GORIŠKI
Izhaja vsako sredo in soboto.
SLOVENEC
Uredništvo In Upravništvo; Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-
— Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir 1.-
Ogiasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
O politiki sporazuma
Prevelik je današnji svetovni preobrat, da se bi mogli goriški Slovenci kaj intenzivnejše baviti z domačo politiko. Ljubša jim je dandanes svetovna nego domača politika. Zazrli smo se tako globoko V vprašanje mej, da ne vidimo več ostalih prememb, ki se Vrše V človeštvu.
Vojne, socijalni boji, pomanjkanje tega in onega jemlje vsakemu človeku pogled V najvsakdanejša vprašanja.
Tako se razlagajo brezkončne stavke, Vpori, nezadovoljnost in nevsahljivo sovraštvo, ki poganja kakor plevelj, kjer-, koli najde primerna tla.
Radi tega se prav nič ne čudimo, da se namrdajo ljudje, ko jim govorimo o potrebnosti sporazuma narodov.
Pred vsem tega vsak kot posameznik ne umeje. Ako bodeš govoril našemu kmetiču o sporazumu te takoj zavrne, da se naj ga pusti pri miru, kakor pušča on Vsakega na miru. Potemtakem odpade navidezno vsaka potreba po sporazumu, dokler sodi namreč vsak le iz individualnega stališča in ne presoja položaja iz stališča skupnosti.
Sporazum postane življenska potreba, kedar se gre za rešitev vprašanj, ki zadevajo interese kake človeške skupine, bodisi ta narodnega ali stanovskega značaja.
Ako hodi Vsak sam svojo pot, mu preti nevarnost, da ostane tudi V svojih individualnih interesih oškodovan. Treba je torej pogovoriti se s sosedi in vrediti si gos-podarstvo tako, da se ne vtrpi v nobenem slučaju prevelike škode.
Ta trajni boj smo doživljali pod bivšo Avstrijo. Nemci so izkoristili svojo v zgodovinskih bojih vtrjeno stališče in skušali raztegniti svoje gospodstvo tudi nad nenemške narode. Ti so kmalu občutili na svoji koži, da nemški interesi niso identični z njihovimi. Nemci so imeli zadostikrat priliko čutiti odmev te nezadovoljnosti, toda sklenili so, da ne iščejo z drugimi narodi nikakega sporazuma, marveč, da se bodo oprli edino na svojo vojaško moč. To je pa bil baš njihov pogin.
Mi smo naziranja, da stoji v gotovem trenotku vsak narod pred kočljivim vprašanjem, ali naj se skuša s svojimi sosedi sporazumih' ali pa oborožiti se za nove vojne.
V Evropi, ki se je vedno odlikovala po nacijonalnem šovinizmu, je prevladala Vedno stara tradicija, da odločuje vsodo narodov meč.
Kljubu visoki evropejski civilizacije so bile vojne v Evropi bolj na dnevnem redu, kakor kjer si bodi drugje. Prav je imel nemški filozof Nietzsche, ki je trdil, da je vsak mož rojen vojak. Evropa je zadostikrat pokazala, da jej je višek narodne moči merjenje na bojnem polju. Najvišja probuda 20. stoletja se je povaljala na bojnem polju V krvi in nesnagi.
Menda ni več dandanes človeka, ki bi si želel vojne nazaj. Naša človeška generacija jo zavrača, dasi se je' ne more znebiti Še dandanes. Timbolj pa upamo za bodočnost na ugodna tla za akcije, ki vodijo k sporazumu narodov. Kar je bilo včasih pobožna ali platonična želja, je dandanes potreba. Evropa je izčrpana in potrebna miru in počitka. Vspostavitev družabnega življenja, normalnega prometa, porušenih in zanemarjenih krajev, povečanje produkcije bode vporabilo vse razpoložljive moči.
Velikanski stroj prične zopet delovati.
V	tem delu se bode še le pričelo pozabljati prestane boje in stopali bodema postopoma V prepričanje, da je vsak napredek možen le V sodelovanju vseh moči in vtrditvi medsebojnega sporazuma
V	Vseh za človeštvo važnih vprašanjih.
To je bil najbrže ideal, ki ga je hotel
vdejstviti Wilson v svoji „Zvezi narodov“, ki pa bode doživela še mnogo prememb, predno bode sprejemljiva za vse narode. Evropa nudi težavna tla za take načrte. Še težavnejše pa bode sporazum v onih ozemljih, do kojih dviga svoje zahteve več narodov.
„Zveza narodov“ je dandanes le oblika nekega zakona, ki navaja, česar se ne
mu storiti, ni pa še pozitivna gradba, iz koje bi mogli črpati narodi sadove.
Posamezni državniki bodo stali še dolgo na stališču, da se morajo poravnati spori nasilnim potom. Trajne odmeve te politike bodemo imeli v „zvezi narodov“, ki bode morala gasiti vedno tleča sovraštva.
Nespametno je vsled tega misliti na kak idealni ali trajni mir; doseženo je zadosti, ako se bode moglo zabraniti izbruh takih katastrof, kakor smo jih ravnokar doživeli in iz kojih nam skoraj ni več mogoče zlesti.
*
Da pa pridemo enkrat res do kakega pozitivnega Vspeha na polju mednarodnega sporazuma, je treba, da se postavi Vsak posameznik na trezno stališče in se vpraša, kaj mu je storiti, da ohrani sebe, in svoje moči in premoženje kolikor mogoče celo in nepokvarjeno. Da pride do pravega zaključka, si mora tudi predočiti, kako Vlogo igra kot posameznik in del naroda ali države, koji pripada. Jako nespameten bi moral biti, ako ne bi sprevidel, da so tudi njegove individualne koristi zavisne od skupnega ravnotežja in soglasja. Za mirni razvoj in napredek človeštva je pa soglasje življenska potreba.
Iz tega naravnega zaključka bodo vsi pametni duhovi delovali na to, da se u-giadijo nesporazumljenja, ki bi še utegnila nastati med novimi in starimi državi. Odkritosrčno ali neodkritosrčno se bode moralo podpirati Vsako stremljenje po sporazumih, da se vtrdi tako težko skrpu-cani mir.
Ta namen vidimo tudi v določilih šta-tüta „Zveze narodov“, ki zahtevajo, da morajo vsi narodi, ki stopijo v „zvezo narodov“, sojamčiti za vse meje, ki jih je določila mirovna konferenca. V tej klavzuli se Vide jasno stremljenje, da se sporazumno zajamči sedanji evropejski položaj, kajti drugače bi bile vse mirovne pogodbe le košček papirja, ki Velja le do druge priložnosti. Vprašanje miru je bilo in bode Vedno vprašanje sporazuma med posamezniki in med narodi.
VATIKAN
IH NJEGOVA POLITIKA.
Vidni poglavar katoliške cerke na zemlji se v svetovni politiki ni silil nikdar Bog ve kako v ospredje.
S slavnim Pijem IX je zamrlo posvetno papeževo kraljestvo na zemlji. Leon XIII se je držal reservirano v svojem Vatikanu. Bila je doba mržnje napram novemu italijanskemu kraljestvu. Prišli so še težji dnevi za katoliško cerkev. Francija se je odpovedala vsaki pokorščini Sv. Stolu. Prekinjene so bile di-plomatične zveze. Piji X, milega značaja, ni bil diplomat in je mirno prenašal osamelost Sv. Stolice.
Nekaj življenja je prinesel v Vatikan sedanji papež Benedikt XV. Z raznimi akti je posegal V svetovno vojno. Znano je, da se je ponudil večkrat v posredovanje in ne morda tako brezvspešno, kakor se še danes misli. Težkoče so tičale Vedno V tem, da je bila večina katoliškega sveta na strani entente (Italija, Francija in Belgija), dočim je sv. Štolica nedvojbeno simpatizirala s katoliško Avstrijo. Kakor je bilo po jedni strani skoraj nekaj privlačnega v tem, da bi si katoliški elementi vojujočih držav podali roke, so po drugi strani nastajale baš v tem največje težkoče, ker so bili ententni katoličani ^neizprosni sovražniki centralnih držav. Škodovalo je na pr. močno, da se je držala centralnih držav Turčija.
Tako ni mogla priti sv. Stolica do prave veljave, dasi se je močno trudila za sporazum med vojujočimi narodi.
Po vojni je izzvala amerikanska posebnost neko gibanje za zbližanje med v-semi krščanskimi veroizpovedanji. Govorilo se je, da se skhče na poseben shod zastopnike Vseh krščanskih veroiz-povedanj v znak solidarnosti med vsemi spoznavale! Kristusove Vere. Amerika, kjer so v verskih zadevah ravno tako malo občutljivi kakor v narodnih, je vzela to gibanje za resno in dogodilo se je, da je prišla amerikanska anglikanska deputacija tudi^ V Rim, da bi dobila pritrjenje od papeža za udeležbo katoličanov pri tem shodu.
Toda sv. Stolica je tako vprašanje z o-gorčenjem zavrnila, češ, dane more pri-
znati poleg katoliške vere še drugih ve-roizpovedanj kot enakopravnih. Amerikanci so jo moralo odkuriti z dolgim nosom in ne malo jezo.
Veliko zbližanje med katoliškimi in anglikanskimi veljaki v Ameriki se je zopet razdrlo.
Zadnje čase se zopet mnogo čita o poskusih sprave med Francijo in Italijo. Govori se o možnosti, da se bi zopet vspostavila diplomatična zveza med Vatikanom in Francosko vlado. Vatikanu se gre za svoje stare pravice, Franciji pa za protekcijo katoličanov na vzhodu. Diplomatičen vspeh Vatikana so na pr. jamstva glede katoliških misij V bivših nemških kolonijah m sedaj se gre Vatikanu za to, da prepreči ustanovitev židovskega kraljestva v Palestini v smislu angleškega načrta. Francija se Vsled tega ponuja Vatikanu v pomoč, toda pričakuje, da jo podpira Vatikan V njenih težnjah na vzhodu. Zbližanje je že prišlo do točke, da se je pred kratkim izjavil Sv. oče Benedikt XV: „Obžalujem, da sem Francoz le po srcu in mišljenju“.
Ni čuda torej, da gleda Italija s pazljivostjo na to nenadno prijateljstvo med Vatikanom in Francijo.
Pred „mednarodno stavko“.
Približno pred enim mesecem je bila na sestanku V Southportu proglašena „mednarodna stavka“ sporazumno z vsemi mednarodni socijalističnimi organizacijami v Evropi. Francoska organizacija se je izjavila solidarno z Italijo za Vprizo-ritev 48 urne stavke na dan 20. in 21. julija. Na to je pričela velika propaganda uradne socijalistične stranke v Italiji. Ljudstvo je gledalo osupnjeno, kaj naj pomeni ta vojna napoved Evropi.
Prvi so vgovarjali Angleži. Pripravljeni so bili protestirati na nedeljskih shodih proti Vmešavanju v politične razmere socijalističnih držav, a niti pičice več.
Vlade, ki so vidile resnost v takih gibanjih, so se potrudile, da bi odbile ost tem stavkam s tem, da so hitele izjavljati, da se ne vdeleže nikake Vojaške akcije proti Rusiji in da odtegnejo takoj Vse tozadevno Vojaštvo.
Posamezniki so počeli pomišljevati o pravem namenu teh stavk, pričela so se razmotrivanja v stranki sami. Med tem so izbruhnili draginjski nemiri v Italiji in Vsakemu le količkaj razsvitljenemu človeku se je zdelo ponavljanje ljudskega besnenja nevarna stvar.
Ne le za domače zmešnjave, ampak tudi za mednarodno stališče Italije bi postali odgovorni aranžerji mednarodne stavke. Trezneje misleči voditelji so pričeli vsled tega ugovarjati brezmiselnim stavkam, ki ne značijo najmanjšega napredka v proletarskih težnjah, pač pa diskreditirajo državo pri onih, ki imajo danes V rokah živila, surovine in denar, Prampolini, eden najuglednejših voditeljev „uradnih socijalistov“ je vsled tega odločno pobijal načrte najbesnejših levičarjev, ki vidijo v tej stavki možnost vspostavitve sovjetov po ruskem Vzorcu. Pa tudi Turati se je proglasil „odsotnega“.
Med tem so začeli omahovati tudi posamezni sindakati. Isti železničarski sin-dakat. ki je nedvomno največje važnosti za uspeh stavke, kaže jako različne toke. Dalje so tudi cilji povsem različni. Tako hočejo nekateri protestirati proti versailskemu miru, drugi proti dragini, tretji pa proti buržoaziji, ki se bojuje proti Rusiji.
Francozi so skrčili svojo stavko na 24 ur. Reakcija postaja vedno večja, ker pričenja ljudstvo spoznavati, kaj se namerava Vprizoriti pri teh stavkah.
„Corriere deila sera“ se povprašuje, v čem, da se je Italija zamerila Leninu in Beli Kunu, kojega je baje celo zalagala z orožjem, da mora žrtvovati svoji mir in blagostanje v popravo teh krivic. Polagoma vstaja pri vseh spoznanje, da v teh težkih trenotkih in pričakovati nikake pomoči od stavk, kojih cilji niso jasno začrtani. Ruske dedščine so se zbali celo Francozi, kojih narodna socijalistična organizacila je odločno izjavila, da ne pristopi k tretji internacijonali.
Naravno je, da se mora vsak napredek vsporedno pomikati in da imajo o-samele akcije za posledico le neopravičljive človeške žrtve.
Vnanji položaj Italije v Nittijem yom
Giede vnanjega položaja Italije se je izjavil Nitti približno tako-Ie:
„Velik je bil pogrešek od strani italijanske vlade, ker ni načela takoj po sklepu nemirja obširnega razpravljanja italijanskih zahtev. S tem ne bi bila namreč zmanjšala svojega vgleda in moči, kakor tudi ne razodela igre, kajti kakor hitro bi začeli delati ovire italijanskim težnjam zavezniki iz svojih sebičnih namenov, bi se lahko sklicevala vlada na to, da stoji za italijansko delegacijo kompaktno in odločno volja naroda. Danes je pri skupnem naporu in hrepenenju, da se bi položaj, ki je bil tako težko
komprimitiran, zopet upostavil, potrebno, da se zbornica zaveda svoje naloge in odgovornosti in se spusti, seveda s potrebno zmernostjo in previdnostjo, ki jo zahteva trenotek, toda z izkrenostjo ni odločnostjo, v razpravo najkočljivejših in težkih vprašanj: najkočljivejše in najtežavnejše od vseh je vprašanje naših odnošajev s Francijo. Je potreba da dobimo odmev tudi onstran Alp.
„Dočim se torej pogajajo naši delegati
V	Parizu z zavezniškimi delegati, naj bodo tukaj rečeni z bratovsko ljubeznijo francoskemu narodu — in ne le francoskemu narodu — globoki razlogi nezadovoljnosti italijanskega naroda, kajti nujno potrebno je, da se oba naroda neposredno razumita“.
Po teh besedah je spominjal govornik dokaze odkritosrčnega in bratovskega prijateljstva, ki je je izkazala Italija od začetka vojne Franciji s tem, da jo je rešila pogaženja s svojo nevtralnostjo in pozneje s svojim sodelovanjem za razbitje centralnih držav.
Jemlje z zadovoljstvom na znanje izjavo Clemenceauja in Lloyd Georgea, da hočejo vzdržati londonski dogovor; toda ne ve, kako se bi moglo isto spraviti v skladje z akcijo za razveljavljenje londonskega dogovora in preziranjem dogovora v Sv. Ivanu Moranskem, s sovražnim zadržanjem V jadranskem Vprašanju in z izzivanji, ki jih je bilo treba ponovno obžalovati na Reki.
Meni, da skrbi Francija slabo za svoje interese, ako žrtvuje italijansko prijateljstvo s krivičnim zagovarjanjem jugoslovanskih ambicij. Meni tudi, da se ni dostojno ocenjevalo prispevek Italije k oni-pomorski zmagi, ki je zagotovila Italiji gospodstvo na morju. Dokazuje kako krivične so obdolžitve na naslov italijanske Vlade, da zasleduje imperijali-stične težnje, dočim dokazuje baš dejstvo, da ni zahtevala Italija v londonskem dogovoru Reke, zmernost italijanskih zahtev. Narod zahteva, da se ne smatra londonskega dogovora, kot košček papirja, da naj se spoštuje voljo mesta Reke, in naj se ne prepusti italijanskih skupin, ki bi morale priti pod jugoslovansko državo jugoslovanski osveti..
• „Kajti, ako že mora priti do bolestnih odpovedi, naj se to zgodi na način, da ne bode onečaščena domovina.
Zaključuje z izjavo, da bode vpošteval italijanski narod zadržanje zaveznikov glede italijanskih aspiracij, toda ne, da se bi Vrnil k starim ali nenaravnim zvezam, marveč edino za to da se moralno osvobodi in ne podvrže več svojih dejanskih „koristi abstraktni idealnosti.
Turattiiev govor.
Glede Turattijevega govora poroča
” RIM, 15. V neredni včerajšni diskusiji ni zadobil Turattijev govor pravega naglasa V zadevi glasovanja zaupnice. Prav za prav se ni niti izjavil glede glasovanja, marveč je priobčil neko izjavo V imenu svojih tovarišev, ki bi jo bil moral storiti Modigliani.
Turatti je sporočil, da je dobila socijalistična stranka od društev 175tih go-renjeadižkih občin proteste proti priklo-pitvi k Italiji. Gre se za čist in priprost protest, ki je pa v bistvu predlog za sporazum na drugačni podlagi, nego je bila ona, določena od mirovne konference.
Nemci gorenje Adiže nadaljujejo prav za prav agitacijo, ki jo je započela avstrijska republika. Iz izjav, ki jih je storil Bauer, zunanji minister, izhaja, da je zaprosila prošli mesec december republikanska vlada italijansko Vlado, da se bi uredilo vprašanje Gorenje Adiže na podlagi medsebojnega sporazuma. Avstrijska vlada je trdila, da se bi moralo priklopiti nemško ozemlje te pokrajine, izvzemši torej ladinski pas, avstrijski republiki na način, da bi ostale Italiji vse pravice do vojaških jamstev do brenerskega prelaza. Do istih zaključkov prihajajo fudi socijalistična in narodna društva, ki so se obrnila do italijanskih socijalistov.
Gre se torej za jako važno gibanje, ki ga ne smemo prezreti ali hliniti se, da ga preziramo. V p o š t e v a t i je moramo, da vredimo našo akcijo tako, da ne razžalimo narod-n?stne,ga čustvovanja gorenje a d i ž k i h Nemcev. Sedaj pa izhaja iz poročil, ki jih dobivamo iz teh krajev, da nimajo oblasti, ki so začasno na čelu tamošnje Vprave, pravega smisla in takta, ki je neobhodno potreben, posebno v prvem času italijanske zasedbe, ter da so te oblasti popolnoma
V	nejasnem giede nemške nravi onega prebivalstva, ki je in se čuti nemško.
Ne vemo, kaj namerava napraviti sedanje ministerstvo. Glede bivšega mini-sterstva vemo le, da Sonninu se ni zdelo niti vredno odgovarjati vladi avstrijske republike ; ako je pa dobil kak predlog, ni smatral niti vredno pokazati ga mini-sterstvu. Sicer pa je bila to njegova navada. Gotovo tudi ni obvestil svojih tovarišev o svoji odpovedi glede Djibuta
in gotovo tudi ne o svojem razločnem in molčečim priznanjem neke trgovske hipoteke na mesto Reko in pristanišče V prilog Zjedinjenih držav.
Govori se o governerju za Trentinsko in o drugem za Trst. Čas bi bilo. Toda imenovanja guvernerja zahteva tudi izbere posebnega programa. Se-li hoče dovoliti posebno ureditev za gorenjo A-dižo s polnim priznanjem krajevnih tradicij ? Tudi o tem bode treba razpravljati, kedar predloži Tittoni zbornici V odobrenje našo mirovno pogodbo.
Italijanski problemi v svetu petorice.
Tittoni je imel včeraj dolge pogovore glede italijanskih problemov s Tardjejem, Whiteom, amerikanskim delegatom in s Clemenceaujem. Razprava se bode še nadaljevala, ker se ni še doseglo nikakega sporazuma.
Tittoniju se je naročilo proučevanje glede sestave mirovne pogodbe za Bul-garsko.. To je prvič, da je dobil italijanski delegat važen nalog.
Medzavezniška komisija za vojno odgovornost se je pečala z vprašanjem izročitve Wihelmove osebe. V tem pogledu ni bi! storjen še nikak korak pri Holandski. __
Nova zarota na Dunaju.
Iz Dunaja poročajo, da je poskušalo Vprizoriti tamošje ogersko poslaništvo, ki je edino poslaništvo Bela Kunove vlade v evropejskih prestolnicah, nov prevrat, da se vrže socijalistično-buržoagij-sko avstrijsko vlado in se, jo nadomesti s proletarsko ditakturo. Že več dni sem se je opazovalo v Bankgasse, kjer je nastanjeno ogersko poslaništvo, sumljivo dohajanje in odhajanje, kakor pri nobenem drugem poslaništvu. Ko je bila vlada na to opozorjena, je zamogla zajeti celo vrsto listin, ki so dokazale, da se skuša zanetiti novo komunistično zaroto. V-sled tega se je obrnil Dr. Bauer s posebno noto do Bele Kuna, v koji mu navaja celo vrsto oseb pridjanih oger-skemu poslaništvu, ki so zakrivile čine v protislovju s svojim eksteritorijalnim značajem. Ker so se zgodila ta dejanja, čeravno ne baš na inspiracijo ogerske Vlade, a vendar s priznanjem ogerskega poslanika Czobelja na Dunaju, je avstrijska vlada izjavila ogerski, da želi odstranitev imenovanega poslanika. Ako se bi držala Ogerska starih diplomatskih običajev v Evropi, se bi zamogio poslanika zopet poklicati. Toda predidoči dogodki dokazujejo, da je Bela Kunova Viada popolnoma opustila stare diploma-tične običaje, kajti kedar se je odposlalo na Dunaj mesto prejšnega poslanika Bol-garja, ki se je zdel ogerski vladi premalo energičen, Czobelja, se ni vprašalo dunajske vlade, je-li jej pogodu nova oseba kot zastopnik ogerske vlade. To opuščanje znači po mnenju Bauerja dovolj jasno, da se ne namerava ogerska vlada posluževati običajev, ki se v tem pogledu v navadi od naroda do naroda.
Vojna proti Ogerski.
Zadnje dni se je mnogo govorilo, o tem, da namerava ententa napovedati vojno sedanji ogerski vladi. Toda ne more in ne mara pošiljati v ogenj svojih čet, radi česar se je obrnila do češke, jugoslovanske in rumunske vlade s pozivom, da ji navedejo svoje potrebščine in število vojaštva, ki se bi za ta namen moralo mobilizirati.
Vojaški zvedenci cenijo, da je treba armade 200.000 mož, ki mora biti točno opremljena z vsemi bojnimi sredstvi, ako se hoče Ogersko resno ogroziti
Zainteresirane tri vlade pa ne kažejo baš posebnega veselja za to krvavo podjetje in upati je, da prodre prepričanje, naj se pusti rešitev ogerskih homatij učinku časa in blokade.
Vsekakor pa se glasč zadnje vesti, da vreči francoski vrhovni poveljnik vzhodne armade Franchet d’ Esperay o-gerski vladi poziv, da se umakne vladi, ki jo izvoli ljudstvo brez nikakega pritiska ; ako se bi pa ogerska vlada še nadalje branila odstopiti, otvori francoska armada takoj sovražnosti proti Ogerski.
Nov delavski urnik.
Iz Holandske poročajo, da je tamošnja poslanska zbornica sprejela zakonski načrt, s kojim se uvaja obvezen delavski urnik, ki dovoljuje tedensko le 45 ur dela v obratih.
Revizija mirovne pogodbe v francoski zbornici.
Komisija, ki jo je imenovala zbornica za proučevanje mirovne pogodbe je sklenila zaslišati Clemenceauja glede levega brega renskega in glede drugih teritorijalnih vprašanj.
Glede zveze narodov je zaslišala komisija Pichona, ki je dokazal potrebo, da se morajo mednarodni spori, predlagati v razsodbo prej določenim sodiščem; druge zadeve se morajo rešiti e-
«GORIŠKI SLOVENEC»
noglasno. Pichon je dostavil, da tvori neodvisnost narodov veliko jamstvo in da bodo vsa politična in družabna vprašanja, ki jih je rešila „zveza narodov“ v veliko dobroto človeštva. Glede pristopa Nemčije k zvezi narodov je omenil Pichon, da se dovoli Nemčiji vstop tedaj, ko dokaže svojo odkritosrčno voljo posebno v izpolnitvi mirovnih pogojev, ki so jej naloženi, toda brez kake popustitve v vojaških omejitvah. Pichon je tudi obljubil, da predloži „zvezi narodov“ premembe, ki jih je predlagal Leon Borgeois v imenu francoske delegacije in ki ojačajo stališče zveze narodov s tem, da ji prisodijo tudi gotovo oboroženo središče z določitvijo vojaških vkrepov. Komisija je istotako zaslišala poročilo Bharlesa Benoist glede teritorijalnih vprašanj in sarske kotline.
Francoski socijalisti proti nemški mirovni pogodbi.
Kakor poročajo iz Pariza je sklenila splošna zveza delavskih strank z veliko Večino glasov, da morajo poslanci te stranke pri glasovanju za ratifikacijo nemške mirovne phgodbe oddati nasprotne glasove.
V dokaz solidarnosti z nemškimi proletarijatom se bo štrajkalo 24 ur.
Mirovna pogodila v amerikanskemu senatu.
„Matinu“ poročajo iz New Yorka, da izražajo voditelji strank v senatu, da ne bode odobrena mirovna pogodba z vsemi dostavki in premembami, ki se bodo izkazale potrebne V dolgotrajnih, diskusijah senata, pred bodočim mesecem oktobrom. Senatorja Lodge in Knok, ki sta za to, da se bi mirovni pogodbi dostavili še nekateri popravki, sta mnenja, da zadobi mirovna pogodba potrebno večino glasov. Senatorji Borah, Johnston, Poindeuter, Moses Fall in Brandecee naznanjajo istotako, da bodo zahtevali gotove popravke. (Kako bo tedaj ko-nečno izgledala ,ta mirovna pogodba? Op. Ur.). Prva dva zahtevata celo bistvenih sprememb, ki obstojajo v tem, da so bi izločilo iz nemške mirovne pogodbe vsako sled o zvezi narodov. Ker se vrhu tega vsi navedeni senatorji ob enem tudi člani komisije za vnanje zadeve, ki proučuje že sedaj mirovno pogodbo, je jasno, da obstojajo velike razlike v vidikih članov komisije, radi česar bode razprava dolgotrajna in mučna. Do-sedaj ni videti sicer nasprotij V bloku demokratičnih senatorjev, ki so naklonjeni odobritvi mirovne pogodbe predložene po Wilsonu, in isti je včeraj izrazil napram svoji okolici prepričanje, da sprejme amerikanski senat mirovno pogodbo kakor jo je sestavila parižka konferenca.
Spopadi m«d francoskim voiaštvom in berlinskim prebivalstvom.
Po londonskih vesteh je bil v noči, na 15. t. m. napaden v berlinski ulici „Unter den Linden“ francoski fejvebelj v prepirju z berlinskimi ponočnjaki. Na posledicah rane je umrl v bolnišnici. Nekatera poročila trde pa, da je bil brez vsakega vzroka napaden od berlinskega prebivalstva. Prvo poročilo je nemškega, drugo pa francoskega izvora.
Nemška vlada se silno trudi, da bi poravnala spor mirnim potom. Sicer pa Vlada v Berlinu radi tega dogodka veliko razburjenje proti tam nastanjenemu francoskemu vojaštvu.
Stavke na Nemški01*
Vsled izbruha kmetskih stavk je proglašeno v večjem delu Pomeranske obsedno stanje.
Osobje tramvajskih železnic v Berlinu je sklenilo zopet začeti z delom.
Vsled dogovorov med železniškim o-sobjem saškim in zastopnikom železniških podjetij je prišlo do sporazuma, da se je od pondeljka dalje zopet otvoril železniški promet.
Domače vesti
Dopisovanj« z inozemstvom. Ker je
zopet otvorjena kupčija z inozemstvom, se je na osrednjem poštnem uradu v Gorici namestila posebna poštna skrinjica izključno za pisma, ki so naslovljena v inozemstvo.
Pošiljatev se vrši preko Trsta in pisma se pobirajo vsak dan ob 7. zvečer.
Nove službe. Kakor čujemo, bode razpisanih pri deželnem komisarijatu več novih uradniških mest. Rabilo se bode absotvirane pravnice, inženirje in kmetijske strokovnjake. Sorazmerno pa se sprejme tudi kaka pomožna moč. Ako je še kaj slovenske inteligence v deželi, naj ne opusti kompetiranja.
Pokrajinski zbor italijansk« rtput,|j. kanske stranke. V nedeljo se je vršil v Trstu pokrajinski zbor Italijanske republikanske strauke (P. R- h) Na zborovanju ste se sprejeli dve resolucij.. Prva se nanaša na splošno stavko v znamenje protesta proti versailleski politiki, druga pa na politiko napram Slovanom v zasedenem ozemlju. Druga resolucija se glasi: «Republikanci v Julijski BeneClJ'1Q na kongresu V Trstu 13. julija Iv > proučivši vprašanje stališča, ki ga J zavzame italijanski narod napram ita i-jansko-slovanski manjšini znotraj meja Italije, poudarjajo globoko razliko med itaiijansko-slovanskimi kmetskimi masami in jugoslavofilskimi nacijonalisti, podžigala mržnje proti našemu narodu;
smatrajo, da je treba odtegniti itabjansko-slovanske mase pogubnemu vplivu jugo-siavofilskega krivega nacijonalizma in vzgojiti jih v čutu vzajemnosti in ljubezni napram Italiji potmi politike ljubeznive velikodušnosti in gospodarskih dobrot;
zavzemajo pa se nasprotno za politiko kar največje strogosti nasproti agitatorjem, ki izhajajo posebno izmed duhovščine, učiteljstva in odvetnikov, ki ne priznavajo Italiji pravice do zedinjenja in teritorijalne celotnosti v mejah, ki ji jih določila narava sama in si jih je prisvojila po stoletnem zahtevanju z žrtvijo e-nega milijona mrtvih in pohabljenih Italijanov;
in dočim poudarjajo, da se mora z italijansko.slovanskimi masami, ki so lojalne in zveste Italiji, ravnati kakor z ita lijanskim narodom in da morajo uživati vse pravice ostalih italijanskih državljanov in svobodno rabo svojega jezika v šolah in uradih poleg italijanskega v pretežno slovanskih krajih;
zahtevajo, da naj se protiitalijanski jugoslavofili, podkurjevalci nesrečne vojne med Italijo in Jugoslavijo smatrajo enostavno za sovražnike Italije in se tudi tako ravna ž njimi;
izjavljajo končno, da smatrajo italijan ski micijonalizem za nič manje poguben za koristi Italije kot pa jugoslovanski nacljonalizem«.
Uvoz avsfro-ogersko valute z one strani premirne črte in izmenjava po 40%. V
svrho, da se pravično urede nekatera vprašanja, nastala vsled izmenjave valute v Trentinu in v Julijski Benečiji, je dogovorno z ministrstvom c.ržavnega zaklada izdalo italijansko vrhovno poveljstvo naslednjo naredbo;
1 Denarni zavodi v Trentinu in v Julijski Benečiji, kateri imajo vložene njim pripadajoče blagajniške fonde pri svojih centralan ali fi'ijalkah onstran premirne črte, morejo zopet uvesti omenjene svote ter doseči izmenjavo po 40%. to pa le v mejah blagajniških zalog, kakor izhajajo iz situacijskega izvlečka (izvlečka o stanju) vsakega posameznega zavoda z dne 3. novembra 1918
2.	Zneske v kronah, položene pri za sebnih ah bankah onstran premirne črte, pripadajoče zasebnikom ali zavodom, ki so pristojni v Trentin ali v Julijski Benečiji ter imajo istotam svoje bivališče oziroma sedež, more se svobodno uvažati, stavljati na dispozicijo ter menjati po 40%, ako se dekaže, da so bili ti zneski po oženi pri nekdanjih avstro-ogrskih zavodih pred 3. novembrom 1918 Ta dokaz more izhajati iz dokumenta izdanega od zavoda oziroma od dolžnika, iz katerega naj izhaja aktivni saldo tekočega računa ab hranilne vloge dne 3. novembra 1918. Dokument mora biti v;-diran od italijanske vojaške misije v inozemstvu.
Ako vsled poslovnih težkoč ali iz drugih vzrokov ne bi bilo mogoče preskrbeti si vidiranja od strani italijanske vojaške misije, ali pa, ako bi bilo potrebno da se vršijo dolgotrajna raziskovanja v svrho, da se dokaže verodostojnost dokumentov, bo mogel kr. gubernatorat v izjemnih ter očitno nujnih slučajih dovoliti kreditnim zavodom na njihovo prošnjo, posojila v lirah V razmerju do 20% zneska vloge v kronah in sicer za čas ne preko treh mesocev, ter proti založitvi vlog samih.
3.	Zasebniki, kateri so pristojni v Trentin ali v Julijsko Beneč jo ter se naha jajo onstran demarkacijske črte, morejo — ako bivanje onstran premirne črte ne svojevoljno — svoje vloge pri zavodih, glaseče se na krone, premeniti na druge enakoveljavne vloge pri zavodu »Banca d’Italija» ter čakati na nadaljne določbe, ki jih izda vlada v pogledu izmenjave valute, to pa brez nobenega jamstva ne s strani vlade, ne s strani banke. Vsaka vloga bo morala biti opremljena z izjavo, podpisano od vlagatelja, s katero ta naznani svojo pristojnost ter spricuje na svojo častno besedo, da so položene krone izključno njegova last.
V nobenem izmed treh gori omenjenih slučajev se ne pripuste k izmenjavi žigosane krone.
Opozarjamo vse naše denarne zavode ter zasebnike, kateri imajo naložene zneske onstran premirne črte ne gornjo naredbo, ker izhaja iz nje, vzemši V obzir današnje kurze, v korist vlagateljev kurzna razlika od 40%
Nujno potrebno je, da si posamezniki kakor tudi naše hranilnice in posojilnice posebno one, ki so imele naložene glavnice bodisi v Ljubljani, v Celju ali drugje, preskrbijo čimprej potrebne dokumente in sicer legalizirano izjavo zavoda, pri katerem imajo naiožen zvoj denar, ki naj izpričuje, kako vi.ok je bil saldo računa dne 3. novembra 1918, katero izjavo naj dado v dirati s strani v poštev prihajajoče italijanske vojaške misije.
Posebno opozarjamo na to, da žigosane krone niso pripuščene k izmenjavi po 40%, vsled česar bi se moral uvesti odgovarjajoči znesek nežigosanih kron.
tedenski koledar
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
julija Sobota, Vincencij Pavl.
„	Nedelja, 6 pob. Marjeta.
„	Pondeljek, Danijel, Olga.
Torek, Marija Madalena. Sreda, Apolinar, Liborij. Četrtek, Kristina, Roman. Petek, Jakob. Krištof.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Zdravnik
s« je zopet vrnil v Gorico in sprejena bolnike zjutraj od 9-10, pop. pa od 2-3.
jj Sprejme se
na hrano več oseb
kje, pove uredništvo.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v (aorici
(Largo Nicolo Facassi št. 5)
in se priporočan občinstvu, ki sem je v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakavrsinih načrtov in stavbenih proračunov
Maksimiljan Pobaraj
arhitekt-
-J
išče potovalnega agenta v usnju.
Neobhodno potrebno je poznanje Slovenskega jezika. Oglasiti seje pri upravništvu iista
Velika tvrdka v Vidmu
išče spretne strojarje. Več se zve pri upravništvu tega lista
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE 4.
Mnogo kt asistent pri Dr. PIKI Zobozdrawniski atelje Posiuje od 3. do i2. dopoldne in od 2. do S. popoldne
||i. pilili
CORSO <3. VERDI 34.
TT
▼
Najstrarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik,
a ■
barv i. t. d.
■ ■
SLOVENSKE KUJICE.
Zaloga edine italijanske slovnice za Slovence: „Italijanščina za Slovence" sp. V. Bandelj. Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - S!o-■ n venska postrežba d b
MlE BllE"Us
1 AKTOMA PERTOT
§jf GORICA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjalka, Vja Teairo 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
!BAZAR!
i
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
a e a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov a b a
Prodaja se vse na drobno io na debelo Edioa zaloga papirja „Abadie“
BOS
S cenami ne more nihče konkurirati.
SIGON JOSIP t
Gorica, Ulica Rastello 8
Velika zaloga vsakovrst- m nih ur, verižic in zlatenin
Naj nižje cene 0
R

Bnrnvaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufaktiirnega blaga na debelo
w?£- ZMERNE CENE
✓L
1
Leopold Zakrajšek
9 B§ 19 ü 9999999^^9999099999199
GENTIUrl&ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
b m
, ima Alojz Slamič
Bogata zaloga vsakovrstnega stavbenega materijala
Med tem tudi Cement PORTLAND
• M
ril".......................
■_Ihb
• .	t iv'
m HB