novi tednik
številka 42 • leto XU • cena 350 din
Celje, 22. oktobra 1987
flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH iN 2ALEC
Kjer si poilalata roko
sreča In trpljenje
Od Gizeline bolnice do Zdravstvene-
ga centra Celje. Stran 12.
Gostinci napovedujejo še slabše čase\
Pogovor o gostinstvu na Celjskem. Stran 9. i
Partizanske domačije
Začetek novega feljtona izpod peresa Milenka Straška.
Stran 24.
Prišla le tetka jesen
Sadove narave, ki jih je prinesla tetka jesen, so v teh dneh spoznavali in občudovah skoraj v vseh vrtcih. Dvorišča so se ponekod
spremenila v prave male tržnice, branjevke in kupci pa so bili otroci, ki so očitno bolj dobrosrčni kot odrasli, saj so pri ceni rade
volje popustili in tudi na up so dajali. Otroci VVO Tončke Čečeve na Kocenovi, kjer smo napravili naš posnetek, so medse povabili
tudi starše. EDI MASNEC
Proslava na
ČretI
v soboto ob 10. uri bo
na Čreti proslava v spo-
min na prvo frontalno bit-
ko I. Štajerskega bataljo-
na, ki je bila leta 1941. V
tej bitki so bili Nemci po-
raženi, kar je odmevalo
po vsej Evropi in močno
omajalo mit o tem, da je
nemška vojska nepre-
magljiva. Proslavo, ki bo
ob 10. uri, pripravljajo
borci iz mozirske in žal-
ske občine. j y
Petintrideset let
Večera v Celju
v razstavnih prostorih Mu-
zeja revolucije v Celju so
včeraj odprli razstavo »35 let
Večera v Celju«. Ob tem do-
Sodku sta zbranim sprego-
vorila predsednik občinske
i^onference socialistične zve-
ze v Celju Drago Medved ter
Ustanovitelj uredništva Ve-
nera v Celju Janko Volf. Kul-
turni program je prispeval
oktet Terca.
Osredno prireditv ob 35-
'etnici uredništva Večera v
pelju pa pripravljajo za pri-
hodnji četrtek (29. oktobra) v
Narodnem domu. Poimeno-
vali so jo »Celje Večeru - Ve-
*er Celju«. MBP
Gospodarsifi rezultati pod
republiškim povprečjem
Gospotlarstvo Je bolj obremenjeno
v primerjavi s slovensko
industrijo obseg industrij-
ske proizvodnje v občinah
Celje, Laško, Slovenske Ko-
njice, Šentjur, Šmarje in Ža-
lec zaostaja za republiko za
šest in pol odstotka, prav
tako pa je gospodarstvo še-
stih občin prodalo na tuje
za pet odstotkov manj bla-
ga kot v enakem lanskem
obdobju. Tako pri proizvod-
nji kot tudi izvozu nekatere
občine odstopajo v pozitiv-
nem in negativnem smislu.
Podatki so za osem mese-
cev, posredovala pa jih je
Medobčinska gospodarska
zbornica.
Malo je verjetnosti, da bi
letos dosegli lanski obseg
proizvodnje. Po anketnih
podatkih se število naročil v
celotnem gospodarstvu sicer
povečuje, hkrati pa kar 76
odstotkov proizvajalcev na-
črtuje tudi zvišanje cen, kar
ob možnostih oskrbe z uvoz-
nimi surovinami seveda naj-
bolj vpliva na to, kakšna bo
proizvodnja.
Od tridesetih dejavnosti
jih kar polovica ne dosega
lanske proizvodnje, v petih
(proizvodnja tekstilne preje
in tkanin, žaganega lesa in
končnih lesenih izdelkov,
neželeznih kovin, strojna in-
dustrija) pa beležijo od 50 do
20 odstotkov slabšo proiz-
vodnjo. V okviru posamez-
nih občinskih gospodarstev
republiško povprečje močno
presegata Šentjur in Laško,
medtem ko Žalec močno za-
ostaja.
Izvoz v vrednosti 140 mili-
jonov dolarjev je v šestih ob-
činah za 5 odstotkov nižji kot
v enakem obdobju lani, prj
čemer je izvoz na konverti-
bilno področje zaostajal za
11 odstotkov, na kliring pa
se je povečal za 15 odstot-
kov. Nakupi v tujini so bih
precej skromnejši in kljub
temu, da je pokritost uvoza z
Obremenitev gospodar-
stva, merjena s plačili za
splošno, skupno in drugo
porabo se, kot ugotavljajo v
občinah celjskega območja,
še nadalje povečuje. Po do
sedaj dobljenih podatkih
(manjkajo še Šmarje) se je
tovrstna obremenitev go-
spodarstva v primerjavi s
preteklim letom najbolj po-
večala v občini Laško, kjer
so plačila za splošno, skup-
no in drugo porabo višja za
152 odstotkov, v Šentjurju
za 148, Žalcu za 140, Sloven-
skih Konjicah za 139 in Ce-
lju za 117 odstotkov. Povsod
so ta plačila skupno s plači-
li obresti in zavarovanj pre-
hitela rast prejemkov, s či-
mer se je obremenjenost go-
spodarstva precej povečala.
izvozom znatno boljša kot la-
ni, to ne deluje preveč ohra-
brujoče. Posebej še, ker re-
zultati izhajajo iz reguliranja
uvoza, ki sloni na prerazde-
Ijevanju uvoznih pravic in
posebnem določanju plačil,
neodvisno od ustvarjenega
deviznega priliva posamez-
nih OZD in neodvisno od
njihovih potreb po uvoznem
blagu. Izvozne ambicije pa
zavirata tudi netekoče uskla-
jevanje deviznih tečajev z
rastjo drobnoprodajnih cen
in odlaganje izplačil stimu-
lacij.
Gospodarstva posameznih
občin, razen žalskega ob-
močja, ki je izvoz na konver-
tibilo skrčil za tretjino, so
imela v primerjavi z republi-
ko nekohko ugodnejšo
osemmesečno izvozno reali-
zacijo, naši ozdi pa so tudi
manj uvažali od povprečja v
republiki. V izvozu na kli-
ring so bile naše organizacije
relativno aktivnejše, z ob-
močja Celja, Konjic, Šmarja
pa so tudi znatno presegle
obseg lanskega primerljive-
ga obdobja.
RADO PANTELIČ
KOmENTIRAMO
Ne plače, ampak
slabo vodenje
Letos je bilo v Jugoslaviji
že okoli tisoč stavk, verjetno
jih bo, še preden bodo sploh
rešeni spori ah jih imenovati
prekinitve dela, stavke ah
štrajki še več, saj postajajo
naša vsakdanjost, s katero se
bo treba sprijazniti.
Vemo, da danes večino za-
dev določa regulativa, da de-
lavci odločajo o bore malo
stvareh. Tudi v bodoče, vsaj
po tem kar so nam na zvezni
ravni ponudili v ponedeljek,
ne bo bistveno drugače. Da
je tako, bi morah v prvi vrsti
vedeti vodilni delavci. Sodeč
po štrajkih v Cinkarni, Nivo-
ju, Korsu in še kje, bi rekli,
da temu ni tako. Povsod so
namreč bih poslovodni de-
lavci presenečeni, da je do
stavke pri njih sploh prišlo.
To lahko pomeni le eno da
kot vodilni delavci sploh ne
poznajo razmer v svojih ko-
lektivih.
Ob vsem metanju polen
pod noge, pranju umazanega
perila in čustvenih izlivih, ki
imajo ob stavkah prednost
pred dialogom, je jasno tudi,
da je v delovnih organizaci-
jah veliko neodkritosti, da se
ljudje med seboj ne poznajo
in da samoupravljajo pogo-
sto le takrat, ko jim to kori-
sti. Redko je vzrok stavke
zgolj plača; vedno so v oza-
dju globlji vzroki. Kot se je
izkazalo, bi delavci marsi-
kdaj potrpeli tudi ob nižji
plači, le če bi jim pravočasno
in pravilno pojasnili zakaj.
Brez dvoma so stavke v naj-
večji meri posledice slabega
vodenja tovarn, v dosti pri-
merih pa le zaradi slabega in-
formiranja in nepravočasne-
ga ukrepanja. Če bi se vodil-
ni delavci na rastoče nezado-
voljstvo delavcev odzvali ta-
ko, kot so se ob cbljubljeni
zamrznitvi plač (zanimivo bi
bilo izvedeti, v koliko raču-
novodstvih so konec prejš-
nje in začetku tega tedna de-
lali nadure), bi bilo verjetno
stavk manj.
RADO PANTELIČ
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
Precej pridelka je obrala loča
z odkupnimi cenami vinogradniki niso najboll zadovoljni
Trgatev gre na vinorod-
nih področjih na Celjskem
te dni h koncu, ponekod pa
so z obiranjem grozdja že
končali. Na Šmarskem je
ostalo neobranega približ-
no le 5 odstotkov grozdja -
žametne črnine, na Konji-
škem pa so na boljših parce-
lah pustili zoreti še nekaj
grozdja za pozno trgatev iz
katerega bodo nato stisnili
okoli 10 tisoč litrov vina.
Z odkupnimi cenami, ki
jih je določila Poslovna
skupnost za vinogradništvo
Slovenije pa vinogradniki
niso najbolj zadovoljni. Tako
tudi ne na konjiškem koncu,
a se morajo kljub vsemu
sprijazniti z njimi. Črne sorte
in manj kakovostne bele sor-
te grozdja so po 300 dinarjev
za kilogram, kakovostnejše
bele sorte pa po 400 dinarjev
za kilogram.
Precej pridelka je tako na
Šmarskem kot na Konji-
škem obrala ali pa poškodo-
vala toča, ki seje vinogradni-
ki že od nekdaj najbolj boje,
saj jim škoda ni nikoli v celo-
ti povrnjena. Zaradi toče je
pridelek     na     Šmarskem
manjši za 30, na Konjiškem
pa za 40 odstotkov.
Za Ero, Vino Šmartno pa
velja, da le-ta ne odkupuje
grozdja, temveč le vino. Do
15. novembra prodajajo
mošt različnih vin. Več o le-
tošnjem pridelku grozdja in
vina na 10. strani.
Celjani na poti v Grevenbrolch
v sredo je v pobrateno zahodnonemško mesto Gre-
venbrolch odpotovala tričlanska delegacija mesta
Celja, predstavnika Zveze telesnokulturnih organiza-
cij in Telesno kulturne skupnosti ter deset športnikov
in tamburaško-simfonični orkester Akord.
Celjani, ki jih z Grevenbroichom vežejo trdne prija-
teljske vezi, bodo v gosteh tri dni. v tem času pa se
bodo kolesarji Merxa in tenisači Zlatarne pomerili s
športniki pobratenega mesta, orkester Akord pa bo
pripravil dva koncerta, od tega enega za Slovence, ki
žive v Grevenbroichu. j,^
2. STRAN - NOVI TEDNIK

Medobčinski svet ZKS Celje o gibanju članstva,
gospodatsklb In polltičnib razmerab
Medobčinski svet zveze komuni-
stov Celje je prejšnji teden spregovo-
ril o gibanju in strukturi članstva
zveze komunistov v regiji ter gospo-
darskih in političnih razmerah. Pove-
zava tem ni bila naključna, saj je
očitno, da imajo na celjskem območ-
ju prevladujoč vpliv na gibanje član-
stva v zvezi komunistov prav družbe-
noekonomske razmere. Kjer omogo-
čajo razvoj, se tudi članstvo krepi
(Slovenske Konjice, Laško), kjer se
gospodarstvo spopada s težavami,
usiha.
Se večje razlike kot med občinami
so med osnovnimi organizacijami. V
času po desetem kongresu slovneskih
komunistov na celjskem območju sko-
raj 82 odstotkov osnovnih organizacij
ni sprejelo nobenega novega člana, ve-
čina jih ne ugotavlja razlogov za izsto-
pe in se ne bori za uresničevanje sta-
lišč zveze komunistov. Člani medob-
činskega sveta so ob tem ugotavljali,
da so glavni razlog za neučinkovitost
osnovnih organizacij njihova premajh-
na usposobljenost, predvsem pa zgre-
šene metode dela. Ko so govorili o šte-
vilnih izstopih iz članstva, so dejali, da
njihove vrste v pretežni večini prime-
rov zapuščajo »sopotniki« zveze ko-
munistov, čeprav so na primer tako v
celjski organizaciji kot tudi na ravni
republike ugotovili, da je takšnih le
del.
Sedanja gibanja članstva ne govorijo
v prid željene kadrovske prenove. Ce
jo bodo želeli vzpodbuditi in pritegniti
mlade, bo potrebna predvsem tehno-
loško razvojna in kadrovska prenova
združenega dela in preko tega poveča-
nje ugleda zveze komunistov. Medob-
činski svet bo to med drugim skušal
pospešiti z novimi oblikami dela.
Skupaj z medobčinskima gospodar-
skima zbornicama v Celju in Titovem
Velenju ter medobčinskim sindikal-
nim svetom bo ustanovil koordinacij-
ski odbor za pospeševanje inovativne
in razvojno raziskovalne dejavnosti.
Oblikoval bo tudi delovne skupine, ki
bodo obiskale osnovne organizacije in
konference zveze komunistov v dolo-
čenih organizacijah združenega dela,
kjer bi naj pomagale uveljaviti usmeri-
tve zveze komunistov v praksi. Pri tem
se bodo usmerjale predvsem v prema-
govanje gospodarskih težav, vsebin-
ske priprave programsko volilnih sej
osnovnih organizacij in konferenc ter
usmerjanje kadrovske prenove zveze
komunistov in vodstev organizacij
združenega dela, kjer že dlje časa ne
dosegajo gospodarskih uspehov. Ti-
ste, ki na to ne morejo vplivati brez
sistemskih rešitev, bi naj obiskale tudi
delovne skupine Centralnega komite-
ja Zveze komunistov Slovenije.
MILENA B. POKLIC
KOMENTIRAMO
Študentska sivina
Skupščina občine Celje bo v
začetku novembra obravnava-
la poročilo o politiki poklicne-
ga usmerjanja, štipendiranja in ■
zaposlovanja v občini. Iz poro-
čila (ki vsebuje bogate primer-
jalne podatke) lahko posploše-
no ugotovimo, da v Celju »zna-
nje kot vrednota in ekonom-
ska kategorija še nima tistega
mesta«, ki bi ga v tem trenutku
prizadevanj po iskanju izho-
dov iz podpovprečja razvoja
moralo imeti, s^ celjska izo-
brazbena struktura kaže na na-
šo kom^ povprečno usposob-
ljenost. Za reševanje nastalega
položna pa bi bila nujno po-
trebna nadpovprečnost, ven-
dar ne samo v izobrazbeni bi-
lanci, temveč tudi pri vseh
drugih aktivnostih, ki sprem-
ljajo izobraževalno usposobi-
tveni proces.
Zato je škoda, da poročilo ni
interdisciplinarno pripravlje-
no, ker bi bile lahko na ta na-
čin usmeritve za nadaljnje ak-
tivnosti bolj kompleksne. Ob
razpravi o tej problematiki je
namreč prav gotovo pravi čas
še za drugo plat razmišljanj,
kot na primer: vloga študent-
ske populacije na družbeno
političnem in kulturnem po-
dročju v naši skupnosti.
Zaskrbljujoče je namreč
brezbrižno in konformno ob-
našanje študentov, kot dela in-
telektualne populacije, do vse-
ga obstoječega in razvoja druž-
bene refleksije. Čeprav o štu-
dentih vemo vsi le malo, lahko
ugotovimo, da v naši celjski
javnosti ne delujejo kot druž-
bena skupina (tudi študentski
klub je neaktiven), izjemoma
delujejo le kot posamezniki v
okviru še vedno premalo pro-
dorne ZSMS. V javnem druž-
benem življenju niso prisotni,
srečujemo pa jih lahko v raz-
nih lokalih ob zvokih moderne
glasbe in na študentskem ser-
visu, kjer čakajo na priložnost-
no delo.
Analiza socialnega in eko-
nomskega položaja študentov
nam o socialni podobi in njiho-
vem odnosu do aktualnih
družbenih pojavov pove zelo
malo. Študente, ki redno študi-
rajo v Celju (okoli 400). bi lah-
ko označili celo s svojevrstno
neštudentsko populacijo, s^j
skora vsi stanujejo in se hrani-
jo pri starših, ki jih tudi sicer
vzdržujejo, večina pa se tudi
vsak dan prevaža iz širše regije
v Celje. Torej, večina študen-
tov živi v neuniverzitetnem
okolju (Celje to še tudi dolgo
ne bo) in zato praktično niso in
ne morejo biti ustvarjalci last-
nega življenjskega stila, poseb-
ne študentske kulture in lokal,
ne družbene klime. Njihova
vraščenost v prostorsko druž-
beno življenje je tako zrcalna
podoba obstoječih družbenih
razmer znotraj industrijske si-
vine ob Savinji in odnosov v
regiji, ki se odraža tudi v zna-
čilni nenaklonjenosti do druž-
boslovno-humanističnih ved
(oddelek Pedagoške fakultete
kot institucije razvoja družbo,
slovja smo namreč celo ukini-
li).'Z nenačrtnim (stihijskim)
razvojem visokega šolstva v
Celju smo namreč družboslov-
je potisnili v marginalno pozi-
cijo na račun bohotenja tehni-
cističnih usmeritev in ustvarili
pogoje za produkcije bodoče
inženirske elite, ki sama ni
sposobna motriti obstoječo
družbeno prakso in se boriti za
njeno postopno spreminjanje.
Med drugim, tudi zaradi izre-
čenega, ni zaslediti študent-
skih pobud in vključenosti v
vsakodnevno družbeno življe-
nje. Nihče jih niti ne motivira
in priteguje (študenti niso or-
ganizirani znotraj ZSMS, člane
ZK pa lahko preštejemo na pr-
ste ene roke). Še mladinski
tisk, ki v zadnjem času vzne-
mirja slovensko in širšo jav-
nost, ni mogel sprovocirati
inertnost duha celjskih štu-
dentov, s^j le-ti konformno ne-
gujejo družbeno mrtvilo in
svoj etos v samovšečnem lo-
kalnem prostoru. Tako so štu-
denti pri nas predvsem občani
med občani, ki se med drugim
pripravljajo tudi na izpite, če-
prav bi kazalo pričakovati
(vsaj v prihodnje), da bi glede
na neobremenjenost z eksi-
stenčnimi problemi in razme-
roma veliko znanja, zahteve po
novem in boljšem življenju
morale prihajati prav iz njiho-
vih vrst.
V naši sredini imamo torej
opravka z resnim fenomenom
- »polštudenti«, ki nam ne de-
lajo velikih skrbi, saj redkok-
daj kdo razmišlja o njihovem
položaju in prisotnosti, če pa
že, je to zgolj oguljena tema o
štipendijski politiki.
Kje so torej razlogi za štu-
dentsko sivino?
Del odgovora upam. da mi je
uspelo nakazati. Drugi del od-
govora za neštudentsko dejav-
nost pa izhaja iz matičnega
okolja visokih šol in naših
OZD ter iz nas samih, iz naše
(ne)pripravljenosti po ustvar-
janju pogojev za spreminjanje
obstoječe prakse, v kateri bo
vedno bolj moralo tudi znanje
postajati vrednota.
VIKI KRAJNC
Šest sekretarjev
SIS v Žalcu
ne plačuje
članarine ZK
Pod moralnopolitično
neoporečnostjo smo si
včasih razlagali marsikaj.
Ko smo v razpisih za po-
membna delovna mesta
videli, da je eden izmed
pogojev tudi moralnopoli-
tična neoporečnost, smo
takoj pomislili tudi na to,
da je treba biti član Zveze
komunistov. Treba je dati
roko na srce in si priznati,
da so precej pomembnih
delovnih mest zasedli na
račun moralnopolitične
neoporečnosti ljudje, pri
katerih je bila strokov-
nost postranskega pome-
na ali pa vsaj ne najbolj
pomembna vrlina.
Zadnje čase vendarle pre-
vladuje mnenje, da se lah-
ko mnogo problemov ra-
zreši predvsem z znanjem,
moralo in delavnostjo. Ve-
čina tistih, ki združuje te
vrline, prav gotovo ne more
škodovati naši družbi.
Družbi, ki še posebej v teh
zaostrenih razmerah potre-
buje poštene ljudi.
Pred dnevi sem srečal
mladega človeka, ki je
opravljal pomembne dolž-
nosti, in beseda je nanesla
na izstope iz vrst Zveze ko-
munistov. Začuden me je
vprašal, če mi ni jasno, za-
kaj je izstopov več kot vsto-
pov. Nehote sem pomislil
na barko in kapitana, pa
sem se še v tistem trenutku
samega sebe prepričal, da
ne razmišljam prav. Po po-
nedeljkovih vznesenih be-
sedah predsednika Zvezne-
ga izvršnega sveta, potem
ko sem slišal predsednika
predsedstva SFR Jugosla-
vije in še koga, me je prev-
zel val ponosa in vzneseno-
sti. Težave bomo premaga-
li, samo omahljivosti ne
sme biti!
Tem manj zato razumem
šest sekretarjev samou-
pravnih interesnih skupno-
sti v občini Žalec, ki že od
1. julija ne plačujejo partij-
ske članarine. Sekretar OK
ZKS Žalec Vojko Kopriv-
šek sicer pravi, da bi jih bi-
lo treba izključiti iz Zveze
komunistov, ne pa zaradi
neplačevanja članarine le
črtati. Mislim pa, da to ni-
ma nikakršne zveze z začet-
kom tega sestavka, ko smo
govorili o časih moralnopo-
litične neoporečnosti. Nih-
če tudi ne more očitati vr-
lim sekretarjem, da svojega
dela ne opravljajo dovolj
kakovostno. To so hoteli
dokazati tudi s tem, ko v
imenu uporabnikov in iz-
vajalcev niso podprli kan-
didata za vodjo delovne
skupnosti skupnih služb.
Ta kandidat je izpolnjeval
enega izmed pogojev: mo-
ralnopolitično    neoporeč-
JANEZ VEDENIK
Preveč sredstev za sjilošno
in skupno poraho v Šentjurju
Izvršni svet Je obljubil. Ha boilo kmalu nareUlIl primerjavo z
ostalimi občinami na Celjskem
Ob stališču članov šent-
jurskega izvršnega sveta,
da se osnovne postavke Re-
solucije o politiki izvajanja
srednjeročnega občinskega
družbenega plana glede na
polletne rezultate gospo-
darjenja zadovoljivo ures-
ničujejo, so delegati zahte-
vali pojasnilo, zakaj se ve-
čajo sredstva namenjena
splošni in skupni porabi. V
primerjavi s prejšnjimi leti
je namreč opaziti močna ni-
hanja; v sklade splošne in
skupne porabe so enkrat na-
menjali zelo veliko, drugič
pa spet občutno manj de-
narja.
Osnovne postavke občinske
Resolucije se torej v Šentjurju
uspešno uresničujejo, nekaj te-
žav je le v izvoznem poslova-
nju. Sicer pa v Šentjurju meni-
jo, da so njihovi resolucijski ci-
lji realno zastavljeni in v svojih
željah niso pretiravali glede na
obstoječe zmožnosti gospodar-
stva in kadrovsko sestavo.
Predlagali so tudi, da o izvrš-
nem svetu na podlagi devet-
mesečnih rezultatov gospodar-
jenja pripravijo oceno poslova-
nja v vseh delovnih organizaci-
jah, še posebej pa naj člani iz-
vršnega sveta raziščejo položaj
v tistih kolektivih, kjer bi lah-
ko prišlo do motenj proizvod-
nega procesa. Ob tem naj izde-
lajo tudi predloge za izboljša-
nje poslovanja v tistih delov-
nih organizacijah, kjer po nji-
hovem mnenju ne izkoriščajo
dovolj obstoječih možnosti in
so v okviru proizvodnega pro-
cesa še notranje rezerve. Čas
pa je, da v izvršnem svetu na
podlagi ocene gibanj gospo-
darskih rezultatov občine ter
srednjeročnega in dolgoročne-
ga plana občine izdelajo osnu-
tek planskih izhodišč za leto
1988, o katerih naj bi v občini
čimprej razpravljali.
Ob vprašanju denarja, name-
njenega splošni in skupni po-
rabi, so delegati zahtevali tudi
analizo o delu občinske režije.
Menili so, naj v izvršnem svetu
izdelajo oceno o tem ali so res-
nično vsa dela in naloge občin-
skih uradnikov racionalizirana
ali pa bi se dalo na račun krče-
nja delavcev občinskih uprav-
nih organov prihraniti kaj de-
narja. Menili so namreč, da
sredstva namenjena splošni in
skupni porabi v občini preveč
naraščajo in da so osebni do-
hodki delavcev že preveč obre-
menjeni s temi prispevki. V iz-
vršnem svetu so obljubili, da
bodo v kar najkrajšem času iz-
delali oceno o gibanju denarja
namenjenega splošni in skup-
ni porabi v primerjavi z ostali-
mii občinami celjskega območ-
ja, po njihovem mnenju pa se
sredstva za proračun in samo-
upravne interesne skupnosti
ne večajo zaradi neracionalne
in preobširne občinske režije,
ampak zaradi republiških do-
govorov o načinih financiranja
posameznih dejavnosti. Ob
tem so razmišljali tudi o limiti-
Delegati zborov šentjurske
občinske skupščine so spreje-
li tudi dopolnitev dolgoročne-
ga družbenega plana občine
do leta 2000, kjer so določili
lokacijo za novo avtobusno
postajo. Dogovorili so se, da
bodo avtobusno postajo gra-
dili ob načrtovani obvoznici
za bencinskim servisom Pe-
trol, saj bodo tako izkoristili
obstoječo infrastrukturo.
ranju prispevnih stopenj na
bruto osebne dohodke šentjur-
skih delavcev - menili so na-
mreč, da bi se morali v občini
odločiti, kakšen odstotek de-
lavčevega osebnega dohodka
še lahko obremenijo s prispev-
ki, da delavec ne bo socialno
ogrožen.
IVANA FIDLER
Jože Smole na obisku v Cellu
Nov protiinflacijski program le deloma ustreza
o nekaterih trenutno najak-
tualnejših vprašanjih v druž-
bi so pred dnevi razpravljali
člani predsedstva OK SZDL v
Celju skupaj z gostom, pred-
sednikom republiške konfe-
rence Jožetom Smoletom. Ta
je v uvodu spregovoril o pro-
tiinflacijskem programu, ki
ga je pripravil Zvezni izvršni
svet, o ustavnih spremembah,
o razmerah na Kosovu in o
stališču Socialistične zveze
do praznovanja Božiča.
Nov protiinflacijski program
je v nekaterih delih ustrezen,
nekatere opredelitve pa vanj
ne sodijo, je menil Jože Smole.
Program ne poudarja dovolj
potrebe po tržno ekonomski in
izvozni usmerjenosti, hkrati pa.
daje prevelike pristojnosti
zveznim organom in službam.
Med nesprejemljivimi pa je na
primer tisti del programa, ki
govori o plačevanju davka na
osnovi števila zaposlenih. Jože
Smole je menil, da je skrajni
čas, da zajezimo inflacijo. Če
tudi nov program ne bo dal re-
zultatov, potem bodo morali
najodgovornejši ljudje v fede-
raciji odstopiti, je dejal Smole.
Ko je govoril  o ustavnih
spremembah, je dejal, da so
slovenska stališča do nekate-
rih spornih amandmajev jasna,
treba pa bo vložiti vse napore,
da jih odstranijo iz osnutka.
Pri ocenjevanju razmer na
Kosovu je menil, da so zadnja
zborovanja še dodatno ločeva-
nje med narodi in da ne prispe-
vajo k reševanju razmer. Soci-
alistična zveza pripravlja kon-
ferenco o Kosovu in pri tem
poudarja, da doslej dela SZDL
v pokrajini ni bilo čutiti, pre-
več se je ukrepalo po državni
in partijski liniji.
Zanimiva je bila razprava, v
Na seji predsedstva OK SZDL
Celje so oblikovali pobudo,
da se skupaj z republiško
skupnostjo pokojninskega in
invalidskega zavarovanja
ugotovi možnost materialne-
ga nadomestila za upokojen-
ce, ki bi bili ob novem načinu
izplačevanja pokojnin pri-
krajšani za eno pokojnino. Če
te možnosti ne bodo našli,
predlagajo, da sprožijo posto-
pek na ustavnem sodišču, ki
naj ugotovi ustavnost novega
pokojninskega zakona, spre-
jetega po hitrem postopku.
Jože Smole se je odzval tudi
vabilu aktivistov SZDL v
krajevni skupnosti Nova vas
v Celju in se z njimi skoraj tri
ure zadržal v sproščenem raz-
govoru. Razprava je bila ži-
vahna, na trenutke celo pole-
mična, nizala pa so se vpraša-
nja in razmišljanja o našem
sedanjem družbenem trenut-
ku, izhodih iz krize, Agroko-
mercu, LIK Savinji, o še ved-
no slabo izpeljani odgovorno-
sti, odstopih in bolj demokra-
tičnih volitvah, o vlogi Zveze
komunistov in razumljivo,
predvsem o vlogi in nalogah
Socialistične zveze.
kateri so člani predsedstva
spraševali najrazličnejše stva-
ri. Zanimal jih je odnos Slove-
nije do drugih republik, ko gre
za pomoč manj razvitim, vpra-
šanje posebnega financiranja
Jugoslovanske ljudske arma-
de in svobode tiska, tujega vla-
ganja ter pomen piknika v
Zajčji dobravi.
Jože Smole je govoril tudi o
samoprispevku kot obliki re-
ševanja problemov občanov,
ki po njegovem ni preživel,
vprašanje je le, kako je pri-
pravljen program.      tC, UM
Zveza komunistov za razvoj
drobnega gospodarstva
Predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komuni-
stov Jugoslavije je skupaj s predsedstvom Sveta
Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarsko zbor-
nico Jugoslavije organiziralo akcijsko konferenco
zveze komunistov za hitrejši razvoj drobnega gospo-
darstva. Konferenca bo danes in jutri (22. in 23. okto-
bra) v Celju.
Na akcijski konferenci nameravajo vsestransko
osvetliti dosežene rezultate in probleme drobnega
gospodarstva, težave in odpore ter oceniti možnosti za
hitrejši razvoj. Najbolj temeljito bodo ocenili idejnopo-
litične probleme in uresničevanje Dolgoročnega pro-
grama ekonomske stabilizacije in Resolucije XIII.
kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v praksi. Raz-
jasniti bo potrebno precej dilem, še zlasti dogmatsko
razumevanje drobnega gospodarstva, enostranski raz-
voj velikih ob zapostavljanju razvoja manjših organiza-
cij, preskromno upoštevanje ekonomskih zakonitosti,
tržišča in konkurence, strah pred bogatenjem obrtni-
kov, zmanjšanje velikih administrativnih omejitev, ter
ukrepe ekonomske politike in še zlasti davčne poli-
tike.
Kot je zapisal organizacijski odbor za pripravo akcij-
ske konference, ki ga vodi Štefan Korošec, je cilj akcij-
ske konference vzpodbuditev in okrepitev konkretne
aktivnosti članov, organizacij m organov zveze komu-
nistov, delovnih ljudi in drugih, ki sodelujejo v razvoju
drobnega gospodarstva (banke, gospodarske zbornice,
sindikati, delegatske skupščine in njihovi organi) za
uresničevanje že sprejetih opredeUtev o hitrejšem raz-;
voju drobnega gospodarstva.
22. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V Korsu SO potrebne
korenite spremembe
Obmetavanje z očitki ne votli nikamor
v težavnih in zaostrenih
gospodarskih razmerah
imajo možnost preživetja in
razvoja le najboljši, najspo-
sobnejši, kar še zlasti velja
za naše tekstilce in konfek-
cionarje, ki jim še tako do-
bri časi niso bili prav na-
klonjeni.
Delovna organizacija Kors
iz Rogaške Slatine je ena ti-
stih, ki v boju za obstanek ni
uspešna. O tem govori pol-
letna izguba v višini dobrih
36 milijonov dinarjev, osebni
dohodki, ki že resno ogroža-
jo socialno varnost delavcev,
nezadovoljstvo zaposlenih,
ki je septembra sprožilo dva
izsiljena sestanka. Ni tudi
pravih načrtov o izhodu iz
krize.
Na sestanku družbenopo-
litičnih organizacij Korsa, ki
je sredi prejšnjega meseca
sledil drugi prekinitvi dela v
šivalnici, so v zaključkih in
smernicah zapisali, da mora
vodstvo takoj pristopiti k
iskanju rešitev za izhod iz se-
danjega stanja, da je treba
zaostriti disciplino vseh za-
poslenih, zagotoviti boljšo
kordinacijo med sektorji itd.
Načelno torej o stvareh, ki so
v Korsu že dolgo znane.
V petek, 9. oktobra ^e ob-
činski sindikalni svet Šmar-
je pri Jelšah organiziral se-
stanek, ki so se ga udeležili
vodilni delavci Korsa, pred-
stavniki družbenopolitičnih
organizacij Korsa in občine
ter šmarske občinske skupš-
čine. Na sestanek so povabili
tudi sekretarja repubUškega
odbora sindikata tekstilne
industrije. Med drugim so
ocenili, da ima Kors preširok
proizvodni program, ki ga ob
sedanji kadrovski zasedbi in
ob izredno nizkih osebnih
dohodkih ni sposoben
uspešno uresničevati. Pri
iskanju pirimernega progra-
ma in tržišča za delovno or-
ganizacijo bodo na pomoč
priskočili tudi v omenjenem
odboru sindikata slovenskih
tekstilcev.
V Korsu govorijo o objek-
tivnih, torej šire pogojenih
vzrokih za slabo gospodarje-
nje, priznavajo tudi lastne,
notranje slabosti in napake,
pravo in najbrž najbolj zgo-
vorno sliko stanja pa je
osvetlil referendum pred de-
setimi dnevi, ko so delavci
odklonili predlagani pravil-
nik o razporejanju dohodka
in čistega dohodka, pravil-
nik o osnovah in merilih za
delitev osebnega dohodka in
skupne porabe, prav tako pa
niso sprejeli dopolnitev in
sprememb v statutu delovne
organizacije. Delavce so mo-
tile zlasti tiste spremembe,
po katerih naj bi bilo delo
strokovnjakov bolje ovred-
noteno. Da si vodilni delavci
glede na rezultate poslova-
nja višjih plač ne zaslužijo, je
bilo slišati v razpravah. Po
novem naj bi delavci v pov-
prečju prejeli za 40 odstot-
kov višje plače, pa je referen-
dum kljub temu propadel.
Ob dejstvu, da je povprečni
mesečni dohodek ob pollet-
ju v Korsu znašal borih 130
tisoč dinarjev in da letos niso
dvignili plač niti za odstotek,
je glasovanje delavcev na re-
ferendumu dovolj zgovorno.
Vsi so namreč tudi vedeli, da
bodo v primeru neuspelega
referenduma za september
prejeli 80-odstotne plače,
skladno z zakonom. Dejanje
izpred desetih dni bi torej
lahko razumeli kot nezaup-
nico vodstvu in strokovnja-
kom, sicer pa odnosi baza-
vodstvo v Korsu niso bili ni-
koli zgledni.
Delavci imajo svoj prav,
ko za slabe rezultate kažejo s
prsti na vodilne, ne vedo pa,
da ustvarjalni in delovni za-
gon tudi pri vodilnih ne mo-
re biti kdove kako živahen,
če, direktor delovne organi-
zacije na primer, prejema
osebni dohodek v višini tri-
deset starih milijonov me-
sečno. Dejstvo je, da stro-
kovnjakov v Korsu ni dovolj
in da jih za plačo pod 300
tisočaki tudi ne bo. Tisti, ki
so le prišli, so se kaj kmalu
odločili za drugo delovno or-
ganizacijo, med njimi tudi
številni Korsovi štipendisti,
ki so po opravljenem pri-,
pravništvu odšli.
Dan po neuspelem refe-
rendumskem izidu so sklica-
li konferenco sindikata, se-
stal se je sekretariat osnov-
nih organizacij zveze komu-
nistov, sodelovali so pred-
stavniki občine in občinskih
družbenopolitičnih organi-
zacij. Dogovorili so se, da bo-
do referendum, z dopolni-
tvami in spremembami v sa-
moupravnih aktih, ponovili
v najkrajšem možnem času,
to je 2. novembra. Za sep-
tember so delavci prejeli 80-
odstotne osebne dohodke, v
kolikor bo novi referendum
uspešen pa naj bi bili osebni
dohodki za oktober višji za
dvajset in v novembru spet
za dvajset odstotkov, v pov-
prečju in ne linearno. Seve-
da bo to le začasna rešitev,
saj bo inflacija skok osebnih
dohodkov kaj kmalu izniči-
la. Problemi bodo ostali, v
kolikor v Korsu ne bodo po-
gledali resnici v obraz in hi-
tro ukrepali.
Resnica pa je ta, daje orga-
nizacija dela v tem 520-član-
skem delovnem kolektivu
slaba, da je režijskih delav-
cev preveč, kar 37 odstotkov
zaposlenih, da se vsled slabe
organizacije pojavljajo zasto-
ji v proizvodnji, da šepa pro-
duktivnost, da so posledica
medfazne neusklajenosti ve-
like zaloge, da se delovna or-
ganizacija redno srečuje s
problemom likvidnosti, ki
ga rešuje s kratkoročnimi
posojili, ki izdelke dražijo in
da trg Korsovin izdelkov ne
sprejema. Ker so predragi, za
oko kupca, ki gre v korak z
modo, neprivlačni, togi. No-
ve kolekcije, med katerimi
se najdejo tudi tržno zanimi-
vi izdelki, kasnijo. In nemara
imajo delavci prav, ko za ne-
uspeh krivijo vodilne, ne za-
vedajo pa se, daje strokovno
delo treba tudi primerno na-
graditi, kot se najbrž tudi ne
zavedajo, da lahko tudi sami
v marsičem pripomorejo k
skupnemu iskanju poti iz
krize. Metati si polena pod
noge in očitke v obraz v tem
času najbrž ni najbolj modro
početje.
MARJELA AGREŽ
IZJAVE,
MNENJA
Miha Ravnik, pred-
sednik RS ZSS, na 10.
posvetovanju o var-
stvu pri delu v Tito-
vem Velenju:
»Kvalitetno prestrukturi-
ranje proizvodnje in uve-
ljavljanje znanstveno-teb-
nološke revolucije prinaša-
ta nove odnose v procese
dela. predvsem pa morata
omogočiti boljše in varnej-
še pogoje dela. Prav zato se
morajo delavci ob nastaja-
nju novih proizvodnih pro-
gramov zavzemati za uvaja-
nje humane in varne tehno-
logije ter pretehtati njene
učinke. Uvedba robotizaci-
je, ki se v zadnjem času v
razvitem svetu zelo hitro
uveljavlja, bi nadomestila
delavca pri težkih delih ter
prispevala k bolj varnemu
in humanemu delu. Ob tem
pa ne smemo zanemariti še
drugih učinkov ukrepov
varstva pri delu. kot so
skrajševanje delovnega ča-
sa (v sindikatu se že nekaj
let zavzemamo za to, da bi
več delal stroj in manj člo-
vek), začasno prerazporeja-
nje delavcev na lažja dela
in naloge, dodatni načrtni
odmori in počitki med de-
lom, ustrezna prehrana, po-
daljšani letni dopusti, pre-
ventivni oddih in po-
dobno.«
Milan Brecl. sekretar
OK SZDL Celje o novo-
stih pri volitvah za
najodgovornejše funk-
cije v občinski konfe-
renci:
»Letos smo se v Celju od-
ločili, da bi imeli na volil-
nem seznamu več kandida-
tov za odgovorne funkcije
v občinski konferenci. Ta-
ko naj bi za predsednika in
podpredsednika kandidira-
li vsaj trije kandidati. Evi-
dentiranje, ki smo ga doslej
opravili, je prineslo 14 mož-
nih kandidatov za predsed-
nika in 11 za podpredsedni-
ka, med temi pa bomo oce-
nili, kateri bi bili za prev-
zem funkcij najprimernej-
ši. V Socialistični zvezi želi-
mo dokazati, da se za volil-
no demokracijo ne zavze-
mamo le z besedami, pač
pa jo tudi izvajamo. O takš-
nem postopku razmišljamo
tudi v republiški konferen-
ci, naš primer pa jim je lah-
ko spodbuda. S tem pa je
seveda povezano določeno
tveganje, saj morajo biti
priprave še posebej kako-
vostne, da ne bi vse skupaj
dalo ravno nasprotni uči-
nek kot ga pričikiuemp..« .
Nepotreben zaplet v Cinkarni
Prekinitve dela v obratu valjarna ne bi bilo, če bi bil odziv
vodstva na zabteve delavcev drugačen
Izbor in način izbora nove-
ga obratovodje v Cinkarni-
nem obratu Valjarna je bil po
mnenju delavcev tega obrata
glavni razlog za prekinitev
dela, ki je bila že 12. oktobra,
in za sestanek samoupravne
delovne skupine, ki so ga ime-
li ta ponedeljek. Kljub temu,
da so na sestanku z vodstvom
svojega tozda večino sporov
zgladili, lahko tudi za ta do-
godek rečemo, da ne bi bil po-
treben, če bi bil odziv na zah-
teve delavcev v vodstvu dru-
gačen.
Delavci Cinkarnine stare va-
Ijarne se niso strinjali z izbo-
rom novega obratovodje (dose-
danji se bo namreč upokojil),
ker menijo, da izbor ni bil de-
mokratičen in samoupravno
izveden. O tem so spregovorili
tudi na delavskem svetu in
zahtevali tudi sestanek z direk-
torjem, ki pa ga ni bilo, zato so
ob prihodu novega obratovo-
dje štrajkali - kot je bilo slišati
v ponedeljek, tudi zato, ker je
novi obratovodja, ne da bi se
pošteno predstavil, že prvi dan
pokazal, da vsaj kar se tiče
medsebojnih odnosov, nima
pravih kvalitet voditelja.
Ker vodstvo ni upoštevalo
njihovih oripomb in je pri iz-
boru vztrajalo, so v ponedeljek
sklicali razširjen sestanek sa-
moupravne delovne skupine,
dodatni razlog za sklic sestan-
ka pa je bila izjava Marjana
Prelca, predsednika kolekiv-
nega poslovodnega odbora
Cinkarne, ki jo je dal za Delo in
kjer je poudaril, da bodo vztra-
jali pri izboru obratovodje, če-
tudi dajo vsi ostali delavci od-
poved. Med drugim je Prelec
tudi dejal, da v Cinkarni ne bo-
do pristali na neutemeljene
pritiske delavcev, četudi bi to
pomenilo njegov odstop in da
to, kar se gredo v valjarni ni
demokracija, temveč velika
lumparija.
Upravičeno so se na sestan-
ku v ponedeljek delavci valjar-
ne spraševah, o čem se naj ob
takšni izjavi še pogovarjajo,
kakšne so njihove možnosti za
enakopraven dialog in ali inte-
resi enega delavca presegajo
interes 58 delavcev. Bili so tudi
mnenja, da se z njimi manipu-
lira in da so centri moči in od-
ločanja daleč od njih.
Marjana Prelca na sestanek
ni bilo; tudi ni znano, ali se bo,
kot zahtevajo delavci, za izjave
opravičil. Kljub temu so na ne-
kaj ur trajajočem sestanku z
vodstvom tozda nekatere stva-
ri razčistili tako kot bi jih ver-
jetno morali že prej. Če bi jih,
tudi do štrajka verjetno ne bi
prišlo.
Res, da je osnovno nezado-
voljstvo delavcev valjarne po-
sledica   izbora   obratovodje,
vendar pa so nezadovoljni še s
čim drugim. Predvsem z vzdr-
ževanjem strojev v valjarni, ki
je kljub njihovim opozorilom
takšno, da ne omogoča ne kva-
litetnega pa tudi ne več varne-
ga dela; nezadovoljni so z na-
grajevanjem, nezadovoljni tu-
di s tem, ker vodilni, med nji-
mi tudi direktor tozda Naraks
Jože, redko prihajajo med njih.
Po obljubah vodstva in odgo-
vornih se bodo zadeve okoli te-
ga v prihodnje spremenile s
tem, da naj bi tudi v valjarni
spremenili odnos do discipli-
ne. Tudi njim so namreč v po-
nedeljek očitali tehnološko ne-
disciplino, alkoholizem in to,
da so med Cinkarninimi obrati
najbolj nedisciplinirani pri ži-
gosanju kartic ob prihodu na
delo. Oboji bi lahko, glede na
to, da so za očitane stvari vede-
li vseskozi, ukrepali dosti prej.
bodisi z razgovori, kakršen je
bil v ponedeljek, bodisi z disci-
plinskimi ukrepi.
Glede »spornega« obratovo-
dje pa so se dogovorili, da bo-
do o novih moralnih obtožbah
na njegov račun (k: so jih de-
lavci potegnili iz predala le za-
to, ker niso upoštevali prejš-
njih pripomb) razpravljali v sa-
moupravni delavski kontroli.
Če so obtožbe upravičene, po-
tem nima kvalitet obratovodje,
v nasprotnem primeru pa naj
bi nekdo za obtožbe odgovar-
jal. Pri izboru obratovodje pa
po samoupravni pravni poti ni
bilo nepravilnosti.
RADO PANTELIČ
V Nivoju povišali plače
v Nivoju, kjer so prejšnji ponedeljek zaradi nizkih plač
prekinili delo, bodo povišali vrednost točke za 15 odstotkov,
ob tem pa bodo za šoferje in strojnike pripravili še posebno
progresivno lestvico nagrajevanja. Tak sklep so po besedah
Jožeta Kovača, predsednika delavskega sveta Nivoja v pone-
deljek soglasno sprejeli na delavskem svetu delovne organiza-
cije. Do četrtka naj bi o tem razpravljali še po vseh samou-
pravnih skupinah.
Sodeč po tem, da so odločitev sprejeli soglasno, torej s
pristankom vseh predstavnikov samoupravnih delovnih sku-
pin, je dobršen del Nivojevih delavcev spremenil tudi stališče,
ki so ga ob štrajku prejšnji teden večkrat poudarili, namreč,
da se ne strinjajo z linearnim povišanjem plač. Kakorkoli,
vzpodbudno je, da so nesporazume zgladili. Odprto ostaja le še
eno vprašanje: ali so delavski svet sklicali pred samouprav-
nimi delovnimi skupinami zgolj zato, ker se je mudilo zaradi
izplačila, ali pa zaradi kakšnih drugih razlogov; denimo, ker
je delavce lažje prepričati o nečem, kar je že sprejeto ...
Velenjski
samoprispevek
po načrtih
v velenjski občini je od
sprejetja četrtega samopri-
spevka minilo že leto in pol,
dosedaj pa so vsa sredstva
sproti porabili in tako jim
uspeva program uspešno iz-
polnjevati. S četrtim samo-
prispevkom so se občani Ve-
lenja odločili za posodobitev
in gradnjo cest in vodovodov
po krajevnih skupnostih, del
sredstev pa tudi združujejo
za objekte skupnega pome-
na kot so osnovna šola, vro-
čevod in velenjska obvozni-
ca. Zanimivo je, da mestne
in gosteje neseljene krajevne
skupnosti del zbranih sred-
stev solidarnostno razporeja-
jo v ostale, ki same sicer ne
bi mogle zbrati dovolj de-
narja.
BP
POGLED V SVET
^iiko ^'^^ed in milu g^jnnjf
Piše: Romana Oobnikar
V palači Združenih narodov ob new-
yorškem East Riverju so se kakor vsako
jesen tudi letos zbrali predstavniki 157
držav, da bi se v treh mesecih pregrizli
skozi 144 točk dnevnega reda 42. redne-
ga zasedanja generalne skupščine Zdru-
ženih narodov. Razpravljali bodo o vseh
svetovnih kriznih žariščih, o ekonom-
skih vprašanjih in razvoju, o razoroži-
tvi, o človekovih pravicah, beguncih,
ženskah, o mamilih in terorizmu, o fi-
nančnih težavah OZN... Na govorni-
škem odru se bo izmenjalo najmanj sto
govornikov, sprejeli bodo nekaj sto re-
solucij in priporočil. In koliko bo to pri-
pomoglo k reševanju najbolj žgočih sve-
tovnih problemov?
Orgar'zacija združenih narodov je ne-
prestano turča kritik, češ da je neučin-
kovita, da potroši preveč besed, na tone
popisanega papirja in sprejme na tisoče
resolucij, pa ne doseže nobenih konkret-
nih rezultatov in da se utaplja v lastni
birokraciji, ki preveč razkošno živi in
potroši preveč denarja. Marsikateri oči-
tek je popolnoma upravičen in tudi nje-
ni največji zagovorniki priznavajo, da
bi bilo treba v načinu delovanja in orga-
niziranosti marsikaj spremeniti.
Toda nekaj je treba imeti ves čas pred
očmi: OZN ni naddržavna organizacija
in varnostni svet ni nobena svetovna
vlada, ki bi posameznim državam lahko
diktirala njihovo notranjo in zunanjo
politiko. Svetovna organizacija ima le
toliko politične moči, kolikor ji je dajo
države članice. Toda države - kakršne-
koli so že njihove politične deklaracije-
najprej egoistično upoštevajo svoje na-
cionalne interese, šele nato širše medna-
rodne interese. Poleg tega OZN ne more
biti nekaj izven ali nad obstoječimi
mednarodnimi odnosi, saj je odraz vseh
protislovij mednarodne skupnosti.
Združeni narodi nimajo na voljo »ča-
robne paličice*, s katero bi, recimo, lah-
ko končali vojno med Irakom in Iranom.
Že za sprejetje resolucije - ki kaj velja le,
če jo sprejmejo prizadete strani - je po-
trebno soglasje petih stalnih članic var-
nostnega sveta, ki zaradi lastne računi-
ce v takšnih konfliktih praviloma niso
složne. Največji pomen OZN na tem po-
dročju je tako imenovana »tiha diplo-
macija«, diskretno posredovanje in pri-
govarjanje sprtim stranem, nudenje do-
brih uslug pri pogajanjih in pogovo-
rih ... Med zasedanjem generalne
skupščine se lahko neformalno, »ob ka-
vici« in ne da bi svetovna Javnost za to
sploh zvedela, srečujejo tudi na smrt
sprti sovražniki... Skratka, gre za vrsto
majhnih korakov, ki utegnejo pripeljati
k rešitvi določenega problema.
Sicer se pa svetovna organizacije ne
ukvarja le s politiko, enako pomembno
področje dela je spodbujanje sodelova-
nja med državami članicami na vrsti
nepolitičnih področij. OZN ima široko
razvejano mrežo specializiranih agencij,
ki se ukvarjajo z zelo vsakodnevnimi,
toda še kako pomembnimi zadevami,
kot so pošta, letalski promet, meteorolo-
gija ... Velik uspeh, ki ga komajda kdo
omenja, je bila naprimer akcija svetov-
ne zdravstvene organizacije (WHO), s
katero je popolnoma izkoreninila črne
koze.
Konec koncev, celo njeni kritiki priz-
navajo, da Organizacijo združenih naro-
dov - takšno, kakršna pač (lahko) je -
potrebujemo.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
22. OKTOBER 1987
V Šentjurlu zahtevajo
obračune dohodka v tozdih
¥ Modi In Eloganiu menilo, da bo to pripomoglo k uspešnejši
sanaciji
Na marčevskem zaseda-
nju šentjurske občinske
skupščine so delegati spre-
jeli sklep o uvedbi začasne-
ga ukrepa družbenega var-
stva za oba šentjurska To-
prova tozda, za Modo in Ele-
gant. Zdaj v izvršnem svetu
ocenjujejo, da osnovni vzro-
ki, zaradi katerih je bil
ukrep sprejet, še niso od-
pravljeni, od delovne orga-
nizacije Toper pa so v Šent-
jurju zahtevali, da izdelajo
za oba tozda celovita sana-
cijska programa.
V Topru so ob uvedbi za-
časnega ukrepa družbenega
varstva pripravih sanacijski
program na ravni delovne
organizacije, v šentjurskih
tozdih pa delavci menijo, da
je potrebno v vseh delovnih
sredinah imeti svoje sanacij-
ske programe, hkrati pa v
poslovanje uvesti tudi nekaj
novosti. Najpomembnejša je
ta, da preidejo na obračun
dohodka po posameznih toz-
dih in ne na ravni delovne
organizacije. V Topru sicer
pravijo, da vse večje tekstil-
ne asociacije obračunavajo
dohodek na ravni delovnih
organizacij in prehod na toz-
dovsko obračunavanje ne bi
bil smotrn, šentjurski delav-
ci pa podpirajo stališče, da bi
ob tozdovskem obračunava-
nju dohodka mesečno na-
tančno vedeli, koliko so
ustvarili. Sicer pa je bila iz-
guba delovne organizacije
Toper ob polletju nekaj več
kot 579 milijonov dinarjev,
od tega v šentjurski Modi ne-
kaj več kot 44 milijonov in v
Elegantu 17,5 milijonov di-
narjev.
Sicer pa so v obeh šentjur-
skih Toprovih tozdih na zah-
tevo izvršnega sveta izdelali
tudi oceno poslovanja in de-
la začasnih kolektivnih po-
slovodnih organov. V Modi
menijo, daje zdajšnji položaj
mogoče izboljšati s čimprejš-
njo odločitvijo o bodoči or-
ganiziranosti delovne orga-
nizacije in istočasno spreme-
niti način obračuna poslova-
nja. Ekonomska uspešnost
poslovanja se mora v skladu
z zakonom v bodoče ugotav-
ljati po tozdih, na podlagi de-
janskih stroškov pa je treba
urediti tudi evidentiranje zah^
log in vezavo potrebnega de-
narja.
Ob tem predlagajo še ne-
kaj novosti, menijo pa, da je
večina odvisnih prav od od-
ločitev v celotni delovni or-
ganizaciji. Prav zato tudi
predlagajo, da se ukine
ukrep začasnega družbenega
varstva in v Modi sprejmejo
vršilca dolžnosti direktorja.
Ta predlog razlagajo z obsto-
ječim položajem v tozdu, saj
menijo, da je začasni kolek-
tivni poslovodni organ sku-
paj z ukrepom družbenega
varstva potreben le ob okr-
njenih samoupravnih od-
nosih.
Podobna stališča do uredi-
tve razmer v Topru imajo tu-
di v tozdu Elegant, kjer po-
udarjajo, da je potrebno za-
gotoviti pogoje za uresniče-
vanje marčevskih sklepov.
Gre za dosledno sanacijo po-
slovanja ter predvsem samo-
stojen obračun dohodka in
svobodno menjavo dela med
tozdom in delovno skup-
nostjo skupnih služb. V Ele-
gantu so v proizvodnjo uved-
li tudi dva nova programa -
Sanatorji delovne organi-
zacije Toper so podprli
predlog, da dobijo delavci v
oktobru višje osebne do-
hodke, vendar se bodo le-ti
ob nadaljnji izgubi že no-
vembra vrnili na 80 odstot-
kov lanskega poprečja. Ob
tem je treba poudariti, da je
odločitev precej kontradik-
torna, saj sanatorji nase ne
prevzemajo materialne od-
govornosti.
izdelavo puhovk in elastič-
nih hlač, s tem pa tudi zao-
krožili svoj proizvodni pro-
gram. V Elegantu menijo, da
imajo z zaokroženim proiz-
vodnim programom in ureje-
nim planiranjem v sodelova-
nju z delovno skupnostjo
skupnih služb vse pogoje za
nadaljnjo organiziranost v
delovni organizaciji. Menijo
tudi to, da brez večje pomoči
občine - menjajo vsaj moral-
no pomoč, če že materialna
ni mogoča - v obeh tozdih
zastavljenih nalog ne bodo
mogli uresničiti.
IVANA FIDLER
Na zadnji seji zborov šentjurske občinske skupščine so dele-
gati razpravljali tudi o dodatni izgubi delovne organizacije
Toper iz leta 1986, ki znaša 1 milijardo 580 milijonov dinarjev.
Zahtevali so specifikacijo izgube po tozdih, vendar jim pred-
stavniki Toprovega vodstva niso znali dati pravih odgovorov;
povedali so le, da je dodatna izguba posledica zgrešenih pro-
jektov. Šentjurske delegate prav tako ni zadovoljil podatek,
da so v Topru delavci v šestih mesecih ustvarili le 1 milijon
160 tisoč dinarjev dohodka na delavca, kar je do dvainpolkrat
manj od povprečja v sorodnih dejavnostih. Vsje to in dejstvo,
da v Šentjurju niso prepričani v uspešnost sanacijskega pro-
grama, kakršnega podpirajo na ravni delovne organizacije, je
delegate tudi vodilo v zahteve po mesečnih poročilih o poslo-
vanju in uspešnosti sanacije. Podpirajo tudi razpravo o spre-
membah samoupravnega sporazuma o ugotavljanju skupnega
prihodka, menili pa so, da v Topru ni toliko zaskrbljujoča
dodatna izguba iz leta 1986 kot to, da v delovni organizaciji še
vedno poslujejo s tekočo izgubo. V Šentjurju zahtevajo takšne
smernice v sanacijskem programu, ki bodo resnično izboljšale
PPSJo^aPJc, saj je sanacija le tako upravičena in smotrna.
Izvoz je večji
za sedmino
v devetih mesecih so Go-
renjeve delovne organizaci-
je prodale na tuje za več kot
sto encost milijonov dolar-
jev izdelkov, od tega pa kar
sto šest ali šestindevetde-
set odstotkov na konverti-
bilni trg.
V primerjavi z lanskimi
prvimi devetimi meseci so
tako izvoz povečali za štiri-
ncost odstotkov, uvoz pa z
izvozom pokrivcoo kar sto-
sedemindveOsetodstotno.
Rast izvoza na tehnološko
n^zahtevnejša tuja tržišča
dokazuje, da v Goreryu do-
bro uresničujejo eno svojih
osnovnih usmeritev, vklju-
čevanje v mednarodno de-
litev dela.
Nova okna v
Izvoz
Nazarski Gorenje Glin je
že marca razvil nov tip
strešnega okna zastekljene-
ga z ravnim termoizolacij-
skim ravnim steklom ali z
dvoplastno kupolo iz
akrila.
Za letos načrtujejo izde-
lavo deset tisoč takšnih
oken, večino pa bodo izvo-
zili. Pred nedavnim so pod-
pisali desetletno pogodbo o
izvozu oken še z enim iz-
med zahodnonemških
partnerjev, ki n^ bi mu do
leta 1990 prodali kar šest-
deset tisoč novih oken.
BP
V žalski občini
upada delež obrti
Primanjkuje zlasti uslužnostnib
dejavnosti
Medtem ko se je drobno-
gospodarstvo v žalski obči-
ni do leta 1981 razvijalo pre-
cej hitreje kot v povprečju
v Sloveniji, pa tega ni mo-
goče trditi za nekaj zadnjih
let. Kljub stalnemu poveče-
vanju zmogljivosti in obse-
ga proizvodnje, ta dejav-
nost zaostaja za razvojem
gospodarstva in še zlasti in-
dustrije. Posebej močno je
čutiti pomanjkanje stori-
tvenih dejavnosti.
Razvoj obrti je v občini
glede na področja zelo ne-
enakomeren. Razlike niso le
v razvoju družbenega in za-
sebnega sektorja, ampak tu-
di v moči posameznih strok,
ki so se skoncentrirale v več-
jih urbanih naseljih. Ob do-
kaj razvitem zasebnem sek-
torju je močno opazno naza-
dovanje v družbenem, ki je v
glavnem opustilo drobne
storitve in se preorientiralo
na proizvodne storitve. Po-
dobna opažanja veljsOo tudi
za zasebni sektor, ki opušča
drobne storitve in se vse bolj
usmerja v kooperacijo oziro-
ma poslovno tehnično sode-
lovanje z industrijo in trgovi-
no. Drobno gospodarstvo se
srečuje še z drugimi težava-
mi. Vedno manj je zanima-
nja za obrtne poklice, kar je
posledica usmerjenega izo-
braževanja, razvoj pa ovirjgo
tudi nekatere sistemske reši-
tve s področja davčne in po-
sojilne politike, carinskih
predpisov in podobno.      »
Nič kaj spodbuden tudi ni
podatek, da je dejavnost
drobnega gospodarstva v
prostorskih delih sprejetih
planskih dokumentov v pri-
merjavi z ostalimi dejavnost-
mi sorazmerno skromno za-
stopana. Do leta 2000 so za
razvoj obrti v žalski občini
namenjena območja Loke
pri Grižah, Prapreče, Vran-
sko-Lom, Latkova vas, staro
mestno jedro v Žalcu in sta-
ro vaško jedro v Petrovčah.
V Žalcu so tudi izračunali,
da bo leta 1990 v občini pri-
manjkovalo 1074 delavcev v
drobnem gospodarstvu gle-
de na to, da računsko, da bi
bilo takrat v žalski občini že
40.353 prebivalcev. Nžobolj
že sedaj primanjkuje obrtni-
kov s področja zaključnih
del v gradbeništvu, avtome-
hanikov in mizarjev ter seve-
da nekaterih uslužnostnih
dejavnosti kot so krojaštvo,
čevljarstvo in frizerstvo.
JANEZ VEDENIK
Tudi posloven odmev zlatarske razstaiti
Letos se Je utrdila tudi vloga mednarodne zlatarske delavnice
Petnajst tisoč obiskoval-
cev 20. mednarodne zlatar-
ske razstave v Celju iz vse
Jugoslavije in tujine potrju-
je odmevnost in kakovost te
največje predstavitve jugo-
slovanskih predelovalcev
žlahtnih kovin. Razstavo si
je ogledalo tudi več kot šti-
risto poslovnih partnerjev
iz domovine, šest iz zahodne
Evrope in dva velika kupca
iz Združenih držav Ameri-
ke. Svetovno priznani poz-
navalci zlatarstva in obli-
kovanja nakita pa so dosež-
ke naših zlatarjev uvrstili v
evropski vrh zlatarskega
oblikovanja.
»V času pred in med samo
razstavo smo imeli vrsto po-
slovnih srečanj in razgovo-
rov,« je dejal na tiskovni
konferenci ob zaključku raz-
stave, prejšnji petek. Stane
Seničar, predsednik KPO
Zlatarne Celje. »Med po-
membnejšimi rezultati naj
omenim, da smo dopolnili
jugoslovanski program dol-
goročne strategije in opera-
tivnih nalog za hitrejši razvoj
predelave plemenitih kovin.
Konkretizirali smo strategijo
tehnološkega razvoja in se
okvirno dogovorili o delitvi
dela znotraj združenja zlatar-
jev Jugoslavije. Dogovorili
smo se tudi za skupne in po-
samične naloge za dosego iz-
voznih ciljev do leta 2000,
prihodnje leto pa naj bi po
skupnem dogovoru izvozili
izdelkov v vrednosti 40 mili-
jonov dolarjev.
Letošnja, največja zlatar-
ska razstava doslej, je potrdi-
la vodilno vlogo celjskih zla-
tarn v oblikovanju nakita,
zato je združenje sprejelo
zasnovo celjskih mednarod-
nih zlatarskih razstav kot
skupni interes vseh članic
združenja in bodo te tudi v
prihodnje, vsako drugo leto,
v Celju.
Med zlatarsko razstavo so
ustanovili tudi interesno
združenje Nakit in moda
združujeta. Združenje naj
bi povezovalo vse modne
oblikovalce Slovenije. S
skupnim nastopom doma in
na tujem želijo ustvariti so-
doben slovenski stil oblače-
nja, ki bo med seboj povezo-
val tekstilce, kreatorje, iz-
delovalce obutve, modnih
dodatkov in seveda zlatar-
no, ki želi ponuditi trgu
modni nakit. Nakit, ki bo
sledil modi v oblačenju.
Z izjemnimi dosežki v
oblikovanju nakita se je le-
tos utrdila tudi vloga medna-
rodna zlatarske delavnice.
Zlatarska delavnica naj bi s
svojim načinom dela, kjer se
izmenjujejo izkušnje doma-
čih in tujih vrhunskih obli-
kovalcev in kjer se rojev^o
nove ideje v oblikovanju na-
kita, pripomogla k prodoru
novega designa v širši evrop-
ski in svetovni prostor. Že
prihodnji mesec bodo na pri-
mer izdelke letošnje, 3. med-
narodne zlatarske delavnice
prikazali v eksperimental-
nem programu zlatarske raz-
stave v Munchnu.
Razstava, kot izredno lep
kulturni dogodek, je mimo.
Članicam združenja ostane,
da vsaka zase oceni komerci-
alni uspeh razstave. V Zla-
tarnah Cele pravijo, da so bi-
li za vloženo delo in stroške
dobro nagrajeni. Če izvzame-
mo moralno priznanje in vi-
soke ocene, ki so jih bili de-
ležni zlatarji iz ljubljanskega,
trboveljskega  in  celjskega
tozda, se Zlatarnam Celje od-
pirač dodatne možnosti za
izvoz. »Prihodnje leto bi lah-
ko izvozili za 15 milijonov
dolaijev izdelkov,« pravi
Stane Seničar. »To je dva-
krat toliko kot bomo z izvo-
zom zaslužili letos. Vendar
že v naprej ugotavljamo, da
Zlatarne Celje se dogovar-
jajo, da del izdelkov z zla-
tarske razstave razstavijo
prihodnje leto na zlatarskih
razstavah v Avstriji in Ita-
liji;_
te možnosti ne bomo mogli v
celoti izkoristiti, brez dolgo
pričakovanih ukrepov jugo-
slovanske vlade.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Žalski Juteks
veča proizvodnjo
Sodelovanje s sovjetskimi partnerji
Dograditev čistilne napra-
ve, novosti v proizvodnji tal-
nih oblog, ureditev skladišča
gotovih izdelkov in večje dvo-
rane ter uvedba personalnih
računalnikov - to so pridobi-
tve delavcev žalskega Jutek-
sa ob 22. oktobru, dnevu ko-
lektiva.
Delavci Tekstilne tovarne
Juteks sodijo med tiste delov-
ne organizacije v žalski občini,
ki kljub nič kaj rožnatim go-
spodarskim razmeram večajo
obseg proizvodnje - letos za
približno 7 odstotkov. Znotraj
delovne organizacije se morajo
sicer nenehno prilagajati raz-
meram na tržišču, zaradi česar
morajo kdaj pa kdaj ukinjati
tretjo izmeno v predelavi jute
ali pa vse sile usmerjati v tiste
dele proizvodnje, kjer se uk-
varjajo s plastificiranjem.
Letos so ponovno začeli bolj
sodelovati s sovjetskimi part-
nerji. Z njimi sodelujejo že od
leta 1974. prvič letos pa bo kla-
sično menjavo in vezano trgo-
vino nadomestilo poslovno,
tehnično in znanstveno sode-
lovanje ter sovlaganje v skup-
ne tovarne. Razen s sovjetski-
mi partnerji bodo podoben od-
nos navezovali tudi s češkimi
organizacijami.
Delavce tega kolektiva čaka
v prihodnjih dveh letih po-
membna odločitev o prestruk-
turiranju proizvodnje. Že pred
leti so namreč na Ložnici zgra-
dili obsežen industrijski kom-
pleks, ki zaenkrat še ni zaživel.
■ Prestavitev na Ložnico mora
biti ne le fizična, ampak predv-
sem ekonomska,« pravijo v Ju-
teksu.
Praznik kolektiva bodo Ju-
teksovi delavci praznovali v
soboto, 24. oktobra. Ob tej pri-
ložnosti bodo poleg zlatih, sre-
brnih in bronastih značk za
dolgoletno zvestobo kolektivu
podelili plakete za posebne za-
sluge. Prejeli jih bodo: Vikto-
rija Tratnik, Marija Tomin-
šek in Ivan Hostič.
IRENA JELEN-BAŠA
»Eko« ima dobre programe
Sanacija ne bo mogoča brez pomoči bank
V velenjski Elektrokovi-
narski opremi so uvedli
družbeno varstvo že kon-
cem letošnjega avgusta, mi-
nuli teden pa je velenjski
izvršni svet ocenjeval
uspešnost začasnega vod-
stva delovne organizacije
Eko. Po dobrih petih mese-
cih je novemu vodstvu po-
djetja uspelo povsem razči-
stiti finančno stanje v ko-
lektivu z 911 zaposlenimi,
po oceni izvršnega sveta so
tudi uspešno zaustavili po-
večevanje izgub, zdaj pa
pripravljajo sanacijski pro-
gram, ki ga bodo velenj-
skim skupščinskim delega-
tom ponudili v obravnavo
novembra.
Začasni kolektivni poslo-
vodni odbor Eka, ki ga vodi
Andrej Grebenšek, ugotav-
lja, da so njihovi proizvodni
programi vse premalo tržno
zanimivi, delno tehnološko
zastareli, delno pa podvajajo
programe, ki jih razvija ne-
primerno večje in močnejše
Gorenje. Ob omenjanju Go-
renja pa je treba povedati, da
so z njim v Eku že našli sku-
pen jezik, saj jim Gorenje že
danes nudi precej strokovne
pomoči, njihova komerciala
ponuja kupcem del Ekovih
izdelkov, Eku pa z manjšimi
sredstvi pomaga tudi Gore-
njeva interna banka.
V Eku so v petih mesecih
uspeli nekoliko zmanjšati
število delavcev, po sedanjih
ocenah pa je še vedno vsak
deseti odveč. Ker je eden iz-
med pogojev uspešne sana-
cije tudi kakovostna kadrov-
ska struktura, pa so kljub
družbenemu varstvu ostali
štipenditorji 122 dijakov in
študentov, ob tem pa so iz
režije prestavili v proizvod-
njo kar šest odstotkov de-
lavcev.
Ob ukinitvi nedonosnih
programov pa v Eku že raz-
vijajo nekatere nove. Tako
bodo tehnično posodobili
svoja stikala brez dotika, naj-
več pa si obetajo od novega
tipa oken, s katerimi bi lah-
ko bili konkurenčni tudi na
svetovnih trgih, in od stop-
nic, za katere se zanima ja-
ponski koncem Mitsubishi.
Kljub vzpodbudnim po-
datkom o petdesetodstot-
nem zmanjšanju zalog mate-
rialov za proizvodnjo in štiri-
indvajsetodstotnem poveča-
nju produktivnosti pa ima
Ekova realnost še drugo
plat. Zaradi štiridesetih mili-
jard že poprej pridelanih iz-
gub in stopetdesetih milijard
neplačane realizacije ter
akutnega pomanjkanja
obratnih sredstev namreč ni-
majo denarja za izpeljavo
svojih obetajočih progra-
mov. Zato upajo, da jim bo-
do po izdelavi sanacijskega
programa banke lahko zago-
tovile kredite, saj so prepri-
čani, da bodo bančniki v nji-
hovih načrtih lahko našli tu-
di svoj interes. V nasprot-
nem bo sanacijo v velenjski
Elektrokovinarski opremi
nemogoče izpeljati.
BRANE PIANO
22. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Sip bo ^pet
sodeloval s
Pttttingerjem
Osemnajst let je mini-
lo, odkar je Sip iz Šem-
petra začel kooperacij-
sko sodelovati z znano
svetovno tovarno kme-
tijskih strojev Pottinger
iz Avstrije. Takratni cilj
je bil, da bi v Šempetru
osvojili bogat program
kmetijske mehanizacije,
kasneje pa je Sip pro-
gram dopolnil tudi z
lastnimi razvojnimi do-
sežki in nakupom nekaj
licenc. Sip se je z leti
povzpel med vodilne
evropske proizvajalce
kmetijske mehanizacije.
Potrebe po kooperacij-
skem sodelovanju ni bilo
več, zastala pa je tudi za-
radi nekaterih ukrepov
naše države, ki sodelova-
nja v bistvu niso podpi-
rali. Pred dnevi pa so se
znova dogovorili za ko-
operacijo.
Firma Pottinger bo po
tem dogovoru že prihod-
nje leto pričela v Sipu ku-
povati številne sklope za
kmetijske stroje; pred-
vsem gonila, zavarjence
in odpreske. Gre za tiste
dele, s katerimi bodo v Si-
pu zapolnili sedaj proste
proizvodne zmogljivosti.
Dela bo za okrog 25.000
efektivnih proizvodnih
ur. Predvidevajo pa tudi,
da bo mogoče postopoma
Sipove dobave celo pod-
vojiti. Kooperacija pa ne
bo omejena zgolj na do-
bave, pač pa se bo preli-
valo tudi znanje, zlasti
tehnično in organizacij-
sko-poslovno. To bo do-
brodošlo tudi za Sipovo
proizvodnjo, ki se mora
stalno prilagajati in pri-
merjati s sorodnim, tujini
vrhunskim proizvajal-
cem. Z obnovitvijo proiz-
vodne kooperacije bo
mogoče izboljšati tudi po-
nudbo na domačem trgu.
Pottinger namreč proiz-
vaja tudi nekatere kmetij-
ske stroje, zlasti večjih
zmogljivosti in posebnih
funkcij, ki se jih pri nas
ne splača proizvajati, ker
so tržne količine oziroma
naše potrebe premajhne.
Te stroje bo torej mogoče
uvažati preko kooperacije
in jih prodajati za dinarje. S
tem bodo v Sipu obogatili
prodajno ponudbo in seve-
da tudi iztržek. Skratka, s
ponovnim kooperacijskim
sodelovanjem je Sip pred
začetkom uresničevanja
novega, zanimivega posla,
ki bo znatno prispeval k
večji izkoriščenosti proiz-
vodnih zmogljivosti, boljši
dohodkovnosti in večjemu
izvozu ter s tem tudi boljše-
mu gospodarjenju.
JANEZ VEDENIK
Poleg Sinteze zdal še Vizija
Male predukcijske enote so lahko pomembni nosilci razvoja
z zadnjim junijem letoš-
njega leta smo v Celju dobi-
li prvo malo produkcijsko
enoto Sintezo, ki je ustano-
viteljem povzročila kar pre-
cej težav. Kaže, da bo Vizija,
delovna organizacija za iz-
delavo programske opreme
na PC računalnikih, usta-
novljena veliko hitreje in z
veliko blažjimi porodnimi
krči. Zanimanje celjskega
gospodarstva za to novo'
malo produkcijsko enoto je
namreč kar precej veliko,
verjetno pa je to odraz izva-
janja projekta P.
Delovna organizacija Vizi-
ja naj bi v Celju zaživela s 1.
januarjem leta 1988, priprave
ustanoviteljev pa zaenkrat
tečejo nemoteno. V razgovo-
rih s predstavniki celjskega
gospodarstva so mladinci, ki
so tudi pobudniki novega
projekta, ugotovili, da je za-
nimanje za ustanovitev male
produkcijske enote vehko.
Ustanavljanje nove delovne
organizacije je lažje tudi za-
to, ker imajo mladinci kar
precej izkušenj že iz priprav,
ki so bile potrebne za usta-
novitev Sinteze. Ustanavlja-
nje malih produkcijskih
enot, v katerih se zaposlujejo
visokoizobraženi mladi stro-
kovnjaki, pa je tudi ena
prednostnih nalog mladin-
ske organizacije vse od kr-
škega kongresa naprej.
V novi delovni organizaciji
Vizija naj bi strokovnjaki
skrbeli za razvoj ekspertnih
sistemov v nadgradnji po-
slovne informatike, izdelo-
vali opremo za spremljanje
in vodenje proizvodnje in v
svoje delo s konkretnimi na-
logami vključevali tudi sred-
nješolce in študente. Slednje
je pomembno tudi zato, da
mlade že v času izobraževa-
nja vključijo v delovni pro-
ces in jim tako približajo nji-
hovo prihodnje delo. Pred-
nost malih produkcijskih
enot je še v tem, da so finanč-
no zelo nezahtevne in usta-
novitelji potrebujejo le malo
zagonskega kapitala. Ob
upoštevanju inflacije bodo
ustanovitelji Vizije potrebo-
vali za zagon delovne organi-
zacije približno 50 milijonov
dinarjev, kar se da primerjati
z enoletnimi reprezentančni-
mi stroški večje delovne or-
ganizacije. Sicer pa ustano-
vitelji Vizije iščejo sovlagate-
lje predvsem med tistimi de-
lovnimi organizacijami, ki
imajo v svojem poslovanju
več stičnih točk z delovnim
procesom Vizije. Doslej so se
uspešno dogovarjali že s Ko-
vinotehno, ki je pomagala
tudi pri ustanavljanju ljub-
ljanskih Mikrohita in Mikro-
ade, Razvojnim centrom,
Elektrosignalom in Libelo.
Za ustanovitev Vizije je
prejšnjega pomena tudi to,
da im^o ustanovitelji že ne-
kaj lastne opreme, ki jo bodo
v delovno organizacijo vloži-
li kot lasten kapital. Gre za 3
PC računalnike in sisfemske
soft-ware, potrebujejo pa še
tiskalnik in močnejši raču-
nalnik. Qbstoječa oprema je
uvožena, dodatno pa bodo
ustanovitelji Vizije kupili v
ljubljanskem Mikrohitu, ki
je razvil kakovostne računal-
nike Abakus.
Kaže, da smo v Celju ugo-
tovili, da sodijo male pro-
dukcijske enote med po-
membne nosilce gospodar-
skega razvoja, saj s svojo
fleksibilnostjo lažje sledijo
gospodarskemu razvoju.
Prav zaradi tega je bilo tudi v
posvetu o izvajanju projekta
P veliko zanimanja za novo
delovno organizacijo Vizija,
ki bi s svojim delovnim pro-
gramom lahko v veliki meri
dopolnila vrzeli gospodar-
skega razvoja.
IVANA FIDLER
EMO bo večino proizvodnje
prodal na hišnem sejmu
v prisotnosti vodilnih pred-
stavnikov celjskega gospo-
darstva, občinskega vodstva
in poslovnih partnerjev so v
ponedeljek v dvorani C na
Golovcu odprli letošnje po-
slovne dneve Ema. V Emu ra-
čunajo, da bodo v štirinajstih
dneh, kolikor bo manifestaci-
ja trajala, sklenili tri četrtine
letnih pogodb.
V Emu so letos (tako pa bo
tudi prihodnje leto) sredi raz-
vojne sanacije in prehoda na
tehnološko zahtevnejše pro-
grame. Tudi zaradi nekaterih
novosti v osnovnih proizvod-
nih programih upravičeno
upajo, da bodo posle za tri četr-
tine količinskega in vrednost-
nega plana sklenili v nasled-
njih štirinajstih dneh. Do jutri
bodo poslovni dnevi na Golov-
cu, naslednji teden pa še v to-
varni. Ocenjujejo, da jih bo v
tem času po prodajni, izvozno-
uvozni, nabavni in finančni
•plati obiskalo vsaj 1500 ku-
pcev, kooperantov in drugih
obiskovalcev.
Kljub precejšnjim težavam
pri prehodu na tehnološko
zahtevnejšo proizvodnjo bodo
o Emu do konca letošnjega le-
ta ustvarili za pribUžno 73 mili-
jard dinarjev celotnega prihod-
ka (kar je za 132 odstotkov več
kot lani. Izvozili bodo za 12,2
milijona dolarjev, kar je za 3,2
milijona več kot bodo uvozili.
Prihodnje leto, ko naj bi proiz-
vodnjo povečali za 3 odstotke,
načrtujejo še za 1,2 milijona
dolarjev višji izvoz.
Razen novosti v štirih osnov-
nih programih proizvodnje,
omenimo le posodo s težkim
dnom, nove lonce na pritisk,
moderno oblikovano butično
posodo, nove kotle v progra-
mu toplotne tehnike, dokonč-
no izoblikovan program raci-
onalizacije transporta ter pro-
gram mehanizacije in avtoma-
tizacije tehnoloških linij, je vse
nared tudi za izgradnjo nove
tovarne frit, po sedanji oceni-
tvi vredne 5,4 milijarde din.
Novo tovarno, ki bo pomenila
veliko pridobitev predvsem v
tehnološkem in ekološkem
smislu bodo začeli graditi pri-
hodnje leto, dokončali pa n^
bi jo do leta 1989.
RADO PANTELIČ
Računalnilce v proizvodnjo
Na Srednji tehniški šoli maršala Tita v Celju so prejšnjo
sredo odprli učilnico, za izobraževanje in usposabljanje
delavcev za NC in CNC tehnologijo. Učilnica je sodobno
opremljena in sodi v sam vrh tovrstnih učilnic po vsem
svetu.
Nekaj manj kot 90 milijonov dinarjev zanjo so združili v
delovnih organizacijah velikega in drobnega gospodarstva,
občinskih raziskovalnih skupnostih in obrtnih obratovalni-
cah celjskega območja. Doslej se je v ta izobraževalni pro-
jekt, ki so ga v Celju razvijali v okviru projekta P, vključilo
34 koristnikov s Celjskega, namenjena pa bo tudi dodat-
nemu izobraževanju učencev Srednje tehniške šole.
I. FIDLER
Avtomatizacija in nevarne snovi
Prejšnji četrtek in petek je bilo v
Titovem Velenju deseto republiško
posvetovanje varnostnih inženirjev
in tehnikov, ki sta ga priredila Zveza
društev varnostnih inženirjev in teh-
nikov Slovenije in velenjsko Društvo
varnostnih inženirjev in tehnikov.
Posvet, ki ga pripravijo vsako drugo
'eto, je z zanimivimi referati privabil
okoli štiristo delavcev iz organizacij
Združenega dela, ki se ukvarjajo z
Varstvom pri delu.
Varnostne inženirje in tehnike je ob
Pričeku posveta pozdravil tudi Miha
Ravnik, predsednik slovenskih sindi-
katov, ki je spregovoril o pomenu var-
stva pri delu ob uvajanju novih tehno-
logij in prizadevanjih sindikata za hu-
Tianizacijo dela. O pomenu tovrstnih
Srečanj varnostnikov in podrobnostih
2 letošnjega posveta smo se pogovarja-
li z Miroslavom Mohorkom, predsed-
•^ikom Zveze društev varnostnih inže-
fiirjev in tehnikov Slovenije.
Kakšen je namen letošnjega posveta?
Mohorko: »Varnostni inženirji in
tehniki se na posvetih srečamo, da bi
izmenjali svoje delovne izkušnje in se
seznanili s pravnimi in tehnološkimi
novostmi varstva pri delu, zadnja leta
pa na posvetih navezujemo tudi stike s
proizvajalci zaščitne opreme. Nena-
zadnje pa se vsaki dve leti dogovorimo
tudi za skupna izhodišča za nadaljni
razvoj varstva pri delu in varnostne
zakonodaje.«
Pri izbiri tem za letošnji posvet ste
veliko pozornosti nameniti tudi var-
stvu okolja.
Mohorko: »Mi vsakič skušamo tudi
celovito obdelati določeno temo zno-
traj našega področja dela. Letošnja
rdeča nit so bile nevarne snovi in avto-
matizacija delovnih postopkov. Kot
vemo je namreč okoli nevarnih snovi
veliko problemov, ki se pričenjajo že
pri samem uvajanju nevarnih snovi v
proizvodnjo, nadaljujejo pri prevozih
teh snovi in nastajajo tudi pri sami
* uporabi snovi. Vse pogosteje jih tako
hajdemo med vzroki težjih bolezen-
skih okvar delavcev, ki se do nedavne-
ga niti niso upoštevale kot poklicne
bolezni. Tudi obravnava avtomatizaci-
je delovnih postopkov se nam je zdela
zelo umestna, saj se v velenjskem Go-
renju snujejo različni napredni progra-
mi, predvsem v zvezi z avtomatizacijo
in robotizacijo proizvodnje. Želeli smo
poudariti, da ti programi obetajo tudi
osvoboditev človeka od težkega in ne-
varnega dela in s tem povečanje njego-
ve varnosti."
Kako bi ocenili uspešnost posveta?
Mohorko: »Posveta se je udeležilo
okoli štiristo strokovnjakov iz Sloveni-
je, nekaj pa tudi iz drugih republik,
večina pa je z izvedbo zelo zadovoljna.
Še posebej posrečen je bil izbor kraja
posveta, saj se tu dandanašnji srečuje-
jo tako velik napredek kot tudi vse
slabosti napredka.-   BRANE PIANO
6. STRAN - NOVI TEDNIK
22. OKTOBER 1987
Na Konjiškem že petič za samoprispevek
Največ denarja naj bi namenili komunalnemu urejanju krajev _
v konjiški občini so ljudje naklo-
njeni akciji za uvedbo petega samo-
prispevka predvsem zato, ker so z
zbranim denarjem iz četrtega refe-
rendumskega obdobja naredili celo
več kot so predvideli. Predvsem za
komunalno urejanje krajev, za šol-
stvo, družbene objekte, kulturo in
otroško varstvo bodo v konjiški obči-
ni do konca leta namenili Z milijardi
423 milijonov dinarjev referendum-
skih sredstev.
Gledano skozi odstotke so v konjiški
občini največ denarja, 44,3 odstotke,
vložili za ceste, kanalizacijo, PTT
omrežje, elektrifikacijo in podobna de-
la. Za šolstvo so namenili 19,6 odstot-
kov, za domove in druge družbene ob-
jekte 14,5 odstotkov, za kulturo 9,4 od-
stotka, za otroško varstvo 7,9 odstotka
in namjmanj, 1,3 odstotka, za telesno
kulturo, vendar glede na dejstvo, da je
v občini že precejšnje število športnih
objektov.
Zanimiv, če že ne presenetljiv, je tu-
di podatek, da so v občini ob izpolnje-
nih obveznostih zbrali šestkrat več de-
narja kot so predvideli in zato tudi
toliko več naredili, kar pa je velika
zasluga združenega dela v občini, ki je
poleg rednih obveznosti iz samouprav-
nega sporazuma prispevalo za izgrad-
njo vsega naštetega še dodatna sred-
stva. Na takšno pomoč in razumevanje
združenega delq upajo v konjiški obči-
ni tudi v prihodnje pri združevanju
denarja za peti samoprispevek, o kate-
rem se bodo z referendumom krajani
odločali 15. novembra in sicer za ob-
dobje naslednjih petih lef, torej od leta
1988 do 1992.
Referendumski programi so pri-
pravljeni za vsako krajevno skupnost
posebej. Večino zbranega denarja pa
bodo v tej občini ponovno namenili
komunalnemu urejanju krajevnih
skupnosti, šolstvu, zdravstvu, v konji-
ški in zreški krajevni skupnosti pa
podpirajo tudi program za kabelsko
televizijo.
V Jerneju, na primer, bodo združe-
vali denar za obnovo tamkajšnje šole,
v Tepanju za dokončanje šole. V Slo-
venskih Konjicah naj bi v naslednjih
letih k šoh Edvarda Kardelja dozidah
telovadnico in večnamenske prostore,
v Vitanju pa s prizidkom in adaptacijo
rešili prostorske probleme tamkajšnje
šole. Večji referendumski zalogaj bo
tudi nova zdravstvena postaja v Zre-
čah, v Tepanju načrtujejo nov otroški
vrtec, v Slovenskih Konjicah pa bodo
k tamkajšnjemu vrtcu dozidali še jasli.
V nekaterih manjših krajevnih skup-
nostih pa v referendumskih progra-
mih načrtujejo tudi gradnjo domov
krajanov in gasilskih domov, kot na
primer v Spodnjem Grušovju, Žicah,
na Stranicah, v Zbelovem, Konjiški
vasi in še kje.
Peti samoprispevek bodo zbirali po
krajevnih skupnostih, združevali pa
po treh referendumskih območjih: ko-
njiško-loškem, zreškem in vitanjskem.
Na tak način bi namreč tudi manjše in
manj razvite krajevne skupnosti soli-
darno dobivale denar iz večjih in razvi-
tejših in bi na tak način hitreje reševa-
le probleme, ki jih sicer za skromno
zbrana sredstva ne bi mogle.
MATEJA PODJED
Kakovost življenja je tudi v
prostoru
Prostor naj bi bil odraz sožitja med njegovimi
načrtovalci in uporabniki, je temeljna misel arhitek-
turne delavnice, ki jo je v svoj program dela vključil
celjski klub kulturnih delavcev Ivan Cankar.
Prejšnji četrtek je bila že druga arhitekturna delav-
nica, na kateri so se udeleženci pogovarjali o dveh
bodočih novih stavbah v Celju. To sta nova upravna
stavba Aera in nov stanovanjski blok ob Dalmatinovi
ulici. Pogovor je vodil Tone Zimšek, predsednik
skupščine občine Celje, sodelovah pa so še predstav-
niki investitorjev, vodstvo Aera, številni arhitekti,
urbanisti, likovni umetniki in drugi člani kluba.
Udeleženci delavnice so pozdravili takšen način
obravnave novograderij v Celju in se zavzeli, da bi
podobnih arhitekturnih delavnic bilo več tudi v
bodoče. Podobno bi se lahko organizirali tudi ob načr-
tovanju drugih objektov v prostoru, kot so ceste in
druga komunalna infrastruktura. Predlagali so, naj za
vsak nov objekt, ki ga bodo postavili v Celju, napravijo
načrtovalci maketo in jo razstavijo tako, da si jo bo
lahko ogledal sleherni občan (v izložbi SDK na
primer).
Kultura prostora naj bi postala skrb vsakega posa-
meznika, ki bo tako znal ceniti prostor v katerem živi
in se tudi kritično opredeliti do posegov v prostor.
WE
Tudi trgovke morajo znati gasiti
v mesecu požarne varnosti so tudi v Velenju pripravili več usposabljanj za gašenje
začetnih in manjših požarov. Daje potrebno znati pogasiti požare predvsem in najprej tam.
kjer je veliko ljudi, se zavedajo tudi trgovke velenjske Name, ki so svoje znanje tudi
praktično preizkusile.
LOJZE OJSTERŠEK
Pionirji v Titovlii krojili
Sedma likovna kolonija na bistriški osnovni šoli
Konec tedna je bila Bi-
strica ob Sotli spet Jugosla-
vija v malem. Tradicional-
ne likovne kolonije »Naši
kraji - Titovi kraji«, ki jo je
že sedmič zapored organizi-
rala celodnevna osnovna
šola Marije Broz, se je ude-
ležilo okoli petdeset pionir-
jev iz naših bratskih repu-
blik in pokrajin, iz sosed-
njih in domače, šmarske ob-
čine. Tudi letos so mladi
ustvarjali na temo Dolina
Titove mladosti in ajeni
ljudje.
Likovne kolonije v Bistrici
ob Sotli so se udeležile po-
bratene šole Maršal Tito iz
Kumrovca, Zdravko Čelar iz
Dervente, Orijenski bataljon
iz Bijele. Tefik Čanga iz Uro-
ševca, Krdte Misirkov iz
Gevgelije, Branko Milkovič
iz Niša. Moše Pijade iz Pači-
ra ter osnovna šola 9. maj iz
Kašine, ki je pobratena z os-
novno šolo iz Kozjega. Od
sodednjih šol so sodelovale
osnovna šola Edvard Kardelj
iz Bizeljskega ter šola iz Ko-
privnice ter osnovne šole iz
šmarske občine.
Mladi so se v petek do-
poldne razkropili po območ-
ju Spominskega parka Treb-
če, od Bistrice ob SotU do
Kumrovca, Sedlarjevega,
Trebč in Podsrede. Od teh-
nik so se največ odločali za
risanje, slikanje in grafično
upodabljanje. Likovno kolo-
nijo je vodila mentorica
Ljudmila Jan, strokovno pa
jo je spremljal akademski
slikar Peter Krivec. Na po-
moč so priskočili tudi stro-
kovnjaki delovne organizaci-
je Spominski park Trebče.
Ob zaključku so učenci bi-
striške osnovne šole pripra-
vili kulturni program, zvečer
pa je bila v novem kultur-
nem domu na ogled razstava
likovnih stvaritev tega dne.
Likovna kolonija v Bistrici
ob Sotli ni le srečanje mladih
Ukovnih ustvarjalcev in
upov; je manifestacija, v ka-
teri se spletajo prijateljske
vezi med mladimi iz domala
vseh delov naše širše domo-
vine.
M. AGREŽ
Filipinski
folklorni
ansambel v
Titovem
Velenju
Po daljšem premoru
bomo v Titovem Velenju
ponovno gledali pravi
spektakel eksotične
glasbe, plesov in petja v
400 živobarvnih ko-
stumih.
V soboto. 24. oktobra
prihaja namreč v Titovo
Velenje številni Baletno-
folklorni ansambel s Fili-
pinov, ki se bo ob 19.30
uri predstavil občinstvu
na odru Doma kulture v
Titovem Velenju. V okvi-
ru svoje evropske turneje
se filipinski umetniki od
včeraj predstavljajo tudi
po Sloveniji.
Sobotni nastop v Tito-
vem Velenju bo prav go-
tovo vzbudil širše zani-
manje, saj bodo potomci
starodavnega filipinske-
ga naroda prikazali vso
razkošje filipinskih, ma-
lezijskih, islamskih, špan-
skih in mehiških plesov,
ki so zgodovinsko pove-
zani s kulturo Filipinov.
Temperaturo v dvorani
pa bodo prav gotovo
dvignili ritualni plesi fili-
pinskih plemen, lovcev
na glave, spektakularni
hodci po ognju ter bogata
igra luči in barv na poroki
filipinskega princa in
princeze ob ropotanju
bambusovih palic . . .
Vstopnice za to. vseka-
kor zanimivo in atraktiv-
no prireditev, po enotni
ceni 3000 din pa lahko
obiskovalci dobijo že v
predprodaji pri organiza-
torju velenjskega nasto-
pa, to je Kulturni center
•Ivan Napotnik« Titovo
Velenje.
Ž. B.
OBRAZI
Franc Brinovec
Franc Brinovec je eden iz-
med pionirjev Gorenja, saj je
v njem zaposlen že od leta
1958; zamenjal je že kar pre-
cej delovnih mest znotraj po-
djetja, vedno pa je prevze-
mal naloge, ki jih drugi niso
uspeli dovolj dobro opraviti.
Včasih je moral zato uvajati
tudi večji red in odgovor-
nost, vendar se zato ni delav-
cem nikoli zameril, saj je
vedno znal pritegniti sode-
lavce z osebnim zgledom, s
poštenjem in zavzetim de-
lom.
Ob tem pa ni postajal za-
svojen z delom, saj je vedno
našel čas tudi za uveljavlja-
nje zahtev delavcev, kot radi
rečemo, za razvoj samou-
pravljanja.
Danes je Franc Brinovec
še vedno vpet v družbena
dogajanja v delovnem okolju
in izven njega; s svojimi bo-
gatimi izkušnjami še vedno
pomaga mlajšim sodelav-
cem, ob tem pa je v Gorenju
Gospodinjski aparati spet
med tistimi, ki so v zadnjih
letih pomagali vleči Gore-
njev voz iz poslovnih težav.
Zadolžen je namreč za razvoj
inventivne dejavnosti. Zato
ni naključje, da je njegova
delovna organizacija na dru-
gem mestu v Sloveniji po
razvitosti inventivne dejav-
nosti in da so na nedavni raz-
stavi inovacij šaleškega in
savinjskega gospodarstva v
velenjski Rdeči dvorani po-
brali večino nagrad.
Za svoje minulo in sedanje
delo je Franc Brinovec pred
dnevi prejel tudi nagrado »8.
oktober«, ki mu jo je podeli-
la skupščina občine Velenje
za izredne uspehe ob razvoju
sistema in organizacije in-
ventivne dejavnosti.
BRANE PIANO
Kaže, da turistično društvo bo
Do konca meseca naj bi sklicali prvo sejo društva
Delo turističnega društva
v Šmarju je že davno zamr-
lo, tako da so ga v celjski
turistični zvezi izbrisali s
seznama turističnih dru-
štev v regiji, v občini Šmar-
je pri Jelšah pa je še vedno
zapisano v registru družbe-
nih organizacij in društev.
Težko je reči, zakaj je nek-
danje zelo aktivno turistično
društvo zamrlo. V zadnjih le-
tih je bilo nekaj poskusov za
ponovno oživitev, vendar
brez uspeha. Danes so si v
Šmarju, upravnem središču
občine, edini, da je to dru-
štvo potrebno. Kraj je turi-
stično zanimiv zaradi po-
membnih kulturnozgodo-
vinskih spomenikov in ob-
jektov, v Šmarju načrtujejo
večji rekreativni center z
igriščem za golf ima bogato
kulturno tradicijo. Ko si pri-
zadevajo za ponovno delova-
nje turističnega društva,
imajo zlasti v mislih vzgojo
prebivalstva za lepši izgled
Šmarja in okolice.
Zadnji poskus,^ da bi turi-
stično društvo v Šmarju spet
začelo delovati, je bil prete-
kli teden, ko se je sestal od-
bor za družbene organizacije,
in društva pri občinski kon-
ferenci socialistične zveze
Šmarje pri Jelšah. Ob teme-
ljiti in celoviti oceni možno-
sti in potreb so na sestanku
določili šestčlanski iniciativ-
ni odbor, ki ga vodi Jože Ce-
rovšek. Odbor ima nalogo do
konca meseca sklicati prvo
sejo društva.
M. AGREŽ
Mladina poje
In Igra
Osnovna organizacija
ZSMS Vinska gora vsako
leto organizira tekmoval-
no oddajo »Mladina poje
in igra«, v kateri lahko so-
delujejo vokalne in in-
strumentalne skupine,
samostojni glasbeni izva-
jalci in plesne skupine.
Letošnja prireditev, že
osemnajsta po vrsti bo 24.
oktobra ob 19. uri v več-
namenskem domu v Vin-
ski gori.
Učitelji so proslavili svoj dan
Delavci Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje so v soboto
ob dnevu prosvetnih delavcev pripravili krajšo slovesnost.
Na njej je slavnostni govornik, direktor Zavoda SR Slovenije
za šolstvo, Peter VVinkler spregovoril o vlogi delavcev v vzgoji
in izobraževanju in znova izpostavil zahteve po pravičnejšem
vrednotenju pedagoškega dela.
Na slovesnosti v Kulturnem domu v Titovem Velenju, kjer je
nastopil tudi Slovenski oktet, so podelili Šilihove plakete,
značke in priznarga. Najvišje odlikovanje, Šilihovo plaketo z
nagrado sta prejela Karel Kordež, ravnatelj OŠ Karel Destovnik-
Kajuh iz Šoštanja in Mihca Plazi, upokojena učiteljica iz OŠ
Gustav Šelih iz Titovega Velenja. Šelihove značke za dolgoletno
in vestno pedagoško delo so prejeli Marija Savor, Jožica Guben-
šek, Marica Črep, Nade Lebar, Tone Bahor, Anica Ožir, Mira
Čretnik, Hermina Rudolf, Gizela Strnad, Vlado Don£y in Ana
Glamočnik, vsi iz DO VIZ Velenje ter Dragica Letonje in Peter
Ficko iz Centra srednjih šol Titovo Velenje. Šilihova priznanja
za posebne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem deluje prejelo še
petnajst učiteljev VIZ Velenje.
Občinska izobraževalna skupnost pa je podelila posebna priz-
nanja za uspehe na področju vzgoje in izobraževanja v občini.
Prejeli so jih Franc Hudomal, Nada Zavolovšek-Hudarin in Jože
Groznik.
J. M.
IZ. OKTOBER 1987
NOVI TEONIK - STRAN 7
pomaniklllva diagnostika le lahko usodna
gačunalniški tomograf za uspešnejše Helo
Pri težjih poškodbah tele-
sa in glave, pri vseh obole-
njih možgan je izredno po-
0iembna in včasih celo od-
ločilna ustrezna diagnostič-
oa preiskava. V svetu in v
večjih središčih pri nas
uporabljajo v ta namen po-
seben aparat-računalniški
tomograf, ki se je razvil s
liombinacijo rentgenske
tehnike in računalniške me-
tode.
Vendar pa so takšen diag-
nostičen postopek za bolni-
Ice s Celjskega redko uporab-
ljali, saj Celje računalniške-
ga tomografa nima. Imajo ga
sicer v Ljubljani in Maribo-„
ru, vendar je pr\'i že star in
iztrošen, drugi pa komaj za-
došča za potrebe Maribora in
okolice. Zato so v Celju na-
kup aparata uvrstili v pro-
gram četrtega samoprispev-
ka za modernizacijo bolniš-
nice.
Predstojnik Rentgenskega
oddelka pnmarij doktor
Uroš Vizjak ugotavlja, da so
akutni primeri doslej ostajali
brez tovrstne diagnostike,
kar ni bila le ovira za kasnejr
še zdravljenje, pač pa so se
nekateri primeri končali celo
s smrtjo bolnikov. V svetu
veljajo normativi, da uporab-
Ij^o en tomograf na 50.000
prebivalcev, v Sloveniji pa
imamo dva aparata, kjer pa
bolniki s Celjskega težko pri-
dejo na vrsto. Manjši del bol-
nikov pošiljajo v glavnem
Zagreb in Maribor, redko v
Ljubljano. Celje z okolico bi
zato potrebovalo svoj aparat,
kjer bi opravljali tudi priska-
ve skeletnega in živčnega de-
la hrbtenice, na neboleč na-
čin bi ugotavljali obolenja
notranjih organov in si z
njim pomagali pri težjih po-
škodbah okostja. Računajo,
da bi bil aparat polno izko-
riščen, saj bi se odločih za
nakup tomografa srednje
zmogljivosti. Večji so tudi
dražji, takšen s srednjo
zmogljivosti, na katerem bi
se dnevno zvrstilo od 10 do
15 pacientov, pa bi stal od
800 do 900 tisoč dolarjev.
Prostor zanj so predvideli v
novi bolnišnici, ker pa so so-
dobni aparati manj občutlji-
vi na okolje, prostor ne bi
zahteval kakšnih posebnih
priprav.
V Sloveniji načrtujejo na-
kup tomografskega aparata
še v Murski Soboti, Slovenj
Gradcu, Kopru, Novi Gorici,
Golniku in Novem mestu.
Nakup aparata je iz medicin-
skih razlogov utemeljen, če-
prav so se pri sestavi progra-
ma samoprispevka pojavljah
dvomi. Nekaj zmede pa je
povzročila tudi informacija,
da so sklenili posel z uvozni-
kom osnovne rentgenske
opreme, ki pa z nakupom ra-
čunalniškega tomografa ni-
ma nikakršne zveze. Gre le
za to, daje celjska bolnišnica
slabo opremljena z osnovno
rentgensko aparaturo, ki je
potrebna za diagnostiko ske-
leta in pljuč. Zato bodo po
velikih težavah prihodnje le-
to to opremo le dobili, kar pa
ne gre zamenjevati z računal-
niškim tomografom, ki je
višja stopnja diagnostike za
razhko od osnovnih prei-
skav.
T. CVIRN
Le redki se upirajo samoti
Vse več Jih potrka na vrata Žive v Celju
Težko je biti sam. Včasih
bolj, včasih manj; včasih
samota ubija. Iščemo poti iz
osamljenosti pa se mnogi
vrtimo v začaranem krogu.
Samoti ubežati preprosto
ne znamo, ne zmoremo.
Osamljenost mnogih je tes-
no povezana s časom, v ka-
terem živimo; ko hodimo
drug mimo drugega, hitimo,
hodimo po istih poteh, dan
za dnem.
Tovrstne težave mnogih
poskuša reševati in cesto tu-
di reši svetovalnica za življe-
nje v dvoje »Živa« iz Ljublja-
ne, ki ima od februarja letos
svojo enoto tudi v Celju, v
Gledališki uUci 2.
Za Živo v Celju ve že pre-
cej ljudi, okoli trideset pa se
jih je le odločilo, da po tej
poti najde življenjskega so-
potnika, tovariša, prijatelja.
Večina, 70 odstotkov, je mo-
ških, kar kaže, da imajo ti
več poguma in nemara manj
tovrstnih predsodkov, s ka-
terimi so v razvitejšem svetu
že davno opravili.
Največ med njimi, približ-
no dve tretjini, je samskih
oseb, ostaU so razvezani ali
ovdoveli, ki prihajajo doma-
la iz vseh občin celjske regi-
je, pa tudi izven nje. Vsi pri-
h£yajo z resnimi nameni, zato
so v pogovorih s socialno de-
lavko tudi zelo odkriti. Zara-
di strokovnega dela je Živa
iz Ljubljane pri svojem delu
uspešna. Štirideset odstot-
kov ugodno rešenih prime-
rov je nedvomno spodbuden
podatek.
Iz vprašalnikov, ki jih mo-
ra skrbno zapolniti vsak kan-
didat, je razvidno, da v glo-
balnih zahtevah med moški-
mi in ženskami ni velikih ra-
zlik. Značilno je morda to, da
moški dajejo prednost do-
brim gospodinjam in da ne
postavljajo ozkih pogojev
glede izobrazbe ter starosti,
ženske pa so glede tega bolj
zahtevne. Pri večini je glavni
motiv za sklenitev zveze z
nasprotnim spolom gospo-
darski oziroma ekonomski,
zlasti pri starejših osebah.
Povsem drugačni motivi pa
so pri intelektualcih, zlasti
mlajših. Ti iščejo življenjske-
ga sopotnika, ki jih bo zado-
voljeval v čustvenih in
predvsem komunikacijskih
potrebah.
Na sedežu Žive v Ljublja-
ni, Celju in drugod, se oglaša
tudi vse več kmečkih fantov
z lepimi, velikimi in mehani-
ziranimi kmetijami, žal pa je
zelo malo žensk, ki bi bile
pripravljene iti na kmete,
kar pa ni toliko problem sve-
tovalnice za življenje v dvo-
je, kot problem družbe. V Ži-
vi si prizadevajo, ob strogi
anonimnosti in z velikim po-
sluhom za tovrstne človeške
stiske, da bi se našU pravi
ljudje, ki bi bih v novi skup-
nosti tudi srečni, zadovoljni
in ustvarjalni člani te
družbe. MARJELA AGREŽ
Uspela gasilska vaja v Žalcu
Ob mesecu požarne varno-
sti je bila osrednja pokazna
gasilska vaja občine Žalec
minuh petek; organiziralo jo
je Gasilsko društvo Žalec pri
blagovnici Agrine. Vaja je
mela cilj preveriti taktično
operativno sposobnost gasil-
skega centra v Žalcu tako
operative kot tehničnih sred-
stev v gašenju zahtevnejših
požarov. Kot je povedal po-
veljnik GD Žalec Rihard Ko-
pušar, ki je poveljeval vaji,
so mobiUzirali tudi strukture
SLO, civilne zaščite in na-
rodne zaščite ter gasilske
trojke. V vasi so uporabih
vsa razpoložljiva tehnična
sredstva GD Žalec v sodelo-
vanju z Zdravstvenim do-
mom. Postajo Milice in Elek-
tro Celjem.
Poseben povdarek na v^i
je bil na samozaščitni uspo-
sobljenosti službenega oseb-
ja blagovnice. S predpostav-
ko, da je na tehničnem od-
delku blagovnice Agrine iz-
bruhnil požar in se tudi raz-
širil, so na vaji evakuirali vse
kupce, in še prej odstranili
osebna vozila s parkirnega
prostora. Vaja je pokazala,
da so enote požarne varnosti,
ki so v vaji sodelovale dobro
usposobljene in opremljene,
prav pa bi jim prišla še avto-
mehanična lestev, ki bi segla
tudi do višjih nadstropij.
T. TAVČAR
Marjana Kuhar
Jože Pečečnik
Rafko Jelen
Drago Kolar]
if Lazali pri Šentilju gradijo vodovod
Skoraj ne mine dan, da
grajani Laz v šentiljski kra-
jevni skupnosti pri Tito-
vem Velenju ne bi delali na
trasi vodovoda. Velika de-
lovna akcija je bila tudi v
Soboto, Prizadevne krajane,
^} bi radi izboljšali pogoje
življenja v tej vasi, smo obi-
skali tudi mi,
Marjana Kuhar, vodja vo-
'Jovodne skupnosti: »Oskrba
^ vodo na tem področju je
^elo slaba. Še posebej težko
Pa je, ker žive tod predvsem
"^metje, ki se ukvarjajo z živi-
''orejo. Vodovod bo dolg
^koraj štiri kilometre, pred-
videvamo pa, da bo končan
■Prihodnje leto v jeseni. Pri-
zadevni krajani so opravili
'Udi že po več kot dvesto
^Prostovoljnih delovnih ur.«
Jože Pečečnik: Precej de-
•^arja smo dobili iz občinske-
samoprispevka, res pa je,
ta denar ne bi radostovali.
zato delamo tudi prostovolj-
no, denar pa prispevajo seve-
da tudi posamezne domači-
je. Ko bodo dela opravljena,
bo vodo dobilo okrog štiride-
set domačij.
Rafko Jelen: »Teren za
gradnjo je izredno zahteven,
saj je tu predvsem gričevnat
svet. Dogovorili smo se, da
bomo v delovnih akcijah so-
delovali vsi krajani tudi po-
tem, ko bomo gradili sekun-
darne odcepe do posamez-
nih domačij. Pripravljenost
za delo je zares zelo velika.«
Drago Kolar: »Z dogradi-
tvijo vodovoda se bo življene
tod zares izboljšalo. Sedaj se
je že poznalo izseljevanje z
našega območja, prepričan
pa sem, da se bo potem usta-
vilo. Gradnja vodovoda po-
meni največjo naložbo doslej
v naši krajevni skupnosti.«
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
90 let Frančiške Florjane
v Ločici pri Polzeli je ko-
nec minulega tedna prazno-
vala 90, rojstni dan Franči-
ška Florjane.
Ob tej priložnosti sojo, kot
je v krajevni skupnosti Pol-
zela navada, obiskaU pred-
stavniki krajevne skupnosti.
Frančiška seje rodila 13. ok-
tobra 1897 pri Pocajtovih v
Skalah pri Titovem Velenju,
V družini je bilo osem otrok
in majhna kmetija za števil-
no družino ni imela dovolj
kruha. Zato je Frančiška že z
osmimi leti morala od doma
in odtlej je domovala pri ra-
zličnih delodajalcih. Z osem-
najstimi leti se je zaposUla v
sedanjem Garantu na Polze-
li, kjer so v tistih časih izde-
lovaU merila. Na Polzeli seje
tudi poročila in rodila troje
otrok.
Tudi voi^a leta ji niso pri-
zanašala. Že leta 1941 je bila
z vso družino izseljena v Po-
dravsko Slatino od tam pa v
delovno taborišče Espen-
heim. Po osvoboditvi se je
vrnila v domovino in se na-
stanila pri sinu v Ločici, kjer
živi še sedaj.
Ob svojem visokem jubile-
ju je sicer zadovoljna, vendar
toži, da jo noge že dvajset let
ne nesejo dobro, rada pa še
kaj prebere; seveda kolikor
ji dopušča že zelo oslabljen
vid.
Na sUki: Predsednik sveta
KS Polzela Drago Lubej in
tajnica Danica Antloga česti-
tata Frančiški Florjane v
imenu Polzelanov ob viso-
kem jubileju.
T. TAVČAR
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Center skupne medicinske
službe
OBJAVUA OGLAS
za najem dveh sob oziroma manjših
stanovanj s sanitarijami in kopalnico za
potrebe zdravnika rentgenologa.
Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Zdravstveni
center Celje, Splošno kadrovski sektor, referat za
stanovanjske zadeve, Gregorčičeva 7, Celje ali po
telefonu 22-334 int 457.

22. OKTOBER 1987
iSMUiset M razstavnega salona v Rogaški Slatini
Eden od načrtovalcev in
oblikovalcev pestre in ka-
kovostne kulturne ponudbe
v Rogaški Slatini je tudi
Delavska univerza, ki skrbi
za program, ki se odvija v
razstavnem salonu Zdravi-
lišča Rogaška Slatina. Le-
tos mineva dvajset let od-
kar je zaživela likovna raz-
stavna dejavnost v Pivnici
Zdravilišča.
Začelo se je z nekaj zag-
nane!, ljubitelji likovne
umetnosti, ki so v Rogaški
Slatini začutili potrebo po
tovrstni ponudbi.
Tu je treba omeniti predv-
sem Marjana Ungarja, dolgo-
letnega direktorja Delavske
univerze Rogaška Slatina.
Razmišljati so začeli o tem,
da bi bila lahko Pivnica
Zdravilišča tudi likovna ga-
lerija.
Razstave se v razstavnem
salonu vrstijo druga za dru-
go, na njih sodelujejo aka-
demski slikarji, kiparji, obli-
kovalci ter likovni amaterji
in šolarji. Razstava, ki je v
tem času na ogled, je jubilej-
na, dvestopetinpetdeseta po
vrsti. Do sedaj se je na raz-
stavah, bodisi osamično, bo-
disi skupinsko, predstavilo
več kot petsto likovnikov;
večina iz Slovenije, pa tudi iz
drugih republik.
Dejavnost razstavnega sa-
lona Zdravilišča Rogaška
Slatina je skupinsko delo.
Delavska univerza pripravlja
program, zbira ponudbe in
prijave avtorjev. Zdravilišče
nudi prostor in ob vsaki
otvoritvi razstave pripravi
kulturni program; predvsem
po finančni plati pa sodeluje-
ta še turistično društvo Ro-
gaška Slatina in^ kulturna
skupnost občine Šmarje pri
Jelšah. Cesto priskoči na po-
moč tudi združeno delo. Or-
ganizatorji na vsako otvori-
tev razstave povabijo tudi h-
kovnega kritika, da dobijo
obiskovalci tudi strokovno
oceno tega, kar vidijo.
Jubilejno razstavo ob 20-
letnici razstavnega salona
Zdravilišča Rogaška Slatina
so odprli pretekli petek. To-
krat razstavljajo štirje slo-
venski akademski slikarji,
šmarski rojaki: Stane Jago-
dic, Peter Krivec, Milan Lo-
renčak in Karel Plemenitaš.
Ob otvoritvi razstave, ki bo
na ogled do 13. novembra, je
zapel moški pevski zbor
Zdravilišča Rogaška Slatina
pod vodstvom Franca
Plohla.
M. AGREŽ
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
Letos filmska
glasba Janeza
Gregorca
v okviru filmske delav-
nice na letošnjem Tednu
domačega filma v Celju
bo o svoji filmski glasbi
in njenem ustvarjanju go-
voril skladatelj Janez
Gregorc, avtor glasbe za
filme Ko pride lev. Begu-
nec, Bele trave. To so ga-
di. Ubij me nežno. Rdeči
boogie in Ljubezni Blan-
ke Kolak. Napisal pa je
Le še enajst dni nas loči
od pričetka 15. Tedna do-
mačega filma, ki bo pod
generalnim pokrovitelj-
svom Gorenja v Celju od
3. do 10. novembra. Te
dni se je v kinu Union že
pričela predprodaja
vstopnic, jutri pa bo v
kinopodjetju in pri glav-
nem organizatorju - No-
vem tedniku in Radiu
Celje že na razpolago tu-
di vse informativno in
reklamno gradivo za to
največjo slovensko film-
sko manifestacijo.
tudi glasbo za več risanih
filmov, predvsem za fil-
me Konija Steinbacherja.
Prireditev, ki bo druge-
ga novembra ob 17. uri v
dvorani Glasbene šole v
Celju, je zamišljena kot
multimedialna, saj bodo
nekatere sekvence iz fil-
mov prikazali na videu,
nekatere pa na filmskem
platnu. Janez Gregorc pa
bo tudi praktično prika-
zal, kako je ustvarjal glas-
bo za nekatere filme in ri-
sanke. Na koncu tega pri-
kaza bo nastopil tudi Vla-
do Kreslin, ki bo zapel
skladbo Gledal tvoje sem
oči sanjave iz filma Lju-
bezni Blanke Kolak.
Napetost in islianje Gorana Horvata
Izviren ciklus ekologije deluje - opozorilno
v Galeriji v Titovem Velenju so v
petek odprli razstavo del slikarja Go-
rana Horvata, ki bo na ogled do 4.
novembra. Za ta kulturni dogodek
smemo zapisati, da je Goran Horvat
ponovno opozoril nase s precejšnjo
stilno ustaljenostjo. Slikar je pravza-
prav risar, ki prav na risbi gradi svo-
je slikarske ambicije, je v spremni
besedi k razstavi zapisala Milena
Koren-Božiček.
Goran Horvat seje s svojimi likovni-
mi deli že dodobra uveljavil z razstava-
mi doma in po svetu. Po poklicu je
sicer strojni inženir, rojen pred 32. leti,
s slikarstvom pa je opozoril nase že v
zgodnjih dijaških letih. Že tedaj je svo-
jo slikarsko pot nekako usmeril v
evropski nadrealizem, ki je sicer pri
Slovencih redkeje zastopan. Slikar-
stvo gradi na srednjeveških temeljih
in študiju stare grafike. Ne podreja se
klasičnim normam kompozicije. Nje-
gove risbe in slike so koncepirane v
brezprostorje, v katerem so razporeje-
ni fantastični in dekorativni predmeti
po svojevrstnem zaporedju. Ocenje-
valka razstave likovnih del Milena Ko-
ren-Božiček je zapisala, da je Gorano-
va linija brezkompromisna, vendar je
v njej mogoče razumeti napetost in
iskanje.
Fantastična in mnogokrat groteskna
bitja resnično spominjana strah pred
nasiljem in uničenjem, ki nenehno
preži na nas, včasih pa spominjajo tudi
na hrepenenje in ljubezen.
Izjemen je zlasti ciklus ekologije, ka-
terega je avtor začel in dopolnjeval z
veliko izvirnosti, predvsem v barvnem
in figuralnem delu enotno - opozo-
rilno. MP
Kultura le šla v Biiiač
Zgodba, da celjsko gledališče že več let išče pri-
merne prostore za kladišče je že stara in se vleče kot
povest o jari kači in steklem polžu. Medtem pa gleda-
lišče hrani kulise še vedno v neprimerno zaščitenem
skladišču v spodnjega gradu. Prav na grajskem dvo-
rišču pa se začenja ta zgodba...
Kdo ve, komu je to najprej padlo v glavo, vsekakor
pa sije »ta« pridobil ustrezen krog sodelavcev, ki so v
nočeh na grajsko dvorišče pripeljali tovornjak, mirno
nalagali kulise celjskega gledališča in jih odvažali...
Največ jih je šlo v smeri proti Bihaču, nekaj so jih našli
tudi v Makedoniji, seveda šele potem, ko so tatičem
kulture na intervencijo iz gledališča stopili na prste
varuhi reda in miru.
Kakšne velike koristi od dotrs^janih kulis novi last-
niki niso mogli imeti, res pa je, da so znali najbrž kar
spretno vnovčiti kakšen kos »stilnega« pohištva, ki so
ga sicer naredili v domači gledališki delavnici. Morda
ima dobro ceno niže na jugu tudi kakšen meter tapi-
soma, odtrganega s praktikablov za predstavo o Men-
galeju. Nekatere kose kulis, te so konec koncev lahko
tudi čisto primerne za kuipavo, so gledališčniki dobili
nazaj. To je že res. Res pa je tudi, da še vedno čakajo in
upajo na boljše in bolj varno skladišče. Da ne bi kul-
tura odhajala predaleč... Tu pa se spet začne tista
znana o jari kači in steklem polžu.
___________^___MAr£JA PODJED
siiicariev v
Volniku
v soboto, 24. oktobra se
bo ob 8. uri v Vojniku priče-
lo letošnje delovno srečanje
slikarjev amaterjev. Prire-
ditev, ki jo organizira likov-
na sekcija KUD »France
Prešeren« iz Vojnika in, ki
je že peta po vrsti, se bo
končala v nedeljo, 25. okto-
bra ob 16. uri z razstavo iz-
branih del v vojniškem li-
kovnem salonu.
Pričakujejo, da se bo sre-
čanja udeležilo do petnajst
slikarjev ljubiteljev iz različ-
nih krajev, n^več iz Štor in
Vojnika. SUkarji bodo slikali
na temo; »Vedute Vojnika in
okolice«, tričlanska komisija
pa bo nato izbrala slike za
razstavo v hkovnem salonu v
Vojniku, ki si jo bodo obi-
skovalci lahko ogledali še do
8. novembra.
Organizatorji domačega
društva bodo gostujočim sli-
karjem omogočili dvodnev-
no bivanje v Vojniku, slikarji
pa bodo eno sliko podarili
likovnemu salonu Vojnik za
njihovo stalno zbirko.
Prvo takšno delovno sre-
čanje so člani likovne sekcije
vojniškega kulturnega dru-
štva organizirali leta 1983 za
svoje člane, že v naslednjem
letu pa so k sodelovanju pri-
tegnih tudi likovnike iz Štor,
krog udeležencev pa vztraj-
no širijo. Pri strokovnem iz-
boru jim je do sedaj pomagal
tudi znani celjski akademski
slikar Peter Krivec.
Ž. B.
»Kar hočete« na Borštnikovem srečanju
V Mariboru se je v torek
zvečer začelo jubilejno, 20.
Borštnikovo srečanje slo-
venskih gledališč. Celjski
ansambel se bo občinstvu
predstavil v soboto zvečer z
uspelim Shakespearovim
delom Kar hočete v režiji
Mileta Koruna.
To je uspešnica minule se-
zone, ki so jo doslej odigrali
kar štiridesetkrat na različ-
nih odrih v Sloveniji.
Celjsko gledališče se vsa-
ko leto udeleži Borštnikove-
ga srečanja. V domačo hišo
je prišlo že tudi več priznanj.
Med njimi tri nagrade za naj-
boljši odrski jezik, pet indi-
vidualnih nagrad, razen tega
pa še dve nagradi za režijo. V
prihodnje pa upajo tudi na
kakšno nagrado za gledali-
ško igro. »Kar hočete« ponu-
ja dovolj priložnosti tudi za
to. V delu nastopa domala
ves gledališki zbor, v glavnih
vlogah pa: Anica Kumer, Mi-
lada Kalezič, Janez Bermež,
Peter Boštjančič, Igor San-
cin in Miro Podjed.
MP
Ignacij Orožen nI
pozabilen
Na rojstni hiši zgodovinarja
Ignacija Orožna so na Ašker-
čevem trgu v Laškem svoje-
mu velikemu rojaku v nedeljo
ponovno odkrili spominsko
ploščo. Prva, ki so jo odkrili
že leta 1953, se je po nesreči
razbila, zato so jo zdaj nado-
mestili z novo.
Odkritju plošče je prisostvo-
valo tudi precej uglednih zgo-
dovinarjev, med njimi dr. Bo-
go Grafenauer, o Orožnovem
delu pa je spregovoril profesor
Miloš Rybaf. Na slovesnosti, ki
je bila zaradi dežja v laški
knjižnici, je nastopil pevski
zbor TIM Laško pod vodstvom
Lojzeta Šveca, Ljudmila Turn-
'šek in Irena Mulej pa sta pre-
brali nekaj odlomkov iz Celj-
ske kronike, ki je izšla leta
1854 in je eno pomembnejših
Orožnovih del, ter iz uvoda k
opisu štajerskih dekanij, ob-
sežnega dela, ki pa ga Ignacij
Orožen, žal, ni uspel dokonča-
ti. Kljub temu pa je v njem
zapustil izredno dragocene po-
datke in odkritje. Njegovo delo
so Laščani predstavili tudi na
posebni razstavi. Ob otvoritvi
je o njih spregovorila profeso-
rica Božena Orožen.
Odkritje spominske plošče
Ignaciju Orožnu je le ena od
akcij, kijih v Laškem priprav-
ljajo z namenom, da bi sedanje
in bodoče rodove opozoril na
delo in življenje pomembnih
rojakov. V občini že načrtno
zbirajo podatke o vseh po-
membnih osebnostih, ki so ži-
vele ali delale na tem območju,
da bi s primernimi pomniki
ohranili spomin nanje.   N. K.
Anja v Savinovem salonu
Mnogi že desetletja poznamo razvejano kulturno poslan-
stvo drobne, nežne, vedno nasmejane prosvetne delavke
Anje Maček - Ključarjeve.
V petek, 16. oktobra ob 17. uri se je v napolnjenem žal-
skem likovnem salonu predstavila s svojimi akvareli in z
izvirno poslikano keramiko.
Otvoritev je zajela troje uglašenih doživetij hkrati: lirsko
obarvane, pronicljivo razlagajoče uvodne besede Darinke
Joštove, žametne, mojstrsko uglašene akorde citer griške
zmagovalke Tanje iz Domžal in mehke prelivajoče se barve
v Anjinih pokrajinskih akvarelih. V njih, je poudarila
Darinka, je tisto »nekaj več«, zaradi česar lahko Anjine slike
gledamo vedno spet, kakor vedno znova beremo lepo,
pesem. ■
Žalska kulturna skupnost je tako s pravim posluhom,
omogočila razstavo slik - hvalnic lepotam Savinjske doline;
in naše ožje domovine. Razstava je odprta do sobote, 24.4
oktobra. 1
DARINKA VIZJAK. Foto: T. TAVČARi
S knjižnega trga
V teh dneh je slovenska
etnologija postala bogatej-
ša za knjigo Kruh in politi-
ka - Poglavja iz zgodovine
Vitanja.
Knjigo je izdala Partizanska
knjiga v sodelovanju z Znan-
stvenim institutom Filozof-
ske fakultete iz Ljubljane. Je
prva iz zbirke Način življenja
Slovencev v 20. stoletju in je
delo več avtorjev. Uredila sta
ga Duša Kernel-Umek in
Zmago Šmitek. Knjiga je
razdeljena na pet poglavij,
kar se zdi malo, vendar so ta
zelo obsežna, saj ima knjiga z
vsemi prilogami in dodatki
vred več kot 700 strani. Po-
glavja so tudi za neetnologa
zelo zanimiva. Sledijo si ta-
kole: Naselje in prebivalci,
Delitev dela v gospodarstvu.
Skupnosti in družbeno razli-
kovanje, Ženitovanjske šege
in Etnomuzikološka podoba
hribovske vasi Paka. Vsako
posebej predstavlja zaklju-
čeno celoto, vendar pa sku-
paj tvorijo popoln prikaz živ-
ljenja v Vitanju od začetka
stoletja do danes.
V prvem poglavju avtorici
Branka Berce-Bratko in Du-
ša Kernel-Umek opisujeta
zgodovinski razvoj Vitanja,
število prebivalcev, rojstva,
smrti, poroke... V drugem
Zmago Šmitek obravnava
delitev dela v gospodarstvu
in življenjske razmere posa-
meznih skupin prebivalcev-
kmetov, gostačev, obrtni-
kov, trgovcev, delavcev. Av-
torica tretjega poglavja
Skupnosti in družbeno razli-
kovanje je Duša Kernel-
Umek. Zelo zanimivo je četr-
to poglavje avtorice Zore Pa-
vlin, obravnava pa ženito-
vanjske šege. To je marsikje
zelo šegavo, predvsem ko
opisuje vasovanja in snubi-
tve. Iz opisanega vidimo, da
stari, zanimivi običaji še niso
zamrli. Ljudje se jih še ved-
no spominjajo in jih oživlja-
jo. Zadnje poglavje je delo
dveh priznanih strokovnja-
kov etnomuzikologov - Mir-
ka Ramovša in Julijana
Strajnarja - Etnomuzikolo-
ška podoba hribovske vasi
Paka. Na koncu so delu do-
dani še povzetek v angle-
škem jeziku in priloge-foto-
grafije, stari dokumenti, ris-
be, pisma...
Raziskovalno delo na tere-
nu v Vitanju je za tako obsež-
no delo trajalo dolgo časa -
cela štiri leta. V tem času so
bili Vitanjčani raziskoval-
cem v veliko pomoč. Tudi
zaradi tega je bilo delo tako
temeljito opravljeno. Vitanje
in vasi okoli njega so tako
etnografsko med najbolje
obdelanimi področji v Slove-
niji. Po knjigi bodo gotovo
segli prebivalci Vitanja, pri-
poročam pa jo v branje
vsem.
ZLATKA MIRNIK-OVČARIČ
Aškerc tudi sredi Rimskih Toplic
Od petka naprej pozdravlja slehernega prišleka v Rimskih
Toplicah doprsni kip Antona Aškerca, delo akademskega
kiparja Antona Hermana iz Titovega Velenja.
Odkritje doprsnega kipa je ena zadnjih akcij, ki so jih v
laški občini izpeljali v spomin na pesnika, ki je svojo mla-
dost preživel v bližini Rimskih Toplic. Potem ko so pred leti
vzorno obnovili pesnikovo domačijo na Senožetih, so želeli
tudi v samem središču kraja opozoriti na to, da od tod izvira
umetnik, ki seje s svojim pesniškim opusom povzpel v sam
vrh slovenskega epike. j,^
22. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Gostinci napovedujejo še slališe čase
Obisk celjskih gostišč Je skromnejši, ker Celje nI več nakupovalni center In tuUI
gospoUarska moč usiha
Gostinstvo, gospodarska panoga, o kateri najpogo-
steje govorimo takrat, ko se hudujemo nad počas-
nostjo kakšnega natakarja, je danes v tako slabem
položaju, da tudi na dolgi rok strokovnjaki na tem
področju ne vidijo veliko izhodov iz zagat. O tem smo
prejšnji teden govorili tudi v enourni radijski oddaji
Radia Celje. Povzetek razprave nekaterih udeležencev
smo pripravili za časopisno objavo, saj gre za odgo-
vore na nekatera bistvena vprašanja o vzrokih za
manjši promet, o položaju gostinskega delavca, o mož-
nostih za boljše poslovanje.
Sodelovali so Erika Gra-
bar, direktorica tozda Na-Na
DO GPC Celje, Vinko Med-
vešek, vodja razvoja pri Go-
stinskem podjetju Celje, Av-
gust Fekonja, namestnik di-
rektorja hotela Evropa ter
Boris Klančnik, direktor
tozda Jelen v Slovenskih
Konjicah. Uvodno vprašanje
pa je bilo ali drži, da so go-
stilne najbolj polne takrat,
ko je kriza (gospodarska,
družbena) največja.
Medvešek: »To vsekakor
ne drži. Danes so polna le
gostišča, ki so ustrezno spe-
cializirana, cenjena in, ki
imajo prijazno in vljudno
osebje. Gostišča s klasično
ponudbo in klasičnim nači-
nom priprave, ki je sicer
mnogo daljši in zahtevnejši,
delajo in tudi poslujejo
slabše.«
Grabar: »Že pred desetimi
leti smo vedeli, da je speci-
alizacija edini in dolgoročni
način pri pridobivanju celot-
nega prihodka. Ozko speci-
alizirana ponudba terja temu
primerne kadre, s čimer se
pridobi tudi kvaliteta. Zato
imamo pivnice, pizzerije in
podobne lokale, zato bomo
recimo kmalu pri celjski trž-
nici odprli še specializiran
lokal s ceneno ponudbo rib.
Bruto realizacija kaže, da so
ti lokali dobro obiskani.
Kakšnega posebnega pribit-
ka v teh lokalih sicer ni, do-
hodek pa iščemo v masi, saj
so cene te ponudbe relativno
nižje od klasične. Čas klasič-
nih gostiln je minil, saj je
struktura gostov bistveno
drugačna. Vsi okoliški kraji
imajo svoja gostišča in bla-
govnice, tako da Celje ne
predstavlja več takšnega na-
kupovalnega centra kot ne-
koč, tudi gospodarska moč
usiha, zato je obisk gostišč
skromnejši.
Fekonja: »Še pred leti smo
imeli tudi v našem kolektivu
več kulinaričnih prireditev,
vendar za nekatere v Celju ni
zanimanja. Zato bomo v pri-
hodnje obdržali le nekatere.
Kljub kvalitetni ponudbi
celjski gostje niso več tako
pogosti obiskovalci naše re-
stavracije. Pretežno so to ti--
sti, ki pri nas prenočujejo.«
K vzrokom za slabši obisk
bi lahko dodali še tega, da
je tudi cesta obšla Celje.
Tranzitnih gostov ni več. Je
zaradi vsega tega lokalov v
Celju že preveč?
Grabar: »Samo Gostinsko
podjetje Celje (GPC) ima v
Celju in okolici 28 lokalov.
Za določen čas je to dovolj.
Zdaj gremo bolj v specializa-
cijo in prenovo lokalov in
manj v nove nakupe. Zmog-
ljivosti je torej dovolj, niso
pa dovolj dobro zasedene. Iz-
jema ja čas ob raznih priredi-
tvah in sejmih, ko pa smo
domači gostinci postavljeni
na stranski tir.«
Tudi ob zlatarski razsta-
vi? Kljub razstavi ob nede-
ljah ni bilo v Celju odprtih
nič več lokalov kot obi-
čajno?
Grabar: »V primeru kon-
kretnih prireditev se gostin-
ci zelo hitro osvestimo, žal
pa nas organizatorji priredi-
tev ne obveščajo. Zlatarna je
izjema, saj nas je z vljudnost-
nim dopisom opozorila na
razstavo in prosila, da v času
razstave pripravimo dobro
ponudbo, s katero naj bi bili
gostje zadovoljni. Mislim, da
kakšnih bistvenih pripomb
na naše delo ne bi smelo biti,
prav tako ne za odpiralne ča-
se v nedeljo odprtih lokalov.
Še vedno ob nedeljah ni obi-
ska. Ker smo tudi mi plačani
po dohodku, ni računa, da bi
odprli več lokalov.
Medvešek: »Tudi na Poslov-
ni skupnosti za turizem za-
devo spremljamo in imamo
poseben dogovor o obrato-
valnem času. Pred dvema le-
toma smo ob nedeljah poiz-
kusno podaljšan odpiralni
čas, odprto je bilo tudi več
lokalov v nedeljo. Rezultat
so bili precej višji stroški in
nič večji promet. Mislim, da
ni nikakršne potrebe po od-
prtju večine lokalov. Poleg
dveh gostišč so ob nedeljah
odprti tudi vsi hoteli. Meni-
mo, daje to dovolj.
Fekonja: »S tem, ko smo
ob sobotah in nedeljah zaprli
nekatere lokale smo vsaj del-
no preprečili tudi večji odliv
kadrov iz gostinstva. Gostin-
ci delajo ob sobotah in nede-
ljah, praznikih, ponoči, ob
slabih prometnih zvezah jih
precej prihaja od daleč, s pla-
čami zaostajajo za osta-
limi ...«
Grabar: »Morda ob tem
podatek, da je gostinec v na-
šem tozdu, ki pa malce pred-
njači pred drugimi, v prvih
devetih mesecih v povprečju
zaslužil od 160 do 170 tisoča-
kov na mesec. Vsekakor je to
zelo skromno, saj so v tem
zajeti vsi dodatki za nočno,
nedeljsko, popoldansko in
deljeno delo. A to je le ena
plat, druga je ta, da je tudi
odnos gostov do gostinca in
do lokala vse slabši. To, da se
naših delavcev vse bolj tudi
fizično lotevajo postaja sko-
rajda že normalen pojav.
Pravtako nihče ne pomisli,
da mora razbit inventar, ki
predstavlja danes že zelo ve-
lik strošek, plačati gostinec
od svojega že tako pičlo od-
merjenega dohodka. Pred le-
ti je predstavljal kozarec
tretjino cene tekočine, danes
je obratno ...«
Ob vseh problemih, ki ni-
so zanemarljivi, nas zani-
ma, koliko lahko na izbolj-
šanje poslovanja vplivate
gostinci sami? Koliko je tu-
di preveč režije?
Klančnik: »Ce pogledamo
vso stvar z vidika stroškov,
bo morda zanimiva nasled-
nja primerjava. V prodajni
ceni našega proizvoda, bolj
ali manj je ta primerjava lah-
ko vzorčna za vse gostinstvo,
predstavljajo 55 do 57 od-
stotkov materialni stroški,
od 25 do 30 odstotkov osebni
dohodki, 15 do 20 odstotkov
pa obveznosti iz dohodka,
obveznosti do delovne skup-
nosti in ostali stroški iz do-
hodka. Ob ničelni akumula-
ciji se lahko vprašamo, kakš-
na je pravzaprav akumula-
tivna in reproduktivna spo-
sobnost gostinstva, ob tem
da naši osebni dohodki zao-
stajajo za gospodarstvom za
približno 15 do 20 odstotkov.
Če bi povišah osebne dohod-
ke samo na povprečja gospo-
darstva, bi bilo celotno go-
stinstvo »pod vodo«. Tu re-
zerv ni. Tudi na vhodne stro-
ške vpliva skor^da nimamo.
Edini vpliv imamo na notra-
njo racionalizacijo, boljšo
tehnologijo, na gostinsko re-
žijo, kar pa je spet precej
omejen strošek. Zato me-
nim, da gre gostinstvo na
dolgi rok v popolno iztroše-
nost poslovnih sredstev in
padec kvaUtete, saj je znano,
da gredo gostinci, če le imajo
to priložnost, raje v druge
poklice.«
In kako zadeve rešujete
vi, v vašem tozdu?
Klančnik: »Po mojem
osebnem mišljenju gostin-
stvo ne more biti organizira-
no povsem po naši sociali-
stični logiki, posebej, ko gre
za organizacijo dela, delovni
čas in podobno. Vemo na-
mreč, da je v družbenem
sektorju zelo težko dobiti go-
stinca v službo takrat, ko je
največ dela. To je en vidik,
drugi pa je ta, da celotne de-
javnosti ne moremo obreme-
njevati z družbeno nadgrad-
njo in režijo, ker tega ne mo-
remo vgraditi v prodajno ce-
no proizvoda. Kupna moč
pada iz dneva v dan, potenci-
alni gost ima denar le še za
eksistencionalne stvari, za
kruh in obleko. Lahko se do
onemoglosti trudimo, dokler
bo en natakar imel za seboj
še tri ali več birokratov, ne
bo rezultatov. Nekaj pa lah-
ko pridobimo tudi z več zna-
nja v tehnološkem in organi-
zacijskem smislu.«
Koliko je preveč režije v
Celju? Gostinstvo, ki je v
glavnem združeno v sozd
Merx, ima številne tozde?
Medvešek: »Mishm, da je
gostinstvo dejavnost, ki ima
zelo malo režije. V Gostin-
skem podjetju Celje, ne upo-
števam pa ostale nadgrad-
nje, nima niti 10 odstotkov
režije. Tega v drugih pano-
gah niti približno ne dosega-
jo. Pa tudi večina od te dese-
tine, razen delavcev v raču-
novodskih in knjigovodskih
poslih, dela vehko v proiz-
vodnji. Direktorji tozdov
vsaj polovico časa preživijo v
gostiščih pri reševanju kon-
kretnih kadrovskih, nabav-
nih in drugih problemov. Mi-
slim, da tukaj ni veliko re-
zerv, četudi se, s povezova-
njem strokovnih delavcev na
primer, nekaj še da nare-
diti.«
Klančnik: »Absurd je, da
nam ob našem maksimal-
nem trudu za razširjeno re-
produkcijo ne ostaja ničesar.
Možnosti so le še v tem, da se
organiziramo tako kot zaseb-
nik, ki posluje z neko eko-
nomsko logiko. To pomeni,
da je treba odstraniti ves ba-
last in poiskati vse notranje
rezerve. Mi imamo zaposlene
4 receptorje, ki pa, tako kot
povsod po svetu, delajo še
kaj drugega kot samo rece-
pcijske posle. Podobno velja
za ostale, saj želimo doseči
efektivno zaposlenost in tudi
preseči filozofijo, da če pri-
mes za metlo, to še ni manj-
vredno delo. Ob tem bi v go-
stinstvu tudi morali doseči,
da delavci ne bi bih preveč
obremenjeni s papirjem in
birokracijo ter sestankova-
njem v delovnem času. Stro-
kovna nadgradnja naj bi s
svojim znanjem poskrbela,
da bi bili s tem čim manj
obremenjeni.«
Že vrsto let lahko naši go-
stinci na vsakoletnem go-
stinskem sejmu GAST v Ce-
lovcu spremljajo razvoj in-
formatike v gostinstvu. Žal
v glavnem tovrstni razvoj
spremljamo le od daleč. Na
tem področju ni niti naj-
manjših sprememb?
Fekonja: »Res je. Tudi na
to oddajo prihajam ravno iz
Zagreba s sejma elektronike,
kjer je večina razstavljenega
posvečena hoteUrstvu. Vpra-
šanje je, kako si ob ničelni
akumulaciji privoščiti le eno
elektronsko, blagajno, ki jo
lahko povežemo z AOP siste-
mom, če ta blagajna stane 16
milijonov dinarjev. Res pa
je, da bi lahko z izboljšano
informatiko veliko bolje
spremljali poslovanje, videU
ob tem, kje škripa, kako se
ravnati itn ...«
Torej ste tudi vi šli v Za-
greb zgolj zato, da ste na te-
kočem z novostmi?
Fekonja: »Tako je, vendar
pa v okviru Emone že razmi-
šljamo o tem, da bi imeli
enoten informacijski sistem,
ki nam bo omogočil sprotne
podatke. Sami v hotelu
Evropa si tega ne bomo mo-
gli kupiti.«
Klančnik: »Gostinstvo je,
kar se tiče informatike, v
takšnem zaostanku kot osta-
lo gospodarstvo. Okoli 20 let
za razvitim svetom. Danes
gre le za to, če bomo uspeli ta
zaostanek ohranjati. Dohiteli
ali pa bistveno zmanjšali ga
nikoli ne bomo, že zaradi si-
stemskih in ostalih stvari ne.
Informacija je cena in zago-
tovo predstavlja tudi doho-
dek. Vprašanje je le, kako za-
četi, kako brez ostanka do-
hodka do računalnikov, koh-
ko stroškov vložiti za tisto,
kar nam bo zagotovo veliko
povrnilo. Z dobrim informa-
cijskim sistemom, ki vodi
blagovne pretoke od nabave,
skladiščenja, priročnega
skladiščenja skozi kuhinjo
do strežbe, bi brez dvoma ve-
liko pridobili. Mislim, da bi
se morali odločiti za decen-
traliziran pristop, ki ponuja
možnost nadgradnje. V na-
kupu manjših računalnikov
je možnost gostinstva, kajti
ni vse v denarju, tudi znanje
lahko veliko prispeva. Go-
stinci bi se morah pri tem
združiti, povabiti strokov-
njake, ki bi pravilno svetova-
li in šh v etapni razvoj. Če se
tega ne lotimo, če ne presto-
pimo te prve stopnice, bo
naš položaj dolgoročno še
slabši. Morda bomo o tem
kakšno rekli tudi na letoš-
njem Gostinsko turističnem
zboru v Radencih.«
RADO PANTELIČ
OBVESTILO
Iz »KOP« Šentjur obvešča-
mo vse občane, da smo
preselili upravne prostore v
Podgorje (Hruševec), ulica
Leona Dobrotinška 18,
Šentjur (kjer so obratni
prostori).
Telefonske številke so
ostale iste in sicer 741-019,
741-317, 741-341, 741-345.
Prosimo za razumevanje
ob selitvi.
Za teden dni iioje
Petnajst let Savinjske planinske poti
številni planinci so se v
soboto zbrali pri spomeni-
ku NOB v Migojnicah, od-
koder so krenili na pohod v
počastitev 15-letnice Sa-
vinjske planinske poti. Pot
jih je vodila proti Britnim
selom in v Zahom.
Na poti so se ustavili tudi
na partizanskih domačijah,
ponekod so pripravili krajše
kulturne programe, na Ko-
tarjevi domačiji je bila raz-
stava orožja, razpravljali so o
položaju planinstva, borci so
oživljah spomine na vojna le-
ta, pot pa so zaključili pri
planinskem domu na Homu.
Tu sta okrog štiristo pohod-
nikom spregovorila tajnik
Savinjske planinske poti
Franci Ježovnik in avtor pr-
vega vodnika po Savinjski
planinski poti Božo Jordan,
ki je med drugim povedal,
da je v petnajstih letih to pot
prehodilo 1242 planincev iz
vseh koncev Jugoslavije. Za-
četek poti je na Homu, vodi
pa preko Gozdnika, Kamni-
ka na Šmohor, Resevno, po-
tem gre na Šentjugart do Go-
re Oljke, obišče tudi parti-
zanske Dobrovlje, Čemšeni-
ško planino. Krvavico, Re-
ško planino in gre nazaj na
Hom. Pot je mogoče preho-
diti ob zmerni hoji v tednu
dni. Na slovesnosti so po-
udarili, da je bila ta pot usta-
novljena zato, da bi obrobje
Savinjske doline vključila v
planinstvo.
Ob tej priložnosti so pode-
lili 25 značk za prehojenp
planinsko pot, učenci OŠ
Griže pa so pripraviU kultur-
ni program. V spomin na ta
jubilej so izdah tudi prilož-
nostni žig.
Na sliki: S slovesnosti pri
domu na Homu, med govo-
rom Franca Ježovnika.
T. TAVČAR
Bojan Jevševar
najuspešnejši v
Jugoslaviji
Bojan Jevševar, član Pla-
ninskega društva iz Zabuko-
vice je v nedeljo na orienta-
cijskem teku za pokal Mosla-
vine in Jugoslavije, kije bil v
Zagrebu, osvojil drugo me-
sto, ko je za tekmovalcem
Karlom Langom iz Avstrije
zaostal le za dve minuti. Ob
tem je treba ^zapisati, da je
Lang deseti na svetovni le-
stvici v tem tekmovanju. Tu-
di sicer se tekmovalci iz Za-
bukovice uvrščajo med naju-
spešnejše v Jugoslaviji. Na
tekmovanju za pokal Stipice
Nešiča v Zagrebu je bila Nu-
ša Hribar druga, Marko Lo-
renčak pa se je uvrstil na
tretje mesto. Po uspeli orga-
nizaciji za Milovanovičev po-
kal v Peklu, ki so ga organi-
zirali zabukovški planinci, se
uspehi nadaljujejo.
FRANCI JEŽOVNIK
10. STRAN - NOVI TEDNIK
22. OKTOBER 1987
Ohirali vinogradniki in toča
PN KZ Slovenske Konjice bodo klet napolnili do tretjine
v vinogradih Kmetijske
zadruge Slovenske Konjice
je zasajena trta na 70 hek-
tarjih. Delavci te dni hitiji s
trgatvijo, pri čemer jih pre-
cej ovira slabo vreme.
Zgodnje sorte grozdja so za-
čeli trgati že 21. septembra.
Pridelek bo srednje dober,
je povedal upravnik tozda
lastna proizvodnja Janez
Lešnik, kar gre pripisati
predvsem toči, ki je klestila
in obirala namesto vino-
gradnikov.
Škoda, ki jo je v vinogra-
dih povzročila toča, je oce-
njena na približno 40 odstot-
kov količinskega pridelka,
vendar se bo le-ta odražala še
zlasti na kakovosti vin in je
zato toliko večja. Glede na
zavarovalne pogoje škode ne
bodo dobili v celoti povrnje-
ne, vendar pa toliko, da bodo
nadomestili izpad material-
nih vlaganj.
Kmetijska zadruga Slo-
.^enske Konjice ima tudi
iastno klet za 60 vagonov
'grozdja, ki pa postaja spričo
dejstva, da vinograde obnav-
ljajo, premajhna in jo bo po-
trebno v kratkem preurediti
za prostornino 100 vagonov
grozdja. Ovira za ta korak pa
je seveda pomanjkanje de-
narja.
V konjiški kleti imajo zdaj,
v konici sezone polne roke
dela, čeprav jo bodo letos na-
polnih le do dobre tretjine.
Pridelali bodo namreč le 250
do 300 hektohtrov vina. Lan-
ski pridelek so v glavnem
prodah, ostalo gaje le še toli-
ko, da ga bo dovolj za ponud-
bo do Martinovega, kar velja
bolj za bela vina, medtem ko
je rdečega ostalo nekeg več.
Trgatev na
Šmarskem Je
zaključila žametna
črnina
v šmarskih vinogradih je
grozdje že obrano. Nekaj
malega, približno 5 odstot-
kov, je neobrane le še ža-
metne črnine.
V občini ocenjujejo, da je
letošnji pridelek zaradi toče
za 20 do 30 odstotkov manjši
kot lani in znaša okoh 2500
ton. Dobra polovica je belih,
ostalo so rdeče sorte. Z od-
kupom vina bodo v Hmeza-
dovem Kmetijskem kombi-
natu v Šmarju pričeli decem-
bra. Ve se le to, da bodo ku-
povali le dobra vina, ki bodo
potem zorela v kleteh Vina
Šmartno ob Paki. Z načrto-
vano gradnjo predelovalnice
grozdja v Imenem pa bodo
pričeli v začetku novembra.
Naložba, investitorje temelj-
na organizacija koopeirajntov
KK Šmarje, bo stala 975 miU-
jonov dinarjev, od tega bodo
dobršni del sredstev zagoto-
vili sovlagatelji.
Prodaja mošta
Era, Vino Šmartno ne od-
kupuje grozdja, temveč le vi-
no. Lani so ga od KK Šmarje
pri Jelšah odkupili 28 vago-
nov, letos pa ga bodo še več.
Te dni pa, vse do 15. novem-
bra, prodajajo mošt vin re-
fošk, malvazija, teran, in vir-
štanjčan. Mošt prodajajo v
Šmartnem ob Paki, tako za-
sebnikom kot občanom.
. reboldčani na
beogralski televiziji
Beograjska televizijska od-
diha o kmetijstvu z naslo-
vom Znanje-imanje si je pri-
dobila širok krog gledalcev.
Prav gotovo tudi zato, ker za
vsako oddajo povabijo v go-
^te tudi predstavnike iz dru-
gih republik. V zadnjih dveh
letih so bih v oddaji gostje že
Žalčani in Vrančani, v zadnji
oddaji v Miloševu pa pred-
stavniki Prebolda.
V oddaji so v sliki in bese-
di predstavili vsakdanji
utrip življenja in dela Pre-
bolda in okolice, filmski za-
pis kmeta Franca Zagožena
iz Matk ter hmeljarja Draga
G^ška   iz   Latkove   vasij_
Kmetijstvo v žalski občini je
predstavil Jože Šalamon, na-
mestnik direktorja Hmeza-
dove kmetijske zadruge Sa-
vinjska dolina, sodelovah pa
so še predsednik izvršnega
sveta žalske občinske skupš-
čine Anton Bratuša in Franc
Potočnik, ki je bil včasih po-
slanec v zvezni skupščini za
področje kmetijstva, folklor-
na skupina iz Šempetra in
športniki. Ob vsem tem pa
so se med sabo spoznali lju-
dje iz slovenske in srbske
krajevne skupnosti v Pomo-
ra vju.
DARKO NARAGLAV„.
Več deset tisoč cvetov
Semenarna Ljubljana ima tudi vrtnarijo v Drešinji vasi.
Večino prostora v tem času zavzemajo v rastlinjakih krizan-
teme. Gojijo pajke, marjete in veliko cvetne krizanteme.
Vseh je več deset tisoč, na trg pa jih bodo začeli pošiljati že v
kratkem; v glavnem pa bodo godne za prodajo ob Dnevu
mrtvih. Na posnetku je Slavko Svab, ki skrbi za krizanteme.
T. TAVČAR
Hmelj v
skladišče
Hmeljarji, ki so od zgodnje
spomladi do konca avgusta
budno spremljah rast hme-
lja, ga skrbno obrali in posu-
šili, se od svojega pridelka
poslavljajo. Letos so ga na-
brali kar za 300 do 400 ton
več kot lani, sedaj pa ga vozi-
jo v centralno skladišče v Ža-
lec. Tukaj jim ob prevzemu
določijo tudi kakovost in
vlago ter težo, tako da sed^
hmeljarji natačno vedo, koU-
ko bodo za svoj pridelek do-
bili. V minulih dneh so bile
vrste za oddajo hmelja kar
precej dolge.
T. TAVČAR
22. OKTOBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Pogovor z
Očetom ali
pomembnost
10. oktobra 1007
Dragi moj oče, danes se je
zgodilo v Mariboru nekaj ve-
likega! Deseti oktober je po-
stal tudi meni drag in prije-
ten dan. Doslej to ni bilo ta-
ko. Do tega današnjega dne
me je deseti dan v oktobru
vedno spominjal na nekaj
trpkega, žalostnega. To je bil
dan, ko smo izgubili Koro-
ško. Pred davnimi sedemin-
šestdesetimi leti je ostalo
70.000 Slovencev na Koro-
škem izven meja matične do-
movine. Žalosten je ta dan še
posebej zato, ker se na Koro-
škem v Avstriji, kjer sedaj
živim, vedno bučno praznu-
je. Tu sem letos doživela in
prestala tisti značilni koroški
»Poletni dan v Celovcu«. Ko-
roški brambovci so vsako le-
to 10. oktobra vsi na nogah
in v svojih rjavih »gvantih« z
medaljami na prsih. Tudi le-
tos so praznovali ta svoj dan
z geslom »Ni slovenske Ko-
roške!« Daje ni, pravijo! Od
kod pa potem na Koroškem
toliko nemških imen krajev
in priimkov ljudi, ki so tako
očitno nastali iz slovenšči-
ne? Ja, kaj pa je potem bila
stara Povodnovka z Radiš
nad Celovcem, ki je v svoji
visoki starosti bolna v celov-
ški bolnišnici bledla le po
slovensko? Vnukinja Eweli-
ne je ni prav nič razumela,
ko jo je obiskala. Pred smrt-
jo seje starka povrnila v mla-
dost, v svoje slovensko otro-
štvo na sončne Radiše.
Ne, ne, Koroška je še ved-
no slovenska in bo tudi osta-
la, dokler bo po njej toliko
Fellachov (Bela - ime poto-
ka, rečice ali kraja, iz katere-
ga je nastalo ponemčeno ime
Fellach), Doline, Goriachi in
Pustritz. Kako vsa ta imena
zvenijo po naše, ali ne? Še
lepa gora nad Osojskim jeze-
rom Gorlitzen, ki jo pozna
mnogo slovenskih smučar-
jev, je bila nekoč Gorelica,
ker je tako lepo od vseh stra-
ni obsijana s soncem. Slo-
venci so jo tako lepo poime-
novali. Nemci pa so kar za
njimi povzeU počasi najprej:
Gorelica, Grelica in končno
Gorlitzen. Tako o tem vsaj
pravi koroški Matias Maier-
brugger v svoji knjigi o koro-
ških dolinah. Pa še več po-
dobnih primerov je najti v
tisti knjigi.
Ah, oče moj, hotela sem
vendar pisati pravzaprav go-
voriti s teboj o 10. oktobru
letošnjega leta! Veš, to je se-
daj tudi naš veliki dan, tvoj,
stričev dan in dan vseh bor-
cev za severno mejo in vseh
prijateljev Slovencev. V Ma-
riboru stoji od danes dalje
bronasti general Rudolf Mai-
ster. Tak kot si ga poznal ti,
oče in tvoj brat Tonč, ki ga ni
bilo nazaj s severne meje. Sa-
mo njegovo harmoniko so
vrnili vajinim staršem. Tak,
vesel, s harmoniko, je odšel
tudi stric Tonč s teboj, oče,
leta 1918 k Maistrovi:n bor-
cem. Nazaj pa ga ni bile tako
kot vseh tistih fantov ne iz
Vojanove pesmi »Nazaj pa
jih ni«. Čudovito lepo je to
generalovo pesem danes ob
odkritju spomenika povedal
naš izvrstni igralec Polde Bi-
bič. Pa pesnika Janeza Me-
narta »Oda o negeneralu Ru-
dolfu Maistru« je lep in dra-
gocen nov slovenski kultur-
ni mozaični kamenček.
Nadvse veličastno je izzve-
nela iz Ribičevih ust.
Pesnik Menart, še eno za-
čudenje več! Zakaj ti niso
dali Prešernove nagrade za
tvoje »Srednjeveške balade«
ob proslavljanju 500-te oblet-
nice kmečkih uporov na Slo-
venskem? Veš, oče moj, to
so vse pesmi, ki bi jih imel
rad tudi ti, če bi še živel! Že
od meseca junija žalostnega
leta 1942 te ni več. Kmalu, za
sredi maja ustreljenim tvo-
jim bratom Dolfom si sredi
junija tistega leta strt od hu-
de bolezni in tudi od žalosti,
umrl tudi ti.
Danes si mi bil tako živo v
spominu in pred očmi. Ob
generalovem povelju z dnem
1. novembra 1918, ki gaje ob
odkritju prebral Marjan Bač-
ko, se mi je zdelo kot da bi še
bolj strumno stal in gledal na
orumeneli fotografiji. Kar
slišala sem te, kako mi pripo-
veduješ še o mcohni dekhci o
Cmureku in Radgoni tam ob
severni meji tiste jeseni. Ime
Cmurek se mi je zdelo takrat
tako smešno. Tam pri Rad-
goni pa si na mostu stal na
straži za tedanjo novo državo
Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev. Pa prav ta država kralje-
vina Jugoslavija vas je vse
borce za severno mejo tako
izigrala in razočarala. Niti
kančka priznanja niste dobi-
li od nikoder. Samo na igro
»Ustoličenje koroških voj-
vod« na Prevalje leta 1938 ob
dvajseti obletnici bojev za
severno mejo ste lahko šli.
Zdaj nam je televizija vse
pripeljala na naše domove.
Vse se je videlo zelo lepo.
Niti tja v Maribor ni bilo tre-
ba iti. Šla pa bi srčno rada, če
ne bi bilo toliko za postoriti
tu, na tej preljubi krpici mo-
je slovenske zemlje pod Go-
ro Oljko. Drugič, ob prvi pri-
hki si ga ogledam tega -vaše-
ga in našega velikega gene-
rala in pesnika v Mariboru.
Na to, da imamo Maistrov
spomenik, so, dragi moj oče,
nekateri še živeči borci čaka-
li polnih devetinšestdeset
let. Ti in stric Tonč in mnogi
drugi pa tega niste dočakali.
Prav zato se je ob tej prilož-
nosti spomnila na vas vse in
ti z veseljem tole povedala
tvoja Belca.
VERA A. O.
Ob obletnici
društva za
pomoč duševno
prizadetim
v četrtek, dne 1. 10. 1987
smo proslavili 20. obletnico
uspešnega delovanja dru-
štva za pomoč duševno pri-
zadetim v Celju. Iskrena
hvala za sodelovanje kolekti-
vu Zavoda »Miha Pintar«
Dobrna in skupini otrok, ki
je nastopila, kolektivu
TOZD OŠ »Ivanka Uranjek«
Celje, njihovi recitatorski
skupini in mlajšemu mladin-
skemu pevskemu zboru, ki
je lepo zapel pod vodstvom
tov. Alenke Koželj in sprem-
ljavi tov. Matjaža Zeleznika.
Toplo se zahvaljujemo tu-
di družbenopolitični skup-
nosti za izkazano razumeva-
nje. Še posebej prijetno so
delovale besede tov. Antoni-
je Zatler - predstavnice
SZDL Celje in tov. Vlada
Kuštrina - predstavnika IS
SO CELJE.
Zelo smo zadovoljni, da so
se povabilu odzvali nekdanji
aktivisti društva, ki sedaj
opravljajo svoje humano po-
slanstvo v drugih okoljih iz-
ven Celja. Z njimi smo prav
prijetno pokramljali ob pri-
grizku, ki so ga pripravili di-
jaki srednje šole za gostin-
stvo in turizem pod vod-
stvom tov. Kurentove.
Hvala tudi DO ZOŠ Celje,
ki nam je pomagala pri pri-
pravi vabil in aranžerjem
TKANINE, ki so pripravili
sceno.
Prav tako se zahvaljujemo
IS SO Celje, ki nam je dal na
razpolago dvorano Narodne-
ga doma, da je vse skupaj
izgledalo bolj svečano.
Društvenim aktivistom in
odboru, ki je proslavo pri-
pravljal ter povezovalki pro-
grama tov. Mariji Šuler lepa
hvala.
Vsem še enkrat prisrčna
hvala. Upam, da se nam bo
še kdo, ki čuti tako kot mi v
društvu pridružil, da bomo
še uspešneje premagovali te-
žave prizadetih oseb.
Prof LIDIJA
HRNČIČ-TOMINŠEK
v imenu društva za
pomoč duševno prizadetim
v Celju
Zagotavllanje
strokovnega
gradiva Univerzi
v Mariboru
v spomladanskem času je
Univerzo v Mariboru obiska-
lo vodstvo Gorenja SOZD, ki
ga je vodil predsednik KPO
mag. Herman Rigelnik. Ob
tej priložnosti smo soglasno
ugotovili, da je sodelovanje
med »Gorenjem« in Univer-
zo v Mariboru uspešno in, da
obstcoajo še mnoge možno-
sti, ki bi bile koristne ne le za
»Gorenje« iz Titovega Vele-
nja in Univerzo v Mariboru,
temveč tudi za širšo družbe-
no skupnost.
Ob zaključku reizgovora je
predsednik KPO Gorenje
SOZ mag. Herman Rigelnik
omenil pripravljenost, da
»Gorenje« SOZD zagotovi
nekaj izvodov najnovejše
strokovne literature za po-
trebe učiteljev in študentov
naše univerze. V avgustu
smo to ponudbo predsedni-
ka KPO uresničih, saj je Uni-
verzitetna knjižnica v Mari-
boru kategorizirala 40 najno-
vejših knjig z angleškega in
nemškega jezikovnega po-
dročja s tehnično, ekonom-
sko, pravno in pedagoško
vsebino.
Pri izvedbi celotne akcije
so še posebej pomagali sode-
lavci »Gorenja« SOZD Jože
Zagožen, Stane Debevc in
Rado Bremec.
Celotnemu kolektivu »Go-
renje« SOZD iskrena hvala,
posebna zahvala pa tudi po-
budniku in izvajalcem celot-
ne akcije.
prof dr. DANE MELAVC,
_ Univerza Maribor
Odgovor na
članek »Tržna
logika s poleni
pod nogami«
v skladu s sprejetim načr-
tom graditve stanovanj je
stanovanjska skupnost
Šmarje pri Jelšah 4. 8. 1987
opravila razpis za zbiranje
ponudb za izgradnjo 4-stano-
vanjskega bloka v Bistrici ob
Sotli. Ponudbo so predložili
GIP INGRAD TOZD Grad-
beništvo Rog. slatina, GIP
GRADIŠ Celje ter Instalacij-
ska, kovinarska in obrtno
montažna DO IKOM Šmarje
pri Jelšah, za katerega je bilo
po razpisu ugotovljeno, da ni
registrirana za izvajanje
gradbene dejavnosti. Ponud-
ba IKOMA je bila tudi nepo-
polna, saj je vsebovala samo
ponudbeni predračun s
spremnim dopisom. Po pro-
učitvi vseh ponudb smo od ,
DO IKOM zahtevali dopolni-
tev ponudbe oz. predložitev
ustreznih cenikov, da bi bilo
možno analizirati nekatere
postavke, ki so bistveno od-
stopale od ostalih dveh po-
nudb. Zahtevo je IKOM za-
vrnil z utemeljitvijo, da ima-
mo predračun in drugega ne
rabimo. DO IKOM bi na-
mreč moral poleg predraču-
na vrniti še podpisane raz-
pisne pogoje, cenike materi-
ala, delovne sile in mehani-
zacije, terminski plan ter ski-
co ureditve gradbišča.
O oddaji del je odločala ko-
misija, v kateri so predstav-
niki stanovanjske skupnosti
in kupcev stanovanj, torej ne
15. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
samo stanovanjske skup-
nosti.
Komisija se je odločila od-
dati dela GIP INGRAD
TOZD Gradbeništvo Rog.
slatina pod pogojem, da vsa
obrtno instalacijska dela
opravi za glavnega izvajalca
DO IKOM, za kar ima tudi
ustrezne kapacitete, medtem
ko za izvajanje gradbenih del
nima niti opreme niti delov-
ne sile. Na takšno odločitev
komisije je vplivalo tudi ne-
zadovoljstvo posameznih
kupcev stanovanj zaradi sla-
be kvalitete opravljenih del
na nekaterih objektih, ki jih
je IKOM izvajal pred ome-
njenim natečajem.
Ko je bil IKOM obveščen,
da bi izvajal obrtno instala-
cijska dela, je dne 12. 9. 1987
z dopisom zavrnil takšno od-
ločitev komisije.
Ker se v članku sprašuje,
če se stanovanjska skupnost
zaveda s čigavim denarjem
razpolaga in kako z njim rav-'
na, naj povdarimo, da je naš
cilj in dolžnost priti do poce-
ni pa vendar tudi kvalitetnih
stanovanj. Nemalokrat se je
zgodilo, daje poceni gradnja
zaradi slabe kvalitete na
koncu najdražja kar se odra-
ža tudi pri kasnejših popra-
vilih oz. vzdrževanju.
Za presojo realnosti po-
nudbe DO IKOM pa naj na
koncu dodamo še naslednje:
DO IKOM je v razmaku 15
dni od poteka omenjenega
natečaja posredovala stano-
vanjski skupnosti še drugo
ponudbo iz katere je razvid-
no, da so cene za enaka ali
sorodna gradbena dela večje
tudi za 1007o. Za presojo teh
dejstev je na vpogled vsa do-
kumentacija pri stanovanj-
ski skupnosti Šmarje pri
Jelšah.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine
Šmarje pri Jelšah
Kar nekaj vprašanj se je že nabralo za našo rubriko. Na
današnja odgovarja predsednik kolektivnega poslovod-
nega organa Zdravstvenega centra Celje Alojz Zuntar.
Kdo odloča in odgovarja za porabo zbranih sredstev za
modernizacijo bolnišnice?
O vseh sredstvih iz naslova modernizacije bolnišnice
Celje odloča Izvršilni odbor Odbora podpisnic družbenega
dogovora za modernizacijo bolnišnice Celje. Izvršilni
odbor vsako leto nameni približno 10 odstotkov od zbra-
nih sredstev za posodobitev in nakup medicinske opreme
sedanjih oddelkov bolnišnice. Sredstva iz modernizacije
bolnišnice se ne prelivajo v redno dejavnost.
Za posodabljanje bolnišnice je bil namenjen tudi del
tretjega samoprispevka v občini Celje in sicer za nakup
medicinske opreme. Ta denar je Zdravstvenemu centru
dodeljeval gradbeni odbor za III. samoprispevek po spre-
jeti prioritetni listi. Nabavna služba Zdravstvenega centra
je bila zadolžena, da iz teh sredstev nabavlja samo tiste
medicinske aparature, za katere je gradbeni odbor name-
nil sredstva, nabavna služba pa je gradbenemu odboru
občasno pošiljala poročilo o uresničevanju njegovih
sklepov.
Ali pri modernizaciji ne prihaja do neracionalnega
trošenja zbranih sredstev?
Strokovna služba in vodstvo Zdravstvenega centra Celja
pripravita za vsako nadaljnjo fazo izgradnje modernizacije
predloge, kijih obravnava izvršilni odbor. Če jih izvršilni
odbor ne potrdi, pripravimo dopolnitve in obrazložitve.
Res pa je, da včasih pride do odstopanj od pr\'otnih načr-
tov, kar pa je razumljivo.
Načrti so bili narejeni pred desetimi leti. V tem času seje
spremenila tehnika in izpopolnila medicinska oprema in
aparature, kar zahteva spremembe. Te spremembe vpli-
vajo na dopolnitev obstoječe dokumentacije, v zvezi s tem
pa nastajajo določeni stroški. Na splošno pa lahko ugoto-
vimo, da smo s temi sredstvi ogromno napravili in razrešili
marsikateri problem v korist uporabnikov in zdravstvenih
delavcev.
Kdo je kriv za požar v novogradnji in na čigav račun
gredo posledice?
v zvezi s požarom na novem medicinskem objektu bol-
nišnice v Celju, dne 16. 4. 1987 se med občani in tudi
učenci na nekaterih šolah postavlja vprašanje odgovorno-
sti za požar in nastalo materialno škodo, kar se povezuje z
zbiranjem oz. združevanjem sredstev kot tudi s IV. samo-
prispevkom za posodobitev celjskega zdravstva in nada-
ljevanje izgradnje novega medicinskega objekta, kjer je bil
požar.
Medicinski objekt, ki se navzven zdi že zaključen, je
pravzaprav še vedno gradbišče, saj je v njem dokončanih
od 32.000 m" samo 2800 m^ koristne površine, kjer se
danes že opravlja specialističnoambulantna dejavnost, ves
ostali prostor pa predstavlja gradbišče, in sicer izvajalskih
organizacij GIP INGRAD IN GIP GRADIŠ. Zato sta za ta
del gradbišča navedeni dve gradbeni organizaci.i; odgo-
vorni za red in disciplino ter varnost objekta v izgradnji,
kot je to ustaljena praksa. To pomeni, daje nezaposlenim
državljanom vstop in zadrževanje na tem gradbišču prepo-
vedano. Ključ od vhodnih vrat na omenjeno gradbišče sta
imeli in še vedno imata samo ti dve delovni organizaciji.
Prostor v objektu sta ti dve organizaciji koristili za skladi-
ščenje materiala, ki sta ga vgrajevali v objekt, in delovnih
prostorov za svoje delavce, ki delajo na tem gradbišču, t.j.
provizoričnih lesenih barak.
Do požara na omenjenem gradbišču je prišlo v popol-
danskem času, ko so delavci izvajalskih delovnih organi-
zacij zapustili in zaklenili gradbišče. UJV Celje je v svojem
poročilu ugotovil, da je požar nastal v lesenih barakah
izvajalskih organizacij, ki so bile znotraj gradbišča oz.
objekta in da je požar nastal zaradi človeške malomar-
nosti.
Izvajalski organizaciji GIP Ingrad in Gradiš sta dolžni,
da objekt vzpostavita v stanje pred požarom na lastne
stroške.
GIP Ingrad in Gradiš imata gradnjo zavarovano pri
zavarovalnici Triglav Celje, ki jima je škodo že priznala.
Na govorice, ki se širijo, da je do požara prišlo zaradi
malomarnosti, pri čemer se omenja tudi Zdravstveni cen-
ter Celje, po drugi strani pa se sedaj združuje denar za
modernizacijo bolnišnice, moramo odgovoriti, da sred-
stva, ki so bila združena in se združujejo za modernizacijo
bolnišnice zaradi tega niso okrnjena.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: Celjski gledališki
ansambel bo jutri s Partljičevo igro Ščuka da te kap na
gostovanju, na celjskem odru pa bodo jutri gostovali člani
gledališke sekcije Gruntovčani iz Zagreba. Ob 18. in ob 20.
uri bodo uprizorili delo Mladena Kerstneija V Gruntovcu
tudi devize drsijo. Predstavili se bodo Martin Sagner,
Smiljka Bencet, Zvonimir Ferenčič, Eugen Franjkovič in
Mladen Šerment.
V torek in četrtek bodo s Partljičevo Ščuko da te kap
gostovali v Zagorju in Tolminu.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V klubu
kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšičevem trgu bo
drevi ob 18. uri predavanje o arheoloških najdbah iz časov
rimske Celeie z diapozitivi. Predavala bo prof Vera Kol-
šek, ravnateljica Pokrajinskega muzeja v Celju.
Zdravilišče Dobrna: V dvorani Zdraviliškega doma na
Dobrni bo jutri Večer jugoslovanske folklore, na katerem
se bodo s pesmimi in plesi predstavili člani folklorne
skupine France Prešeren iz Celja. Nastop folklorne sku-
pine se bo pričel ob 19. uri.
V avli hotela Dobrna si lahko ogledate razstavo Ex Tem-
pore Dobrna 87. Razstava bo odprta do 3. novembra.
Zdravilišče Rogaška Slatina: Kot že nekaj let zapored
so v Zdravilišču v Rogaški Slatini tudi letos pripravili
glasbeno prireditev Jugoslovanski šanson Rogaška 87.
Šansonom v izvedbi znanih interpretov bodo obiskovalci
lahko prisluhnili v petek, 23. in v soboto, 24. oktobra
obakrat ob pol osmih zvečer v dvorani Zdraviliškega
doma.
V torek, 27. oktobra pa bo v dvorani Zdraviliškega doma
Večer folklore, na katerem bodo nastopili člani folklorne
skupine Minerali iz Rogaške Slatine. Njihov nastop se bo
pričel ob 19.30 uri.
KLjUB Mladinskega kulturnega centra Celje: V
KLjUBu bo jutri ob pol devetih zvečer v okviru prireditev
Jazz cluba nastopila skupina Collage iz avstrijskega
Gradca.
V soboto, 24. oktobra pa bo v KLjUBu plesni večer z d.j.-
em Petrom.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V torek. 27. oktobra
bodo v knjižnici Edvarda Kardelja odprli razstavo o življe-
nju in delu Vuka Karadžiča. Razstava bo odprta do 14.
decembra, pripravili pa so jo v okviru Meseca knjige.
Likovni salon Celje: V celjskem likovnem salonu je
odprta razstava likovnih del Jelke Flis. Razstavljena dela
bodo na ogled do konca oktobra.
Pokrajinski muzej Celje: V stari grofiji Pokrajinskega
muzeja je odprta razstava z naslovom Nakit na slikarskih
portretih. Razstava je izbor iz zbirke Narodne galerije iz,
Ljubljane, odprta pa bo do konca oktobra.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
22. Qi
Kjer si podajata rolco sreča in trpljenje
Sto let: od Glzellne bolnice do Zdravstvenega centra Celje
27. oktobra bo minilo sto let, odkar so v Celju odprli
novo Gizelino bolnico, prvo ustanovo zgrajeno zgolj za
potrebe bolnišničnega zdravstvenega varstva. Sto let je
veliko in malo, v celjski bolnišnici pa so jih znali dobro
izkoristiti. Čeprav je ves čas primanjkovalo denarja za
gradnjo in posodabljanje bolnišnice in ni bil nobeni čas za
to pravi. Bolnišnica pa je vsemu navkljub rasla, pridobi-
vala nove in nove oddelke, sledila zahtevam medicinske
znanosti. Tistega, kar bi zdravstveni delavci in bolniki
želeli in potrebovali, še ni dosegla. To je še vedno cilj
programa modernizacije bolnišnice, ki bi naj bil zaključen
do leta 1990: moderna, na izsledkih sodobne medicinske
znanosti zasnovana bolnišnica, ki bo pomenila v strokov-
nem in tehnološkem pogledu velik napredek ne le za Celje,
temveč za celotno širše območje. A že do bolnišnice,
kakršna je danes, je bila dolga pot. Sto let dolga.
Pred Gizelino
bolnico so bili
špitall
Bolezni so stare kot člove-
štvo in tudi zdravljenje sega
daleč v preteklost. Zgodo-
vinski viri omenjajo v Celju
najprej srednjeveški špital,
fevdalno ustanovo celjskih
grofov. To ni bila bolnišnica
v današnjem pomenu bese-
de, saj je bila predvsem zato-
čišče starih, onemoglih in
obubožanih. Špital je stal
najprej v bližini cerkve
sv. Duha, v 15. stoletju pa so
meščani zgradili nov špital,
ki so mu kasneje dodali ka-
pelo sv. Elizabete, zaščitnice
ubogih in bolnih (poslopje se
je ohranilo do današnjih
dni).
Mesto je raslo, z njim pa
potrebe po bolnišničnem
zdravljenju. Sprva so bolni-
ške postelje postavljali v špi-
tal, nato so leta 1874 preure-
dili Hofferjevo domačijo, ki
je ležala med Ljubljansko ce-
sto in Dolgim poljem. Tako
je nastal zametek nove celj-
ske bolnice, ki so jo poime-
novali po cesarjevi hčerki
Gizeli. Bila je premajhna in
še vedno bolj špital kot bol-
nica, zato so zgradili novo
bolnico. Odprli so jo 27. ok-
tobra 1887. o čemer še danes
priča spominska plošča.
Čeprav je bila to bolnišni-
ca samo z 80 posteljami, z
dvema oddelkoma (interni-
stičnim in kirurškim) ter
dvema zdravnikoma, je bila
za tiste čase zelo moderna in
velikega pomena. Pred prvo
svetovno vojno so bih v njej
zaposleni že štirje zdravniki,
22 usmiljenk in približno to-
liko pomožnega osebja. V
njej se je letno zdravilo 3500
bolnikov. Dogradili so ope-
racijsko sobo in rentgensko
sobo, strah pred nalezljivimi
boleznimi pa je sprožil grad-
njo nove infekcijske bolnice.
V tem času so jo že priključi-
li na mestni vodovod in elek-
trično omrežje ter napeljali
telefon. Celjska splošna bol-
nica je že postala osrednja
zdravstvena ustanova na
celjskem območju.
Potrebe In stroka
terjalo razvoj
Celjska bolnišnica je že v pr-
vih petdesetih letih dobro
sledila potrebam prebival-
stva in razvoju medicine. Že
1931 leta so zgradili nov po-
rodniški oddelek in tik pred
drugo svetovno vojno je na
tem oddelku rodilo že 800 že-
na letno. Leta 1940 je imela
bolnišnica 405 postelj in os-
novne medicinske oddelke:
internega, kirurškega, gine-
kološko-porodniškega, pa
tudi okulistiko in oddelek za
zdravljenje bolezni ušes, no-
su in grla ter rentgensko di-
agnostiko.
Odprtje nove Gizeline
bolnišnice je bil pred 100 le-
ti pomemben političen do-
godek za vso Avstroogrsko.
Sam prestolonaslednik Ru-
dolf je prišel z Dunaja. Zanj
in za druge ugledne goste so
položili preproge od Glazije
do bolnišnice. Kasneje je to
bolnišnico obiskal tudi ce-
sar Franc Jožef. (O tem piše
Janko Orožen.)
V času druge svetovne voj-
ne je nemška uprava naredi-
la obsežne načrte za preure-
ditev bolnišnice. Nameravah
so zgraditi bolnišnico z 2000
posteljami. Gradnje niso do-
končali. Takoj po osvobodi-
tvi so najprej razmišljali o
gradnji nove bolnišnice iz-
ven mesta, a iz tega ni bilo
nič. Odločili so se za postop-
no širjenje in posodabljanje
že obstoječih stavb. Brez
pravih načrtov seje bolnišni-
ca - le s krajšimi presledki -
spremenila v gradbišče. Pri-
manjkovalo je zdravnikov,
zdravil in opreme, število
bolnikov pa je leta 1948 do-
seglo 18 070. Dodatne težave
je povzročil razpust sester
usmiljenk.
Po letu 1948 so naredili ce-
lovit načrt razvoja, ki pa ni
bil nikoli uresničen. Vedno
so vmes posegle gospodar-
ske reforme in omejitve. A z
gradnjami so nadaljevali, saj
je to zahteval strokovni raz-
voj. Z medicinskih fakultet
in specializacijskih šolanj so
prihajali strokovnjaki, ki so
razvijali nove dejavnosti. Pr-
vi razmah je bil zasluga raz-
voja kirurških strok, kar je
tudi razumljivo, saj je bil to
čas hitre industrializacije in
rastočega prometa, v zvezi s
tem pa vse pogostejših in
težjih poškodb. Ob kirurgiji
se je razvila anesteziologija,
potrebne je bilo več krvi, več
laboratorijskih preiskav in
priprava bolnikov za opera-
cije, kar je vzpodbudilo raz-
voj internistične stroke. Na-
raščalo je število bolniških
postelj, ni pa bilo prostora za
ambulantno specialistično
dejavnost. To so pričeli
opravljati v diagnostični po-
staji na Gregorčičevi ulici,
pa tudi na številnih drugih
mestih. Že leta 1959 so speci-
alistične ambulante zabeleži-
le 54.968 bolnikov. V bolniš-
nici se je zdravilo 22.300 bol-
nikov.
Razvoju je v teh letih težko
slediti. Pomanjkanje prosto-
rov je terjalo nove in nove
gradnje, popravila, dozidave.
Celjska bolnišnica je med
drugim pripojila specialno
bolnico za tuberkulozo v No-
vem Celju, preuredila dom
onemoglih v Vojniku v ne-
vropsihiatrični oddelek,
prevzela graščino v Ravnah
pri Šoštanju in bolnišnico v
Topolšici. A pomembnejše
od preurejanja prostorov in
od novih pridobitev je bil
ves čas razvoj bolnišnične in
specialistične dejavnosti.
Celjska bolnišnica je vsa leta
po pomenu druga regionalna
bolnišnica v Sloveniji z ne-
spornim doprinosom k raz-
voju bolnišnice in speciali-
stične dejavnosti v Jugosla-
viji.
Bolnišnica danes skrbi za
bolnišnično in specialistič-
no zdravljenje 230 000 pre-
bivalcev sedmih občin celj-
skega območja. Poleg tega
približno 22 odstotkov nje-
nih zmogljivosti uporablja-
jo pacienti iz drugih obmo-
čij in republik. V njej je za-
poslenih 1660 delavcev,
med katerimi je 6 doktorjev
znanosti in 16 magistrov.
Visoko izobrazbo ima 165
delavcev, višjo 187, srednjo
618. V bolnišnici je 1102 po-
stelj, na zdravljenje pa
sprejmejo letno 33 000 bol-
nikov. Specialističnih pre-
gledov je 234.000
Na doseženo smo
lahko ponosni
Celjska bolnišnica je da-
nes del Zdravstvenega cen-
tra Celje. Razvite ima vse
medicinske oddelke, ki jih
mora imeti regijska bolnišni-
ca. Že v sedemdesetih letih
je razvila intenzivno nego in
terapijo na kirurgiji in na in-
ternem oddelku, urologijo.
endoskopske preiskave pre-
bavil, med prvimi v Jugosla-
viji nuklearno medicino, pa
umetno ledvico... Hiter raz-
voj se je v zadnjih letih upo-
časnil in lovljenje koraka s
sodobno medicino postaja
vedno dražje in težje.
Vsak razvoj potrebuje do-
ločene pogoje. V celjski bol-
nišnici in na območju so se
tega v polni meri zavedli
pred desetimi leti. Takrat so
podpisali prvi družbeni do-
govor o združevanju sred-
stev za modernizacijo bolniš-
nice. Na ta način so zgradili
toplarno    s    toplovodnim
100-letnico bolnišnice bodo
proslavili v ponedeljek 26.
oktobra v Narodnem domu
v Celju. Ta dan bo tudi slav-
nostna seja delavskega sve-
ta delovne organizacije, na
kateri bodo podelili prizna-
nja in plakete najzaslužnej-
šim za razvoj bolnišnice. Ob
stoletnici so pripravili tudi
proslavo v partizanski bol-
nišnici nad Ljubnim in ribi-
ško tekmovanje na Šmar-
tinskem jezeru, pripravlja-
jo pa tudi množičen tek.
omrežjem in podpostajami,
pralnico in uredili kanaliza-
cijo ter porušili nekatere sta-
re dotrajane bolniške oddel-
ke - materinski dom, staro
patologijo, staro medicinsko
knjižnico in garaže.
Z denarjem, zbranim po
drugem družbenem dogovo-
ru so zgradili osrednji medi-
cinski objekt z 32.000 kva-
dratnimi metri površin, dve
transformatorski postaji z
dvema agregatoma in visoko
ter nisko napetostno omrež-
je ter posodobili nekatere
bolniške oddelke v starem
delu bolnišnice. Kupih so tu-
di nekaj medicinske opreme.
Tretji družbeni dogovor so
podpisah lani, do leta 1990
pa bi naj bila modernizacija
zaključena. Samo denar, ki
se zbere po družbenem do-
govoru, očitno ne bo zadoš-
čal za vse, saj zahteva poso-
dabljanje ne le urejene pro-
store, temveč predvsem dra-
go opremo. Če se bodo v celj-
ski občini odločili za samo-
prispevek za bolnišnico, še
ne vemo, gotovo pa je, da bi
bil na ta način narejen še en
korak k sodobni bolnišnici.
Ne smemo pozabiti, da
bolnišnice ne gradijo za jutri,
da samo lovijo korak z razvo-
jem medicine. Brez tega bi
za njim zaostali - verjetno
bolj. kot v vseh preteklih sto-
tih letih. Glede na sposobno-
sti ljudi, ki delajo v tej bol-
nišnici, to ni potrebno. Števi-
lo zdravstvenih delavcev se
je povečalo in zaradi potreb-
nih specializacij se bo še
bolj. vedno več je med njimi
visoko usposobljenih ljudi,
ki se ukvarjajo z znanstveno
raziskovalno dejavnostjo.
Vredno jim je zagotoviti
ustrezne delovne pogoje in
opremo - v dobro vseh nas,
ki nas bo morda jutri priza-
dela bolezen ali nesreča, pa
vseh 3500 otrok, ki se letno v
njej rodijo. V celjski bolniš-
nici tudi vedno več ljudi
konča svojo življenjsko pot
(770 letno). A pomembnejši
so vsi tisti tisoči, ki so jim
tukaj rešili življenje. Samo
velikih operacij je letno na
kirurgiji preko 3000. malih
preko 15.000 ... Zaradi vsega
tega je celjska bolnišnica del
našega življenja, ne le zgodo-
^'^"^   MILENA B. POKLIC
Pogled na celjsko bolnišnico v petdesetih letih.
Špitalu, zgrajenemu v 15. stoletju, so kasneje dodali
kapelo sv. Elizabete, zaščitnice ubogih in bolnih. Poslopje
se je ohranilo do danes.
Specialistično ambulantno dejavnost so vse do leta 1986 opravljali v kletnih prostorih bolnišnice. Danes jo v novem
medicinskem objektu (posnetek je napravljen ob otvoritvi).
NOVI TEDNIK - STRAN 13

uljene roke izdajajo trd boj z zemljo
frančiška Šeško bosta dobila no¥0 blšo In ostala na zomlU
jjju jurklošterske krajev-
jti, na Borštu, samevata
^ in Frančiška. Strmo
jgega detja razmočeno
it zmore le traktor. Na
(jlatorumene krošnje je-
rozda razmaknejo in ce-
iredi travnikov do nek-
^ove domačije. Lepo je
ilovek kar obstane sre-
le narave in se ne more
[prelesti*. Živeti tu gori
ilovek ne bi mogel. Pre-
too je, preveč tiho in pre-
---
^ in Jože Šeško tega svoje-
jemlje ne bi zamenjala za še
,jno bivališče v dolini. Od
nekdaj živita s svojimi njivami, travni-
ki in gozdovi, v družbi srnjadi, ki se
prih^a past na obrobke jase in osmu-
ka tudi kakšen pridelek na njivi. Ko-
ruzo delita z divjimi svinjami, ki se kar
same povabijo na obed, na bližnjem
hrastu veverica hiti nabirat svojo
ozimnico.
»Bil sem že več tednov čisto sam
doma,« pravi Jože med smehom, »pa
še ,por^tar nisem, da nimam nobene
človeške družbe. Ob delu človeku res
ne more biti dolgčas.« Ožuljene roke
izdaj^o vedno trd boj z zemljo, prijaz-
ne gubice okoli oči in smeh na licu pa
dobro voljo, ki je Jožetu nikoli ne
zmanjka.
Bržkone bi samotna Šeškova gospo-
daija še dandanes uživala spokojnost
osamljene domačije, če je ne bi zmoti-
lo neurje, ki se je 2. julija razbesnelo
na planoti.
»Joj, kako strašno je bilo,« zavzdih-
ne Frančiška in si skrivaj utrne solzo
ob spominih na prizore, ko je rdeči
petelin v nekaj urah upepelil vse, kar
sta si v mnogih letih s trudom priga-
rala_
Za novi Šeškov dom so prispevale
tudi delovne organizacije: GG Celje,
tozd in TOK Preske, TIM Laško. Rud-
nik Laško, Ingrad, Pivovarna Laško
in Papirnica Radeče, Razvojni center
Celje pa je brezplačno pripravil na-
črte in dokumentacijo.
»Strela je najprej udarila v hlev, po-
žar pa je hitro zajel še hišo in kozolec«
Rešiti ni bilo mogoče veliko. Naj-
bližji sosed potrebuje pol ure, da pride
do njiJu, za gasilsko vozilo je cesta
neprevozna, vodovoda na kmetiji ni.
»Iz hiše so uspeli prinesti le mizo in
stole ter klop izza peči, vse drugo je
požrl ogenj.«
Ko so prihiteli prvi domačini, so
zgrabiU kose in s svežo travo zaduših
požar, da je Frančiški in Jožetu ostala
vsaj lesena kašča, kjer zdaj bivata.
»Teden dni nisva skoraj ničescir za-
užila, ob pogledu na pogorišče so na-
ma solze kar same tekle po licih ...«
Toda jok nič ne pomaga, življenje
teče naprej.
V krajevni skupnosti so jima takoj
priskočih na pomoč. Krajani so naj-
prej zbrali hrano in nekaj najnujnejših
potrebščin. Potem seje začela bitka za
novo streho nad glavo.
»V dolino ne greva,« sta trmasto pri-
bila Šeška, ko so jima ponudili stano-
vanje v Jurkloštru. »Rajši umreva tu,
na svoji zemlji!«
V krajevni skupnosti so se znašh
pred težavno nalogo: ali naj ostarela
človeka nasilno odtrgajo z zemlje, ki je
bila vse življenje njun dom, ali pa naj
vložijo denar v obnovo domačije, ki
nima naslednikov.
Človečnost je tokrat vendarle pre-
tehtala neizprosno računico; na Bor-
štu bo zrasel Šeškov novi dom, so se
odločili. Še posebej, ker je Zvonko
Vresk iz bližnje Polane pokazal pri-
pravljenost, da kdaj v bodočnosti
prevzame osamljeno kmetijo. Sam je
tudi prevzel velik del akcije za novo
hišo na Borštu.
Na krajevni skupnosti so uredili po-
trebno dokumentacijo in zaprosili za
pomoč delovne organizacije. Del de-
narja so zagotovili iz sredstev za ele-
mentarne nesreče, v humano akcijo pa
so se vključili tudi krajani: zbrali so
več kot milijon dinarjev in priskočih
na pomoč pri delu.
Na pogorišču že stojijo zidovi nove
hiše. Letos naj bi dobila streho, Fran-
čiška in Jože pa si najbolj želita, da bi
še pred zimo zaprli vsaj en prostor.
Tako bi se jima ne bilo treba sehti v
dolino. V kašči kjer zdaj spita, namreč
ne moreta kuriti.
»Saj ne potrebujeva veliko,« pravita
skoraj proseče. »Vse življenje sva
skromno živela. Da bi le bila pozimi na
toplem, pa bova zadovoljna.«
Čas neusmiljeno priganja. Na razga-
ljeni planoti že zdaj, ko je v dolini še
toplo, radi potegnejo ledeno mrzli ve-
trovi. Frančiška in Jože z upanjem po-
gledujta gole zidove: ju bo zima prehi-
tela?
Kakorkoli že se bo obrnilo, prihod-
nje leto bosta Frančiška in Jože goto-
vo »na svojem«. V hišici bo kuhirya,
soba in spalnica ter majhna kopalnica
in shramba. V lončkih pa rože, ki jih
Frančiška ljubeče goji, že komaj čaka-
jo, da bodo okrasile nova okna.
NADA KUMER
Zvonko Vresk je reden gost pri Šeškovih na Borštu. Še posebej zdaj, ko raste
nova hiša. S Frančiško ga veže še posebna ljubezen, saj je kot sirota mnogo let
živela pri Vreskovih. »Nam, otrokom, je bila kot druga mama, - pripoveduje
Zvonko, »zato mi ni težko utrgati si čas za pomoč, čeprav imam tudi doma
poleg službe dovolj dela. Ampak z dobro voljo je mogoče vse narediti.«
Vijega hleva so ostali le razpadajoči zidovi. Dokaz, da medčloveška
\mumevanje še nista izumrla, pa so zidovi nove hiše, ki stojijo na
I Bolj kot vse drugo si Šeškova želita, da bi se do zime lahko vselila
iprostor.
Epomini na Ljubečno
šivalnem stroju Veritas
ma bela hi-
i Dobju pri
t na zunaj
biskovalce s
odrazom
Vrt z roža-
ttejen in ne-
ka asfaltira-
pot, ki sko-
h to okolje,
'človek opa-
Hem pa na
'tih zagleda
*na Komple-
Jasmejanega
'ko v rokah.
'Smo se k Iva-
">apovedali in
•govorjeni uri
5 ljudje, ki ga
'vijo. da tudi
popoldneva
"jo frajtoneri-
(fa veselo me-
••da je na svoj
^lo navezan,
'segajo še v
''^ojepozno v
j^niehu prave
niso vselej
?''je pa učenje
^^jtonerico si-
pripovedu-
Jinja. da ga je
?* opozarjala,
"jiomačih pri
"'^enih not ni-
pa jih tudi
^ frajtonerico
lahko na-
l^sluhu. pa tu-
j^'odij ne mo-
.■^a notno čr-
J^veduje in s
^va po gum-
^otičke.
Politični mitingi In
ohceti
Igranja na frajtonerico
se je Ivan naučil že kot
otrok, svoje sokrajane pa
je z veselimi vižami kot še
ne dv^setleten fant zaba-
val na političnih mitin-
gih. »Če meh prav zapoje,
človeka kar same od sebe
pete zasrbe; v tistih letih
pa smo potrebovali veli-
ko veselja. Vsa udarniška
dela, obnovo porušenih
objektov in gradnjo no-
vih smo zaključevali z mi-
tingi,« pripoveduje in
hkrati dodaja, da je s svo-
jo frajtonerico na novo
življenjsko pot pospremil
več kot osemdeset parov.
»No, morda se sam tudi
zato nisem ženil, ker sem
bil zraven na preveč oh-
cetih,« se smeje in pogle-
duje po poročnih prsta-
nih. Modro dodaja, da je
ohcet sicer prav vesela
stvar, ženili in možili pa
naj bi se le tisti, ki vedo.
da potlej ne bo vselej tako
veselo kot je bilo na oh-
ceti.
s Spomini na
Ljubečno
»Veliko sem preigral na
frajtonerico; tudi v tujini
sem sodeloval na sreča-
njih harmonikarjev, pa
sem začel razmišljati o
tem, da bi se kdaj pred-
stavil tudi s svojo sklad-
bo. Spomini na Ljubeč-
no, pa Zlata harmonika,
najbolj pa seveda to, da
imam Ljubečno zelo rad,
so botrovali moji sklad-
bi,« pripoveduje Ivan. Si-
cer pa svoje harmonikar-
sko znanje že več let pre-
naša tudi na mlade rodo-
ve. Povprečno ima po de-
set učencev, najrajši pa
ima takšne med desetim
in štirinajstim letom sta-
rosti.
Pravi, daje težko preso-
diti sposobnosti in nadar-
jenost bodočih frajtoner-
jev; najvažnejši pri vsem
pa je posluh. »Seveda
brez vztrajnosti ne gre in
dobri muzikantje posta-
nejo le tisti, ki imajo veli-
ko trdne volje,« opozarja
tiste starše, ki otroke sili-
jo v glasbeno vzgojo. Si-
cer pa je res tudi to. da so
njegovi učenci zvečine
postali dobri muzikantje
in svoje znanje kažejo v
številnih domačih ansam-
blih.
Oli šivalnem stroju
Veritas
Svojo prvo in največjo
ljubezen nam je Ivan na-
zorno predstavil in nas
prepričal, da lahko frajto-
nerica razigrano zapoje
ali pa že skorajda otožno
zajoka. Svojevrstno pe-
sem pa Ivan izvablja tudi
iz svojega šivalnega stro-
ja. »In vino veritas,« se
nasmehne ob kozarčku
vina in dodaja, da pri ši-
vanju res vseskozi upo-
rablja stari dobri preizku-
šeni stroj Veritas: če pa bi
se ob delu družil še vi-
nom, šivanje ne bi bilo ni-
čemur podobno.
Ivan se je krojaštva iz-
učil v začetku štiridesetih
let v Celju, z Veritasom
pa se je ločil le za nekaj
časa. V času narodno-
osvobodilne vojne je so-
deloval s partizani, ob
osvoboditvi pa ga je pot
zanesla na Dolenjsko.
»Dobro leto sem bil član
Narodne milice, potem
pa sem spet segel po plat-
nu in škarjah.« se hudo-
mušno smeje in pravi, da
mora imeti človek v živ-
ljenju to dvoje vselej v ro-
kah. Sam je s škarjami
pogumno zarezal v platno
nekje sredi šestdesetih
let. ko je začela v Marija
Dobju rasti njegova bela
hišica.
»Pa še enkrat sem
uspel dobro ukrojiti plat-
no svojega življenja, če-
prav so mi takrat škarje
bolj slabo služile," pripo-
veduje in ljubeče stiska k
sebi frajtonerico. Prej-
šnjo zimo je Ivan namreč
prebolel štiri infarkte in v
času okrevanja mu je naj-
bolj pomagala prav nje-
gova lepotička. kot ljub-
kovalno imenuje največjo
ljubezen in stalno sprem-
ljevalko. »Izgubil sem
spomin, nisem znal več
brati in pisati in prav skr-
belo me je kako bom s
skoraj šestdesetimi leti
spet ubiral pota naprej.
Edino kar mi je ostalo, je
bila frajtonerica in prsti,
ki so še vedno obvladali
instrument. Ko sem spet
uril svoj um in povezoval
napisane črke v besede,
mi je bilo v veliko tolažbo
to, da vsaj posluha nisem
izgubil.«
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
»Tudi električne šivalne stroje sem gledal, pa mi je
stari dobri Veritas bolj všeč«, seje razgovori! Ivan o
prednostih svojega šivalnega stroja.
Frajtonerica zna pod spretnimi prsti razigrano zapeti in skorajda otožno zajo-
kati.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
22. OKTOBER 198)
Dragi priiatelii!
četrtek je. Četrtek pa je
dan za marsikaj. Recimo:
za uro klavirja ali violine,
za krožek ročnih del, za
učenje matematike, za
sprehod po gozdu ... in,
seveda, za Novi tednik in
Otroški vrtiljak!
Morda pa tele strani ne
prebirate v četrtek, am-
pak šele v petek, soboto,
morda celo v nedeljo. No,
tudi to so dnevi, ko poč-
nemo vse mogoče stvari.
Le kdo bi znal našteti
prav vse? Samo mevžam
in tistim, ki nimajo prav
nobene domišljije je lah-
ko dolgčas. Ampak vi ni-
ste med njimi, kajne?
Vaša Nadja
Začeli smo s polno
paro
Sedim v svoji sobi. Pred mano
je gora knjig in zvezkov, poleg
mene pa šolska torba, ki je tudi
že nabita.
Le kaj naj bi človek počel ob
tako obloženi mizi, ki spominja
na šolo, in ob šolski torbi, ki je
videti, kot da bi komaj čakala
snidenja s šolskimi klopmi. N^-
raje bi pozabila na šolsko vzdu-
šje, ki prevladuje v tej sobi. Pa
zagledam beležko, kjer imam za-
pisano, kaj je za domačo nalogo.
Počitnice, kje ste? Ko bi se vr-
nili tisti brezskrbni dnevi, ko niti
pomislila nisem na učenje!
Počitnice so torej resnično
končane in ne preostane mi nič
drugega, kot da počasi vzamem v
roke šolsko torbo in vanjo zložim
vse kar potrebujem za naslednji
dan. Kaj pa učenje? Saj res! Že
kar na začetku so učitelji že tečni
in nas priganjajo k učenju. Sko-
raj sem jim pričela že verjeti, da
se bo res potrebno učiti.
Šolski dnevi so res napeti,
vmes pa še športni, kulturni in
naravoslovni dnevi pa še ekskur-
zije in še kaj.
To nam bo torej krepilo šolske
dni. Osmošolci pa bomo morali
še najbolj poprijeti. Zato smo za-
čeli s polno paro že kar na začet-
ku šolskega leta in učitelji zatrju-
jejo, da je bil to dober začetek. In
kakšen bo konec?
VESNA LAVRINC, 8. c
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Akcija
v šoli že zbiramo star papir.
Dogovorili smo se, da ga bomo
redno prinašali od doma in hodili
na večje akcije med organizira-
nim prostim časom. Do sed^ ga
ima naš razred že več kot eno
tono. Nekaj smo ga prinesli od
doma, n^več pa smo ga vozili iz
trgovin. Vozički so bili tako nalo-
ženi, da smo jih komaj vlekli. V
šoli smo ga stehtali in pospravili
v kontejner. Denar, ki ga bomo
zaslužili, bomo porabili za konč-
ni izlet. Upam, da bomo tudi le-
tos v zbiranju papirja prvi na šoli.
MARJANA VIDMAR, 7. r
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Dežuje
V sredo je pihal topel zahodni
veter. Mamica je rekla, da bo pri-
nesel dež.
Ko je deževalo, smo vsi gledali
skozi okno. Najprej so začele pa-
dati kaplje, nato seje ulilo. Misli-
la sem, kako bom prišla domov,
ker nimam dežnika, ne pelerine.
Po tretji uri smo šli domov. Ta-
krat je že pošteno lilo.
Vsa mokra in premražena sem
pritekla domov. Doma sem se hi-
tro preoblekla v topla oblačila.
SIMONA ŠALEJ, 3. b
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Kako sem lomil
koruzo
v petek sem pri stari mami po-
magal lomiti koruzo. Imajo zelo
veliko njivo polno koruze. Lomi-
h smo jo tako, daje imel vsak dve
vrsti. Potem smo jo kar sproti
nosili na voz. Imeli smo jo šest
velikih vozov. V ponedeljek bo-
mo začeli ličkati na stroj. Tako
bo šlo hitreje in bomo hitro goto-
vi. Ličkanje na stroj je zelo ne-
varno, zato bomo delali zelo pre-
vidno.
TOMI ZAJC, 3. a
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Sanja in njene sanje
Sanja je zelo rada sanjarila in si
želela nemogoče stvari. To je po-
čela kar naprej. Doma, v šoli, pri
prijateljih, skratka - vse trenutke
je preživela v sanjah. Vsekakor
pa je imela s tem tudi sitnosti. V
šoli ni slišala skoraj nič razlage,
in če jo je tovarišica vprašala kaj
od snovi. Sanja ni vedela poveda-
ti prav ničesar. Namesto, da bi
pomislila, kaj naj odgovori, se je
poglobila v svoj svet in si želela,
da bi ji besede šle kar same iz ust.
To se ji ni nikdar zgodilo in mo-
rala je v klop z enico.
Doma ni bilo nič bolje. Starši
niso bili zadovoljni z njenim ve-
denjem, še manj pa z učnim
uspehom. Niso vedeli, kaj je
vzrok njenega čudnega, čudnega
obnašanja. Ko je bila Sanja majh-
na, je obetala veliko več, kot pa
se je kasneje izkazalo.
Ona pa se ni zmenila za niko-
gar. Hotela je zbežati od resnice,
vsakdanje puščobe in tegob, ki
so se kar kopičile. Ure in ure je
presanjala in bila je najsrečnejši
otrok na svetu. Imela je res veli-
ko domišljijo.
Zdaj, ko je že nekaj let starejša,
se smeje sama sebi, ker je nekoč
tako sanjarila. Zdaj živi »normal-
no«. Popravila se je v šoli in do-
ma, naredi, kar je treba . .. Zače-
la je misliti. S tem je spoznala, da
ji sanje nič ne pomagajo. Pomaga
pa zdrav razum za izoblikovanje
svojega pravega jaza in prave mi-
selnosti o stvareh in dogodkih.
MATEJA PEČNIK, 7. b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
V študijski knjižnici
Zaradi nadaljnjega šolanja v
srednji šoli, smo si ogledali štu-
dijsko knjižnico v Celju. Marsi-
kdo bi pomislil: »V študijsko
knjižnico gremo? Ph, nisem nor,
da bi se piflal.« Kaj ti bo to v
življenju pomagalo?
Nič. Čisto nič. Ne splača si
ogledovati »bukev« 16. stoletja.
Pa vendar ni tako. Kdor hoče v
življenju kaj doseči, lahko to do-
seže le z marljivim delom. Knjiž-
nica ti knjige izposodi, ne pa pro-
da in v tem je razlika. No, znano
je, da je v srednji šoli potrebno
veliko učnega gradiva, ki ga nsu-
demo v celjski knjižici. Za izpo-
sojo knjig na dom moramo izpol-
niti obrazec, da se ve, kje knjiga
je. V knjižnici lahko tudi beremo
in to ne samo knjige, ampak tudi
časopise, tako da jih ni treba od-
nesti domov, ampak si vzameš
čas in članek ali knjigo prebereš
kar tam. Nato smo si odšli ogle-
dat prve slovenske knjige. Videli
smo Trubarjevo delo. prevod Bi-
blije Jurija Dalmatina, Vodniko-
vo prvo kuharsko knjigo ter Pe-
smi za pokušino in pa prvo izdajo
Prešernovih poezij. Te knjige so
bile originalne. Imeli pa so tudi
še faksimilirano izdajo. Kogarko-
li bi iz teh knjig kaj zanimalo, bi
mu posodili faksimilirano izdajo
in ne originalne knjige. Na koncu
pa smo si ogledali še spominsko
delovno sobo celjskega pisatelja
Vladimirja Levstika, kije napisal
mnogo knjig za mladino.
Po končanem obisku smo se
vsem skupaj prisrčno zahvalili.
Tisti dan sem bila zelo zadovolj-
na in kmalu se bom vpisala v
knjižnico.
KLAVpiJA MAK, 8. b
OŠ Frana Kranjca
CELJE-POLULE
Naše vabilo k sodelovanju zaenkrat še ni rodilo kakšnih vid-
nih rezultatov, saj so mape. kjer shranjujemo vaše izdelke, še
skoraj prazne. Tudi ne vemo, če vas fotografija privlači, zanima,
saj kakšnih posebnih želja še nismo prejeli, čeprav vam je
Fotohk pripravljen tudi kaj pokazati iz sveta fotografije; lahko
vam priskrbimo mentorja, če to želite. Sicer pa je do konca
šolskega leta še kar precej in kot vsako leto pričakujemo tudi
letos veliko prispevkov, 60 jih tudi razstavimo na zaključni
prireditvi, kjer podelimo naša priznanja in Fotolikove nagrade.
Akrobata, ki ga danes objavljamo, je v svoj objektiv ujel
Roman Gubenšek iz Podčetrtka, ki bo prejel vrednostni bon
Fotohka. Morda bi moral Roman nekoliko paziti pri izrezu, saj
nas šolsko okno pri sošolčevih vragolijah, prav nič ne zanima.
Tako kot Romanu tudi vsem ostalim priporočamo, da slike
izdelajo v večjem formatu, tako, da bodo lahko prišle v poštev za
zaključno razstavo. Urednik fotografije
Atliina zanka
Kakšna je rešitev zadnje enačbe boš zlahka ugoto-
vil, če boš razrešil obe prejšnji. Če malo pomisliš,
lahko nalogo rešiš prav hitro.
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka. 27. okto-
bra 1987, pošlji na NOVI TEDNIK. Trg V. kongresa 3a.
63 000 CELJE.
V prejšnji Atkini zanki si s pravilnim razvozljanjem
rebusa prišel do rešitve: KOSTANJ. Nagrado pa tokrat
dobi: Gašper Gorenak. Na zelenici 1, 63 000 CELJE.

NOVI TEDNIK - STRAN 15

^ponedeljek so neka-
potnice na avtobusni
v Celju doživele ne-
,y,o presenečenje. Pri
jpy iz avtobusa jih je
Ig - zaušnica. Pogum-
jjti je delil vinjeni
i|.lto B. iz Vojnika, ki
jjcer ne pozna pravil
.J obnašanja, saj se mi-
ni hotel predsta-
Kljub temu so ga mož-
jiodrem sprejeli v svo-
palne« prostore.
2a deset dni so priskr-
jtreho nad glavo Ivanu
jje sicer formalno pri-
jn v Celju, v resnici pa
ati naokrog. Ker posta-
hladno, bo zaporniška
ba Ivanu kar prav
a.
Dva nasilnika bosta
f strasti zagovarjala
sodnikom, ker se več-
znašata nad svojimi
jimi. V torek so mihč-
pndržali Vladimirja D.
jriške ulice, ker je svo-
loč preizkušal na ženi
roku. V petek je enaka
la doletela Mihaela D.
Skerčeve ulice, ki se je
le prijateljice.
Zlatko B. iz Kompol in
[O O. iz Stanetove ulice
ilju sta ugotovila, da je
rometnih cestah za nji-
iremalo prostora, zato
r motorji uprizarjala
e po mestu. Mihčniki
gotovih, da nista napol-
le bencinskih rezervo-
f, ampak tudi svoja
zato so jima prepove-
nadaljnjo vožnjo. Ker
1 hotela nič slišati o pe-
HJu, so ju pridržali.
N.K.
Ponarejala hranilne knjižice
Na celjskem sodišču so
obsodili 30-letnega Raj-
munda Vajenštajna in nje-
govo leto dni starejšo Du-
šanko zaradi ponarejanja li-
stin (osebnih izkaznic in
hranilnih knjižic) in golju-
fij. Sodba še ni pravno-
močna.
Rajmunda so za ponareja-
nje Ustin obsodili na 18 in 6
mesecev zapora, za nadalje-
vano kaznivo dejanje goljufi-
je pa na 2 leti zapora. Ker pa
je bil pred dvema letoma na
Reki obsojen na 6 let in 4
mesece zapora in te kazni še
ni prestal, so mu izrekli enot-
no kazen 8 let in 6 mesecev
zapora.
Dušanka je bila obsojena
za ponarejanje hstin na dva-
krat po 6 mesecev zapora, za
goljufijo pa na 3 leta zapora
oziroma na enotno kazen 3
leta in 6 mesecev zapora.
Zakonca VajenštžOn sta
kar spretna goljufa, tokrat pa
jima je uspelo, da sta se sko-
raj leto dni preživljala na ra-
čun bank, ki sta jih goljufala.
Začelo se je lani, ko je Du-
šanka prestala kazen, Raj-
mund pa je dobil prost izhod
iz zapora. Čeprav oba brez
denarja in zaposlitve, sta se
odločila za daljšo pot po do-
movini. Preživljala sta se na
način, ki sta ga najbolje po-
znala - s ponarejanjem hra-
nilnih knjižic.
Najprej sta se oskrbela s
tremi osebnimi izkaznicami,
ki sta jih ukradla, potem pa
zamenjala slike; v dve oseb-
ni izkaznici sta vstavila RaO-
mundovo fotografijo, v eno
pa Dušankino. Spretno sta
ponaredila tudi žig.
Tako »oborožena« sta se
spravila nad banke v različ-
nih mestih. V manj kot letu
dni sta odprla 23 hranilnih
knjižic, nekaj tudi na svoji
imeni in ime njunega sina.
Na novo knjižico sta njuprej
vložila manjši znesek, potem
pa sama vpisovala zneske in
jih v drugih bankah dvigova-
la. Vedno sta dvigovala le
takšne zneske, da druge ban-
ke niso preverjale salda na
knjižicah. Bila sta precej
spretna, tako da ju dolgo ni-
so odkrih in sta prigoljufala
več kot 4,5 milijonov di-
narjev.
S. ŠROT
Umorila dolenčica
Višje sodišče v Celju je
potrdilo kazen - 3 leta zapo-
ra - 25-letai Darji Fajfer iz
Prebolda, ki je bila obsoje-
na zaradi umora svojega
dva meseca starega sina v
stanju bistveno zmanjšane
prištevnosti.
Darja Fajfer naj bi svojega
sina umorila 24. decembra
leta 1983 ob tretji uri zjutraj,
ko naj bi se otrok začel joka-
ti. Da bi ga utišala, mu je
pritisnila usta na vzglavnik,
tako da se je zadušil. Na pr-
vem in drugem zaslišanju je
Fajferjeva priznala dejanje,
kasneje, na glavni obravnavi
pa vse zanikala in trdila, da
naj bi se dojenček zadušil za-
radi jokanja.
Ker je tudi obdukcija po-
kazala drugače, prvostopenj-
sko sodišče ni sprejelo nje-
nega zagovora na glavni
obravnavi, pač pa je sodišče
pri izreku kazni upoštevalo
vse olajševalne okoliščine,
tako da so ji izredno omilili
kazen in jo obsodili na 3 leta
zapora (najnižja, v zakonu
predvidena kazen za umor je
5 let zapora).
Na sodbo seje pritožila ob-
toženka, vendar so njeno pri-
tožbo na Višjem sodišču za-
vrnili kot neutemeljeno, pri-
tožba njenega zagovornka pa
je bila prepozna. S. Š.
Lažni alarmi
Prejšnji teden so morah
celjski miličniki kar dva-
krat posredovati - enkrat v
poslovalnici Ljubljanske
, banke v Vodnikovi ulici,
dan prej pa pri veleblagov-
nici Mercator na Hudinji.
Mimoidoči so se spraševali,
kaj je narobe, začele pa so
se širiti tudi govorice, da
gre za rop. Vendar, k sreči,
ni bilo nič takšnega. Šlo je
le za lažne alarme. Pone-
kod pač imajo preveč ob-
čutljive alarmne naprave,
ali pa so neprevidni delav-
ci. Delavci organov za no-
tranje zadeve seveda ob
vsakem takem alarmu
ukrepajo (in bodo tudi v
bodoče) kot da gre za resen
cilarm, vseeno pa bi lahko
bili delavci, ki delajo v bh-
žini alarmnih naprav, neko-
liko bolj previdni, da bo
lažnih alarmov čimmanj.
ROMETNE NESREČE
V prikolico
petek popoldne se je
tila prometna nesreča
ožah, na cesti med Pol-;
in Andražem. Pri hišiJ
Ika 9 je voznik traktor- {
prikolico, 57-letni Fer-j
ud Jelen iz Andraža,'
il, da bi izstopil nje-;
opotnik, 45-letni Milan i
n. j
tistem trenutku je iz^
I Polzele z osebnim av-i
bilom pripeljal 31-letni <
:Buršič iz Titovega Ve-j
ki zaradi nasproti vo-i
a avtomobila traktorja;
Igel prehiteti. Trčil je V;
iico. Pri tem se je hudo j
Milan Rakun, ki je staL
traktorjem in prikolico,:
^e pa je dobil tudij
voznik osebnega avtomobila
Janez Buršič. Oba so prepe-
hali v celjsko bolnišnico.
Škode na vozilih je za pol-
drugi miljon dinarjev.
Prevrnil se Je
Zaradi prehitre vožnje je
pri zavijanju s Partizanske
ceste v Titovem Velenju na
parkirišče pri gostišču Pod
gradom, prevrnilo avtomo-
bil, ki ga je vozil 33-letni
Milan Kotnik iz Titovega
Velenja.
Vozilo je med drsenjem za-
delo še dva parkirana avto-
mobila. Kotnika so hudo ra-
njenega odpeljan v celjsko
bolnišnico, škode pa je za tri
miljone dinarjev.
Ostali so brez
vode
v krajevni skupnosti
Gahcija pri Žalcu so
prejšnjo sredo ostaU*brez
pitne vode. Preiskovalci
so ugotovili, da so vodo
onesnažili na dvorišču as-
faltne baze v Pirešici za-
radi nestrokovnega dela.
Pod težo tovornjaka, ki je
bil naložen z asfaltno ma-
so, je počila vodovodna
cev pod asfaltom. Med
pitno vodo sta se pomeša-
la zemlja in asfalt, tako da
voda za uživanje ni upo-
rabna, čeprav so delavci
žalske Komunale cev za
silo popravili. Približno
1500 krajanov Vehke Pi-
rešice, Pernovega in Že-
leznega, oskrbujejo s ci-
sternami.
Vlom na Čopovi
Iz stanovanja na Čopovi
uUci v Celju je neznan vlomi-
lec v petek dopoldne odne-
sel barvni televizor in zlatni-
no, oboje skupaj vredno 1,8
milj ona dinarjev.
Kdo so lastniki
ukradenih
predmetov?
Delavci celjske UNZ so
prijeli vlomilca, pri kate-
rem so našli več predmetov,
ki jih je ukradel iz avtomo-
bilov. Ker se še vedno ni
oglasilo precej lastnikov
teh predmetov, UNZ prosi
vse, ki bi predmete prepo-
znali kot svoje, naj to javijo
najbližji postaji milice ali
pokličejo na UNZ Celje.
Poleg predmetov na foto-
grafijah so bili zaseženi še:
zvočnik-avto ACIKO 35 W,
ohišje zvočnika SANYO,
polnilec za akumulator IS-
KRA, usmernik ALBEKS
1,5-12 V, fotoaparat ZORKL
4, Ohm-meter (japonski),
modra potovalka, torba s
kompletom orodja, torbica iz
skaja z dvanajstimi kaseta-
mi, rjava usnjena potovalka,
več kaset s posneto disco in
drugo glasbo in več kaset s
posneto narodnozabavno
glasbo izvajalcev iz drugih
republik.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
22. OKTOBER
Gostiša tretjič prvali
v Žalcu se je končalo 37.
šahovsko republiško prven-
stvo za člane, kjer je nasto-
pilo 14 šahistov, trenutno
najboljših v naši republiki.
Že tretjič zapored je osvojil
naslov republiškega prvaka
Gostiša, ki se je v zadnjem
kolu srečal s Podlesnikom.
Oba sta šla v zaključni boj
z enakim številom točk,
prednost pa je bila na strani
Gostiše, ki je v fmišu vodil
bčle figure. Partija seje kon-
čala i remijem, prvak pa je
postal Gostiša zato, ker je
imel boljše rezultate proti
igralcem, ki so na prvenstvu
osvojili več kot 50 odstotkov
točk. Torej prvi Gostiša, dru-
gi Podlesnik in tretji Brglez.
Marjan Črepan, sicer do-
ma iz Petrovč, ki je prva kola
nastopal brez oznake šahov-
skega naslova in kluba (kas-
neje je postal član ŠK Iskra
Ljubljana in priznan mu je
bil naslov fide mojstra), je
dosegel manj kot lani, ko je
bil drugi. Letos je ob porazu
in zmagi ter številnih remijih
osvojil samo 50 odstotkov
točk in zanj slabo 9. mesto.
Franc Brinovec mlajši iz
Žalca je osvojil zadnje mesto
brez zmage. Uvrstitev pa ni
merilo tudi za njegovo igro,
ki je bila domala vseskozi ze-
lo solidna, žal pa prvič v
takšni konkurenci premalo
za kaj več. Je pa pokazal veli-
ke možnosti, da se razvije v
dobrega slovenskega ša-
hista.
Glavni sodnik je bil doma-
čin Karli Turk: »Mladi šahi-
sti so pokazali veliko znanja,
treba jim je samo omogočiti
še več igranja. Zlasti pa sem
vesel, da si je šahovsko pr-
venstvo vsak dan ogledalo
tudi po sto,in več ljubiteljev
šaha.«
S to prireditvijo so Žalčani
končali slavje ob 40 letnici
šahovskega kluba (pred tem
so pripravili že tudi republi-
ško mladinsko prvenstvo),
njihova želja pa je, da v pri-
hodnje pripravijo še manjši
mednarodni turnir, kjer bi
dobili možnost naredovanja
zlasti mladi obetavni sloven-
ski šahisti.
TONE VRABL
REKLI SO:
Marjan Gaberšek, direk-
tor Modnega salona v T.
Velenju: »Najnovejša vest
je ta, da je pri nas že zapo-
slen odlični smučar Bojan
Križaj, saj smo za novo se-
zono pripravili kolekcijo z
njegovim imenom. Mnenja
smo, da naj ne bi vrhunski
športniki po končani sezo-
ni odpirali samo bifejev,
ampak bi s svojim imenom
in znanjem počenjali tudi
kaj bolj pametnega; za to
pa je Bojan povsem sposo-
ben. Pod svoje okrilje smo
sprejeli tudi odličnega ma-
ratonca Vindiša iz Ptuja,
prihodnje leto pa bomo še
naše najboljše igralce teni-
sa. Podpiramo vse, kar je
dobro.«
RV
Poraz
roicometašev
Aera
v 4. kolu II. zvezne lige so
rokometaši Aera gostovali in
izgubih z Železničarjem 27:25.
Na lestvici so sedmi z dvema
zmagama in štirimi točkami, v
5. kolu pa bodo v soboto igrali
doma v dvorani Golovec, ko se
bodo pomerili z Istraturistom,
ki je na lestvici osmi.
Katastrofa
rokometašic ERA
Šmartno
v 6. kolu so novinke v repu-
bliški ligi rokometašice ERA
Šmartno doživele pravo kata-
strofo v Ajdovščini, ko so izgu-
bile z Mlinotestom 41:21. Po-
pustile so posebej v drugem
polčasu, saj se je prvi končal
19:13. Jordanova je bila s sed-
mimi goli najučinkovitejša.
ERA Velenje je na predzad-
njem mestu, v prihodnjem, 7.
kolu pa igra doma z mlado eki-
po ljubljanske Olimpije.
Rokometaši Šoštanja so sre-
čanje republiške lige z Usnjar-
jem v Litiji preložili.
20GA JE OKROGLi
Republiška liga 9. kolo: Lokalni derbi je bil v Titovem
Velenju, kjer je domači Rudar premagal Ingrad Kladivar
3:2. Za Velenjčane sp bili uspešni A. Kotnik. Fadil in
Vauh, za Celjane pa Škedelj in Zukič. Tam, kjer se je še
pred leti zbralo po več tisoč ljubiteljev nogometa, si je
tokrat ogledalo tekmo samo sto gledalcev. Elkroj je igral
neodločeno doma s Triglavom 1:1, strelec je bil Marinček
iz ll-metrovke, dragoceno točko v borbi za obstanek pa je
nepričakovano iztržil Steklar, ki je gostoval v Novi Gorici
in igral 0:0 z Vozili. Na lestvici je Rudar (TV) sedmi, Ingrad
Kladivar deseti, Elkroj enajsti in Steklar še vedno zadnji,
štirinajsti. 10. kolo v nedeljo, 25. oktobra: Ingrad Kladivar
- Maribor, Steklar - Domžale in znova lokalni derbi med
Rudarjem in Elkrojem v Titovem Velenju.
Vzhodna območna republiška liga 8. kolo:  ERA \
Šmartno je gostovala v Pekrah pri Mariboru in igrala I:I,.;
Partizan Žalec je izgubil v Lendavi z Nafto 2:1, zmagala je
edino Dravinja, ki je doma premagala bivšega člana repu- ,
bUškega hge mariborskega Železničarja 2:0. Lestvica: 4.-5.
Šmartno, 6. Žalec in 9. Dravirya.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 6. kolo:
Orlica - Opekar 3:5, Odred - Steklar Hrastnik 0:2 (preki-
njeno v 75. minuti), Šmarje - Papirničar 0:5, Kovinar -
Rudar Senovo 6:2 in Celulozar - Svoboda Brežice 3:1 ter
zaostala tekma 5. kola Steklar - Opekar 2:1. Vodi Kovinar
Štore 11, sledijo Celulozar 9, Papirničar 8, Opekar 8 itd. 7.
kolo bo na sporedu v soboto 24. oktobra: Svoboda - Orhca,
Rudar - Celulozar, Papirničar - Kovinar, Steklar (H) -
Šmarje in Opekar - Odred.
Občinska liga mali nogomet Šentjur A 5. kolo: Vete-
rani - Aero Loka 4:2, Ponikva - Dramlje A 2:2, Blagovna -
Generacija 1:1, Jakob - Primož 3:3 in ŠD Cevarna - Pan-
terji 1:5. Vodi Aero Loka pred Panteiji, Jakobom, Primo-
žem, Ponikvo, Dramljami A, Veterani, Blagovno, Genera-
cijo in ŠD Cevarno. B. Uga 5. kolo: Vrbno - Stopče 3:10,
Eregas - Začetniki 0:5 b. b., Gorica - Maratonik 7:3 in
Cosmos - Tratna 6:2. Lestvica: Cosmos, Gorica, Začetniki,
Maratonik, Tratna, Stopče, Vrbno in Eregas.
TV
Pomembni
točki
hokejistov
v 10. kolu zvezne lige
so hokejisti Cinkarne do-
ma premagali trenutno
najslabšo ekipo v ligi Ma-
kotesks iz Skopja 12:6
(5:2, 5:2, 2:2). Strelci Pul-
ka 3, Grabler, Majnik in
Žolek po 2 ter Bilijak, Fi-
lipovič in Grčar po enega.
Pred 800 gledalci so sodih
Rus iz Beograda ter Zor-
ko in Pinter iz Celja. Zad-
nji gol so Celjani dosegli
iz kazenskega strela, za-
del pa je mladi Žolek. Ta-
ko so celjski hokejisti s
sedmimi točkami na 7.
mestu; v torek so igrali v
Novem Sadu z Vojvodi-
no, v petek, 23. oktobra
pa ob 17. uri doma v Celju
s Kompas Olimpijo.
Predsednik HDK Cin-
karna Celje Marjan Flaj-
šman je dejal po tekmi z
Makoteksom: »Z igro, ki
so jo pokazali naši fantje,
sem zelo zadovoljen. Ško-
da je le, da so po visokem
vodstvu popustili. Vse
naše misli so usmerjene v
tekmi z Bosno v Sarajevu
in Crveno Zvezdo v Celju,
kajti ob dveh zmagah bi
dosegli cilj - šesto mesto
in igranje v končnici pr-
venstva v play offu.«
M. SORŠAK
.<lerx spet ostai prazniii rok
Košarkarjem Merxa se tudi
v četrto ni posrečilo osvojiti
prvega para točk, čeprav so
bili tokrat že zelo blizu uspe-
ha. Gostje iz Subotice, igralci
Spartaka, so prikazali čvrsto
in dopadljivo igro, prav vsi
pa so se tudi vpisali na listo
strelcev.
Tekma se je končala z rezul-
tatom 92:95, potem ko so Celja-
ni v prvem polčasu zaostc^ali
že za 10 točk. V drugem polča-
su so igralci Merxa zaigrali bo-
lje; popustili niso tudi potem,
ko je šest minut pred koncem
tekme moral z igrišča zaradi
petih osebnih napak Medved,
ki je dotlej dobro skakal pod
koši. V zadnjih minutah so uje-
li goste in celo povedli za toč-
ko, na koncu pa so pokazali
premalo zbranosti, da bi lahko
zmagali, nekoliko pa sta jih
oškodovala tudi sodnika.
Boris Zrinski, trener Merxa:
»Gole, Pipan in Urbanija so za-
radi angine šele v četrtek zače-
h vaditi, kar se je odrazilo na
igri celotne ekipe. Z malo več
treninga pa moramo kmalu
priti v pravo formo, če hočemo
obstati v ligi«.
Franc Zorko, tehnični vo-
dja: »Prav zanimiv in obenem
žalosten je podatek, da je v Ce-
lje bil delegiran glavni sodnik
celo iz Skopja, odkoder pa je
tudi trener Spartaka Lu-
kovski«.
Strelci za Merx: Govc II,
Gole 28, Cencelj 2, Urbanija 6,
Pipan 29 in Medved 16. Merx
je brez zmage na zadnjem me-
stu, v soboto pa bo gostoval v
Tuzh pri Slobodi Diti.
II. ZKL zahod ženske: Kors
Rogaška je na domačem igriš-
ču dosegla svojo drugo zmago.
Slatinčanke so porazile ekipo
Novega Zagreba 65:55 (34:33).
V skokih pod košema sta veči-
no dela opravih Ciglarjeva in
Čuješeva, slednja je po dolgem,
času zaigrala učinkovito v na-
padu, mlada Jezovškova pa je
v obrambi onemogočila n^-
boljšo gostjo. .
Kors Rogaška: Pešič 14, Po-
lutnik 8, Čepelnik 4, Jezovšek
3, Ciglar 17 in Čuješ 16. V pri-
hodnjem kolu Kors Rogaška
gostuje v Splitu pri močni Ju-
goplastiki. .»
SKL moški: Železar iz Štor
je v 2. kolu prikazal mnogo
boljšo igro kot v prvem, ven-
dar tudi to ni bilo zadosti za
zmago v Celju proti kandidatu
za prvo mesto ekipi Postojne.
Štorani so vodili pretežni del
srečanja, tri minute pred kon-
cem še 86:80, nato pa so, kot da
bi se prestrašili zmage, v zadnji
minuti izkušenejšim gostom
podarili točki. Pri domačih, ki
v pravo formo šele prihajajo,
so največ pokazali novinci v
ekipi: Aničič, Turk in Kahved-
žič. Trener Železarja Tomaž
Subotič: »37 mirilit smo odi-
grali taktično odlično, vodih
pa že za 12 točk. Pokazalo seje,
da igralci še niso uigrani. V ce-
loti sem zadovoljen, kajti Po-
stojna je le kandidat za prvo
mesto«. Železar: Turk 19, Šo-
ster 2, Kramperšek 14, Kah-
vedžič 21, Planko 3. Ulaga 2,
Šlatau 4 in Aničič 23.
Ekipa Rogaške je v Maribo-
ru premagala pomlajeno mo-
štvo lanskega Branj
Maribor 87 z 90:78.
skih Konjicah je doi
met izgubil s kandid
vrh lestvice ljubljani
neral Slovanom 64:T
Comet: Šmid 33, Ro;
Železnikar 8, Dubr
Perkič 4 in Ritonja 2. i
V 3. kolu bo Rogašk
ekipo kranjskega Trig
met bo gostoval pri j
Železar pa v Ljubijaj
riji.
SKL ženske: obe ekj
gubili, Comet v Sl(
Konjicah s Pomurjen
n^več   košev   sta
Klančnikova 28 in Šjh
20 in Metka v Škof
Odejo 79:68. Za Celja
n^več košev dali Jurš<
in Turnškova 20. V 3.
Metka gostila ekipo Ci
Senožeč, Comet pa bo g
v Žireh pri Kladivarju.
Z. SKL zahod moški:
nah so Polzelani porazi
Koroške 85:81, M. Tun
je dosegel 40 točk (7
Šentjurju so domačini
ko oslabljeni premaga
Prebolda 96:91 v telo
nabiti z ljubitelji koša
Šentjurju sta bila najpr
ša Škerjanc 31 in Preze|
gostih pa Kuder in Ud
po 22. V 3. kolu bosta d
bija. Na Polzeh domati
stijo šoštanjsko Elektro(
Šentjur pa gostuje pri B
Ekipa Prebolda bo dom
la z ekipo Mute.
Polzelski kadeti so d
lep uspeh, s^j so v Lji
ugnah ekipo Ilirije 101.9
kolu bodo v nedeljo ob
na domačem igrišču |
vrstnike ljubljanske
Olimpije.
V okviru priprav na re
ško košarkarsko prvens;
celjski pionirji odigrali
teljsko tekmo z vrstniki
bovelj in jih premagali
Boštjan Kramberger je
gel 18 košev. Jure Lukoš
in Aljoša Jerič 8. Več o t
rostni kategoriji pa je p;
njihov trener Rudi Jerič
sicer vodja strokovnega
v KK Merx: »Zavedamo
moramo delu s pionirji p
titi več časa, k^ti le tako
lahko iz lastnih virov v i\
vrste črpali kakovostne
ce. Poudarek smo posta;
iskanju izjemno visokih
dih košarkarjev, tam oki
cm, ki pa jih na našem o!
ju ni veliko. Na nekate:
novne šole smo že poslal
telje iz kluba, na ostalih
selekcijami delajo učite!
mi. Pionirska selekcija O
kateri je 25 košarkarjev.:
vadi že od avgusta. 0W
prvenstvo šol bo novei
peti in šesti razredi pa se i
pomerili decembra. S kli
tekmovalne skupnosti L<
Žalec in Celje smo se doi
rili za ligaško tekmovan;
teh treh občin pa bomoi
vih selekcijo, ki nas bo fi
arja zastopala na četrtfini
turnirju pokala Šumi. Se
pa  nameravamo  organi
nekaj turnirjev v Celju. 1<
bomo povabili več slovel
ekip, da vidimo, kakšen]
napredek.
DEAN ŠO
NA KRATKO
Velenjčanke
poražene
Mlade rokometašice Velenja
so gostovale v Novem Sadu,
kjer so izgubile dvoboj z Želez-
ničarjem 29:24. Znova je bila
najučinkovitejša Čefarinova,
ki je dala 12 golov. Na lestvici
so devete, v soboto pa igrajo
doma z Akademcem.
M. Nagy republiška
prvakinja
Nova članica kegljaškega
kljuba EMO Celje Marika Na-
gy je postala republiška prva-
kinja, ko je zmagala na prven-
stvu v Kranju. Drugo mesto je
osvojila J. Šeško, 4. Gobec, 6.
Lesjak, 8. Mikac, 9. Razlag, vse
KK EMO Celje. Enajst najbolj-
ših se je uvrstilo na državno
prvenstvo, ki bo 24. in 25. okto-
bra v Osijeku.
Dve zmagi
namiznotenlških
igralcev
Začelo se je republiško pr-
venstvo v 1. B ligi vzhod v na-
miznem tenisu, kjer nastopajo
tudi igralci sekcije za namizni
tenis pri ŠD Ingrad Celje. Do-
ma so premagali Ptuj 8:1 in
Poljčane 9:0, igrah pa so Krši-
mir Maras, Sebastjan Leber in
Toni Štrlič.
Množično v
mladinskih športnih
igrah Žalec
Tudi letos je komisija za te-
lesno kulturo pri predsedstvu
občinske konference ZSMS
Žalec organizirala tekmovanje
v različnih športnih panogah.
Razveseljivo je, da se tekmova-
nja udeležuje večina krajevnih
mladinskih organizacij, nam je
spročila Jolanda Jurgec -
Ušen. Doslej so se mladi po-
merili v petih športnih pano-
gah; veleslalomu v Lobojah,
namiznem tenisu v Žalcu, od-
bojki v Petrovčah, malem no-
tometu v Trnavi in košarki v
empetru. Z enakim številom
točk trenutno vodita ekipi
Drešinja vas in Šempeter (66),
sledijo pa Polzela, Matke, Pre-
bold, Gotovlje, AMZ Gotovlje,
Gornja vas, AMZ Braslovče,
Galicija in ostali med moškimi
(26 ekip) ter ženskami Liboje
in Gornja vas (po 20), Gotovlje,
Galicija, AMZ Tabor in Matke.
Do konca leta bodo organizira-
li še tekmovanja v šahu, na-
miznem tenisu in rokometu.
Decembra pa bo zaključek
mladinskih športnih iger 87 v
žalski občini in podelitev pre-
hodnega pokala, ki ga imajo z
lanskih iger mladi športniki iz
Gotovelj.
Zanimive nagrade v
IMurskl Soboti
Ob občinskem prazniku so v
Murski Soboti pripravili turnir
z zračno puško, nastopilo pa je
23 ekip. S celjskega obrnočja
so strelci Kovinarja Štore
osvojili peto mesto (Ivan Koče-
var, Franc Hočevar, Vih Deč-
man in Branko Malec. Zanimi-
ve so bile nagrade: Branko Ma-
lec je dobil od pokrovitelja
ABC Pomurka sto kilogramov
umetnega gnojila. Vili Deč-
man pa kar meter dolgo sa-
lamo.
Skrivnostni gost
ie bil
Albin Felc
Za 93. šahovsko nagradno
igro smo dobili 48 odgovorov,
med katerimi je bilo 31 pravil-
nih (pravilni odgovor Aleksan-
der Aljehin in Mihail Botvi-
nik). Nagrade Cinkarne Celje-
prejmejo: Mladen Mirkovič,
Kajuhova 9, Celje, Konrad
Čakš, Spodnje Preloge 39. Slo-
venske Konjice in Franc Ko-
lar, Črešnjice J3, Frankolovo.
Skrivnostnega-gosta v odda-
ji Albina Felca (odličnega ho-
kejista Jesenic, Jugoslavije in
tudi Celja) je »odkril« Vili
Štok, Gorica 34, Celje. Vsi na-
grajenci lahko nagrade dvigne-
jo v roku 30 dni v oglasno -
naročniškem oddelku NT-RC!
Zmagal Osterman
v Rogaški Slatini je bilo de-
lavsko prvenstvo Slovenije v
šahu, kjer so oddigrali enajst
kol po švicarkem sistemu.
Zmagal je Rudi Osterman iz
Lesc, kije še pred dnevi uspeš-
no nastopil na republiškem
članskem prvenstvu v Žalcu. Z
našega območja so bih najbolj-
ši: 6. Karel Janežič, 15. Jože
Zorko, 19. Drago Kristan, 21.
Stevan Džordževič, 22. Anton
Streicher, 27. Maks Durkovič,
31. Milan Matko. Nastopilo je
63 šahistov.
Zlati lopar ob zlati
razstavi
Ivica Padjen je zmagovalec
I. turnirja za »zlati lopar«, ki so
ga ob 20. zlatarski razstavi or-
ganizirali v Celju. Ta športna
prireditev naj bi postala tradi-
cionalna, po možnosti medna-
rodna in bi bila vsako leto v
času zlatarske razstave. Na pr-
vem turnirju je nastopilo 24
tekmovalcev iz enajstih klu-
bov in gost iz ZR Nemčije.
Med turnirjem je prišlo tudi
do slovesnega podpisa spora-
zuma med delovno organizaci-
jo Zlatarne Celje in teniškim
klubom, ki bo odslej nosil ime
te priznane delovne organiza-
cije.
TV
6*1- -    -  -
NOVI TEDNIK - STRAN 17
L,;^, : Naglic, zmagovalka
'^.sanicami: »Proga je bila
iovita, konkurenca močna,
pa sem dokaj utrujena, ker
jdnjem času ne treniram. S
, naslovom, ki je moj prvi,
fi dosegla v sedmih letih ak-
^Qsti v atletiki vse, zdaj raz-
Ujam o odhodu.«
Mto Grešak iz Žalca je bil
ned ml. pionirji A: »Zmagal
n že na občinskem prven-
u v Žalcu, kjer tudi treni-
u, čeprav sem doma v
ižah. '<
Pokal Dela Velenjčanom
Atletski klub Velenje je ob
sodelovanju ZTKO Velenje in
pomoči številnih delovnih or-
ganizacij resnično uspešno
organiziral 22. jesenski kros
Dela, okrat že četrtič v Tito-
vem Velenju na stadionu ob
velenjskem jezeru. Nastopili
so predstavniki 48 občinskih
reprezentanc s preko 1200
udeleženci v štirinajstih kate-
gorijah.
Domačini so se resnično po-
trudili, da je prireditev v vseh
pogledih uspela, na roke pa
jim je šlo tudi lepo, sončno je-
sensko vreme. Najlepše je bilo
med najmlajšimi skupinami,
kjer so se mnogi srečali prvič
in po teku ob kozarcu soka
spregovorili; ne samo o atleti-
ki, temveč tudi drugih stvareh,
ki spremljajo njihovo življenje.
Proga je bila speljana v glav-
nem tako, kot na prejšnjih kro-
sih ter državnem in balkan-
skem prvenstvu. Organizatorji
so se potrudili celo tako, da so
si »nabavili« reporterja iz
Ljubljane in to Iva Miloveino-
viča.
Tekmovanje je potekalo po
urniku in ni bilo nobenih za-
mud. Žal pa so kar precej dela
imeli pri zdravniški službi, saj
je prišlo do številnih poškodb
ob drenu in padcih. Na srečo
ni bilo nič hujšega.
Slavili so predstavniki AK
Velenje, med prvih šest ekip
pa se ni uvrstila občinska re-
prezentanca Celja, čeprav je
osvojila tri prva mesta med po-
samezniki: Liljana Mihovlja-
nec, Toni Noner in Tatjana
Naglic so bili najboljši, žal pa
je bilo to premalo za večji ekip-
ni uspeh. Zaskrbljujoče je, da
ekipo niso spremljah vsi ah
vsaj večina profesionalnih tre-
nerjev in da so tekmovalci celo
premalo trenirali, ker je zaklju-
ček glavne sezone. Ah to po-
meni tudi podceryevanje takš-
nega krosa, kot je jesenski
kros Dela, osrednja zaključna
prireditev v Sloveniji, kjer so'
se z našega območja pojavih
tudi tekmovalci žalske, laške,
konjiške, šmarske, šentjurske
in ostalih občin, kjer sicer atle-
tika ni najbolje razvita.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Med najpogumnejšimi in najvztrajnejšimi so bili najmlajši, ki so tekli na 1000 m.
Toni Noner, zmagovalec med
starejšimi mladinci: »Pričako-
val sem lažjo zmago, vzrok za
napor pa je v tem, da zadnjih <
štirinajst dni nisem treniral ta-
ko kot bi moral. Proga je bila
odlična.«
Liljana Mibovljanec, zmago-
valka med st. mladinkami:
»Katera zmaga na krosu Dela
je to niti ne vem več, kajti bilo
jih je veliko. Organizacija in
proga odlično, za prihodnjo se-
zono pa ne vem ali bom še te-
kla ali ne. Razmišljam o od-
hodu.«
novioe
v 2. kolu prve in druge repu-
bliške strelske lige je prišlo do
nekaterih zanimivih rezulta-
tov, v 1. Ugi so strelci Kovinar-
ja Štore doma premagali moč-
no ekipo »Franc Lešnik -
Vuk« iz Hotinje vasi, nastopih
pa so Vili Dečman, Franc Ho-
čevar, Ivan Kočevar in Branko
Malec, ki je bil v ekipi s 370
krogi najboljši. SD Unior Zre-
če je doma nesrečno izgubila s
SD NTU SloveAJ Gradec za pet
krogov. Pri tem gre omeniti,
da je domači strelec Cveto Lju-
bic imel neverjetno smolo, saj
se mu je puška pri napenjanju
v tla sprožila, to pa velja za
neveljaven strel oziroma čisto
ničlo. Unior: Cveto Ljubič 340,
Irena Voler 361, Franc Rubin
364 in Blanka Gorinšek 365.
Celjani so v Slovenski Bistrici
premagah Impol, nastopili pa
so Ervin Seršen 359, Jože Je-
ram 360, Barbara Jager 363 in
Tone Jager 364.
V 2. repubhški ligi so strelci
Žalca z veUko razliko zmagadi
v Slovenskih Konjicah, ko so
premagali ekipo LIP. Za Žalec
so nastopih Vojko Škodnik
355, Jani Pukmajster 357, Ju-
stin Smrkolj in Mladen Melan-
šek pa oba odhčnih 371. Pri
LIPu velja omeniti Franca Ka-
dilnika s 363 krogi, kar je soU-
den rezultat tudi za nastop v 1.
republiški hgi. Strelci Žalca so
že po dveh kolih dokazali, da
se bodo skoraj zagotovo vrnili
v 1. repubhško ligo. Zmagali
so tudi strelci »Franc Šteklič«
iz Ško^e vasi, ki so doma pre-
magali strelce Sevnice, nasto-
pili pa so Saška Lamut 339, Že-
jjiko Lamut 351, Darko Kroflič
in Branko Žnidar pa oba po
356 krogov.
laj le Igra harmonika Mira Klinca
Ansambel Mira Klinca, v
iterem poleg njega igrata
[Jože Žlavs in Franci Bož-
k, prepeva pa žena Mile-
\]t po skoraj enoletnem
kanju končno le dočakal
vo veliko ploščo in kase-
ki ima kar pravšen na-
IV za ta čas: Dvignimo
to kupico.
'eprav ansambel obstaja
tnaj dve leti, ime Mira
inca na področju narodno-
'avne glasbe odmeva že
'čas. Kot harmonikar na
3jtonerici« je dvakrat
'agal na Ljubečni, več let
je igral tudi klarinet pri
samblu Savinjskih 7.
Fendar Miro Kline ni sa-
* poustvarjalec tuje glas-
fjTudi sam je napisal vrsto
fedb in razumljivo je, da
'lajlaže zaigra s svojim an-
^blom. Tako je zapustil ti-
■f^o alpsko zasedbo an-
'^bla Savinjskih 7 ter usta-
'^'1 lasten trio. Po razmi-
[^u pa je Miro ugotovil, da
najboljše, če za pevko
fežira kar ženo, ki je iz
»sbene družine. Pokazalo
daje imel kar prav. Kot
'^^ ansambel, je moral tudi
P''ebiti led in priti iz ano-
J^nosti. Miro je v tem času
snemal kot gost v Av-
}h kjer je izdal tudi vehko
OSČo.
^^a čim uspešnejše nastope
J*J^ga ansambla doma in
^ujem pa je na začetku
^'abil k sodelovanju tudi
."^vnika  Janija  Jošouca.
L^Pni nastopi so koristili
vendar tudi takšno
^^elovanje ne more trajati
in tako je ansambel
i,i^oJo pot, Jani Jošouc pa
J°Šča in kaseta Dvigni
^ ^ kupico je predvsem de-
^._
lo Mira Klinca, ki je vse
skladbe napisal sam, tekste
pa sta prispevala Ivan Sivec
in Tatjana Rodošek. Da gre-
do skladbe radijskim poslu-
šalcem rade v uho, priča tudi
to, da so se s te plošče v letu
dni že tri skladbe uvrstile na
lestvico domačih melodij
Radia Celje.
Tako kot je običajno pri ta-
kih zasedbah ansambel Mira
Klinca na veselicah in dru-
gih plesih igra tudi zabavno
glasbo. Miro Kline pa tudi že
razmišlja o razširitvi ansam-
bla, saj je pričel vaditi še kla-
virsko harmoniko. Skratka,
ansambel Mira Klinca prid-
no dela in upamo lahko, da
bo drugo ploščo izdal prej
kot je prvo.
FRANČEK PUNGERČIČ
Produkcija Radiotelevi-
zije Ljubljana je na Brdu
pri Kranju zopet pripravila
prireditev, na kateri so po-
delili priznanja izvajalcem
na njihovih ploščah in ka-
setah, ki so bili najbolj
uspešni po številu proda-
nih izvodov • Med izvajalci
zabavne glasbe sta bila naj-
uspešnejša Marijan Smode
in njegova plošča Jožica ter
kompilacijska kaseta Man-
darina, ki so ju prodali v
več kot sto tisoč izvodih in
sta si tako prislužili platina-
sto ploščo oziroma kaseto.
Zlate kasete, oziroma ploš-^
če pa so prejeli še Obvezna
smer. Agropop, Henček,
Rendez vous in Čudežna
polja. Srebrne plošče pa so
prejeli Big ben, Moulin Ro-
uge in tuja plošča ansam-
bla Depecbe mode • Zani-
mivo je. da so prodali naj-
več plošč izvajalca novo-
komponovane glasbe Ma-
rinka Rokviča, ki je prejel
diamantno ploščo • Po-
tem, ko so pri Laškem in-
strumentalnem kvintetu
zamenjali še klarinetista
Janeza Beleja, namesto
njega igra zdaj Matjaž Lo-
renci. se ta ansambel po-
spešeno pripravlja za liboj-
sko revijo narodno-zabav-
nih ansamblov • Tudi pri
ansamblu Cmok je prišlo
do zamenjave. Ponovno se
je v delo vključil trobentar
Peter Lubej, kije zamenjal
Uroša Sondo. •
FRAN SALESn-FINŽGARi
II. del
Pod svobodnim soncem
Struna na plunki je onemela z zateglim, otožnim gla-
som, Radovan se je sklonil potrt in uničen pred Izto-
kom. Njegove oči so bile objokane.
»Kaj se je zgodilo, Radovane! Govori! Strah me
muči.«
»Zakaj ga nisi, Izteče, moj sinko, zakaj ga nisi? O,
zakaj sem ti branil, oj besi nad mojo staro glavo!«
»Ne blebetaj! V meni vre! O kom govoriš?«
»O pesjanu, o kravjerepniku, o hudiču, o - o - oo -
zakaj ga nisi?«
»Tunjuš je napal gradišče - očeta -«
»Kje je Ljubinica?« je kriknil Rado in zaškrtal z
zobmi.
»Ljubinica!« je ponovil Iztok in stisnil ročnik.
»O - o ukradel jo je.«
Radovan je zajokal kakor otrok in se sesedel ob poti.
Junaka sta se spogledala in prebledela. Jezdeci so pritis-
nili za njima, bridka vest o ropu Ljubinice je šinila od
ust do ust. Polagoma seje oglasil stari Sloven:
»Za njim! Nad Hune!«
Kakor bi utrgal te besede vsem iz duše, je vršelo v
bojnih vrstah in se točilo kakor vihar krog gradišča:
»Za njim! Nad Hune! Pogibel jim! Smrt Hunom!«
Iztok in Rado sta jezdila k Svarunu. Za njima so
prihiteli veljaki in starešine, Velegost in Bojan in tova-
riši. Dvorišče se je nagnetlo ljudstva. Vse je pomilovalo
Svaruna, kije sedel na tnalu pred hišo in si otiral solze,
polzeče po dolgi bradi.
Iztok je pokleknil k očetu in ga prijel za roko. »Ne
jokaj, oče! Strašno se maščujemo za Ljubinico.«
»Otmemo jo, starosta, če je še živa! Tale meč pa pre-
seka Tunjuša - besa!«
Rado je potegnil za ročnik in dvignil meč iz nožnice. \
Po dvorišču je zagrmelo: \
"Za njim! Nad Hune! Nad Tunjuša!«
Kriki so starca zdramih, oprl se je ob Iztoka, razprostrl^
roke in izpregovoril ob grobni tihoti z votlim glasom:   j
»Naj bodo bogovi z vami, kakor so bili sedaj! Opra- \
vimo obete v zahvalo!« j
Kakor bi plaval duh preko dvorišča, je šel starec, oprt
ob sina in zeta, skozi vrste bojevnikov iz gradišča na
hribec pod lipo.
Na žrtveniku je zaplapolal ogenj. V vernem spoštova-
nju seje ponižala in pripognila vesoljna vojska. Ob svitu
plamenov so blestele haljice mladenk, črne sence raz-
pletenih las so ovijale molčeče svečenice s tiho grozo.]
Kakor bi zbor maščevalnih duhov priplul na zemljo, da
se ob žaru kr\'avih zubljev posvetuje o maščevanju nad
Hunom.
Pod nebo se je dvigal duh žgalne daritve, Svarun je
razprostrl roke, ustnice so mu trepetale v molitvi.
Ko so bile daritve končane, ko je izpil Svarun iz
školjke nekaj požirkov daritvenega medu, je izpregovo-
ril starešinam:
»Veselite se, ljudje! Bogovi so mi vrnili sina, tudi hčer,
sonce starih dni, mi vrnejo! Veselite se. ljudje - veselite
se!«
Svarun se je vrnil v gradišče, po dolini pa so se posve-
tile drobne lučke, zmeraj večje, dokler se niso razpalile v
mogočne kresove. Vojska je zahrumela in šumela, dvig-
nila se je pesem, oglasil se je rog, v slavju je utonila
žalost.
V Svarunovem dvoru ni bilo bučnega veselja po
zmagi. Starosta se je stisnil v kot na ovnovo kožo, glava
mu je zlezla globoko na prsi. Podpreti jo je moral z
usahlimi rokami. Rado in Iztok. Velegost in Bojan so
sedeli na plohih okrog ognjišča. Pečena jagnjetina jim
ni šla v slast, roženica z medom in krožila od rok do rok.
Zunaj je vihral narod, ki hipoma zajoka, ki obupuje in
preklinja, pa - ena beseda, en dogodek, čaša opojne
pijače - v solznih očeh se posveti radost, jok se preglasi
v smeh, vzdihi v veselo pesem.
Dolgo je molčala družba ob ognju, zatopljena v bridke
misli.
»Sin, slavno ste zmagali! Morana je žela. Perunje bil z
vafni.«
»Ni bila žetev preobilna za Morano. Prizanašali smo
bratski krvi, oče!«
Svarun je povzdignil košate obrvi in s pogledom poh-
valil Iztoka.
»Gorje narodu, če pognoji travnike z lastno krvjo. Ne
bo pasel svojih čred po zelenicah. Sovrag pride in
popase s tujo čredo. Sin. če od očeta vse pozabiš, če se
ne domisliš niti gomile, kamor zasuješ moj prah, če se
napotiš na jug, če odrine narod za soncem proti zatonu,
ne pozabi teh besed. Velik bo Sloven. bival bo v mirnih
hišah, rejene bodo njegove črede, svobodno sonce mu
bo svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Če ne. pride
tujec, postavi mu peto na tilnik in svobodni postane
suženj.«
Vsi so molčali. Tiho plapolanje ognja je dramilo molk.
Iskre so poskakovale iz polen, prasketale nad ognjiščem
in se potapljale v dolge jezike zubljev, ki so kipeli poi
sajasto sleme. Svečanost, kakor bi govoril prerok, j(
prevzela vsa srca, da so hitreje utripala in sklepali
velike sklepe.
Tedaj vstopi počasi, potrt, boječe, kakor grešnik
Radovan. Komaj z očmi so se ozrli proti vratom. Nihii
ni okrenil glave. Radovan je čutil tesnobo in slovesnost
Kakor ob daritvi seje sključil v kot in pritisnil roke a
razgaljene prsi.
Svarun ga je pogledal, a v njegovih očeh ni bilo jezi
»Radovan, pripoveduj o roparju! Duši me v prsih, a
golt me še davi žalost. Ne morem sam!«
Iztok se je ozrl na starca godca. V pogledu je bi
očitek:
»Zakaj je nisi čuval, branil?«
Radovan se je primaknil k ognjišču. Pri ognju sej(
zdel njegov obraz čudovito zguban in shujšan. Ko j«
izpregovoril. je bil glas tako plašen, tako pobit, da se mi
je Iztok začudil in se obrnil proti njemu.
»O. vem, da me sodite, mene, starca. Sodijo me vaši
obrazi, obsojajo me pogledi, ker je bila ukradena golo-
bica, ker je izginila lučka z dvora, ker je onemelo njena
petje in je sedaj hiša kakor požeta njiva. Vi me soditi'
bogovi me ne sodijo. Vprašam: Kdo izmed vas še ^,
krmil golobcev in jim potresal zrnja sredi dvora? In M'
si storil tačas. ko si zamaknjen pasel oči po golče'0
množici, pa je padlo izpod neba kakor puščica, prhul
nilo med golobce, pograbilo in izginilo. Se zakričati nis
utegnil, še pomisliti nisi mogel na lok, zakaj visoko po'-
nebom je že plul kragulj z najlepšo golobico v krivil
krempljih. In tako se je zgodilo z njo. Svarun je priča. I
zasede je planil Tunjuš na njivo med deklice, rdet'
perut je frfotnila, kriki so nama umrli v grlih, on paf
izginil - kragulj, ropar, jezdeč na konju in na tisoč besii!
O Morana!^<
20. STRAN - NOVI TEONIK
22. OKTOBER n
v tozdu Kovinooprema so izdelali v kooperaciji s Kostrojem ogrodje stroja za sušenje
kož za sovjetskega naro^ika.
\ i,u£.uu Modna konfekcija se ukvarjajo s serijskim šivanjem moških, ženskih, otroš^
dekliških in fantovskih hlač.
Zarja ostaja enotna iti uspešna
Izpolnjevanje rokov In kakovost Jim zagotavljata delo In zaslužek tudi v prihodnje
Pred nedavnim so delavci petrovške Zarje proslavili 25-
letnico obstoja svoje delovne organizacije, ki se je iz
skromnih začetkov z osmimi obrati in IZZ zaposlenimi
razvila v podjetje s štirimi tozdi in 277 delavci. Njihova
sedanja poslovna uspešnost je v žalski občni že kar poslo-
vična, saj so ena redkih delovnih organizacij, ki dobro
posluje, poleg tega pa zaupajo tudi v svoje znanje in prid-
nost, tako da se kljub zaostrenim gospodarskim razmeram
ne bojijo prihodnosti.
Čeprav je Zarja v javnosti
najbolj znana po svojih ka-
kovostnih hlačah, kijih izde-
Viktor Drama, direktor
delovne organizacije:
»Primer Zarje dokazuje,
da je mogoča tudi skupna
uspešnost sicer povsem ra-
zličnih dejavnosti. Mi smo
našli skupne interese v
združevanju sredstev,
opravljanju administrativ-
nega dela in skupnih po-
slovnih objektih in družbe-
nem standardu, pa tudi v
solidarnosti. Tako nimamo
zunanjih dolgov, ves čas ob-
stoja vztrajamo tudi na od-
govornosti vsakega zapo:
slenega delavca za svoje de-
lo, s tem pa smo vsi zaposle-
ni tudi nekako bolj privrže-
ni naši delovni organiza-
ciji.«
luje tozd Modna konfekcija,
pa so uspešni tudi v ostalih
dejavnostih. V tozdu Modna
konfekcija sicer dela le 98
delavcev, vendar se lahko
brez sramu primerjajo z naj-
večjimi izdelovalci hlač v
Sloveniji in tudi na zahodu.
Večino izdelkov prodajo na
Dušan Kovač, vodja tozda
Modna konfekcija:
»Naše osnovne usmeritve
so zelo enostavne. Trudimo
se dvigovati kakovost in
produktivnost, saj nam le
to zagotavlja jutri večji kos
kruha.«
domačem trgu, poslovno pa
sodelujejo tudi z drugimi so-
rodnimi podjetji v Bosni in
Vojvodini.
V tozdu Kovinooprema iz-
delujejo predvsem izdelke,
ki jih naroča industrija, v so-
delovanju z večjimi delovni-
mi organizacijami pa pride-
lajo kar 30 odstotkov svojega
zaslužka. Zaposlujejo 50
ključavničarjev, imajo pa tu-
di nekaj stalnih kooperan-
tov, ki jim priskočijo na po-
moč, kadar imajo veliko de-
la. V tozdu so namreč ugoto-
vili, da se jim ne izplača po-
večevati števila delavcev, saj
dela ni vedno tako veliko.
Po kakovosti izdelave in
upoštevanju rokov je znan
tudi Zarjin tozd Lesna indu-
strija; 68 delavcev tega tozda
izdeluje v glavnem notranjo
opremo hotelov, bank, trgo-
vin, poslovnih hiš in podob-
no. Delajo za naročnike iz
vse Jugoslavije, precej pa tu-
Ivan Vidrih, vodja tozda
Pleskarstvo:
»Minula leta smo v glav-
nem delali na zaključnih
delih za večja gradbena po-
djetja, zadne čase pa se vse
bolj preusmerjamo v vzdr-
ževalna dela pleskanja in
podobnega, precej pa dela-
mo tudi za tozde v okviru
Zarje.«
di za tujino. Eden zanimivej-
ših poslov v zadnjem času je
bila oprema dalmatinskih
marin nemške firme AC.
Zarjin tozd Pleskarstvo iz-
vaja zaključna dela v gradbe-
ništvu, predvsem pleskanje
pohištva in stavbnega pohi-
štva, pleskanje in brizganje
fasad ter zaščito in pleskanje
kovinskih izdelkov. Glede
na to, da zaposlujejo 29 de-
lavcev, so bolj konkurenčni
kot zasebniki na večih ob-
Leopold Jernejšek, vodja
tozda Lesna industrija:
»Največje breme dela v
našem tozdu nosijo starejši
delavci z veliko znanja in
izkušnjami. Usmerjeno izo-
braževanje nam namreč po-
šilja premalo naučen kader,
zato ga moramo učiti sami.
Učimo pa jih tudi tega, kar
se nam zdi najpomembneje:
delati dobro in hitro.«
jektih, obenem pa tudi ce-
nejši od velikih gradbenih
organizacij.
Sicer pa Zarja v žalski ob-
čini dosega nadpovprečne
rezultate že skoraj deset let,
posamezni tozdi pa so tudi v
vrhu svojih dejavnosti. Ves
čas obstoja so znali varčeva-
ti, tako da jim danes marsi-
kakšen interventni ukrep ne
pomeni takšnega bremena
kot drugim delovnim organi-
zacijam. V tem času so zgra-
dili tudi 7500 kvadratnih me-
trov poslovnih površin.
Jožica Aristovnik, voi
izmene v tozdu Modna h
fakcija:
»Petindvajset let sem it
Zarji, poleg rasti podjetji
razvoja družbenega stand
da pa se mi zdi najpomea
neje omeniti to, da smo i
lavke zdaj dejansko plaa
po delu, saj vsakomcsei
ugotavljamo našo uspešno
Seveda pa imamo tudi nei
želja ~ največja nam je. da
kmalu zgradili primerne;
proizvodno dvorano.-
Jože Ogrizek, vodja tozd
Kovinooprema:
»Zastavili smo si cilj. i
sčasoma povečamo del(
lastnih izdelkov, saj se a
vedamo, da nam lahko i
boljše rezultate zagotavij
le poslovna prožnost in i
virnost. Trudimo se nanin
razvijati, ne pa zgolj skuš)
ti preživeti. Zato načrtuj<
mo tudi precej vlaganj v f
sodabljanje naše stroju
opreme.«
V tozdu Lesna industrija izdelujejo vse elemente za notranjo opremo poslovnih in
podobnih prostorov po posebnih načrtih naročnikov.
Površinska zaščita kovinskih izdelkov je le eno izmed del, s katerimi se ukvarjaj^
tozdu Pleskarstvo. Največ dela namreč opravijo na stanovanjskih in drugih objektm
24. STRAN - NOVI TEONIK
22. OKTOBER
2e nekoč le imelo Celje Teden domačega filma
Res bomo letos, te tez nekaj dni,
slovesno pospremenili v celjske ki-
nematografe 15. Teden domačega fil-
ma, ki ga organizira naše uredni-
štvo. Na to kulturno manifestacijo
smo ponosni, vendar moramo nese-
bično priznati, da nismo bili prvi z
zamislijo in uresničitvijo ideje o slo-
venskih nimih na platnu celjskih ki-
nematografov.
Odkrili smo namreč, da je Celje
pred mnogimi leti Teden domačega
slovenskega filma že imelo. O tem
zgovorno priča plakat, ki ga je izdala
Mohorjeva družba v Celju leta 1947.
Hranili so ga v knjižnici, trenutno pa
je v Muzeju revolucije. Ta »najdena«
zanimivost je v črno beh tehniki. Na
sredini plakata, ki vabi v kino Metro-
pol na eni in v kino Dom na drugi
strani, je reprodukcija slike nepozna-
nega avtorja z motivom zasnežene po-
kr^ine. Teden domačega slovenske-
ga filma smo imeh torej v Celju že leta
1948, od 5. do 8. januarja. In kakor
nam marsikdo v šali ali pa tudi zares
poočita, da so v Celju tedni daljši kot
drugod, saj tudi TDF ponavadi traja
dlje kot sedem dni, tako bi mi lahko
prednamcem poočitali, da je r\jihov
teden trajal samo štiri dni.
Iz sporeda Tedna domačega sloven-
skega filma leta 1948 pa je treba pove-
dati, da so bile to kronike oziroma
dokumentarni filmi. Prelistamo ne-
kaj naslovov: Koroški Slovenci na
obisku v svobodni domovini. Zmaga
Titovih zavodov »Litostroj«, Karde-
ljev odhod v Pariz, Mladina gradi.
Najboljši so zmagah, Jesenski plodo-
vi, Titovi brigadiiji, Ljubljana poz-
dravlja osvoboditelje...
Brez dvoma si bi bilo danes vredno
in zanimivo ogledati spored čisto pr-
vega Tedna domačega slovenskega
filma, a kaj ko se 3. novembra začne
že »naš« TDF.
MATEJA PODJED
Bodice
Birokrati bi za tfei4y,
ca večkrat dali roko '\
ogenj - če bi bila rolc,
delavčeva.
Odgovorni za energ^
tiko še najbolj skrbijo
- za energijo v s vojeu,
vikednu.
Priporočljivo bi bijo
ko bi prišlo do razori
iitve med tistimi, ij
so oboroženi s plavi,
mi kuvertami.
Najnovejši generator
visoke napetosti se
imenuje - cenik ener-
getike.
MARJAN BRADAČ
Alpinisti
barvajo plavo
laguno
Celjski alpinisti te dni
končujejo z za letos načr-
tovanimi deli pri obnovi
stanovanjskega naselja
ob Ljubljanski cesti v Ce-
lju, ki mu stanovalci pra-
vijo kar plava laguna. Le-
tos bodo obnovili približ-
no tretjino pročelja, z deh
pa naj bi nadaljevali pri-
hodnje leto. Dela financi-
rata Ingrad in celjska Sa-
moupravna stanovanjska
skupnost.
Takšen način obnove
tega stanovanjskega kom-
pleksa je precej cenejši in
tudi enostavnejši, saj ni
potrebno postavljati
gradbenih odrov, alpini-
sti pa na ta način služijo
denar za bodoče odprave.
MATEJA PODJED
Krompir,
ki se
ti zazre v
obraz
Velikanski krompir z
očmi, nosom, usti in uše-
si, ki je meril kar 37 krat
29 centimetrov in tehtal
80 dekagramov, je na
Šperakljevi njivi na Oko-
ški gori izkopala Verica'
Potočnik, sicer doma iz
Markačice pri Oplotnici,
ko je pomagala pri spravi-
lu krompirja.
Krompir v loncu za vso
družino skorajda ne bo
potreboval druščine maj-
ših sorodnikov vrste igor,
ki so ga pri Šperaklju na
starodaven način, s krav-
jo vprego in lesenim plu-
gom izkopali kar precej.
JOŽE NOVAK
Partizanske domačije
Piše Nlilenko Sirašek j
Uvod
Narod spomenikov, plošč in različnih
obeležij smo. Po vsej slovenski zemlji so
raztresena ta pričevanja minulosti. Pred-
vsem iz druge svetovne vojne. Obeležen je
domala vsak dogodek, da, celo korak... hip
v kolesju zgodovine! Nič zato. Narod, ki ne
spoštuje sebe, tudi drugih ne!
Najmanj teh pričevanj boste našli na sa-
motnih slovenskih kmetijah, osamelcih, ki
jih le redko kdo obišče, na kmetijah visoko
pod gorami, na kajžah in bajtah, pri tistih,
ki so njega dni sodili med »odpisane«. Na
domačijah torej, katerih ljudje so že po ne-
napisanem pravilu skromni in nevpadljivi
ah vs^ to biti nočejo.
Na desetine knjig, brošur, različnih mo-
nografij je že izšlo v slovenskem prostoru o
narodnoosvobodilnem boju, o njegovih živ-
ljenjsko pestrih oblikah, od brigad do me-
dicinske in tiskarniške dejavnosti...
O slovenskem kmetu še ni pisal v strnjeni
obliki nihče?! Posamezni fragmenti te en-
kratne celote so sicer izhajali v dnevnem
časopisju, v revijah in podobno in vendarle
se je slej ko prej tudi to pisanje omejevalo
na najbolj znane primere, denimo na kmeti-
jo Kerenčičev v Pesnici pri Mariboru, Lac-
kovo pri Ptuju, Šarhovo na Pohorju, Maslo-
vo v Brkinih itd. Seznam je dolg.
Nihče še ni zapisal, kohko slovenskih
kmetij, mimo katerih seje prebijala sloven-
ska narodnoosvobodilna vojska, je pogum-
no stalo ob strani, ko je šlo za biti in ne biti
slovenskega naroda. Stalo ob strani, tiho.
toda brezmejno pogumno, četudi največ-
krat brez puške, pa vendarle z obrazom
proti obrazu s sovražnikom, je pomenilo
biti veliko vojno, ki se ni in se ni mogla
izbojevati zgolj z orožjem. Skromnost in
odpoved sta bili vrlini teh domov, teh kme-
tij in kajžarij, na gosto posejanih po sloven-
skem prostoru. Cestokrat domači niso ime-
li kaj dati v usta. da so le našitih svojo
vojsko. Včasih tudi - priznajmo - nejevolj-
no, a vendarle. Brez premišljevanja so s
samotnih domačij odhajali otroci z glavo
naprodaj, gospodarji v noči brez vrnitve,
žene v tihi boj ob potokih, kjer seje stekala
v bistro vodo z obvez kri ranjenih borcev.
To je bila tiha. nevidna fronta slovenskega
človeka, kjer ni pokalo in ne grmelo in bilo
slišati vzklikov »juriš«. To so bilijuriši svo-
je vrste, enako pomembni kot tisti med
partizanskimi vrstami. Brez njih sije težko
zamisliti narodnoosvobodilni boj.
Ničkoliko spominov hranijo te domačije,
in ta zapuščina se obnavlja kot neke vrste
ljudsko izročilo, ki mu je bil slovenski na-
rod v vseh obdobjih svoje burne zgodovine
še posebej naklonjen. Ni ga partizana, akti-
vista, kurirja, bolničarja, fanta iz partizan-
ske tiskarske tehnike, ekonoma, ni ga iz
tisočglave vojske, ki se ne bi spomnil, ne
enkrat, stokrat, teh gostoljubnih ljudi. Še
zaidejo nekdanji partizani v vasi na obrobja
mest, med polja in gozdove, na vrhove med
starodavne smreke, v partizansko kralje-
stvo. Takrat je za domačine praznik, miza
obložena.
Pisali bomo torej o partizanskih domači-
jah, raztresenih po slovenski zemlji, porav-
nali bomo dolg in dodali zgodovini delček,
neviden skoraj a zato ne najmanjši. Name-
sto številnih plošč in spomenikov...
Samotne jazbine dobrote
Zadreviti se je treba na Ja-
vornik. Oslico, razvlečene
zaselke Zgornjega in Spod-
njega Vetrnika, če hočeš
spoznati kozjanska prostran-
stva z neskončnimi, kot Ust-
nate žilice tankimi obrisi
cest, med katerimi se, na ve-
trovnih križpotjih. stiskajo
razmetane kmetije, za stre-
ljaj oddaljene ena od druge,
ognjišča trdega življenja, še
danes ta dan. svetišča poseb-
nega odnosa do stvari. Gor-
janci drugače mislijo in čuti-
jo, dolincem ne zaupajo, sta-
rodavnost jih je učila in kali-
la. Razmerja med življenjem
in smrtjo so razpeta med
drugačne vatle, razdalje se
razlikujejo. Kaj malo se je
spremenilo: s težko, čvrsto
pa okorno in sklonjeno hojo,
že kar zgrbljeno, topotajo
težki, pošvedrani čevlji po
teh poteh, očem neznalcev
skritih, dolini neznanih.
Ni je kmetije na teh re-
breh. s skopo zemljo obdar-
jenih, ki se v zimskem času
ne bi skrila v plazove in ža-
mete, da ne bi premogla ime-
na »partizanska«, »naša«.
Tod se je spočelo. v vihar-
nem in težkem rojstvu, in na-
posled v svežini zadihalo šta-
jersko  partizanstvo,  zgoraj
na slemenih in spodaj po
obronkih in nikakršne zato-
hlosti ni bilo, sprenevedanja
in dolgotrajnega premišlje-
vanja. Odločitev se je prita-
knila kar tako, čez noč. Ve-
delo se je: če si garal skozi
življenje, se boš skozenj tudi
tolkel in grizel.
Vetrnik. Vasica na južnem
robu razvlečenega bohorske-
ga pogorja. Na obrobju
smrekovina. gosta, temna.
Pobočja so strma, neprijaz-
na, s potočiči vred drve v do-
lino, na kozjansko in savsko
stran. Ravnic je le za spozna-
nje. Kmetujejo, logarijo, še
vedno krčijo gozd.
Kot mnogokje v saminah,
na odročnem, je tudi tukaj
najti en sam priimek: Klav-
žar. Le redki so osamelci, ki
ga ne nosijo. In v vsaki teh
domačij, na sleherni Klav-
žarjevini. so topotali parti-
zanski škornji.
»Ko kralj na planini vi-
soki ..."
Stojiš pod vedrim nebom,
bogat s soncem kot siromak
z ušmi. Težko se je odločiti.
Klavžarji. Kam?
Poprej Krajnčeva Marija,
danes Klavžarjeva. mati
enajstih otrok, se je sedem
let po vojni preselila semkaj,
na vetrniški prepih. Iz parti'
zanske domačije na - parti-
zansko domačijo. Zalezla s«
je med brazde puste zemlj«
ki ji drugujejo drobne lese
njače in lesnače, nikoli do
volj sladke hruške, ki jim v(
ter ne da dihati.
Smeljaje se je s stopni
prikazal obraz. Roke si i
obrisala v predpasnik, bi
sem na njivi, je rekla, nek
malega je še za postoriti, nfl
zlo že veje čez Bohor.
Toplota kmečkosti se zal«
ze pod kožo.
Bujenje zgodovinske^'
spomina na bohorskih križ
potjih...
»Ponoči, na jesen 1941.'^
ta, so prvič prišli na m"!
prejšnji dom, tja h Krajnf^
vim v Podlože, Bohor se ^'
preveša na senovško straf
Nikarte nas izdati, so reK';
oče pa na to: ne povemo. P
če nam roke. noge, tudi l'^
vo odsekajo. Otroci! so zal^
mali proti drobnjadi gošča^
ji. Kaj otroci, so povzdigi^''
glas naš oče. Vsi smo en''
Tako je bilo. tako bo.«
Smeh sili Klavžarici ^'
zardela lica.
(Nadaljevanje prihodnj'^