I Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 40- leto XIII. - 2. november 1974 olj Se: na )ju rij, ;ga tna :asi :vi- Je stu 80 -no oje ne- na cot bili četna i ila-ga- bo ) z >de roji no- RA zor ;g8 in ga- em ev, za ka, iža jan Program branžnega povezovanja TOZD moramo izpeljati Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs je v sredo, 23. 10. 1974, sklical sestanek tistih direktoijev, ki so po poslovodni plati zadolženi za izvedbo sklepov skupščine ZP v zvezi z branžnim povezovanjem TOZD. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZP ter v.d. direktorji Posameznih področij ZP, z namenom, da bi o poteku celotne akcije bilo neposredno in dovolj izčrpno informirano čimveč odgovornih delavcev ZP Iskra. VEC SUBJEKTIVNIH KOT OBJEKTIVNIH PROBLEMOV Direktor Ivo Klešnik je v svojem ^aliziranju poteka priprav za 0rganiziranje branže „Avtomatika“ ugotovil določeno zamujanje termi-u°v, vendar pa je obenem zatrdil, da 0 s strani poslovodnih organov in strokovnih komisij, pravočasno pripravljeno celotno gradivo, na osnovi Katerega se bodo delavci branžno sorodnih TOZD lahko neposredno odločali o medsebojni trajni povezavi. . sekakor je v tej branži še nekaj objektivnih in subjektivnih problemov, 1 pa jih bo možno razrešiti ob po-trioči družbenopolitičnih organizacij. Direktor I. IGešnik je pri tem, ne rez pomena, pripomnil, da se s predvideno reorganizacijo ponujajo mla-u111!, sposobnim in ambicioznim kadrom velike možnosti uveljavitve -takorekoč življenjske šanse tudi na strokovnem poslovodnem področju »Ne sme se prezreti načelo branžne Organiziranosti, ki ne pomeni večje in arage nadgradnje (moja opomba: Veeje in drage uprave branže), temveč Sre pri tem izključno le za združevanje določenih dejavnosti na enem mestu, zaradi boljše organizacije in uspešnejšega poslovanja. Poeno-s avljeno: z istimi ljudmi in istimi s roški napraviti več in še boljši rezul-tat,“ je zaključil 1. Klešnik. glLEME V ODNOSIH Z ZUNA-njimi DEJAVNIKI IPtc ^ ^ru8t mandator, direktor Vladimir Klavs je zatrdil da »akcije" tečejo po predvidenem pla-’ čeprav tudi v tej branži ni vse kri-41110 jasno. Obstojajo še dileme, kako najbolj učinkovito nastopiti proti težavam, kijih povzroča splošna nelikvidnost, dviganje stroškov na sploh, ter z vsem tem v zvezi naši odnosi do bank (ZB — banka, Branža — banka, TOZD — banka) ter SDK (služba družbenega knjigovodstva), kjer naj bi branža le kot celota imela svoj žiro račun. Generalni direktor je zadolžil sebe, Iljo Mediča (v.d. dir. finančnega področja ZP) ter Antona Stipančiča (v.d. dir. področja za marketing) da v najkrajšem času pripravijo ustrezno strokovno rešitev te problematike, ob predhodnem posvetu z najodgovornejšimi predstavniki SDK in Ljubljanske banke (LB). TOZD SO MED SEBOJ ENAKOPRAVNE V PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH Slavko Fatur, direktor financ Elek-tromehanike, je v odsotnosti manda-torja branže Telekomunikacij, direktorja Aleksandra Miheva, poročal o poteku priprav povezovanja vpravkar omenjeni branži. Poudaril je, da obstoja nekaj težav finančne narave. Te izvirajo iz „posebnih pravic", kijih zase terjajo nekatere TOZD, ki se združujejo s TOZD sedanje Elektro-mehanike v Branžo, kar bi privedlo do različnih statusov posameznih TOZD, s čimer bi se pričela rušiti enotnost delovnih kolektivov. (Nadaljevanje na 3.strani) Aktivno sodelovanje borcev NOV Iskre pri branžni reorganizaciji Tn*1^ ^ctemelj’ vo le v pr>' Nii' itna jav- /ilo >ta. ko1 asu /n® flO' ajo m11 >aa do- ca. do- pr« iM )d- Pred 8. kongresom Zveze sindikatov Slovenije idai- IOV0 šega aksa : in Din0 i in i; to icev 5 navi mja. ISOO žen-i ce-dru- lek- tom mo- :em za- paU sev, i v mo-u v ;kra rojo rav, oni' bro ije ičel iški jdri skri tan-a v dih [de-ien-Ue- fi. in 7. novembra bo v Celju 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Udeležilo se ga bo okoli 300 delegatov, ki jih je na številnih predkongresnih občinskih sindikalnih konferencah v vseh slovenskih občinah izvolilo več kot 7.000 delegatov osnovnih organizacij sindikata. Takrat ao izvolili tudi 157 delegatov za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegati so povsod soglašali z akcij-sko usmeritvijo osnutkov sklepov od kongresa, imeli pa so tudi več spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov, zlasti glede premalo določene opredeUtve samourpavne delavske kontrole, sindikalne liste, ki bi jo °ilo treba poenotiti z ustreznimi dokumenti v drugih republikah, skupnega boja proti inflaciji, premalo poudarjene vloge in odgovornosti Pristojnih organov, da bi ukrepali Proti stalnim in skokovitim podražit-vam, pripombe so imeli nadalje glede ukrepov sindikatov za zboljšanje živ-•jenjskih in delovnih pogojev delavcev, Prepočasne graditve in nezadostnega nadzora nad porabo sredstev zanjo, uveljavljanja marksistične ideologije v vzgoji in izobraževanju, izpopolnjevanja organizacijskih oblik delovanja v sindikatih, položaja in mesta aktivov mladih delavcev in še marsikaj drugega. . Poleg 300 delegatov, ki so jih izvo-uli na predkongresnih sindikalnih konferencah, je izvolilo 5 delegatov za kongres tudi društvo upokojencev Slovenije. Status delegata 8. kongresa “nujo tudi vsi člani sedanjega republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije m člani njegovega nadzornega odbora, luko se bo kongresa udeležilo skoraj d90 delegatov ter več kot 200 gostov m blizu 100 akreditiranih novinarjev. Združeno podjetje Iskra bo imelo “u kongresu šest delegatov - Pavel "lapevljič iz Sprejemnikov Sežana, blefan Šimunovič iz novomeških Usmernikov, Jože Zajc iz Ijubljan-*e8a TEN, Silva Buh iz ljubljanske Avtomatike, iz kranjske Elektrome-nanike pa Sašo Rakar in Milena Zadnikar. Kongresa se bo udeležil tudi J°že Čebela in to zaradi položaja, ki 8a ima na republiških sindikatih. s Na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije bodo največ pozornosti ““menili razvijanju samoupravljanja v združenem delu in nadaljnjem uveljav-‘l.unju delavcev v TOZD, oceni integra-ClJskih procesov in sodelovanje v teh Procesih, izgrajevanju samoupravnih Porazumov o razporejanju dohodka m deUtvi sredstev za osebne dohodke, "“delovanju pri kreiranju politike rednjeročnega razvoja Slovenije in •'“goslavije, o uveljavljanju delegatske- ga sistema v družbi in drugih pomembnih vprašanjih. Želja delavskega interesa je, da čimprej in čimbolj dosledno uresničujemo novo ustavo in njena določila. Po bistvu ustave se položaj delavskega razreda v naslednjem razvoju s tem uresničevanjem spreminja in prehaja od vladavine v imenu razreda v vladavino samega delavskega razreda. Sindikat kot organizacija delavskega razreda je ena izmed oblik organiziranja delavskega razreda, zato mora tudi sindikat sam doživeti lastno preobrazbo. Sindikat mora biti prav-zaprev samoorganiziranost delavskega razreda. Na obeh kongresih slovenskem in jugoslovanskem, slednji bo v prvi polovici decembra, bodo delegati proučili, kaj stoji na poti zastavljenim ciljem ter spoznali probleme vseh subjektov naše družbe, zlasti samoupravnih organov, delegacij in delegatov, družbenopolitičnih in interesnih skupnosti ter drugih dejavnikov. Oba kongresa prihajata v času akcij, ki jih že dalj časa vodijo sindikat in naša družba. Med njimi sta •gotovo najpomembnejši akciji za razvijanje samoupravljanja in uresničevanja ustave. Kongrese bodo imeli tudi sindikalisti v drugih republikah in pokrajinah, skupaj s 7. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije pa bodo ti kongresi in konference tvorili celoto. Vsak izmed teh kongresov ima svoje posebnosti, vendar bodo vsi skupaj usmerjeni na osnovnih vprašanjih in bodo temelj za dejavnost vseh organov in za dejavnost sindikata. lad 4-članska delegacija češkoslovaških PTT podjetij pod vodstvom tov. Smrha je 22. oktobra obiskala Iskro-Elektromehaniko. Po razgovorih o možnostih tesnejšega sodelovanja so si gostje ogledali tudi proizvodnjo. Spremljal jih je A. Fratina, predstavnik ZP Iskra v Pragi. Dostojna proslavitev 30-letnice I. kongresa partizanskih kulturnikov Slovenije Partizanski Semič je svoj krajevni praznik letos proslavil še posebno bogato. V dneh 25., 26. in 27. oktobra so se tu zvrstile mnoge prireditve, posvečene hkrati tudi spominu na pomembne kulturne dogodke v času NOV. Najprej se je v petek zvečer sestalo predsedstvo skupščine kulturne skupnosti Slovenije, ki je na dolgotrajni seji razpravljalo o predlogih odborov in komisij za program dela v prihodnjem letu, ko naj bi tudi v naši kulturni dejavnosti zaživeli novi ustavni odnosi. Naslednji dan dopoldne je bilo v hotelu Smuk delovno zasedanje republiške kulturne skupnosti Slovenije. Popoldne so v domu TVD Partizan najprej odkrili spominsko ploščo ob 3(Metnici I. kongresa partizanskih kulturnikov. Ploščo je odkril akademski slikar Božidar Jakac, nato pa je zbranim gostom — slavnosti so se udeležili najvidnejši predstavniki političnega in kulturnega življenja Slovenije, spregovoril Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije. Poudaril je pomen kulturne dejavnosti, kije že v času NOV dobila svojo trdno osnovo. Po govoru je odprl v telovadnici doma TVD Partizan spominsko razstavo, ki jo je pripravil Muzej NOV iz Ljubljane. Ta razstava bo obšla številna mesta v državi. Po ogledu razstave je sledilo slavnostno zasedanje kulturne skupnosti Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič govori ob otvoritvi razstave, ki jo je v Semiču organiziral Muzej NOB iz Ljubljane. Slovenije, po katerem so naši vrhunski umetniki izvedli bogat program, istega pa ponovih tudi zvečer, ko je bUa proslava krajevnega praznika. Praznovanje je seglo še v nedeljo, ko je bil dopoldne najprej ogled razšiijene zbirke v krajevnem oddelku Belokranjskega muzeja v Semiču, nato pa so v prostorih krajevnega urada odprli novo Ljudsko knjižnico. Program branžnega povezovanja TOZD moramo izpeljati (Nadaljevanje s 1. strani) Zaključek razpravljanja na poro-,Uo S. Faturja je bil v tem, da bodo ružbenopolitične sile ter politični ^ “ijdci odbori v vseh TOZD imele še v°kaj trdo delo, da se ustrezno zado-ijivo izvedejo sklepi skupščine ZP. N°V SPORAZUM BRANŽE EMO »komerciala" kot tudi RR (raziskovalno razvojna) dejavnost ostaneta v Ljubljani na lokacijah, kjer delujeta torej v tej smeri ni predvidenih nobenih sprememb. TEŽAVE V PRAVNIH IN STATUSNIH ZADEVAH Direktor EMO Miro Jančigaj je P Pomnil, da branža, katere manda-r Je, trenutno nima takih težav, kot l?. Rh navajali predgovorniki, da pa J “o temu ne drže križem nov Precej več nerešenih vprašanj v tej pripravljalni fazi je v svojem poročilu navedel direktor Alojz Žumer, ko je poročal o pripravah na formiranje branže »široka potrošnja" in pri tem prosil ustrezne strokovne službe ZP tudi za pravno pomoč za zakonito izvedbo postopkov izločanja TOZD Avtomatika iz IEZE, spreminjanja statusov dosedanjih delovnih organi-> zacij široke potrošnje in združevanja • J°že Eržen, direktor Avtoelektrike, novih TOZD v branžno industrijo ljev sv°jem analiziranju dosedaj oprav- »široke potrošnje". (je“ega dela na področju povezovanja SamVeč temeljito pripravljajo “Houpravni sporazum svoje branže odločitev je izključno na KLAVCIH TOZD ŽARNICE Že a *“ sredstev delavcev TOZD bran-ve ^ poudaril dejstvo, da so z njiho-. strani opravljeni pogovori s tovariši n . OZD Žarnice in je odločitev in “aljnja »usoda" tega kolektiva v ^Jriru ene ali druge branže (ali „ele- fgi * ali »Avtoelektrika") pač V uuiuucmm suujCMivnmi težavam ^ “h delavcev te TOZD. Med seboj znotraj Iskre in nekaterim še nereše--fr,5? dogovorili, da se bodo delavci nim vprašanjem v naših zunanjih 3 j ~D Žarnice o tej zadevi odločili do odnosih (SDK, LB, Občine). Vse to je So 10- 1974. J. Eržen je povedal, da možno pravočasno urediti s temeljito Se v kolektivu dogovorili, da angažiranostjo vseh pozitivnih sil v ClMPREJ JASNI ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA Jože Hujs je zaključil razpravo z ugotovitvijo, da proces branžnega povezovanja poteka zadovoljivo, kljub določenim subjektivnim težavam Popoldne so pri gasilskem domu v Goijancih imeli partizanski miting, na katerem so nastopili nekdanji partizanski gledališčniki in drugi, ki so izvedli pester program. V dvorani prenovljenega Prosvetnega doma v Semiču pa je bila za konec letošnjih proslav krajevnega praznika še predstava slovenskega filma »Cvetje v jeseni". Letošnji krajevni praznik partizanskega Semiča so proslavili bogato in nadvse slovesno, kar je tudi razumljivo, saj je praznovanje sovpadlo s 3(Metnico pomembnih kulturnih dogajanj v NOV. V Semiču pomembno vlogo v vseh smereh javnega življenja odigrava tudi naša tovarna kondenzatorjev, zaslužna za hitrejši vsestranski razvoj Semiča, vendar njej in njenim dosežkom več prostora v prihodnji številki Iskre. C. ISKRA - INSTRUMENTI, OTOCE Načrt dosežen V Tovarni električnih merilnih instrumentov v Otočah so za zastavljeni plan proizvodnje dosegli kumula-tivo 99,46 %. Pri doseganju plana so bile precejšnje težave tako z nabavo repromateriala kot tudi glede na splošne probleme, s katerimi se srečuje jugoslovansko gospodarstvo. Pri tem gre predvsem za primanjkljaj denarja za plačilo uvoznih dajatev, ta denar pa ni vedno na razpolago zaradi nelikvidnosti. Tako včasih kasnijo pri dobavnih rokih kljub temu, da se trudijo čimbolj in čimhitreje zadovoljiti potrebebe tržišča. Glede na precejšen izvoz univerzalnih instrumentov pa na domačem trgu ni bilo možno zadovoljiti celotnega povpraševanja. Kljub temu se ta situacija izboljšuje, zastojev v proizvodnji namreč ni. V novembru ter decembru bo realiziran tudi ta zaostanek v dobavnih rokih. V.B.R. ISKRA - USMERNIKI, NOVO MESTO Oktobra izpolnili letni proizvodni načrt Čeprav nekaj časa o naših dveh delovnih kolektivnih novomeške tovarne nismo poročali, to ne pomeni, da ne izpolnjujeta svojih načrtovanih proizvodnih obveznosti. Nasprotno — že bežen pogled v devet mesečno poročilo nam pove, da tu marljivo delajo, premagujejo vsakodnevne težave in pri tem dosegajo ugodne rezultate. Predvsem razveseljiva je ugotovitev, da so do konca oktobra že v celoti izpolnili letni proizvodni načrt, oz. ga v desetih mesecih celo že presegli za okrog 4 %. Iskri ter ob močni podpori družbenopolitičnih dejavnikov in samoupravnih organov tako TOZD kot delovne organizacije in ZP. NE SMEMO DOPUSTITI NOBENEGA ZAVLAČEVANJA Jože Čebela, predsednik sindikalnega odbora ZP, je ponovil zahtevo družbenopolitičnih organizacij, da se »reorganizacija" Iskre zaključi s podpisom samoupravnega podpisa ZP še pred 31. 12. 1974, kar moralno politično zadolžuje vse odgovorne čini-telje v ZP Iskra, da opravijo maksimalne napore za izvedbo te naloge. Dalje je Jože Čebela zahteval, da se takoj sestane predsedstvo skupščine ZP, ki je koordinator celotne politične akcije in. prouči sedanje stanje ter podvzame tudi določene politične ukrepe, v kolikor bi bilo to potrebno. Z njim se je v celoti strinjal sekretar konference ZKS ZP. Preskar ni poudaril potrebnost koordinirane akcije vseh dejavnikov za njeno izvedbo. Vsekakor pa bo treba še mnogo razpravljati, pojasnjevati in obrazlagati, da bodo odgovori kvalitetni in ustrezni ter v skladu s pravicami in dolžnostmi delavcev v združenem delu, je bila na zaključku splošna ugotovitev vseh udeležencev tega sestanka pri generalnem direktoiju. j 5 Lani se je tovarna usmemiških naprav v Novem mestu združila s podjetjem „ELA“ za proizvodnjo elektro-spojnih vezij. Nastala je tako organizacija z dvema samostojnima temeljnima organizacijama združenega dela, ki skupno zaposluje v letošnjem letu povprečno 428 delavcev (TOZD napajane naprave 199, TOZD Spoji 229). Če kje, potem je prav na tem primeru dobro vidna pozitivna" posledica integracije, saj oba delovna kolektiva uspešno izpolnujeta svoje planske obveznosti in pri tem dosegata tudi sicer ugodne poslovne rezultate, čeravno tudi zanju veljajo problemi in težave, ki tarejo dandanes sleherno gospodarsko organizacijo. Letošnji proizvodni načrt obeh TOZD novomeške tovarne predvideva za okrog 15 % večjo vrednost proizvodnje od lanske realizacije in 4,5 krat večji izvoz. Iz devet mesečnega poročila je razvidno, da je tovarna kot celota do konca septembra izpolnila 91,2% letnega proizvodnega načrta, oz. TOZD Napajalne naprave 77,8 % in TOZD Spoji 104,2%. Pri tem je TOZD Napajalne naprave sama za skoraj £0 % presegla načrtovani celoletni izvoz. Zanimivo pri tem je dejstvo, da so takšen proizvodni rezultat v novomeški tovarni dosegli ob celo za malenkost nižjem številu zaposlenih, kot ga je predvideval letni načrt, kar govori za povečano prizadevnost kolektivov obeh TOZD. V oktobfu je tako tovarna nadaljevala uspešno izpolnjevanje proizvodnega načrta in dosegla do konca meseca njegovo izpolnitev, oz. ga je celo presegla za okrog 4 %. V novembru in decembru bodo proizvodni dosežki obeh TOZD le še potrdili prejšnjo ugotovitev, da je združitev obeh to- varn prinesla več kot pričakovane poslovne rezultate. Ob navedenih proizvodnih rezultatih, so dosegli nadalje zadovoljive uspehe tudi pri celotnem dohodku. V devetih mesecih letošnjega poslovanja so prav pri tej postavki letnega načrta izpolnili že 93,7 %, kar pomeni, da bo letošnje poslovno leto zelo uspešno zaključeno. Tudi pri skupni akumula-tivnosti, torej seštevku ostanka dohodka in amortizacije je bilo v tem obdobju doseženo ugodno izboljšanje od lani in sicer z lanskih 7, 9 % na letošnjih 10,8%. Pri ostanku dohodka je bila v obdobju devetih mesecev dosežena ugodna stopnja, kar pa je tudi pogoj za pridobitev bančnih sredstev, potrebnih za uresničitev predvidenih investicijskih vlaganj v obeh temeljnih organizacijah združenega dela tovarne (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s l.strani) Kot novi sekretar se bo dosledno zavzemal za uresničevanje smernic 7. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ ter za čimprejšnjo stabilizacijo in odpravo žarišč nelikvidnosti v kranjski občini. Kljub 2-letni odsotnosti s svojega stalnega delovnega mesta v Elektro-mehaniki se želi, obogaten z izkušnjami z družbenopolitičnega dela na občinskem nivoju, ponovno vrniti nazaj v proizvodnjo. Na novem delovnem mestu želimo Henriku Peternelju veliko uspehov! ISKRA Številka 40 — 2. november 1974 Mladina Iskre na pravi poti V petek, 25. oktobra, je bila v Ljubljani redna letna konferenca mladine ZP ISKRA. Udeležili so se je predstavniki mladih iz številnih Iskrinih temeljnih organizacij združenega dela. Na seji so bili tudi gostje, med njimi predsednik skupščine ZP Iskre Vladimir Logar, predsednik sindikalne konference ZP Jože Čebela, predsednik aktiva ZB ZP Franc Križnar, članica sekretariata ZK ZP Aleksandra Gorup, tajnik družbenopolitičnih organizacij in v.d. direktorja Počitniške skupnosti ZP Janez Šilc, predstavniki ZP Gorenje in predstavnik Republi&e konference ZMS. Konferenco je odprl predsednik Miloš Pavlica, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva in komisije za sklepe, poročal o delu Iskrine mladine - med letnima konferencama ter govoril o njenih načrtih. Za njim je spregovoril dosedanji sekretar KK Tone Volčič, njegovemu poročilu pa je sledilo poročilo predstavnika nadzornega odbora. Poročili Miloša Pavlice in Toneta Volčiča objavljamo posebej na drugem mestu. Konferenca se je nadaljevala z izvolitvijo novega sekretarja, ker je dosedanji sekretar Tone Volčič zaradi prezasedenosti odstopil. Delegati so ga dolžnosti razrešili in mu ob tej prilož-.nosti izrekli vse priznanje za njegovo minulo delo v mladinskih vrstah. Tone Volčič obiskuje zdaj srednjo politično šolo v Ljubljani, mladinski aktivisti pa izražajo upanje, da se jim bo po šolanju spet aktivno pridružil. Kot že rečeno so Toneta Volčiča razrešili, za novo sekretarko pa soglasno izvolili Vido Prinčič. Le-ta je doslej opravljala številne funkcije v raz-Učnih mladinskih organizacijah in aktivih, med drugim pa je tudi predsednica mladinskega aktiva v Iskra — Commerce. Peta točka dnevnega reda je zajemala razpravo o programu dela mladine Iskre v prihodnje. Delegati so se zanimali predvsem za graditev rekreacijskega centra v Pine ti ter soglasno podprli ta načrt. SUšati je (Nadaljevanje s 3. strani) napajalnih naprav in elektrospojev. Ta investicijska vlaganja pa so več kot nujna v obeh TOZD, ker v obstoječih delovnih prostorih ni možna nadaljnja širitev proizvodnje. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom pa tudi novomeško tovarno tare nelikvidnost, premajhna pa so za tako naglo rast proizvodnje tudi obratovalna sredstva, saj jim novih virov zanje ni uspelo zagotoviti, ustrezno povečanju proizvodnje. Tudi prevelike terjatve so problem, ki stanje v tem pogledu še poslabšuje. Vendar pa skušajo vsem tem problemom kljubovati z boljšim izkoriščanjem notranjih rezerv in marljivim delom, ob zadostnih naročilih. Zadovoljivo je to, da so kljub tem problemom letos na poti ugodnih poslovnih rezultatov, pri čemer pa le v neznatni meri na račun spremenjenih cen svojih izdelkov. Delovnima kolektivoma obeh novomeških TOZD želimo še naprej veliko uspehov, ki jim bodo omogočili uresničevanje prihodnjih načrtov, c. bilo tudi nekaj nebistvenih pripomb in vprašanj, ki pa jih je delegatom pojasnil v.d. direktorja Počitniške skupnosti Janez Šilc. Govoril je predvsem o tem, kako potekajo priprave na podpis samoupravnega sporazuma, spregovoril o problematiki financiranja, nekaterih pomislekih glede graditve in podobno. Na vprašanje, koliko bo stal penzion, je odgovoril, da bo to odvisno od dogovora znotraj združenega podjetja, da pa bodo storitve v tem, načrtovanem središču gotovo dosti cenejše kot v drugih turističnih objektih. Janez Šilc je nadalje opozoril, da je Iskra storila vse za poživitev rekreacijskega in delavskega turizma. Udeležence letne konference je zatem pozdravil predsednik sindikalne konference Jože Čebela. Tudi on je med drugim opozoril na velik pomen delavskega turizma ter s tem tudi na graditev v Pineti. Mlade je med drugim pozval, da naj še bolj marljivo pristopijo k reševanju tekoče problematike. Spregovorila je tudi Aleksandra Gorup, kije mlade pozdravila v imenu sekretariata ZK v ZP. Govorila je predvsem o ideološkopolitičnem izobraževanju ter ob tej priložnosti opozorila, da je prav to izobraževanje šibka točka, ne samo v mladinski organizaciji, pač pa v vseh družbeno-poUtičnih organizacijah. Dejala je, da čakajo komisijo za družbenopolitično izobraževanje pri koordinacijski konferenci še velike naloge. Opozorila je tudi na nujnost tesnejše povezanosti mladinske organizacije z aktivi Zveze komunistov, sindikati in drugimi organizacijami, nato pa je spregovorila tudi o vlogi mladih v delegatskem sistemu. V razpravi je zatem sodeloval sekretar mladinskega aktiva v ZP Gorenje Janez Kos. Udeležence je pozdravil v imenu 3.500 mladih v ZP Gorenje. Najprej je spregovoril o skupnem telesu, ki so ga ustanovili mladi obeh podjetij ter dejal, da je vloga tega koordinacijskega telesa izredno pomembna, zato morajo biti v njem res najbolj delavni predstavniki mladih. Spregovoril je tudi o obveščanju mladih v obeh podjetjih ter menil, da bi morali imeti mladi v Iskri in Gorenju svoje glasilo. Ob tem je nakazal na to, da imajo mladi v Gorenju svoje glasilo Telex ter dejal, da je najpomembnejši cilj tega glasila prav obveščanje mladih iz neposredne proizvodnje. Konferenca se je nadaljevala z govorom predstavnika repubUške konference ZSMS Zlatka Malija. Najprej je govoril o nalogah slovenske mladine po kongresu ZSMS v Moravcih ter opozoril na velik pomen mladih v ZP ISKRA v sedanjem obdobju konstituiranja ZSMS. Spregovoril je tudi o povezanosti med Iskrino koordinacijsko konferenco in Republiško konferenco ZSMS ter dejal, da se je slovenska mladina soglasno odločila za teritorialno povezanost, zato ne bi smeli govoriti o nekih težavah, ali nasprotjih. Delegate Iskrinih mladinskih aktivov je nato pozdravil predsednik aktiva Zveze borcev ZP Iskra Franc Križnar. Med drugim se je zavzel za to, da bi „Dan Iskre11 prihodnje leto organizirali v Velenju. Predstavnika Gorenja sta obljubila, da bosta pobudo tov. Križnarja posredovala pristojnim predstavnikom Združenega podjetja Gorenje. Letna konferenca Iskrine mladine se je nadaljevala z govorom predsednika Miloša Pavliče, ki je sumiral pripombe in predloge razpravljalcev ter podal tudi svoje pripombe glede dejavnosti in nalog mladih v Iskri. Precej pozornosti je namenil letošnjemu srečanju mladih v Bovcu ter dejal, da je bilo to srečanje lepa priložnost za spoznavanje med mladimi Iskre in Gorenja. Ob koncu so delegati soglasno spre-jeli program dela kot tudi finančni predračun. Za letno konferenco mladine združenega podjetja lahko rečemo, da je izredno uspela, saj je začrtala pravilno pot za delo v prihodnje, pot, ki ji bo pač treba slediti ter prijeti za delo. Lado Drobež Poročilo Miloša Pavlice Za nami je obdobje desetmesečnih prizadevanj novega vodstva mladine v okviru ZP za poživitev aktivnosti in konsolidacije mladinskih vrst. To je bilo obdobje izredno pomembnih dogajanj tako v družbi, kot tudi v ZP. V tem obdobju so potekali 7. kongres ZKS, 10. kongres ZKJ in nedavno končani 9. kongres ZSMS. V ZP Iskra je bilo to obdobje dokončnega konstituiranja TOZD in v zadnjem smo priče intenzivnega dela na organizaciji branžnih industrij. V juniju je bil podpisan tudi samoupravni sporazum o združevanju med Iskro in Gorenjem v/ poslovno Združenje elektro k-kovin-ske industrije Slovenije. Vsa ta pomembna, kakor tudi cela vrsta manj pomembnih dogajanj je bistveno vplivala na delo mladina v tem času. Ko ocenjujemo delo v preteklem obdobju, moramo brez dvoma ugotoviti, da smo dosegli lepe rezultate in v glavnem uspeli izvesti vse s programom zastavljene cilje. Mladi smo v tem obdboju s svojim delom dokazali svojo življenjsko moč in s tem ovrgli nekatere trditve o nedelavni in nezainteresirani mladi generaciji. V svojem poročilu se mislim dotakniti le osnovnih problemov in uspehov pri našem delu. Detajlneje bo posa- V okviru mednarodnega tehniškega sodelovanja in izmenjave študijskih delegacij med našo državo in Francijo se je mudila pred nekaj dnevi, med drugim tudi pri nas osemčlanska delegacija francoske agencije ACTIM, ki so jo sestavljali direktorji in tehniški strokovnjaki najpomembnejših podjetij francoske elektronske industrije. Gostje so si pri nas ogledali tovarni telekomunikacij na Laborah in TENv Stegnah, nato pa so imeli uvodne razgovore, brez konkretnih odločitev s predstavniki IR1 in izvoznega TOZD IC. mezne akcije obdelal v svojem poročilu -dosedanji .sekretar Tone Vočič. Na seminaiju predsedstva marca letos v Portorožu smo sprejeli program dela, v katerem so bile zajete bistvene akcije skupnega dela mladih v okviru ZP. Te akcije so bile: — seminar predsedstva, — mladinske delovne brigade na Dugem otoku, — štafeta mladih Iskre, — srečanje mladih elektro-elektron-ske idnustrije Jugoslavije, — udeležba v tradicionalni zvezni brigadi bratstva in enotnosti (Morava — srečanje mladih Iskre Ta osnovni program je bil uspešno izveden, razen štafete mladih Iskre, o katerih bom spregovoril kasneje. Poleg navedenega osnovnega programa smo sprejeli v Portorožu tudi smernice za delo komisij pri predsedstvu koordinacijske konference in nakazali vrsto vprašanj, s katerimi naj bi se predsedstvo v tem letu ukvarjalo. Ugotovili smo, da so: — stanovanjska problematika mladih — problemi nagrajevanja — problem dopolnilnega izobraževanja — problem pripravnikov in — problem inovatorstva premalo raziskani in s tem tudi neenotno, urejeni v ZP. Čeprav se" zavedamo, da je reševanje navedenih problemov odvisno od vrste specifičnih faktorjev, ki se pojavljajo v posameznih TOZD v ZP, si moramo mladi prizadevati, da se v enotnem ZP vsaj približno enako rešujejo ti bistveni interesi mladih. Vse preveč smo navajeni, da o teh zelo aktualnih problemih govorimo le načelno, brez pravih podatkov, z besedami, kot so: dobro, zadovoljivo, ustrezno itd., ko pa se spustimo v detajlnejšo analizo reševanja teh problemov, ugotovimo, da na teh področjih nimamo zbranih osnovnih podatkov na osnovi katerih bi lahko izvedb konkretne akcije. Tudi rezultati poizkusnih anket, k) smo jih dobih iz temeljnih organizacij ZSM so preveč splošni, saj nam mladinski aktivisti zagotavljajo, da je nemogoče dobiti pri strokovnih službah ustrezne podatke, ker jih pač nimajo. Trdimo, da je reševanje navedenih problemov tisti pokazatelj, k* nam kaže interese v posameznih TOZD za čim boljši položaj in s tem tudi za čim uspešnejše delo mladega človeka. Zato bomo še ostreje kot doslej zahtevah, da se tem problemom posveti večjo pozornost, da strokovne službe pripravijo ustrezne anabze s teh področij, kar je brez dvoma tudi njihova dolžnost v skrbi za delavca in s tem še posebej mladega delavca. Seveda nočem trditi, da v vseh TOZD ZP nimajo ustrezno rešenih teh pr0-blemov. V nekaterih TOZD so PraV.^ aktivnim sodelovanjem mladinskih organizacij uspešno rešili glavnino teh problemov. Naša naloga v bodočnosti bo, da izkušnje iz takih TOZD prenesemo v tiste TOZD, kjer tega še niso zadovoljivo rešili. Pri delovanju v tem letu si je predsedstvo določilo predvsem štiri glavne J smeri delovanja: — ureditev odnosov z DPO, samoupravni organi in strokovnimi službami ZP, ter RK ZSMS - poživitev dela neaktivnih temelj-nih organizacij ZSM in ustanavljenje ^ le-teh, kjer še niso organizirane - vključevanje mladih v ZK in — vključitev štipendistov v mladin- ( sko delo. t Ko ocenjujejo izvedbo teh zastav- ^ Ijenih nalog, ne moremo biti pop0*' , noma zadovoljni. Če se najprej usta- j vimo pri odnosih s sindikatom, mo-ramo reči, da je obveščanje o delu ^ ustrezno izvedeno, še vedno pa nismo ( uspeli zadovoljivo izpolniti osnovn6 ^ naloge, to je dosledno izvedbo organi' t ziranja aktivov mladih delavcev, o ( formalnim preimenovanjem v aktivo ( mladih delavcev še nismo uspeli zagO" ^ toviti potrebne zastopanosti mladih v Pomen standardizacije za preizkušanje in atestiranje izdelkov, s posebnim pogledom na mednarodno delitev dela Na prvem jugoslovanskem posvetovanju ..Standardizacija 74“, kije bilo pred kratkim v Portorožu, je imel referat o tem področju tudi direktor sektorja za kvaliteto in metrologijo pri Iskrinem Raziskovalnem inštitutu prof. ing. France Mlakar. Zaradi aktualnosti objavljamo njegov govor v celoti. Uvod Pri razpravah o standardizaciji pogosto pomislimo najprej na dimenzijske in podobne standarde, ki rešujejo predvsem medsebojno zamenljivost delov, tolerance ipd., kot tudi na standarde, ki določajo enotne mere, kjer se je standardizacija najprej začela razvijati in uveljavljati. Novejše naloge standardizacije, zlasti pa izreden vzpon mednarodne delitve dela v zadnjih desetih, petnajstih letih pa so zahtevali od standardizacije, da razširi svoj program dela tudi na izdajanje standardov, predpisov, specifikacij in kriterijev za preskušanje kakovosti, varnosti, uporabnosti, zanesljivosti ipd., s čimer je postala standardizacija nenadomestljiv dejavnik za definiranje in zagotavljanje kakovosti industrijskih proizvodov. ISKRA Številka 40 — 2. november 1974 NALOGE STANDARDIZACIJE PRI PRESKUŠANJU IN ATESTIRANJU PROIZVODOV Na področju preskušanja in atestiranja proizvodov je osnovna naloga standardov in drugih podobnih normativnih aktov, da predpisujejo minimalne zahteve, ki jih morajo materiali, polizdelki in končni izdelki izpolnjevati, pogosto pa je njihova naloga tudi v tem, da predpisujejo način odvzemanja vzorcev, način preskušanja, merilne metode in postopke, preskuse in vplive okolja, v posebnih primerih pa tudi merilna vezja, instrumente in aparature. Standardi te skupine omogočajo enoten način preskušanja ob referenčnih pogojih, enotno ocenjevanje lastnosti in ugotavljanje nivoja kakovosti v različnih laboratorijih neodvisno od kraja preskušanja, kot tudi potrebno ponovljivost preskusov. Specifikacije in kriteriji za kakovost, ki jih vsebujejo standardi, kot tudi zahteve za preskušanje, ki jih predpisujejo standardi, so vedno plod dolgoletnega zbiranja izkušenj in številnih laboratorijskih raziskav in preskusov, ki jih vodilni laboratoriji stalno izpopolnjujejo in vsklajujejo z napredkom znanosti, tehnologije, merilne tehnike itd. Zaradi take povezave med standardi in preskušanjem so organizacije, ki izdajajo nacionalne standarde, in organizacije, ki opravljajo preskuse ustreznosti standardom in izdajajo ateste oziroma certifikate, organizacijsko povezane, kolikor niso — kot npr. v vzhodnoevropskih državah -sploh združene v okviru skupnega državnega organa. Tako kot vsi standardi so tudi standardi, ki obravnavajo preskušanje in atestiranje izdelkov, sprva nastajali na nacionalnem nivoju predvsem v industrijsko razvitih državah, uporabljali pa so jih pogosto tudi v državah in deželah, ki so bile v političnem, gospodarskem ali drugačnem vplivnem območju teh držav. Tako so se britanski standardi pred vojno uporabljali razen v Veliki Britaniji tudi v britanskih kolonijah, francoski standardi v francoskih kolonijah, itd. Ko so pozneje kolonije dosegle politično svobodo in neodvisnost, so kljub temu ravno prek standardov in drugih normativnih aktov ostale še vedno močno odvisne od nekdanjega kolo-nizatoija. Kar pomislimo, koliko let je trajalo, da je npr. Indija opustila angleški eolski sistem in sprejela metrskega, čeprav je šele ta korak dejansko omogočil dokončno in resnično neodvisnost Indije od angleškega gospodarstva. Podobno se je dogajalo tudi v državah, ki niso imele lastne standardizacije, ker so se na področju tehnične regulative oprle na tisto industrijsko razvitejšo državo, s katero so bili najživahnejši gospodarski stiki. To pa je imelo kajpak za posledico Tehnično, masikdaj pa tudi ekonomsko odvisnost. Ker naša država pred to vojno ni imela lastnih standardov in tehničnih predpisov, se je zaradi močnih gospodarskih stikov naslonila predvsem na nemško tehnično regu-lativo, tj. na standarde DIN, v elektrotehniki pa na predpise VDE, kar je povzročilo, da se še do danes nismo povsem otresli tega vpliva. Čeprav smo po osvoboditvi vpeljali lastno standardizacijo, ki nam je doslej dala že nad 8000 standardov JUS in čeprav smo začeli izdajati lastne tehnične predpise, se še vedno srečujemo s sklicevanjem na nemške standarde in predpise tudi tam, kjer že vrsto let obstoje domači standardi in predpisi. Ali ni značilno, da je investitor jugoslovanskega dela HE Derdap definiral lastnosti in zatheval preskuse elek' trične opreme na temelju VDE, ne Pa na temelju JUS ali vsaj mednarodnu* priporočil IEC? PROBLEMI ZARADI RAZLIK STANDARDIH DRŽAV posameznih Nacionalni standardi, ki so sprV, nastajali neodvisno v posamezn1*! industrijskih državah, so se med seb J razlikovali v najrazličnejših poglej Z gledišča zamenljivosti obstoji dandanes v svetu razlika zaradi dve^ različnih merskih sistemov, metrskeg in eolskega. Z vidika kakovosti ol roma atestiranja pa so razlike v str gosti izpolnjevanja posameznih pičnih parametrov, v klimatskih mehanskih pogojih ter zahtevah kriterijih za preskušanje. Tako je b ^ npr. še pred nedavnim v Evropi skusna napetost za mnoge elektrik ^ predmete široke potrošnje 1500 V, ZDA pa samb 900 V. Dokler se izvažalo malo ali samo v drža^. svojega vplivnega območja, še to bilo tako kritično, saj so razvite!. države svoje tehnične zahteve in k* terije dejansko vsiljevale manj razvltl in jih tako spravljale v vedno ve ; odvisnost. .jh Razlike, ki so v takih P08°yo nastajanja standardov prihajale izraza, pa so zaradi naraščanja s ^ tovne trgovine in zlasti še vedno uspešnejše delitve dela, za ■ Mladina Iskre na pravi poti :acij i pri ■ di-ron- 'N v red- cije. . H :aci) mla-i j® iluž-pač ave-1 ■J, tem lega kot iom ivne teh tudi a in vca. )ZD pro-av z skih teh osti ene-niso red- ivne mo- luž- relj- ;nj« din- tav- pol- sta- mo- lelu IITIO vne ani-. S tive igo hv organih sindikata. Za tako stanje je kriva premajhna iniciativa obeh organizacij za delo v tej smeri. Seveda pa je stanje po različnih TOZD zelo različno. Medtem, ko je mladina ponekod osnovni nosilec sindikalnega .dela, jo v drugih TOZD sploh ni čutiti v delu sindikata. V najkrajšem času bo potrebno temeljito analizirati vzroke za tako stanje in ustrezno učinkovito ukrepati. V odnosih z ZK je bilo sodelovanje odraz slabe organiziranosti in ne do-voljne aktivnosti ZK v ZP. Šele v zadnjem času je sodelovanje zaživelo m če bomo z delom v tej smeri nadaljevali, smo prepričani, da bomo v pnhodnje v organizaciji ZK imeli podporo, kakršno želimo in moramo uneti. V posameznih TOZD je bilo sodelovanje med mladino in ZK tudi dokaj različno, brez dvoma pa bolje, kot na nivoju ZP. V večini TOZD so orle OOZK podpora in iniciator za delo mladih, kar je vsekakor pohvalno. Udeležba mladih pri delu samoupravnih organov končno dobiva vlogo, kakršno naj bi imela. Mladi smo se začeli zavedati, da samoupravno odločanje v TOZD ne more biti ustrezno Urez naše aktivne udeležbe. Odločitve, kr jih danes kot 'samoupravljale! sprejemamo, bomo na lastni koži občutili jutri. Torej nam odgovorno ah neodgovorno upravljanje dolžnosti aktivnega samoupravi)alea zagotavlja boljši ali slabši položaj naše TOZD jutri in s tem tudi boljši ali slabši položaj nas samih. Na zadnji redni letni konferenci smo sprejeli sklep, da se v letošnjem jU najde ustrezna oblika udeležbe uuadih Iskre v okviru ZSMS. Pri tem sklepu smo izhajali iz dejstva, da nuadi Iskre predstavljamo pomemben delež mladih delavcev Slovenije. Že Pn izvedbi štafete mladih Iskre smo se Prepričali, da odnosi med našo KK in ZSMS niso urejeni. Prepričan sem, a vsi dobro poznate vrsto zapletov, ki so nastali pri izvedbi te akcije in jih zato ne bom ponavljal. Za rešitev neurejenih odnosov smo imeli v le-°snjem letu več pogovorov. 9. kon-Fes Je sprejel novi statut ZSMS, v aterem so opredeljene tudi KK. "haai ^ iskre smo v razpravah sma-hali, da so KK v tem trenutku dovolj dobro opredeljene in smo zato podprli psnutek statuta. V tem smislu smo uneli tudi svoj prispevek k delu 9. ongjesa, ki ste ga lahko prebrali v eni adnjih številk glasila Iskre. Mladi iz skre imamo na področju koordina-ijskih konferenc najdaljšo tradicijo in tf™u ustrezno je bil naš prispevek di ocenjen kot eno najkorektnejših azprav v komisiji za organiziranost in razvoj, ter statut ZSMS. mi Je sistem organiziranja uiachh delavcev v okviru ZSMS živ gaiuzem in zato bomo v prihodnje Ust a*:t^neje delovah v smeri naj- eznejje oblike organiziranosti s del ^ povečati učinkovitost našega Q a' Smo v intenzivnem družbenem F 0Cesu vse večjih integracij TOZD po posameznih panogah. Praktično smo dnevno priče ustanavljanja vse večjih koordinativnih teles ZSM v okviru takih integriranih skupnosti. Zato mladi Iskre smatramo, da se bo v bodočnosti pokazala močna potreba po organiziranju konferenc mladih delavcev po panožnem principu. Toda to je stvar bodočnosti in temeljnih analiz. V zadnjem času smo začeli uvajati dogovarjanje med občinskimi konferencami ZSM na območju katerih so naše temeljne organizacije ZSM in KK ZSMS ZP. Ta oblika dela se nam je pokazala v tem predhodnem obdobju kot najuspešnejša. Na skupnih sestankih si bomo prizadevali doseči dogovore, ki naj bi nam omogočili kar naj učinkovitejše delovanje temeljnih organizacij ZSM ZP Iskra. V letošnjem letu smo opravili veliko dela na oživljanju dela neaktivnih organizacij in ustanavljanju aktivov, kjer jih do sedaj ni bilo. Trenutno lahko trdimo, da temeljne organizacije ZSM niso ustanovljene samo v nekaj TOZD, kjer za njihovo organiziranje zaradi izredno majhnega števila mladih ni realnih pogojev. Člani sekretariata KK smo v letošnjem letu o-pravih vrsto sestankov, na katerih smo se v posameznih TOZD dogovorili za ustanavljanje temeljnih organizacij ZSM. Na teh sestankih smo se s tovariši po TOZD dogovorili o oblikah dela in jim dali vrsto iniciativ za njihovo nadaljnje delovanje. V vseh primerih smo uspešno pritegnili k sodelovanju OOZK in sindikat v teh TOZD, ki so nam nudili pri tem delu veliko podporo. Tako lahko danes prvič trdimo, da so po vseh TOZD mladi ustrezno organizirani. Seveda je aktivnost posameznih temeljnih organizacij ZSM dokaj različna. Bistven problem, s katerim se mladi po TOZD srečujejo, je kadrovska problematika. Mlad človek je dnevno izpostavljen vrsti dogodkov, ki bistveno vplivajo na njegovo razpolaganje s prostim časom. Tega smo se zavedali že na samem začetku, zato smo si zastavili nalogo za intenzivno delo na sprejemanju mladih v ZK. Prepričani smo bili, da si bomo s tem ustvarili dobro kadrovsko podlago, ki je izredno pomembna za uspešno delovanje. Lahko smo zadovoljni z rezultati, ki smo jih v letošnjem letu dosegli pri sprejemu mladih v ZK, obenem pa nas ti rezultati zadolžujejo, da ohranimo enako intenzivnost pri tem delu tudi v prihodnje. To delo ne prenese kampanjskosti in zato mora taka kadrovska politika ostati tudi v prihodnje ena naših temeljnih nalog. Pri tem izhajamo iz tega, da morajo mladi aktivisti, ki so s svojim delom pri mladini potrdili svojo razredno pripadnost, nujno dobiti mesto v vrstah ZK. Prepričani smo, da smo mladi sposobni poživiti delo včasih že okostenelih ih neučinkovitih OOZK s svojo mladostno zagnanostjo in brezkompromisnostjo. Poleg tega menimo, da je ZK tista sredina, ki je sposobna in mora učinkovito uspo- sobiti mladega človeka za opravljanje svojega družbenopolitičnega, kakor tudi samoupravnega dela. V letošnjem letu smo si prizadevali tudi za vključitev štipendistov Iskre v mladinsko delo. Štipendisti predstavljajo pomembno število mladih ljudi v Iskri. Dosedanja praksa nam je pokazala, da smo večino teh mladih ljudi skoraj nepovratno izgubljali, ker jih nismo pravočasno uspeli vključiti v svoje delo. Pravočasna vključitev štipendistov nam omogoča pridobivanje potencialnih razgledanih mladinskih aktivistov. Prepričani smo, da bomo z uspešno izvedbo zastavljene akcije uspeh najti tem mladim ljudem ustrezno mesto v naših vrstah. V ta namen smo se v tem letu s klubom štipendistov odločili za naslednje akcije: — Vključitev predstavnika štipendistov v sekretariat predsedstva KK — izdelati program seznanjanja štipendistov v času počitniške prakse v TOZD. Ta program je vseboval obvezno seznanjanje štipendistov z delom DPO in samoupravnih organov. — izvesti anketo o željah štipendistov v obdobju počitniške prakse — ustanovitev kluba mladih inova-toijev (predvsem z namenom združevanja štipendistov, ki se šolajo na različnih zavodih). Zastavljen program smo uspešno izvedh in danes se kažejo že tudi prvi rezultati. V juniju je bil podpisan samo upravni sporazum, kije tudi formalno potrdil željo delavcev Iskre in Gorenja po združitvi v enotno SOZD. Delo za dosledno izpeljavo podpisanega sporazuma bo dolgo in naporno. Mladi smo bili prvi, ki smo dali svoj prispevek pospešenju dokončnega zlitja obeh ZP. Že v avgustu smo ustanoviti skupno koordinativno telo za koordiniranje možnih skupnih akcij s ciljem spoznavanja in združevanja interesov mladih. Plod prvih dogovorov je bilo skupno srečanje mladih Iskre in Gorenja v Bovcu pretekli mesec. To skupno srečanje nam je potrdilo pravilnost zastavljene smeri delovanja. Mladi obeh ZP ugotavljamo, da so naši problemi in interesi enaki, zato smo prepričani, da bomo z združitvijo izkušenj dosegli novo kvaliteto v našem delu. Začetni uspešni korald v tej smeri so storjeni in ti so nam porok za nadaljno uspešno razvijanje sodelovanja. V najkrajšem času bomo seveda z ostalimi DPO morali najti najustreznejšo obliko delovanja z ustanovitvijo enotne KK v okviru našega poslovnega združenja. Nivoji organiziranja bodo morali izhajati iz temeljnih organizacij ZSMS preko branžnih konferenc ZSMS do KK ZSMS. Ko torej ocenjujemo delo mladih ZP v tem obdobju smo lahko zadovoljni z rezultati. Mladi smo v tem obdobju našli sami sebe in dobro zastavili z delom. Pri tem delu pa smo, kar je povsem normalno, narediti tudi nekaj napak. Ugotoviti moramo, da se včasih nismo uspeti izogniti doslednega neforumskega dela. Dosledno izvedbo množičnega odločanja nam je onemogočalo neustrezno informiranje. Zadovoljivega obveščanja ni mogoče izvesti v popolnosti preko glasila Iskra, čeprav je bil letos v tem storjen velik korak naprej. Volontersko opravljanje funkcij tudi onemogoča tako predsedniku, kot sekretarju pripravo večjih količin materialov in njihovo razpošiljanje po aktivih, še posebno ker nimamo na nivoju ZP službe, ki bi nam bila pri tem delu v pomoč. Že dalj časa se kaže potreba po ustanovitvi take službe, ki bi lahko za DPO opravljala vsaj administrativna dela. Na zadnji seji letne konference smo ustanovili sekretariat predsedstva KK, ki naj bi opravljal tudi to informacijsko vez. Namenoma smo opredeliti bazensko sestavo sekretariata, da bi s tem dosegli z rednimi poročili članov sekretariata, tekoče obveščanje. Kljub temu, da je sekretariat v letošnjem letu opravil veliko delo, ravno naloga okrog informiranja ni bila vedno dosledno izvedena. Relativno skromna finančna sredstva so nam v letošnjem letu tudi onemogočila zadovoljivo delo komisij, ter izvedbo projekta delavske titera- 25. oktobra je obiskala Elektromehaniko 8-čUmska francoska gospodarska delegacija za telekomunikacije. Razvoj in opis proizvodnega programa s posebnim poudarkom na telekomunikacijah je v kratkem orisal dipl. ing. Ivan Fink, nakar so si gostje ogledali proizvodni program v stari produkciji in na Laborah. Detajlni poslovni razgovori so se nadaljevali v Projektivno-poslovnem centru Iskre-v Ljubljani Foto: f.O. V iltf rva nih boj lih- še /eh ,žiro-tihi in lila ire-•ne ' v > ive ni jf tri- iin 5jo do »\e l' f3 S aiati resna ovira za nadaljnji l .y°J- Teh problemov so se vedno ve ?avedale ne samo nerazvite drža-*.*? So se hotele osvoboditi različnih Pphtičnih, ekonomskih in tudi teh-cjr_nih vplivov, temveč tudi razvite zave. To pa je imelo za posledico, n„iJ® začela v zadnjih desetih do pet-rod ^ k***1 naraščati vloga medna-tj m organizacij za standardizacijo, da v—dnarodne organizacije za stan-trn, Zacij° (ISO), Mednarodne elek-fodn™1*5^6 komisije (IEC) in Medna-niei komisije za pravila za atestira-tJ električnih proizvodov (CEE). Pri , 11 je posebno pomembno dejstvo, ra So Postale prav industrijsko najbolj Vlte države največji poborniki za ate ?0tenie zahtev za preskušanje in j* ^tiranje na temelju mednarodnih stavi' ■rt*°V ^ priporočil. Zato pred-moH J0 organizacije, ki se ukvarjajo : ttledn IVI av vm. valjaj ir ne "arodno standardizacijo na vlad-Pom nevladnem nivoju, vedno "^nejšo dejavnost v svetovnem Pot?0 ■ stvu- Integracijska gibanja na in at°^U standardizacije, preskušanja n>ed eSL*r.anja pa močno sodelujejo pri Ros j°jnem stapljanju nacionalnih Srnel' rStev’ P" čemer ne bomo sjvn- ostajati ob strani samo kot pa- VIU opazovalci. ŽArit MEDNARODNIH ORGANI-UJ ZA STANDARDIZACIJO 0r8aniz; -acij za predvsem v naslednjih smereh: — poenotenje osnovnih zahtev, ki jih morajo industrijski proizvodi izpolnjevati zlasti z gledišča varnosti, zanesljivosti, uporabnosti in varstva okolja; — poenotenje preskusnih postopkov in metod, referenčnih vrednosti vplivnih veličin, načina in zaporedja izvajanja preskusov ter navajanja merilnih rezultatov; — medsebojno priznavanje preskusov, opravljenih v pooblaščenih pre-skuševališčih; — formiranje nadnacionalnega sistema atestiranja ter izdajanje med- ' narodno veljavnih atestov oziroma certifikatov: — koordiniranje dela pooblaščenih preskuševališč, izmenjava izkušenj pri preskušanju in izdelavi specialne preskusne opreme kot tudi zagotavljanje enotnih stališč v primerih, če zahteve v standardih niso dovolj precizirane. Iz dosedanjih izkušenj dela na tem področju moremo sklepati, da bodo standardi zaradi vedno strožjih zahtev zlasti z vidika varnosti in zaščite okolja predpisovali vedno strožje zahteve za izdelke, zaradi česar bodo tudi preskusi postajali bolj komplicirani. Zato bo za preskuse potrebna zahtevnejša oprema, preskusi bodo zahtevati več časa in bodo dražji, zato pa bodo tudi stroški zanje tvorili večji delež v ceni izdelka. Tega dejstva se vsi zavedajo in iščejo možnosti, da bi ob nezmanjšani kakovosti stroške za preskuse omejili na razumno mero. Izhoda sta dva: povečati proizvodne serije, kar je zlasti v manjših državah možno z izvozom oziroma z mednarodno delitvijo dela, ter hkrati odpraviti nepotrebno ponavljanje celotnih tipskih preskusov. V sedanjih pogojih mednarodne trgovine in delitve dela namreč naletimo v večini držav na zahtevo, da se tipsko preskušanje proizvodov v celoti ponovi, kar pomeni tako povečanje stroškov kot izgubo časa. Zato bo v bodoče v mednarodni delitvi dela izredno pomembno in morda celo nujno, da se z mednarodnimi sporazumi doseže, da se tipski preskus proizvodov načeloma v celoti opravi samo v pooblaščenem preskuševališču v državi proizvajalca, na temelju recipročnosti in medsebojnega zaupanja pa se prizna tudi v drugih državah, podpisnicah sporazuma. Zaradi velikih prednosti, ki jih tak sistem nudi, so v to smer usmerjeni v zadnjih letih napori tako mednarodnih in regionalnih organizacij za standardizacijo kot tudi Ekonomske komisije za Evropo pri Organizaciji združenih narodov. Doslej je na tem področju dosegla največ uspehov Mednarodna komisija za pravila za atestiranje električnih izdelkov (International Commision on rules for the Approval of Electrical Equipment — CEE), ki je že pred nekaj leti uvedla za električne izdelke široke potrošnje in instalacijski material mednarodni sistem atestiranja teh izdelkov z gledišča varnosti pred električnim udarom in požarom v okviru svoje specializirane organizacije, imenovane Certification Body - C B. V ta sistem je vključena že večina evropskih držav in je bilo doslej izdanih že blizu tisoč mednarodno veljavnih certifikatov (atestov). Nadaljnjo izpopolnitev tega sistema predstavlja enoten odobritveni znak, ki naj bi postopoma zamenjal nacionalne preskusne znake oziroma znake kakovosti in ki potrjuje, da izdelki s tem znakom ustrezajo specifikacijam te organizacije. Za pridobitev mednarodno veljavnega certifikata oziroma dovoljenja za uporabo odobritvenega znaka zadošča uspešno opravljen tipski preskus v enem oziroma največ dveh priznanih preskuševališčih. Mednarodna elektrotehniška komisija (International Electrotechnical Commission — IEC) je doslej izdala celo vrsto priporočil oziroma mednarodnih standardov, ki vsebujejo zelo podrobne zahteve, kijih morajo izpolnjevati posamezni elementi, podsesta-vi oziroma končni izdelki, kot tudi preskusne postopke in metode za njih preskušanje, medtem ko je samo preskušanje prepuščala svojim nacionalnim komitejem. Vendar je zaradi potreb v naj novejšem času začela raz-šiijati področje svojega dela tudi na področje preskušanja in medsebojnega priznavanja preskusov. V ta namen je za atestiranje elementov elektronskih naprav ustanovila posebno organiza- ture, ki smo ga planirali s skupnostjo študentov Ljubljanske univerze. Pred nami je v prihodnjem obdobju vrsta nalog, ki nam jih je zastavil nedavno končani 9. kongres ZSMS, ter tistih, ki nam jih nalaga intenzivno delo za izvedbo branž v ZP ter dokončna uresničitev samoupravnega sporazuma o združevanju med Iskro in Gorenjem. Le s stalnim kritičnim preverjanjem storjenega bomo lahko dosegli v nadaljnjem delu tiste rezultate, ki jih moramo dosegati. Poročilo Toneta Volčiča Delo sekretarja sem prevzel 21.12.1974, ko sem bil izvoljen na redni volilni letni konferenci KK ZSMS ZP Iskra. Na tej konferenci smo sprejeti program dela, ki smo ga začeti uresničevati s 1. sejo predsedstva. Do oktobra 1974 smo imeti štiri seje predsedstva in devet sej sekretariata. Delo je potekalo po predvidenem programu. V marcu smo imeti tridnevni izobraževalni seminar v Portorožu, na katerem so sodelovali kot predavatelji tudi predstavniki Iskra Commerce in ZP Iskra ter Republiške konference ZSMS. Seminaija se je udeležilo okrog 100 mladink in mladincev iz vseh temeljnih organizacij združenega dela Iskre. V aprilu smo organizirati mladinsko delovno brigado na Dugem otoku in to v dveh izmenah po 10 dni, kjer smo pripravljali počitniški kamp Iskre. Maja smo se udeležili že tradicionalnega srečanja mladih elektro in elektronske industrije, ki je bilo v Cetinju. Avgusta smo poslali tri mladince v zvezno mladinsko delovno brigado Bratstvo in enotnost, ki je bila v Lomnici pri Kruševcu. 14. septembra smo organizirali izlet mladih Iskre in Gorenja, kije bil v Bovcu. Že na prvi seji predsedstva smo imenovali člane komisije za družbe-no-ekonomske odnose, komisije za idejno-politično delo in komisije za informiranje. Komisija za družbeno-ekonomske odnose je pričela z delom in zbrala že določene podatke, ki bodo osnova za nadaljnje delo komisije. Komisija za idejno-politično delo si je zastavila za nalogo najprej pripraviti statut KK ZSMS ZP Iskra. Vendar ga do sedaj še ni izdala v dokončni obliki, ker je čakala na zaključke devetega kongresa ZSMS. Poleg tega bo morda upoštevati še spremembe, ki bodo sledile zaradi reorganiziran osti v poslovanju ZP Iskra. Komisija za informiranje je določila kandidata za svet glasila Iskra. Naloga komisije je bila predvsem vpliv na politiko informiranja v sodelovanju z glasilom Iskre. Komisija pa v pravem smislu še ni zaživela in potrebno bi bilo organizirati ustrezno mrežo informatorjev. cijo, medtem ko je na drugih področjih predvideno sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo, s katerim naj bi zagotovili enotne principe dela. Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organi-zation for Standardization — ISO) je zaupala reševanje atestiranja proizvodov ter pripadajoče formiranje mednarodnega sistema posebnemu odboru za atestiranje (Certification Commi-ttee — CERTICO), medtem ko je izšlo prvo priporočilo, ki obravnava označevanje izdelkov široke potrošnje, ki ustrezajo standardom (ISO/R 189) že leta 1961. To priporočilo je sedaj v reviziji, v pripravi pa je tudi izdelava navodila za standardne metode za preskuse uporabnosti potrošniških izdelkov. Posebno pozornost pa zaslužijo „Skupna načela za sisteme atestiranja in pripadajoče standarde, veljavna za ISO in IEC“, ki sta jih pred nedavnim sprejeti obe organizaciji. DEJAVNOST GOSPODARSKE KOMISIJE ZA EVROPO Gospodarska komisija za Evropo (Economic Commission for Europe — ECE) pri Organizaciji združenih narodov je pri obravnavi problema, kako ISKRA Številka 40 - 2. november 1974 ISKRA - INDUSTRIJA EMO, CELJE Skrb za varstvo Celje sodi med tista slovenska mesta, ki se ne morejo pohvaliti s kaj več čistim ozračjem in s čistostjo potokov in rek. Glavna žarišča za onesnaženje zraka pa tudi za odpadne vode so predvsem Cinkarna, Železarna in EMO. Na pritisk družbenih organov in javnosti so se v nekaterih celjskih podjetjih lotili precej dragih programov za saniranje stanja, predvsem za vgrajevanje čistilnih naprav. Takšni prisilni ukrepi pa niso bili potrebni v Iskra industrija EMO, saj se v tem kolektivu že vrsto let z vso resnostjo borijo proti onesnaževanju tako ozračja, kot voda, hkrati pa skušajo svoje delavce zaščititi pred vsakršnimi poškodbami. O problemih, ki jih tarejo na področju varstva pri delu v EMO, smo se pogovaijali z nekaterimi delavci ter varnostnimi tehniki. Glede čiščenja odpadnih voda so sklenili, da bodo prihodnje leto kupih čistilno napravo. Ta investicija - okoli 80 milij. novih dinarjev je izredno visoka, obenem pa tudi zelo vprašljiva, ker proizvajalci te opreme ne morejo zagotoviti uspešnosti delovanja naprave. Za vsako tovarno morajo namreč izdelati posebno napravo, ki se seveda razlikuje od prejšnjih in je prilagojena konkretnim pogojem, ki so od tovarne do tovarne razhčni. Odločili se bodo seveda za najboljšega ponudnika, tako da so prepričani, da ne bodo imeli več težav z odplakovanjem. V EMO imajo velik problem tudi zaradi precejšnje vročine v nekaterih delovnih dvoranah, predvsem v emaj-limici. Ta problem so delno že reših s tem, ko so postavili nadstrešje, ki ga poleti odpirajo. Pred leti, ko še niso imeli nadstrešja, so zrak v emajlimici hladih tako, da so streho polivali s hladno vodo. S tem polivanjem so ohladili zrak za okoli 5 stopinj, zdaj, ko imajo nadstrešje pa je v dvorani hladneje za okoli 10 stopinj, kljub temu pa še vedno namerijo okoli 40 stopinj C. Vedeti je namreč treba, da so v emajUrnici velikanske peči za (Nadaljevanje z 2. strani) Med vsemi prijavami je bilo največ predlogov za spremembo delovnih postopkov in izboljšav na orodjih. Po številu prijav je bila tovarna ATC na prvem mestu. Sicer so te izboljšave po značaju manjše izpopolnitve v tehnologiji, ki so ob uvajanju novega artikla povsem razumljive. Pot do utečene serije res ni kratka, posebno še pri dokaj zahtevnem artiklu kot so elektronske centrale. Od vseh prijav-je bilo 17 predlogov pozitivno rešenih in nagrajenih, medtem ko trije predlogi niso bili osvojeni. Ostali predlogi so še v postopku. Za boljšo razlago še to, da znaša skupna vsota izplačanih odškodnin 55.669,00 N din. -ŠK- žganje emajla in te so glavni krivec, da je v prostorih, predvsem blizu peči neprimerna temperatura za normalno opravljanje dela. Če bi hoteli problem dokončno rešiti, bi se morali odločiti za izredno visoko investicijo, ker bi morali postaviti velikanske naprave za dovajanje svežega zraka iz zunanjosti v emajlir-nico. Dovajati bi morali samo čisti zrak, saj bi se v nasprotnem primeru prašni delci oprijeli mokrega emajla in ga tako poškodovali. Medtem ko imajo v emajlirnici problem zaradi hude vročine, pa se v starem radiatorskem oddelku borijo proti nečistemu zraku. Ta slab zrak nastaja pri valjenju mastne pločevine. V novem radiatorskem oddelku tega problema nimajo, čeprav se ubadajo z vprašanjem, kako omogočiti, da bi imeli v prostorih čist zrak, saj ga v lakirnici precej „pokvarijo“. V EMO so se lani še bolj zagnano kot minula leta lotili problema, kako zaščititi delavce, ki delajo pri bolj nevarnih strojih. Na vseh strojih, kjer je obstajala večja nevarnost poškodb, so montirali podajalne naprave. Le-te omogočajo, da delavcu ni treba z roko pod orodje, pač pa podajalna naprava sama porine polizdelek v stroj in ga sama tudi potisne ven. Lahko rečemo, da se je velika večina delavcev vlaga-čev prekvalificirala v „opazovalce“, ki pazijo le na to, da bo stroj pravilno deloval. Podajalne naprave so izredno vplivale na to, da se je število hujših poškodb zmanjšalo. Glavna naloga varnostne službe v EMO je zdaj ta, da bi vse tehnološke postopke vskladili s temi novimi po-dajalnimi napravami, z novim načinom vlaganja. Sem sodi tudi nadzor nad novo kupljenimi stroji, saj morajo Lep primer, kako so zavarovali delavca pred poškodbami, so tudi velike stiskalnice, kijih ni mogoče vključiti, ne da bi se vsi delavci, ki delajo pri določenem stroju, z obema rokama, oprijeli za vklopna mesta. V EMO imajo npr. velikansko stiskalnico, pri kateri delajo štirje delavci. Stroj je zato opremljen s štirimi vklop-nimi mesti. Če samo en delavec umakne roko z vklopnega mesta, se stiskalnica avtomatično ustavi. Nekaj več poškodb je v EMO kriva precejšnja fluktuacija. Število poškodb je namreč odvisno od tega, koliko so ljudje navajeni na določeno delo. V EMO so eden največjih porabnikov tanke pločevine. Pri delu z njo je treba imeti veliko delovnih izkušenj, česar pa pri takšni fluktuaciji kot je, ni mogoče doseči. V prvih devetih mesecih so imeli v EMO okoli 150 poškodb s staležem in okoli 2500 poškodb brez staleža. Smrtnega primera v celjski Iskri niso imeli že od leta 1966, res pa je, da so imeli minula leta več hujših poškodb, toda tudi te so v zadnjih dveh letih vse redkejše, lad ISKRA - MEHANIZMI, LIPNICA REALIZACIJA PLANA MEHANIZMOV ZA L. 1975 VPRAŠLJIVA Po nekaj letih so bili v TOZD Mehanizmi v mesecih septembru in oktobru spet pod zastavljenim proizvodnim planom. Vse kaže, da bo zato tudi letna kumulativa padla za nekaj % pod 100. Glavni vzrok za to je zakasnitev pri dobavi uvoznega materiala ter pomanjkanje prostorov. Letošnje leto bo sicer možno zadostiti postavkam letnega plana, vprašanje pa je, če bo v obstoječih razmerah to možno izvesti tudi drugo leto, saj je predviden 34 %' porast fizične proizvodnje, izvoz pa za skoraj 100 % glede na letošnjo predvideno realizacijo. Vse zavisi od pravočasne gradnje novega proizvodnega objekta, kar pa realno gledano po dosedanjem poteku del — slabo kaže. V kratkem bo o nastali situaciji razpravljal tudi DS TOZD. Ker iz majskega predloga plana TOZD Mehanizmov za 1. 1975 ne bo pravočasno realizirana niti prva točka (to je prilagoditev prostorskih kapacitet problemom galvanike in produkcije), je seveda močno vprašljiva tudi realizacija vseh nadalfnjih. V.B.R. odstraniti ovire v mednarodni trgovini, ugotovila, da predstavljajo eno največjih ovir razlike v tehničnih zadevah, tj. različni standardi in tehnični predpisi v posameznih drža-z vah, ki jih kljub prizadevanjem mednarodnih organizacij za standardizacijo (ISO, IEC) oziroma za atestiranje (CEE) še vedno ni uspelo odpraviti. V ta namen je Gospodarska komisija za Evropo v zadnjih letih organizirala že tri sestanke vladnih predstavnikov, zadolženih za politiko standardizacije '(januarja 1970, januarja 1972, januarja 1974), na katerih so potrdili, da pomanjkanje enotnih standardov in nevsklajenosti preskusov povzroča nepotrebno ponavljanje preskusov v posameznih državah, s tem pa tudi večje stroške in izgubo časa. Hkrati so ugotovili, daje treba v bodoče nacionalne standarde in tehniče predpise čim bolj poenotiti in vskladiti z mednarodnimi ter doseči medsebojno priznavanje preskusov ustreznosti tem standardom. Sklenili so, da je treba vladam priporočiti princip sklicevanja na standarde na temelju dokumentov IOS in IEC ter pripravili seznam proizvodov, za katere so potrebe po poenotenju največje. Pomembnost teh sklepov je neprecenljiva, saj se je s tem reševanje problematike preneslo na nivo vladnih ISKRA Številka 40-2. november 1974 organov in tako dobilo večjo težo, kot jo lahko dosežejo strokovne in podobne nevladne organizacije. Upoštevati je namreč treba, da so v Zahodni Evropi organizacije za standardizacijo in zlasti še za atestiranje v splošnem nevladne organizacije. Morda zastavljena pot ne bo tako hitra, ker so v tem primeru dokončni sklepi povezani z ratifikacijo sporazumov ipd., vendar lahko upamo, da bodo odločitve tako koristne, da vlade prizadetih držav ne bodo zavlačevale njih realizacije. V naši državi smo lastno standardizacijo uvedli po osvoboditvi, in sicer takoj kot državni organ oziroma kot organ federacije. Delo za standardizacijo je do lani potekalo na temelju zakona, ki je izšel leta 1961 in ki gaje letos nadomestil novi, z ustavnimi dopolnili oziroma z novo ustavo usklajeni zakon. Za oba zakona moremo ugotoviti, da vprašanje preskušanja in atestiranja ter zagotavljanja ustreznosti proizvodov standardom zaradi represivnega načela kontrole nista rešila zadovoljivo, pa tudi znaki kakovosti, ki jih je zakon od 1961. leta predvideval, niso odigrali svoje vloge, čeprav so jih nekatere organizacije uvedle in skušale uveljaviti. To je imelo za posledico vrsto težav tako za jugoslovanske potrošnike kot tudi za proizvajalce. Zaradi premajhne učinkovitosti inšpekcijskih organov namreč potrošnik nima zadostne zaščite pred neustreznimi ali celo nevar- nimi izdelki - med katerimi je celo precej uvoženih — ki jih povsem nekritično ali nekontrolirano uvažajo trgovska podjetja. Nasprotno pa ima naša industrija pogosto nemajhne težave pri izvozu svojih proizvodov v države, ki imajo zagotavljanje ustreznosti blaga na tržišču, zlasti njegove varnosti, urejeno in ki od naših proizvajalcev vsaka zase zahtevajo preskuse, ateste ipd., ki jih je treba opraviti v pooblaščenih preskuševališčih teh držav. Zato je bila že večkrat, zlasti v sklopu akcij za leto kakovosti, po-udaijena potreba, da je treba atestiranje proizvodov na našem tržišču urediti na način, ki bo v bodoče preprečeval omenjene diskriminacije in ki bo hkrati omogočil vključitev naše države v sisteme zagotavljanja tistega nivoja kakovosti, ki ga predpisujejo standardi. To je bil tudi predmet posebne študije o tehnični in pravni ureditvi podeljevanja znakov kakovosti, ki je bila letos izdelana za Gospodarsko zbornico Slovenije in ki predlaga ustanovitev znaka kakovosti JUS. Na današnjem posvetovanju o vlogi standardizacije v novih pogojih gospo-daijenja je v programu tudi razprava o predlogu novega zakona o standardizaciji, tako da imamo edinstveno priložnost, da problematiko funkcije standardov pri atestiranju proizvodov in s tem pri zagotavljanju kakovosti proizvodov na tržišču temeljito obde-lama V tovarni kondenzatorjev v Semiču spet gradijo. To pot je stekla gradnja 3.400 kv. metrov velikih proizvodnih prostorov, v katerih bodo lahko še naprej širili obseg svoje proizvodnje. Več o tem in o uspešnem delu tega delovnega kolektiva prihodnjič. ISKRA- POLPREVODNIKI, TRBOVLJE Dodatni petminutni odmori med delom V Polprevodnikih v Trbovljah so ugotovili, da jih pride ceneje, če jim malice pripravljajo v hotelu Rudar, od koder jih že več let tudi vozijo. Ker pa imajo menzo precej majhno, so morali razdehti čas za malico na dva dela. Prvi del je od 9. do 9,30, drugi del pa od 9,30 do 10. ure. Delavci v TFT so v glavnem zadovoljni s kvaliteto malic, saj lahko vsak dan izbirajo med enim tophm obrokom in več hladnimi, hkrati pa lahko kupijo tudi mineralne vode, sokove, pa tudi pivo. V tovarni ugotavljajo, da tega, ker prodajajo tudi pivo, delavci ne izkoriščajo, tako da doslej še niso imeli nobenega primera, da bi se kdo opil. Morda tega sploh ne bi bilo potrebno omenjati, če se v nekaterih drugih Iskrinih organizacijah ne bi tako neelastično držali pravila, da pri njih alkohola ne bodo prodajali. Trboveljčani se pač dobro zavedajo, da jim vodstvo kolektiva zaupa in tako doslej še nihče ni izkoristil razumevanja in dobre volje. V Polprevodnikih pa obenem poudarjajo, da bodo takoj, ko bo kdo izkoristil to, da prodajajo pivo in se opil, ukinili prodajo te osvežilne pijače, ki le v majhnih količinah vsebuje alkohol - od 2 do 3 %. Naj se povrnemo nazaj k malicam. V trboveljski Iskri skušajo zdaj doseči to, da bi delavci čimprej dobili malico, da bi manj časa jforabili za okrep-čevanje in da bi imeli več časa za rekreacijo in počitek. Malica stane pet din. Od te vsote plača delavec dva din, tri dinarje pa | refundira tovarna. Zdaj pa že razmišljajo o tem, da bi spremenili ta sistem, ker nosijo nekatere delavke in delavci malice s seboj in zato ti ljudje nimajo ničesar od te refundacije p0-djetja. Pojavljajo se namreč določene razUke, ki jih bodo morali v dogledn* prihodnosti odpraviti. V Polprevodnikih pa so medtem prvi v Iskri uvedli novost, in to vee petminutnih odmorov. Zanje so f odločili predvsem zato, ker nimajo ustreznih prezračevalnih naprav. Pretl glavno malico imajo en petminuten odmor, po malici pa dva. To velja za poletno sezono, pozimi pa bodo verjetno en odmor - enega od tistih dveh po malici ukinili. Ti odmori izredno ugodno vplivajo na delovno storilnost, saj preprečujejo monotonijo pri delu, hkrati pa omogočijo delavcem, da se psihično spočijejo pa tudi ohladijo | zaradi vročine v delovnih dvoranah. Še en cilj so dosegli s temi odmori - uvedli so nadzor odsotnosti z delovnega mesta. Svoj čas so delavci v Polprevodnikih zapuščali delovna mesta, kadar se jim je zljubilo, zdaj pa im^° ..uzakonjene" termine. Takrat gredo lahko v menzo, brezplačno lahko spijejo čaj ali kavo ipd. Petminutne odmore nimajo vsi naenkrat, pač Pa vsaka linija posebej glede na tehnološki proces. Kot vidite, prijetna novost iz trbo veljskih Polprevodnikov, o kateri p1 veljalo razmisliti tudi v drugih Iskrinih organizacijah. TOZD Elektrospoji. Novo mesto: izdelava priključnih vrvic. Prihodnjič več 0 tej TOZD. Obvestilo štipendistom Sporočamo vsem štipendistom ZP Iskra, da se je referat za štipendij ranje in izobraževanje preselil v nove prostore na Prešernovi c. 27 (bivši Iskra Commerce - BAZ). Vse posle v zvezi s štipendijo lahko urejate na referatu ob ponedeljkih od 12. - 15. ure, ob sredah od 7,30. - 10. ure in ob petkih od 7,30. " 10. ure. Izven uradnih ur strank ne bomo sprejemali. Za oddajo dokumentov izven uradnih ur bo na vratih nabiralnik. Novo telefonsko številko bomo sporočili naknadno. Sklepi 5. zasedanja skupščine ZP Iskra .400 širili 'ekti- e p» i zrni-a si-:e in udje po-iene edni Itein več d se naje Pred uten a za ver-dveh :dno rosi. ielu, lase idijo L nori :lov- Pol- 3sta, najo rede spi' utne 5 pa lino- [bo- ibi inib (3. 10. 1974) Skupščina ZP Iskra sprejema porodilo o poslovanju ZP ISKRA v času °d 1. 1. do 30. 6. 1974 in na predlog odbora za razvoj in programsko politiko, predsedstva skupščine in PO ZP IskrS, sprejema naslednje sklepe: 1. Na podlagi kazateljev poslovanja ugotavlja, da je poslovanje ZP v tem obdobju uspešno, glede na trend gospodarstva, pri čemer pa je potrebno kritično obravnavati naslednja dejstva: a. Posvetiti večjo pozornost racionalni proizvodnji z izboljšanjem organizacije dela; b. Stopnja produktivnosti 12 % je bistveno manjša od sedaj veljavne jasti, ki je bila ca 20 %. Temu je potrebno prilagoditi zaposlovanje nove delovne sile v prihodnjem obdobju. Povečanje zaposlitve za 8 % v I. polletju je glede na vse pokazatelje plana Preveliko; c. Delovne organizacije naj posveti0 večjo pozornost izvozu, ker se opaža relativni padec izvoza v teku •etošnjega leta; d. Delovne organizacije naj posveti0 določeno pozornost tudi nedovršeni proizvodnji, ki se je v I. polletju •stveno dvignila nad planirano vred-u°stjo, kar dejansko predstavlja pove-. unje angažiranih sredstev in se s tem Povečuje nelikvidnost; e- Predlaga se, da posamezne orga-™zacije dajo kritično oceno negativ-uih odstopanj od začrtanih ciljev gle-e na naloge, ki so podane v planu; 1- Nadalje je skupščina ZP Iskra vzela na znanje poročilo o poslovanju do meseca avgusta in oceno poslovnih rezultatov do konca letošnjega leta. 33. Skupščina ZP Iskra sprejema junice poslovne politike ZP za 1. .75 in na predlog odbora za razvoj Programsko politiko, predsedstva skupščine ZP in PO ZP, sprejema naslednje sklepe: 1- Skupščina ZP Iskra ugotavlja, da smernice dovolj realno ocenjujejo P°tek gibanja gospodarstva v 1. 1975 111 uPošteva zmogljivost naših delovnih organizacij; 2. Delovne organizacije naj sredstva ‘Amortizacije, ostanka dohodka in 0ruga dobljena sredstva v večji meri v agajo v proizvodnjo, to je v novo bmderno tehnologijo, kar bo omogo- uo povečanje produktivnosti dela; 3. Posebno pozornost je potrebno Posvetiti planiranju kadrov, ker se jbora upoštevati relativno nizek porast vtohtonega prebivalstva ter da so P°rrebne dodatne investicije v družbe-0 strukturo pri prekomernem zapo-dročnv 113 ŽC industrializiranih poni kdela naj se nova metodologija ijj ^jAtrunja v okviru ZP Iskra tako, da do plani predstavljali prizadevanje n An TOZD, ne pa samo zbir planov novnih organizacij; vid Skdpščina ugotavlja, da so pred-n ena sredstva za marketing dejav-« v skladu z dosedanjo porabo, z .dar je potrebno v cilju nadaljevanja a 1306 izvozne ekspanzije proučiti ian- 0s* Povečanja financiranja osva-Ja tujih tržišč in v zvezi s tem pod-šičin 7P PO in predsedstva skup-t, rl® ZP, da se sredstva za osvajanje ^m tržišč povečajo za 100,000.000 ni 6; V smernicah in gospodarskih za 1. 1975 naj se da večji e ddarek inovacijski dejavnosti, kot ' .0ci osnovnih postavk dolgoročne lgl0vne politike, še posebej, ker bo 1. 5 inovacijski dejavnosti daha po-l13 skrb širše družbene skupnosti; zdelati je potrebno akcijski pro-l9^d inventivne dejavnosti v ZP za 1. CjjQ ^au predvideti ukrepe za stimula- dele ^AApSčina ZP z večino vseh preJ?atov podpira akcijo sindikata in zd °g samoupravnega sporazuma o izjtr !fVanju sredstev 'za financiranje cent 1° au ureditve rekreacijskega ^ ra Iskre v Pineti ter predlaga, da nimredStVa’ Predvidena s samouprav-v p sP9razumom za izgradnjo centra dartw* Aipoštevajo pri sestavi gospo^ 9tlh P|anov TOZD za 1. 1975. °bra 1 P^č*na se strinja s pismeno zložitvijo samoupravnega spora- zuma, namenjeno delavcem v TOZD in je glede na to sklenila, dajo podpišejo predsednik skupščine, generalni direktor ZP in predsednik sindikalne organizacije ZP Iskra, 8. Skupščina predlaga poslovodnim organom, da proučijo in izdelajo ukrepe ter predloge, v skladu z zakonskimi predpisi, za uvedbo notranje Iskrine stimulacije izvoza; 9. Prispevki za skupne službe morajo biti za vsako dejavnost dokumentirani z vsemi potrebnimi podatki, prezentirani pred posameznim pristojnim odborom. Obvezno pa morajo te dejavnosti občasno poročati o opravljenem delu, oz. stroških. Predložene vrednosti prispevkov za 1. 1975 šteje skupščina za informativne, ker so potrebne za sestavljanje plana za 1. 1975; 10. Skupščina zadolžuje strokovne službe ZP, da ugotovijo po kakšni zakonodaji imajo skupne službe poslovni sklad. Skupščina ZP sprejema poročilo o notranji organizaciji poslovodnih organov ZP in informacijo o branžni organizaciji v ZP in na predlog odbora za razvojno in programsko politiko, PO ZP in predsedstva skupščine sprejema naslednje sklepe: 1. Skupščina ugotavlja identičnost stališč sekretariata ZK in sindikalnega odbora ZP, da je predlog izdelan v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v ZP; 2. Skupščina podpira predlagani postopek za sprejemanje odločitev, pri čemer mora biti zagotovljeno, da se vsem delavcem zagotovi ustrezna zaposlitev v TOZD in delovni skupnosti na ravni DOZD, oz. SOZD ter, da se zagotovi enoten nastop Iskre na domačem in inozemskem trgu, kadar gre za konkreten posel pri enem kupcu; , 3. Predlog reorganizacije se posreduje v javno razpravo v TOZD, da se formirajo akcijski odbori v TOZD in DO, ki naj v celoti vodijo akcijo vseh priprav za sprejetje končnih sklepov na zborih delavcev. Rok za obravnavo je 15. 11. 1974 tako, da bo podpis sporazuma možen do 15. 12. 1974; 4. Prvo točko je potrebno natančneje precizirati; 5. Na predlog sindikata ZP je skupščina ZP imenovala odgovorne nosilce procesa povezovanja, s pooblastilom za imenovanje ustreznih komisij in organiziranje celotnega procesa samoupravnega odločanja, od izdelave predloga, do podpisa ustreznega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v branžno DO in sicer za: - marketing, v.d. STIPANClC Anton, dipl. iur. - inovacije, v.d. Miloš Kobe - finance, v.d. Medič Uija, dipl. oec. - organizacijo, v.d. Erik Vrenko, dipl. ing. - kvaliteto, v.d. Železnik Milan, dipl. ing. - planiranje, v.d. Delopst Edi, dipl. oec. - stiki z javnostjo, Barborič Boštjan Nadalje je skupščina imenovala pomočnika glavnega direktorja Klavs Vladimira. Za direktorja uprave skupnih objektov se za v.d. imenuje Dvoraček Marjana. 6. Skupščina ZP pooblašča generalnega direktorja ZP za koordinatorja procesa reorganizacije ZP, ki je hkrati odgovoren za dosledno izvršitev predlaganih rešitev, v skladu z ustavo, pozitivno zakonodajo, samoupravnim sporazumom ZP, z rokom 15. 12. 1974. Generalni direktor naj za izvršitev tega sklepa imenuje ustrezne strokovne teame, ki morajo na podlagi sprejetih načel prehoda pripraviti navodila za postopke prenosa posameznih dejavnosti. Generalnega direktorja ZP se zadolžuje, da ukrene vse potrebno, da potek reorganizacije ne paralizira dosedanjega dela, ker so nekatere službe v negotovem položaju in ne opravljajo svojega dela. 35. Skupščina ZP je z večino vseh delegatov potrdila predlog sprememb POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA prodaja osebni avto Za-z,ava 1300, reg. št. U 123-448, št. motorja 276318, letnik 1966 A <-.000 km) za ceno 5.000 din. Obveščamo vse TOZD ZP ISKRA, v kolikor so interesenti, da se javijo Qo 29- XI. 1974 na telefon 324-576. 14. člena sporazuma kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki se glasi: „Podpisnice sporazuma soglašajo, da naj bi bil najvišji mesečni neto osebni dohodek (OD max) v organizaciji združenega dela izračunan po naslednjih osnovah in merilih: — korigirani povprečij KOD KODk) — faktor stimulacije (FS) — število zaposlenih (po staležu Kz). Najvišji osebni dohodek se izračuna na naslednji način: OD max — KODk x PS x K4 1001-1500 1501-2500 2501-4000 4001-6000 6001-9000 9001-12000 12001-15000 15001-18000 18001-21000 21001- KOD se ugotavlja tabeli: po naslednji Poprečni KOD KODk do 1300 1300 od 1301-1400 1360 od 1401-500 1420 1501-1600 1480 1601-1700 1540 1701-1800 1600 1801-1900 1660 1901-2000 1720 2001-2200 1780 2201-2400 1840 od 2401- 1900 Poprečni KOD po zgornji tabeli se izračuna: Popr. KOD = KOD (po 9. čl.) štev. zaposl. po staležu K2.se določi po naslednji tabeli: Število zaposlenih po staležu K> do 100 101-250 251-500 501-1000 3,0 3,2 3,4 3,6 Tako izračunan najvišji osebni dohodek velja za delo v polnem delovnem času. Najvišji letni neto osebni dohodek kateregakoli zaposlenega, preračunan na mesec pri normalnem delovnem uspehu, ko je FS enak 1, ne sme presegati neto 6.000 din. Na pobudo Gospodarske zbornice SRS in predlog sindikalnega odbora ZP in odbora za kadrovsko-socialne zadeve je skupščina ZP Iskra z večino vseh delegatov imenovala naslednje kandidate za delegate v Gospodarski zbornici: 1. Vincenc Kokelj — Avtoelektrika 2: Ludvik Kranjc - Iskra Commerce 3. Milan Regovec — Skupne službe 4. Jaka Škrbine — Aparati 5. Peter Kavčič - IR1 Skupščina ZP Iskra je na predlog odbora za kadrovsko-socialne zadeve imenovala: — za direktorja ŠC Iskra Cirila Rekarja, dipl. ing. — za ravnatelja tehnične šole Gabrijela Perka, dipl. ing. — za ravnatelja poklicne šole Antona Tischlerja. Skupščina ZP Iskra sprejema na znanje informacijo, da je Mednarodni institut za promocijo in prestiž v Genevi sklenil podeliti našemu ZP mednarodno priznanje „prix intema-tionale de promotion", zaradi promin-entnega mesta, ki ga zavzema med jugoslovanskimi podjetji in zaradi prispevka na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja. 3.8 Glede na to, da so s to podelitvijo 4.0 nastali tudi stroški, ki pa niso pred- 4.2 videni s planom, je skupščina ZP 4.4 odobrila pokrivanje teh stroškov do 4,6 maksimalne višine 10.000 dol. 4.8 Skupščina ZP Iskra je na osnovi 5. 5.0 člena samoupravnega sporazuma o 5.2 združevanju v sestavljeno organizacijo 5.4 združenega dela Združeno podjetje 5,6. Iskra Kranj in na osnovi 76. člena Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihov vpis v sodni register - v zvezi z 48., 43., 52. in 53. členom Uredbe o vpisih v sodni register organizacij združenega dela, sprejela naslednji sklep: a. Dosedanji sedež Združenega podjetja Iskra Kranj, v Kranju, Savska loka 4, se premešča v Ljubljano, Trg revolucije št. 1. b. S tem v zvezi se spremeni firma sestavljene organizacije združenega dela in se glasi: ISKRA — Združeno podjetje Ljubljana z o.sub.o. " c. Glede na sklep pod a. se ustrezno spremeni 6. člen samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela ISKRA. d. Generalni direktor o tem sklepu v 3 dneh obvesti Skupščino občine Kranj in Skupščino občine Ljubljana-Center; v 15 dneh pa vloži priglasitev Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani zaradi vpisa nastalih sprememb v sodni register. Skupščina ZP Iskra je vzela na znanje informacijo o formiranju DS SOZD. Skupščina ZP Iskra je vzela na znanje informacijo o pogovorih, ki potekajo o priključitvi Marisa, Maribor k ZP Iskra. Skupščina ZP Iskra je vzela na znanje informacijo o ukrepih, ki so bili podvzeti za ublažitev škode, ki je nastala ob požaru v Tovarni Sprejemniki, Sežana. ISKRA-USMERNIKI, NOVO MESTO * Ugoden nakup ^ Polnilec akumulatorjev tovarne napajalnih naprav „Pobi“. Prihaja čas, ko se nam naš zvesti prijatelj, jekleni konjiček mimogrede skuj a in zaradi mraza zjutraj noče vžgati. Sledi potiskanje, kletvice in prizadevanje, a premnogokrat kljub vsemu motor ne vžge. Akumulator, posebno, če z njim nismo ravnali preveč skrbno, je treba polniti, kar nam spet prinese neprijetnosti, če si nismo prej znali pomagati. Tu nam kaj dobro pomaga akumulatorski polnilec „Pobi“, koristen izdelek novomeške tovarne, ki se je zaradi svojih električnih lastnosti, kakovosti in lične oblike že dobro uveljavil, tako na domačem, kot tudi na tujih trgih. Ob tekoči proizvodnji budno oko končne kontrole, opazi izdelek, ki ima ob sicer povsem normalnih električnih lastnostih minimalno lepotno napako, zaradi česar ne more na trg kot blago prve kakovosti. Skozi leto se jih je nabrala določena količina in tako se je tovarna odločila, članom kolektivov ZP Iskra ob zimskih nevšečnostih z avtomobilskimi akumulatorji, pomagati z ugodnim nakupom svojih polnilnikov „Pobi“, ki kljub malenkostnim, izključno lepotnim napakam, odlično služilo svojemu namenu. Medtem, ko je maloprodajna cena polnilnikov „Pobi“ (odvisno od trgovine, kjer ga kupite) med 410 in 450 dinarjev, takšnega z malenkostno lepotno napako lahko dobite že za 312,40 dinarjev. To je cena za posamezni polnilnik, če pa jih bodo interesenti naročili skupno, prek sindikata, je tovarna namenila še dodatni popust in sicer za nad 10 kosov 5 %, za naročilo nad 20 kosov pa 10%. Polnilnike pa lahko naročite pri Direkciji avtomatike na Iskra Commerce, Ljubljana, Trg revolucije !. Polnilec „Pobi“ je kot rečeno namenjen za polnjenje in dopolnjevanje akumulatorjev in je izdelan v skladu s tehničnimi in varnostnimi predpisi. Podajamo še njegove tehnične podatke: omrežna napetost 220 V, 50 Hz, polnilna napetost 6V, ali 12 V, začetni polnilni tok 6A, velikost 235 x 130x92 mm, teža 2,4 kg. Vgrajeno ima avtomatsko stikalo, kot zaščito v primeru kratkega stika, ali napačne priključitve akumulatorja. Opremljen je z omrežnim priključkom (2 m) in enosmernimi vezmi s skobami -krokodih (1,5). S polnilcem „Pobi“ poleg avtomobilskih, lahko polnimo in dopolnjujemo tudi akumulatorje v manjših traktorjih, motornih čolnih, električnih pastirjih in napajamo razne električne igrače, grelce za obžiganje lesa, žarnice za novoletno jelko, itd. Na splošno pa lahko služi kot izvor enosmerne napetosti, 4,5, ali 9,5V pri trajni obremenitvi 5 A in je vsestransko uporaben tudi kot učni pripomoček. Avtomobilisti, da ne bo zimskih nevšečnosti z vžiganjem motorjev vaših avtomobilov, sezite po polnilcih „Pobi“ in izkoristite ugodne možnosti za nakup. $ Ž s z * $ z ! i i. i ISKRA — IEZE, Ljubljana TOZD Orodjarna Stegne 17 objavlja prosta delovna mesta za: KD KOVINOSTRUGARJA zaželena mlajša oseba z urejeno vojaščino KD STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA zaželena mlajša oseba z urejeno vojaščino PK NASTAVLJALCA ORODIJ V STISKALNICI za vodenje popoldanske izmene in vpenjanje orodij SNAŽILKO za delo v popoldanskem času Pismene vloge sprejema kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 17, v 15 dneh po objavi razglasa. ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana ISKRA Številka 40 - 2. november 1974 Literatura iz proizvodnje RAZGOVOR Z MARJANOM ŠTANCARJEM-MONOSOM, PROIZVAJALCEM, PESNIKOM IN PISATELJEM Živimo v dobi in družbi, ki zahteva od slehernega posameznika čimvečjo aktivnost in angažiranost tako na delovnem mestu kot tudi v družbenopolitičnem življenju. Širši družbeni premiki so takorekoč vsakdanji pojav. Ne bi pa smeli pozabiti, oziroma bolje bi se morali zavedati mi vsi, da nosi ogromni tehnološki napredek moderne dobe s seboj tudi določene nevarnosti. Mehanizirano in enolično delo proizvajalca za strojem, vsakodnevno hitenje našega človeka — ki mora tako ali drugače izpolniti svoje delovne obveznosti — ne bi smelo pomeniti hkrati otopelosti in siromašenja njegove osebnosti ter njegovih miselnih sposobnosti. Lastna pobuda za razmišljanje o svetu in svoji vlogi v njem je v tem smislu velik korak naprej, ravno tako kulturno udejstvovanje in ustvarjalnost na raznih področjih. Take in podobne misli so porodile tudi željo proizvajalcev da se začnejo na lastno pobudo ukvarjati z literaturo. Osnovna ideja njihovih razmišljanj je tako vzniknila tudi v Litostroju v okviru internega glasila in sega vi. 1957. „To je bil izraz hotenja, izraziti medsebojno povezanost ljudi v OZD,“ pripoveduje Marjan Štancar, zaposlen v kranjski Elektromehaniki v končni kontroli števcev. ..Izraziti vse tiste misli in občutke, ki jih poraja v človeku življenje v proizvodnji, to smo takrat želeli. Zame kot mladostnika s podeželja je bilo prvo srečanje z mestom in industrijsko družbo v okviru Litostroja sila zanimivo. Name je napravilo velik dojem. Takrat sem še obiskoval industrijsko šolo. Nuja po razgaljanju čustvenosti, sla po izpovedovanju vsega tistega, kar posebej mladega človeka prizadene, to je tisti začetni vzgon, ki nujno izterjava prve pesmi. Kasneje različna okolja — novi ljudje in nova spoznanja omogočajo drug pristop in Študentje v Siemensu V dnevih našega potepanja po Zahodni Nemčiji smo se ustavili tudi v Nuernbergu. Pogledati smo si želeli tovarno Siemens. Pri tem moram opozoriti, da smo videli le del programa in najbolje organizirano proizvodnjo od vseh tovarn, ki so v Siemensovi sestavi. Tovarna je v bližini Erlangena in izdeluje usmernike različnih velikosti in programatorje za najrazličnejšo industrijsko uporabo. Pester program pa je zasnovan predvsem za delo po naročilu. Vodstvo tovarne se je potrudilo, da bi nam pokazalo skrb za točnost dela, napredne zasnove v novih izdelkih in iznajdljivosti delavcev. Tovarno odUkuje odUčna organizacija dela in to od skladiščenja do končne kontrole. Skladišče je izvedeno tako, da v minuti postrežejo z enim od tisočev elementov, ki so spravljeni v zabojih, nanizanih visoko pod strop. Vsak načrt, ki pride iz konstrukcije, ima kartice, na katerih je odtipkana vrsta in število elementov. Posebni vagončki nas zapeljejo na ustrezno mesto visoko pod strop, kjer si lahko izberemo želene elemente. Prav tako je možna vsakodnevna inventura in pregled zalog. Proizvodnja je v nekakih grupah. Usmernike izdelujejo po naročilih in prav tipizacija podsestavov jim prinaša visoko produktivnost. Prav tako izdelujejo najrazličnejše pretvornike, s katerimi lahko regulirajo frekvenco ali napetost. Tu so predvsem regulatorji obratov, ki jih skupaj z motorji montirajo v različnih obratih. Njihova novejša proizvodnja pa vsebuje izdelavo programatorjev za najrazličnejša orodja in tehnične postopke. S pomočjo teh elektronskih naprav je mogoče kvaliteto dela izboljšati in tudi prihraniti delovno silo. Ti programatorji so različni po velikosti in največji lahko nadzorujejo del proizvodnje, ali pa zapletene proizvodne postopke. Vsi ti izdelki so podvrženi strogim kontrolam. Prav tako morajo pred prodajo nekaj časa delati pod pogoji. nove oblike izražanja. Začel sem redno dopisovati v tovarniško glasilo. Usmeril sem se v opisovanje tiste prelomnice v človekovem življenju, ko začne ta v industriji izgubljati svoje pravo bistvo, osebne značilnosti, interese in hotenja - torej vse tisto, kar je občutil, ko še ni bil neposredno vezan na odnose v industrijski družbi. Gre torej za to, da se človek ponovno sooči s svojim pravim bistvom in se ga zave.“ To svoje razmišljanje je izrazil tudi v noveli „Taval po zemlji sem VAŠI.. Invalidi Elektromehanike na obisku v Velenju Marjan Štancar- Monos „ ... Vse preradi si ta čas mladeniči vseh razdobij starosti svojega komodno mlado prikrojenega življenja neumorno prizadevajo zastonj pridobiti predrago dragoceno zastonjskost draži možatosti in to predvsem s tem, da pripisujejo marsikaj moškosti, ki je dvomljiva nasploh — zakaj mož na Slovenskem že dolgo ni več, zato pa smo nasploh ohromelo stari v priljubljenosti samih sebi. Grozljivo je to srhljivo počutje, ki ga trpi konec v začetku svoje zlate sredine! Žal, toda resnično - semafor vseh idej je ugasnil in škoda, da prav na prehodu za duševne pešce, teh pa je - prerivajočih se v večno jesenski pomladi vedno več in zato ni preveč, da sem si rekel - zbogom, zdrav ostani in šel. '... Nihče ne zlorablja Pravice do lastnega ROJSTVA, zato s svojim dejanjem nikogar ne ogrožam, o sebi sam odločam in vprašujem — od kdaj je Rodomor, ta bedna bolnost Duha DAN MRTVIH V življenju svojem večkrat - ČLOVEK, ne le danes, sem ozri se in poglej -POPOTNIK skozi čas TRPLJENJA, reci si - povej, pomisli, spomni se kaj si, nato šele odpravi se naprej! Prižgi jim luč, ki mimo spe, ki v prst kosti jim že trohne... M. Štancar Dokaz — edino, polnomočno, ker tudi je - pOnokrvno proletarsko doživetje!!!" Potem je Matjan Štancar pisal vedno več, prozo in poezijo, kakor so mu pač narekovale izrazne možnosti. Izbral si je tudi psevdonim — Monos. Večina njegovih del je bila tudi že objavljena v revialnem tisku. (L. 1963 je izšla njegova zbirka pesmi „Glej-človek", 1. 1965-70 so se vrstili literarni nastopi s skupino „Sopotnik“, v 1. 1968 je bila delno uprizorjena drama o Prešernovem življenju »Memento mori", 1. 1970 pa je napisal Poemo o Janu Palachu — „Feniks“.) Njegovo zadnje delo - „Feniks“je vzbudilo precejšnjo pozornost, saj predstavlja premik v novo smer — upor proti vsakršnemu nasilju, pa čeprav se to skriva za praznimi izgovori mogočnih institucij tega sveta, da „brani“ - kar pač že, saj so vzroki tako ali tako izmišljeni ... patološka Svetinja Časa in komu prizadevanja Lenina, Marxa? V večnem Dialogu dveh Velikih se rojeva Prekletstvc Sveta - VZHOD in ZAHOD, drug proti drugemuOBA! Boli me, boli - vietnamski spopad, Koreja, grozote ČILA — Pogajanja in MRTVI TORZO Življenja, na kupe trupel — NEDOLŽNIH!!! obenem s pristankom Astronavta na Luni itd." Po 1. 1970 ni več ustvarjal za širšo javnost. V zadnjih dveh letih je prisostvoval dvema srečanjema delavskih ustvarjalcev iz vse države v Kosovski Mitroviči. Sodeloval je s pesmimi, ki so že bile objavljene v delavskih glasilih ter z odlomkom iz „Feniksa“ — Poeme o J anu Palachu. Kasneje je zbolel in v tem obdobju ni več ustvarjal. Sedaj pa se namerava ponovno posvetiti literarnemu ustvarjanju in v bodočnosti napisati delo z avtobiografsko tematiko. V.B.R. Planinski izlet Planinska in smučarska sekcija „Iskra-Elektromehanika“ Kranj organizirata dvodnevni planinsko-turni smučarski izlet na 3203 m visoki Kitzsteinhorn v Avstriji. Primeren je tudi za manj izkušene planince, saj se na 3000 m lahko povzpnejo in vrnejo z žičnico. Odhod bo v soboto, 9. novembra 1974 ob 5. uri izpred kina Center. Udeležence opozarjamo na veljaven potni list, topla oblačila (bunda, vetrne hlače, rokavice, itd.) visokogorska očala, dereze in cepin (za tiste, ki žele osvojiti vrh) in drugo primerno opremo ter prehrano. Prijave z vplačilom prispevka k stroškom 200,00 N din sprejema za planince Štefka Mrak, GPP ERO, za smučarje pa v sindikalni pisarni (nad restavracijo) do 6. novembra oziroma do zasedbe avtobusa. V prispevku je vključen prevoz z avtobusom in žičnicami ter po en zajtrk, večerja in prenočišče kot tudi vodstvo. Vodja izleta je Brane Jaklič. Pohitite s prijavami, ker je število mest omejeno! Bilo je lepo jasno jutro, ko smo se zbrali, da se odpeljemo na prijateljsko srečanje z invalidi Velenja. Ta obisk je veljal predvsem razgovorom in prijetnemu srečanju med mladim, na novo oživetim aktivom invalidov Iskre, pod vodstvom tov. Pavlija Konrada ter na trdnih nogah stoječim občinskim društvom invalidov Velenja, pod prizadevnim vodstvom, Centriha Ivana. Pot nas je vodila preko Domžal do Vranskega, kje smo imeli krajši posta nek, ki pa je prišel še kako prav za nabiranje kalorij v bližnji gostilni.1 Nato pa mimo Žalca po dolini ob reki Paki do Šoštanja. Tu nas je pričaka, naš takratni vodnik in poznejši sogovornik, tov. Centrih. Z raznimi dovtipi nam je res izčrpno prikazal med vožnjo (avtobusni ogled krajev) razvoj Šoštanja in Velenja, istočasno pa padec zaradi ugrezanja tal vasi Druž-mirje in drugih. Ob določeni uri smo prispeli pred tovarno „Gorenje“. Tam so nas pričakali predstavniki invalidov tovarne in nam razkazali tovarno, kljub temu, da je bila dela prosta sobota. Videli smo, da tu res veliko delajo in to v težkih pogojih. Ker pa je kolektiv res marljiv, premaga tudi to in upamo, da bomo v prihodnosti slišali o njem še mnogo. Vodič po tovarni je bil prijazen in je rad odgovoril na vsa vprašanja, pa najsibo o delu v sami tovarni ali pa o dobri in slabi strani njihove servisne mreže. Po ogledu tovarne smo se odpeljali na ogled jezera, športnih objektov ter novega delavskega naselja na desni strani šaleškega gradu. Nato pa smo se ob 11. uri ponovno vrnili v tovarno „Gorenje“, kjer smo v tovarniški menzi imeli razgovore s predstavniki društva invalidov Velenja, tovarne „Gorenje“ in rudnika Velenje. Ti so nam odgovarjali na naša vprašanja, in tudi sami spraševali. Tako smo izvede-li, da sama tovarna „Gorenje“ še nima aktiva invalidov, da pa se Društvo invalidov Velenje zelo zavzema za to, da bi v občinskem vodstvu imeli predstavnike v vseh tovarnah in bi vsaj na ta način lahko nudili pomoč in nasvete v posameznih tovarnah. Te pa naj bi v bližnji prihodnosti imele svoje aktive po tovarnah. Iz razgovora smo tudi izvedeli, da sam rudnik Velenje zelo skrbi za invalide in je celo uspel, da so priznali izkrivljenje krbtenice za poklicno bolezen. Tega dosedaj niso upoštevali, pa čeprav rudarji delajo v vseh mogočih razmerah. Nadalje smo izvedeli, da nekdanja praksa rudnika, da so svoje bolne delavce prepustili drugemu kolektivu, ne pride več v poštev, ker se je tak delavec le težno znašel v novem delovnem okolju in je tudi zelo slabo psihično vplivalo nanj. Predstavniki „Gorenja“ pa nam niso mogli postreči s tako razveseljivimi vestmi, ker prevečkrat naletijo na gluha ušesa pristojnih forumov Si ljudi, zadolženih za te probleme. To smo jim tudi verjeli, saj se našega razgovora ni udeležil noben vodilni predstavnik tovarne kljub temu, da je bil vabljen ki jih je zahteval kupec. Kontrola podsestavov pa je s pomočjo posebnih digitalnih sistemov, ki imajo program na luknjavem traku. Prav ti merilni sistemi omogočajo natančen pregled elektronskega vezja in stalno vodenje napak. Možno je odkriti oslabljena mesta in jih ob nadaljnjih konstrukcijah izboljšati. Presenetil me je izreden red in stalno delo ob strojih, ki zelo utruja. Prav tako tudi tukaj zelo poudarjajo preciznost svojih izdelkov. Zaključek ogleda se je končal z razgovorom, ki je potekal na strokovni ravni. Strokovnjaki firme so nam želeli prikazati skrb za delavca in njegovo družino s poudarkom na čim boljši proizvodnji, ki je odvisna od počutja delavcev. Ko je bila popolnoma zgrajena proizvodna hala, so se lotili gradnje upravne hiše in ostalih zgradb. Pri Siemensu so nam pokazali le del svoje proizvodnje. Našim pogledom in razmišljanjem pa so odprli na široko vrata. Njihov napredek je zasnovan v razvoju in se nadaljuje na delovnem mestu. Željo po boljšem in kvalitetnejšem izdelku imajo tudi delavci, saj jih v to sili obstoječi sistem nagrajevanja. s. G. Strelci S D Iskra osvojili prehodni pokal Strelska družina „lskra“ je pripravila na MK strelišču v kanjonu Kokre tekmovanje v streljanju s serijsko malokalibrsko puško in nanj povabila OBVESTILO PS'Iskra Elektromchanika obvešča, daje „Pianinski večer", kije bil predviden za 25. oktober, prestavljen zaradi opravljanja vojaških dolžnosti. Večer je prestavljen na 8. november ob 20,15 v kinu Center. Sodeloval bo tudi Slovenski oktet. Zaradi precejšnjega zanimanja za to prireditev si vstopnice zanjo lahko zagotovite že prej. Za naš kolektiv smojih nekaj že rezervirali. Dobite jih v pisarni sindikata (nad restavracijo) med odmorom. šest kranjskih strelskih družin. Tako so strelci počastili spomin na nekdanjega predsednika strelske družine ,,Iskra" Dušana Lozarja, kije preminil 1. 1963. Letošnje tekmovanje je bilo že enajsto po vrsti od 1. 1964. V tem času so bili najuspešnejši prav strelci „Iskre“, ki so po desetih tekmovanjih lani osvojili prvi prehodni pokal. Letos so kupili novega in se spet izkazali, saj je tudi ta pokal ostal po končanem tekmovanju v njihovih rokah, čeprav samo do prihodnjega leta. Vodstvo družine pa je zadovoljno tudi zaradi udeležbe, saj na tekmovanjih vedno nastopijo vsi najboljši kranjski strelci kot nrp. državni prvak Franc Peternel, republiški prvak Vinko Frelih, Franc Naglič itd., kar daje tekmovanju še večji pomen. Rezultati: 1. „Iskra“ 938 krogov 2. „Sava“ 852 krogov 3. „Stane Kavčič" 820 krogov 4. „Tone Nadižar" 753 krogov 5. „Franc Mrak" 717 krogov, itd. Božo Malovrh in je svojo prisotnost tudi napovedal. Na zastavljena vprašanja iz naše problematike pa je sogovornikom odgovarjal naš predstavnik tov. Pavli. Njegov odgovor, upamo, da je bil zelo izčrpen in so naši sogovorniki lahko spoznali, da se ne ubadajo s čisto človeškimi stvarmi samo oni, ampak) tudi mi, kljub temu, da smo v nali tovarni že toliko pridobili, da imamo svoj 95-članski aktiv (registrirani). Tudi s strani izvršnega odbor sindikata smo dobili pomoč, da smo splol' lahko organizirali srečanje v Velenju. Žal pa na razumevanje ne naletimo povsod. Po razgovoru so nas tovariši iz rudnika Velenje nepričakovano pr6' senetili z darilom — rudarsko svetilko, simbolom rudarjev, z besedo in mislijo, naj ta svetilka nam invalidom sveti v boljše čase in naj nas vsaj v lu