tudi sicer izdelujejo krila. V tozdu Temenica so izdelali 201 krilo, v pripravi dela pa 189 kril. Z največjim prizadevanjem delavcev v tozdu Temenica in delavcev v pripravi kritje uspelo v dogovorjenem roku izdelati za kolekcijo kar 400 kril. Vzporedno s kolekcijo pa je teklo tudi redno delo, ki zajema pripravo delovnih nalogov za Temenico (v času izdelave kolekcije je bilo izdelanih še 24 delovnih nalogov za tozd) in za kooperante v programu kril, to je IMV iz Mirne. ZAnje so pripravili 14 delovnih nalogov v tem obdobju (od 13. novembra lani do 28. januarja). Priprava kolekcije je vedno zelo naporno obodobje, zato pozivajo delavci iz priprave kril, da pravočasno začnemo z delom za dopolnilno kolekcijo in se tako izognemo nestrpnosti in nadurnemu delu v konicah. leto dni porodniškega dopusta tik pred odločitvijo Pobude, razprave, argumenti za in proti podaljšanju porodniškega dopusta burijo duhove v naši republiki še dobri dve leti, kaže pa, da jih bo konkretna opredelitev možnih rešitev glede uporabe podaljšanega porodniškega dopusta burija še tja do jeseni! Stroka in javnost sta doslej podprli predlog za podaljšanje porodniškega dopusta na 365 dni ob polnem 100-odstotnem nadomestilu osebnega dohodka, in končno je temu predlogu prisluhnil tudi zakonodajalec oziroma pripravljalec zakonov: pripravljen je predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi jih slovenska skupščina sprejela 12. februarja po skrajšanem postopku. V bistvu gre za nujno (če hočemo podaljšati porodniški dopust) spremembo določb, ki govore o trajanju porodniškega dopusta in za njegovo drugačno opredelitev oziroma razdelitev. Po novem naj bi torej porodniški dopust trajal praviloma 365 dni, od tega 105 dni dejanski porodniški dopust za varstvo materinstva in otroka, nadaljnjih 260 dni pa predvsem za varstvo in nego otroka v njegovi najbolj občutljivi dobi razvoja. Če bi se mati odločila, da bo po izteku 105 dni porodniškega dopusta začela delati po 4 ure na dan, naj bi imela pravico do polovičnega delovnega časa do 17. meseca otrokove starosti. Če pa bi ta dopust za nego in varstvootrokaprekinila in se vrnila na delo, naj bi imela možnost, da ga izrabi do tretjega leta otrokove starosti. Podaljšani porodniški dopust naj bi veljal tudi za vse matere, ki bodo na dan uveljavitve te spremembe zakona o delovnih razmerjih na porodniškem dopustu. Ko je svet za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu RK SZDL Slovenije obravnaval predlog sprememb zakona o (Nadaljevanje na 6. strani) 4 stran labod ☆ februar 1986 labod ☆ februar 1986 stran 5 (Nadaljevanje s 5. strani) delovnih razmerjih in tudi pregled samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (ki ga bo sprejemala skupščina otroškega varstva kot konkretnejcopredelje-no izpeljanko iz zakona), je sicer dal načelno podporo podaljšanju porodniškega dopusta. Nekateri njegovi člani pa so izrekli več pomislekov in dilem glede možnih rešitev, ki jih ponuja predlog samoupravnega sporazuma, predvsem glede možnosti prenosa porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka (205 dni) na tretjo osebo, poleg drugega starša. Po njihovem sicer kaže omogočiti različne prožne oblike izrabe podaljšanega porodniškega dopusta, toda zanje naj veljajo različni pogoji, tako da vse nove ugodnosti ne bi šle v breme družbene skupnosti. Argumenti tistih, ki (šele) zdaj ugotavljajo, da je podaljšanje porodniškega dopusta in z njim povezana sprememba zakona o delovnih razmerjih po skrajšanem postopku »posiljena zadeva« (ki bi morebiti ob nedovolj pretehtanih rešitvah šla na škodo otrok), so precej čudni in zakasneli, saj je bilo okoli podaljšanja porodniškega dopusta toliko javne in strokovne razprave kot o redkokateri zadevi, ki zanima in prizadeva širok krog ljudi. Osnovni smoter podaljšanja porodniškega dopusta vsekakor ni vprašljiv! Nujno pa je, da do naslednje korenitejše revizije zakona o delovnih razmerjih (predvidoma jeseni) pristojni strokovni (samo) upravni in politični organi že končno uskladijo svoje interese, poglede in mnenja o možnih prožnih rešitvah za izrabo podaljšanega porodniškega dopusta, ki ga sicer načelno vsi podpirajo. O vsem tem bi se že tudi doslej lahko zmenili, če bi delali usklajeno, ne pa vsak po svojem navdihu in posluhu, in ne pod umetnim časovnim pritiskom. Po Dnevniku naš pogovor FRANC VOJSK — šofer Vsak dan je na poti iz Ptuja v Novo mesto. Sam pravi, da ima relacijo kot avtobus... V obe smeri je to približno 345 kilometrov ali — drugače povedano — 10 ur dela dnevno. Kako prenaša to »leteče« delo? »Vozim že, odkar delani, v Delti pa sem zaposlen od leta 1971. Če pomislim, da sem na začetku, še v stari Delti, vozil srajce po celi Jugoslaviji, je sedanja vsakodnevna relacija skoraj razkošje. Navadil sem se in kar nejevoljen sem, če moram kdaj vmes, namesto v Novo mesto, v Ljubljano.« — Pravzaprav preživite več svojega delovnega časa v Novem mestu kot na Ptuju... »Prav zares sem več pri vas kot pri nas. Sicer pa moram reči, da se počutim predvsem labodovca. Iz Ptuja pripeljem v Novo mesto gotove izdelke za domači trg in delno za izvoz, od tu pa nazaj surovino. S srajcami in bluzami pa potujejo z menoj tudi številni dokumenti in listine iz naše prodajalne in ostalih služb. Včasih pa se mi na tej poti pridruži še kakšen sodelavec, še zlasti če gre na sestanek. Takrat je vožnja še posebno prijetna. Kadar pa se vozim sam, imam v avtu radio in tako lahko rečem, da sem dobro obveščen o dogodkih doma in po svetu.« — Kako pa ste obveščeni o dogodkih v naši delovni organizaciji in v našem tozdu?Saj gotovo ne morete sodelovati na zborih, tribunah in podobnem? »Ne, na sestankih zares ne morem sodelovati, seznanjen pa sem s tokovi v našem tozdu prav tako kot ostali. Zjutraj seoglasim v pisarni in poizvem o vsem. O dogajanjih v delovni organizaciji pa precej zvem v Novem mestu, sicer pa sem včasih tudi v Libni.Takose moram potruditi le za informacije o tem, kaj in kako je v tozdih VO...« — Ste imeli na vožnjah kaj izrazitejših neprijetnosti, težav, nesreč? »Do sedaj sem z Deltinimi avtomobili prevozil okoli 800.000 kilometrov ali raje še več. Na srečo nisem imel nobenih večjih težav, če odštejem lanskoletno nesrečo, ko sem se pri Krškem postavil na streho. Ni pa bilo nič hujšega. Kljub temu pa moram reči. da sem preobremenjen. Včasih je bilo v Delti 340 delavcev, danes jih je čez 600. Vse seje podvojilo, jaz pa ostajam sam. Pohiteti je treba, se znajti pa gre. Pri vsem tem pa moram poudariti, daje šoferski kruh težak.« — Ob koncu tedna vas gotovo ne mikajo avtomobilski izleti? »Ne, zares sem najraje doma. Ko so bili otroci manjši, sem moral zaradi njih na kakšno nedeljsko pot, sedaj pa se že sama vozita okoli. Jaz niti na sindikalne izlete ne grem. Naše deltaše pot vodi ponavadi v kraje, kjer so Labodovi tozdi, jaz pa vse to že med tednom službeno prevozim in tako me ne mikajo kaj posebno... Ob nedeljah se odpočijem od ceste, od skrbi za avto, ki ga sam vzdržujem, od vsega kar pa mi nato v ponedeljek manjka...« Francu Vojsku se predvsem prodajalke in poslovodkinja ptujske industrijske prodajalne najlepše zahvaljujejo za pomoč in pri-privljenost. Mi vsi pa mu želimo srečno vožnjo! predstavljamo vam predsednici 00 sindikata tozda Tip-top in Zala Marinka Žverc, Tip-top Marinka Žvercjepo poklicu KV krojačica, sicer pa dela v likalnici Tip-topa. Rojena je v Ljubljani, leta 1952, v Tip-topu pa je od leta 1972. Do sedaj je bila že članica delavskega sveta tozda in članica različnih komisij. Tokrat se bo spoprijela s funkcijo predsednice IO OOS. Pravi, dajo malo skrbi, saj delo v proizvodnji zahteva nenehno prisotnost in angažiranje. Na drugi strani pa vidi velike možnosti in moč v sindikatu, zato upa, da bo izvršnemu odboru uspelo delali zares ustvarjalno. V programu dela je težko dali prednost kateri od nalog, zato je Marinka naštevala enakovredna Marica Žverc na svojem delovnem mestu v likalnici Tip-topa. področja, kjer se bodo morali še dodatno prizadevati. Še vedno se da veliko narediti na področju pogojev za delo, kar v likalnicah gotovo še posebno čutijo. Zaradi hitenja in lovenja norme včasih zaostaja kvaliteta. Ta pa le mora biti na najvišjem nivoju, zato si bo sindikat prizadeval, da bo kriterij kvalitete v proizvodnem procesu bolj poudarjen, oziroma, da si bodo delavci za kvaliteto svojega dela bolj prizadevali. V pogovoru sva sc dotaknili tudi delovne discipline, ki je z evidentiranjem prihodov in odhodov zares dobra. Odločitev tozda Tip-topa, da s podaljšanim delom ob torkih popoldne nadomesti delo na prvo soboto, je bila toplo sprejeta vendar je zaradi rokov še vedno precejkrat treba delati tudi ob sobotah. Sindikat se bo zavzemal, da bodo nadure zares samo ob nujnih primerih. Sicer pa vidi Marinka naloge sindikata tudi v skrbi za bolne sodelavce. Zagotovili bodo, da bodo vsi, ki so dlje na bolniškem dopustu, imeli občastne obiske in da se ne bodo počutili pozabljene. Kultura, kije tudi v domeni sindikata, je za enkrat v Tip-topu živa bolj na račun mladine. Sindikat ima v načrtu izdelati vprašalnik, katero obliko kulturne ponudbe, kije v Ljubljani zares pestra, si delavci najbolj želijo, in potem ukrepati v tej smeri. Tu so še krvodajalske akcije, pa izleti (lani so bili v Benetkah) in še bi lahko naštevali. Pri vsem tem sta že dosedanja predsednica IO OOS Helena Končina in izvršni odbor opravila veliko dela, veliko pa ga čaka tudi sedanje vodstvo OOS v Tip-topu. Anica Uršič, Zala Anica Uršič je šivilja, v Zali pa je od leta 1970. Vsa leta nazaj je bila vključena v različne oblike družbenopolitičnega dela, sedaj pa jepre-vzela še nalogo predsednice IO OOS. Med prvimi nalogami, kipravta čas zahtevajo največ dela, so pri- Anica Uršič, predsednica IO OOS v Zali. prave na volitve. Od tu naprej pa, meni Anica Uršič, se bo moral njihov sindikat angažirati za še boljše rezultate dela in znotraj tega za še boljšo produktivnost. Le-ta ob delu za izvoz nekoliko upada, saj lahko rečejo, da so nekateri izvozni nalogi že butičnega značaja, s čimer se seveda manjša delovna morala. Vendar pa velja poudariti, da so veseli, ker jim dela zlepa ne zmanjka. Nasprotno, velikokrat ga morajo podaljševati, da bi zadostili pogodbene obveznosti. Velika angažiranost v neposredni proizvodnji pa jemlje tudi čas za družbenopolitično delo. Anica Uršič kljub temu ne obupuje. »Vse skupaj bomo morali več delati, saj smo sindikat mi vsi. Vsi moramo biti vključeni v delo OOS, tako bomo tudi vsi znali ceniti naša prizadevanja.« Meni tildi, da šo delavci med seboj vse preveč odtujeni, da jih v Zali »tišči« prostorska stiska in ponekod še vedno slabe delovne razmere. Seveda bi se dalo reči tudi marsikaj pozitivnega, tako jena primer dokaj živahno kulturno delo, in zaradi dejstva, da se da v tem kolektivu marsikaj izpeljati, ker je veliko posluha za delo. Anica pravi, da se pravzaprav naloge predsednice lO OOS ne boji, saj ima pomoč v strokovnih službah tozda in v kolektivu veliko razumevanja in posluha. nova vodstva 00 ZK in ZSMS V decembru smo dobili nove sekretarje OO ZK in v nekaterih tozdih tudi nove predsednike OO ZSMS: Sekretarji OO ZK Delta: Ivanka Hrušička Libna:Lidija Hočevar Ločna: Ljubica Malič Temenica: Marija Tratar Tip-Top: Milan Gegorin Zala: Veronika Štravs Commerce: Rajna Bartolj DSSS: Franci Juršič Predsedniki OO ZSMS Delta: Marija Mulej Libna: Bernarda Logar Ločna: Alenka Turk Temenica: Helena Zakrajšek Tip-Top: Vanda Mostek Zala: Marija Pirc Commerce in DSSS: Zlatko Avbar kaj ponujajo italijani za moške srajce? V srajčevini je v modnih smernicah za jesen in zimo 86—87 opaziti ohlapne kroje. Ovratniki so zaprti, nastavki pa pri klasičnih srajcah nekoliko višji. Medvloga je zelo mehka, razen pri izrazito klasičnih srajcah. Veliko je vseh mogočih črt. žakarda in kar za športne srajce, ki imajo še vedno »button-down« ovratnike. Gl AN NI VERSAD Daje v svoji kolekciji srajc največ poudarka materialu. Uporablja geometrijske vzorce na svetlečih in mat podlagah ali tisk z motivi lubja ali krzna. To velja za srajce, namenjene prostemu času. Na drugi strani pa uporablja vse vrste klasičnih črt. Osnovne barve so bela, črna, siva. CAPROTTI Za jesen in zimo bo Caprottijeva srajca barvasta, živa in nikoli enobarvna. celo klasična ne. Vzorci so večvrstni: črte in kvadrati imajo še drobne žakard motive za dopolnitev. Črte spominjajo na srajce dedkov. Podlaga — osnova — se igra z živahnostjo barv, kar pomeni, da je osnova veni barvi, votekpa v drugi. Prav tako je pri popelinu, ki ima za dodatek tudi žakard. CALIBAN V srajcah Calibana je linija mladostna in klasična. Mladostna linija kaže na karo v različnih v