The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST Vi AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 81. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. APRILA — THURSDAY, APRIL 26, 1934. LETNIK (VOL.) XLIII VLADA SI NE ŽELI PODJARMLJATI LJUDSTVA, TODA TUDI NE DOPUSTI, DA BI SI GA PODJARMLJALE MALE PRIVATNE SKUPINE. _ SEDANJA OBLIKA '1 NAŠE VLADE ŠE VEDN O NA PREIZKUŠNJI, PRAVI HULL. New York, N.Y. — Na kritike proti programu sedanje ylade je dal v ponedeljek odgovor državni tajnik Hull, ki se je udeležil banketa, prirejene- J Pristojblne za vse naturaliza- . - . • i.....:___ --- J ZNIŽANJE PRISTOJBIN cijske listine so se znižale za 50 odstotkov. ga od zveze časnikarjev. Glav-^ Hi namen tega programa, je de- j jal. je ekonomska in socijalna| _0_ rehabilitacija na podlagi svo-, Končno je Kongres znižal bode, vendar pa se mora pn tem naturalizacijske pristojbine, za ohraniti temelj ljudske vlade. , kar sQ ge razne organizacije, ki Naši predniki, je izvajal go- delujejo v korist priseljencem, Vornik, so bili po tisočletnih iz-.borile to]iko let. Poslanska kušnjah prepričani, da izbolj- zbornica je že poprej sprojela sanje človeške družbe odvisi od zakoni ki zniža te pristQjbine svobodne vlade, v kateri je z^- genat je glasoval v prii()g kon-stopano ljudstvo in ki zastopa cem prejšnjega meseca. Podpis ljudstvo. To poizkusno delo pa predsednika je bil odložen NESREČA, USODNA ZA ŠEST OSEB še ni dovršeno in mi, ki živimo, ,v sedanji dobi, se zavedamo, da naša demokratska vlada stoji še vedno na preizkušnji. Naše Sedanje delo in trud se utegne še izkazati, da je zadnja preizkušnja velikega vprašanja, ali je ljudstvo zmožno, da se ""*mmik> vlada. Popolno zaupanje je izrazil govornik v razumno in patrijotično ljudstvo, da se bo zavedalo te velike naloge, ki jo vrši sedanja vlada. Cilj vladnega obnovitvenega programa je v tem, da se do- .ie vsled odsotnosti predsednika iz Washingtona. Ali v splošnem je stvar zdaj končana in pristojbine bodo znatno nižje. Po novem zakonu bo pristojbina za "prvi papir" (Declaration of Intention) znašala 2.50 (mesto dosedanjih $5) in za "drUgi papir" (Certificate of Citizenship) $5 mesto dosedanjih $10. Pristojbina za spričevalo o prihodu (Certificate of Arrival) se zniža od $5 na 2.50. Skratka za vse naturalizacijsko postopanje je bilo dosedaj tre- Iz Jugoslavije, ,>#»*»*• —"i PLAMENI UNIČUJEJO KMETSKE DOMAČIJE — ŠTEVILNI POŽARI V KRŠKEM IN NA KRŠKEM POLJU. — HUDA NESREČA GOSTILNIČARJA SMERAJCA IZ LJUBLJANE. — SMRTNA KOSA, RAZNE DRUGE VE-STI IN NOVICE. I fvota globoko v meso. Preklja je tako trdo tičala v mesu do sc jo morali odžagati, dočim mu ostalega kosa niso mogli potegniti iz rane. Pozno ponoči so težko poškodovanega Sme rajca prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga nemudno operirali. Zaenkrat je odstranjena vsaka nadaljna nevarnost, rana pa bi postala resnejša v primeru komplikacij. ——o- Rudnik bodo odprl: Razvaline po katastrofalni nesreči, ki se je pripetila pred nekaj dnevi v bližini mesta Ely-ria, O. Neki potniški bus se je ponoči hotel ogniti v zadnjem trenotku nekemu truku, ki je stal parkan na cesti brez luči, a je pri tem zadel v nasproti prihajajoči truk. Šest potnikov je bilo ubitih, 15 drugih ranjenih. f ARADE NAZIJEV sežejo primerne ure, primerne ba piačati vladi $20, sedaj pa plače in čim največ dela pod | le Torej SQ se pristojbine zdravimi in ugodnimi pogoji, znižale ravno na polovico. To ter nekako družabništvo med pomenja, da kdor sedaj vloži delodajalci in delavstvom. pr0Šnj0 za «prvi papir," mora! "New deal" ni nasproten do- ■ priiožiti $2.50 za takozvano! bičku, toda ta mora biti zme- jspričevalo o prihodu, in ko dobi ten, ne pretiran ali zatirajoč j prvi papir mora plačati zopet druge. Ljudje se ne smejo bo-j$2.50. Ako je kdo prišel pred gateti z izrabljanjem drugih. Vlada ne želi, je izjavil Hull, da bi si nasilno podvrgla ljudstvo, istočasno pa tudi ne more pripustiti, da bi si male privatne skupnine nasilno podjarm-ljale prebivalstvo v svoje sebične interese. "Ali bi ne zaslužila po vsej pravici vlada, da bi se jo postavilo na sramotni oder," je nadaljeval govornik, "ako bi ne razkrinkala kričečih finančnih dnem 20. junija 1906, pa sploh ne potrebuje spričevala o prihodu in zato mu ni treba priložiti $2.50, ko vloži prošnjo. Ko prosilec vloži predhodno prošnjo za "drugi papir," mu ni treba priložiti nič, ako je že za časa prvega papirja plačal za spričevalo o prihodu, kar velja za vse "prve papirje" od 1. julija 1929. Oni, ki so postali ameriški državljani vsled na- 1. maja hočejo pokazati, da je nemško delavstvo edino. Berlin, Nemčija. — 1. maj je proglašen v Nemčiji za državni praznik in letos se za proslave zanj vrše take priprave, da bo ta dan prekosil vse dosedanje nazijske svečanosti. Nazi j ski voditelji so izrazili željo, da se tega dne pokaže "edinost vsega delavstva, Okrog dva milijona oseb se pričakuje, da se bodo udeležile parad in lastnikom hiš je ukazano, da morejo okrasiti svo i jo okna po ulicah, kjer se bo pomikala velikanska povorka | ------ SLEDIL GLASU VESTI Chicago, 111. — Mestni za-kladničar je v ponedeljek prejel od neznanega pošiljatelja pismo, naslovljeno nanj s pripombo "osebno". V pismu je našel bankovec za sto dolarjev turalizacije očeta oziroma so-ftianipulacij, ki so se dogajale proga, in hočejo imeti svoje na borzah, in ki so z valova- lastno državljansko spričevalo, j in kos papirja, na katerem ste lijem vrednosti delnic oropale Certificate of Derivative Ci-,tsali besedi "Sklad vesti". Po-miljone ljudi njih celega živ- tizenship, — so morali dosedaj, dobne pošiljke ni mesto prejelo plačati $10, sedaj pa le $5. Za že več let in denar se je vložil ljenjskega prihranka in so spravile finance v tak položaj, da ne zaslužijo več javnega zaupanja?" , -o- SPEKULATOR FACTOR V JEČI Chicago, 111. — Bogati speculator John Factor, ki je s svojim pričevanjem veliko pripomogel, da je bila obsojena ^ouhyjeva banditska tolpa, je *°časno pod stražo federalnih plasti v nekem hotelu. V na-^U pa je, da se ga premsti v trajno ječo v Sycamore. Moža namreč zahteva Anglija, kjer obdolžen mednarodne sle-pariie z delnicami, toda skozi Celi dve leti se je uspešno upi-■ra' ekstradiciji. Med tem časom ea J'e lani Touhyeva tolpa "grabila in plačati ji je moral odkupnino. Maščeval se je nato proti njej s svojim pričevanjem pred sodnijo. duplikat zgubljenega prvega ali "drugega papirja" je bilo treba plačati dosedaj $10, od sedaj pa se zniža ta pristojbina na $1. kakor to bilo nekdaj. v splošni mestni sklad. KRIŽEM_SVETA - Varšava, Poljska. — V tukajšnjem mestu je na obisku francoski zun. minister, Bar-thou, ki je povdarjal, da smatra Francija Poljsko za svojo iskreno prijateljico in spori zadnjih časov med njima so bili le nesporazumi med prijatelji. — Berlin, Nemčija. — V promet bodo s prvim majem postavljeni novi potniški aeropla-ni, ki bodo najhitrejši na svetu. Na uro bodo namreč dosegii hitrost 225 milj. Vozili bodo med mesti Berlin, Hamburg, Koln in Frankfurt. V njih bo prostora za pet potnikov. — Havana. Kuba. — Tukajšnja vlada je naprosila ameriško vlado v Washingtonu, naj aretira in ji izroči bivšega kubanskega diktatorja Machado, ki prebiva v Zed. državah. Med tem, ko je uradno obdolžen zločinstva, trdi Machado, da je samo politični izgnanec. — Abo, Finska. — Neki Amerikanec, A. W. Jacobson, je bil obsojen pod obdolžbo soudeležbe pri špijonaži na pet let zapora ob trdem delu. Neka ženska, Mrs. Marie Louise, pa na osem let ječe. STAVKA V Krškem je gorelo Krško, 3. aprila. Danes ob j pol 10 je začelo nenadoma go-jreti pri posestniku Ivan Stal-neer v Krškem. Požar se je radi vetrovnega vremena hitro razširil ter objel tudi sosednjo hišo g. Franca Nagliča. Hitri pomoči domačinov in sosedov se je zahvaliti, da se požar ni j prehitro razširil. | Gasilcem iz Krškega, Leskov-ca in Vidma se je posrečilo; ogenj omejiti ter ga po 1 in pol j urnem gašenju udušiti. Škoda V bakrenem rudniku, pri Marko-je precejšnja ter ni krita z za- njič-gradu v Senjakovem, bodo varovalnino. na dan maja zopet obnovili j Na veliko nedeljo ob pol de- obrat. — Rudnik je bil celih vetih se je zopet pokazal rdeči 25 let zaprt, ker, kakor so se petelin v vasi Brege pri Kr- takrat izrazili, se delo ni izpla-škem. Požar je bil gotovo pod-^alo. Pustili so vse in podrli v taknjem. Ker je vas velika in rudniku vse opore. Sedaj so pa ima hiše stisnjene ter krite veči- J rudnik znova pregledali stro- JHHPPgi • noma s slamo, je bila nevar- kovnjaki in pronašli, da je v nAnAf A nost, da se bo razširil po vsej rudniku še velike zaloge ba-FUFOLDIA vasi. Toda vreme ni bilo vetrov- krene rude. Omenjeni rudnik _ ' 'no. Zato so z dobro voljo gasil- Je edini bakreni rudnik v Bosni. delavnice v cev požar omejili v toliko, da| 0 so pogorela le gospodarska po- Napaden' Vse Fisher Body Clevelaridu zaprte. _0__'slopja pri treh posestnikih. Cleveland, O. — V delavni-1 Naj prvo se je pokazal požar cah tukajšnje Fisher Body j pri posestnici Strgar Urši v se-Corp. je v torek delo popolno- niči ter pozneje v kolarnici in ma počivalo. Celokupno delav hramu. Vse škode je 15.000 Din stvo, okrog 8,400 po številu, se a ni krita z zavarovalnino. Dru-je namreč pridružilo stavkar- gemu posestniku Barbiču Ja-jem. Le maloštevilno "skebov" nezu, ki trpi največ škode, je je skušalo iti na delo in piketi požar uničil kozolec poln sena, niso imeli dosti truda, da so hram, šupo, ves lanski pridelek jih zlepa pregovorili, da so se 'žita ter vse kmetijsko orodje, vrnili domov. Delavstvo v čim-(Ta ima škode 30.000 Din, ki bo dalje večjem številu pristopa k le delno krita z zavarovalnino, unijam. Tako se je samo v enem I Tretjemu posestniku Račiču dnevu priključilo do 1000 no- Antonu je zgorela šupa, hram, vih članov. DAREŽLJIVI S KRVJO ZAKLADI BODO DOBRO ZAVAROVANI Washington, D. C. — V fe-Za registracijo onih, ki so pri- deralnem zakladništvu postav^,, ^ pro8tovoljce ki 1 blagajno, v kateri ^ ^ tr;msfuziji Brooklyn, N.Y. (Bethel bolnišnica šli nezakonito in so hoteli le-, Ijajo novo galizirati svoje bivanje, je bilo bodo spravljene vse vrednosti, treba plačati dosedaj $20, se-1 ki jih lastuje dežela. Prostora daj se ta pristojbina zniža na'bo v njej za vso zlato zalogo, $10. f kakor tudi za velike množine _0__srebra, denarja in vrednostnih ! listin. Proti roparjem bo do PRAŠNI VIHAR ! skrajnosti zavarovana. Ako bi Chicago, 111. — Tukajšnje'se namreč komu posrečilo, da mesto je trpelo pretekli pone-jbi prepilil 30 inčev debela deljek pod neprijetnim vihar-1 jeklena vrata, ga Čaka gotova jem, ki je nosil oblake prahu, da so skoraj zatemneli sonce. Prihajal je ta prah s farm in to dokazuje, da je tamkaj ta ka suša, da so ogroženi letošnji dogotovljena v septembru zgodnji posevki. Padavine je bi- bo stala $390.000. smrt, kajti v vrata je vdelana neka kemikalija, ki se razvije v smi-tonosen plin, ako pride v dotiko z zrakom. Blagajna bo m lo namreč normalne. letos samo polovico - Tukajšnja je objavila ki bi se ho-podvreči transfuziji krvi za neko 17 letno deklico, ki trpi na neki nenavadni bolezni. Apelu se je odzvalo 50 oseb. DOBI PRAVDO PROTI ZOBOZDRAVNIKOM Chicago, 111. — Sodnija je v ponedeljek odločila, da mora zobozdravniško podjetje Hayes Dental, 326 So. State st., plačati nekemu 34 letnemu Otto Meevesu odškodnino $15,000. Mož si je dal namreč izpuliti širi zobe, pri tem pa so mu poškodovali čeljust, iz česar se je V neki ljubljanski gostilni je bil z nožem napaden trgovski sluga France Klemenčič iz Kosez. Med prepirom ga je nekdo sunil z nožem. Starodavna domžalska hiša zgorela Vsak kraj ima kako znamenitost, Domžale so imele do zadnjega časa silno staro lese no hišo, ki je ostala še iz dobe; ko so se pričele Domžale razvijati. V noči od 8. na 9. aprila se je začel v hiši ob Ljubljanski cesti poleg sejmišča ogenj, ki je poslopje uničil skoro popolnoma. Zgoreli so tudi vsi pridelki, posrečilo se je pa rešiti živino. Z večjo težavo so rešili 93-letnega prevžitkarja, ki je tam živel. -o- Smrtna kosa V Zagrebu v bolnici je umrl Dr. Janko Brejc, rojen na tev mu je le za kratko dobo po- jkaterim se je pa pripetila nesre-»Brezjah pri Ko v or ju, na Koro-daljšala življenje. Porotna sod- 'ga. Na poti, komaj nekaj sto me-jškem star 65 let. — V Ljul-nija ga je namreč v ponedeljek trov od požara, je zaradi naglelljani je Umrl Franc Zuža, davčni upravitelj v pokoju in posestnik. — V Sf. Vidu pri Stični je umrla Metka Vencelj, vneta cerkvena pevka. -o- žito, lanski pridelek vina in polj sko orodje v celokupni vrednosti REŠEN LINČANJA, OBSOJEN j20 000 Din, kar tudi ni krito z NA SMRT 'zavarovalnino. Na kraj požara so prvi prihi-Shreveport, La. — 38 letne- teli gasi]ci iz Leskovca, nato pa ga D. B. Napierja je policija iz yel podioga( jz Cerkelj, Krške in vojaštvo sicer rešilo smrti v jvasi> iz Brežic in tudi gasilci iz rokah druhali, ki je pretekli j Krškega s svojim avtom pod vod-teden neke noči oblegala ječo, |stvom g jurčiča F. Prihiteli so kjer je bil zaprt, toda ta reši- ige gasilci iz Vidma pri Krškem, obsodila na smrt na vešalih, in vožnje padel konj pod voz in takoj poginil. Lastnik Uršič Rupert trpi 2000 Din škode. -o- Na preklo se je nasadil Ljubljana, 4. aprila. — Na cfe-sti pri Trojanah se je sinoči hu- sicer vsled zločina, nad neko 16 letno deklico, Mae Giffin, nad katero je izvršil posilstvo in jo nato umoril. Dan, kdaj se bo smrtna obsodba izvršila, bo določil governer. DOBLJENO STAVO PLAČAL Ivan Smerajc ki ima gostilno Z ŽIVLJENJEM blizu pokopališča pri Sv. Kri- Chicago, 111. — V nekem sa- 'žu. Smerajc je napravil s svojim Nezgoda Prevžitkarica Marija Anžur-jdo ponesrečil 2«letni gostilničar , jeva iz Zaloga, stara 60 let je imela opravka v kuhinji. Ne- nadno je dobila božjastni na-0:id ravno ko je prijela za 16« SlRITE AMER. SLOVENCA1. lunu na 71. cesti se je 35 letni petletnim sinčkom z motornim jnec s kropom. Vrela voda se je Anton Samoskas, 7021. So. Tal- vozilom izlet proti Trojanam, zlila nanjo in jo nevarno po- man. ave., v ponedeljek postav- Ko se je vračal, mu je privozil ljal, kako dober pivec je in ko- 'nasproti po cesti voz in sicer ta-liko pijače lahko prenese. Ne- ko nenadno, da Smerajc vozila ki drugi moški mu je ponudil ni mogel več zavreti. Zaletel se stavo, da ne more pol kvarta je z vso silo v voz, pri čemer m parila, da so jo morali odpeljati v bolnico. Dimnik je padel nanj V Zagorici je 551etni kočar viške izpiti na en dušek. Sta- je otrok padel v stran, ne da Jože Perko prekrival streho. stavo bi se poškodoval. Smerajc sam času je pa je v loku odletel proti vozu, vila sta in Samoskas je dobil. V rekordnem pogoltnil omenjeno količino, ki je bil naložen s prekljami Ni pa se dolgo veselil zmage, Padel je tako nesrečno, da se izcimila bolezen, podobna'kajti nekaj ur pozneje je zbolel mu je zasadila koničasta pre- 'locltjaw.' in v torek umrl Pri tem delu se je nanj prevrnil težak dimnik in mu poškodoval prsni koš. Radi resnih poškodb je moral v ljubljansko bolnico. -o- {kija v levo nogo v pregibu ži- SlL'TE AMER- SLOVENCA1 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 26 aprila 1934. , AMERIKANSKI SLOVENEC trvi in najstarejši slovenski K Ust v Ameriki, U«t*Bo*lj®a teta Jft»f. politične namene na Daljnem vzhodu. Vse take pogodbe in ' ravnanja,- ki bodo ogrožale obstoječi mir in red v Aziji, bo Ja- iHhtsja vsak dan razuu nedelj, pons-«*Iikov (n dnevov po prasnikik. Izdaja In tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in oprava i /•49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL SS44 v ----- Naročnina: _$5.0C _ 2.50 _ 1.50 i« celo - leto------ J« pol leta_____ £» četrt leta _______ Za Chicago. Kanado In Evropo: «.» celo leto---$6.00 Za pol leta--------3.00 "Z» četrt leta______— 1.75 mer se morete hlače še nikoli ponašati. Ali niso napravile The first and the Oldest Sloven«! ponska zavračala in jim bo nasprotovala. To naj vzame ves moža, kakor tudi ne klobuk. Newspaper iw Amerie® bttabHshad IBM- luned daily, «xc*pt Sunday, 44o» day and th« day after holidays. Nekateri dedci ste taki, da ni- Fabliahed by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year —---- For half a year-- For three month«---- __$5.00 _ 2.50 ___1.50 Chicago, Canada and Europe: For One year___.______$6.-00 For half a year_____3.00 For three month« _,___1.75 ;:vet na znanje in si naj zapomni." To je bistvo japonske note, v kateri je podala svojo izjavo na našajoče se razmere med Japonsko in Kitajsko ter na razmere, ki vladajo med velesilami in Azijo. Izjava je jasna in govori jasno: Roke proč od Azije! Mi jnatikavate. That's Japonci smo zaenkrat tu gospodarji in hočemo v Aziji gospo- vdarila krepko, darji ostati. Napram evropskim velesilam, kakor tudi proti Združenim državam, ki imajo s Kitajsko posebne trgovinske in druge pogodbe, je ta izjava zelo izzivalnega značaja. Zato je zanimivo, kako bo to izjavo vzela Evropa hi Amerika na znanje. bilo res prav prijetno. Father Rogulj, katerega so predstojni-pomagajte mu, sedaj imate čas, ker imate med seboj dušnega Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čat do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. mate v glavi dosti in nimate pastirja, kakoršnih je malo. V) svojih glav za nič drugega, ka- Milwaukee imate še veliko po-j kor da na iste svoje klobuke lje, katerega bi bilo treba ob-i :ill!" je po- delati in če bi tudi bile še tri j slovenske cerkve, bi ne bilo za Taki so bili leviti, ki jih nam Itoliko Slovencev preveč, je brala soseda. Nič kaj prijet-1 Ker smo že enkrat v Milwau-ni. Jaz sem že kapituliral, ker kee, smo tudi obiskali razne se sosedi, ki mi je napravila družine. Tako smo obiskali na-jtako dober regrat s fižolom, ni šega srčnega prijatelja Fathra sem hotel zameriti. Dajta so ,Victorja, ki nas je prav ljubez-1 sama, sem si mislil, ker vem, nivo sprejel in nas izročil svoda posredovati med ženo in jim prijateljem, ki so za nas možem ni nikoli dobro, pa tudi skrbeli kakor mati za svoje' Hm Zadeva nemškega oboroževanja Vprašanje, kako in v koliko se naj dovoli oboroževanje Nemčiji, je zadnje dni zopet zelo razburilo francoske kroge v Parizu. Anglija je, kakor znano, bolj popustljiva napram Nemčiji z ozirom na oboroževanje, kakor Francija. Slednja pa vztraja in hoče ohraniti nekako neposredno kontrolo nad oboroževanjem Nemčije, da si tako ohrani varnost svoje meje ob Nemčiji. V tem oziru je nastal v Ženevi te dni prav resen spor med angleškimi in francoskimi diplomati. Pri vprašanju evropske razorožitve so francoski zastopniki zahtevali mejo nemškemu oboroževanju in da se to postavi pod strogo kontrolo tozadevne zavezniške komisije. Po vrhu tega je Francija zahtevala pogodbeno garancijo od strani Anglije, da bo slednja zavezana po posebni pogodbi ščititi nedotakljivost francoskega ozem lia pred nemško invazijo v bodočnosti. Angleška diplomacija, ki je vseskozi doslej igrala pravo dvoličnost v tem oziru, prihaja na dan z izjavo, da na kaj takega Anglija pod nobenim pogojem ne more pristati. Tako se je vprašanje evropske razorožitve skoro totalno razbilo. Obenem pa je francoske kroge razburila vest, da je Nemčija zopet zvišala proračun za svojo armado in orožje. Tako je razpoloženje v Evropi. Vse se oborožuje naprej. Medsebojnega zaupanja nikjer. Zadnja dva dni pravijo poročila, da se je francoska politika zopet nagnila bolj na rusko stran. Francoska diplomacija TONE NABIRA REGRAT . . . Joliet, lil. To pa to, Bog je pa res ne-zapopadljiva dobrota, ko je | človeku vendar toliko enih j stvari na svetu ustvaril, sem de-I jal sosedu, ko sva zadnjo sobo-; to za našim gričem nabirala lep [mladi regrat. Poglej, pride spomlad in ozeleni to in ono, 'odšel. Drugi dan. smo bili lepo pri maši, kakor se za kristjana j moj sosed doma: spodobi in ob kosilu smo se se-šli pri sosedi. Sedli smo za mizo, prinesli so juho, zatem mesnine in drugo in nazadnje pri-trese gospodinja veliko skledo regrata s fižolom. Jaz in sosed ne varno, ker nazadnje skup otroke. Ustavili smo se pri Mr., potegneta in se oba navalita na in Mrs. Pishkurju, ki nas je zunanjega nasprotnika. prav lepo sprejel, Mrs. nas je, Tudi moža je ugnala. Le na pa prav ljubeznivo postregla,! koncu ji je še zabelil s to-le kar nam je prav dobro teknilo, narodno pesmijo o hlačah, ki po dolgi poti. Mr. Pishkur je jo baje pojo tamkaj, kjer je prav kakor drugi Banoveč, je !prav izvrsten pevec, ki nam je Iprepel raznovrstne pesmi. U- "1 .epa beseda hlače, Vfvaktera jih časti, naj so ozke ali široke, naj so kmečke al gosposke Hlače so en zavber gvant, naj jih nosi mož al fant . . . pamo, da ne bo pozabil na pesmi, katere smo mu naročili zaj ^etošnjo konvencijo KSKJ., kij bo pri nas letos meseca avgu - i sta. Hvala lepa! Hvala Mr. in Naj reče kdo kar hoče, z za- Mrs. Rally za tako okusno in obilno večerjo, je bilo kakor' jaz tako druge sva skledo postavila med naju med drugim tudi regrat, ki ga jin sVa kar starokrajskem Jnimanjem sem poslušal to pe f • • ' ' md jem, da nobene' kar iz ene sklede uda- sem, ki jo je pel sosed. Saj ta- pri nas na botrinji; miza .je bi- na svetu ne tako. I rila po regratu in se nisva niče-^ce himne jaz še nisem nikoli la popolnoma obložena z raz-"Jfa tudi jaz," je pristavil sar ^r-uge&a pritaknila. Take slišal. Tudi njegova boljša po- nimi dobrotami. Mrs. Rally je sosed in izpodrezavala sva ze-,sVa se »amahala, -da sem bil Tovica je z vidno ganjenostjo res dobra in postrežljiva. Moja leni regrat naprej. Nabrala sVa P0**™ celo uro v strahu, da zrla na pol ponosno na svojega žena se prav lepo zahvali za ga skoro en veliki žakelj in do-,sem se °hjedel, kakor se je vča- moža, ki ji je zapel tako lepo lepe cvetlice, ki nam jih je volj ga bo za celi teden. V on na nobe" nacni ni pustil ugnati. Rekel ji je: Ti stara moraš biti še hvale?.- Drugega ne vem nič novega, in okusno kosilo, ki smo ga Vreme imamo kislo in še vedno imeli. Kar tri ženske so nosile bolj h|a ,ki se je. vršila v ned,elj0) dar božji, dokler ga imaš! Boš 15> aprila v dvorani videla, kaj bo, ko me ne bo Ko mu je soseaa ]>ri tem krepko in odločno ugovarjala, da on ni res taka velika stvar, da bi se mogel imenovati za presv. Trojice, v počast našemu sedanjemu maršalu Rev. Fathru Viktorju Rogulju. — Prav lepo je bilo vse izpeljano, da boljše skoro bi ne moglo biti. Pevski zbor presv. Trojice je zapel število lepih pesmi, kar se mi 'družnice da pustijo tako pridno ženske še ledik. — Mrs. Staut je tajnica velikega ženskega društva KSKJ. Se mi dozdeva, da je ime društva Ančke. — Veste, me morate razumeti, ker v Milwaukee imajo društva prav Čudna imena,' šo namreč Aneks,' Janezi, Franceljni in menda jimajo tudi Mihate. Zahvaliti se [moram tudi ilovenskemu hotelirju za tako lepo prenočišče in kličem vsem skupaj:- Živeli milwauški Slovenci! Frank Dežekfc. UDELEŽITE SE SEJE Sheboygan, Wis. Opominjam vas članice po-štev. 1, SŽZ., da se meseci podal zelo spravljivo in pomirjevalno izjavo, je te dni prišel na dan s popolnoma drugo novo izjavo. Ta zadnja j a ponska izjava ni več tako pomirjevalnega duha, kakor prejšnja, ampak vsebuje odločnost in. rez kost proti zunanjemu svetu, ki se mterešira za Daljni vzhod iz raznih nagibov. Poslaša.imo, kaj pravi Japonska te dni v svoji izjavi: Pravi: "Kadar hotno videli, da se kali v Kitajski mir, bomo nastopali, kakor se bo videlo nam primerno in potrebno. "Mi ne nasprotujemo zunanjim silam, tudi upoštevamo prejšnje sklenjene pogodbe med Kitajsko in drugimi narodi-Toda Japonska bo v bodoče sama sodila in presoja ia razmere na Daljnem vzhodu. Japonska bo tudi nasprotovala Ligi narodov in njeni aktivnosti na Daljnem vzhodu, ker Japonska je proti Ligi narodov. "Japonska ne bo trpela v bodoče, da bi zunanje sile obo-roževale Kitajsko z zrakoplovi in municijo, ki bi se rabila za "Tako j-a, tako, ampak če mis-J smo možje. Zakaj pa je Bog jniki so bili tudi različni, ki so maja. Po seji bomo igrale kar-lita, da bi jaz trebila, bi ga pa mam hlače dal, vam ženskam .veliko dobrega povedali, zlasti te in za dve najboljši igralki, jutri že ne jedla. j,pa kiklje? Tomi povej, če In res, trebila sva ga skoro veš!" •dve uri. Poln "wash-tub" ga jej Da bi ne omagal, je šel sosed je se posebno dopadlo. Govor- udeležite seje, ki bo v torek 1. skoro bilo. "Ali ga bo dovolj ?" že po en vrč vina m res se je so povdarjali, kako potreben je bosta dve nagradi. Nagrade list Amer. Slovenec. Posebna bodo prinesene na sejo in naj-hvala Mr. Brussu, ki je velik in boljše igralke, jih bodo dobile, bogat mož, katerega ni bilo ]— Pomnite cenjene sosestre, Slaba kupčija. — Lepega odjemalca ste mi priporočili! Dal sem mu $1000. blaga na kredit, zdaj je pa napovedal konkurz. — Saj niste nič izgubili, ker je vam vse blago vrnil. — Ze res, toda kaj bom počel s tako žaro? * * * Dobra služkinja. — Čujtc, Nežika, tale porcelanasta posoda je zelo stara. Pazite torej na njo. — Saj razumem, milostiva, toda meni se zdi še čisto dobra in lahko ste prepričani, da ne bom nikomur povedala, da j« stara. * % * 4 J Pred sodiščem. — Zakaj niste oddali denarnice takoj, čim ste jo našli? Saj ste bili samo nekaj korakov oddaljeni od po licijske stražnice. — Ker sem jo našel pozno zvečer, sem jo In tel oddati drugo jutro. —In zakaj tega niste storili? — Ni bilo mogočo — bila je prazna. i\i j}: jJj Mati in hči. — Dušica, saj sem ti že večkrat rekla, da drži roko na ustih, kadar kašljaš. — Saj sem poskusila, mamica, pa nič ne pomaga. Kašijam, pa naj še tako tiščim roko na ustih. Kazen mora biti. — Hej, po-biča, zakaj pa pretepata svojega tovariša? — Slabo nalogo je napisal. — Kaj pa vaju to briga? — Seveda naju briga, ker sva jo prepisala od njega. * * =1: Dosledna. — Koliko ste stavi, gospodična ? ! — i« p,t. — Tako ste trdili že pred tremi leti. — Da, ker ne spadam med dekleta, ki govore danes tako, jutri drugače. Drago gledališče. _ Novo- poročenca d obita po pošti J .urilo — dve gledališki vstopnici in listek, na katerem je napisano : Uganite, od koga. — Morda zveva to v gledališču, — pravi žena. Zvedela nista, toda ko sta se vrnila, .je bilo stanovanje izropano, na mizi je pa ležal listek, na katerem je bilo napisano: Ali že vesta od koga? me vpraša sosed. "Ce Bog da, ] prilegel. Ko sva^še nekaj časa sram se pridružiti med nas in da je maj zadnji mesec za kam- j prazne pogovore. Držimo sku In m no „a i»n« '-14--"--1-"-1-- -•- -»1—x„i„ c. -•-*-> je napravil tudi tako lep in po 'panjp za novo članice. Akojpaj, ker nas veže dolžnost, in skupno delujmo, za dobrobit to ga je pa že lepa mera in če 'stiskala in pokušala, je zače1 bova to-le pojedla, pa še malo (razlagati svoji stari pomeni j i (d učljiv govor. Kdo bi mislil, da ima katera fižola vmes, bova sita za cel te-j vost hlač. Žena ga je pa žavra- je Mr. Rally tako sposoben go- !jo pripelje na sejo, den." Na to sva se poslovila in žena je obljubila, da bo poleg drugega za nedeljsko kosilo pripravila TARZAN V NOTRANJOSTI ŽEBLJE čala z vedno večjo ogorčenost-^oriti. Res, čast mu, veliko do- vpiše. Bilo bi prav, da bi jih jo, češ, da naj molči in da hla- brega je povedal. Hvala Mr. 'prišlo čim večje število ki bi se če kaj malo pomenijo. Po vda- Rally. Za jesti in piti smo imeli vpisale, kar bi bilo zlasti lepo tudi regrat s fižo-jrila je z vso resnobo: "Kaj se dovolj in je pive še ostalo. Prav za našo podružnico in v veselje lom, da bo najini želji ustregla, hote s hlačami dedci postavlja- lahko je žal vsakemu, ki se te- ' in zadovoljnost članiciam. — Jaz sem se ji lepo zahvalil in,ti. To je morda res edino, s če- ga sestanka ni udeležil, ker ja Sosestre, ne ozirajmo se na novo članico, naj da se jc! lastne podružnice. — Se vam priporočam, da greste na delo za nove članice in jih dobiste kolikor mogoče veliko število. — Na svidenje na seji v torek 1. maja. — Pozdrav vsem. Theresa Zagožen, pred. (55) (•Metropolitan Newspaper Service) Napisal : EDGAR IllCE BURROUGHS V divjanju silne nevihte se je Jana spomnila, rla 'jc Tasonu popolnoma neznano, s kako strašno Silo: divjajo nevihte na Pellucidarju. Vedela je, 'da' nt: ve, v kako strašni nevarnosti se nahaja. Brez obotavljanja se je spustila zopet nazaj proti nevarnemu skalovju, katerega je ravno preplezala. Za. vsako Cfeno je hotela priti do Jasoria, prsdno pridrvi 2 gora Strašna voda, jz katere se Jason nikoli ne bo rešil, če ga voda zajme, je precej daleč, nevihta pa divja naprej. Že Tako silne nevihte Jana .5? ni doživela v c?km rvoj'- i življenju. Ognjene strele sp švigale kakor strašne kače,:vihar ie tulil in dež je bil v! obratu in po životu, kakor bi bil iz kamenja1. Ni porpišljala na lastno nevarnost, spustila so.je po skalovju doji, samo da reši Jasona, a bilo je zaman. Videla je, kako so v soteskah vode strašno naraščale fn ni j?a bitja, ki bi še moglo upirati Strašni sili, tudi Jason ne. Strmela je v razdivjane valove, ki so se dvigali vedno višje. Nekaj časa je tako gledala v divjanje vode in nevihte. Do obupa jo je prignalo in že je mislila, da -ni vredrto Več živeti. ;Kar vrgla bi se v te divje valove in tam umrla, kakor je tam končal Jason po njeni krivdi, kakor si je mislila! Voda 'Ss je pa vidno flvigala in neka skrivna moč jo je 'prisilila, 'da Se je začela 'tudi Ona umikati naraščajočim valovom, ko so jo že dosegli. Proti svoji volji ie to storila in ni vedela, kaj jo ie gnalo do rešitve. Jaoon Gridley, vajen vsakovrstnim tropičrpn nevihtam po Kaliforniji in Arizoni, je Vedel, kako lahko ga v teh skalnih soteskah zalije voda, a kaj tako strašnega vendar ni -pričakoval..' Kmalu se je znašel sredi valov, iz katerih se ni mogel rešiti. Loveč se za razno vejevje, ki ga je voda nosila s seboj, je le 'prehitra oitezil, da mu je voda odnesla tudi puško. Ko se je stegnil, da "bi rešil to tukaj tako potrebno orožje, ga je voda izpodnesla in odbrzela z njim naprej. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po -cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Za izplačila v dolrtriih: Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $10. pošljite___'$!0.f45 Za $15. pošljite..:.$ 16:00 • Za $25. pošljtte..:.$26."00 Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Anicrikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Četrtek, 26 aprila 1934. 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 Jacob Cerend Furniture Co. 704-706 North Gih Street, Sheboygan, Wis. Priporočani"! naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W PROBLEM PRISELJENCA INOZEMSKI MOŽ AM ERIKAM KE VPRAŠANJE: Ako ženska, ki je ameriška državljanka, se poroči v starem kraju z i nožem-cem, more ga dovesti v Združene države kot priseljenca izven kvote? ODGOVOR: Po sedanjem zakonu ima inozemski mož Ameri-kanke pravico do izvenkvot'.ie vize le tedaj, ako se je poroka izvršila pred dnem 1. julija 1932. Za kasnejše poroke velja le pravica do prednosti v kvoti. Toliko velja, kar se tiče kvote. Da-li inozemski soprog pa zares dobi vizo, je odvisno od okolšči-ne, da-li bo v stanu prepričati a-meriškega konzula, da ne pade na breme javne dobrodelnosti (not likely to become a public charge). Z drugimi besedami bo moral dokazati, da tudi, ako ne bo delal v Ameriki po svojem prihodu, ima on, žena ali kdo drugi zadosti sredstev, da se bo preživljal brez javne podpore. Tako garancijo zahtevajo konzuli tudi od onih, ki so izven kvote. STROŠKI ZA PASPORT IN VIZE VPRAŠANJE: Koliko mora naturalizirani državljan plačati ameriški potni list? In koliko stanejo vize na tem pasportu? ODGOVOR: Pristojbina za a-meriški pasport znaša $9 in $1 treba plačati za prošnjo. Skupni j strošek je torej $10. — Kar se tiče pristojbin za vize, Belgija, Cehoslovakija, Dansko, Finsko, Norveško, Švedsko, Švica in večina ameriških republik ne zahtevajo vize. Razne države so nedavno znižale pristojbino za vizo: Poljska na $4, Avstrija, Bulgarija, Francija in Jugoslavija na $2 in Nemško na 50c. PRISELJENCI IZ KANADE VPRAŠANJE: Sem naturali-ziran kanadski državljan, ravno-tako moja žena. Moj sin, ki mu je sedaj 18 let, se je rodil v ,;nadi. Ali moremo priti v Združene države kot priseljenci izven kvote? ODGOVOR: Le vaš sin, ki se je rodil v Kanadi, ima pravico do izvenkvotne vize. Vi in vaša žena sta podvržena kvoti one zemlje, kjer ste se rodili. Okol-ščina, da ste postali kanadski državljan po naturalizaciji, nič ne spreminja v tem pogledu. Ob tej priliki omenjamo, da dandanes tudi inozemci, ki so izven kvote, le stežka dobivajo vizo, kajti konzuli zahtevajo obširne garancije, da ne bo priseljenec padel na breme javnega dobro-delstva. To pa radi nezaposlenosti v Združenih državah- vek, ki je bil kaznovan radi prestopka občinske naredbe, zaprositi za državljanstvo? Vprašujem to, ker treba v prošnji odgovarjati na vprašanje, da-li je bil prosil« aretiran, in ker morajo priče potrditi "dober moralni značaj" kandidata. ODGOVOR : Zakon zahteva, da mora kandidat za naturalizacijo napraviti vtis na sodnika, da je "človek dobrega moralnega značaja". Nekateri sodniki so jako strogi v tolmačenju, kaj pome-nja "dobri moralni značaj", drugi sodniki so bolj širokoclušni- V j splošnem pa se lahko reče, da j aretacija ali kaznovanja z globo i radi malenkostnega prestopka j kake občinske naredbe ni nika-ka ovira. Na drugi kdor je bil v petih letih pred prošnjo kaznovan radi resnega prestopka ali pristav Tratnik, primarij dr. pozvane za to, smejo posetiti ob-Pavlič in orožniški major Gligo- sojenca njegovi sorodniki indru-rij Živkovie. Le -še majhna gru- ge osebe, s katerimi želi govora sodnih uradnikov je stala v riti ali jih samo videti, drugem kotu sodišča in pa izvr- Smrtna kazen se izvrši vpri-ševalec smrtne obsodbe Karel čo enega sodnika {ne vsega se-Hart s svojim mladim pomočni- nata!), zapisnikarja, državnega kom, oblečen v črno obleko, z be- tožilca in sodnega zdravnika. U-limi rokavicami na rokah in z ;iri ;titvi prisostvuje tudi pristoj-visokim cilindrom na glavi. Vanj ni duhovnik O uri in kraju izvr-so bile najpozorneje uprte oči ti- čitve se obvestita predsednik ob-stih radovednežev, ki so se spra- čine, kjer se kazen izvršuje, in vili v kapiteljski zvonik, od ko- branilec, da moreta prisostvova-der je razgled na sodno dvorišče.! ti izvršitvi. Prisotnost je dopu-Cim je prišel Andrej v sprem-1 ščena tudi uradnikom sodišča Pogled na cvetoče japonske črešnje ob Tidal Basin v prestolici Washington. V ozadju se zločina (kot so bigamija, tatvi- vicJi Washingtonov spomenik, na, rop itd., ni pripuščen k dr- in duhovnega to-1 državnega tožilstva in policijske« je sodnik kratko ga oblastva. nadalje obsojence« žavljanstvu). NEPISMENOST MED TUJE-RODCI VPRAŠANJE: Kako visoka je nepismenost med tujerodci? ODGOVOR: Po ljudskem štetju od 1. 1930 je bilo v Združenih državah 13,217,000 v starosti 10 let ali več. Od teh je bilo 1,304,000 oziroma 9.9% nepismenih. NATURALIZACIJA ŽENE AMERIŠKEGA DRŽAVLJANA VPRAŠANJE: Postal sem pred kratkim ameriški državljan. Kedaj more moja žena postati d ržavl j anka ? ODGOVOR: Vaša žena ne potrebuje "prvega papirja". Od nje se le zahteva, da dokaže enoletno bivanje v Združenih državah. Ako je torej v Ameriki več ko leto dni, more takoj vložiti prošnjo za naturalizacijo. Plačati mora običajne naturalizacij ske pristojbine (ki so bile sedaj znižane na polovico). S prošnjo mora vložiti pristojbino za spričevalo o prihodu ($2.50), razun ako je prišla v Ameriko pred dnem 29. junija 1906. V splošnem velja za ženo ameriškega državljana isto postopanje kot za vsakogar razun kar se tiče "prvega papirja" in enoletnega bivanja- Mora torej privesti dve priči, ki naj svedočita o njenem dobrem moralnem značaju in da je vsaj eno leto bivala v Združenih državah. KAZEN ZA BIGAMIJO VPRAŠANJE: Kaj tvori zločin bigamije in kaki kazni je podvržen ? ODGOVOR: Ako žena oziroma mož še živi, in se druga zakonska polovica zopet poroči, je izvršen zločin bigamije, razun ako je šlo za zakonito razporoko. V splošnem države Unije nalagajo kazen od največ pet let zapora. Mnoge države dodatno na- VLADA NE DAJE VEC BREZPLAČNO SEMEN VPRAŠANJE : Kako se more dobiti brezplačno semena za cvetlice in zelenjavo od vlade? ODGOVOR: Federalna vlada je že pred leti končala razpošiljati semena zastonj. ZAKON O MINIMALNIH MEZDAH V DRŽAVI NEW YORK SMRTNA OBSODBA ne bila stregla in prigovarjala, bi ne prišel na vešala." Marija ga je ponovno jokaje preprošala, da bi zmanjšal njeno sokrivdo. Do polnoči je bila z drugimi v njegovi celici, potem KOLIKO ANGLEŠČINE SE ZAHTEVA OD KANDIDATA ZA DRŽAVLJANSTVO? VPRAŠANJE: Kako znanje angleščine se pravzaprav zahteva od prosilca za naturalizacijo? Razumem angleški in ga govo- lagajo tudi globe, rim, seveda s tujerodnim naglasom. Ali pisati angleški mi gre precej trdo. ODGOVOR: Od prosilca za naturalizacijo se zahteva, da se more pogovarjati v angleščini, razumeti druge in izražati se v angleščini. Mora pač razumeti ona vprašanja, ki jih stavi nanj naturalizacijski uradnik, ko ga vprašuje o ameriški vladi itd. Vzorec takih vprašanj imate v knjižici "How to Become an A-merican Citizen", ki se prodaja za 23 centov. Tujerodci, ki pohajajo večerne ali državljanske tečaje, na-j vadno pridobivajo precej dobro izgovarjavo angleščine, tuj?) ^k^ent pa ni aikaka ovira. Nikdo' fte more pričakovati od tujerod-: niti od najbolj izobraženega, izgovori angleški kot človek, k* je pohajal ameriške šole. Pi-i !:;lti angleški ni težka stvar. Pa j tudi ob izpitu za naturalizacijo i nikake izkušnje, kako kdo znaj j'^ati angleški. Edino, kar se za-j je, da zna prosilec pod-! l^ati svoje ime v "angleških"' črkah. | "°OBER MORALNI ZNAČAJ 3A DRŽAVLJANSTVO VPRAŠANJE: Ali more VPRAŠANJE: Ali se zakon o minimalnih mezdah v dVžavi New York razteza tudi na moške delavce? Kaj minimalna mezda v pralnicah (laundries)? ODGOVOR: Zakon države New York o minimalnih mezdah, ki je v veljavi od aprila 1933, ščiti le 'ženske in nedoletnike v vseh poklicih, razun v poljedelstvu in hišnem delu. Kar se tiče minimalne mezde v pralnicah, se določa, da nobena ženska oziroma nedoletnik ne sme dobivati manj kot 31 centov na uro za šti-rideseturni teden. Za "overtime" treba plačevati poldrugo uro za vsako uro. Ako se dela manj kot 40 ur na teden, treba dodati bonus od 10%. NRA IN GROCERIJSKE ŠTACUNE VPRAŠANJE: Kontrolira kodeks o grocerijah na drobno, koliko ur sme štacuna ostati odprta ? ODGOVOR: "Retail grocery code" določa, da, ako 75% vseh ■groceri,p:Lih štacun, v mestu sklene, da naj velja enaka ura, ko se štacuna odpre oziroma zapre, da tak program mora veljati za vse štacune. Ta sporazum je torej obvezen za vse, doba sporazuma pa ne sme presegati leto dni. Ure pa ne smejo biti manj kot 63 na teden. --o- "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili navod ne bi dobival prepotrebnega bodrila.* —Rev. P. 'Cyril Zupan. Novo mesto, 11. aprila. — V lanskem tednu po beli nedelji je bila noč od torka na sredo noč groze, noč umora Amalije Anžlo-varjeve pri Sv. Roku. Letos je bila noč od torka na sredo po beli nedelji noč zadnje pokore [se je solzna poslovila- Takoj nato je ves bled odšel v svojo celico tudi brat Tone. Vsi trije so se videli še enkrat in sicer pri maši, ki jo je ob pol 5. zjutraj čital vikar Kek v jet-niški kapelici .Andrej in Tone sta pristopila k obhajilni mizi. Od maše so potem vsi trije odšli v Andrejevo celico. In že se je Andreja Malija, ki mu je z jutrom prinesla smrt- Da smo letos imeli Veliko noč 14 dni prej kakor lani, tega Andrej Mali ni kriv. Naključje je hotelo, da .se je kazen za zločin izvršila natančno po pratiki, četudi z majhno razliko v datumih. . . Truplo Andreja Malija bo ju tri v grobu, Karel Hart in nje-j približal čas slovesa, gov pomočnik sta odpotovala že Mati pokojne Amalije, An-z dopoldanskim vlakom, zadnje j dre jeva tašča, je poslala svoje-dejanje šentviške tragedije je mu zetu v celico neko nabožno končano, življenje teče dalje, — knjižico, da bi mu bila v tolažbo ■ali Novo mesto je še nekam mrz- lično pod vtisom justifikacije in nekaterih podrobnosti iz obso-jenčeve poslednje noči. Andrej Mali se je pred zadnjo' nočjo še lahko dal fotografirati na sodnijskem dvorišču, da bodo slike za spomin sorodnikom, ki jim je nekrivim in tugujočim nakopal žalost in sramoto. V je bil dalje časa pri njem kapiteljski vikar Franc Kek, ki je spovedal, mu prinesel verskih knjig in mu tudi sicer nu-duševno, versko tolažbo. Pozneje sta bila dalje časa pri njem brat Tone in Marija Golmajer-jeva. Prosila ga .je ona: "Oprosti mi, pa samo to te še lepo prosim: povej po pravici, da nisem kriva!" Andrej pa se ni vdal. Ponudil je Mariji slaščic, ki so mu jih bili prinesli svojci, potem je odločno odgovoril: "Jaz že vem, kako je bilo, pa tudi ti veš. Ce bi mi stvu paznika lažnika, mu sporočil: —- Andrej Mali, nad vami se zdaj izvrši smrtna kazen. Andrej je samo -še mirno izrazil zadnjo željo: "To še prosim gospod sodnik, naj se objavi, da tistih umorov, ki so jih še meni pripisovali, nisem izvršil jaz — da ne bodo moji sorodniki zaradi tega trpeli!" Njegovi sorodniki, ki so ga prišli obiskat, so med tem žalostni, v neutešni boli stopali zunaj pred sodiščem. Lepo se je že zdanilo. Točno ob 5:32 je Karel Hart sprejel Andreja Malija in izvršil svojo kruto dolžnost. Ali izvršil jo je izredno naglo — že v dveh minutah. Andrej Mali je bil 67. obsojenec, nad katerim je doslej Karel Hart izvršil smrtno obsodbo. Na Andrejeve prsi. ki jih je takoj po justifkiaciji razgalil krvnikov pomočnik, je primarij dr. Pavlic naslonil slušalko in čez 11 in pol minute ugotovil, da je srce nehalo biti. Ko je še Karel Hart po zgledu nekdanjih krvnikov Seyl'rieda in Langa snel bele rokavice in jih vrgel mrtvecu pod noge z besedami : "Nisem kriv tvoje smrti!" , — je bila njegova dolžnost o- \ pravliena. Hart se je odkril pred ' sodnikom in mu javil : "Pravdi vim najbližjim sorodnikom. (Odpravljena je tedaj javnost, ki je bila v neki meri dopustna pri j ustafikacij-ah po starem procesu.) Ce naj se izvrši smrtna kazen na več obsojencih, se stori to po redu, odločenem v sodbi, vendar pa tako, da nobeden ne vidi usmrtitve drugega. Truplo usmrčene osebe se iz- roči na zahtevo sorodnikom, da ga pokopljejo povsem preprosto •brez vsakih slovesnosti, če ne bi bilo zoper to posebnih zaprek, drugače pa se truplo zakoplje na mestu, ki je odrejeno za to. -- POTNIŠKI UPRAVITELJ FRENCH LINE NA INŠPEKCIJSKEM POTOVANJU Andrej jo je zvesto prebiral.Pred justifikacijo so se zbrani sodniki v obsojenčevi celici ganljivo po- 'je udovoljeno!" sloviti od njega, ga vsi objokani! Pol ure po justifikaciji je bi-neprestano poljubljali. |'o truplo prepeljano v mrtvašni- Z naglim okretom je Andrej,co na starem pokopališču. Mrt- porte, je odpotoval iz New Yor-posegel po naškrobljenem ovr-at-] vašnica je bila odprta ves dan in jka na inšpekcijsko potovanje M. Marcel Delaporte Novo imenovani potniški upravitelj. Monsieur Marcel Dela- niku in črni kravati, kar je bilo oboje na njegovi postelji. Počasi, ne da bi trepetal, ravnodušno si je zavezal kravato. Tone je jokal, Marija takisto, Andrej pa je pred uklenitvijo še bled poiskal tolažbe v čaši vina, ki mu jo je ponudil vikar Kek. Trikrat je izpil -potem pa še pokadil poslednjo cigareto- Oblečen v zeleno lovsko obleko in nizko sklonjenih uklen jenih rok je nastopil svojo zadnjo pot po mračnem sodnem hodniku na dvorišče. Dobrih šest korakov od kola s kavi jem so obsojenca pričakovali : sodnik Jože Prijatelj; državni tožilec dr. Rus, zapisnikar na odru je ležal Mali v črni krsti, jter bo Nad krsto je visel iz umetnih [agente cvetlic spleten venec z obiskal vse generalne Francoske proge v napisom: Združenih državah in Kanadi. i pozdrav — družina Mali". Na -sredi krste pa je bil po- INSULL PRED SODNIJO »I , NAZNANILO Iz starega kraja smo prejeli žalostno vest, da je ta trika j V Slamni vasi pri Metliki smrt nretrgala nit življenja naši dragi materi, . • H^Sf: Mariji Vraničar (!ROJ. VOLK) Pokojna je bila rojena na Radovici pri Metliki dne 21. februarja 188'1 in je umrla na velikonočno nedeljo, 1. aprila 1934, v starosti S3 let, in ricer po 'kratki iDolezni ose/n dni. » Večni Bog te je poklical od nas, ljuba mamica, in najdražje esebe, ki io orcdstavlja ime "mati" ni več v naši sredi. Naj ti Bog podeli večni 'mir in pokoj. Žalostno je naše srce, toda v tolažbo nam je upanje, da se ertkrat zapet snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: V Stari domovini TURIJ, soprog; MARTIN, FRANC, ANTON, LOJZE, sinovi; MARIJA, hči; MARTIN, brat. — V Ameriki JOHN in JOE, sinova; PETER in JOE, bratii v Younggtown, O.; MARY in M-ELVIN, vnuka; AGNES in FRANCES, vnukinji. 'So. f bic;i;>n. Hi., 20. aprfla 1934, prihajali na pokopališče zlasti pa ženske. Ce sorbdniki dobijo dovoljenje za prevoz v domači kraj, bo truplo odpeljano jutri zjutraj ob 4. V nasprotnem primeru bo Andrej Mali pokopan ob pol 7. zjutraj na novem pokopališču. Nove določbe o izvrševanju smrtne kazni Izvršitev smrtne kazni na Andreju Mali ju v NoVem mestu je prva justifikacija v Sloveniji po jugoslovenskem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju, ki je \ veljavi od 1. januarja X930-Zato navajamo v naslednjem nekaj -zadevnih zakonskih določb, ki bodo čitatelje zanimale. Vsaka pravnomočna sodba, & katero je izvestna oseba proglašena za krivo, se mora izvršiti takoj, čim se ugotovi, da ni za izvršitev nobene zapreke. Smrtna kazen se ne sme izvršiti, pre- Odkar je bil imenovan na to važno mesto je zelo aktiven v ■reorganiziranjii vseh depart« nientov. V svojem delu je zelo uspešen. ZAHVALA Sheboygan, Wis. Prav lepo se zahvalim mojim prijateljicam in prijateljem, ker si nisem mislila, da kdo ve za moj god, Helena, ko sem že prekoračila pet križev, in zdaj so se spomnili na mene. Zvečer, 14. Aprila je prišla k meni sosedova punca, da me je za-motila da se nisem odpravila od doma. In nato slišim, da se od zunaj harmonike oglasijo in vrata odprejo in zakličijo "surprize." In vse pridejo obložene noter in za njim se pa privali sodčem pive. Hitro mize na pravijo in jih obložijo z dobrimi jedili. Ena mi podaja cake v roke, druga šopek cvetlic in druge mi častita jo k mojemu godu. To so sledeči. Mr. Mrs. den se ne ugotovi, da obsojenec iGrand]ič> Mr_ Mm Kiančar. i Mr. Mrs. Mekak. Mr. Mrs. Bre-gar. Mrs. Meta Eržen. Mrs. Kotnik, Mrs. Weis. Mrs. Rafolt. Mrs. Milave. Mrs. Mohar. Mrs. I Ribič. Mrs. da je objayil yabilo k «raz_ bridka misel. Kakor mati trepe- pravi„ 0 našem narodnostnem če in se boji za življenje svoje- vpraSaniu> in kateremu se tudi ga otroka, kakor se otroci boje jaz podpisani drage volie odzo_ smrti svojih staršev ob njih bol-j vem> ge pa obenem zdi> da so ne. niški postelji, tako m še veliko kateri med nami> ki ne le> da si bolj trepeče in se boji narodne {z tgga nig ne naredijo> temveč— smrti oni, ki ljubi svojo narod-ivgaj tako je sklepati iz njihovega ravnanja — jim je še celo nekaka slast dejstvo, da gre z na- soma bodo prešli iz slovenskih sinov in hčera v tujce, slovenskemu narodu tuje ljudi — morda se kmalu ne bodo zavedali in vedeli, da izhajajo iz slovenskega naroda. Bog sam ve, kam in kako daleč bi zašel, ako bi se popolnoma prepustil srcu in pustil njemu vso besedo v tej zadevi! Pa kakor je bridka naša usoda sama na sebi, da nas nekatere navdaja s tugo in skrbjo, kadar se je le spomnimo in katera je nost, ki mu je drag materin jezik. O, bridke usode, v katero smo prišli mi ameriški Slovenci, ker smo se ločiil od svoje ljubljene matere domovine, mnogi iz med nas samo s tem namenom, da se Čimprej vrnemo nazaj v njeno ^ naročje, pa razmere, v katerih živimo v tujini, so take, da nam to ni bilo in nam ni niogoče. In tako zdaj ljubljena mati naša, slovenska domovina, zastonj stega-mo svoje roke proti tebi, zastonj se oziramo po tebi, večini nam te ne bo mogoče nikdar več videti, nikdar več! Tu bomo morali ostati, v tujini bomo zatisni-li svoje trudne oči, ne da bi jim bilo dano še vsaj enkrat zreti ker mi in naš jezik smo pač v tesni zvezi med seboj. In če naša mladina vidi, da se mi samih sebe sramujemo in sami sebe zaničujemo, ali ne bo imela potem vzroka se nas tudi sama sramovati, sama nas zaničevati? Še tako se rado zgodi, da še •otroci narodon čutečih in zavednih staršev nečejo, da bi se z njimi vpričo drugih govorilo slovensko, ker jih je sram, če bi vedeli, da znajo govoriti še kak drugi jezik poleg angleškega, na mesto, da bi bili nato ponosni. Kaj naj si mislimo o otrocih staršev, ki dajejo v tem oziru svojim otrokom sami slab vzgled ? Namesto, da bi gasili, pa še zažigamo ! Zgodilo se mi je že, da sem mladega Slovenca ogovoril in nekaj vprašal . po slovensko vpričo Amerikanca, pa je namesto odgovora prestrašen proč pobegnil. Videl in skusil sem tudi že večkrat, ko sta oče in mati hotela z otrokom govoriti v slovenskem jeziku, je ta proč bežal mi oz. našo narodnostjo proti koncu in kakor, da bi ne mogli počakati naše naravne narodne smrti, ki bi že itak še sama kaj prekmalu prišla, isto sami — re-na vso moč pospešujejo, na mesto, da bi se jej umikali in se je branili, dokler je le mogoče. KJE SE NAJBOLJ IN NAJUSPEŠNEJŠE ZATIRA NAŠO NARODNOST IN NAŠ SLOVENSKI JEZIK? Takojšen odgovor na to: Po naših slovenskih domovih, po naših slovenskih družinah, od strani slovenskih staršev. Mnogi slo- boječ se, da bi drugi ljudje ne slišali, da se on pogovarja v Bog-ve kakšnem jeziku! (Dalje prih.) -o—— — Leghorn, Italija. — Med slovesnostmi, katerim je prisostvovala množica več tisoč oseb, je bila v nedeljo spuščena v morje nova ital. bojna kri-žarka. Splošno je ta dan veljal v Italiji kot "mornariški dan." -o- *IRITE "AMER. SLOVENCA"! tvoje lice, v tujini bom legli v, venski starši nečejo, da bi njih grob, v tuji zemlji bomo morali otroci bili Slovenci, da bi razu- počivati in čakati dneva vstajenja, v katerem bomo vstali vsi narodi in vsi ljudje skupaj kot ena sama družina k eni sami skupni večni domovini, kjer se ne bomo več ločili ne po narodnosti, ne po jeziku in domovini Najbolj nas pa z bolestjo in bridkostjo navdaja misel na našo mladino, ki je od naše krvi, na naše otroke in naših otrok otroke. Mi starejši, ki smo se izselili iz domovine, mislimo na domovino, čutimo z domovino, z mislijo na njo bom umrli. Ne pa tako naša tu rojena slovenska mla dina, njej ni in ne bo drago in milo to, kar je drago in milo nam in zato se nam zdi, da ni popolnoma naša, da ji tudi mi nismo tako dragi in mili, da jej spomin na nas ne bo drag in mil, da mnogi naših otrok ne bodo ču tili slovensko, njih govorica ne bo slovenska in polagoma in sča 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če nipovoljne UDELEŽBE Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec* ŠMARNICE ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik: 1) šmarnice "Marije Pomočnice", lepo vezane . . . $1.00 2) Šmarnice "Pozdravljena Kraljica"......$1,00 3) Sveta M, Marija Alakok . . 95c 4) Marija v predpodobah in podobah .......95c 5) Marija vrtnarica našega srca, 95c 6) Na sv. Goro ... . . 95c 7) Šmarnice arskega župnika . 95c 8) Marija in sv. maša . . . 95c Knjigarna Amerikanski Slovenec razpošiljamo na vse kraje popolnoma garantirane starokranjske KOSE, MOTIKE, ročno kovane iz štajerskega jekla, KOSIŠČA, KLEPAL-NO ORODJE, BRUSE, itd. Pišite še danes po cenik. STEPHEN STONICH Box 275 A CHISHOLM, MINN. Zapomnite si naslov, ker ne bomo dolgo oglašali. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, k! je bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo rse vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je ▼ je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Marijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema letoma s svojimi Sesterimi otroci. Poleg: družine je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti, šest mesecev je Slo dobro in Mike je vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi t bolnico, iz te ▼ drugo, ▼ tretjo itd. Iz vsak« je prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je, da bc izgubil svojo ženo. Imel pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga Beveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano n listih, kajti bil je prepričan, da ima Marijo trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, ga je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je šla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož, žena in otrok, ki so bolni, s« neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požrešnostjo od časa do Časa, pokrit jez'ik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okros oči. Želodec se Čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor hi kaj l»'zlo W želodca * čreva. Včasih pa. kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgubi ju težo. ima smrdljivo sapo. stalno pljuje, je brez vhh-kega veselja do dela in je vedno len. '/riano je, da je ta poAust povzročila tudi napade p?» davice. Ta pošast zraste včasih do HO čevljey# Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojr žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vair> ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite $3.50 za I.axtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešen« tega strahovitega zajedavca, ria U. S. Lal*>-ratory, USL Bldg., Box 2006, Hollywood, Cal Izdelano je po naroČilu, zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garanti rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2f centov. (Izrer.ite ta oglas in ga shranite, kel vam ho mogoče yrav prišel ) meli in znali slovenski jezik, nečejo, da bi njih otroci bili to, kar so bil njih starši in kar so oni sami; nimajo spoštovanja do svojih staršev in nečejo, da bi imeli spoštovanje do njih tudi njih otroci, kajti ko mladina vidi, da mi sami za naš jezik nema-ramo, da se ga sramujemo, da ga zametujemo, tudi ona ne bo za nas svoje starše marala, se nas bo sramovala in nas zametovala, Timjiiniiti.nimmmmflTmrtTmmtm^ KIPI Za mesec maj in junij je navada, da verne družine postavijo male altarčke doma. Kipe Jezusove, Marijine in Male Cvetke sv. Terezije, lahko naročite od nas po sledeših cenah: KIP PRESV. SRCA JEZUSOVEGA 6 inčev visok ................................................$ .60 12 inčev visok ................................................ 1.00 * 20 inčev visok ......................................... 3.00 IPHH| MARIJINI KIPI ' ^Klt Ijv .. a 6 inčev visok ................................................$ .60 12 inčev visok ................................................ 1.00 20 inčev visok ................................................ 3.00 MALE CVETKE SV. TEREZIJE 12 inčev visok ................................................$1.25 ,™mm*m, 17 inčev visok ................................................ 2.00 eMMI 22 inčev visok ................................................ 3.75 Kipe pošiljamo po expresu in po-^ šiljatvene stroške plača vsak sam, ko pi-ejme kip. Gori navedene cene so samo za kipe in pošiljatveni stroški niso všteti. Naročilom je prid jati potrebno svoto ter isto poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS jjjg****!!!!!!!!1 'IIL1!11!!11" "r TT" "T f!il! L'JilllL'iJ! ILL!,1 iT'J'.LI!,1 1 f V " " * *.....r'lrmmuu V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS