narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. v • t • ^< posiljane i 1 Ljubljani v sredo 5. junija 1878. Obseg: Razpis štipenpij na kmetijski šoli v Mödlingu. glavnega odbora družbe kmetijske do podružnic kmetijskih na deželi. Začetek nauka na c. k. svilorejski poskušalnici Goriški. Ä ^ ______ ____V . ________JL / Živinozdravniške skušnje. Pismo M lato ali ječmenove tropine jako dobra krma za živino. Na Pehlicah. Turki pred Dunajem 1529. leta. (Dal.) Hiša za slepe v Lincu. Vreme in življenje v Kalabriji na Laškem. — Jezikoslosvka. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Pismo glavnega odbora družbe kmetijske Tudi sinovom slovenskih starišev na znanje do podružnic kmetijskih na deželi. *) Pri tej priliki razodeva podp odbor častiti po Razpis štirih štipendij > družnici družbinega delovanja pridobit naj si na vso moč prizadeva, v pospeh h ud kaj t le na triletni kmetijski šoli „Francisco-Josephmuma po mnozih udih sega kmetijska družba v okroge malih v Mödlingu poleg Dunaja za šolsko leto 1879., 1880. in 1881. kmetovalcev in s tem dosega gl svoj sme se pozabiti d in konec b ve n ci j v povzdigo različnih kmetijskih razdelkov ne bode zrni Ena štipendija je državna (Staatsstipendium), raj tako obilo kmetijskim družbam dohajale kakor do- } druga je štipendija nadvojvode Franc Karola (Erzherzog Franz Karl), dve pa ste štipendiji cesarski osnovani od tudi Modlinška kmetijska šola ima ime „Francisco - Jo-sephinum". Do- zdaj ) veličanstva Franc Jožefa, po katerem in niti da pomočko obresti od kar se že pri letošnjih manjših podporah kaž posled utegnejo ti državni viri popolnoma vsah tem slučaji družba ne bode imela drugih pri za polnovanje »jih alog, kakor edin le jih malih kapitalov in pa letne doneske Vsaka štipendija znaša po 250 gold, na leto. svojih udov. Brez denarja pa nobeno društvo ne more biti morejo tako štipendijo sinovi vsake dežele našega delovati, če je, na pr., treba podpore dati kaki obči cesarstva. Pogoji za to pa so da stariši ali varb (jerof) pismeno potrdijo za plemenskega bik f za apravo potrebn d 7 da jaka, za nakup kake izgledne kmetijsk m ) so z a d o v o 1 j n i, da njihov sin ali varovanec stopi v to šolo ) "J "" J^ f1UOiJJm *JCJlii«UJ X \J A. \J OlOl, UJ s spričaii dokaže, da je z dobrim vspehom dovršil da je prošnjik najmanj 16 let star da šole gimnazije ali realke. Kdor more dokazati, da se je že nekoliko vednosti pridobil kmetijskih, ima prednost pred drugimi. Prošnje z dotičnimi dokladami se morajo zadnji za brih cem podp o napravi kih t y za nakup do m v razdelitev manj premožnim kmetoval > za povzdigo čebelarst svilo in > za izdanje kake dobre podučne knjige itd Vse to naj bi premislil domoljub, ki je žo > pa tudi naj se na srce položilo vsakemu ) kdor čas do 31. avgusta letošnjega leta vložiti pri da bi za tista dva goldinarja poatati ud družbe kmetijske, da tu ne gre za to 9 ) ki jih na leto družbi vodstvu gori imenovane šole (Direction des Francisco- donaša, sam za-se v gotovem denarji toliko dobička Josephinums in Mödling bei Wien) , kjer se dobivajo tudi osnovni programi te šole. Po želji c. k. ministerstva kmetijstva centralni odbor družbe kmetijske Kranjske. kolikor v družbino blagajnico mel gre tu za s p blag i n . tva nase dežele in da iz tega občnega blagra dotek tem tudi posameznim kmetovalcem več kak ampak da predek kmetij- manj koristi, družba, tem bolj zdatno Cem več udov štej potem njeno delovanje. To vidimo pri družbi km tijski na Koroškem in na Stajarskem 9 k be Na c. k. svilorejski poskušalnici Goriški se nauk o sviloreji prične 17. junija t. 1. in končd 20. julija t. !. Več o tem se izvč pri vodstvu tega zavoda. Gorici 27. maja 1878. štejete v primeri kakor naša. liko veliko veče število družbenikov Čem več ima pod tudi denarne pomoči za je delovanje, ker po družbenih pravilih sme nie i To pismo, razposlano predstojnikom kmetijskih podruz-nam je izročil častiti odbor družbe kmetijske Kranjske ..Novi- s prošnjo, naj en odelek tega pisma priobčimo tudi v a cah stva. > da ga zvedo vsi, katerim je mar za napredek kmetij Vred. 176 podružnica polovico svojih dohodkov vsako leto obračati za svoje potrebščine. Želeti je, da bi vsi naši rojaki poznali natanko namen družbe kmetijske, katere korist je posebno s tem potrjena, da že 110 let obstoji, je dovršila že mnogo koristnih naprav, na svitlo dala veliko dobrih bukev, vzdržuje že čez 27 let podkovsko in živinozdravniško soio v Ljubljani, katera^vživa veliko zaupanje tudi pri slovenskem narodu na Štajarskem in Goriškem, ki svoje sinove radi pošiljajo v to učilnico, in da po njenem zgledu snujejo tudi druge dežele enake šole. Družbe kmetijske so povsod svetovalke c. kr. deželnih vlad in pa si. ministerstva kmetijstva; v vsaki važni zadevi jih visoka vlada poprašuje za njih mnenje in želi izvedeti njih nasvete; na kratko rečeno: družbe kmetijske so vladi o kmetijskih zadevah to, kar so obrt-nijske zbornice o obrtnijskih zadevah; le-ta veliki razloček pa je med kmetijskimi družbami in obrtnijskimi zbornicami, da obrtnijske zbornice za svoje potrebščine davek nakladajo dotičnim obrtnikom in rokodelcem, družbe kmetijske pa si za svoje potrebščine iščejo pripomočkov le v prostovoljnih doneskih za blagor domovine vnetih mož. Podpisani odbor se za trdno nadja, da bode častita podružnica rada spolnila željo , ki jo ji to pismo razodeva z ozirom na skušeno geslo, da le „z združeno močjo se d& kaj doseči!" Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 8. maja i878. Živinozdravniske skušnje. * Zdravilo, Če po porodu iztreba pri kravah v maternici zaostaja. — Kakor kmetijski časnik „Landw. Wochenblatt für Schleswig-Holstein" poroča, je dišeča perla ali prvenec (Waldmeister, asperula odorata), katera se tudi pri nas v senčnatih gojzdih pogostoma nahaja, dobra pripomoč, Če se krava po porodu o pravem času ne iztrebi. Nabrana rastlina naj se posuši; posušene vzemi dobro perišče in jo pol ure kuhaj v vodi, da ti po kuhi ostanejo še 3 steklenice po pol litra polne. Ko si to kuho precedil, daj kravi zjutraj ,v opoldne in zvečer po eno steklenico te perline vode. Cez malo dni se potem krava iztrebi. * Garje ovcam prežene brinjevo olje, če se ž njim garjevi kraji namažejo, — Nek časnik trdi, da ga ni boljega zdravila. Med druzimi zdravili utegne tudi to ostro olje dobro biti. * Bistvo Črma ali vranČnega prisada (Milzbrand) po poročilu slavnoznanega naravoslovca Pasteur-a v Pariški zdravniški akademiji obstaja v tem, da v vsaki kapljici krvi take živine, katera za to boleznijo boleha, ali je za-njo poginila, se nahaja mnogo gliv (bakte-ride, Spaltpilze se imenujejo v znanstvenem jeziku), po katerih kri ni več za življenje ugodna. Pasteur je cepil tako kri v kri zdrave živine, in naglo je zbolela za vrančnim prisadom. Edino le pri kokoših se mu ni posrečilo to cepljenje vrančnega prisada, kajti nobena kokoš ni zbolela za to boleznijo. — In zakaj ne? On pravi, da tiči imajo veliko bolj vročo kri memo druge živine (kri tičev kaže 42 — 43 stopinj gorkote po Geis., druga živina pa le 35—39 stopinj) in v tem utegne vzrok razločka biti, zakaj ni perutnina podvržena tej bolezni. — Da perutnina ni podvržena tej bolezni, ni res po drugih obilnih skušnjah, kajti znano je, da kokoši, puranov in druge perutnine počepa včasih prav veliko za naglim vrančnim prisadom. Podkožno vlivanje (injekcije) karbolične kisline se priporoča zato pri vrančnem prisadu pri prešičih in drugi domači živini. Vse lepo rečeno, pa težko storjeno! Odgovor na vprašanje. S St. nam je od g. M. S. došel sledeči dopis: „Že več časa bolehajo tukaj krave, postanejo klaverne in mrzle po vsem životu, ne jed6, noge se jim tresejo, posebno zadnje, in sploh ne morejo na noge; nekatere se kmalu ozdravijo, nekatere pa so po dva meseca bolne. Skušali smo že marsikaj, pa ne pomaga nič. Naj tudi nam „Novice" dober svet dado. Prosimo! Odgovor. — Popis bolezni je tako drobän , da se bolezen — ker ne vidimo bolnih krav, pa tudi hlevov ne, ali je v njih morebiti prepiha preveč ali kaj druzega napačnega, da se krave prehladijo — more le bolj uganiti, kakor za gotovo zaznamovati. Da je živina klavrna, postane mrzla in vroča, se trese, se je j ne ljubi jesti — to vse so splošna znamenja vroČ-nice; kje pa je sedež bolezni, ta znamenja ne povedč. Po Vašem popisu smemo misliti, da je bolezen po pre-hlajenji kravam v noge stopila; to je „reumatiška hromota". Ce je to, treba najprvo odstraniti vzroke bolezni; krava naj je na gorkem in suhem; bolne noge naj se namažejo strpentinovimoljem, kateremu se polovica kafro vca pridene , in ko so tako dobro vribane bile, naj se gorko zavijejo; vsak drug dan naj se to vribanje ponovi, dokler se ne kaže krava bolja. Notranjih zdravil ni treba. Mlato ali ječmenove tropine — jako dobra krma za živino. 0 Kako dobra krma goveji živini je mlato (ječmenove tropine), to tudi naši kmetje čedalje bolj spoznavajo. Skonca jim je bila ta živinska piča nova, in kakor se vsaka nova reč trikrat, štirikrat prej od strani pogleda, predno se poskusi, se tudi mlata niso hoteli poprijeti. Zdaj pa, ko so se prepričali, kako se debeli goveja živina od te krme, se je poprijemajo bolj in bolj, in vsak, ki je to izvrstno krmo poskusil, je prepričan o njenem sijajnem V3pehu — posebno pozimi, kedar primanjkuje druge piče za živino. Dokaz o tem, da se živinorejci čedalje bolj poprijemajo mlata, je to, da ga Kozi er jeva pivovarna leto za letom več prodaja — ne le po okolici Ljubljanski, ampak tudi na vse kraje, kjer se kmetje z živinorejo pečajo. Kakor se nam pripoveduje, je namreč ta pivovarna lansko leto že prodala umnim živinorejcem več ko 15.000 centov mlata in okoli 1500 centov ječmenove kali in je poprasevanje po tej izvrstni živinski krmi tudi letos čedalje bolj živahno, posebno, ker je cena zelo nizka. Mlato je namreč veliko bolj redivno od najboljših otrobov, v ceni pa ne više. Cent te krme zaleže za cent najboljšega sena. Mlato se zmeša z rez-nico, namoči z vodo in poklada živini, ki ob tem naglo debeli. Posebno dobro tekne molznim kravam, ki dajö po njem obilno in dobrega mleka in vrh tega tudi debele. O tej priliki še nekaj. Razen dobre krme imajo od pivovarnic kmetovalci še druge koristi. Tako na pr. potrebuje Kozi er jeva pivovarna v Ljubljani leto za letom po 60.000 do 70.000 centov ledu, za katerega dobivajo okoličani 6000 do 8000 gold, na leto. Ali ni to lep zaslužek, zlasti pozimi, ko niti kmet niti živina nima zaslužka? To se zasluži pri stvari, ki se sama naredi in sama zopet stopi, ki tedaj sama na sebi ni nič vredna. V Šiški so spoznali to korist in nalašč za led po svojih senožetih napravili bajarje. Slednjič še eno. Kjer se pridela toliko mlata iz ječmena in porabi toliko ledu, kakor v pivovarni Koz-lerjevi, ne mora li tam biti tudi pivo tako, da lahka skuša se z vsem tujim blagom? 171 Popotne crtice. se razlega po dolih in vse se odkrije ter zr6 kviško na N a Pehlicah katere mesec je ravno ta. Le kukavice 99 Je pa že zopet tisti „politični sitnež" šel par ko- godba ! goro k Mariji, katerih je vse polno po zelenji v hribu, ne utihnejo ampak pritrkavajo drugim ticam. Res čarobna naravna 9 rakov z Ljubljane in zdaj se baha kakor da bi bil Stopiva dalje; odpre se pogled v „Pehlice" in še prišel iz Amerike." Tako bo morda kdo rekel zagle- 8 snegom ob vrhu zarobljene planine Grintovca ali davši nadpi8 in — prav ima. Motil pa se bo, če misli, Kamniške. Na desni zagledava vas P o vod je. Tu ki da bo od mene kaj posebno novega zvedel. Vse bo stara hiša Belčičeva staro in cel6 domače. Od mene ni pričakovati, da bi k0 so divji Turki prihajali Je stala še o tistem času nam. o svojih potovanjih zvedel za kake nove zveri ali celö zgodilo ono, kar je bilo predlanskem tej hiši 9 se za nove dežele. v „Novicah", Kj e so kaj so Pehlice? Komur ta beseda ni da so namreč Turki vjeli gospodinjo ter jo gnali na Turško, da jim je kruh pekla. Zdaj je izmrla rodovina, posestvo je bilo prodano in mlinar, ki je kupil hišo, jo znana, naj mu ob kratkem povem, da je to zemlja, ki se prične za Šmarno goro na levem bregu Save in je podrl — menda lani. Škoda za tako starinsko po se razprostira proti Grintovcu — kako daleč, sam slopje, čegar zidovja so bila taka, kakor se vidijo hiše narisane v Valvazorji. Turki niso razdjali zidovja, se- ne vem in menda tudi to > da drugi natančno ne. Gotovo e je na nji vsa Vodiška fara in še več vasi zato drugih farä. To kratko zemljepisno pojasnilo da ne bi kdo mislil, da so Pehlice v Ameriki ali se dalje kje. danji gospodar ga je; zdaj vidiš tam menja Žalostno! še kup ka- Prideva na Skaručno. Cerkev je daleč znana božja pot. Stara je že, se )) pri sv. Luciji u v Valvazorji Ljubljane. Kam? „Ves svet si že obletal, le v rojstni kraj te ni nikoli! Kaj se ti je ta zameril?" f Zasrbele so me zopet pete, da grem za par ur z je narisana. Prej je bila črna, pozneje so jo pobelili a po tem je zgubila svojo starinsko podobo. Imenitna je pa gotovo razen tega še tudi po svoji „fresko-ma- Tako mi očita vest in ker sem imel tam tudi druge opravke v Gorensko stran, dokler gore ne stavijo mej 9 leriji u ki predstavlja mučenje sv. Lucije. Na oboku se bere številka 1629. Kamen v cerkvi pripoveduje, da h ajdi Po starem svojem načelu peš-hoje vzdignem tudi ta je cerkev blagoslovil grof Barb o. Kdaj je zidana, se pot petč in jo mahnem proti Šentvidu. ne vč, vsaj jaz nisem mogel tega zvedeti. Pred par leti Šentvid je vsakemu znan že po ranjkem blagem je Btaia tu še velikanska lipa, viša od zvonika ki je --------j- --------------f - --- j----o jv ovnm lu ou t viiattuoa« lipa, vioa uu ö»uuiaa , ai ) v. župniku, gospodu Blažu Potočniku. Da seme, ki ga tudi v Valvazorji še videti. Bila je vkljub silni sta je sejal, ni segnjilo, dokaz temu je vseskozi narodna rosti trdna, stala bi bila lahko še leta in leta; a pose- vas ki ima svojo čitalnico in za narodno reč posebno kala jo je nevednost in zdaj stoji že marsikatera po-vneta dekleta. Kar me je ta pot veselilo, je bilo obilno doba iz nje izdelana v kaki cerkvi ali kje drugje. Deblo c v e tj e na drevji gosenice dokaz, da so ljudje pridno trebili je bilo debelo, da so Dober četrt ure od tod in tik za železniško postajo je vas Vi ž m ar je, znana po slavnem taboru 1869. ga komaj trije možje objeli. Okrog cerkve so še zidovi, od katerih so bili ljudje odnosili za svoja poslopja kamenje. Bil je to tabor zoper njega sedanji trdni zvonik, ki je stareji Turke, v sredi J J / 1 A V« 4L v J T M 4 W * t/ Q gj ti Vi U 1 Ii V V/ U 1 Ub J U» M J J Za tem je pogorela, zato so poslopja rumenkasta po 0d cerkve. Na južni strani cerkvenega zidü je velikan- opečnih strehah, a drevja je malo dili. 9 ga pač niso se zasa- Bfca podoba sv. Krištofa, ki Jezusa nese čez vodo za Tem lepše pa je polje tu okrog. Nekdanjo pusto palico ima velik hrast. Ta podoba, enaka po delu onim cerkvi, se že od daleč vidi; prestala je že mnogo „Vižmarsko gmajno" so zasejali in zasadili, pod klan- po cersvi, se ze oa aaiec viai; prestala je ze i cem sem videl prav lep vrt mladih drevesec v najlepšem neviht, dež jo je pral, a je še vedno enako živa. Naj s katerim je bila celö cesta potresena. Ob cesti omenim še to, da so črni zvonik dolgo belili, ker se je cvetji proti mostu je več novih ali na pol dodelanih hiš. Pridnost povsod iz zemlje gleda. Tudi c^sta je v lepem jej olja primešali. kmetom .,pregrd" zdel > a barva je ostala še le , ko so stanu. Kmalu prideš do mosta „na Brodu", kjer je znana Po tem kratkem popisu podajva se v vas. narodna hiša Koširjeva. Nekdaj je bil tu brod pod v mamo goro, potem je napravil Smleški graščak baron gred6 dalje, kakor do Šiške. Gostilničar "Matevž Lazzarini mo3t, od katerega še zdaj mostnino pobira. Vkrenivši v levo pridem do Tacnja, kjer je pre- naroden mož ejna sva in morda tudi lačna. Tu je gostilnica Ingličeva, zdaj znana že Ljubljančanom, ki o nedeljih in praznikih r š e n Kamniku so ga dolgo pisali „Sehrscbön") je posten cejšnja obrtnija s hišnim orodjem in barigljami. Dokler še ni bilo železnice. so izdelovali tu sila veliko sodov j j------- gostilnica njegova dobra in ne predraga. Ta vas je bila pred več leti pogorela , zato vidiš 9 . . 9 —««.W,«.. V«. * — - in barigelj, katere so po Savi pošiljali navzdol. Zdaj pa delajo z Vižmarci vred večidel za Ljubljanske večidei zidane in z opeko tem več pa lepega polja. krite hiše, drevja pa še malo 9 trgovce s hišnim orodjem, a zaslužek je manjši. Drevje ie bilo tudi tu v lepem cvetu, na njivah povsod obilna Memo znamenja, s podobami svetnikov okinčanega kmetiškem samouku, prideš v Polje. Tudi ta vas lepa rast. P° je bila pogorela 9 tedaj se zelö nova vidi. žalostno! Četrt ure od tod prideš v Šmartno. Tu ni nič posebnega, kakor lepa cerkev in pokopališče, za kar gre zasluga posebno sedanjemu župniku, prečast. gosp Drevja je pač še, kar ga je po požaru ostalo, a še to je golo, do malega brez cvetja. Zavzet nad tem prašam posestnika, ki ima lep vrt, kaj i je temu vzrok. Namretu , za cerkev in narod jako vnetemu rodoljubu. Na koncu vasi je nekaj peči, v katerih lonca žg6. Pod vasjo je do nekaj peči, v Gamelj več senožčt, pa bolj močvirnih 9 skoz 99 99 99 Gosenice so vse požrle", je odgovor. Zakaj jih pa niste potrebili?" Kaj pomaga trebiti meni, če pa sosedje tega ne storč", odgovori mož. katere teče voda Gameljsca. Od tod prideš v log o podnožji Šmarne gore. Jako prijetna je ta pot, senčnata, čeravno so že mnogo drevja izsekali. Poli dvanajstih je ura in iz Šmarne gore za- vasi zvedel doni milo. a vendar močno včliki zvon. (Na Šmarni gori Je že križ. Deželni zbor je sklenil postavo o preganjanji inrčesov, a kaj pomaga, če nihče ne gleda na to, da bi se ta postava spolnovala! Vrh tega sem v tej 9 da otroci kaj berč. Ce potem prav otrok dobi v roke kak časnik, kako podučno knjigo in zvoni namreč vselej o pol dvanajstih.) Hilzerjev bron pov6 odraščenim, kaj bi bilo dobro in koristno, pravijo: '^m - lm 1 ■ " «t 178 j,Kaj ve otrok! Ko sem jaz oral, vrt gleštal, sejal in sadil, kje je še bii!" — Se ve , od takih ljudi odleti vsak poduk, zato jim snedajo gosenice vrte in zelnike, zato je žito redko, čeravno polje mastno, rodovitno, zato oboža hiša za hišo — posebno pri sedanjem hudem davku. Ozrem se nazaj in zagledam vas Repnje; nekdaj se ni videla tako dobro, zakrival jo je gozd. A ta je zginil, mesto visokih smrek, lepib borovcev, zelenih bukev in košatih hrastov seže tvoje oko čez nizko grmovje, ješevje in trnje. Kdaj bo iz tega zopet gozd! Res, da kmetič, kedar letine ni, za davek in svoje potrebe ne dobi denarja, kakor iz hleva in gozda, a kaj bo, če se bodo gozdi tako brili, kakor je to v Vra-sčici in Repenjskem hribu! Že se delajo plazi, kepa zemlje gre za kepo navzdol, kažejo se gola rebra, katerih se ne prime več drevesno seme; Kras se tudi že na Gorenjsko pomika. Sedanji prebivalci imajo še drv, lesa in stelje, a kaj bodo imeli sinovi, vnuki? Drevje ne raste tako obilno, kakor ljudje. (Dalje prihodnjič.) Priredil M. Molek. Turki v drugič pri Dunaji. (1683.) *) (Dalje.) Bitva, jako krvava bitva še ni bila odločena, zmaga je omahovala — Kara Mustafa vendar mislil se je zmagovalca. Vojvoda Lotrinški, prepričan, da zdaj velja ali nikdar — zapovč z vso silo napasti desno Turško krilo ter vzame glasovito veliko baterijo pri Döblingu. Še celo velika reduta (vtrjeni nakop), zavarovana z desetero topov (imenujejo se še zdaj „turške šance"), se zmagovalcem ni mogla ustaviti. Poljaki pričeli so lože dihati in lotila se jih je neizrekljiva želja nad Turkom maščevati se. Kralj njihov je z lastno roko posekal več Turkov in eno turško zastavo vplenil. Mejni grof Badenski je prodrl z nekaterimi trumami dragonov do nakopov pri „Škotskih vratih"; pogum so si dajali s trobentami in pavkami. Stahremberg mu pride iz mesta naproti in mu obljubi, da hoče Turške nasipe s silo napasti. Prvemu naskoku iz mesta so se Turki hudo ustavili, obrnili nekoliko topov še proti pomočni kristijanski armadi. Al strmite! Turkov se nagloma polasti neka čudna bojazen; zastonj se trudi veliki vezir vstaviti jih pri Šent-Urhu le za kake pol ure. Vse križem beži, kodar in kamor kdo more, nered bil je velikansk. Bežali so čez Dunajske gore, da so jih komaj pete dohajale ; pobrisali so jo bili blizo do mesta Gjurovega (Raab) na Ogerskem. Napad Lotrinžanov je bil odločilen. To se je godilo ob pol petih zvečer; ob 6. je bila bitva že popolno odločena. Prav za prav je v štirih urah bilo vse pri kraji, ker se je splošni boj začel ob dveh in je trajal do šestih. Avstrijanci in Saksonci pa so se s Turkom ves dopoldan in pa popoldne bili na levem krilu. Turka je padlo kakih 25.000 pod kristijanskim mečem; kar je še živega ostalo, podila sta ga dva Avstrijska polka dragonov do Fiše; trudnost in tema ste tudi temu konec storili. Vojvoda Lotrinški je s svojimi še celo noč na nogah bil; pobočnika (adjutanta) svojega grofa Auer- *) Nadaljevanje članka v 13. listu „Novic". sperga pa poslal k cesarju v Dürnstein pri Kremsu z veselim poročilom sijajne zmage. Plen, ki so ga krist-janje dobili, je bil silen; dobili so 370 topov, včliko zastavo prerokovo, več druzih manjših zastav in konjskih repov in pa 15.000 šotorov, v nekaterih so našli še jedila na mizi in kruh v peči. Najboljši plen pa, to je, Kara Mustafov šotor, vreden do dva milijona, dobil je Poljski kralj So bi es ki. Šotor je bil krasno olepšan z zlatom in srebrom pa z drazimi kamni; vrh tega je dobil se lepo vojno orožje njegovo, drago opravljenega konja, skrivno pisarno in v njej pisma zelč važna, iz katerih je bila razvidna Ma-gjarska nepoštenost pa tudi Francoska umazana politika do Avstrije. Ko je bii Ludevik XIV., kralj Francoski, zvedel, da je Dunaj rešen, se je silno prestrašil; — prekanjenec je upal, da bodo Nemci njega pomoči prosili, ako Dunaj pade; potem bo napal Turka in nastopil cesarski prestol kot rešitelj Nemčije! Celih 12 tednov zaprti Dunajčanje so se 13. dne septembra, ko se je jelo daniti, zopet enkrat iz mesta podali v sovražnikov tabor. Ker so bila mestna vrata še zapahnjena, skakali so čez podrtine; vse je iz mesta vrelo, kar je ie moglo, nadjaje se silnega plena, in res motili se niso. Toliko je bilo nakopičenega vsakovrstnega blagä, da so vojaki, ko jim je bilo dovoljeno pleniti, le gotov denar in druge dragocenosti pobirali, vse drugo pa Dunajčanom pustili. Zdaj se je še le prav očitno pokazalo , kako so Turški častniki za-se skrbeli, ubogi prostak pa je moral stradati. Dobili so do 20.000 bivolov, volov, velbludov in mul; do 10.000 ovac; 100.000 malfcrov rži (en malter 192 vaganov), polne zaloge kave, sladkorja, medu, olja, riža, zabele, pavole, usnja in kožuhovine; zraven še neizmerno veliko orožja in druge priprave za vojsko. Ko so hišni gospodarji iz mesta na razvaline prišli, marsikdo ni vedel, kje je njegova hiša stala; marsikdo pa v svojih kletih in shrambah je toliko blaga našel, da si je veliko lepšo hišo sezidal, kakor jo je poprej imel. Nekateri so prav obogateli s tem blagom. Prebivalstvo se je zelo zmanjšalo, kajti vojska in kuga je vzela kakih 44 viših častnikov in druzih do 20.000. Pričelo se je bilo po dolgem in britkem obleganji čisto novo življenje. Ko je vse iz mesta šlo pobirat, kar je bil Turek pustil, šel je na plen tudi škof Kol o nič. Čuden zaklad je našel — do 500 zapuščenih krščanskih otrok sirot, katerih stariše je bil dal pomoriti neusmiljeni veliki vezir še pred vojsko. Skof je postal pravi oče tem sirotam. Pa še nek drug plen je našel — ranjene in nalašč neusmiljeno poškodovane vojake. Tudi te je tolažil in jim pomoči oskrbel. 13. septembra zjutraj so se Stubenska vrata najprej odprla. Stahremberg in drugi generali so jezdili v sovražnikov tabor, v šotor velikega vezirja h kralju. So bi es ki mu pride naproti, objame ga prisrčno, poljubi in pozdravi kot „viteza junaka in brata"; potem sta skupaj ogledovala strašanske nasipe in pod-kope, ki jih je bil Turek napravil. Stahremberg se ni mogel načuditi, ko je videl, kako junaško ste se branili trdnjavi cesarska in lebeljska, — kako so zname-nitnejše ulice bile vse prekopane , zadelane in z verigami preprežene, poprejšnjim prav nič podobne. Vrla junaka sta jokala, ko sta videla podrte najkrasnejše palače, razrušene lepe hiše meščanov, — ko sta videla, koliko je trpel cesarski grad, koliko častitljiva cerkev sv. Štefana — priča dosti veselih, še več pa žalostnih dni, — kako so mrtva trupla sem ter tje ležala, ker nt bilo mogoče vseh pokopati. 179 Šla sta potem viteza branitelj in rešitelj mesta od Pa bi še vse prestal, ko ne bi imeli tako slabe vode Škotskih vrat v Turške približevaine rove do Stuben- in slabega zraka. Mislim , da zapustimo kmalu to že-skih vrat. Kamen v jarku med cesarskimi in Škot- 1 eznico, pa jo odrinemo proti naši zdravi deželi domu» skimi vrati kazal je kraj. kjer je počival trudni in zde- Mašina je že začela šuto na linijo vozit f tako 7 da do lani kralj. Ta sam na sebi malo vredni spominek > Dunajčane pa velike zgodovinske važnosti, je izginil za ž septembra ali pa oktobra meseca bode železnica gotova Pasalo je že eno leto, kar smo proč od naše domovine njim tudi marsikaj druzega, ko je Napoleon I. že po pa nisem še slišal maše brati in ne zvona k maši zvo-sklenjenem miru meseca oktobra in novembra leta 1809. niti. Dela se tukaj vsak dan, naj je praznik ali ne- vse naredbe od Koroških, Stubenskih vrat noter do trd- delja; tudi tukajšnji kmetje ne poznajo nobenega praz- njave na „ Elendu" odpraviti dal. (Konec prihodnjič.) nika, na dan sv. Telesa in vse praznike kopljejo in Samo na dan sv. Katarine nobeden ne dela; to Ozir po svetu. orjejo. jim je sicer tako, da bi Fatur veiik praznik, ta dan si va-nje opanke sušijo, nosijo se bi mislil, da strelil, ker so kosmat medved, kajti Hiša za slepe v Lincu. hlače in lajbelc imajo iz ovčjih kož, katerih dlaka je ven obrnjena; klobuk je en pošet visok; opanke imajo iz surove kože, pa tako Naša Avstrija ima prav malo tacih humaniternih prstih imajo malo kože, na peti nič. > da na ki Je zavodov , v katerih se izreja nesrečna mladina, slepa ali mu ta s ta. In vsi taki zavodi, kakor na primer, hiša za gluhoneme (mutce) v Gorici Moplungo 6. maja 1878. } hiša za slepe v Lincu, niso državue naprave ali javne dežele, ampak stvar so najbolj dobrotljivih ljudi. Ker za slepe otroke ima Kranjska dežela nekoliko štipendij, s katerimi se pošiljajo v Line (gornjo Avstrijo), zato vstrežemo morebiti nekaterim bralcem ako nekoliko opišemo Linški inštitut za slepe. Kratkoeasnica. J e z i k o s 1 o v s k a. (Vsakemu svoje.) „Novic", Madjar ski jezikoslovec Ta zavod je privaten, se vzdržuje po dobrotnikih in pa po plačah, ki jih odrajtujejo v ta zavod sprejeti slepi. Vodjo ) ki je zmirom duhovnik, izvoli Linško jeziku ni naša domača, nego slov dobili Madjarji bolhe od Slovanov : .Jstina; „Beseda ,bolha* v našem k a; tedaj smo Slovanski jezikoslovec ali ono živalico > škofijstvo, potrditi pa ga ima c. k. deželna vlada. ima t ) a lazi vendar po * Redna učitelja sta ) pa tudi izredni učitelji za petje učiteljice so > orgije * , poleg teh so citre, pletenje s pravo madjarsko besedo tet prinesli tedaj vi iz Azije sabo. 5 ki imenujete take živalice ste r ) jerbasev itd. Nauki v 3 razredih so: krščanski nauk branje, pisanje, slovnica (se ve da nemška), računanje spisje, zemljepisje, prirodopisje, fizika, geometrija, petje ročna dela (dekliška in deška) in telovadba. i > ) Naši dopisi. Gorici junija mnogih vaseh po Lahih Slepih moškega spola je zdaj v tem zavodu 24, in Brdih so bile te dni posebne cerkveno-patrio- ženskega 18, skupaj 42; med njimi 7 do 14 let starih tiČne svečanosti o priliki, ko seje prebral cesar t 24 je blizo 50 let star 14 do 18 let starih 11, V3i drugi so stareji 7 eden ? 24 najdencev Kranj s kega je zakonskih otrok 7 18 31 jih je, iz gornje Avstrije, pa iz 7 iz Koroškega, 2 iz Salcbur- riško. jev odgovor na znano vdanostno adreso. Odlično sijajna je bila ta slavnost pretekli četrtek (na vnebohod) v bližnji Podgori, ki je že nekako predmestje Go. škega, 1 iz Stajarskega in 1 iz Tirolskega vsi so katoličani. Podgori stanujeta eminentno avstrijski graj- 7 šČak grof Iv. Lud. A t tem s in lastnik sloveče ondašnje baron Ritter; v ostalem pa je Podgora papirnice ' A* W. VV »• v/ u«« Jy M« VV ^ .g« V U XV A V V V/ 1 j T VM VUfAV a-»-» Hrano imajo dobro, naprav za raz veselje vanje tudi zadnja slovenska vas proti Furlaniji. e v ne pogrešajo sredo večer so pokali možnarji in se je odmeval njih grom Kdor hoče v ta zavod sprejet biti, mora najmanj celö po Gorici, koder je bilo tiho. Drugi dan so bili let star biti, čez 14 let starega ne vzamejo nobenega, zvonik, trg pred crkvijo in papirnica okinčaoi z zasta- sicer mora biti zdrav in poduka zmožen. Vodstvo v vami cesarskimi, avstrijs kimi in slovenskimi. Slovesne Lincu jih sprejema. Letna plača za slepega znaša 105 maše, pri kateri so bili za častno stražo uniformirani gold. Obdržijo se 8 let, potem morajo domu. gasilci Ritterjevi, udeležili so se občinsko starešinstvo, bar. Ritterjeva Vreme in življenje v Kalabriji na Laškem dasi protestantovska družina 7 Pismo Kranjca Kranjcu. *) in vsi fabriški uradniki iz Stračic in Podgore. Po maši je prebral deželni poslanec in Podgorski starešina gosp. Andr. Kocijančič (grof Attems-ov oskrbnik) javno Predragi prijatelj! Jez vzamem per6 v svojo desno na trgu cesarjev odgovor z dotičnim pismom Primor , da Ti dam vedeti, kako se tukaj v Kalabriji skega c. kr. namestnika. Potem je bila svečana stare-Želi m, da Te zdravega in veselega dobi to moje šinstvena seja, v kateri se je vse to sprejelo v za- roko godi. pisanje, kakor sem jez zdrav, hvala bodi Bogu! Vročina se je začela grozno huda, letina kaže lepo pisnik. Poveličevala je slavnost muzična kapela Tržiška pšenica je že pred enim mesecem bila v klasji, movjo ^y» pa je ocvelo že prve dni sušeča. Meseca avgusta pane ziano" prav nič ne vesta. Kdo 7 (Monfalkonska) 7 ker Goriške ni bilo mogoče dobiti. Od drevje vsega tega naša dva dnevnika ,,L' Isodzo" in „Gori- vč, ali ki bode ne enega lista zelenega od same vročine taka tukaj, da prav tla gorijo in jo človek komaj strpi. Je jim je pa znana današnja proti-demonstracij a?! Pravijo namreč. da je danes zjutraj ,,pri sa. križih", vrh Podgor- * To pismo je, kakor je omenil dopisnik >> iz g nJ eg te 1 j a Zern skega hriba, od koder je najlepši razgled na Gorico, vihrala velika — italijanska zastava s primernim iz Moplunga v Kalabrij v jzadnjih „Novicah", došlo mu od prya- velikoizdajnim napisom. Dvanajst let smo imeli v tem zdaj so začeli spet vganjati stare nor delaj železnico Ka- oziru mir labrija je najjužnejši konec Italije, sila vroč. Pismo prostega delavca je zanimivo, zato naj grč po svetu. Vred. * Pa ne po oj Stavec ISO Sije!! Najboljši odgovor takim demonstracijam je otožne dopise pošiljati. * 31. dne u. m. je prodal nek gotovo nekaj, kar je sklenil te dni naš deželni odbor Gočan par volov na sejmu v Ajdovščini. Vračajočemu se na korist tistim občinam v Lahih, katere je 21. maja proti domu okoli štirih popoldne z denarji (190 gold.) t. ■MHMMfll ■■■ rnmmm h riHMMIlfl ■■■■IH HH ■ toča zadela. Zbrali so se bili 28. maja v Gradišči pridruži se neki človek; pogovarjaje se gresta dalje j župani in posestniki poškojenih vasi v posvet, kako bi ko se pa pot proti vasi Slapu zavije, neznanec udari se jim dalo pomagati. Sklenilo se je, prositi deželne in Gočana z gorjačo tako močno po glavi, da se le-ta hi- državne pomoči. Deželni odbor je po tem takem brž poma na tla zgrudi. Hudodelec ga denarja oropa ter odmenil nesrečnim ljudčm 6000 gld. za seme, in te kot meni pobegniti, a med tem časom si napadeni toliko posojilo; nadejati se je pa, da prihodnji dež. zbor ne zopet opomore, da tam bližnje ljudi na pomoč kliče bo tirjal povračila. — Mestno-starešinstvene v o- ki so napadnika dotekli. Hudo se jim je z nožem bra f lit ve, ki so bile pretekli teden, naklonile so zmago (?) Isonzo"-vi stranki. Večina volilcev pa >> ležila volitev in „Goriziano" se ni ude- nil, ter vrgel denar od sebe, češ, bežati. Naposled se jim je vendar da ga potem pustijo posrečilo ga na tla 3e le — pismeno, v svo- podreti in zvezati ter ga prvo na Slap, od tam pa v jih predalih, nasprotoval „Isonzo"-u. Sicer pa so bili sodnijo tirati. Pri zaslišanji je hudodelec zločinstvo koj kandidatje v II. volilni skupini taki, da lahko vsaka obstal in celö ukazal v zapisnik vpisati grozilne besede r stranka za-nje glasuje (prošt baron Codell i, državni „Kedar pridem iz ječe, prvemu Vipavcu, ki sra dobim, Hudodelec je neki domd iz vasi poslanec Fr. grof Coronini, in okrožno-sodnijski sve- trebuh razparam!" tovavec v pokoji, pl. C 1 ari ein i). Prepir vedni otročji prepir prav med ,,Isonzo"-m m „Goriziano"-m Je bil B. poleg II. Bistrice, in je nedavno bil izpuščen iz za pora Kaj pravite 9 dragi čitatelji ,,Novic" , ali ni to postal med volitvami hujši. Mikavno je to, da je Gori- krvoločni ris v človeški podobi? Da! in tacih zveri je ziano u svojega nasprotnika moralno ubil s tem 9 da Je čedalje več. Gorje naši deželi, ako se tako zlo za časa priobčil strupen sestavek njegov od leta 1872. proti ne zabrani! Kdo pa je kriv te zverinske divjač- dvema kandidatoma, katera je Is. U letos vroče pripo- nosti, ki zdaj tako pogosto tudi našo deželo zadeva ? ročal in s katerima je tudi zmogel. To sta gosp. prošt Odgovor je lahek: Premehko ravnanje s tolo-bar. Codeiii in bogatin Strechel — tisti Strechel, vaji po ječah.**) Kaj se je pa tolovaju dandanes v ki je uni dan o volitvah za trgovsko zbornico sramotno ječi bati? Nič! Palic ni 9 železja n e jed pa ima ve padel. vec Pretekle dni je bil v Gorici dvorni svetova- liko boljo kakor siromak kmet, ki se od ranega jutra dr. Lorenz z Dunaja in imel pogovore z mero- do poznega večera mora truditi, da si prisluži kak sold dajnimi osebami o zadevah kmetijske šole. se le ta stvar enkrat dognala do pravega konca! Da bi za polento, velikokrat čisto nezabeljeno, med tem ko Tržaške okolice 1. junija (PoreČki biskup. Klunova afera. Voltaireova svečanost. ,,Edinost('.) Tudi mi smo si potepuh v ječi kruh in jedi izbira, ter se mu o raznih časih še zvinom streže, ter ga na sprehod vodil imeli svoje orientalno vprašanje'. Kedo bode 99 Humanität" kakor liberalci pravijo je res lepa Po- rečki biskup? Tisoč in tisočkrat smo slišali ponavljati to vprašanje. Koliko kandidatov se je imenovalo za stari PoreČki sedež! Med temi kandidati so bili tudi nai gre Takom žvižgat! svet imena v Gorici in celö v Ljubljani le beseda — a humaniteta, ki se kazni vrednim hudodelcem skazuje, in na ta način mirne in poštene držav- ljane vsakoršnim nevarnostim izpostavlja, taka humaniteta Zarod na trti. kakor tudi 'i rorecKi seaez: iuea xemi Kanuiuau so um tuui •—-— —— ^ —- ~ -- •• ~""^* katerih imena so menda navlašč zatrobili med drugi poljski pridelki razen sadja dobro letino obetajo da to ž njimi neke ljudi mamili: bila so neka ,liick en- bü8ser-ji." Nek stari posvetni pregovor pravi: „k stari ljubezni se človek rad po vrača". Tako je tudi tukaj. Prvi kandidat za Poreč je bil naš vrli mestni župnik Bog nam daj zdaj dozoritev. suho in toplo vreme za srečno Preserja 2. junij spoznä, j treba čuti dva zvond" 99 9 Da se resnica prav večkrat trdile, zato jim pošiljam te vrstice to so ,,Novice" že Res gosp Gl in on bode nadejamo se v kratkem nas veseli, da je bil izvolj 9 da Borštnik za od bornika v odbor za obdelovanje močvirja On je mož tudi imenovan za škofa. Preč gosp. Gl. bode gotovo mož na pravem mestu. Žalostno je, da se je stvar ki in?a ?a .to vse potrebne lastnosti, in le želeti bi bilo tako dolgo motala. — Ker o biskupu govorim, prihaja mi na misel Vaš prečastiti gosp. vladika Ivan Krizostom, o katerem ravno čitamo, da obiskuje te pa te kraje da bi bili i drugi vsi odborniki tako vešči v tej stroki kakor ie s. Borštnik. Nikakor pa nismo in ne mo t T remo biti zadovoljni z izvolitvijo njegovega namestnika Ljubljanske škofije deleč Sakrament sv. birme. In ker Andreja Pet , o čegar „precejšnji priljubljenosti" se rada misel misli pritakne , vsiluje se mi gospod v nasi kolici bi se lahko kaj več povedalo Ker Klunova zadeva. Bo li kaj kruha iz te moke, ali ne? Mogoče, da vse svetne in cerkvene oblasti v pa bolje, da se umazano perilo domd opere, zato to pustimo Le to še rečemo 9 Avstriji in v Rimu niso zmožne rešiti podelitve kako nam ne gre v glavo 9 Je Borštnik mogel tega moža svojim volil bornega beneficija. Se celö modri naši diplomatje so našli konec — orientalnemu vprašanju in prišli že cem tako gorko priporočati, med tem niča z okolico dost moz 9 9 1 ko teje Borov ki mah in njega obdelo skoraj do kongresa, in vsa združena cerkvena in svetna modrost ne more razvozljati Klunove zadeve?! # Ko je bil ta dopis že natisnen , prejeli smo od gosp Stvar začenja že biti res interesantna. — Voltai- H. U. iz S. dopis, ki vse potrjuje, o čemur pričujoči dopis reova slavnoat v našem Trstu pretekli četrtek je bila poroča z dostavkom, da je hudodelcu Janez Vinčič ime, tedaj r v w K/ W * U ^ VJJI A A ^ V * • W U • A, V V/ VA V V « J ^ ^ • • J^ VX V VI« " V4 VVV» V V/A^i j ^ ^ J M VI v^ v v ^ u v M ¥ fiaško. Ljudje so sli raji obedovat, nego po- oropani gospodar pa je bil Fr. Jamšek iz Goč. slušat neumne demonstrativne kvante naših „progres- sovcev u Bog daj norcem pamet! Naša 99 Edinost" To isto potrjuje predsedoik c. k. Moravske • v vise postane brž ko ne tednik. Bolje tako, ko da bi kak slovenski časnik poginil. — nsai ooaem se Reaaj, ce dovolite, Vašim „Novicam"*) Stara ljubezen ne zveni. Pisal bodem v se kedaj Letina.) Vipave Žal junija. (Napad pri belem dnevu. sodnije z okrožnico, ki jo je nedavno razposlal c. k. sodnijam z opomnjo, naj s hudodelci v zaporih ne ravnajo tako mehko-srčno (milde), da se namen kazni popolno v nemar pušča. Skrajni čas je res, da ta opomin povsod resnica postane! Vred. mi Je t da moram „Novicam" bolj Izpustivši ostalo, kar * Jako drago nam bode. Vred. v tem slučaju zvesti ostajamo svojemu geslu ne spada ravno „ad dveh 5) rem", tudi zvonov"* Vred 181 vanje bolje poznajo kakor Andrej Petelin. Vsaj je g. Borštniku menda dobro znano, da pri volitvi naj se gleda na sposobnost, a ne na prijateljstvo, česar se je pri svoji izvolitvi sam najbo.je prepričal. Ker nam je povsod le za resnico , zato smo hoteli to povedati. Pravi Preserčan. Iz Ljubljane. — Naš poslanec grof Hohenwart je v aeji Dunajske zbornice poslancev 29. maja, ko je šlo za najvažnejšo točko nove pogodbe z Ogersko, tako klasično izvrstno govoril, da je govor njegov naredil v zbornici in zunaj nje velikansk vtisek. Zato vsi časniki, katerim je mar za blagor Habsburške monarhije, ponatiskujejo celi govor grofa Hohenwarta in ga ponatisnemo tudi mi drugi pot. Dokler ne pridejo taki možje, kakor je grof Hohenwart, na krmilo Avstrijske vlade, hirala bo Avstrija po nesrečnem dua-lizmu, ki je zdaj zopet za 10 let gotov, če se morebiti ne bo Magjarom poljubilo, ga zavreči pri prvi dobri priliki in tako popolno se ločiti od Avstrije, da jim le cesar Avstrijski ostane kralj Ogerski. Iz govorov, ki smo jih slišali v tej zborovi seji iz ust kolovodje ustavoverske stranke dr. Herb sta in druzih njemu podobnih liberalcev, se je razvidelo, da tudi pošte-nejši ustavoverci priznajo nesrečo dualistične sisteme. Prav hvaležni smo pa še posebno ustavovernemu poslancu dr. Sturmu, ki je naivno ali predrzno pa kar naravnost povedal, zakaj je ustavoverska stranka tako glasno in neprenehoma slavo pela dualizmu. Ne, da bi bil dualizem okrepčal moč države, ne, da bi b i ljudstva njena zadovolnejša naredil, — ne, ne, vsega tega ne, nam — je rekel dr. Sturm — je dualizem zato po volji, ker sta gospodstvo naše stranke in pa strankarsko ministerstvo nasledka dualizma. To so dr. Sturmove „Lichtseiten" dualizma, al naš grof Hohenwart je dokazal, da te „Lichtseiten" so „Schattenseiten" za državo, dinastijo in narode Avstrijske. Jako važen in spomina vreden je grof Hohenwartov govor tudi o tem, da je rekel, da „noče umirajočemu ministerstvu zadnjih ur življenja njegovega greniti". Grof Hohenwart z vso državno-pravno stranko in celo mnogi ustavoverci so glasovali zoper predlog odsekove manjšine in vlade, ki naklada Avstriji (čujte!) novih bremen, al žalibog, padli so s 122 glasovi proti nasprotnimi 165, s katerimi so glasovali vsi ministri, Poljaki in drugi, izmed Kranjskih poslancev pa vladni: Dezman, Hotschewar, vitez Langer, dr. Sup pan, grof Thum. Nasproti so s Hohenwartom glasovali: grof Barbo, Herman, N aber go j, Pfeifer, dr. V o š n j a k, dr. K I e i č , dr. Pražak in vsi poslanci, državopravne stranke, pa tudi grof Coronini, baron Kellersperg in drugi, celo dr. Herbst in Giskra. Ona petorica Kranjska se tedaj, naj velj a kar hoče, drži načela, ki ga je dr. Sturm svetu v tej seji tako odkritosrčno razodel. Hvala mu! — (Iz seje družbe kmetijske 2. junija), v kateri zraven 10 gosp. odbornikov sta bila pričujoča gospoda zastopnika si. deželne vlade in si. dež. odbora pl. Fladung in vitez dr. Kaltenegger, se je pod predsedstvom gosp. barona Wurzbacha razpravljalo mnogo predmetov. — Najprej se je obravnal dopis si. ministerstva kmetijstva od 3. dne p. m., kateri državno podporo za letošnje leto določuje tako-le: za nakup Ugoviških ovnov 150 gold., — za nakup semena svilnih črvičev 100 gld., — za nakup Ruskega lanu in sadjerejo 350 gold., — za nakup plemenskih bikov Muriškega in Belanskega rodu, za vodnjake, mlekarstvo in za premije pri razstavah skupaj 2400 gold., — za premije pri gozdarstvu 500 gold, in premije zbolj-šanih senožet in planinskega gospodarstva 500 gold. Danar za nekatere teh predmetov je mini« sterstvo po deželni vladi brž izplačati dalo družbi kmetijski, o tistih podporah pa, ki so skupno namenjene mnogim predmetom, je ministerstvo ukazalo subven-cijskemu odboru, naj poroča, kako misli dotično subvencijo razdeliti po posameznih razdelkih. In o tem se je razpravljalo v današnji seji. — Krajnemu šolskemu svetu v Podvelbu na Notranjskem sta se na njegovo prošnjo podelila dva Porentova panjova in pa 5 gold, za nakup čebel v namen šolskega poduka. — Po nasvetu podružnice Bohinjske Bistrice se dovoli, da Ba-lantin Rozman v Nemških Rovtah sme sila težkega in hudega bika, ki ga za pleme ima že blizo 2 leti, mesarju prodati. — Vodnjak, ki ga je napravilo županstvo v Britofu, se more se enkrat preiskavati, predno se izplača druga polovica državne podpore, ter se za to naprosi gosp. nadinženir Pile v Postojni. — Gosp. odborniku Seunigu se je izrekla topia zahvala za vpešni trud^ pri zadnjem nakupu 15 Muriških goved , ki so se na Štajarskem kupila za 2085 gld. , po živahni dražbi v Ljubljani pa prodala za 1516 gld. —Velike koprive, ki jih je družbi poslal gosp. Reif iz Praga, je odbor izročil gosp. Skaletu, da jih vsadi na družbenem vrtu na Poljanah; preja iz teh kopriv pa je re3 tako lična in bela, daje svili podobna. — O novi gozdni postavi, ki jo je c. k ministerstvo kmetijstva poslalo družbi, je gosp. odbornik Salzer naznanil, da se bode o tej postavi posvetoval prihodnji občni zbor Kranjsko-primorske gozdarske družbe in potem poročilo poslalo kmetijskemu odboru, kar se je radostno na znanje vzelo. — V pisarni družbe kmetijske so se te dni iz hrastovih kokonov, ki smo jih dobili iz Štajarskega, izlegli jako lepi in veliki metulji, katerih one že jajčica ležejo. Kogar ta živalica zanimiva, naj jo pride v pi-sarnico gledat, kjer tudi brezplačno jajčica dobi za daljo i zrejo hrastovcev. — {Iz seje deželnega odbora 1. junija.) Za svojega zastopnika v glavnem odboru za obdelovanje Ljubljanskega močvirja je deželni odbor izvolil c. k. stavbenega svetnika gosp. Franca Potočnika. — Dalje je odbor pritrdil predlogom dotičnih pomnoženih krajnih in okrajnih šolskih svetov, da se Franc Avser definitivno potrdi v učiteljski službi na enorazredni ljudski šoli na Bohinjski Beli, Jožef Potokar pa v službi vodje ia nadučitelja na trirazredni ljudski šoli v Mokronogu. — Pogorelcem Te netiš ki m je deželni odbor dovolil 400 gold, podpore iz deželnega zaklada. — S Tržaškim mestnim magistratom se je dež. odbor zedinil o načinu in pogojih, da se v Tržaški porodišnici rojeni Kranjski najdenci ne bodo za več let sprejemali na račun dežele Kranjske v Tržaško najdenišnico, ampak da se bodo z nezakonskimi materami vred 12. dan po porodu pošiljali na Kranjsko, — tje, kjer imajo matere domovinsko pravico. O istem načinu pogaja se zdaj deželni odbor Kranjski tudi z deželnim odborom D u-n a j s k i m. — Veliko senzacijo je tukaj in na Notranjskem izbudila novica, da je dr. Razpet, veliko let delavni c. k. okrajni zdravnik v Postojni, iz ,,službenih ozi-rov" prestavljen v Litijo, — bralcem „Novic" iz zadnjih deželozbornih volitev glasoviti dr. Eržen pa iz Litije v Postojno. Komu tu velja prislovica : „amovea-tur ut jpromoveatur", pač ni težka ug*njka , kdor po-znd razmere fizikata Postojnskega in Litijskega. — Za binkoštne praznike gredo z znižano ceno posebni železnični vlaki na Dunaj in z Dunaja v Ljubljano, Postojno, Reko, Trst in Benedke. Binkoštni pondeljek gre ob 10. uri dopoldne iz Ljubljane še poseben vlak v Postojno, kjer se slavna jama odpre ob 18 a 3. uri popoldne in odprta ostane do ure. Ta vlak stanek. Pogodb a, ki pride iz Postojne ob 9. uri v Ljubljano nazaj se ima zdaj skleniti, ni sporaz- umijenje dveh za eno reč vnetih prijateljev M. uoiu jUC uu %J% Uli v ujuuijauu uaaoj . mujijvujv ut vu €j%m vuv • wv v jU\sltAU piljfltibl jc V J ampak Naš velecenjeni rojak gosp. J. Nolli je iz Za- ona je pogodba dveh nasprotnih si sovražnikov. Mi tako dolgo, da nastopi častni engagement pri veliki operi v Milanu. za greba došei pretekli teden v Ljubljano in ostane tu na desni strani pač nismo pričakovali druzega, saj davno vemo, kam bo peljala kratkovidna politika. Ta- krat f ko je pogodbi pretekel obrok , polenili so se ia Narodnim muzikalnim krogom dobroznani gosp. djaii roke križem, zato je bila vsa ta reč že izprva iz Anton Heidrich je po dolgi pljučni bolezni umrl 4. gubljena. Ne en del cesarstva — oba sta preobložena dne t. m. Jutri popoldne ob 5. uri je pogreb njegov. po sistemi leta 1867. ustanovljeni. Po tej sistemi pro- Na „Cerkveni Glasbenik" se je oglasilo, kakor pada blagostanje narodov. Tega niso znali da bile vredništvo poroča, že mnogo naročnikov. Vsaj tudi za- Ogrom složnim se nasproti postavili složne dežele naše služi zdatne podpore. polovice cesarstva; nasa krivda je tudi, da so Magjari (.Panorama jpl. Petagna z 180 steklenimi foto- premogočni postali. Da! še celo v Pešto so šli z grofijami) različnih dežel, mest, slapov in druzega več, Dunaja prosit Ogre, da bi se vteknili v naše ki jih vidimo zdaj drugi pot v Ljubljani, je jako zani- zadeve. Kdo bo o takih razmerah metal kamenje miva vsacemu kdor v velikih in ličnih slikah želi vi po Ogrih? Saj jim je bilo lahko pozabiti, da za vse, kar UJ 1 v d v o M VV> ULI LA y JQ.UU£ Y * vi 1 fV I Ii Iii liUUllX ÜAI » «11 ZJ W A J. Y 1 IT & * J J I AMUlÄV j^U^MiVllJ^ UM U CM V OV,^ Q.CI1 deti imenitne kraje svetd. Nekatere predstave so res so in kar imajo, se imajo zahvaliti nam. Le neomajljivi tako lepe , da se jih človek ne more dosti nagledati, zvestobi narodov do cesarske rodovine se je zahvaliti, zato naj nihče in tudi šolska mladina ne zamudi gledat da zavoljo tega, ker se pravica ni spoštovala, se niso 4 f t ^ 1 • v ^ 1 I • i fi • 1 i j V 1 t*l%'1 ji • iti ta optično - mehanični kabinet Petagnov , majhno vstopnino 20 soldov razpostavljen v nekdanji Lercherjevi štacuni na velikem trgu. Le nekaj je pokazal težnje } bile hotele raznesti državo Avstrija bo mogla klubovanje Magjarov podreti le, če cesar bo postavljena na svobodni ljcivžucijcvi oiav/uui ua vcitacui u gu. juc ucnaj jo , ucoai "v ^vovwhjvum u<« ut uvvuui, pa lkui uguuuviusai puuiagi pogrešamo, in to je, da so napisi krajev, mest itd. Nesrečna sistema od leta 1867. je zakrivala politična v Francoskem jeziku in da se nekateri na oglajenem našo slabost, in vničuje vsak gospodarski na- steklu težko bero. Ker menda ta razstava ne ostane predek. Kar se pa tiee žuganja z u nanj im i nevar- tudi zgodovinski podlagi dolgo tukaj, naj se podviza z ogledom vsak f kogar zanimajo prave podobe svetä. nostmi, naj bi Ogerska stopila na našo stran s ponos nim nekdanjim „junaštvom". Al Ogerska je porabila (Sokolskega izleta na Rožnik) se je zadnjo ne- našo zadrego za to, da bi deljo vdeležilo le malo društvenikov v obleki, tem več pa drugih ljudi, ker je bilo vreme lepo. Videti je bilo celo dva žandarja, pa vendar ni bilo nobenega pretepa» Za večer namenjeno „besedo" na čitalničnem vrtu in imajo prebivalci tako že bremen čez smejo nakladati za Ogersko!! jej več privolili. Zdaj pa, ko glavo, se nova ne Dualistični bankovci, na eni strani predstava sokolov je bil dež zamočil, pa je bila veselica vendar živahna. nemško Tedaj > na drugi z magjarsko besedo , z se ze (,,Brencelj a Št. in 10.) ima zopet obilno do brega šaljivega in zabavljivega blaga v besedi in podobi čeravno že več let izhaja, se vendar ne ter kaže da stara. Na zadnji strani kaže v dveh podobah nasledek „kulturkampfa<4 na Pruskem, ki je ta, da zdaj po cesarji streljajo. tiskajo Nemec in Magjar velja v Avstrijski državi! HrvaŠko. Iz Karlovca. — Strašen požar je pokončal 42 hiš in vojno kosarno. Pre3vitli cesar je pogorelcem nemudoma poslal 2000 gold. Nemčija. Iz Berolina. — Stari cesar Viljem je bil 2. dne t. m. zopet v smrtni nevarnosti, ko se je v kočiji ob 2. popoldne peljal „pod lipami". Z okna neke bližnje hiše je dvakrat na-nj strelil nek dr. No- biling in mu 32 šreteijnov zagnal v levo lice in levo roko. Krvavega in strahu onemoglega so pripeljali Novicar iz domačih in tujih dežel. tova. domu. Zdravniki poročajo, da se za zdaj ni treba bati hudih nasledkov. Oni hudodelec spada v tisto bando Nova pogodba z Ogri je go- s o ci j k 1 i s t o v, ki jih je rodil brezverski 1 i b e r al i z e m Dunaja. 43 glasovi večine je zbornica poslancev spre- današnjih dni, ki je tudi oče glasovitega „kulturkamptV < 7 jela najvažnejšo točko pogodbe davkovsko povra- kateri je iz Pruskega se razširil po svetu ! Ko Je hu čilo tako kakor ste jo vlada Dunajska in Ogerska delca preiskovalni sodnik vprašal, zakaj je cesarja na-načrtali. Vse druge točke se bodo gladko rešile. Naj- padel? je odgovovil: „to je moja reč ; za menoj bodo živahnejši boj je bil 29. maja o gori navedeni točki, še drugi prišli." Zanimivo je bilo to, da ta dan sta dr. Herbst in grof Hohenwart, sicer si načelna nasprotnika, bila edina Rusko-TurŠkih zadevali. Kongres je zdaj gotov m bode AA u u c u v v a i i, oiLCi ai ua^^iua uao^ii uiuioa^ uun cuiua^ iu wvuu vu " j ^ vsak se ve da z drugimi razlogi, zoper vladni predlog, vijo diplomatične ure če najnovejše dogodbe v Berolinu ne usta- 13. dne t. m. Tudi grof An- Grof Hohenwarth je začel svoj govor stem da drassy bo šel h kongresu, ker se dogodbe na jugu do Je rekel da pogodba z Ogri ne ugaja ne najponiž- tikajo eminentno Avstrijskih interesov. Pa zakaj? Zato nejšim zahtevam ; ne v Avstriji ne na Ogerskein ni ni- ker se po pogodbah sv. Stefanskih okrepča slavjanski kogar , možje , « * ~ ' """ i * " ' *.j* — ~ ö-----—^ ---- r ~ r o kateremu bi ta pogodba po volji bila. Se cel6 element na jugu Se ve, da gre Magjaru Andrassyu v ki so zmiraj z vlado vlekli, so tako govorili prvi vrsti za to, da se Slovani še dalje pritiskajo ob zoper ministerstvo, da zdaj opoziciji ne 03tane skoro steno. Je pa 7 li to dobro za Avstrijo ali ne, bo kazala nič. njimi Mi se še ne vstrašili denarnih žrtev, ako bi ž prihodnost. Sicer pa grof Andrassy na kongresu ne bo moglo se kaj dobrega doseči za cesarstvo, vse nevarnosti, kar jih je zdaj, naj se nepremenjene godel na prve gosli, ker te ima v rokah Rusija. al preneBO v novo dobo. Ze leta 1867. so rekli f da Jö mera tega, kar se je Ogrom dalo 7 polna 7 zdaj pa nas hočejo zapeljati zopet za 10 let! „Domoljubje prepričanja" se po takem umakne „domoljubu strahu"! Saj vidimo, za koliko na s lab jem smo za letom 1867. Obupno se borite obe polovici cesarstva za svoj ob- Zitna cena v Ljubljani 1. junija 1878. Hektoliter v kov. denarji: pšenice domače 9 fi. 10. banašb» 10 Ü. 5. turäice 6 fl. 20. soraiee 6 fl. 80. rži 6 fl. 34. ječmena 5 fl. 63. 25. prosa 7 fl. 3. ajde 5 fl. 85. ovsa 3 fl Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.