Velika noč Po cvetni nedelji obhajamo t. i. veliki teden, Cerkev ga imenuje „sveti teden“. To je te- nih kosov pa napravijo bakle. Prvi trije dnevi velikega tedna so še kar delavniški. Na veliki če- VELIKI den neposredne priprave na velikonočne praznike. Doma imajo predvsem gospodinje polne roke dela. Treba je očediti hišo in pospraviti okoli hiše, na vrtu in na gorici, pripraviti velikonočna jedila in še to in ono. Gospodar pripravi drevesno gobo za blagoslovljeni ogenj. Kjer je še v navadi velikonočni kres, tam fantje nabirajo smole-njakov, borovih in smrekovih štorov, prepojenih s smolo. Nekaj smolnatih panjev razsekajo in posušijo, iz razceplje- T [3 E N trtek pa se že začnejo „nedieli“, kakor pravijo na Koroškem, ko je po starem predvsem poljsko delo moralo počivati. Malokdaj med letom so ljudske šege in navade tako tesno povezane s cerkvenim bogoslužjem kakor v velikem tednu in o veliki noči. Novi liturgični predpisi o prenovljenem praznovanju velikega tedna pa so v marsičem prizadeli stari red in z njim zvezane stare navade. Iz knjige: Čar letnih časov dr. Pavle Zablatnik Veliki četrtek Na veliki četrtek po gloriji slovesne maše „zvonovi odletijo v Rim“ ter utihnejo za tri dni, do sobote. Po starem redu so odleteli že v četrtek zjutraj in se spet vrnili v soboto zjutraj, po novem pa odletijo šele zvečer in se tudi vrnejo šele na noč. Po ljudski veri ima voda v tistih trenutkih, ko zvonove na veliki četrtek zavežejo, in tedaj, ko jih na veliko soboto spet odvežejo, posebno moč. Kakor poroča Vinko Möderndorfer, so na Koroškem ob tej priložnosti svoj čas preganjali lišaj. Med zvonjenjem na veliki četrtek so si umivali obraz in zraven govorili: „Lišej, lišaj, tuj te bodi, ki si na veliki petek meso jedu! Lišej, lišaj, pojdi nazaj!“ Pri Zilji pa so po Graber-jevem poročilu verovali, da je voda med zvonjenjem zdravilna za oči. Zato so si jih močili, da bi bolje videli. Namesto zvonov se v drugi polovici velikega tedna oglaša z zvonika velika raglja, ki ji na Koroškem pri Zilji pravijo ropotec ali ropotulja, v Rožu in na Gurah „ropotelca“, v Podjuni pa „klepra“. Kjer v zvoniku niso imeli stolpne rag-Ije, so na Slovenskem ponekod otroci ragljali po vasi z majhnimi ragljami, kakršne uporabljajo ministranti v cerkvi, ter zjutraj, opoldne in zvečer naznanjali ljudem čas molitve. Veliki petek Veliki petek, spominski dan Jezusove smrti, je dan najstrožjega posta v letu. V prejšnjih časih so se ponekod postili ves dan do noči. Še živino so menda dali stradati. Na Koroškem hudomušno pripovedujejo, kako je na veliki petek celo pes sklenil, da pojde od hiše, ker mu je bilo posta že preveč. Ko pa je videl, kaj gospodinja pripravlja za praznike, si je premislil in je ostal. Tega dneva se je prijela še posebno dolga vrsta ljudskih verovanj in vraž. Na Koroškem so verovali ponekod, da se ti izpolni vsaka stvar, ki si jo poželiš na ta dan pred sončnim vzhodom. V Grebinju so kmetice pred sončnim vzhodom polovile vse kure, jim pristrigle peruti, potem pa jih zaprle v klet, da bi jih jastreb ali lisica ne videla. Pa tudi zelja so jim dale, da bi ga poleti ne kljuvale. To bi utegnil biti spomin na nekdanje predkrščansko novo leto v vigredi, ko so za novo leto coprali. Kakor poroča Vinko Möderndorfer, je na Koroškem šel tisti, ki ga je tri „tröt“ (kolika) v trebuhu, na veliki petek pred sončnim vzhodom na polje, potegnil tam trikrat s kosom slanine okoli popka, in sicer v obratni smeri kakor kroži sonce, zraven pa govoril: „Ti grdi trot, na veliki petek pred sončnim vzhodom že Špeh ješ!“ Kdor je naredil tako, je bil po ljudski veri leto dni varen pred trotom. V Rožu ponekod še danes vrže gospodinja preostanek lanskega prajtelj- na na ogenj, ko na veliki petek peče velikonočne „šarteljne“, y veri, da bo pogača bolj narastla. Še dandanes velja na Koroškem prepoved pranja na veliki petek. Sicer pa veliki petek stoji v znamenju božjega groba, ki ga na Koroškem slej ko prej postavljajo v župnijskih cerkvah s slikanimi kulisami navadno v kaki stranski kapeli. V Ziljski dolini sipljejo pšenico na v grobu ležečega Kristusa. Verujejo, da se ta pšenica navzame posebnega blagoslova. Eno pest te pšenice vzamejo s seboj domov in jo vsejejo, da bi poljski sadeži bolje uspevali. Pri Zilji in tudi drugod je pri starih ljudeh še ohranjena vera, da na veliki petek, ko je bil Kristus položen v zemljo, narava oživi in da bo vse, kar na ta dan vseješ ali vsadiš, prav posebno uspevalo. V resnici pa vsadijo ali vsejejo le nekaj malega, zato da bi setve ali nasadi bolje uspevali. Velika sobota Veliko soboto na Koroškem, posebno v Podjuni in v spodnjem Rožu, imenujejo tudi krstnico. Saj na ta dan Cerkev blagoslavlja krstno vodo, v starih časih pa so katehumeni po temeljiti pripravi v postnem času v noči od velike sobote na nedeljo prejeli zakrament krsta. Na veliko soboto pa Cerkev blagoslavlja tudi ogenj. Na ta dva cerkvena obreda je vezana vrsta ljudskih šeg in navad, ki se pretakajo že v velikonočne šege. Novi cerkveni predpisi so stari red teh šeg in navad v marsičem omajali. Po starem je Cerkev blagoslavljala ogenj in vodo na veliko soboto zjutraj, nakar je pri maši že spet „odvezala“ zvonove in orgle in se je že oglasila vesela velikonočna aleluja. Po novem pa je vse to obredje preloženo na večer. Pač pa duhovnik, upoštevajoč staro ljudsko navado, po kateri je velikonočna jedila treba skuhati z blagoslovljenim ognjem, lahko tudi po starem blagoslovi ogenj „po preprostem obredu“ v zgodnjih jutranjih urah. Po starem ga ljudje s tlečo drevesno gobo raznašajo na svoje domove. Svoj čas so gospodinje ta „sveti ogenj“ skrbno čuvale na odprtem ognjišču in ga skušale z žerjavico pod pepelom ohraniti vsaj do binkošti. Verovali so, da ta ogenj varuje hišo pred ognjem, strelo in vsako nesrečo. S starim obredom, po katerem so na veliko soboto zjutraj blagoslavljali ogenj in vodo in so se pri dopoldanski božji službi zvonovi vračali iz Rima, so se svoj čas povezale nekatere navade, ki s krščansko vsebino veliko-sobotnega bogoslužja nimajo nobene zveze, pač pa so se v njih predkrščanska verovanja prepletla s poznejšimi krščanskimi obredji. Naj omenim nekaj primerov. Kakor poroča L’Estocq, so imeli v Velikovcu na Koroškem še do srede prejšnjega stolet- ja navado, da so na veliko soboto po blagoslovitvi ognja vrgli slamnatega možička v blagoslovljeni ogenj. Imenovali so to „sežiganje Judeža“. To je zanimiv ostanek poganskega obreda, ki se je vtihotapil v krščansko obredje in ima isti pomen kakor sežiganje Pusta. Omenili smo že, da so na krstnico, ko so „odvezali“ zvonove, ponekod s poganskim zagovorom preganjali lišaj. V Lešah v Rožu so se, ko so zaslišali zvonove, vrgli na tla in se valjali po tleh, „da bi ne dobili krča“ ali pa da bi jih „črevo ne bolelo", se pravi, da bi jih trebuh ne bolel, kakor ve povedati Ivan Navratil. Koroške dečle so po Graberjevem poročilu tekle k vodi in se v njej umivale, da bi bile bolj lepe. Kjer ni bilo potoka ali reke, pa so_ to opravile pri studencu. V Škocijanu in drugod v Podjuni so ob prvem zvonjenju hiteli otresat sadno drevje, da bi bolje obrodilo, in devat med veje debele kamne, da bi bilo sadje debelo, kakor poroča Georg Gräber. Isti ve tudi povedati, da je v Podjuni kmetica ponekod ob zvonjenju šla v hlev in vsako kravo udarila z brezovo palico po hrbtu, v trdni veri, da bo tako krava laže teletila in imela dosti mleka. Velika noč V zgodnji pomladi, ko se narava zbuja iz zimskega spanja, vedno na prvo nedeljo po prvi polni luni v vigredi praznuje Cerkev že od četrtega stoletja naprej ta dan kot izrecen vigredni praznik. Zato ni čuda, da se je tega praznika prijelo mnogo šeg in navad, ki so v zvezi z vigredjo, s skrivnostnim vigrednim vstajenjem v naravi. Velikonočne šege se začenjajo že na veliko soboto s trenutkom, ko se z zvonika oglasijo velikonočni zvonovi. Ti pa so se po starem redu vrnili iz Rima že v soboto zjutraj in sprožili v cerkvi veselo velikonočno alelujo. Tako je že v soboto dopoldne zavladalo velikonočno razpoloženje, pač pa je bil čisto po starem še cel dan, pozneje pa vsaj še dopoldne strog post. Vse to se zrcali v starih velikonočnih šegah in navadah, ki se pač držijo starega reda. Pozabljena je danes posebna postna jed „aleluja“, ki so jo nekoč pripravljali tudi na Koroškem za sobotno opoldne. Pri Möderndorferju beremo, da so na Žihpoljah v Rožu „še do nedavnega“, se pravi, še pred več desetletji, jedli na veliko soboto alelujo „iz opraženih in posušenih repinih olupkov“ (VUOS II 261). V Ziljski dolini je pri starih ljudeh ostal samo še rek: „Aleluja prate ponuja“. To pomeni, da za alelujo lahko kmalu pričakuješ velikonočno pečenko na mizi. V Podjuni pa se z alelujo samo še pošalijo, če olupek od repe ovijejo okoli palice in pravijo: „Alelujo nosimo“. Vsem cenjenim bralkam in bralcem želimo veselo in blagoslovljeno veliko noč! naš tednik LETO XLIII. Številka 13 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 29. marca 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec V petek, 5. aprila, ob 19.30 v Domu v Tinjah Ali je sprava mogoča? Pri okrogli mizi na temo „Vojna in sprava — Ali je sprava mogoča?“, bodo diskutirali koroški partizani in domobranci. Dr. Janez Zdešar, München; Jelka Dolinar, Spital ob Dravi; dr. Marjan Sturm, Celovec; Justinjotanovnik, Ljubljana; Janez Wutte-Luc, Št. Primož; Milena Gröbla-cher, Škocijan; žpk. Vinko Zaletel, Vogr-če; mag. Boris Mlakar, zgodovinar. Vodja diskusije: prof. Jože Wakounig ALELUJA Povsod tiha pomladna rast, mirna je priroda kamenita, a mojo dušo vodi v propast bolest, v temini skrita. Pogledam jo: to je zlomljena ost moje strte življenjske sile, ali še globlje je polna mladost, zelene strasti bi jo pile... Vidim še globlje: črni razkol, stavba, razbita v osnutku; vprašam se: bom li krepak dovolj, ko zavem se v bolestnem trenutku? O, kako rad sredi trav bi stal, drevo, ki čuti v sokovih, da pride pomlad, da bi pognal, da bi se skošatil v vrhovih. Sredi zelenih ros kakor ognjen iščem lepote, a vsa mi je tuja, zrak je negiben, veter steklen — in vendar pomlad — aleluja. Srečko Kosovel Predsednik slovenske vladne koalicije Demos dr. Jože Pučnik obiskal Klub slovenskih občinskih odbornikov: „Za nas ste pomemben pogovorni partner!" Margaret Thatcher pride v Ljubljano če bi slovenski diplomaciji, kljub njenim zares bleščečim uspehom, v zadnjem času le mo-0li pripisati kakšen spodrsljaj, tega nikakor ni moč trditi za premiera Lojzeta Peterleta. Ta je bil Prejšnji teden v Veliki Britaniji na zasebnem obisku. Poleg mnogih pomembnih osebnosti ga je sprejela tudi nekdanja „železna lacV, Margaret Thatcher in se zadržala z njim v daljšem razgo-voru. Odzvala se je povabilu in 2 veseljem obljubila, da v najkrajšem času pride v Slovenijo. Iz Londona je Peterle nemudoma odpotoval na Dunaj, kjer je bil v 9osteh pri županu Zilku, udeležil Pa se je tudi dvodnevne okrogle mize v organizaciji ÖVP z naslo-vom „Narodnostne manjšine, narodnosti in regije v novi arhitek-turi Evrope". Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je nedvom-no razblinil vse pomisleke o nekakšni deseti avstrijski provinci rekoč, da bo imela Republika Slovenija že do 23. junija svojo valuto, državljanstvo in potne li-ste. Tako je dal tudi opoziciji v slovenskem parlamentu jasno vedeti, da med njim in Kučanom ni nobenih navzkrižij, kar zadeva Plebiscitno Slovenijo, De Miche-lisu pa je nemara razkadil prastrahove o velikem germanskem sosedu. t ^ • d Tadej Bratok K sliki na prvi strani Prizor iz Pasijona na Ko-stanjah leta 1982. Pasijon, ki so ga igrali preteklo leto na Kostanjah, sta Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza izdali v obliki video-kasete. Dokumentacijo Pasijona je posnela firma ARTIS. Predsednik Demosa pri občinskih odbornikih (z leve): predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser, dr. Jože Pučnik, prevajalka Cornelia Vospernik in poslovodeči tajnik KSOO Bernard Sadovnik. Predsednik Demosa, dr. Jože Pučnik, je pretekli teden predaval na Globaškem kulturnem tednu. Pred predavanjem je obiskal še Klub Slovenskih občinskih odbornikov in čestital k lepemu volilnemu uspehu. Pučnik je podčrtal pomen samostojnega zastopstva. Slovenski občinski odborniki, združeni v Klubu slovenskih občinskih odbornikov, bodo po besedah dr. Pučnika v prihodnje pomemben pogovorni partner v vseh stikih Republike Slovenije s Koroško in Avstrijo. (Več na straneh 2/3) Z /eve: Predsednik SKD Globasnica Valentin Smrečnik, tajnik NSKS mag. Marijan Pipp, podpredsednik KSOO Andrej Wakounig, občinski odbornik Hubert Dumpelnik, globaški župan Albert Sadjak in dr. Jože Pučnik. Foto: Fera Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik obiskal Koroško „Česmam vam k volilnemu uspehu!" Predsednik Demosa, slovenske vladne koalicije, dr. Jože Pučnik, je pretekli teden obiskal Klub slovenskih občinskih odbornikov, zvečer pa je v okviru Globaški h kulturnih dni predaval v Globasnici. Mlada KEL pripravlja praznik slovenske mladine Na svoji zadnji seji, 21. 3., je Mlada Koroška enotna lista (KEU v Železni Kapli podčrtala pomembnost samostojnih list ter še posebej njihov uspeh pri občinskih volitvah. Mlada KEL je tudi ugotovila, da prihaja skoraj ena tretjina novih občinskih odbornikov in namestnikov iz vrst Mlade KEL. Kot zaključek delovnega leta bo 6. julija Mlada KEL v Globasnici priredila praznik slovenske mladine. Mlada KEL je zaprosila ta teden tudi za razgovor z ministrskim predsednikom Slovenije Lojzetom Peterletom. Na tem pogovoru hoče Mlada KEL obravnavati vprašanje sodelovanja med političnimi mladinskimi organizacijami v Sloveniji in zamejstvu. Te dni je Mlada KEL naslovila na avstrijsko ministrico za mladino in varstvo okolja Ruth Feld-grill-Zankel pismo, v katerem prosi za razgovor o vprašanju financiranja mladinskih organizacij avstrijskih manjšin. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se bo Mlada KEL zavzela za poenotenje vseh samostojnih političnih struktur koroških Slovencev. Peticija o tranzitu Ker Avstrija vedno močneje postaja dežela, skozi katero se vali ves srednjeevropski promet, razne organizacije protestirajo proti temu nevzdržnemu stanju. V protest se je vključil tudi Forum avstrijskih znanstvenikov za varstvo okolja, delovna skupnost Avstrijski prometni klub in Delovna skupnost Stop Transit (strešna organizacija za avstrijske prometne ustanove). Zato zbirajo te skupine podpise v zaščito Avstrije pred tranzitnim prometom. Namen posebne peticije je, da v pogajanjih o tranzitu ustvari protiutež pritisku Evropske skupnosti. Podpisne pole dobite na naslovu: Transit Initiative, Währinger Str. 59, 1090 Wien/Dunaj. ICAN se odpovedal ljudskemu povpraševanju Informacijski center avstrijskih narodnostnih skupnosti (ICAN) na Dunaju se je odpovedal predlogu za ljudsko povpraševanje o „direktnem mandatu za narodne skupnosti", ki ga je že vložil na ministrstvu. Vzrok te odpovedi so bili pogovori z zastopniki koalicijskih strank, ki bodo vsebinske zahteve predloga za ljudsko povpraševanje vnesle v parlamentarno debato o volilnem redu. Na sedežu NSKS je dr. Jožeta Pučnika informiral o poteku občinskih volitev in pomenu samostojnega nastopanja predsednik Kluba slov. občinskih odbornikov mag. Peter Waldhauser. Dr. Pučnik je samostojnim listam iskreno čestital in dejal, da je 50 samostojnih občinskih odbornikov pomembno zastopstvo narodne skupnosti; nanje se bo DEMOS obračal v vseh stikih s Koroško in Avstrijo. „Kot izvoljeni mandatarji steza nas vsekakor legitimen pogovorni partner,“ je poudaril dr. Pučnik. Dr. Pučnik je informiral občinske odbornike in Narodni svet tudi o tem, kako si Demos znotraj vlade prizadeva, da bi v okviru nove slovenske ustave dobili svoj sedež v parlamentu tudi zamejski Slovenci. Predviden je mandat, ki pa ne bi bil povezan z glasovalno pravico. Izjava Ermacore zgolj prispevek k znanstvenim diskusijam ... Tako je dr. Pučnik na predavanju v Globasnici imenoval izjavo strokovnjaka za mednarodno pravo dr. Felixa Ermacore, ki je v okviru diskusije o federalizmu v Celovcu menil, da si lahko predstavlja pristop Slovenije v avstrijsko federacijo držav, saj je bila že nekdaj del Avstro-Ogrske monarhije. Dr. Pučnik je tako vključitev Slovenije v avstrijsko zvezo držav izključil. O sedanjem položaju v Jugoslaviji je dr. Pučnik izrazil optimizem, da bo možno najti rešitev na mi- ren način. „Če pade en človek, je za nas to že poraz,“ je dejal dr. Pučnik in podčrtal odločnost Demosa, da ne odstopi od zahteve po samostojnosti Slovenije. V prvi vrsti išče Demos rešitev na miren način. „Slovenci pa smo tudi pripravljeni, da uporabimo vse svoje službe, če bo potrebno. Strah pred vojaško intervencijo iz Beograda je prisoten že mesece. Zelo vznemirja Slovence dejstvo, da generalni štab JLA očitno več ne .uboga' zveznega vodstva," tako dr. Pučnik, ki je imenoval vojaške oficirje kot reveže, ki pač izvršujejo svoj poklic. „Za vsak primer pa imamo pri- Ob obisku predsednika zvezne trgovske zbornice dr. Madernthaner-ja je predsednik koroškega gremija za zunanjo trgovino dipl. trg. Joža Nabernik opozoril, da se mora gospodarstvo prilagoditi spremenjenemu političnemu položaju. Glede na politični razvoj v vzhodnih državah je razveseljivo, da zvezna vlada in nekatere javnopravne korporacije sedaj podpirajo in pospešujejo eksportno dejavnost avstrijskih firm. Ker pa je prišlo do velikih političnih sprememb tudi v Jugoslaviji, je opozoril Nabernik, je prav takšno pospeševanje po- pravljen zakon o razdružitvi, ki ga v parlamentu lahko vsak čas sprejmemo," tako Pučnik, ki je prepričan, da bi se Slovenija tudi vojaško uspešno uprla vsaki vojaški intervenciji. Bodočnost Slovenije vidi v povezovanju Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine kot samostojnih držav. Slovenija bi potem tudi prevzela vse mednarodne obveznosti, tudi dolgove. Prevzela bi tako npr. obveznosti, ki jih ima Jugoslavija kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe in s tem člena 7. V zelo živahni diskusiji, ki jo je pri Greinerju v Globasnici vodil mag. Marijan Pipp, je dr. Pučnik številnim poslušalcem podrobneje predstavil svoje poglede in stališča Demosa. V njegovih izjavah je bila opazna velika pozornost do rojakov na Koroškem. Silvo Kumer trebno tudi za to državo. Zvezna trgovska zbornica naj bi tudi za eksportno dejavnost avstrijskih trgovcev v to državo dala na razpolago ista sredstva, kot jih je dala za druge vzhodne države. Trenutno so namreč podpore žal le zelo skromne. Po Ha-bernikovem mnenju naj bi avstrijska trgovska zbornica poleg zunanjetrgovinskega predstavništva v Zagreba uredila takšno predstavništvo tudi v Ljubljani. Ni namreč mogoče spregledati, da Slovenija postaja vse pomembnejši gospodarski partner Avstrije. Dipl, trg. Habernik predlagal zunanje: trgovinsko predstavništvo v Ljubljani Okrogla miza o Evropi Na donavski ladji „MS Mozart“ so se pretekli ponedeljek in torek srečali vidni politiki srednje Evrope, da bi razpravljali o manjšinah, narodnostih in regijah v novi arhitekturi Evrope. V središču razprave je bil položaj v Jugoslaviji in problematika razdružitve jugoslovanskih narodov ter zaščita evropskih narodnih skupnosti. Na pogovor je vabila politična akademija ÖVP pod predsedstvom vicekanclerja Rieglerja. Eno od težišč razprave ob okrogli mizi je bila zaščita etničnih manjšin v državah zahodne Evrope ter v novo nastalih demokracijah prejšnjega vzhodnega bloka. V zaključnem dokumentu, ki so ga zastopniki držav sprejeli soglasno, so mdr. sklenili, da je treba čimprej sprejeti evropsko konvencijo skupinskih pravic narodnih skupnosti. Navzoči so soglašali, da pripadniki narodnih manjšin morajo imeti možnost terjati svoje pravice pred Evropskim svetom. Precej razprave so uporabili za diskusijo o problematiki Jugoslavije. Zastopniki Rep. Slovenije so predlagali, naj narodi Jugoslavije v obliki dialoga sami odločajo o svoji prihodnosti (konfederacija) in naj notranje meje sedanje Jugoslavije ostanejo po helsinškem principu nespremenjene. S tem predlogom so se strinjali vsi udeleženci, razen Radovana Karadži- ča, zastopnika Srbov iz Bosne in Hercegovine. Na splošno so udeleženci in tudi zastopniki Slovenije (ministrski predsednik L. Peterle, zunanji minister D. Rupel in član predsedstva Ivan Oman) ocenili srečanje kot uspešen način dialoga, ki da je še kako potreben. Okrogle mize se je udeležil tudi zastopnik vlade Rep. Slovenije na Dunaju, Karel Smolle. Ob robu zasedanja smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim govornikom ÖVP, dr. Andreasom Kholom, ki je bil tajnik „okrogle mize o Evropi". „Preverjamo juristične možnosti priznavanja Slovenije“ NT: To je bilo drugo tovrstno srečanje. Se bodo srečanja nadaljevala tudi v prihodnje ali pa zaradi demokratizacije v večini nekdanjih vzhodnoevropskih držav niso več potrebna? Khol: Ljudska stranka, predvsem dr. Erhard Busek, je že pred leti navezala stike z nekdanjimi disidenti v vzhodnoevropskih državah. Večina teh disidentov so danes člani svobodno izvoljenih vlad, kar je potrdilo pravilnost politike ljudske stranke. Tovrstna srečanja bomo nadaljevali, saj problemi držav nekdanjega vzhodnega bloka še niso rešeni. Že za naslednje leto pripravljamo tretje srečanje, prav tako na Dunaju. NT: V zadnjih dneh se vse bolj kaže razlika med stališči ÖVP in SPÖ do osamosvajanja narodov nekdanje Jugoslavije. Khol: Ljudska stranka je že zelo zgodaj govorila z nasprotniki komunizma in totalitarizma v različnih jugoslovanskih republikah in tako zgodaj opazila težnje po osamosvajanju republik. ÖVP meni, da naj jugoslovanski narodi sami definirajo bodoče sodelovanje. Pravica do osamosvojitve je zakonita. Razlike med našimi pogledi in stališči SPÖ smo poravnali že prejšnji teden: pogovorni partner za avstrijsko vlado je tako federacija kakor tudi predstavniki posameznih republik. NT: Kaže, da se bo najkasneje konec junija Slovenija razglasila za suvereno državo. Kakšno bo stališče ÖVP? Khol: Ta čas preverjamo juristične možnosti za priznavanje Republike Slovenije kot samostojne države. Ko bo prišel čas razglasitve, se bomo odločili zelo hitro. Danes pa to vprašanje za nas še ni aktualno. NT: Še vprašanje o položaju avstrijskih narodnosti. Avstrijske narodne skupnosti so predlagale spremembo volilnega reda. Ta naj bi volilni skupini narodnih skupnosti zagotovil v državnem zboru avtonomni mandat. Khol: ÖVP je s tem predlogom seznanjena. Mi bomo zahtevo avstrijskih narodnih skupnosti vnesli v debato o volitvah in pričakujemo, da bo tudi koalicijski partner podprl to zahtevo. Drugi krog volitev za župana: V Celovcu ostal fiuggenbergep v Pliberku v bodoče slovensko govoreči župan V 35 občinah so morali 24. marca voliti župana v drugem volilnem krogu. V glavnem mestu Celovcu je 72-letni Leopold Guggenberger tesno odnesel zmago in bo županoval še v naslednjih 6 letih. Narodnostni sosvet predlagal povišanje proračuna Narodnostni sosvet je pretekli teden na Dunaju sprejel proračun za leto 1991. Medtem ko je bilo za vse štiri avstrijske manjšine v preteklem letu predvidenih 21 mio. šil., znaša letošnji proračun 24 mio. šil. Od teh je za slovensko narodno skupnost predvidenih 12 mio.; narodnostni sosvet jih je tudi že razdelil. Težiščno podporo (1,6 mio.) je letos sosvet namenil Šolskim sestram v Št. Petru za izgradnjo šole in doma. Težiščno Podporo je leta 1989 prejela Mohorjeva ljudska šola (2,5 mio.), leta 1990 pa Dom v Tinjah d mio.). V letošnjem proračunu je sosvet razdelil podpore 74 društvom; od Podpore so dobili NSKS, 2SO, KKZ in SPZ bazično Podporo, ki je bila svoj čas z vlado domenjena v memorandumu. Večjo podporo je ponovno dobila Slovenska glasbena šola. Iz proračuna so bili izvzeti Prispevki za dvojezične otroške vrtnarice v zasebnih in javnih vrtcih. Sosvet je soglasno sklenil, da mora te stroške urad zveznega kanc-lerja plačati iz drugega proračuna. Trenutno je na Koroškem pet takšnih vrtnaric (v Bilčovsu, Železni Kapli, Šmihelu; po eno otroško vrtnari-00 pa plača Dunaj tudi v zasebnih vrtcih v Škofičah in Št. Petru), računati pa je treba s tem, da se bo število dvojezičnih vrtnaric v prihodnje še zvišalo. Predstavnik Cerkve dv. sv. dr. Valentin Inzko je načel tudi načelno diskusijo o razdelitvi Podpor in predlagal v prihodnje razdelitev podpor po ključu 1/3 za Cerkev, 1/3 za NSKS in 1/3 za ZSO (in v nje vključene organizacije). Ta Predlog so drugi člani sosveta odklonili in zagovarjajo razde-1'tev podpor po projektih in Potrebah. Sosvet pa je razpravljal tudi 0 aktualnem šolskem vprašanju in sprejel primerno izjavo, vprašanje Avtonomnega zastopstva slovenske narodne skupnosti bo predmet posebne delovne seje v Celovcu. Stranke, ZSO in Cerkev bodo o zastopstvu izdelale pismena stališča, NSKS pa ga je že oddal. V Pliberku pa je s 56,7 % dobil večino mag. Raimund Grilc (ÖVP). Novi pliberški župan je šel v volilni boj z geslom, da je dvojezičen in da bo s tem župan za vse občane. Na račun tega je dobil tudi dovolj zaupanja. Mag. Raimund Grilc je učitelj na srednji šoli, izvira iz slovenske družine v Libučah in je že 12 let v občinski politiki. V svojih študentskih letih je bil mdr. tudi član Kluba slovenskih študentov na Dunaju, danes je član narodnostnega sosveta, v katerem vodi tudi pododbor, ki pripravlja zakon o dvojezičnih otroških vrtcih. To in druga vprašanja dvojezičnosti zdaj mdr. čakajo na novega župana tudi v Pliberku. Na Djekšah je Johann Travnik v drugem volilnem krogu končno dosegel potrebno večino, ki jo je 10. marca le tesno zgrešil. V Škofičah je prišlo do presenetlji- vega izida, pri katerem je pomembno vlogo verjetno igral tudi spor o dvojezičnem otroškem vrtcu. Valentin Happe je tesno zmagal pred Han-nesom Burgerjem. V Bistrici na Zilji bo v naslednjih 6 letih županoval socialist Josef Wiesflecker, v Straji vasi pa socialist Josef Tschikof. Celovec: Župan Leopold Guggenberger (ÖVP) 27.579 (52,7 %), Michael Ausserwinkler (SPÖ) 24.724 (47,3 %) Škofiče: Župan Valentin Happe (ÖVP) 663 (51,2 %), Hannes Burger 632 (48,8 %) Pliberk: Župan mag. Raimund Grilc (ÖVP) 1423 (56,7 %), Helga Kristan 1086 (43,3 °/o) Djekše: Župan Johann Travnik (SPÖ) 365 (57,0 %), Anton Poless-nig (ÖVP) 275 (43,0 %) Straja vas: Župan Josef Tschikof (SPÖ) 300 (55,7 %), Rudolf Schau-bach (ÖVP) 239 (44,3 %) Bistrica na Zilji: Župan Josef Wiesflecker (SPÖ) 268 (55,3 %), Franz Mortl (ÖVP) 217 (44,7 %) Druga blokada dovoznice k jedrski elektrarni Krško Koroška iniciativa Aipe-Jadran brez atomskih naprav je v ponedeljek, 25. marca, izvedla drugo blokado dovozne ceste k jedrski elektrarni v Krškem. Te blokade se je udeležilo blizu 30 oseb, med njimi tudi poslanec Zelenih Andreas Wabl. Ker demonstranti na poziv policije niso hoteli zapustiti dovoznice k jedrski elektrarni Krško, jih je policija odvedla za tri ure na policijsko postajo. Občinsko predstojništvo občine Bistrica z namestnikom okrajnega glavarja (z leve): podžupan Jože Parti, nam. okrajnega glavarja Albert Holzer, župan Janko Pajank, podžupan Peter Winkl, Franc Mlinar in dipl. inž. Peter Aleschko. Po 18 lellh ie občinski svet bistriške občino nri Šmihela snel začel z delom Po 18 letih imajo v občini Bistrica pri Šmihelu spet svojega župana in svoj občinski odbor. Pretekli petek je bila pri Loser-ju v Šmihelu slavnostna zaobljuba novih občinskih zastopnikov, ki se hočejo truditi za razvoj občine. Novi župan Janko Pajank (desno) se je zahvalil komisaričnemu vodju Francu Mlinarju za opravljeno delo. V bistriškem občinskem odboru bo odslej zastopano 9 mandatarjev SP, 5 Enotne liste, 4 VP in zastopnik JUL. Občinsko predstojništvo pa sestavlja 5 članov, in sicer: župan Janko Pajank — SP; 1. podžupan Peter Winkl — SP (nam. Pepej Kraut); 2. podžupan Jože Partl — ELCnam. Andrej Wakounig); Franc Mlinar — VP (nam. Friedrich Kraut); dipl. inž. Peter Aleschko —SP (nam. Veronika Telič). Novi župan Janko Pajank je spregovoril v obeh deželnih jezikih in poudaril, da bo zdaj pomembno v ospredje postaviti stvarno delo in se odreči stran-karsko-političnim odločitvam. Novo občino čaka veliko pomembnih nalog, je opozoril župan Pajank, in pozval vse občinske mandatarje h konstruktivnemu sodelovanju. Poudaril je, da bo skušal biti župan za vse občane, ki so po dolgih 18 letih končno spet dobili svojo občino. Drugi podžupan, Jože Partl, je v svojem govoru opozoril, da se bo bistriška občina morala posebej truditi za enakopravnost vseh občanov na vseh področjih. Prvi pogoj pa je dobro in plodno sodelovanje v občinskem svetu. Že pri razdelitvi posameznih referatov da bo treba to dejstvo upoštevati, tako Partl, ki je še posebej pozval, da naj ne bi prišlo do tega, da bi večja frakcija dominirala nad manjšimi. Franc Mlinar, VP, je zagotovil, da se bo njegova frakcija trudila za dobro sodelovanje v občinskem svetu. Dejal je, da je kot komisarični vodja občine skušal čimveč ustvariti, tako se je npr. odrekel finančni odškodnini in jo dal na razpolago otroškemu vrtcu, katerega so otroci v zadnjih mesecih lahko obiskovali brezplačno. Povabil je vse frakcije, naj se trudijo za varčevanje v občinski upravi. S svoje strani hoče Mlinar prispevati predvsem h gospodarskemu razcvetu občine. Mandatar JUL Pepej Pototschnig je že v svojem prvem govoru ubral novo pot in pozval vse mandatarje, naj se aktivneje vključijo v politiko, naj si v vseh vprašanjih samostojno poiščejo več informacij in naj v važnih zadevah pustijo občanom soodločati. JUL z enim mandatarjem sicer nima pravice biti zastopana v posameznih referatih, toda kaže, da bodo druge frakcije Pepeju Po-totschnigu dale to možnost, kar bi bilo v smislu demokratičnosti. Gotovo bo Pototschnig zelo poživil delo v občinskem odboru in tudi v referatih. Takšno pripravljenost je s strani SP že nakazal frakcijski vodja podžupan Peter Winkl, ki se je izrekel tudi za to, da se mandatarjem v stvarnih vprašanjih naj ne bi bilo treba držati sklepov frakcij (Aufhebung des Fraktionszwanges). Za okrajno glavarstvo Velikovec je čestital novemu županu in občinskemu odboru tudi namestnik okrajnega glavarja Albert Holzer. Obenem se je Francu Mlinarju zahvalil za doslejšnje delo, ki ga je opravil kot komisarični vodja. Povedati je še treba, da je zaobljuba bila dosledno dvojezična in da sta poleg petih mandatarjev EL dvojezično zaobljubila tudi mandatarja SP Pepej Kraut in Helmut Blažej. To je znamenje konstruktivnega ozračja, ki vlada ob začetku dela novega občinskega sveta Na prvi seji občinskega sveta bistriške občine so rekli: .Hočem biti župan za vse občane." Župan Janko Pajank, SP „ Izreči moram vso priznanje in zahvalo Francu Mlinarju. S tem, da je napravil dvojezične napise v občini, nam je .prišparaV mnogo nepotrebnih diskusij v občinskem svetu." Podžupan Jože Partl, EL „Vsa čast in hvala Francu Mlinarju. Šel bo v zgodovinsko kroniko naše občine." Podžupan Jože Partl, EL „Politiki se naj več informirajo in si priskrbijo in preberejo tudi kako knjigo — kot prvo priporočam literaturo o kanalu. Ta diskusija nas zdaj čaka.“ Pepej Pototschnig, JUL Strpna vas: bo odločalo tajno glasovanje? V Strpni vasi so letos januarja vaščani zbrali več ko 100 podpisov za priključitev vasi k občini Bistrica. Bistriški podžupan Peter Winkl je na prvi seji že pozval, naj se občinski svet trudi v to smer. Globaška občina, v kateri je Strpna vas že 18 let, pa očitno ni pripravljena sama od sebe odstopiti Strpne vasi. Župan Albert Sadjak si odcepitve brez tajnega glasovanja vaščanov ne more predstavljati. Torej zadnja beseda v tem vprašanju še ni padla. Postavljeni dvojezični krajevni napisi Še „stari" občinski svet v Pliberku je sklenil postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na področju sedanjih dveh občin, postavili pa so jih šele zdaj, in to le v novi občini Bistrica. Zakaj so tako dolgo ležali nekje v skladišču, nihče noče vedeti. Zdaj je glavno, da imajo vasi Letina, Dvor, Bistrica itd. končno krajevne napise. „Hvala za tvoje delo. V tvoji osebi imamo dobrega gospodarskega kapetana v občini." Engelbert Perdacher, SP, o Francu Mlinarju „Občinski mandatarji niso tukaj za to, da bodo hodili po gostilnah in zabavah in plačevali pivo. Vsak nosi odgovornost in temu primerno mora v občinskem svetu tudi delati." Pepej Pototschnig, JUL, Pisma bralcev/Kultura PISMA BRALCEV določenih smernicah. Le da zastopnika RTV nista povedala, da je nekdo takšne smernice dal. dr. Jožko Šavli, Gorica Hvala vam! Prav lepo pozdravljeni! Kar nekaj časa se že naše misli mude pri Vas. Toliko ste nam pomagali ob lanski Poplavi, da je kar težko najti dovolj lepe besede v zahvalo. Vemo, da ste s skrbnostjo in srečo napolnjevali darila za naše otroke. Mi pa smo z ganjenostjo in s solzami v očeh sprejemali to Vašo dobroto. Česa takega rps nismo pričakovali, zato smo Vam še toliko bolj hvaležni. Veseli smo bili zelo prijetnih voščilnic, ki so bile priložene v božičnih paketih. 100.000,- šil. je prejela družina rušnik od bralcev Našega tednika Srečni smo, da je priša topla pomlad in Velika noč. Bog je pač vsakemu od nas namenu življenjski križ. Kot bi nam spisal 'ji'go našega življenja. Smo pač lani obrnili žalostno stran! Minilo je — le spomin je še, strani pa se obračajo ^Proj- Z božjo pomočjo in pa z Vašo obroto se bo vse uredilo. Hvala . °9U za ohranjena življenja! In kot gospod župnik dejal v eni od Podig: „Bodimo hvaležni Bogu za Jje ljudi, ki so nam pomagali v tej stiski! Hvaležni Bogu, da je te ljudi ustvaril in da živijo v tem času!" , va/a vsem bralcem časopisa Naš scln/k. Hvala Zvezi Bank — Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu! Hvala sdrugi v Pliberku! Hvala županu in sem prebivalcem Pliberka! Hvala ki jih nismo omenili, pa so ka-orkoli pomagali in sodelovali! Vsem želimo vesele Velikonočne Praznike! Družina Vido in Marija PRUSNIK z Ljubnega ob Savinji „Schulstreit“ Kaj pomeni „Schulstreit“? — N kal°^kern 'Tod''0 vemo, kdo smo I ■ kser_ jezik se bomo učili. Kdo p naš deželni glavar? Od ko Prihaja? d an Landeshauptmann Ha or von einer deutschsprachige ^e/fcf j6™7 lohne Sprachschwieric, Magdalena Melche Podrožc Cenjeno uredništvo, z začudenjem sem prebral „odgovor" zastopnikov RTV Slovenija, gospodov mag. Uroša Lipuščka in Tadeja Labernika, na upravičen protest Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, ki ga je objavila v zvezi z oddajo novinarja Zvezdana Martiča o begu slovenskega denarja v avstrijske denarne zavode na Koroškem. Oddajo sem tudi sam gledal in je v resnici izzvenela kot prava reklama za avstronemške hranilnice in banke, koroškoslovenskih hranilnic pa g. Martič niti omenil ni. In tudi meni se je ob tem porodila misel: ali so omenjenega novinarja najele za to oddajo avstrijske banke? Povsem nenormalno je namreč, da slovenski novinar, ki poroča o ustanovah v zamejstvu, prezre prav slovenske denarne zavode in njihovo delo. Še toliko bolj, če se njegova oddaja nanaša prav na denarne zavode. Lepoumništvo, ki sta ga v odgovor na protest ha takšno ravnanje navedla zastopnika RTV Slovenija, je lahko samo nekakšen labodji spev preživelega ideološkega aparata, ki je vsa povojna leta spodkopaval obstoj slovenstva v zamejstvu, da bi po njegovem propadu ostali le še Slovenci v Jugoslaviji, in s tem pred Evropo in svetom zgolj Jugoslovani. Dokončna raznaroditev še teh, ki se je že začela s skupnimi jedri, bi bila pred vsem svetom le še notranje jugoslovansko vprašanje. V okvir takšne politike lahko uvrstimo nenehno idejno in politično razcepljanje slovenstva v zamejstvu, v bistvu njegovo spodkopavanje, ki je prihajalo vse do zadnjega časa od jugoslovanske strani. Na tej strani je bilo nedvomno še vedno tudi ravnanje novinarja Martiča pri pripravi omenjene oddaje za RTV Slovenija. Ravnanje, ki je bilo naravnano po Dokaz za narodno pripadnost? Dokaz za deželno pripadnost? Ravno še pravočasno pred vpisovanjem v osnovne šole se je srečal naš deželni glavar s — kakor se zdi, za njega važnim — KHD in od njega prejel direktive. Takoj nato je hudo okregal svojega podrejenca, predsednika H. Reinprechta. Napovedal je osebno kontrolo narodne pripadnosti pri otrocih, ki so bili prijavljeni za javno dvojezično šolo. Priznati mu moramo — dosleden je. Starši omenjenih otrok so zadevno pismo že prejeli. Kaj naj rečejo o tem prizadeti Korošci? Jih to spominja na v naši zgodovini že enkrat obstoječe zakone, na tako imenovani „Ariernachweis“? Bomo to še enkrat dopustili? Vsi Korošci vedo, da živi na Koroškem slovenska narodna skupnost, da je eden od obeh deželnih jezikov slovenščina. Kdo jim želi prepovedati, da bi se naučili drugega deželnega jezika? Pravico imajo do tega. Če pa nisi rojen v tej deželi, je prav gotovo težko razviti pravi odnos do nje in do njenih prebivalcev. Kaj sploh hočeš? Sestajaš se s politiki iz Slovenije: moralno jih podpiraš: sanjaš o „Freistaat Kärnten“ (verjetno celo v sklopu s Slovenijo): potem pa z nesmiselno akcijo sedeš v koprive. Vedo tvoji politični kolegi v Sloveniji za tvoje „akcije"? Menda je spet prišel čas, da dobijo kartico z velikonočnim pozdravom. Vigred je tu in nekatera drevesa poganjajo čudne poganjke. Janko Zwitter, Celovec MLADINSKI DOM SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA DRUŠTVA V CELOVCU, •__________Mikschallee 4, Tel. (0463) 35 6 51__________ OBJAVA MLADINSKI DOM sprejema v varstvo dijakinje in dijake Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije in drugih srednjih šol, vajenke in vajence, študentke in študente. Z načrtno vzgojno dejavnostjo podpiramo • utrjevanje narodne zavednosti pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem • resnično enakopravno sožitje med mladimi obeh narodov na Koroškem • oblikovanje vsestransko razvite osebnosti za osebno življenje, delo in uspešno vključevanje v družbo MLADINSKI DOM nudi celodnevno (prenočišče s hrano) in popoldansko (popoldansko bivanje v domu in kosilo) oskrbo, pomoč pri učenju in organizaciji učnega časa, mentorstvo pri smiselni uporabi prostega časa, različne možnosti za kulturno delovanje in rekreacijo ipd. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V OSEBNEM POGOVORU Z RAVNATELJEM, Z VZGOJITEUI, V UPRAVI ALI PA PO TELEFONU. INTERESENTI NAJ SE ČIMPREJ JAVIJO. PRIJAVNE FORMULARJE DOBITE V UPRAVI MLADINSKEGA DOMA. kulturni stenogram • Koledar ob Gallusovem letu 1991 Da bi bila Gallusova glasba z nami tudi v likovni podobi, je izšel Gallusov koledar — grafična mapa akademskega grafika Črtomirja Freliha s CD ploščo oz. kaseto z madrigali in moteti v izvedbi Slovenskih madrigalistov in dirigenta Janeza Boleta. Koledar v obliki grafične mape je doživel že veliko pohval, saj je namenjen trajnemu spominu na Gallusovo leto, na razpolago pa je koledarski del tako za leto 1991 kakor tudi za leto 1992. Gallusov koledar s kaseto in lasersko ploščo Slovenskih madrigalistov lahko naročite na naslov: Gallus Carniolus, Vojkova 1, YU-61000 Ljubljana. • 10. avstrijski glasbeni - sejem 10. avstrijski glasbeni sejem bo letos od 18. do 20. oktobra v Gradcu s predznakom „mednarodni“, saj je v tujini zanj vse večje zanimanje in bodo zaradi tega morali razširiti razstavni prostor. Na sejmu razstavljajo glasbene agencije, ansambli, proizvajalci glasbene opreme in instrumentov, gramofonskih hiš, založniki, . . . Lani ga je obiskalo skoraj 20.000 obiskovalcev. Zanimivost so spremljajoče prireditve, predavanja, seminarji ter koncerti. • Mednarodna poletna akademija za staro glasbo V ponedeljek, 29. julija, se bo v Radovljici v Sloveniji začela že 10. mednarodna poletna akademija za staro glasbo. Letošnje mojstrske tečaje vodijo N igel Rogers iz Londona (baročno petje), Andreas Krčper iz Mannheims (baročna prečna flavta), Lucy Hallman Russell iz Združenih držav Amerike (čembalo) in Sha-lev Adel iz Tel Aviva. Prijave so možne do 15. junija 1991. Informacije daje Koncertna agencija Klemen Ramovš, Kardeljeva cesta 18, 61000 Ljubljana. Tel.: 03061/221-752. • 3. likovni bienale v Slovenj Gradcu Na letošnjem likovnem bienalu v Slovenj Gradcu sodeluje poleg Lojzeta Logarja, Petra Hergolda, Vide Slivnikar Belantič in Josefa Tichyja tudi slikar Rudi Benetik. Zastopan je z inštalacijo, ki jo imenuje Enajstdelna kompozicija na steni. Njegova stvaritev vključuje tudi prostor, v katerega je postavljena. V katalogu je o Benetikovem delu zapisano, da vzpostavlja dialog med likovnim delom in avtorjem. „Objekt in subjekt postaneta tako nosilca sporočila, ki je hkrati likovno kakor tudi čisto filozofsko načelo praeksistence“. Rož — Podjuna — Zilja VSÜXL ... jnbesedL Zaključek 19. globaškega kulturnega tedna Ob igranju otrok in petju družin Sklep Globaškega kulturnega tedna je bil povsem v znamenju otrok in družin. Več ko petdeset otrok se je zbralo v soboto, 23. marca, na otroškem popoldnevu v župnišču k igri, plesu in petju. Z otroki je pel in jih spremljal na kitari Janez Gregorič. Za prijetno počutje otrok pa sta poskrbeli še Angelika Smrečnik in Janja Boschitz-Smrečnik. Da v Globasnici radi pojejo, je potrdilo družinsko petje v nedeljo, 24. marca, pri Šoštarju. Skoraj petnajst družin se je predstavilo s pesmimi, ki jih pojejo doma. Da pa so nekatere družine glasbeno še posebej nadarjene, so dokazale s tem, da so same napisale in uglasbile besedilo. Dvorana je bila nabito polna. In še ena posebnost je bila pri tem družinskem petju: družine niso nastopale na odru, ampak kar tam, kjer so sedele. Tako je ozračje bilo še bolj domače. Knjige posebne vrednosti V Koroškem antikvariatu, ki ima svoj sedež med Starim in Novim trgom v Celovcu, točneje na Dr.-Arthur-Lemisch-Platz 2, v drugem nadstropju, je med knjigami možno najti tudi marsikatero staro knjigo v slovenskem jeziku. Zlasti takih knjig, ki imajo opravka s slovenskim jezikom, slovensko zgodovino in kraji, je zadosti na razpolago. Vsekakor se splača kdaj pogledati v Koroški antikvariat in pobrskati. Morebiti naletite na knjigo, ki jo že dolgo časa iščete. Čestitamo Dr. Bogo Grafenauer 75-letnik Koroški rojak iz Ziljske doline, prof. dr. Bogo Grafenauer, ki že več desetletij živi in deluje v Ljubljani, jetedni obhajal 75-letnico. Čeprav je našel svoj drugi dom v Sloveniji, ima dr. Bogo Grafenauer živo vez s koroškimi Slovenci. Napisal je nešteto razprav, ki zadevajo zgodovino koroških Slovencev. Dr. Bogo Grafenauer je dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Srečanja koroških Slovencevzdr. Bogom Grafenauerjem so prisrčna, njegovi utemeljeni nasveti pa dobrodošli. Čestitkam ob tem življenjskem jubileju se pridružujejo tudi uredništvo Našegatednika, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim članom: Jožefi Kralj iz Bistrice, Jožetu Pečniku iz Rut, Heleni Hirm iz Vogrč in Heleni Meri iz Bistrice. Slavljencem želimo vse najboljše ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Dvojni praznik obhaja Franci Artač na Obirskem. Mnogo sreče in osebnega zadovoljstva tudi v prihodnje! > • Te dni obhaja 60;letnico Foltej Kropivnik iz Bilčovsa. Slavljencu iskreno čestitamo! V Šmartni pri Št. Petru na Vašinjah slavi 85-letnico Marija Karlbauer. Iskreno čestitamo ter želimo veliko sreče, veselja, posebno pa trdnega zdravja! Osebni praznik bo obhajal Hanzej Schellander iz Moščenice. Društvo upokojencev mu iz srca čestita in kliče še na mnoga zdrava leta! V Beli pri Železni Kapli obhajata dvojni praznik Pepi in Gabrijela Novak. Obilo sreče tudi v prihodnje! Najboljše čestitke ob dvojnem prazniku naj prejme Potočnikova mama, Marija Soury v Žvabeku. Na Komlju pri Pliberku praznuje 85. rojstni dan Nikičeva mama, Marija Štefan. Ob lepem življenjskem jubileju vse najboljše, obilo sreče in zadovoljstva tudi v bodoče! Vse najboljše Francu Kosmaku za rojstni dan! Najboljše čestitke ob rojstnem dnevu naj prejme Lotte Lovan s Kamna! Svojo 85-letnico obhaja v Ločah ob Baškem jezeru Matilda Vidic. Obilo sreče in zdravja ter osebnega zadovoljstva tudi v bodoče! Rojstni dan in god je praznovala Pavl-nova Mici, Marija Ogris iz Podna. Iskreno čestitamo ter želimo veliko sreče, veselja in trdnega zdravja! V Borovljah sta praznovali osebne praznike Lenči in Pepi Urabel. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! V Šmarjeti pri Pliberku je praznoval 30. rojstni dan Fridl Petrač. Čestitamo ter želimo mnogo zdravih in srečnih let! V Štebnu pri Globasnici je slavila 50-letnico Minka Dumpelnik. Ob tem jubileju vse najboljše ter mnogo osebnega zadovoljstva! 78. rojstni dan praznuje Mici Kraut-zer iz Št. Jakoba. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Na Komelju pri Pliberku praznuje dvojni praznik Marija Prelaznik. Iskreno čestitamo! 82-letnico življenja slavi Marija Olip iz Podgrada. Slavljenki želimo vse najboljše ter še vrsto zdravih in zadovoljnih dni! 70-letnico življenja je slavila Francka Žabnikar iz Radomelj. Slavljenki želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih dni v krogu vseh domačih! Rojstni dan praznuje Brigita Šest s Humca. Vse najboljše ter veliko osebnega zadovoljstva! Dvojni praznik obhaja Hannes Ne-čemer, po domače Rastočnikov Hanzi. Iskreno čestitamo! V Selah praznujejo osebne praznike: Pepca Roblek, Joža Čertov, Janko Male. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! 20. marca je praznovala rojstni dan Irena Žele iz Doba pri Pliberku. Za osebni praznik ji želimo vse najboljše! Osebne praznike obhajajo člani društva upokojencev Podjuna: Jožefa Wutte iz Vesel, Anna Marija Polcer iz Št. Primoža in Tilej Pegrin iz Mlinč. Iskreno čestitamo! _ Dvojni praznik je obhajala Dorica Štumpf z Radiš. Slavljenki vse najboljše in še na mnoga leta! Štefan Merkač pd. Klokarjev iz Šmihela je prejšnji teden promoviral za doktorja filozofije. Iskreno čestitamo in želimo veliko sreče na poklicni poti. Dvojni praznik obhaja Gabrijel Roblek iz Sel. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! Rož — Podjuna — Zilja Diirrenmattov „Meteor" na radiškem odru Preteklo nedeljo so igralci Slovenskega prosvetnega društva Radiše na domačem odru uprizorili Dürrenmat-tovo igro Meteor. Vsebina igre v nekaj besedah: umirajoči človek današnjih dni še enkrat zaigra na vse možne registre neznanske moči razdejanja. Za tega človeka družbene, prijateljske in družinske vezi nimajo niti najmanjšega pomena več. Umirajoči Nobelov nagrajenec Dürrenmatt se znajde v svojem nekdanjem ateljeju, točneje, na radiškem odru. Tu doživi vstajenje in umiranje. Dürrenmattovemu besedilu so na odru skušali vdahniti življenje igralci: Šimi Ogris (glavni igralec), Tatjana Tol-maier, Marjan Woschitz, Martin Ogris, Jožica Hribernik, - Hannes Tolmaier, Tomi Ro-gavnik, Manfred Tolmaier, Leni Lampichler, Milan Hribernik in Danijel Wrulich. „Krepke besede, nenavadni prizori, zatišna poželenja znajo zdramiti tudi v naši vasi in v našem času otopelost ali razgaliti navidezne čednosti.“ Te besede, zapisane v gledališkem listu, so našle svojo uresničitev na odru. Marsika- tera beseda je dražila, marsikatera prispodoba je dala misliti. Čeprav bi bili radiški amaterski igralci temu dramskemu delu nedorasli, kot trdijo nekateri, pa je le treba videti tudi pristop režiserja Nužija Wieserja do tega besedila; približal se mu je na humorističen način. Jasno je, da ob takem pristopu ni več možna stoodstotna odrska interpretacija vsebine Dürren-mattovega dela, ter da marsikaj gre v izgubo. Kljub temu pa so igralci na odru kar primerno podoživeli ključno Dürrenmattovo razmišljanje o življenju in smrti. Da so to dosegli, so jim potrdili gledalci v radiškem kulturnem domu v zaključnem aplavzu. vg Lep uspeh mladih koroških glasbeoikov v Ljubljaoi io Celovcu Učenki Glasbene šole na Koroškem, saksofonistki Majda Krivograd iz Šmihela in Angelika Polesnik iz Vogrč, sta dosegli 2. nagrado na 20. jubilejnem tekmovanju učencev in študentov glasbe Slovenije; tekmovanje je bilo od 14. do 17. marca v Ljubljani in na Vrhniki. Obe učenki poučuje učitelj Julijan Burdzi. Majda je bila v III. kategoriji edina tekmovalka, Angelika si pa še z dvema saksofonistkama v I. kategoriji deli 2. nagrado. Vseh saksofonistov je bilo 12, zato pomenita nagradi za mladi Korošici lep uspeh. Na slovenskem tekmovanju je sicer sodelovalo 250 glasbenikov iz 41-ih glasbenih šol, iz Akademije za glasbo v Ljubljani, iz Glasbene matice Trst, Glasbene šole „Emil Komel“ iz Gorice in iz Glasbene šole na Koroškem. Vsak večer je bil na Vrhniki koncert najboljših, v nedeljo, 17. 3., pa je bil zaključni koncert najboljših, na katerem so nastopili tudi štirje mladi glasbeniki, ki so prejeli najvišje število možnih točk — 100. Med njimi je bila tudi 14-letna saksofonistka Betka Kotnik z Raven na Koroškem; poučuje jo učitelj Avgust Pogo-revčnik. 14. in 15. marca je na deželnem konzervatoriju v Celovcu potekalo tudi deželno tekmovanje Koroške; udeležila se ga je tudi 17-letna Janja Kassl iz Tal pri Št. Jakobu. Med tremi kitaristkami je v III. kategoriji dosegla tretjo nagrado. Prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado pa sta si delili dve tekmovalki. Janjo poučuje prof. Andrej Grafenauer. V III. kategoriji prečnih flavt je tekmoval tudi nekdanji učenec slovenske glasbene šole Kristijan Filipič, ki sedaj nadaljuje študij na deželnem konzervatoriju v Celovcu. Prejel je prvo nagrado in se zato lahko udeleži avstrijskega zveznega tekmovanja, ki bo oktobra v Leobnu. Ponoven uspeh slovenskih glasbenikov na Koroškem in v Sloveniji pomeni, da je glasbena vzgoja v Glasbeni šoli na Koroškem na pravi poti: ima namreč dobre pedagoške delavce, ki ob pomoči staršev pravilno usmerjajo mladi rod v skrivnosti glasbe. Tudi drugi najboljši glasbeniki bodo kmalu imeli priložnost pokazati svoje znanje. V celi vrsti javnih nastopov šole bo prvi nastop 24. aprila v Bilčovsu, kjer bodo sodelovali učenci iz vseh oddelkov; nastop bomo posvetili 200-letnici smrti W. A. Mozarta. - Lovro Sodja Kontaktna leča ’91 Literarna branja, gledališke predstave in diskusije, vse to je dokazalo, kako pomembna je postala v zadnjih letih Kontaktna leča. Letošnja je izpovedala predvsem to, da je med dijaki v Celovcu mnogo ustvarjalnosti. Mnogi so za svoje izražanje izbrali pisano besedo. Da je ta beseda krepka, so dokazala literarna branja na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Ponovno je bilo tudi potrjeno, česar na Koroškem nekateri politiki ne vidijo radi, da je zanimanje za slovenski jezik kar precejšnje. Glasba in beseda v obeh deželnih jezikih še posebej povezuje; to je pred nabito polno dvorano dokazal nastop skupine 4 J ali profesionalni gib plesne gledališke skupine IKARUS. Posebno pozornost je na letošnji Kontaktni leči zbudil 20-letni Peter Krivograd s svojimi umetniškimi stvaritvami. Peter Krivograd je našel navdihe za ustvarjanje na obisku pri prijateljih v Argentini. Tam se je naučil upo- rabljati različne materiale, npr. les, glino, lak, barve, kredo, stiropor . . . Sam pravi, da se v njegovih slikah in skulpturah zrcalijo misli in občutki iz vsakdanjega življenja. Vesna Wakou-nig je na letošnji Kontaktni leči razstavljala svilene rute. Reportaža Kultura Gospa Knafl se še dobro spominja, kako je v mladostnih letih doživljala neposredne priprave na Veliko noč. Takrat je bilo še običajno, da so se ljudje strogo držali posta, in to vseh 40 dni pred Veliko nočjo, se pravi od pepelnice naprej. Takrat so gospodinje umile vso posodo, da bi odstranile še zadnjo mast, ki bi lahko bila v kakšni posodi ali na krožniku. Tako strogega posta se danes tudi Tona Knafl ne drži več, in le od četrtka pred Veliko nočjo ne je več mesa. Pravzaprav je danes tako, da se mladina bolj drži posta kot starejši ljudje, pa ne zaradi verskih razlogov, ampak ker hoče shujšati in se znebiti kil, ki so se nabrale skozi zimo. Prav postni čas je za to zelo primeren. Včasih je bil post zelo strog; gospodinje so uporabljale le olje. Strogi post pa je imel pogostokrat tudi neprijetne posledice. Ljudje so se namreč potem na Veliko noč tako najedli žegna, da je marsikdo zbolel. Neposredna priprava na Veliko noč se pravzaprav začne s petkom pred cvetno nedeljo. Na ta dan odrežejo ljudje še pred sončnim vzhodom vrbove vejice, iz katerih se potem naredi „praj-telj“. V soboto zjutraj pred sonč- Še so se ohranile po naših domačih krajih lepe, stare domače šege in navade okoli Velike noči. Zgodnjepomladanski čas, v katerem praznujemo Veliko noč, Kristusovo vstajenje, označujejo številni običaji izganjanja zime in vpeljevanja pomladi. Zlasti starejši ljudje nam vedo povedati še marsikaj zanimivega o ljudskih šegah, ki so se deloma ohranile do današnjega dne. 0 takih navadah nam je tokrat pripovedovala 84-letna Tona Knafl iz St. lija. v Šege in navade okoli Velike noči v Rožu in na Gurah Posebno mesto med velikonočnimi jedili imajo jajca; zelo priljubljene so tudi igre z velikonočnimi jajci. Posebno znan in še do danes ohranjen običaj je „trčljanje“. S koncema dveh jajc se „trčlja“ tako dolgo, da trdnejše jajce zmaga. Pri tej igri marsikdo skuša uporabiti tako imenovani „smolak“, ki je napolnjen s smolo in je tako trd, da ga ni možno razbiti. Nepoškodovanemu jajcu pravijo v Rožu „celak“, ubitemu pa „čemra“. Svoj čas pa je bila med moškimi in mladimi fanti zelo priljubljena tudi še druga igra z velikonočnimi jajci, namreč „sekanje“ jajc. Jajce so obložili s kamenjem in so fantje nato stopili pet do deset korakov od jajca proč. Kdor je s krajcarjem (starim denarjem) zadel jajce tako, da je denar ostal v lupini, je dobil jajce in vse krajcarje, ki niso zadeli lupine. Za posebno praznično razpoloženje marsikje še danes skrbi velikonočno streljanje z „movžarji". V starih časih so začeli streljati že na velikonočno Pregnati pomladansko utrujenost in tile duhove nim vzhodom potem zvežejo te vejice v prajtelj, na cvetno nedeljo pa ga nesejo k blagoslovitvi v cerkev. Ko pridejo ljudje s prajtljem iz cerkve domov, po navadi najmlajši trikrat hiti z njim okoli hiše. S tem običajem se skušajo ljudje zavarovati pred škodljivim vplivom sovražnih bitij in hudih duhov. Blagoslovljene vejice pa imajo tudi posebno moč, kadar preti burja in nevihta: takrat dajo ljudje nekaj vejic na ogenj, da ne bi udarila strela in da toča ne bi pobila sadnega drevja in žita. V tednu pred veliko nočjo gospodinje pospravljajo dom in pripravijo kup za velikonočni ogenj oziroma kres. Na velikonočno soboto zjutraj gredo v cerkev k blagoslovitvi vode in ognja. S prižgano drevesno gobo ogenj prinesejo domov, prinesejo pa tudi blagoslovljeno vodo. S tem ognjem prižgejo velikonočni kres in ga uporabijo za štedilnik, ko kuhajo velikonočna jedila — šunko, klobase in jajca. Ta ogenj naj bi obvaroval hišo pred ognjem in strelo. Nato gospodar ali gospodinja pripravi iz vejic prajtlja majhne križce, ki jih isti dan nesejo na polje. Na vsako polje ali njivo postavijo tri križce, in jih poškropijo z blagoslovljeno vodo, da bi bile blagoslovljene njive in polja bolj rodovitna. Na velikonočno soboto popoldne nesejo gospodinje v lepo okrašenih, z belimi ali rožastimi prti pokritih košarah k žegnu velikonočne jedi — kuhano šunko, klobase, hren, hleb belega kruha in jajca. Duhovnik hodi ali se vozi od vasi do vasi, kjer pri kaki kapelici ali pri kakem križu gospodinjam iz vasi blagoslovi velikonočni žegen. Svoj čas so gospodinje prav tekmovale, katera bo z žegnom prva doma. Starejši ljudje so pravili, da ima tista gospodinja, ki pride z žegnom Tona Knafl iz Št. lija prva domov, dobro upanje, da se prva omoži, ali pa pri tisti hiši imajo upanje, da bodo poleti prvi poželi žito. Blagoslovljena jedila so svoj čas prinesli na mizo šele na velikonočno nedeljo zjutraj, danes pa ljudje po navadi že kar v soboto po blagoslovitvi velikonočnih jedi sežejo po žegnu. Ponekod se je ohranila navada, da gospodinja v pustnem času shrani krape — v Rožu jim pravijo fancute —, ocvrte v svinjskem maslu, in jih pojejo na velikonočno soboto h kavi. Na velikonočno nedeljo zjutraj pomeša kmet mačice ali „muce“ od prajtlja med krmo in jih da živini kot zdravilo proti boleznim. Z blagoslovljenimi vejicami prajtlja pa kmetje spomladi prvič ženejo živino na pašo. Po jutranji maši se cela družina usede k mizi in dobi velikonočna jedila. Včasih je bilo tako, da tisti, ki ni opravil velikonočne spovedi, ni dobil žegnanih jedi. Ponekod pa so pokopali kost od velikonočne šunke v polje, da bi bila zemlja rodovitnejša. soboto, ko so že zjutraj „odvezali“ zvonove, popoldne pa so »movžarji“ naznanili blagoslovitev velikonočnih jedi. Danes, ko je v cerkvi veljaven nov liturgični red, začno streljati šele na velikonočno soboto zvečer. S streljanjem so svoj čas ljudje skušali Pregnati hude zimske duhove in Privabiti pomladansko sonce. V velikonočnem času, po navadi na cvetno nedeljo, dobivajo otroci od svojih boter in botrov velikonočno darilo, ki mu v Rožu Pravijo „taška“. Ponekod se je ohranila še navada, da botra speče otrokom šartelj, v katere-9a vtakne otrokom tolar. Marsikaj od lepih ljudskih šeg je že šlo v pozabo. Opažamo pa tudi razveseljivo dejstvo, da marsikdo od mladih skuša zavestno ohraniti te navade in jih izročiti tudi svojim otrokom. Pripravila Heidi Stingler Vladimir Makuc v celovški galeriji Slama Kraško vzdušje sredi Celovca Umetnik Vladimir Makuc sredi kraškega sveta. V torek, 12. marca, so v galeriji „Slama“ na Benediktinskem trgu v Celovcu odprli obširno razstavo grafik, risb, slik, tapiserij in plastik akademskega slikarja Vladimirja Makuca, priznanega umetnika doma in v tujini. Eden vidnejših predstavnikov t. i. „ljubljanske grafične šole“ Vladimir Makuc je bil rojen leta 1925 v Solkanu pri Gorici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1954. Dve leti pozneje je zaključil še specialko za restavratorstvo; izkazal se je kot odličen restavrator in kopist srednjeveških stenskih slikarij, še zlasti poznogotskih. Od leta 1957 do nedavnega se je posvečal predvsem grafiki. Sprva je eksperimentiral v lesorezu, od leta 1960, ko je krajši čas delal v Parizu v ateljeju Joh-nyja Friedlaenderja, pa barvni jedkanici in akvatinti. Od vsega začetka Makučev opus označuje globoka zakoreninjenost v primorskem, kraškem svetu, od koder izvirajo skoraj vsi njegovi motivi (kraške hiše, zgarane žene, sestradani voli in konji, su|ni pašniki, ptiči, rastline). V svojih delih sintetizira značilne forme, strukturo in barvo domače krajine. V tehničnem pogledu je že od zgodnjih šestdesetih let kombiniral klasični globoki tisk z reliefnim, v katerem je odtiskoval v nasprotju s trdim, a idiličnim kra-škim svetom, simbolne elemente sodobne industrializacije (različna kolesca itd.). Poleg grafike Makuc goji tudi risbo, in sicer že od sedemdesetih let, v začetku osemdesetih pa ga je začelo vznemirjati oblikovanje v plastiki. Vse tehnike, ki jih Vladimir Makuc uporablja, je podredil svojemu notranjemu imperativu in izoblikoval svoj izrazni svet, ki je izrazito moderen in vendar v ničemer ne zanika svojih virov in lastnih korenin. Ljubitelji moderne umetnosti, priporočamo Vam, da si do 6. aprila ogledate v galeriji „Slama“ v Celovcu 68 del slovenskega umetnika Vladimirja Makuca, ki ni priznan le doma, temveč širom po svetu, saj je razstavljal v mnogih umetnostnih središčih (Amsterdam, Berlin, Benetke, Dunaj, Mexico City, New York, Rim, Rio de Janeiro, Tokio, . . . ); že nekajkrat se je predstavil tudi koroški publiki (Celovec, Beljak). Kot potrdilo umetnostnega potenciala, ki ga izžareva Makučev opus, naj omenimo, da je njegova dela odkupila tudi svetovno pomembna grafična zbirka Albertina na Dunaju. Mag. Mojca Uršič najti je treba novih besed za stvari ki so zastarele stare besede so za antikvariat kako lepo bi bilo slišati besede ki izpovedujejo kaj novega stare fraze zbijajo v glavah teh ki vedo kaj misliti je zato mislijo in divje mislijo nešteto črk je danes že požrl obupal je preveč slik je bilo premalo jasnosti nešteto stavkov je pretekle ure zaznal še vedno skuša dojemati za vsako besedo najde drugo besedo primerja izpovedi besed na papirju in besed v spominu požira še naprej spet se mu je zataknilo besedo izpljuje iz dolge klobase besedila se zvali umišljeni odstavek ne zaznava prav ničesar več pred njim strgani listi iz knjige blazne črke zrejo v njega prav ničesar ne razume več jasno mu je eno tožil bo tega avtorja obtožnica je jedrnata avtor je besede izrabil za neumnosti škodoval je tudi možganskim celicam utopil jih je v črnilu temnih fraz STRAN r\ petek, I ^ 29. marca 1991 nedeljo leta 1941 sem v Beogradu doživel bombardiranje in sem se nato javil kot prostovoljec. Podati sem se moral v Sarajevo, kjer sem na veliki petek doživel še bombardiranje tega mesta. Tedaj sta bila še huda zima in mraz in veseli smo bili, če smo dobili jesti vsaj nekaj suhih kvoc. Nekaj pozneje sem dobil kot mlad zdravnik v Beogradu nalog, i naj I l3ili zavestni in maj hlapčevski!“ Z DR. STANKOM JELENOM SE JE POGOVARJALA HEIDI STINGLER Dr. Stanko Jelen, dolgoletni hišni zdravnik na Bistrici v Rožu, te pred kratkim praznoval svojo 80-letnico. Njegova življenjska Pot ni bila posejana z rožami, kljub temu pa je Stanko Jelen znal vedno napraviti najboljše v dani situaciji. Kot sin kmečke družine v Libučah si je priboril privilegij, da je šel lahko v Innsbruck študirat medicino. Že kot mlad fant je Stanko Jelen vedno točno vedel, kaj hoče, in si je tako zastavil jasne cilje. Tako se je v 17. letu starosti vpisal v višjo stopnjo gimnazije. Želja matere je bila, da bi sin šel študirat teologijo; Stanko delen pa se je odločil za študij medicine. Pod najtežjimi pogoji te zaključeval študij v Innsbrucku in v Beogradu, saj je v tem basu ravno izbruhnila druga svetovna vojna. Težave so za mladega zdravnika nastale predvsem zato, ker je izhajal iz zavedne slovenske družine, ki so jo pregnali iz domačega kraja. Kljub temnim časom je Stanko Jelen po koncu vojne uspešno začel z delom hišnega zdravnika na Bistrici v Rožu, kjer ga tudi še danes domačini globoko spoštujejo. Kot zavednemu pripadniku slovenske narodne skupnosti dr. Stanku Je-tenu politika ni bila nikoli deveta briga. Tako tudi še danes z velikim zanimanjem sledi političnim dogodkom, še posebej tistim, ki prizadevajo slovensko narodno skupnost. Naš tednik: Gospod Jelen, rodili ste se kot sin kmečke družine, ki je imela sedem otrok. Verjetno za takratni čas ni bilo samoumevno, da je šel kdo študirat. Ali so si to Vaši starši lahko privoščili, ali ste to občutili kot privilegij, katerega tedaj gotovo niso imeli vsi otroci? Dr. Stanko Jelen: Seveda si moji starši niso mogli privoščiti, da sem šel v Innsbruck študirat medicino. Rekel bi, da je bil to privilegij, katerega sem si izboril, ker sem bil že kot mlad fant zelo trmoglav in sem točno vedel, kaj hočem — še bolj točno pa, česa nočem. Vedel sem, da nočem ostati doma kot pastir. Kot 17-letni fant sem se vpisal v višjo stopnjo gimnazije in še dobro se spominjam, kako sem se tedaj učil latinske vokabule, katere mi je popravljal župnik Igerc. Po maturi sem se brez vsakršne podpore staršev podal s prazno denarnico v Innsbruck, kjer me je na začetku podpirala teta. Kljub temu, da sem pogostokrat trpel lakoto in nisem imel pametnega stanovanja, sem bil srečen, da sem lahko študiral. Svoj medicinski študij sem zaključil v Beogradu, in sicer v času, ko je že izbruhnila druga svetovna vojna. Spominjam se, kako smo v Beogradu lačni študentje pogostokrat hodili na pokopališče, kjer smo se nasitili z jedmi, katere so prinašali ljudje ob pogrebih svojcev. Sicer si tega danes pri nas ne moremo predstavljali, vendar taka je bila v Beogradu šega in vsak je lahko šel po pogrebu na pokopališče in se je tam nasitil. Na univerzi sem zaključil študij in sem napravil zadnje izpite v nemškem jeziku, kar priča o veliki toleranci te države, kajti kdo si lahko predstavlja, da bi nekdo lahko na primer na Dunaju položil izpite v slovenščini?! NT: Kako, da študija niste zaključili v Innsbrucku? Dr. Stanko Jelen: Ko sem bil še v Innsbrucku, so Nemci vkorakali v Avstrijo. Tedaj so nacisti na univerzi ustanovili tako imenovani Studentenbund in so hoteli prisiliti študente, da bi se priznali k nemštvu (Deutschtum). Seveda sem imel s tem težave, saj zame to ni prišlo v poštev. Tako sem bil tedaj črna ovca, katero so izključili iz študentovske zveze, in sem pričakoval težave. Zato sem jo jeseni pobrisal čez zeleno mejo. NT: Kako ste preživeli študentska leta v Beogradu, saj je bilo tudi to mesto zasedeno? Dr. Stanko Jelen: Na cvetno da cepim ljudi proti tifusu in da pregledujem mrliče. V tem času so me že začeli iskati gestapovci. Hiša, v kateri sem imel vse svoje dokumente, razen zdravniške diplome, je bila bombardirana. Ker mi je nekdo od znancev svetoval, da bi bilo zame življenje bolj varno v Ljubljani, sem začel razmišljati, kako bi lahko prišel tja. To ni bilo enostavno, saj povrh vsega nisem več imel papirjev in dokumentov. S pomočjo družine Janežič iz Podgorij mi je uspelo, da sem ponoči prišel čez Savo in sem tako prišel v Zagreb. Ker sem tedaj dobro znal italijansko, sem se podal na italijanski konzulat in sem prosil za pomoč. Tam so mi dali vojaka, ki me je spremljal na kolodvor, da sem se lahko peljal v Ljubljano. Tam sem dobil službo na kliniki; tako sem imel vsaj kaj jesti, poleg tega pa mi je bila dana tudi priložnost, da sem se že čez nekaj mesecev lahko specializiral na ženskem oddelku. Neko jutro, ko sem zapustil kliniko po nočni službi, so Italijani aretirali vse zdravnike; spet enkrat sem imel srečo, da takrat nisem bil več v bolnišnici. Torej se mi je zopet zastavilo vprašanje, kako bi lahko prišel iz Ljubljane. Hotel sem iti k partizanom, pa to ni bilo tako enostavno. Ljubljana je bila tedaj obdana z žico pod električno napetostjo. Tako sem zaprosil za dovoljenje in sem mislil, da bom po regularni poti prišel iz Ljubljane. Tedaj so me zaprli Nemci in so me odpeljali v Celovec, kjer sem bil tri mesece zaprt skupno z Olipovimi iz Sel. Noči v zaporu, v kateri smo vedeli, da je bil Olip obsojen na smrt, nikoli ne bom pozabil. Tedaj so Selani celo noč in cel dan peli slovenske pesmi; drug dan so jih odpeljali na Dunaj in jih tam obglavili. Iz Celovca sem prišel v taborišče Kimsee. Od tam sem pobegnil in sem se peš podal v taborišče Hesselberg, kjer sta bili moja mama in svakinja z otroki. Hodil sepi dva dni in dve noči. Ko je bilo vojne konec, so nas odpeljali v Celovec na Domplatz, kjer nas je domovina „sprejela" kot ujetnike. Brez dovoljenja tedaj nihče ni smel zapustiti kraja in tudi v Celovcu smo morali še med porušenimi zidovi čakati, da smo dobili dovoljenje, da lahko gremo domov, kjer so nas pustili gladovati. Če mislim na vse te dogodke, in vidim, kako danes na primer pri nas sprejemajo Romune, potem me še danes boli srce. Da je bila naša domačija po vojni oropana in da so jo zasedali Kanalčani, o tem sploh nočem govoriti. Ko so morali ti ljudje zapustiti našo hišo, so nam jo zažga- Naš tednik: Ali ste po vojni lahko začeli brez težav z zdravniško prakso? Dr. Stanko Jelen: Takoj, ko sem bil doma, sem se javil na zdravniški zbornici in sem zaprosil za delo. Ker sem se v Ljubljani že specializiral na ženskem oddelku, sem prvotno mislil, da bom šel delat kot zdravnik v bolnišnico. Pred očmi pa sem imel le en cilj — namreč, da mi ne bo več treba gladovati. Ker pa tedaj zdravniki v bolnišnicah niso imeli dobrih pogojev za delo in niso zaslužili niti toliko, da bi se lahko najedli do sitega, sem se odločil, da začnem na podeželju kot hišni zdravnik. Naš tednik: Da ste bili odličen zdravnik, ki je imel zelo oseben pristop do pacientov, potrjujejo domačini še danes, ko ste že v pokoju. Dobili pa ste tudi priznanja od občine in od dežele. Ste bili tudi Vi osebno zadovoljni s tem, da ste si izbrali ta zahtevni poklic? Dr. Stanko Jelen: Nikoli nisem dvomil, ali je bila moja odločitev za zdravniški poklic pravilna. Poklic sem izvajal z veseljem in očitno sem veselje do tega poklica predal tudi svojim otrokom, saj so vsi trije postali zdravniki. Na Bistrici v Rožu sem se zelo hitro vživel in sem se tu počutil zelo domačega. To pa tudi zaradi tega, ker so imeli ljudje do mene veliko zaupanje in so prišli z vsemi težavami, ki so jih imeli. Rade volje sem jim svetoval, kjer sem le mogel in tako tudi ni bilo nenavadno, da sem pogostokrat svetoval pri družinskih problemih, ali pa da sem z ljudmi delal tudi testamente. Nekaj takega si danes seveda sploh ne moremo več predstavljati. Je pa tudi res, da so bili bolniki včasih bolj hvaležni in manj sitni, kot so včasih danes. Naš tednik: Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti nikoli niste zatajili, kaj ste — obratno — vedno ste bili ponosni, da ste Slovenec. Kako danes vidite razvoj manjšinske politike? Dr. Stanko Jelen: Dejstvo je, da smo v zadnjih letih marsikaj dosegli. Tako ima na primer slovenska mladina vrsto izobraževalnih možnosti, pa tudi drugače se je marsikaj spremenilo na bolje. Kljub temu pa sem mnenja, da bi morali biti Slovenci mnogo bolj samozavestni in manj hlapčevski. Zavedati se moramo, da nam določene stvari pristajajo in da to ni miloščina večinskih strank, če nam prizna kakšno pravico. Če pa danes opazujem slovensko mladino, potem me boli srce, ko vidim, da ta pogostokrat med seboj govori nemško. Za naš čas bi to bila velika sramota. Želim si, da bi naša mladina dobila bolj pozitiven odnos do svoje materinščine in bi bila nanjo bolj ponosna. Najboljša pot do tega pa je gotovo krepitev lastnih struktur in samostojnega političnega nastopa. Naš tednik: Hvala za pogovor! Dvoje mest je, kjer na Hrvaškem vre: v Kninu in Pa-kracu je najbolj problematično. Že na prvi pogled lahko laik ugotovi, da je za nemire odgovoren nekdo drug, ne pa prebivalci sami. Kajti čeprav ni bilo vojaškega udara na Hrvaškem, je Kninska pokrajina razglasila svojo neodvisnost in tako začela ignorirati demokratično izvoljeno oblast Hrvaške. Knin hoče imeti svojo državo na Hrvaškem. Kninski pokrajini se je pridružila tudi okolica mesta Pakrac. Vzrok je v tem, da tako v Kninu kakor v Pakracu živijo Srbi. V Kninu in okolici je pretežni del prebivalstva srbski. Že ob samem prihodu v Knin lahko vsakdo opazi, da je ta del srbskega ozemlja drugačen od rani možje in hoteli zapleniti snemalno opremo, ekipo pa odvesti na policijsko postajo. V teh preteklih napetih dneh je bilo videti, da je vpoklicana vsa rezervna hrvaška policija kakor tudi rezervisti policije v Kninu. Mnenje ljudi in političnih funkcionarjev v Kninu je, da Srbom v novi hrvaški državi niso zagotovljene enake pravice kakor prej v federativni Jugoslaviji. Predvsem da nimajo možnosti uporabljati obrazcev, Ali je za nemire v Pakracu in Kninu odgovorno srbsko vodstvo v Beogradu? V novi hrvaški državi še ena država? ostalih. Po ulicah visijo jugoslovanske zastave s peterokrakimi zvezdami (namesto znaka šahovnice s hrvaškimi županijami, simbolom hrvaške republike). Tudi policija je ostala še dalje milica in na svojih kapah ohranila peterokrako zvezdo. Po ulicah je možno srečati mnogo vojaških vozil in vojaškega osebja, predvsem pa avtomobile z registracijami iz Srbije. Prav te registracije pa so znak za to, da napeto in nelagodno stanje ustvarjajo predvsem ljudje, ki prihajajo iz Srbije. V Kninu ima vsakdo občutek, da je vsak drugi občan miličnik v civilu in da te zasleduje ter kontrolira. Ko smo šli mi na miličniško postajo po dovoljenje za snemanje, je pred okencem pred nami stal starejši občan in poročal dežurnemu miličniku, da je v mesto prišel neki tuji avtomobil rdeče barve. Seveda ni vedel, da poroča o prihodu avstrijske televizije in firme ARTIS ter da govori o nas, ki stojimo za njim. Takoj ko je politični funkcionar dežurnemu miličniku dovolil, smo dovoljenje dobili brez težav; samo ustno seveda, kajti pismenega dovoljenja ni bilo mogoče dobiti. Še en dogodek naj je tu omenjen. Ko smo snemali panoramo Knina, saj so nam zagotovili, da ni težav, je nenadoma pridrvel miličniški avto. Iz njega so skočili štirje uniformi- napisanih v cirilici, v hrvaškem znaku da ni njihovega srbskega znaka . . . V Pakracu, ki je postal znan po spopadu med pripadniki Srbske demokratske stranke in tako imenovanimi specialnimi enotami hrvaške policije, pa je opaziti, da se je položaj že umiril in skoraj ni možno opaziti avtomobilov s srbskimi registracijami. Predstavniki hrvaške strani trdijo, da so se iz nemirov nekaj naučili, predstavniki srbske stranke pa zatrjujejo, da je umiritev le začasno premirje in da bodo Srbi v Pakracu skupaj s Kninsko pokrajino ustanovili svojo državo takoj, če se bo Hrvaška osamosvojila od Jugoslavije. Zaenkrat je torej edino zanesljivo samo to, da vsa odprta vprašanja na Hrvaškem ostajajo nerešena. Oborožuje se tako ena kakor druga stran. Dokler se politični in ekonomski interesi ne bodo uskladili na državni ravni, tako dolgo bodo v Kninu in v Pakracu noči in dnevi negotovi. Ljudje, ki dalj časa spremljajo dogajanja v teh krajih, vedo povedati, da se kot po pravilu proti koncu tedna negotovost stopnjuje, v nedeljo pa ta napetost pade. V Kninu in Pakracu živijo domačini, Srbi in Hrvati, med seboj v miru. Tako nastaja vtis, da nemire ustvarja srbsko vodstvo v Beogradu, ki nikakor ne želi, da bi se Hrvaška osamosvojila od Jugoslavije. Radio/TV/Prireditve STRAN -< a petek, I i" 29. marca 1991 T A PETEK, 29. marec Skavtski križev pot. A T SOBOTA, 30. marec „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 31. marec 6.30-7.00 Vstali hodi E pred nami: Kdo se ne veseli velikonočnega jutra? (P. Zunder) 18.10-18.30 Velika noč D E je zmagoslavje življenja: Zveličar prinaša vstajenje in novo življenje (P. Zunder) N v P0NED., 1. april 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem 18.10—18.30 Pomladanske popevke. R TOREK, 2. april Partnerski magazin. A SREDA, 3. april D i Glasbena sreda. 21.05-22.00 Sodobna slovenska literatura na Koroškem - 5. 1 ČETRTEK, 4. april U Rož — Podjuna — Zilja „DOBER DAN, KOROŠKA“ 31. marec 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Velikonočna baklada na Radišah „Žegen" ali blagoslov velikonočnih jedil Ovčjereja in predelava volne v Ziljski dolini Portret pesnice Milke Hartman 5-letna Zora iz Celovca bo pripovedovala zgodbico o malih gosenicah Finale Cziganove kantate „Ustoličenje karantanskega kneza“ — zahvalna pesem Nogomet: Breže — SAK Predavanje in pogovor z Levom Detelo: Skupaj in vsaksebi - skozi stoletja Tema: Skupne poteze in razlike med nemško in slovensko kulturo v prostoru nekdanje monarhije K&K in v prostoru današnjega sodelovanja „Alpe-Jadran-Panonija" Čas: v četrtek, 4. 4., ob 19. uri Kraj: v hiši „Severin“, Viktringer Ring 34 v Celovcu Diskusijo bo vodil dv. sv. dr. Reginald Vospernik Prireditelj: KDO Referat za izobražence Telefax 9943/463514189 64215 Begunje 21 tel. (064) 73-402, 73-055 Gostovanje Galerije LM, Maribor, v Begunjah Te dni si boste lahko ogledali veliko „Razstavo slik znanih jugoslovanskih avtorjev", katero je galerija Avsenik pripravila skupaj z renomirano LM galerijo Nevenke Pestič iz Maribora. Družina Pestič velja za eno izmed najbolj zanimivih kolekcionarjev umetniških del v Mariboru. Slike priznanih ju-goslov. umetnikov bodo v galeriji Avsenik razstavljene že v naslednjih dneh. Št: PRIMOŽ Premiera drame: „VELEJA“ Čas: v soboto, 6. aprila 1991, ob 20. uri v kulturnem domu v nedeljo, 7. aprila 1991, ob 20. uri v kulturnem domu Kraj: v kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu Z novo gledališko predstavo se bodo predstavili domači igralci. Režija: Peter Militarov Prireditelj: SRD „Danica" v Šentprimožu RADIŠE VELIKONOČNA BAKLADA V TUCAH Čas: na velikonočno soboto, 30. marca 1991, ob 21. uri Zberemo se pri KUESU v Tucah Prireditelj: SPD „Radiše" KALIFORNIJA -Grand Canyon Čas potovanja: 16 dni, Cena: ca. 27.000,- öS, Odhod: 27. 4. 1991, Povratek: 12. 5. 1991 Ste kdaj sanjali o sončni Kaliforniji, velemestih SAN FRANČIŠKU, LOS ANGELESU, HOLLYWOODU, igralnicah v LAS VEGASU? Ste si želeli v NEW YORK, GRANDCANYON, najlepši kanjon na svetu? Vas mika splavarjenje po reki KOLORADO ali pogled na BRYCE CANYON in neskončne puščavske predele NEVADE, ali vožnja z džipom po puščavi? VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ LAHKO DOŽIVITE na potovanju z nami, posebej prirejenim za tiste, ki so že „SKORAJ VSE VIDELI", pa bi radi še več. Prijave do 25 dni pred odhodom. To vse vam nudi „EXOTIC TOURS“, Celovška 264, Ljubljana. Več informacij dobite na telefon: 04 63 / 51 11 23 ŽELEZNA KAPLA LOVSKI PLES Čas: sobota, 13. 4. 1991, ob 21. uri Kraj: v hotelu OBIR v Železni Kapli Igra ansambel „DOBRI PRIJATELJI" Prireditelj: Lovski pevski zbor v Železni Kapli ŠMIHEL Predavanje in pogovor: BOLEZNI ŽENSK IN TEŽAVE Z MENO Čas: v četrtek, 4. aprila 1991, ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Predavata: Dr. Walter Döller, dr. Karl Scherr Prireditelja: Katoliško prosvetno društvo Šmihel, Katoliška prosveta Šmihel Predavanje bo v nemškem jeziku. Prosto-voljni prispevki! Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV v nedeljo, 14. aprila 1991, ob 14.30 uri v farni dvorani v ŽELEZNI KAPLI Soprireditelj: SRD „Zarja“ * * * v nedeljo, 21. aprila 1991, ob 14.30 uri v kulturnem domu na Radišah. Soprireditelj: SRD „Radiše“ „Marela" BI. marca v Globasnici Začetek je bil amaterski. S svojevrstno glasbo jim je v najkrajšem času uspelo priti v sam vrh narodnozabavne glasbe. Tri leta nastopajo že kot profesionalci po vsej Evropi. Vrsto nastopov pa imajo po televizijskih postajah v Nemčiji, Švici in Avstriji. Kar jih posebno odlikuje je to, da je povsod po Evropi del koncerta tudi v slovenskem jeziku. Na velikonočno nedeljo, 31. marca 1991, se vidimo pri ŠOŠTARJU v Globasnici, ob 20. uri. Pripravljen je posebni polnočni vložek. SODALITAS S*** Dom v Tinjah Telefon: (04239)2642 9121 Tinje v četrtek, 4. aprila, ob 19.30 Avtogeni trening za odrasle, nem. Voditeljica: dr. Rosemarie Brunntha-ler-Tscherteu od petka, 5. aprila, od 15. ure do nedelje, 7. aprila, do 13. ure Govorniško šolanje za občinske odbornice in odbornike: Kako govoriti in nastopati brez strahu, kako učinkoviteje argumentirati pri sejah (za začetnike) Predavatelj: Eduard Ploier v petek, 5. aprila, ob 19.30 VOJNA IN SPRAVA — ALI JE MOGOČA? (okrogla miza) Diskutirali bodo: koroški partizani in domobranci: dr. Janez Zdešar, München; Jelka Dolinar, Spittal ob Dravi; Justin Stanovnik, Ljubljana; Janez Wutte-Uic, Št. Primož; Milena Gröbla-cher, Škocijan; žpk. Vinko Zaletel, Vogrče; mag. Boris Mlakar, zgodovinar Vodja diskusije: prof. Jože Wakounig, Kotmara vas v petek, 5. aprila, ob 18.30 ODPRTJE RAZSTAVE DEL MIHE DOLINŠKA (fotografije) v ponedeljek, 8. 4., od 13.30 do 18. ure KUHARSKI TEČAJ: Zdrava, polnovredna hrana, nem. Voditeljica: Maria Steinbrugger, Beljak od ponedeljka, 8. aprila, od 18. ure do sobote, 13. aprila, do 9. ure POST — POT K ZDRAVJU? nem. Voditeljica: Annemarie Steiner v četrtek, 11. aprila, ob 19.30 ZDRAVSTVENA HRANA ZA ZDRAVE IN BOLNE LJUDI, nem. Predavatelj: dr. Sebastian Mathew od petka, 12. aprila, od 14. do 20. ure do sobote, 13. aprila, od 9. do 20. ure SLIKANJE NA STEKLO ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Voditeljica: Anica Vrečar v torek, 16. aprila, od 14.30 ure do 16.30 Ples za starejše ljudi — razni družabni plesi, nem. Voditeljica: Friederike Knez-Jernej v torek, 16. aprila, ob 19.30 Homeopatija — alternativna metoda zdravljenja k šolski medicini, nem. Predavatelj: med. sv. dr. Emil Smolnig v sredo, 17. aprila, 8.30—12.00 Drobno pecivo iz kvašeno-maslene-ga testa, nem. Voditeljica: Brunhilde Weidlitsch v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 uri Polnovredna hrana — pro in contra, nem. Predavatelj: Peter Mayr NAŠ TEDNI K— Lastnik tzaložnik) in izdajatelj: društvo „Na-rodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: .Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem, znancem in sorodnikom TRGOVINA KMETIJSKI STROJI OKNA VRATA KRIVOGRAD ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Telefon (0 42 35)25 37 Vesele velikonočne praznike Vam želi TISCHLEREI - MIZARSTVO ständg gerichtlich beeideter SachverstäixSger § 9150 Bleiburg / Pliberk Koschatstraße 8 Tel. (0 42 35) 21 63 Vesele velikonočne praznike želi GOSTILNA in TRGOVINA Hanzi Ogris BILČOVS FIRMA Rudolf ČIK BREŠKA VAS HOLZINDUSTRIE SITTERSDORF / ŽITARA VAS MÖBELERZEUGUNG & Co. KG ŽITARA VAS 42, 9133 Miklavčevo, tel.: (04237) 2525 *0, TX: 422833 PROIZVODNJA IN PRODAJA POHIŠTVA • DNEVNE SOBE • SPALNICE • OTROŠKE SOBE • KOSOVNO POHIŠTVO • MIZE IN STOLI • KUHINJE • IZDELAVA PO POSEBNEM NAROČILU Celotni program je izdelan iz domačega bora v visoki kvaliteti. OBIŠČITE NAS. GOTOVO BOSTE NAŠLI PRIMEREN IZDELEK V NOVO UREJENEM RAZSTAVNEM PROSTORU. Se priporočamo in Vam želimo vesele velikonočne praznike. TISCHLEREI Kimovec Hof bei Eberndorf Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in znancem TVRDKA Hoch- und Tiefbau Ges.m.b.H 9150 BLEIBURG / PLIBERK Tel. (0 42 35) 20 59 Tel. (0 42 36) 20 30 Beratung und Planungen von individuellen Wohnraumgestaltungen Glede na Vaše želje pri oblikovanju stanovanjskih prostorov Vam svetujemo in za Vas načrtujemo AUTORANCH BMW Spezialreparaturen Posebna popravila vozil BMW Vertretung — Neu- und Gebrauchtwagen Zastopstvo za avtomobile: nova in rabljena vozila KÜHNSDORF KOHLDORF Telefon.: (04232) 8846 KFZ Meisterbetrieb Autolackierung — Reifen und alles ums Auto Avtomobilsko podjetje. Lakiranje avtomobilov, zamenjava gum Napravimo vse, kar Vaš avto potrebuje! Werner Findenig Mittlern. A-9125 Kühnsdorf Telefon (0 42 32) 62 22 Planung, Beratung, Ausführung, Verkauf Vesele velikonočne praznike želi SPORT - RESTAURANT - MOTEL DRUŽINA ŠKERJANEC Kožentavra 42, A-9162 STRAU, tel. (04227) 2981 Kdo bo Moški prvak — Trg, Pliberk ali celo SAK? V Koroški ligi se obeta zelo izenačen in napet spomladanski del prvenstva, kajti prva štiri moštva in tudi Matrei imajo dobre možnosti za naslov prvaka. Veliki favorit pa je brez dvoma Trg, ki je pozimi pridobil dva zelo močna igralca (R. Oblaka, Krappingerja). V ožji krog favoritov pa sodijo tudi SAK, Pliberk in Wietersdorf. Po mnenju poznavalcev koroškega nogometa pa za naslov prvaka pridejo v poštev samo tri moštva: SAK, Trg in Pliberk. Dr. Ivan Ramšak (SAK): „Favorit je Trg!“ Toliko dela in truda kot letos si kot trener še nisem naložil. Po napornih pripravah doma smo se za kratek čas izognili zimskemu vremenu ter v Istri odigrali nekaj zelo pomembnih pripravljalnih tekem. Sodelovanje igralcev je bilo zelo zadovoljivo, tako da sem prepričan, da so vsaj telesno vsi dobro pripravljeni. Če se je izboljšala tudi igra celotne ekipe, pa se bo videlo v soboto v Brežah, kjer nas čaka zelo nevarno domače moštvo. Najboljše karte za naslov prvaka ima seveda Trg. Dobro moštvo je pridobilo še dva zelo obetavna igralca, vrhu tega pa ima prednost prve tekme proti Borovljam, ki zaseda lezadnje mesto. V primeru visoke zmage se bo Trg uvrstil čisto na vrh lestvice, kar bo ekipo še dodatno motivi ralo. Vendar pa se bomo z mirnim, zbranim in doslednim delom tudi mi prav do zadnje tekme borili za naslov prvaka. To je tiha želja igralcev. Möderndorfer (Trg); „Za nas je sprejemljivo le 1. mesto!“ Letos smo se zelo intenzivno pripravljali na vigredni del prvenstva, tako da z mirno vestjo lahko izrečem, da je moj cilj postati prvak Koroške lige. Pozimi sta se moji ekipi priključila dva zelo dobra igralca, in o njima lahko poročam le dobre stvari. Predvsem me je presenetil Krappinger, ki ni le dober napadalec, temveč se je izkazal tudi kot dober prijatelj vseh igralcev. V okviru prvenstva imamo šest tekem na domačih tleh in pet na tujih. Naša največja nasprotnika bosta SAK in Pliberk. Pliberk je zelo borbena, navdušena ekipa, ki se na raznih tekmah zelo stopnjuje. Vrhu tega ima zelo dobrega trenerja. Prednost SAK pa je uigranost ekipe, saj že dolga leta igra v skoraj enaki postavi. Tudi trener Ramšak je izvrsten poznavalec nogometa, tako da bo za naslov koroškega prvaka igrala pomembno vlogo tudi sreča. Alois Jagodič (Pliberk); „Odločilen bo start!“ Mislim, da bo prvak SAK. Imajo zelo dobrega legionarja, ki lahko sam odloča tekme. Tudi drugi igralci so postali zrelejši, tako da je SAK letos prvi kandidat za naslov prvaka. Drugi favorit je Trg. Njegova prednost sta nova igralca Krappinger in Oblak. Oba sta zelo perspektivna igralca in sta se že dobro vključila v moštvo. Naš cilj pa je obdržati tretje mesto, kajti trenutno nam zaradi poškodb manjkajo kar štirje stalni igralci. Žlak zaradi hude poškodbe verjetno vigredi sploh ne bo igral. Tudi Feldbacher in Hutter še nista zdrava. Na zadnji pripravljalni tekmi se je poškodoval še Skoff, tako da se je naš kader nevarno skrčil. Vrhu tega smo Šmihelu oddali Lopinskega, ki nam v obrambi zelo manjka. Vendar bo start za vsa tri moštva zelo velikega pomena. Ekipa, ki bo tudi pod pritiskom uspešno tekmovala, se bo ob koncu uvrstila čisto na vrh lestvice. Pomembno vlogo bo igrala tudi ekipa iz Matreia. 0:4 — Koroška visoko podlegla slovenski reprezentanci Z leve: Marijan Sadjak (SAK), Thomas Wuntschek (Pliberk) in goleador slovenske reprezentance Renato Kotnik (Maribor). Začetek prvenstva tudi v podligi ter v 1. Bilčovs je že odigral prvo prvenstvo tekmo, za druge ekipe bo začetek nogometnih tekem ta konec tedna. Igralci, trenerji in seveda tudi gledalci že z velikim zanimanjem čakajo na posamezne tekme. Moštva so se večinoma resno pripravljala na vigredni del prvenstva, in zato so zastavljeni cilji kar precej visoki. Bosta tudi tokrat Stanisavtjeviča krila dva igralca? V soboto Breže proti SAK Prva letošnja prvenstvena tekma, proti Brežam, je za SAK zelo velikega pomena. „Ekipa iz Brež je na domačih tleh izredno močna, tako da smo z eno točko zadovoljni,“ je dejal Ramšak. Prav tako je z eno točko zadovoljen trener iz Brež, Klaus Mitterndorfer, ki pravi: „SAK je tehnično dobra ekipa, ki se zna tudi boriti. Vendar se najbolj bojimo legionarja Stanisavljevi-ča, na katerega bo treba paziti polnih 90 minut. Slišal sem, da se je SAK zelo intenzivno pripravljal na prvenstvo, zato pričakujem, da bo igral zelo napadalno. Imam pa proti nasprotniku posebno taktiko. Tako bo sobotna tekma gotovo zelo zanimiva in napeta.“ Obe ekipi bosta igrali v popolni postavi, kar priča o pravilnem treniranju dveh trenerjev. V sredo sta se v Pliberku pomerili amaterski reprezentanci Koroške in Slovenije. Trener Drießler je v reprezentanco poklical tudi Lojzeja in Marijana Sadjaka; oba sta odigrala solidno tekmo. Marjan je igral zelo zanesljivo, vendar ga je trener po odmoru zamenjal. Lojzej pa se je polnih 90 minut boril kar uspešno, ter štel med najboljše igralce koroške ekipe. Gostje so zasluženo zmagali s 4:0. Razlika med moštvoma je bila predvsem v obvladovanju žoge ter v taktični spretnosti. Sploh pa se je slovenska ekipa izkazala kot zelo zrela. Koroška — Slovenija 0:4 (0:1) Koroška: Heindl (46. Böck); Koreimann, Urnik (70. Waldner), A. Sadjak; M. Sadjak (46. Kriwitz), Wuntschek (46. Koban), Wölbl, Pozewau-nig; Rohseano (65. Piuk), Schrammel Slovenija: Pejskovič, Križan, Ban, Galič, Grobelšek; Duranovič, Protega, Plevnik, Cvikl; Kotnik (70. Turk), Vidovič Pliberk, 50 gledalcev Sodnik: Peter Ruch Strelci: Kotnik (40.), Ban (70., 11-m), Plevnik (85.), Turk (88.) 8. ŠAHOVSKI TURNIR V ponedeljek, 1. aprila, ob 10. uri vabita SRD Bilka in SŠZ v gostilno Seher v Velinjo vas na 8. šahovski turnir. Tekmovali bodo v dveh kategorijah (mladina do 16. leta, splošni razred). Kratke športne novice BOKS: Comeback F. Wieserja Povsem presenetljivo se je preteklo soboto vrnil Franci Wieser v ring. Obetavni boksarje po velikih uspehih že zaključil športno pot, vendar je pred kratkim spet začel trenirati. Na primerjalnem boju BC Herkules-Budweis je v srednji kategoriji po točkah jasno premagal Marinka in tako ponovno dokazal svojo izredno nadarjenost v boksanju. Smučanje: Tatjana in Silvana prvi Zaključna prireditev za Mars-Kästle-Cup v Schladmingu se je za smučarje Št. Janža izkazala kot izredno uspešna. V skupini šolark I je Tatjana Zablatnik osvojila 1. mesto ter bila celo najboljša dneva. Prav tako 1. mesto si je prismučala Silvana Oraže. Obe sta prejeli tudi lepa darila. REZULTATI: šolarke 1:1. Tatjana Zablatnik, šolarke II: 1. Silvana Oraže, šolarji I: 9. Dominik Kropivnik (vsi Št. Janž) Planica: Zahomčan Frank letel 184 m___________________ Preteklo nedeljo se je v Planici končalo tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih. V prvi poskusni seriji predskakalcev je Zahomčan Frank poletel 184 m, kar je bila prava senzacija. Kot smo poročali, so se Zahomčan! udeležili tekme kot predskakalci. Pokazali so zelo lepe in dolge polete, tako da je bil trener Wiegele kar precej zadovoljen. Škoda, da niso tudi tekmovali. Prireditev je povsem uspela, čeprav poletov preko _200 m nismo videli. Tall-berg (Švedska) in Gebsted (ZRN) pasta bila zaslužena zmagovalca. BILČOVS: Za obstoj Moštvo trenerja Kattnika se bori Proti izpadu iz spodnje lige, zato so igralci in trener pod velikim pritiskom. Priprave niso bile zadovoljive, ker se nekateri igralci enostavno niso udeleževali treningov. »Cilj ekipe je obstoj v podligi, vendar bo ta cilj le težko doseči,“ je dejal Sigi Hobel. Nekaj igralcev je Poškodovanih (Kogelnig si je na tekmi proti Mostiču celo strgal vezi v kolenu), drugi pa so precej neresni. Ker pa je kader sploh zelo hrajhen, je trener Kattnik v veliki zadregi. Kljub temu je Kattnik prepričan, da bo v nedeljo proti celovškemu ASV Bilčovs uspešen. ŽELEZNA KAPLA: \f Ze prva tekma bo velikega pomena Na začetku jesenskega dela Prvenstva je ekipa iz Železne Kaple tekmovala izredno uspešno, vendar je proti koncu nezbrana igra, tor tudi smola, preprečila višjo uvr-stitev. „Cilj je slej ko prej 1. mesto, kajti igralci so se pod vodstvom trenerja Fera zelo zbrano pripravili na vigredno sezono,“ je dejal predsednik Smertnik. Ekipo je zapustil Travnik (Klopinj), nadomestil pa ga do domači igralec. Že prva tekma, v nedeljo, proti vodečemu iz Metlo-Ve, bo za Kapelčane izrednega po-hiena. V primeru zmage bi se Kapelčani precej približali vrhu lestvice. Na prvih tekmah bo manjkal poškodovani Kock (strgane vezi), a kljub temu pri igralcih prevladuje velik optimizem. GLOBASNICA: V Pokrče gremo vsaj po eno točko! Trener Tine Lesjak je s svojimi fanti kar zadovoljen, kajti udeležba pri treningih je bila zadovoljiva. Izrabili so tudi dobre razmere v Istri, kjer so se v Banjolah pri Puli en teden zelo resno in zbrano pripravljali. Odigrali so tudi tekmo proti Pliberku, o kateri je trener Lesjak dejal: „Ker smo samo tesno podlegli (2:3), sem bil z ekipo zelo zadovoljen. Igralci so pokazali, da znajo tudi proti boljšim moštvom dobro igrati, in to me je zelo presenetilo!“ Cilj Globašanov je mesto na sredini lestvice. Vendar se trenutno popolnoma osredotočajo na tekmo proti Pokrčam, kjer želijo osvojiti vsaj točko. Favorita v 1. raz- redu pa sta po mnenju Lesjaka Metlova in Grebinj. ŠMIHEL: Ekipa je izvrstno pripravljena Z novimi igralci (Lopinsky, Kert, Wagner) se je v celotnem moštvu izboljšalo razpoloženje, kar se vidi predvsem na treningih. Udeležba je zelo zadovoljiva, tako da trener Slanič upravičeno hvali celotno ekipo. Slanič: „Ker smo letos zelo dobro pripravljeni, smo si zastavili kar visok cilj. Izboljšati se namreč hočemo za štiri mesta na tabeli. Prvi korak bi radi naredili že na prvi tekmi proti zadnjemu na lestvici.“ Veliko pričakujejo Šmihelčani od Lopinskega, ki je v jesenskem delu prvenstva igral še za Pliberk. Po mnenju Slaniča sta favorita Metlova in Grebinj. „Na prvi tekmi bo verjetno manjkal poškodovani legionar Božičevič, ostali pa so vsi zdravi,“ je zadovoljno dodal Slanič. in 2. razredu Perspektiven nogometaš je zgled vsem soigralcem — novi igralec Šmihela Kristijan Lopinsky SELE: Igralci so neresni Iz vremenskih razlogov (veliko snega) so se Selani pripravljali večinoma v dvorani. Sicer so redno trenirali, vendar se nekateri igralci niso udeleževali treningov. Izjema je Norbert Hribernik, ki ni le redno sodeloval na treningih, temveč tudi samostojno črpal moč in kondicijo. Sekcijski vodja Nanti Olip je dejal: „Naš cilj je, da bi se posamezni igralci navadili na normalno športno življenje. Ta cilj si mora zastaviti vsak posamezen igralec. V drugem delu prvenstva pa ima vsak mlad igralec možnost, da igra v prvem moštvu. Mlade igralce je treba čimprej navaditi rednega tekmovanja, da si pridobijo izkušnje!“ ----- Vesele velikonočne praznike Vam želijo: Vesele velikonočne praznike želi ODV ETN IK/RECHTSAN WALT dr. Janko Tischler ml. 9020 Celovec / Klagenfurt Dr.-A.-Lemisch-Platz 4 / III / 8 Telefon (04 63) 51 38 29, 51 35 43 Telefax 51354375 Vesele velikonočne praznike želijo firme OAR.I3VTPEX Vsem cenjenim gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike Vsem gostom, odjemalcem, znancem, sorodnikom in prijateljem želi vesele velikonočne praznike SPAR-TRGOVINA GOSTILNA RESTAVRACIJA Camping-Rož KOČUHA, tel.: (0 42 26) 246 Smrečnik- Šoštar EXPORT - IMPORT - TRANSIT - GESELLSCHAFT m. b. H. Ewm&mffff C41F1IGO CARFEMA 9020 Klagenfurt/Celovec Sonnengasse 13 DRUŽINA WERNIG GLOBASNICA Tel. (04 63) 46801/0-5 Vesele velikonočne praznike želita Vesele velikonočne praznike želi vsem gostom, prijateljem in znancem GOSTISCE RESTAVRACIJA KEGLJIŠČE IN BIUARD JUENNA ČEPIČE PRI GLOBASNICI telefon (0 42 30) 271 PREDSEDNIK NSKS dr. Matevž Grilc in dr. Roland Grilc ODVETNIKA Celovec Karfreitstraße 14/111 Ob velikonočnih praznikih posebne ponudbe jagnjeta TISKOVIN IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOV! IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOf IN IZDJ» 3V VSAKOVRSTNI lfg'iWON IN IZDELO'ftJlJj M f TQV TISKOVIN IZQa##J4JE VSAKOVRSTp, jt/ fcovi isiiii ti skov« fttWm ::f a n j h tiskom izdei I/ |&«^vsAKqy^f izdelov vsako"rs rNiHi%|^ßtT VMMknm vsakov TISKOVIN IZDEmjrJ I^TVS^T^P’riORISn >VI IZDELOVANJE Vf AKOVRS’p^p^'^TVpgpO^® OV vsAKOVRSiNiirnsKgpč^---" ja;DIIU£K ov A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC • LINSENGASSE 59 0 0 463/55 2 65-0* Vesele velikonočne praznike Vam želijo: Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike Vam želijo Uredništvo in uprava NAŠEGA TEDNIKA Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Klub slovenskih občinskih odbornikov Koroška enotna lista Koroška dijaška zveza Blagoslovljene velikonočne praznike ^ vošči vsem Slovencem v Celovcu in na Koroškem rektor Slovenskega pastoralnega centra v Celovcu Roman Kutin Vsem cenjenim gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike GOSTILNA Malle SELE-CERKEV r GLAS IZ CELOVCA „Kristus je vstal, vstanimo tudi mi.. (stara velikonočna pesem) Drage bralke, cenjeni bralci NAŠEGA TEDNIKA! V jubilejnem letu 140'letnice ustanovitve Mohorjeve družbe v Celovcu Vam želim v imenu vseh sodelavk in sodelavcev vesele velikonočne praznike in srečno vigred! dr. Anton Koren direktor Mohorjeve družbe Celovec, Viktringer Ring 26 MOHORJEVA-HERMAGORAS Viktringer Ring 26,9020 Klagenfurt/Celovec, tel: 0 463 / 56 5 15-21, faks: 51 14 89^ m Mohorjeva povezuje rojake preko vseh meja! 331 TISCHLEREI v I MIZARSTVO JOHANN Tschockl • FENSTER • TÜREN OKNA VRATA • MASSIVMÖBELBAU POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA 9142 Globasnitz/Globasnica 106 Telefon (0 42 30) 459 Vesele velikonočne praznike želi Frohe Osterfeiertage ZIMMEREI KULMESCH SÄGE- UND HOBELWERK ŽAGA IN SKOBLJARNA Rinkenberg/Vogrče 80, 9150 Bleiburg/Pliberk tel.: (0 42 35) 32 14 Vesele velikonočne praznike želi A Stefan 6RECORIŽ TSötl INSTALLATIONEN INŠTALACIJE HEIZUNG CENTRALNE KURJAVE WASSER-, STANITARNE IN SOLARANLAGEN SOLARNE NAPRAVE Globasnitz/Globasnica, Kleindorf/Mala vas 5, Tel. (04230) 270 Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in svojim uslužbencem želi veselo veliko noč LESNO PODJETJE ALPETOUR SPEDITION-TRANSPORT-GES.M.B.H. ŠPEDICIJSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J. A-9150 BLEIBURG / PLIBERK, Lastenstraße 6 Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 26 Telefon C0 42 28) 2219 SODOBNE STORITVE & SLOVENSKO-EVROPSKI STANDARDI • Hranilne vloge - dvig možen vsak čas • Individualno svetovanje v slovenščini • Anonimnost vlog - visoke obresti -stabilna valuta v nevtralni državi • Naložbe v tu- in inozemskih vrednostnih papirjih • Naložbe v domačih in tujih valutah • Pomoč in izvedba v mednarodnem poslovanju • Vaš denar je varno in donosno naložen il