eto XXVII. NaroCnina ta Ljubljansko .j»»krajino: letno 100 lir (ta ootemstvo 110 lir), ta */• “ta 60 lir, za 'h leta 26 mesečno 8 Ur. Te Je ■z-i o- ^j^uska izdaja letno 60 lir. 'Hlača in to« se v Ljubljani. GOVSKI LIST V Časopis za trgovino, Industrijo, denarništvo Številka Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor. Cičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pofctal hranil nici v Ljubljani St. 11.863. M k vsak torek in neteb Naredba o zaplembi Jj| in oddaji pnevmatik ■*-! Pfezident pokrajinske uprave H'ivizijski general Rupnik ,|e izda (slednjo naredbo: Člen 1. — Pnevmalike za mo torna vozila (plašči in zračnice) se ne glede na njih lastnika zapletajo: a) ako rabijo motornim vozilom, fa katera ni izdano prometno do-M p olilo, h) ako so odvečna 'rezerva ali l') ako so vobče nerabne. Člen 2. — Pnevmatika iz čl. 1 >e mora oddati uradu za civilno Hotorizacijo v roku in na način, o sodil oblastvih. Pogoj ne kazni se ne izrekajo. Postopek je pospešen. ! Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službe-jiem listu šefa pokrajinske uprave. Naredba o prijavi podatkov o nolornih vozilih, pregledu in pre->ovedi odsvojitve pnevmatiik za laotorna vozila z dne 31. maja PM-1 St, 33 Službeni list št. 340/44 fz 1341, se s tem ne spreminja. Bolgarska zunanja trgovina ! Dcčim je bolgarska notranja pgovina pri zvišanih cenah koli-'hisko nazadovala, kaže zunanja l'govina tudi v letu 1943. rastočo endenco. Izvozne številke večine }olgarskih proizvodov — razen {ož, živalskih proizvodov in neka-erih žitnih vrst — so se zvišale. Vlasti se je zvišal izvoz rud in Pirituoz. Izvoz vina je nazadoval. V a prvem mestu je v izvozu tobak, (aterega se je izvozilo /.a 50 odstotkov več ko prejšnje leto. — Uvoz ne kaže nobenih bistvenih fiprememb. Zvišal se je uvoz soli, [tapirja in pohištvenega lesa, (manjšal pa se je uvoz železa, trojev, avtomobilov in investicij-kih naprav. V zadnjih letih se je druktura bolgarskega uvoza spremenila, kar je razvidno iz naslednjih številk. Surovin se je uvozilo letu 1937. 42:%, v letu 1943. pa 'e 17% vsega uvoza, investicijskih naprav leta 1937. 38%, leta 1943. 53%, potrošmih predmetov pa leta 1937. 20%, leta 1943. pa 50%. V Zvezi s tem je treba tudi omeniti, se je v prvih 8 mesecih 1. 1942. Potrošilo prostih deviz za 500 milijonov levov, ki so se izdali za Surovine iz inozemstva, v istem Času lani pa samo za 150 milijonov levov. delavske mezde v Bolgariji Na konferenci voditeljev stanovih organizacij je bolgarski mini-!^ski predsednik naglasil, da je v pdgarijiii pri povečani proizvodnji bdi delavsko eksistenčno vpraša-11 le zadovoljivo rešeno. Gmotni Iktloaaj nad 300.000 delavcev se je Precej zboljšal. Kvalificirani de- JV<4 so imeli nekdaj po 70 do 80 v°v dnevnega zaslužka, zdaj pa ‘bia 90°/o vseh delavcev mezde od .-9 do 180 levov. Pri 24 delovnih •reh je povprečni mesečni doho- Liubliana, torek 21. marca 1944 Nova italij produkcijska bitka Kljub'izdatni industrializaciji Italije v fašistični dobi zavzema ven darle v italijanskem gospodarstvu kmetijstvo prvo mesto. V Nemčijo je Italija izvažala zlasti kmetijske pridelke: zelenjavo, sadje, vino, južna sadje, riž itd. Skoraj 50% vsega italijanskega prebivalstva je- bilo pred vojno zaposlenih v kmetijstvu. Kdor obišče sedaj italijanske trge, vidi, da je Italija kljub vojnim razmeram še dobro založena z živili. Po prvi svetovni vojni je morala Italija uvoziti skoraj polovico njej potrebne pšenice. Tudi uvoz masti in mesa je bil znaten. Tu sla bili šle' vrzeli glede italijanske prehrane, dočim si je mogla za druge predmete izvojevati Italija neodvisnost v prehrani. Za Italijana je posebno važen bel kruh, torej pšenica. Posrečilo se je, da se jigi povprečni letni donos pšenice dvignil od 57 milijonov stotov v I. 1921. do 1925. na 73 milijonov stotov v I. 1931. do 1938. v rekordnih letih pa je dosegel tudi 80 milijonov stolov. Kruh in testenine so za prehrano Italije najvažnejše, samo sadje in zelenjava se potrošita še v večji meri. Potikba po maščobah je manjša ko v Nemčiji, .surovega masla celo znatno manjša. Isto velja tudi za meso in jajca. Zasedba južne Italije je povzročila razne preusmeritve v prehrani, ki se ne morejo od dane« na jutri izravnati. Ostala pa je Italiji bogato plodna padska nižina, ki je /je prej dajala polovico pšenične žetve, 75% koruzne, 100% rižne in 90% žetve sladkorne pese. Tudi tri četrtine goveje živine je bilo v gornji Italiji. So pa tu tudi središča italijanske industrije, ki potrošijo mnogo hrane. Poleg tega je zaradi prevladovanja malega kmetskega zakupnika oddajna kvota tu primeroma nizka. H im se je prej večinoma oskrboval z juga, danes je odvisen od severa. Naloge gor 11 j e-i t ali ja nskega kmetijstva so torej še narasle. Podlaga za oskrbo z glavnimi živili pa je podana. V večji meri je padel dovoz zelenjave, sadja in južnega sadja, vina in maščob. Te premaknitve v produkcijski podlagi pa na potrošnika še niso prav vplivale. Če je oskrba ponekod dobra, kakor skoraj v mirnem času, drugod pa slaba, je to odvisno, če gre za pasivno ali agrarno aktivno pokrajino. Ligurija, Istra, Rim so bile vedno pasivne pokrajine. Glavni vzrok za težave v prehrani pa je v desorganizaciji italijanskega trga, ki je nastala takoj po nastopu Badoglieve vlade. Prefekti so takrat deloma zaradi nepojmovanja položaja deloma pa zaradi sabotaže-izdali za več mesecev živil. Zakonita oddaja živil se je ustavila, trgovci pa so si skušali nabaviti blago na črni borzi. Ponudba se .jtei povečala, a večina delavstva blaga ni mogla plačevati. V kmetijskih okrajih so zaradi tega cene živilom padle. Kmalu pa so trezni gospodarski ljudje spoznali, da se mora Italija trdno boriti za svojo neodvisnost v prehrani, zlasti še, ker mora popraviti škodo, ki je nastala v času politične krize. dek 4000 lejev, kar je približno toliko ko mesečna plača nižjega državnega uradnika. Na podlagi prejšnje produkcijske podlage je sedaj italijansko kmetijsko ministrstvo v ozkem sodelovanju z nemškimi kmetijskimi uradi proučilo sredstva in pota, da se uspešno vodi nova italijanska produkcijska bilka. Povsod se naj dosežejo maksimalne storitve, zlasti! glede povečanja površine obdelane zemlje s pšenico, krompirjem in oljnatimi rastlinami. S pšenico je bilo pred vojno posejanih 5 milijonov ha, z ržjo le 104.000, z ječmenom 199.000 in z ovseni 448.000 ha. Večja gojitev riža in koruze ni potrebna. Riža bo mogla Italija še nadalje izvažati v Nemčijo. Koruza pa se bo skušala v večji meri ko doslej uporabiti za ljudsko prehrano. Prav zelo pa se bo morala povečati gojitev krompirja. Še bolj važne pa so maščobe, ki v Italiji pomenijo oljčno olje. Italija ima okoli 100 milijonov oljk, ki dajo letno 250.000 ton olja. Lani pa je bil pridelek mnogo manjši. Olje uporabljajo v Italiji pri kuhi, pečenju, praženju in surovo maslo ter mast se uporablja mnogo manj. Nemčija je porabila pred vojno na glavo prebivalca sedemkrat tako veliko surovega masla ko Italija, zato pa polovico manj olja. Pred vojno je bila italijanska maščobna bilanca prav tako pasivna ko mesna. Ta bilanca se. je sedaj za gornjo Italijo še poostrila, ker so odpadli dovozi iz južne Italije. Zato bo potrebno, da se z večjo gojitvijo oljnatih rastlin nadomesti iz-padek oljčnega olja iz južne Italije. Tudi proizvodnja surovega masla se mora iz istega razloga zvišati in zato se mora število mlečne živine povečati. V ta namen pa je treba poskrbeti za zadostno krmo. Tudi reja svinj se mora povečati, ker je bila dosedaj svinjereja precej zanemarjena. Italijanskemu kmetu pomaga sedaj Nemčija s strokovnimi nasveti ih s konkretno materialno pomočjo. Vieliko semenskega krompirja in semen sladkorne repe je že Nemčija poslala v Italijo. Poleg tega pa bo poslala še semena oljnatih rastlin, kalij in sredstva za pobijanje škodljivcev. Pogoj za uspeh nove produkcijske bitke pa je, da se vodii preudarna tržna politika s pravično ureditvijo cen. Po (>N. Wiener Tagblattu.) Trgovina z Jugovzhodom Pri finski izmenjavi blaga z južnovzbodno Evropo so najvažnejše gospodarske zveze z Romunijo in Turčijo. Romunija je sklenila svojo trgovinsko pogodbo s Finsko že' 28. avgusta 1. 1930., v poznejših letih pa je bila ta pogodba že večkrat razširjena in izpopolnjena. Trgovina z Romunijo pa ,se je enostransko razvila, ker se Finski ni posrečilo, da bi s svojo proizvodnjo kompenzirala romunske dobave zemeljskega olja in drugih važnih proizvodov. Lani 19. avgusta je dobil finsko-romun-ski trgovinski promet novo podlago1, ker je bila za leto 1944. za vso blagovno izmenjavo določena vrednost 500 milijonov finskih jnark. Doslej se je finski blagovni promet iz Romunije in v Romunijo razvijal takole: Uvoz izvoz (v milijonih f. mark) 193 9................ 4.4 3.8 194 0................ 7.4 1.6 194 1.............. 171.2 2.0 194 2............ 155.9 0.02 194 3............... 84.0 99.6 Primerilo razmerje med uvozom iu izvozom je bilo samo 1.1939. in lani in da bi pri tem ostalo ter da bi se dosegla dogovorjena in pričakovana vrednost blagovne izmenjave 500 milijonov finskih mark v letošnjem letu, bo treba odpraviti tudi razne transportne ovire. Blagovni promet med obema državama se namreč opravlja po dolgi poti skozi vrsto evropskih dežel in šele lami. se je posrečilo preprečiti daljše zastoje. In letos je bilo dogovorjeno, da bo Romunija izvažala predvsem izdelke nafte, oljnate tropine, pšenico lin tobak, Finska pa izdelke iz lesa in papirja, celulozo ter gotove lesene hiše. S Turčijo trguje Finska po trgovinski pogodbi od 20. junija 1936., v okviru te pogodbe pa je od lanskega aprila dogovor o kompenzacijah. Zaradi prometnih te- žav in z ozirom na finski klirinški saldo pa se blagovni promet ni razvil tako, kakor bi bil mogoč v drugih razmerah. V milijonih finskih mark je bila vrednost finskega uvoza in izvoza naslednja: UVOZ ‘ IZVOZ 193 9............... 87.7 91.2 194 0............... 27.9 19.7 194 1............... 68.1 52.7 194 2............... 45.4 17.1 194 3............... 47.6 22.4 Finska izvaža predvsem izdelke svoje papirne industrije, vžigalice in vezane plošče, dobiva pa iz Turčije seme oljnatih rastlin, oljnate tropine, opij, strojila, bombaž, tobak iu volno. Pri blagovni izmenjavi Finske z Jugovzhodom je na tretjem mestu Madžarska. Izmenjava blaga med Finsko in Madžarsko »e razvija zelo uspešno. Po vrednosti je izmenjava blaga med obema državama zdaj desetkrat večja kakor 1. 1941. Takrat je bila vrednost madžarskega izvoza iz Finske 3.16 milijona pengo, blago, ki ga je dobila Finska 'iz Madžarske, pa je bilo vredno 3.9 milijona pengo. Za Madžarsko so posebno važne finske dobave celuloze, Finska pa dobiva iz Madžarske kmetijske in deloma tudi industrijske proizvode. Lani je dosegla blagovna izmenjava med Finsko in Madžarsko vrednost 400 milijonov finskih mark. Letos, če ne bo transportnih ovir, se bo izmenjava povečala ter bo po vrednosti na višini, ki je bila dogovorjena med Finsko in Romunijo. Pri blagovnem prometu s Finsko ima Madžarska take težave iu ovire ko Romunija. Večiun gostiln v Tokiu, t. j. približno 30.000, je morala 5. marca ustaviti obratovanje. Za več let pa se zapro vsi bari, bifeji, kavarne .in plesišča, število obiskovalcev gledališč iu kinov ne sme presegati določene kvote. Kdor bi ostal zaradi zaprtja obrata brez sredstev, dobi nekaj odškodnine. Delovni čas v uradih je podaljšan in delajo uradi tudi vse nedelje. Preis - Cena 1 0*80 Za napredek sadjarstva v Romuniji Po strokovnjaški cenitvi je v Romuniji okrog 100 milijonov sadnih dreves, ker pa v nekaterih pokrajinah sadjarstvo ni urejeno in razvito, se lahko reče, da se pridobiva sadje samo od 50% sadnega drevja. Za napredek sadjarstva je kmetijsko ministrstvo v zadnjih treh letih v Sodelovanju z.zadrugami ustanovilo 14 tvorni« za marmelado in 10 sušilnic za sadje ter jih opremilo s stroji iz Nemčije*. Važna naloga je tudi ureditev in razširitev drevesnic, da bi dajale na leto sadjarjem namesto dosedanjih 300.000 okrog 1.5 milijona sadik. Industrija na Sedmograškem Bukareškii dnevnik Unitversuk je opisal razvoj sedmograške industrije ter navedel, da je bito 1. 1919. v mestu in okrožju Kron-stadt 50 industrijskih obratov za izdelovanje tekstilnega blaga, celuloze, papirja, špirita, piva, likerjev, sladkorja in kovinskih izdelkov. V tej industriji je bilo blizu 5700 delavcev in nameščencev. V nemških rokah je bilo 36 industrijskih podjetij. Zdaj pa je v mestu Kronstadtu 122 tovarn, v okrožju pa 113 in vsi ti industrijski obrati imajo 37.400 delavcev. V romunskih rokah je v mestu 25, v okolici pa 38 industrijskih podjetij, romunski kapital pa je udeležen tudi pni* 11 nemških podjetjih. Ameriški zakon o posoji in zakupu Kaj je prav za prav namen tega zakona, o tem piše Deutsche Adria-Zeitungc med drugim naslednje: Vtedno bolj jasno se kaže, da služi ta zakon prodiranju ameriškega kapitala in blaga v druge države. Posebno se uporablja v ta namen nejasnost glede klavzule o plačilu blaga. Posebno poučne so v tem oziru zahteve vodilne ameriške industrijske zveze (National Association of Manufakturo«). Dočim mora po določbah zal' kotna o posoji in zakupu plačati prejemnik le z blagom, ki je še na razpolago, zahteva omenjena zveza, da se prizna kot protidaja-tev popolna enakopravnost ameriškega gospodarstva v vseh prejetim ih državah. Zlasti naj bi te države priznale ameriškim ladjam isti položaj ko lastnim. Prejemna država naj bi prepovedala tud; vse kartele o določanju ©en in urejanju trga. Nadalje naj bi imelo ameriško civilno letalstvo popolnoma iste pravice ko lastno letalstvo dolžniške države. Končno pa naj bi imele Združene države Se\v Amerike popolnoma prost dostop do vseh surovinskih virov dolžniške države'. Ta zahteva je seveda v prvi vrsti naperjena proti angleškim dominionom in kolonijam, a tudi proti francoskim, holandskim, belgijskim čezmorskim deželam. Ameriški gospodarski ljudje nastopajo ] »o v sod z zahtevo, da mora veljati za ameriško gospodarstvo popolna enakopravnost v vseh dolžniških državah, da se pač te države ne bi smele braniti, če bi ameriško blago preplavljalo njih trge. Vsako priliko uporabljajo Amerikanci, da utrde svojo gospodarsko ekspanzivnost in pri tem jim posebno dobro služi zakon o posoji in zakupu. Str** 2. »TRGOVSKI LTST«, 21. marca 1944. Štev. ‘24. Lc Nar, JlOJ Denarni? ¥• M zavarovalstvo Nemška dividenda Dividende, ki so jih izplačevale nemške družbe, so v 1. 1933. do 1940. slalno naraščale in se dvignile od povprečno 3.27 °/o na 6.60 %. Ta dvig jasno dokazuje, da se je v Nemčiji po 1. 1933. doba kriz nehala. Po izbruhu vojne pa so dividende padle, kar pa nikakor no dokazuje, da bi padla rentabilnost podjetij. Še manj bi bilo pravilno pripisovati bombnim napadom vzrok za nazadovanje dividend, ker na eni strani povzročena škoda ni bila tako velika, na drugi strani pa je bila od države plačana odškodnina polno nadomestilo. Po zasebni cenitvi so padle povprečno dividende v stari Nemčiji na 4.73 %. Ta razvoj jasno kaže, da dobiva delnica, ki jie> bila v prostem gospodarstvu riziko-papir prve vrste, vedno bolj značaj rentnega papirja in se zato tudi dividenda približuje obrestmi meri rente. Pezeta se je utrdila Letno poročilo španske državne banke (Banco de Espana) za leto 1943. jasno dokazuje dvig španskega gospodarstva in utiditev pe »ate. Aktiva banke so znašala ob koncu 1943 skupno 69,15 milijard pezet. Deponirane vrednote so narasle od 18.67 na 16.38 miliijarde, kontokorentni računi pa od 4.24 na 4.93 milijarde pezet. Obtok bankovcev se je zvišal od 15.74 na 16.38 milijarde. Poročilo opozarja e na nadaljnji konjunkturni razvoj na španski efektni borzi. Ban ka, ki ima 177 milijonov pezet delniške glavnice*, je dosegla lani 85 (1942 62.2) milijonov pezet čistega dobička in bo izplačala 2.8% divi dende. TeJaji delnic so na italijanskih bor zah v februarju nekoliko popustili, kasneje pa so se popravili. Obveznice vojnih posojil so se povprečno dvigni le na 80—90 °/o nominalne vrednosti, (ločim so padle v lanskem septembru na t>00/o, v svobodnem prometu pa še bolj. V zasedeni Južni Italiji pa se giblje tečaj državnih papirjev okrog '20 »/o. Med Italijo in Japonsko se je dogovoril tečaj lire na 588.04 lire za 100 jen. Novi angleški vojni proračun bo predvideval vojne izdatke v višini pet milijard funtov. Občni zbori Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani ima 19. redni občni zbor v četrtek dn€' 30. marca ob 16.40 v ravnateljstvu banke. Dnevni red običajni. Vsaj S delnic je treba položiti vsaj pet dni pred občnim zborom pri bla gajni banke. Učiteljska tiskarna d. d. v Ljub Ijani ima glavno skupščino dne 23. aprila ob 10. v prostorih Učiteljske tiskarne. Če ta skupščina ne bi bila sklepčna, bo ponovna skupščina 7. maja ob 10. na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo veljavno sklepala ne glede na zastopano delniško glavnico. Vsak delničar ima na skupščini za vse delnice le en glas, sme pa zastopati druge delničarje s poobla stilom z glasovalno pravico, a ne več ko štiri. »Motvoz in platno«, d. d. v Grosupljem ima 22. redni občni zbor 1. aprila ob 11. dopoldne v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Na dnevnem redu je tudi predlog upravnega sveta o pro-vedbi likvidacije družbe in volitev likvidatorjev in nadzorstva. Delnice se morajo položiti osem dni pred občnim zborom pri blagajni Ljubljanske kreditne banke. Odprava konkurza Konkurz o im o vini tvrdke Ivan Rožman, stavbeno podjetje v Ljub ljani se odpravlja, ker je bila raz deljena vsa masa. Vzajemnost kmetijstva in industrije na Slovaškem Slovaški gospodarski strokovnjak dr. Rudolf Briška je nedavno na zborovanju slovaških agronomov predaval o temi »Odnošaji med kmetijsko in industrijsko proizvodnjo« ter poudarjal, da je narodno gospodarstvo najbolj uspešno, če je med kmetijsko in industrijsko proizvodnjo ravnotežje in ?e kmetje sami vodijo kmetijsko ndustrijo. Podal je tudi pregled slovaške kmetijske industrije, iz katerega navaja »Sildost-Echo« naslednje podatke: Proizvodnja sladkorja je najvažnejša panoga slovaške kmetijske ndustrije. Slovaška ima 7 velikih sladkornih tovarn, ki pa ne služijo interesom kmetov, ker so v rokah privatnega kapitala, upanje pa je, da se bo v tej industrijski panogi polagoma uveljavil zadružni kapital. Med kampanjo dela je v sladkornih tovarnah okrog 6000, v ostalih mesecih pa okrog 2000 delavcev. Letna proizvodnja sladkorja je okrog 480.000 metrskih stotov, od česar ostane po domači potrošnji ena petina za izvoz. Po vojni sladkorja sploh ni© bo kazalo izvažati, ker se bo morala zelo skromna domača potrošnja pove-ati. Na slovaškega prebivalca