LETO IX. ST. 29 (416) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. AVGUSTA 2004
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej Bratuž
Neodgovorna in nekulturna dejanja
Od časa do časa prihaja v zamejstvu do dejanj, ki so izraz še vedno žive narodnostne mržnje in nestrpnosti do slovenske manjšine. To so predvsem skrunitve spomenikov ter žaljivi, hujskaški in grozilni napisi. Kot primer oskrunjenega spomenika naj omenimo samo bazoviškega. Že veliko krat je bil deležen podlih in sovražnih dejanj, ki so se boleče zapisala v našo zavest in celo v poezijo. Goriška pesnica je npr. v eni od pesmi, posvečenih Bazovici, napisala, da Bazovica s svojim oskrunjenim spomenikom priča o našem nenehnem boju za pravice.
Tudi mazalci šolskih stavb in poslopij, ki imajo kakršno koli zvezo z našo stvarnostjo, so bili in so pogosto na delu. Že v daljnem letu 1926, ko so fašisti opustošili goriški hram slovenske kulture, so z njega odstranili napis Trgovski dom in na njegovo mesto napisali Evviva 1'Italia. Iz mržnje do goriške-ga nadškofa F.B. Sedeja sta se nekaj let pozneje na nadškofijski palači pojavila napisa, od katerih prvega tu nočemo zapisati, drugi pa se je glasil SEDEJ, VATTENE (Sedej, poberi se). In tako naprej, tudi v drugi polovici preteklega stoletja vse do začetka novega stoletja in tisočletja. Kar dolga tradicija!
Naj novejši primer takega početja so napisi v slovenskem šolskem centru v ulici Puccini v Gorici. Ne ravno pogumni mazalci so izbrali manj vidne stene ene od šolskih stavb in jih pomazali s protislovenskimi gesli in kljukastimi križi. Nedokončan je ostal napis OLIO Dl RICINO E MANGANELLO RENDONO LO SLOVENO B (Ricinovo olje in pendrek naredita Slovenca "B"). S ceste neviden pa je daljši napis NON E' IMPOR-TANTE CHE TU SIA GAZZELLA O SLOVE-NO-COMINCIA A CORRERE! (Ni važno, ali si gazela ali Slovenec. Začni teči!). Šolski center v Puccinijevi ulici je bil že večkrat tarča podobnih izbruhov protislovenske obsedenosti, kar ni žaljivo samo za prizadete, ampak tudi za državo in za goriško pokrajino. Slovenska šola je namreč državna šola in ima sedež v stavbi, ki jo upravlja pokrajina. Prepričani smo, da dobromisleči italijanski someščani in sodržavljani prav tako kot mi obsojajo početje huligansko nastrojenih posameznikov, toda vsakokratna izbira objektov in vsebina napisov nas kljub temu zaskrbljata. Minilo je komaj nekaj mesecev, odkar smo na pomenljivih slovesnostih ob 1. maju 2004 poslušali lepe besede o Sloveniji v Evropi, o zbliževanju, medsebojnem spoštovanju itn. V takem sproščenem in optimističnem vzdušju delujejo omenjene in podobne akcije, milo rečeno, kot močno razglašena struna. Odločno jim nasprotujemo in jih obsojamo, pričakujemo pa tudi, da odgovorne oblasti poiščejo in kaznujejo krivce ter tako preprečijo nadaljnja fašistično obarvana dejanja.
Lahko si predstavljamo, kako so se počutili npr. slovenski dijaki, kadar so vstopali v stavbo, pomazano z žaljivimi in grozilnimi napisi, ali kako se je pred več kot sedemdesetimi leti v podobnem položaju počutil veliki nadškof, o katerem piše Alojz Rebula v svojem najnovejšem romanu Nokturno za Primorsko. Potem ko je glavni junak, duhovnik Florijan, videl na pročelju škofijskega dvorca že omenjeni SEDEJ, VATTENE, je od tam odhajal "razočaran, zagrenjen, besen." Tako je tudi z nami, le da se ob vsaki takšni akciji v nas še okrepita narodna zavest in narodni ponos. Še naprej hočemo "stati in obstati" na koščku zemlje, kjer smo se rodili in kjer smo doma.
Nova ofenziva desnice proti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji kljub zagotovilom in srečanjem
na meddržavni ravni. Zaščitni zakon pa čaka...
Pretekli teden je potekel v znamenju dogodkov, pomembnih - čeprav tudi protislovnih - za našo manjšino. Na eni strani gre za srečanja na meddržavni ravni v Ljubljani in Rimu, ki so dokazala pozitivnost odnosov med Italijo in Slovenijo, na drugi strani pa ni nobenega znaka, da bi bile osrednje državne oblasti pripravljene na dejansko uresničevanje norm zaščitnega zakona. Vznemirjajo nas tudi nekateri dogodki, ki dejansko dokazujejo, da je skrajna desnica že začela novo ofenzivo proti manjšini in njenim pričakovanjem, kar dejansko pomeni, da se nekateri politični krogi nekako že pripravljajo na volilno kampanjo. Priprave na kakršnekoli volitve pa so kot nalašč za
udrihanje po manjšini, ki tako vedno znova plačuje, ne da bi se mogla braniti.
Razumljivo je, da imajo obiski pri sosedih praviloma namen poudariti voljo po zbližanju in sodelovanju, morebitna nesoglasja pa so ponavadi le bežno omenjena v končnih poročilih o pogovorih. Novi slovenski zunanji minister Vajgl je na svojem prvem obisku v Rimu dosegel pomembno soglasje s Frattinijem glede evropsko pomembnih diplomatskih problemov; tega se manjšina resnično veseli, saj je to nesporen uspeh slovenske diplomacije, ki se pripravlja, da prevzame predsedovanje v organizaciji OVSE. Po drugi strani pa je tudi razumljivo, da ne more biti popolnoma zadovoljna z generično obljubo, da bo Farnesina skušala pospešiti izvajanje zaščitnega zakona. Takim obljubam smo v preteklosti bili že velikokrat priča, a je žal ostalo pri njih. Dokaz za to je še vedno odprto vprašanje odloka za končno določitev področja, na katerem bo veljal zaščitni zakon. Trn v peti je seveda predvsem vključitev celotne tržaške občine, kar je paritetni odbor predlagal na podlagi stališča tretjine tržaških mestnih svetnikov. Že pred časom je to vprašanje obravnaval Državni svet v Rimu, na katerega se je obrnila vlada in dobila vsaj delno zadoščenje, češ da je paritetni odbor preveč po svoje razumel res nekoliko dvoumno izraženo mnenje tržaških svetnikov. Ker je rimska vlada šele po dveh mesecih in pol vzela na znanje razsodbo Državnega sveta, je upravičen sum, da gre za sistematično zavlačevanje rešitve celotnega vprašanja. Do jeseni je zadeva zamrznjena, zaščitni zakon pa čaka. To je konkretnost!
Pomembno obvestilo!
Pred obiskom v Rimu se je Vajgl v Ljubljani srečal s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Illyjem. Spodbudno je, da je predsednik deželne vlade, sicer več kot leto dni po izvolitvi, ob tej priložnosti sprejel predstavnika manjšinskih krovnih organizacij, ki sta ga seznanila z odprtimi vprašanji, vračanjem kulturnih domov in s krizo Slovenskega stalnega gledališča, ki je v tem trenutku v ospredju pozornosti celotne manjšine. Illy je pokazal, da razume težavnost položaja slovenske skupnosti, in je omenil možnost, da bi Dežela s prihodnjim proračunom začela razmišljati o financiranju rekonstrukcije Narodnega doma pri Sv. Ivan v Trstu.
Pozitivni dogodki so se prepletali z negativnimi. Tako je iz Rima prišla ob koncu tedna nova hladna prha za Sindikat slovenske šole, kateremu je bila vnovič zavrnjena možnost uradnega priznanja. To se je zgodilo v brk vsem zagotovilom, ki sta jih krovni organizaciji prejeli od strokovnih služb ministrstva v Rimu. Sicer zadeva ni zaključena, ker je za končni sklep odgovorno ministrstvo, a je vendar dokaz površnosti, s katero v Rimu obravnavajo naša vprašanja. Sindikat slovenske šole je edina naša sindikalna ustanova, ki ima razlog za uradno priznanje v sami specifičnosti svojih pristojnosti, ki se ne more potopiti v splošni problematiki italijanske šole. Tu je žal odpovedala tudi solidarnost vsedržavnih sindikatov, ki niso pokazali razumevanja za naše potrebe.
Redakcijo prihodnje številke bomo zaključili v torek, 10. avgusta, ob 12. uri.
Naslednja številka bo izšla v prvem tednu septembra. Sodelavce naprošamo, naj pošljejo prispevke do petka, 27. t.m.
Uprava bo zaprta od 13. do 29. avgusta.
Itoiuuiiplr-Jii
iijj	Viiurj
Pogovor
Dr. Drago Štoka o vlogi naše narodnostne skupnosti v EU in sodelovanju s poslancem Ebnerjem v EP
/stran 14
Pogovor
Arheologinja Goriškega muzeja Beatriče Žbona-Trkman o stalni razstavi v Ajdovščini in še čem
Italijanska notranja politika
Hudo načeta Berlusconijeva karizma
Predsednik vlade in glavni voditelj Doma svoboščin Silvio Berlusconi je do evropskih in upravnih volitev v letošnjem juniju tako doma kot zlasti v tujini veljal za karizmatičnega politika, daleč torej od tradicionalnega lika mnogih italijanskih politikov v tako imenovani "prvi" republiki. Marsikateri tuji opazovalec se je namreč na začetku devetdesetih let čudil, kako se mu je posrečilo v tako kratkem času organizirati politično gibanje "Naprej Italija !", ki je z nekaterimi zavezniki, zbranimi v Domu svoboščin, gladko zmagalo na prvi volilni preizkušnji in torej povsem legitimno prevzelo
oblast v državi. Njegova prva vlada je trajala le dve leti, vendar je Berlusconi na volitvah leta 2001 gladko porazil nasprotnike in ponovno prevzel krmilo rimske vlade v svoje roke. Od tedaj se je o njem javno začelo govoriti, da je "karizmatičen" politik.
Od letošnjega junija dalje pa vedno bolj prihaja do spoznanja, da se tudi Silvio Berlusconi uvršča med politike, kot jih pozna domala vsa dosedanja zgodovina italijanske republike. Daleč prvi pa je vsekakor zaradi svojega bogastva, ki pa prav gotovo ni in niti ne more biti vir njegovih posebnih sposobnosti, skratka vir njegove karizme. Zadnja volilna preizkušnja je nesporno dokazala, da je njegovo gibanje Naprej Italija doživelo poraz in so vladno koalicijo
dejansko rešili njeni "manjši" zavezniki, ki so v primerjavi s prejšnjimi volitvami napredovali, tako da je Dom svoboščin skupno ohranil prejšnje število glasov. Povsem naravno je, da so Berlusconijevi zavezniki kot edini "zmagovalci" v volilnem boju postajali čedalje bolj glasni in zahtevali večjo politično težo v vladni koaliciji. Tako je Nacionalno zavezništvo doseglo odstop ministra za gospodarske zadeve Tremontija, kar je opogumilo Follinijeve krščanske demokrate, da so čedalje glasneje zahtevali, naj se bistveno spremeni tako imenovana devolucija, to je federalno urejena republika, kot si jo zamišlja Severna liga.
/ stran 12
DL
Ob sporih v vladnem zavezništvu
V Italiji je težko vladati
To prepričanje so v zadnjih desetletjih iznesli številni javni delavci, politiki in proučevalci značaja italijanskega ljudstva. Spomnimo naj se pikre pripombe preizkušenega časnikarja in tolmača javnega mnenja Indra Monta-nellija v zvezi z najbolj kritičnimi situacijami v državi. Že v zadnjem obdobju svojega sicer dolgega življenja in delovanja (umrl je namreč pred tremi leti) je večkrat poudaril, da se politično stanje v Italiji lahko samo poslabša, dokler se ne spremeni način mišljenja in delovanja, ki temelji na golem individualizmu in protagonizmu za vsako ceno, ne pa na iskrenem zasledovanju minimalnih skupnih interesov.
Ko je prišel na politično površje gospodarski mogotec Berlusconi, je sveto zagotavljal, da bo ubral nov način vodenja države in s tem rešil glavne probleme italijanske družbe, ki so se nakopičili v času prejšnjih vlad tako imenovane prve republike. Samega sebe je prikazoval kot vzornega in uspešne-
ga podjetnika, ki bo uredil italijansko državo. Menil je, da bo slednjo lahko vodil in upravljal z merili gospodarskega podjetja. Vlado si je tako zamišljal kot upravni odbor delniške družbe, kjer ukazuje večinski delničar. Na volitvah pred tremi leti si je njegova desnosredinska koalicija Doma svoboščin zagotovila močno večino v parlamentu, tako da ima o-pozicija v njem trdo delo. Kljub temu pa se je v zadnjem obdobju pokazalo, da vsi vladni zavezniki niso zadovoljni z načinom vladanja predsednika Berlusconija, kar je prišlo najbolj vidno do izraza po nedavnih evropskih volitvah, na katerih je sam demonstrativno kandidiral. Povrhu vsega je vodil do svojih vladnih zaveznikov brezobzirno volilno kampanjo. Volilni izidi pa so potem pokazali, da je njegova prodornost močno upadla, saj je njegova stranka Naprej Italija izgubila štiri milijone glasov in zdrknila od 25 na 21%. Po drugi strani pa sta se okrepili drugi dve vladni stranki, to
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 65 evrov, prioritetna pošta 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 Cena oglasov po dogovoru Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC
fC
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakona št. 675/96 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. avgusta, ob 14. uri.
Demokratska konvencija
| John Kerry uradno predsedniški kandidat ZDA
Kerry: kako bo prepričal Ameriko in Evropo
Senator iz Massachusettsa John Kerry je od minulega tedna tudi uradno demokratski kandidat za predsednika Združenih držav Amerike. Sodeč po prvih sondažah po odmevni bostonski konvenciji, kaže, da je Kerry s svojim pozitivno naravnanim, vseeno pa bojevitim govorom pridobil kar nekaj točk prednosti pred republikanskim kandidatom, sedanjim predsednikom Georgem Bushem. Kerryjev volilni program se osredotoča na gospo-darsko-socialne probleme: obljublja predvsem ureditev zdravstvenega in zdravstveno-zavaro-valnega sistema, izboljšanje javnega šolstva, lažji dostop do študija, ukinitev davčnih olajšav za najbogatejše, ukinitev olajšav za podjetja, ki selijo delovno silo v tujino in podporo tistim podjetjem, ki odpirajo nova de-
lovna mesta v ZDA.
Kerry se je predstavil kot vojni veteran, ki je zastavil lastno življenje za Ameriko. Tak poudarek je bil pomemben predvsem zato, da dokaže svojo odločnost (nasprotno se je Bush izognil vojni v Vietnamu) in pripravljenost, da se potegne za ameriške interese tudi s silo (republikanci mu namreč očitajo neodločnost in nedorečenost, kar se tiče problema boja proti terorizmu). Ce je Kerry glede socialnih in gospodarskih vprašanj precej prepričljiv (stališča glede zdravstvene politike mu prinašajo 16% točk prednosti v primerjavi z Bushevim programom, gospodarska politika 8%, zavzemanje za potrebe delavskega razreda 8%), je pa njegov pogled na problem državne varnosti bolj nedefiniran, kar namerava njegov tekmec pridno izkoristiti. Bitka
med Bushem in Kerryjem se bo namreč bila prav na področju varnosti. Bush bo še utrjeval svojo podobo "vojnega" predsednika, ki je znal po 11. septembru 2001 odločno reagirati in se postaviti teroristom po robu.
/stran 12
Breda Susič
je Nacionalno zavezništvo in Krščanskodemokratski center (UDC), ki sta zahtevala in dosegla preverjanje o temeljnih programskih usmeritvah vlade. Posebno je prišlo do izraza močno nasprotovanje gospodarski in finančni politiki ministra Tremontija (sicer pripadnika Severne lige), tako da ga je moral Berlusconi žrtvovati, da bi s tem pomiril omenjena vladna zaveznika. Vendar je tajnik UDC Follini vztrajal na svojih zahtevah po korenitem političnem zasuku, posebno glede Bossijevega načrta o federalizaciji države. Grozil je ce-
lo	z umikom iz organske vladne večine. Sledila so mučna "preverjanja", na katerih je prišlo do izraza merjenje politične moči. Da bi omehčal sredince, jim je Berlusconi ponudil imenovanje Buttiglioneja (sedanjega ministra za odnose z EU) za evropskega komisarja in s tem žrtvoval dosedanjega uglednega predstavnika Italije v Evropski komisiji Montija. Končna posledica je bila ta, da je tajnik Follini umaknil popravke k Bossijevi "devoluciji" v ustavni komisiji poslanske zbornice, nakar je Severna liga glasovala za pokojninsko reformo.
Vprašanje ustavne reforme z uvedbo federalistične države je tako prišlo na dnevni red poslanske zbornice. Tajnik UDC Follini je napovedal, da bo ponovno predstavil svoje zadevne popravke, če med tem ne bo prišlo do zadovoljivega kompromisa.
Kot vidimo, gre za zelo zapleteno politično igro med predsednikom Berlusconijem in Kr-ščanskodemokratskim centrom. Če želi UDC ostati v vladni koaliciji, bo morala nujno popustiti. V nasprotnem primeru bo morala dosledno s svojimi začetnimi izhodišči podpirati vlado le od zunaj. Dvomimo, da je UDC pripravljena napraviti ta korak, zlasti po imenovanju Buttiglioneja v Evropsko komisijo. Oblast je pač oblast.
Vsekakor pa zadnje dogajanje v zvezi z zahtevami dveh o-menjenih vladnih strank dokazuje, da v vladi obstajajo močna razhajanja glede njene gospodarske in socialne politike, ki jih sam predsednik Berlusconi kljub močni večini v parlamentu vse težje obvladuje. Voditi državo je nekaj drugega kot voditi podjetje...
Alojz Tul
Iz Nove Gorice v Gorico
Pošta s polžjo hitrostjo
V	zamejskem časopisju smo že večkrat brali protestne zapise v zvezi z neverjetnimi zamudami italijanske pošte. Iz Slovenije prihajajo namreč pisma po desetih, petnajstih in še več dnevih. Znano je, da slovenska pošta dostavi naslovniku čisto navadno pismo ali kako drugo pošiljko dan potem, ko sta bili oddani, zato je očitno, da prihaja do zamud na italijanski strani. Kako to? Kje je npr. obležalo pismo, ki je bilo v Novi Gorici oddano 17. julija (tako na poštnem žigu), goriški naslovnik pa ga je prejel 27. julija? Deset dni za nekaj kilometrov! In vendar prihaja pošta iz drugih evropskih in celo iz prekooceanskih dežel dovolj redno.
Omenjeno pismo je vsebovalo vabilo na Javno tribuno 23. julija 2004 v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica. V njem je bilo najavljeno predavanje zgodovinarja Staneta Grande na temo Zgodovina in samobitnost Slovencev. Koliko zamujenih priložnosti in neprijetnosti zaradi neizpolnjevanja dolžnosti!
Žal sta počasnost in zamujanje italijanske pošte že ustaljena. Zdi se nemogoče, da se kaj takega lahko dogaja v času, ko vse napreduje in se
prilagaja zahtevam sodobnega življenja. Ponašamo se z elektronsko pošto, s prenosnimi telefoni in podobnimi čudesi, pa se obenem pritožujemo zaradi polžjega opravljanja navadnih poštnih storitev. V tem pogledu na začetku tretjega tisočletja pravzaprav nazadujemo. V drugi polovici 18. stoletja si je prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems kakih dvajset let dopisoval s komendskim župnikom Petrom Pavlom Glavarjem. Ohranilo se je 46 datiranih pisem. Na nekaterih je naslovnik ob prejemu napisal datum, tako da lahko izvemo, kako dolgo je potovalo pismo iz Gorice v Komendo na Gorenjskem. Pismo z dne 9. sept. je Glavar prejel 13. sept., pismo od 29. junija je prejel 6. julija itn. Najhitreje je prišlo pismo, ki ga je Attems napisal 21. novembra, Glavar pa ga je prejel 25. novembra. Nekaj več časa so potrebovala pisma meseca decembra, najbrž zaradi snega. Potovala so od devet do deset dni, približno toliko kot sredi poletja 2004 pismo iz Nove Gorice v Gorico.
Zdi se, da so bili konji v Attemsovem času zanesljivejši in hitrejši kot pošta v času moderne mehanizacije in vsakršnega napredka.
LB
Povejmo na glas
Ko se ekonomske
Dejstvo je, da se ekonomske razmere slabšajo. Nedavno je bil v imenu italijanske vlade sprejet izdaten popravek proračuna za leto 2004. Da smo si na jasnem, gre za potezo, ki ne bo izboljšala splošnih življenjskih pogojev, ampak ravno narobe. Izvedenci napovedujejo, da bo morala država v naslednjem letu zmanjšati javno porabo vsaj za 20 milijard evrov in da je realno pričakovati, da bo v letu in pol javni porabi z vsemi posegi odvzeta vsaj trikrat večja vsota. To pa praktično pomeni, da bomo prav vsi čutili posledice teh in podobnih "nujnih" ukrepov. Vse to na račun šibkejšega gospodarjenja v Italiji, toda v težavah so tudi druge evropske države, izzvze-te niso niti Združene države Amerike, torej je že mogoče govoriti o upočasnjeni rasti celotnega razvitega sveta - slabše ekonomske razmere postajajo vseobči pojav. Toda naša misel je namenjena nečemu drugemu, kako namreč na vsa ta neljuba dejstva odgovoriti, kako se v njihovem okviru vesti in čemu se v našo korist izogniti, da si ne bi prizadejali še večje škode.
Nikoli niso življenjski pogoji tako dobri, da si ne bi človek želel še boljših, toda življenjski pogoji tudi nikoli niso tako dobri, da ne bi že njihovo rahlo poslabšanje občutili kot veliko, če ne že kar usodno izgubo. Z drugimi besedami: čeprav premoremo najboljše pogoje, kar smo jih kdaj premogli in kar jih premore svet v celoti, utegne njihovo poslabšanje povzročiti v nas neverjetno negativna doživetja - čez noč se nam zazdi, da smo dobesedno ogroženi in pozabimo
na vse drugo. Kot tolikokrat v zgodovini se prelevimo v zgolj ekonomsko bitje in zatajimo vse ostale ravni, ki nas določajo in v bistvu edine rešujejo. Ker smo ogroženi, pozabimo, da živimo v razvitem svetu in da nam večini ničesar ne manjka ker smo ogroženi, smo vse bolj v strahu za materialne dobrine, medtem ko nam je za duhovne vse manj mar. In tako človek, namesto da bi se pomiril in se zavedel problema ter zato prepoznal, da bi se moral v zaostrenih razmerah obračati na druge z večjo mero razumevanja ali celo solidarnosti - ne nazadnje smo na slabšem vsi -prične še v večji meri misliti nase in zgolj nase ter se vse bolj neusmiljeno bori z drugimi za svoj košček kruha.
Poslabšanje ekonomskih razmer torej lahko močno poslabša in zaostri medčloveške odnose in tako je izguba v resnici dvojna: kazalci življenjske ravni so nižji, istočasno je človek človeku vse večji nasprotnik in slednjič že kar sovražnik. Temu pa bi se seveda morali izogniti in tudi v naših močeh je, da se izognemo. Ne smemo se pač odreči srečnejšim potem in se prepustiti strahu zase, da ne bi s tem izgubili iz vida sočloveka. Izgubiti iz vida sočloveka namreč pomeni spodkopavati vsakršno prijetno in odkritosrčno sobivanje, kar je že pričetek razjedanja medsebojnega življenja v skupnosti. In okrnjeno medsebojno življenje v skupnosti je tista grožnja, ki bi se je edine morali zares bati, vse ostalo je bolj ali manj drugotnega pomena.
Janez Povše
NOVI
GLAS
Pogovor / Drago Štoka
Zahteve naše manjšine v Evropi ne
bodo glas vpijočega v puščavi!
Foto AC
Odv. Drago Štoka spada med vidnejše politične osebnosti naše manjšinske skupnosti. S politiko se ukvarja že več desetletij.
V vrstah SSk je dr. Štoka v politično areno stopil daljnega leta 1965 in skoraj petindvajset let aktivno soustvarjal družbeno in politično življenje manjšine. V deželni svet F-Jk je bil izvoljen štirikrat in bil deželni svetnik vse do leta 1988. Pred kratkim je v avtobiografski knjigi V političnem vrtincu orisal svojo politično kariero, ki je pred dobrim mesecem s kandidaturo za evropski parlament dobila novo dimenzijo. Odslej bo dr. Štoka tesen sodelavec evroposlanca nemške narodnosti Michla Ebnerja, izvoljenega na listi SVP.
V pogovoru nam je sogovornik orisal svojo novo vlogo in nam nakazal strategijo dela v evropskem parlamentu.
20.	julija je bila v Strasbourgu umestitvena seja novega evropskega parlamenta. Kot častni gost ste ji prisostvovali tudi vi. Bi nam lahko zaupali svoje vtise z gostovanja? Ob gostovanju v Strasbourgu me je navdajal občutek mogočnosti. Že sam pogled na zgradbo evropskega parlamenta je veličasten. Isti občutek lahko dobimo ob vstopu v ogromen emicikel oz. avlo, ki uvaja v evropsko zakonodajno institucijo vsakega obiskovalca in parlamentarca. Višek mogočnosti pa je simbolna vrednost in družbenopolitični pomen same zgradbe. Še vedno lahko občutimo, kako evropski parlament preveva duh treh velikanov, Schumana, De Gasperija in Adenauerja. 732 poslancev nove velike Evrope končno deluje na podlagi skupnih vrednot Stara celina je izbrala pravo pot, pot sožitja in miru. V Trst sem se zato lahko vrnil sproščen in utrjen v prepričanju, da je krajevna skrajna desničarska klika le anahronističen ostanek, katerega pravo mesto je na smetišču zgodovine.
V Strasbourgu sem bil v stiku s številnimi evroposlanci. Veliko sem se pogovarjal s poslanci, predstavniki ostalih narodnih manjšin združenih v
zvezo European free alliance (EFA). Srečal sem se tudi z nekaterimi znanimi politiki: dan pred zasedanjem sem se npr. na kratki kavici o problematiki naše manjšine pogovarjal z bivšim ministrskim predsednikom D'Alemo. Povabilo evroposlanca Ebnerja, izvoljenega na listi SVP, da se udeležite prvega zasedanja, je bila za vas posebna čast.
Seveda, to je bila velika čast. Za povabilo smo se sicer zmenili na dogovorih, ki smo jih predstavniki stranke Slovenske skupnosti sklenili s SVP-jem. Povabilo na umestitveno zasedanje EP je bilo torej le formalna proslavitev uspeha vsebinskih dogovorov o sodelovanju na evropski ravni med našima strankama. Že pred volitvami sta SSk in SVP uspešno sklenili pogajanja, po katerih bom sam prevzel vlogo Ebnerjeve desne roke za območje Furla-nije-Julijske krajine. Specifičen poudarek bom seveda namenil problematiki naše manjšine. SVP se je v osebi potrjenega evroposlanca Ebnerja obvezala, da bo naše predloge in pobude upoštevala. Na podlagi že utečene skupne poti
obeh strank in preteklih izkušenj z gotovostjo lahko zatrdim, da bo sodelovanje zelo uspešno. Prepričan sem, da si bo Ebner močno prizadeval za rešitev najbolj perečih vprašanj, ki nas tarejo. Predstavniki SVP so bili vedno dobri sodelavci in odlični prijatelji naše stranke in naše narodne skupnosti. Že Ebnerjev oče je v rimskem parlamentu tesno sodeloval z Engelbertom Besednjakom. Poleg tega velja omeniti, da je bil eden od starih staršev evroposlanca nemške narodne skupnosti v Italiji naše gore list: bil je namreč Slovenec. Michl Ebner pozna zelo dobro stanje pri nas, veliko je v prejšnjem evropskem mandatu sodeloval tudi z Volčičem pri vključevanju naše matične domovine v integracijske procese velike Evrope in se tako seznanil tudi s politično situacijo v Sloveniji.
Da se povrnem na sodelovanje med našo stranko in SVP: Ebner nam je zagotovil najširšo podporo pri prizadevanjih za uresničevanje zaščitnega zakona, ki je žal še samo mrtva črka na italijanskem Uradnem listu. Nedopustno se mu zdi, da je izvajanje zaščitnega zakona, z izjemo priznanja špetrske dvojezične šole za državno, zašlo v slepo ulico takoj po njegovi odobritvi.
Ste mislili problem neizvajanja zaščitnega zakona internacionalizirati?
Da. Sicer bi raje govoril o evropeizaciji, saj gre za prenos državnih problematik na novo mednarodno raven, ki jo predstavlja legitimni politični subjekt - velika Evropa. Mislim, da je evropeizacija našega zaščitnega zakona nujna zaradi že navedenih razlogov. Prepričan sem, da oblasti
v	Strasbourgu in Bruslju ne bodo gluhe na to uho. Evropa je namreč nastala za mir: neporavnani računi med narodi niso zaželeni. Uspešno in operativno izvajanje zakona 38/2001 je torej tudi v interesu Evrope.
Ste si pred začetkom pravih zasedanj EP-ja postavili
prednostno lestvico tematik, ki jo boste izpostavili evroposlancu Ebnerju?
Seveda. Najpomembnejše in najbolj občutljivo je po mojem mnenju področje šolstva, ki je glavna limfa za naše narodno-manjšinsko tkivo. V tem sklopu ne govorim le o "navadnem" šolstvu, marveč tudi o zapleteni situaciji našega glasbenega pouka. Šolska problematika je v zaščitnem zakonu obravnavana pomanjkljivo. Bojim se, da bi si v bližnji prihodnosti kdo drznil neupravičeno posegati v pravice, ki so nam bile dodeljene z Londonskim in Osimskim sporazumom. Naslednja pomembna točka je uporaba slovenskega jezika na javnih mestih. Prisotnost Slovencev v Italiji mora biti očitna že "od zunaj", začenši z dvojezično toponomastiko in napisi. Pod to poglavje spada tudi vprašanje osebnih izkaznic. Tretja težava, ki jo bom izpostavil Ebnerju, je pomanjkanje pravice zajamčenega zastopstva na vseh administrativnih ravneh od parlamenta do krajevnih organov. V tem procesu pa moramo nekaj korakov naprej narediti tudi mi sami. Manjšina se mora pred
italijansko in evropsko javnostjo prikazati kot enoten politični subjekt. Prenehati moramo s težnjami po vključevanju
v	italijanske stranke in stopiti skupno v politično areno. Čutim, da je čas enotnega vse-manjšinskega sobivanja pod isto politično streho ali vsaj čas začasnih skupnih zavezništev vse bližji.
Mislite na ustanovitev ene same stranke ali na konfederacijo več političnih formacij?
Stvar je treba izpeljati postopno. Najprej moramo začeti z grajenjem konfederativnega političnega subjekta skozi volilne dogovore. Za vzoren zgled tega lahko vzamem koalicijo, ki se je pred kratkim uveljavila na občinskih volitvah v Dolini. Kasneje bomo lahko konfederacijo poskušali spremeniti v enotno stranko. Le-ta bo znotraj sebe res imela različne duše, a bo vseeno enotni zastopnik slovenskega življa v Italiji. Enotnost je zelo pomemben pripomoček za prepoznavnost narodnih manjšin. To so mi večkrat poudarili tudi poslanci v Strasbourgu. Zaupali so mi, da že sama SSk s svojimi 5000glaso-
vi	na evropskem prizorišču ni
ostala neopažena. Pomislite, kako bi bilo, če bi vsi predstavniki manjšine enotno volili svojega kandidata.
Z gospodom Ebnerjem ste se temeljito pogovorili že med vašim obiskom v Strasbourgu. Do katerih zaključkov ste prišli?
Predmet pogovora so bile razmere pri nas. Ebnerja sta v pr-
vi	vrsti zanimala delovanje naše stranke in njena politika. Sam je pozitivno ocenil porast tisoč glasov, ki jih je zabeležila SSk glede na zadnje evropske volitve. Govorili smo tudi o zaščitnem zakonu s posebnim poudarkom na delovanju paritetnega odbora. Nekaj besed smo ne nazadnje namenili še stikom z novoizvoljenimi slovenskimi evroposlanci.
Sta s poslancem Ebnerjem na pogovorih že začela oblikovati prve kratkoročne konkretne načrte za delo v EP?
Ne, tega šene. Sam parlament mora šele začeti z operativnim delom. Treba je sestaviti komisije in posamezna delovna telesa. No, vsekakor me to ne skrbi. Poslanec Ebner nam je že velikokrat priskočil na pomoč, tako da trdno verjamem, da pri načrtovanju sodelo-
vanja ne bo nobenih večjih težav.
Poslanec Ebner je v EP zajahal konja Evropske ljudske stranke (EPP), v kateri je večinsko zastopana tudi italijanska vladajoča koalicija s strankami FI in UDC. Lahko iz tega izpeljemo, da bo Ebner izvajal evropsko znotraj-strankarsko opozicijo Berlusconiju?
Ja, zanimivo vprašanje. Deželni odbornik Antonaz me je na enem izmed predvolilnih soočenj opozoril na dejstvo, da bo poslanec Ebner sedel v isti skupini kot poslanci FI. Zadeva pa ni tako preprosta. V EPP sobivata dve frakciji, ki sta ena od druge popolnoma ločeni. Vsaka imenuje svojega poslanskega načelnika, celo financiranje poteka po dveh ločenih tirih. Ebner in poslanci, izvoljeni na listi FI, sedijo na klopeh nasprotnih frakcij: skupnega nimajo dejansko nič. Še več: med obema vejama stranke obstajajo trenja, ki bi lahko prej ali slej prišla na dan z rušilno močjo.
Ebner je navsezadnje svoj evropski program utemeljil na zaščiti narodnih manjšin. Ta program bo tudi zagovarjal. Nemški poslanec iz Tridentin-
skega-Gornjega Poadižja bo torej izvajal učinkovito opozicijo proti vsakemu predlogu, ki bo diskriminiral narodne manjšine. Taka bo po potrebi notranja opozicija proti predlogom tiste veje EPP, ki jo zastopajo tudi poslanci FI.
Ali se ne bojite, da bi bile zahteve poslanca Ebnerja, predstavnika narodne manjšine, pred štiristo milijonsko Evropo samo glas vpijočega v puščavi?
S sto odstotno gotovostjo lahko zagotovim, da Ebnerjev glas ne bo glas vpijočega v puščavi. Evroposlanec nemške manjšine v Italiji uživa velik ugled na evropski ravni. Zelo močne vezi je vzpostavil z avstrijsko državo. Cenijo ga tudi na Bavarskem: naj omenim samo to, da se je zadnjega kongresa SVP udeležil sam predsednik Bavarske in bivši kandidat za nemškega kanclerja na listi CSU Edmund Stoiber. Poslanec Ebner bo v prvem obdobju naša glavna oporna točka, ker edini nekoliko bolj poglobljeno pozna našo problematiko. Ko se bodo v delovni ritem EP s polno paro vključili tudi slovenski evroposlanci, bomo skušali ustvariti novo jedro, ki bo zagovarjalo naše pravice in ki bo poleg Ebnerja vključevalo tudi vse slovenske poslance v Evropi. Posledično lahko trdim, da tudi naš manjšinski glas ne bo glas vpijočega v puščavi.
Ko smo že pri slovenskih evroposlandh, kako mislite, da bi oni lahko priskočili na pomoč naši manjšini v EP?
Osebno sem se doslej pogovarjal samo z enim slovenskim evroposlancem, Lojzetom Peterletom. Strinjala sva se v oceni, da bi morala že sama uradna Slovenija bolj upoštevati svoje manjšine predvsem skozi politične subjekte. Slovenska vlada namenja premalo pozornosti	političnim
vprašanjem, ki tarejo Slovence v sosednih državah. Kot sem že omenil, bomo skušali z vsemi slovenskimi evroposlanci čimprej vzpostaviti stik in tako izdelati skupno strategijo.
Peterle je med izvoljenimi slovenskimi poslanci najbolj prepoznaven v Evropi. Bo lahko on izvajal učinkovitejše pritiske na italijanske oblasti?
Dvomim, da bo lahko neposredno vplival na italijansko vlado. To je naloga slovenskega premiera Ropa in zunanjega ministra Vajgla.	Zelo
učinkovit pa bo lahko "na hodnikih": v medsebojnih pogovorih in z osebnimi stiki bo lahko povzročil marsikateri premik. On je človek, ki je sposoben izreči pravo besedo na pravem mestu.
Kaj pa komisar Potočnik? Gospod Potočnik je strokovno zelo podkovan. Je	nad-
strankarski. SSk si nadeja vzpostaviti čimprejšnji stik tudi z njim, da bo glede na pomembno funkcijo lahko posredoval pri evropskih institucijah v našo korist. No, ob sklepu naj povem, da bomo kot stranka skušali navezati stike še z novopečenim komisarjem Roc-com Buttiglionejem.	Tudi
preko njega bomo poskušali operirati v smeri prisotnosti problematike naše manjšine v Evropi.
Andrej Čemic
Na dnu...
NE RAZUMEM,
ZAKAJ GREDO Tl NASI MLADI SPET NA DOPUST.
...SAJ SO KOMAJ SILI LANI
Ko se bodo v delovni ritem EP s polno paro vključili tudi slovenski evroposlanci\, bomo skušali ustvariti novo jedro, ki bo zagovarjalo naše pravice in ki bo poleg Ebnerja vključevalo tudi vseslovenske poslance v Evropi. Posledično lahko trdim, da tudi naš manjšinski glas ne bo glas vpijočega v puščavi.
5. avgusta 2004
Kristi ani in družba
NOVI
GLAS
Poslanica papeža Janeza Pavla II. ob 25. svetovnem dnevu turizma (27. septembra 2004)
Šport in turizem, dejavnika v službi medsebojnega razumevanja
1.	Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, ki ga bomo praznovali 27. septembra 2004, se z veseljem obračam na vse tiste, ki delujete na tem področju. Želim vam posredovati nekaj misli, ki obravnavajo pozitivne vidike turizma. Pojav turizma prispeva h krepitvi odnosov med osebami in narodi, kar sem poudaril že ob drugih priložnostih. Če se to dogaja na prisrčen, spoštljiv in solidaren način, potem turizem predstavlja odprta vrata za mir in harmonično sožitje med ljudmi.
Številni pojavi nasilja, zaradi katerih človeštvo danes trpi, imajo izvor v nerazumevanju in zavračanju vrednot ter kulturne identitete drugih. Takšne pojave bi pogosto lahko premagali z boljšim medsebojnim poznavanjem. V tem duhu moja misel zaobjema tudi milijone migrantov, ki naj postanejo sestavni del vsake družbe, le-ta pa naj jih sprejema predvsem na osnovi spoštovanja in priznavanja identitete njihove osebe ali skupine. Zato svetovni dan turizma ne daje samo ponovne priložnosti za potrditev pozitivnega prispevka turizma h graditvi bolj pravične in mirne družbe, ampak je tudi priložnost za premislek o konkretnih okoliščinah,
v	katerih se turizem dogaja in uresničuje.
V	tem pogledu Cerkev ne more drugega kot ponovno priporočiti tega, kar je vizija Cerkve o človeku in zgodovini. Najvišje načelo, ki mora urejati človeško sobivanje, je spoštovanje dostojanstva vsakega človeka. Človek je kot oseba ustvarjen po Božji podobi in vsem brat. To načelo bi moralo uravnavati celotno politično in gospodarsko življenje, kar poudarja družbeni nauk Cerkve, prav tako pa mora navdihovati tudi kulturno in versko življenje.
2.	Tema letošnjega dneva turizma je šport in turizem - dva pomembna dejavnika v službi medsebojnega razumevanja, kulture in razvoja držav. Šport in turizem sta najprej povezana s prostim časom, v katerem se ukvarjamo z dejavnostmi, ki spodbujajo fizični in duševni razvoj. Obstajajo pa tudi mnoge situacije, v katerih se turizem in šport na poseben način pre-
pletata in se med seboj pogojujeta. To se dogaja tedaj, ko šport postane odločujoči dejavnik za potovanje tako znotraj dežele kot v tujino.
Šport in turizem sta med seboj tesno povezana pri pomembnih športnih dogajanjih, na katerih so navzoči udeleženci bližnjih dežel ali z vsega sveta, kot je to v primeru olimpijskih iger. Te ne smejo prezreti plemenite poklicanosti k ponovni obuditvi idealov sožitja, razumevanja in prijateljstva. To velja tudi za druge, sicer manj pomembne prireditve, kot so športne dejavnosti v šolskem območju ali dejavnosti v krajevnih in lokalnih društvih. V drugih primerih je
ukvarjanje z določeno vrsto športa izrecen povod za načrtovanje potovanj ali počitnic. Šport je pojav, ki zaposluje tako vrhunske športnike, njihove ekipe in privržence, kakor tudi določene družbene skupine, družine, mladino in otroke, skratka vse, ki jim je fizična aktivnost pomemben razlog za potovanje.
Pri športu gre za človeško aktivnost, v katero so vključeni mnogi. Ne smemo se čuditi, da se kljub jasnim in plemenitim nagibom športa zaradi množične udeležbe v številnih primerih pojavljajo tudi zlorabe in odkloni. Ne smemo prezreti dejstva, da prihaja do zlorabe trgovine, napadalnega tekmovanja, nasilja nad osebami in stvarmi ter uničevanja kulture in okolja.
3.	Apostol Pavel je kristjanom iz Korinta za ponazoritev krščanskega življenja kot primer napora in vztrajnosti predstavil podobo atleta (prim. IKor 9, 24-25). Ukvarjanje s športom morata spremljati zmernost in vzgoja k odpovedi, zelo pogosto pa zahteva tudi solidarnostnega
duha, spoštovanje, upoštevanje kvalitet drugega, poštenost v igri in sposobnost priznati lastne meje. V neformalnih oblikah šport poziva k praznovanju in prijateljskemu druženju. Kristjan lahko v športnih aktivnostih najde pomoč za vzgojo v glavnih krepostih, v razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti (KKC 1805), da tako doseže nevenljivi venec (prim. IKor 9, 24-25).
4. K pospeševanju športa je gotovo veliko prispeval turizem. Sprostitev, ki jo šport z mnogimi dejavnostmi nudi, pospešuje ali začenja, povečuje število ljudi, ki šport cenijo in se z njim ukvarjajo v prostem času. Tako so se v vzdušju sporazumevanja in harmonije povečale možnosti za srečanja med narodi in različnimi kulturami.
Ne smemo spregledati zlorab športa, ki se, žal, še vedno pojavljajo. Z novim zaupanjem
želim spodbuditi k razvijanju "športa, ki bo ščitil nemočne in ne bo nikogar izključil, ki bo varoval mladino pred nevarnostjo apatije in brezbrižnosti ter spodbujal zdravo športno tekmovalnost; športa, ki bo postal dejavnik osamosvajanja revnih dežel in ki bo tako prispeval k zmanjševanju nestrpnosti ter graditvi bratskega in solidarnega sveta; športa, ki bo prispeval k rasti ljubezni do življenja, vzgajal k požrtvovalnosti, spoštovanju in odgovornosti ter tako v polnosti ovrednotil vsakega človeka" (Giubileo degli Sportivi, 29.10.2000, št. 3).
Z navedenimi mislimi vabim vse, ki se v povezavi s turizmom ukvarjajo s športom, prav tako športnike in vse, ki se ukvarjajo s športom v času potovanj, naj nadaljujejo prizadevanja za dosego plemenitih ciljev ter na vsakega izmed njih kličem obilje Božjega blagoslova.
vsestransko razgledanost karizmatičnega lika. Začetni so posvečeni predvsem zgodovinskemu ozadju nekdanjega metropolita, so neke vrste portretni intervjuji, ki pa obravnavajo tudi problem izseljencev in narodnih manjšin. V naslednjem "sklopu" preide tematika na problem slovenske družbe, odnosa med državo in Cerkvijo, kulture in prihodnosti, ki je tudi nekakšna uvodna točka v zaključni del, kjer se govori o novi službi, ki mu jo je določil sveti oče. Delu mogoče manjka nekaj več grafičnih elementov, saj so slike le na platnicah. Po drugi strani pa je tudi to dejstvo logično, saj ne gre za časopis, temveč za zbirko pogovorov, kjer je prednost dana idejnemu sporočilu. Intervjuje je zbral in uredil Franci Petrič, odgovorni urednik Družine. Pri tej družbi je knjiga tudi nedavno izšla, za tisk pa so poskrbeli pri ljubljanskem Schwarzu.
MP
Zamenjave v vrstah slovenskih duhovnikov
S pristojnega goriškega nadškofijskega urada nam sporočajo, daje g. nadškof z odloki z dne 31. julija razporedil naslednje zamenjave v službah slovenskih duhovnikov v goriški nadškofiji:
1) g. Marjan Markeač neha biti župnik v Sovodnjah ob Soči in prevzema župniji Pevma Štmaverin Podgora;
2) g. Vojko Makuc neha biti župnik v Pevmi-Štmavru in prevzema župnijo So-vodnjeobSoči;
3) g. dr. Jožko Markuža sprejema, poleg službe zgoniškega župnika, upravo župnije Šempolaj, vsled odpovedi dosedanjega župnika g. Franca Švara;
4) g. Janez Hajšek zapušča Podgoro in prevzema župnijsko upravo v Mavhinjah ter obenem, v dogovoru z g. dekanom, obveznost pastoralne pomoči tudi v drugih župnijah devinske dekanije;
5) g. Josip Caha, dosedanji župnijski upravitelj v Mavhinjah, odhaja v Medeo v Furlaniji.
Kratke
Založba Družina
Trinajst intervjujev z msgr. Rodetom
Svobodni in pogumni
Dr. Franc Rode, nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit ter sedanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, je bil v letih delovanja v Sloveniji gotovo ena izmed najzanimivejših oseb za slovenske medije. Vedno je povedal, kar je mislil, ne glede na morebitne posledice svojih izjav. Te so bile velikokrat deležne množičnega odobravanja, še večkrat, predvsem s strani tistih, ki zavračajo vse, kar je Božjega, pa tarča ostrih kritik in posmehovanja. Kljub temu se ni izogibal pogovorom, saj se je zavedal pomena in moči dobre besede, ki jo je skozi medije posredoval slovenskemu narodu. V sedmih letih delovanja v Ljubljani v vlogi nadškofa in metropolita se je so-
dr. Franc Rode
Svobodni
inpogiimni
POGOVORI
očal z mnogimi sogovorniki in novinarji, ki so hoteli njegov
intervju. Nastopal je tako na katoliških kot tudi na nekatoliških medijih. Teh pogovorov se je nabralo veliko, v knjigi Svobodni in pogumni pa so objavljeni le nekateri. Praktično bi bilo nemogoče objaviti vse, tako da je v ožji izbor prišlo trinajst pogovorov, ki jih je dr. Franc Rode dal nekaterim katoliškim medijem. Med temi je tudi intervju, ki ga je nekdanji metropolit leta 1997 dal Novemu glasu. Tu so še pogovori z novinarji Družine, Ognjišča, Naše luči, Zvona, Oznanjenja, Communia in Božjega okolja. Dialogi so zanimivi predvsem zato, ker se dotikajo različnih tem, kar kaže na širokomiselnost in
19. NAVADNA NEDELJA
Mdr 18,6-9; Ps 33; Heb 11,1-2.8-19; Lk 12,32-48
Obhajanje evharistije nas spominja tudi na prvo Veliko noč, v kateri so Judje slavili izhod iz egiptovske sužnosti proti obljubljeni domovini. Egipčani pa so doživeli smrt prvorojencev. Pomešali sta se veselje in žalovanje. Za ene se je odpirala pot v svobodo in življenje, za druge pa tema noči in obupa (Mdr 18,10-13).
Prvo današnje berilo, ki je vzeto iz knjige Modrosti, povzame na kratko tiste epohalne dogodke (Mdr 18,6-9), ki jih opisuje 2. Mojzesova knjiga (2 Mz 12,1-28).
Bog preizkuša vero svojega ljudstva. Opraviti imajo namreč s temno in zagonetno bodočnostjo. Ne vedo, da bodo blodili po puščavi kar 40 let, preden bodo stopili v obljubljeno deželo. Pestile jih bodo lakota, žeja, kače in vsa puščavska golazen. Upirali se bodo Mojzesu in Aronu. Molili bodo zlato tele. Z nenehnimi očitki bodo izzivali Boga. A končno
se bodo spreobračali k Bogu, sprejemali bodo njegove zapovedi in tudi kazni. Uvideli bodo, da je le Bog njihov rešitelj ter da pričakujejo večno domovino, čeprav bodo vsi prej pomrli (Heb 11,13). Vendar so jo gledali od daleč in so vanjo verovali (istotam). Toda vsako obhajanje evharistije je zlasti spomin na smrt in vstajenje Očetovega prvorojenca in edinorojenca Jezusa. Je čudovit dar in pričakovanje tega, kar bo prišlo. Nikoli se ne moremo dovolj zahvaliti Bogu za sv. mašo. Gospod govori tudi danes, kakor nekoč Mojzesu: "Ko pridete v deželo, ki vam jo bo Gospod dal, kakor je obljubil, opravljajte ta obred! In kadar vas vaši sinovi vprašajo: 'Kaj pomeni ta obred?', recite: 'To je daritevpashe za Gospoda, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je udaril Egipčane, naše hiše pa rešil" (2Mz 12,25-27).
Toda vse to je bilo senca, podoba Jezusove Velike noči smrti in vstajenja. A nakazan je način in čas pouka v veri. Se posebej, kako naj govorimo o vstajenju, o večnosti. Kajti obstajata sveta in nedotakljiva ter neodtujljiva pravica in dolžnost najprej staršev, da uvajajo otroke v vero in večno življenje. Tudi če bi otroci ne imeli šolskega verouka,
imajo starši na razpolago vso potrebno pomoč v izdajah Sv. pisma za otroke, v Sv. pismu v slikah in še veliko tovrstnih pripomočkov. Dobri in lepi molitveniki so pri roki in še kaj, kot npr. razpelo, molek-rožni venček in cerkvena umetnost po cerkvah. In otroke naj peljejo, starši namreč, oba, tudi oče, k nedeljskemu bogoslužju. Otroci jim bodo hvaležni, da so jih vodili skozi življenjske nevarnosti, kakor nekoč Bog Izraelce skozi puščavo.
Prva Velika noč, osvoboditev v Egiptu, je bila ponoči. Tudi Sin človekov, Jezus, bo prišel ponoči. Kakor tat, ker se ga ne nadejamo (Lk 12,39-40). Toda tudi ob belem dnevu je smrt noč. Zaradi tega je potrebna čuječnost z delom, ki ga je vsak prejel.
Pismo Hebrejcem našteje nekaj pravičnih, ki so v veri pričakovali Gospodov prihod. To so: Abraham in Sara, Izak in Jakob. K tem pravičnim štejemo Abela, Henoha, Noeta in Mojzesa, naše pokojne starše in rojake ter nešteto drugih (Heb 11). Vsi ti so zgled vztrajnosti v veri do konca.
Tudi mi potrebujemo možato vero v Boga, ki ga še ne vidimo s svojimi očmi, a ga gledamo v silnem hrepenenju, da bi končno zvedeli,
kakšen je.
Abrahama je Bog preizkusil z ukazom, naj gre iz Ura na Kaldejskem v popolnoma nepoznan kraj. Nadalje ga je preizkusil z obljubo rojstva sina iz omrtvelega telesa stare Sare ter z zahtevo daritve življenja komaj obljubljenega sina in brezštevilnega potomstva.
Ker Bog drži besedo, mu Abraham kljub vsemu, ki govori o nemogočem, veruje in zaupa. Prepričan je, da more Bog tudi obujati od mrtvih (Heb 11,19).
Življenje po veri je zares avantura brez primere. Kajti vera je dar, ki pa zahteva čuječnost ponoči in podnevi. Gospod bo namreč prišel in prihaja nenadoma, kakor s poročnega slavja (Lk 12,36). Prihaja, tako nam govori v drugi priliki, kakor tat ponoči (Lk 12,40). Evharistija nas uči bedenja, dokler ne pride Gospod. Cerkev nam nudi te dni čudovit zgled zavetnika župnikov, sv. Janeza Marijo Vianneya kot podobo gorečega dušnega pastirja (4.8.), ki je veroval v svet Božje svetlobe, ki ga je povsod vodila (Spremenitev na gori 6.8.). Junaški diakon-služabnik ubogih-Lo-vrencnam je tudi zgled tistih, ki so gledali od daleč domovino in so jo pozdravljali z deli usmiljenja (Heb 11-sv. Lovrenc 10.8.).
Prvo srečanje vernikov koprske in tržaške škofije
Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, bo koprski škof Metod Pirih ob 18. uri skupaj s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem vodil somaševanje ob prvem srečanju vernikov koprske in tržaške škofije. Srečanje bo ob baziliki v starih Miljah pri Trstu.
Marijino vnebovzetje na Sveti Gori
Koprski skof Metod Pirih bo na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, maševal na najpomembnejši primorski božji poti Sveti Gori pri Gorici ob 10. uri ter pri maši vodil obnovitev izročitve Materi Božji.
Mašo bo prenašala TVSIo-venija. Na predvečer praznika pa bo vodil somaševanje in po maši procesijo v božjepotni cerk-
vi	v Strunjanu.
Koncert: Piranski angel
Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija iz Pirana vabi na dobrodelni koncert za obnovo župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu, ki bo v avditoriju Portorož v petek, 13. avgusta, ob 21. uri. Nastopili bodo: Big Band Brača Doblekarja, Anika Horvat, Janez Bončina Benč, Tulio Furlanič, pesnikTone Pavček in slikarZmago Modic. Ob koncertu nastalo likovno delo bo ob koncu večera prodano na dražbi.
NOVI
GLAS
Kristi ani in družba
5. avgusta 2004
Eflgl Marta in Sergij Premrl iz Šempetra
Šola za zakon - šola brez ocen
Zakonca Sergij in Marta Premrl sta se poročila leta 1978. Sta običajen zakonski par, ki se je v petindvajsetih letih skupnega življenja poleg lepih trenutkov srečal tudi s težavami. Dolžnost pomoči bližnjemu sta začutila pred približno dvanajstimi leti, ko sta ob pomoči nekaterih duhovnikov na noge postavila projekt "šole za zakon" v Šempetru pri Gorici. Letos praznujejo deseto obletnico delovanja, v tem času pa je skozi tečaj šlo približno 30 parov.
Šolo za zakon vodita že 10 let
Od kod ideja za ta projekt? Marta: Na življenje v zakonu nas doma in v šoli niso posebej pripravljali, izjema je bila cerkev s tečajem za zaročence, ki je bil prepozen (tik pred poroko) in prekratek. Tako sva bila v skupni hoji prepuščena sama sebi. Po petih letih zakona sva šla na prve duhovne vaje in spoznala p. Vitala Vidra, ki že več kot 30 let vodi zakonske skupine in 27 šolo za zakon - zadnja leta mu pri tem delu pomagajo p. Beno Lavrih, p. Janez Poljanšek, p. Mirko Pelicon in nekateri zakonci. On je naju spodbujal, da bi začela tudi midva voditi šolo za zakon na našem področju. Sergij: Pred dvanajstimi leti naju je g. Gašper Rudolf povabil, da bi pomagala pri tečaju priprave na zakon. Ker se nam je takrat zdel tečaj premalo, sva g. Gašperju predlagala ustanovitev šole za zakon. Podprl je idejo. V tistem času je skupina mladih tudi iskala nekaj podobnega, posebej sta bila pri tem prizadevna Mojca Maver in Ivo Podbersič. G. Gašper nas je povezal, v šem-petrskem župnišču smo dobili prostore in leta 1994 začeli.
Lahko v nekaj besedah poveste, kaj je to šola za zakon? Marta: Sola za zakon je edina šola brez testov in izpitov. Namenjena je tistim fantom in dekletom, ki resno hodijo skupaj in se želijo temeljito pripra-
viti na krščanski zakon. Pot pa vključuje veliko vrednoto prihraniti zakonski način življenja za sam zakon. Pri tem prizadevanju se mladi med seboj podpirajo in vzpodbujajo.
Sergij: Imel sem pripombo glede imena “šola za zakon", ker sem menil, da imajo šole kot "šole" vsi do vrha glave. Ime pa je osta-
lo,	ker ustreznejšega poimenovanja nismo našli.
Zakaj šola za zakon?
Marta: Današnji način življenja ni naklonjen zakonu in družini. Veliko je ločitev, veliko mladih se za zakone ne odloča. Večinoma so mladi v skupni hoji prepuščeni samim sebi in jih za to pot skoraj nihče ne pripravlja. Za vsak poklic obstaja šola, za poklic očeta in matere oziroma moža in žene, ki traja celo življenje, ni nobene šole.
Na začetku ste si verjetno začrtali določene smernice delovanja. Kakšni so cilji oziroma kaj hočete doseči s šolo za zakon?
Sergij: V šoli za zakon se mladi učijo govoriti o svojih doživljanjih, kar je temelj za pristen odnos. Dovolj široko spoznajo vprašanja, ki zadevajo njihovo skupno pot, kot tudi pozneje življenje v zakonu ter družini. Med seboj se povežejo kot enako ali podobno misleči kristjani, ki bodo tudi v prihodnosti kot poročeni želeli sodelovati v zakonskih skupinah.
Ali lahko na kratko opišete vašo "šolsko uro"?
Sergij: Zberemo se dvakrat na mesec. Srečanje je razdeljeno na tri dele. V prvem razmišljamo ob odlomku iz Svetega pisma, v drugem govorimo o dogovorjeni temi, tretji del pa je namenjen prostemu pogovoru, praznovanju rojstnih dni ipd. V vsak del nas uvede pesem ob spremljavi kitare.
Na vsakem srečanju dobijo mladi vprašanje, o katerem do naslednjič razmišljajo. Na srečanjih pripoveduje eden drugim o
Delo v šoli za zakon naju tudi medsebojno povezuje in pomaga graditi najin zakon. Ko se dajeva na razpolago, hkrati od mladih tudi veliko prejemava. Sergij: Včasih je treba poudariti tudi kakšno negativno izkušnjo, predvsem to, kako sva jo prerasla.
Marta: Pri vseh obveznostih se je treba kar potruditi za reden obisk, vendar je ta napor poplačan, saj se vsakega srečanja vračava bolj bogata.
Sergij: Lahko se tudi pohvaliva s tem, da v vseh desetih letih ni niti enkrat odpadlo. Sicer se zgodi, da gre na srečanje samo eden od naju, vendar manjkala nisva nikoli.
Kaj se vama zdi, kako se mladi odločajo za šolo za zakon?
Sergij: Za ta korak je seveda potrebno veliko poguma, predvsem z moške strani, vendar ko pridejo, vztrajajo do poroke. Marta: Vsako leto pripravimo zgibanke in jih pošljemo po župnijah, najbolj pa se obnese osebno povabilo mladih, ki že obiskujejo šolo za zakon. Imamo nenapisano pravilo, da, kdor se poroči, mora preskrbeti nov par. Nekateri imajo pomisleke in se bojijo, da se bodo morali takoj poročiti, ko pridejo v šolo za zakon. Poudarjamo pa, da je šola za zakon dolgoročna priprava in vsak se poroči, ko je pripravljen za to. Nekateri pari so šolo obiskovali sedem let Na severnem Primorskem ste edina "šola" te vrste, kar pomeni, da je vaše področje delovanja bržkone veliko. Od kod vse prihajajo pari?
Sergij: Na začetku so prihajali iz bližnje okolice, zadnja leta pa se krog širi. Pokrivamo področje Postojnske, Krasa, Vipavske doline in do pred enim letom, ko je tam začela delovati šola za zakon, tudi Tolminske. Vedno znova in znova se veselimo vsakega novega para.
Marta: Veseli bi bili, če bi se skupini pridružili tudi mladi pari iz zamejstva.
Ko ravno govorimo o zamejstvu, ali je že prišlo do tesnejšega sodelovanja?
Sergij: Spomladi smo se udeležili srečanja družin, ki je potekalo
v Gorici pod okriljem Skupnosti družin Sončnica.
Marta: Poleg tega sva bila povabljena, da sva pričevala o svojem življenju staršem birmancev v župniji svetega Ivana.
Kam se vključijo pari, ki se poročijo?
Sergij: Ko se pari poročijo, se vključijo v zakonske skupine. Eno izmed teh vodi tudi p. Mirko Pelicon.
Kako pa oni gledajo na izkušnje šole za zakon?
Marta: Zbrala sem nekaj pričevanj mladih, ki so obiskovali šolo za zakon:
"Teme šole za zakon so zanimive, spodbujajo nas k pogovoru, kjer se dotaknemo najglobljih kotičkov naše notranjosti. Težko se je pogovarjati ob evangeliju, vendar vztrajava in nama gre na bolje."
"V šoli za zakon sva po treh letih začutila, da je najin odnos trden, da sva temelj postavila in zato sva se odločila za poroko. Naučila sva se se pogovarjati, kar nama - enkrat bolj, drugič manj -uspeva. Vendar veva, da je edino pogovor in odprtost zanj tista pot, ki naju zbližuje in dela najin zakon trden."
"Všoli nama veliko pomeni, da naju drugi poslušajo, ko poveva svoje misli, saj se doslej nisva mogla še nikomur zaupati. Učiva se spoznavati tudi Jezusov nauk, v katerega se do sedaj nisva poglobila!"
V	desetih letih ste si nabrali veliko izkušenj in dragocenih informacij. Katere so tiste stvari, ki so vama ostale najbolj v spominu.
Marta: Vsako srečanje je nekaj posebnega in naju bogati. Ko človek gleda mlade, ki se trudijo za pristen odnos, je srečen tudi sam. Skoraj z vsemi pari, ki so obiskovali šolo za zakon, ohranjava stike. Srečna sva, ker lahko drugim pomagava do srečnega zakona, v katerem mož in žena skrbno premišljujeta o potrebah drug drugega in te potrebe tudi uresničujeta. Zavedava pa se, da to ni samo najino delo, ampak je prisotna božja pomoč in hvaležna sva Bogu, da sva se odločila za to pot.
MP
svojih spoznanjih in izkušnjah. Govorečega vsi poslušajo brez pripomb, replik ni. Vsak pove svojo izkušnjo, ki je ne komentiramo.
Marta:Voditelj ni predavatelj, ampak povezovalec. Skupino uvede v pogovor, skrbi za dogovorjen način dela in na koncu zaokroži misel. Trikrat letno pa so predavanja, in sicer o krščanskem gledanju na spolnost v službi ljubezni, o uravnavanju spočetij, o zakramentu zakona in pogovor s povabljenima mlajšima in starejšima paroma
o	zakonu in vzgoji. Obisk mora bit točen in reden, kar je pošteno do vseh drugih udeležencev. Šolanje traja eno leto, večina pa ostaja v skupini do poroke. Skupina se med seboj poveže tudi na drugih področjih prosti čas, zabava, pomoč... Šolsko leto zaključimo z dvodnevnimi duhovnimi vajami. Udeležimo se pa tudi vseh porok članov skupine.
Katere pa so najpogostejše teme, o katerih se z mladimi pari pogovarjate?
Sergij: Tem je veliko, lahko jih naštejem samo nekaj; kako naj odkrijeva, da sva za skupaj, kako se znava pogovarjati, razlika
med žensko in moško naravo, najino skupno verovanje, najin pogled na odgovorno starševstvo, služba in dom itd...
Glede na to, da na mladih stoji svet in da vidva delata z mladimi, gotovo čutita veliko odgovornost. Imata za srečanje kakšne posebne priprave? Sergij: Vsako soboto zjutraj, preden vstaneva, se pripravljava na večerno srečanje. Najprejprebe-reva odlomek iz Svetega pisma, pregledava, kaj nama bi pomenil v našem življenju, ob tem pa predelava še temo, ki je bila dana, in se pomeniva o najinih izkušnjah s tega področja. Marta: Lahko rečem, da je priprava na srečanje dolgoročna in kratkoročna. Mislim, da je pomembno, da se trudiva za dober zakon. Zelo različna sva si, zato je potrebno še več poslušanja, pogovarjanja, sprejemanja. Moč dobivava v molitvi, v zakonski skupini, na letnih duhovnih vajah, na sprehodih... V knjigi Najina ljubezen sem prebrala, da je zakon podoben vrtnarjenju. Vedno je treba nekaj okopavati. Samo malo se poleniš, pa se plevel že zaraste preko rož. Ko pogledaš na lepo urejen vrt, pozabiš na ves trud in napor.
Inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice
Izredno zanimivo potovanje po Rusiji
Od Sankt Peterburga do otočja Solovki, krajev trpljenja in molitve, in Moskve
čili raznih načinov mučenja ljudi. Baje je bilo na tem področju okrog dva milijona žrtev. V zadnjih letih po pere-
Inštitut za socialno in versko zgodovino je pod vodstvom g. Luigija Tavana v Gorici osvojil drzno zamisel o potovanju od 15. do 22. julija zlasti po malo poznanem delu severne Rusije, ki je bila v daljni preteklosti vojno prizorišče med Skandinavci in Rusi. Na poti proti severu so se popotniki najprej ustavili v Sankt Peterburgu in si ogledali glavne mestne zanimivosti in svetovno znani muzej Ermitaž. Glavni cilj potovanja je bilo otočje Solovki (Slavčki) v Belem morju, o katerem je izšla knjiga avtorja, raziskovalca Jurija Brodskija z naslovom Solovki, otoki mučenja, od samostana do prvega sovjetskega uničevalnega taborišča. Zato so popotniki zvečer odpotovali z vlakom iz Sankt Peterburga proti severnemu pristanišču Kem, ki je nad 60 km oddaljeno od otočja. Drugega dne so se še po triurni vožnji z ladjo izkrcali na največjem otoku. Tam se še danes dviga mogočna, obzidana trdnjava, imenovana Kremelj, s samostanom, ki ga sestavljajo pravoslavne cerkve in druge zgradbe. Tu so prvi menihi-puščavniki postavili svoj sedež in v stoletjih ust-
varili samostojno upravno cerkveno enoto, ki je postala temelj ruske duhovnosti od 1400 dalje. Po letu 1918 so boljševiki počasi prevzemali oblast nad otočjem in ga začeli uporabljati, zlasti po letu 1923, kot delovna, kazenska, uničevalna taborišča (gulage) za politične nasprotnike, osumljence, izobražence, bogate, duhovnike itd. Na tisoče teh so zapirali v vse zgradbe in cerkve do zadnjih kotičkov, jih povsod zverinsko mučili na vse možne načine ter nanje množično streljali. Sestradane in gole so pozimi izpostavljali strašnemu mrazu, poleti pa drugim mukam, komarjem in mrčesu. Nečloveške muke so zaporniki prestajali na gori Sekira, kjer še danes stoji samostan s cerkvijo. Skupno sv. mašo so duhovniki darovali v nedeljo, 18. julija, v gozdu pred križem, ki stoji v spomin na porušeno cerkvico, ki jo je zgradil sv. German. Prav tam je bil leta 1927 ubit z drugimi duhovniki Leonid Fjodorov, duhovnik katoliškega vzhodnega obreda. O
vsem dogajanju na otočju je natančno razlagal Jurij Brod-skij. O trpljenju pričajo pretresljivi zapisi in pripovedovanja redkih preživelih in skupna grobišča v raznih krajih, zlasti gozdovih, npr. v Sandormo-chu, kjer so nasilneži pobili in
pokopali od 27. okt. do 4. nov. 1937 1.111 zapornikov z otočja Solovki. Znano je, da so zaporniki delali pri gradnji zelo dolgega kanala med Baltskim in Belim morjem, kanal je bil poimenovan po Stalinu. Pravijo, da so se Nemci na otočju nau-
strojki so Solovki postali kraji "spomina in molitve”; obiskovalci si kot romarji ogledujejo spomenike in muzeje o grozotah stalinizma.
Poleg dogodkov iz tragične ruske preteklosti so popotniki spoznali tudi naravne lepote: zanimivo okolje, privlačna jezera, bogate gozdove z brezami in bori in na severu celo tundro, pokrito z mahom in lišaji (Otok zajcev). Zanimiva je bila plovba s čolni po jezerih. Na poti proti jugu so obiskali glavno mesto Karelije, Pe-trozavodsk, ki ga je dal zgraditi car Peter I. Z gliserjem so se
peljali po Oneškem jezeru do otoka Kiži, ki ga krasijo pravoslavne cerkve, zgrajene v posebnem slogu z mnogimi lesenimi kupolami; njihova notranjost je bogata z ikonami. Pomembna je kmečka hiša, ki hrani vse, kar so ljudje od srednjega veka dalje potrebovali in delali v vsakdanjem življenju. Končno so popotniki po celonočni vožnji z udobnim vlakom prispeli v večmilijonsko Moskvo. Sledil je ogled glavnih zanimivosti, novih in starih zgradb, zgodovinskih in trgovskih objektov, značilnih stolpnic, galerije Gum itd. Posebno pozornost je seveda vzbudil Kremelj, osrednji, utrjeni del Moskve, zgrajen v 15. stol., s svojimi izredno lepimi palačami in katedralami ter dragocenimi ikonami. Ob Rdečem trgu in pred znamenito cerkvijo sv. Bazilija se je gnetlo turistov. V predmestju so popotniki obiskali še samostan Novodevichij, kjer so pokopane razne osebnosti: carice, plemkinje, A.P. Čehov, V.S. Solovjev, N.S. Hruščov itd. Izletniki so za vodstvo in razlago zelo hvaležni vodički iz Milana prof. Anni Bonola, drugim spremjevalcem, gospodu Jožetu Markuži in organizatorjem.
EPD
• y-|	NOVI
6	5.	avgusta	2004	Goriška	glas
Goriška občina
//
Župan na tiskovni konferenci o vozlih zdravstva
Pričakujemo konkretno in učinkovito dogovarjanje"
Na pokrajinski in deželni ravni je treba nanovo vzpostaviti mrežo institucionalnih stikov, razumeti, kateri so načrti, perspektive in tveganja na področju posoškega zdravstva, skupno sesti za mizo in čimprej priti do konkretnih rešitev ključnih vozlov v perspektivi čezmejnega sodelovanja. To so glavne iztočnice, ki so jih na tiskovni konferenci v petek, 30. julija, v goriški občinski palači predstavili župan Vit-torio Brancati, občinski odbornik za socialo in zdravstvo Silvano Ceccotti ter pokrajinski odbornik Luciano Migliorini. Brancati je svoj daljši in poglobljeni poseg uvedel z zadovoljstvom nad skoraj povsem soglasnimi stališči 25 županov naše pokrajine glede ključnih težav, ki pestijo Goriško; med temi je seveda tudi zdravstvo. Zato je z večjo močjo pred številnimi zastopniki medijev orisal ključne
nem deželnem odborništvu. Brancatiju gre za ohranitev enotnosti goriške province; njenemu razbitju se vztrajno upira, čeprav "konkretni podatki" pričajo o takih pritiskih in namerah. Gre mu tudi za čezmejno perspektivo, ki jo je treba ojačiti tako, da se ovrednotijo primarne strukture na obeh straneh državne meje. Tudi zato je med prikazom prvega glavnega vozla goriškega zdravstva, ki mu je treba čimprej najti ustrezno rešitev, omenil problem magnetne resonance, ki mora biti nujno prenosna. Dogovarjanje poteka že dve leti, v Sloveniji je dogovarjanje potekalo s samim vladnim vrhom, deželna uprava Furlanije-Julijske krajine pa še ni izrazila jasnega stališča, zaradi česar je zadeva obvisela v zraku. Slovenija je postavila rok (31. avgust), do katerega pričakuje odgovor; potem da bo sama nabavila aparaturo. "Manj-
nakup skupne magnetne resonance tudi simbolno vrednost: bil bi prvi otipljiv korak na poti čezmejnega zdravstva.
Drugo odprto vprašanje je nova goriška bolnišnica, o kateri se govori že od leta 1991. "Tudi glede tega vprašanja moramo sesti za skupno mizo. Naj slabša pot je ne sprejeti nobene odločitve!" Treba je več vložiti v strateški razvoj specialističnih panog, da uporabniki ne bodo začeli uhajati v druga zdravstvena središča in tako obubožali naših struktur: "Dolžnost imamo zagotoviti in nuditi najboljše usluge. Sploh pa je za razvoj čezmejnih projektov odločilnega pomena sodelovanje z deželno upravo." Dejstvo je, da smo v veliki zamudi, je še povedal župan. "Odločali bodo drugi in mi lahko nastradamo. Čakamo do 30. avgusta," je še povedal. Če ne bo prišlo do zadovoljivih rešitev, bo občinska uprava
Goriška pokrajina
Predstavitev slovenske in furlanske prevajalke
Zaposlitev dveh prevajalk pomembna pridobitev
Goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič je na tiskovni konferenci v petek, 30. julija, predstavil novozaposleni prevajalki za slovenščino in fur-lanščino Ano Magajna (na sliki na sredi) in Liso Dorigo (na sliki levo). Pokrajina si je novi okrepitvi privoščila na podlagi finančnih sredstev, ki izvirajo iz zakona 482/99 o manjšinskih jezikih v Italiji. Ob predstavitvi obeh novoza-poslenih je Marinčič podčrtal, da je pokrajina že pred tremi leti vložila prošnjo za finančna sredstva, potrebna pri zaposlit-
vi	novega prevajalskega osebja. "Zelena luč se je žal prižgala šele sedaj", je nadaljeval pokrajinski odbornik za evropske in čezmejne zadeve, "tako da se je pomemben premik in zaposlitev prevajalk za manjšinske jezike naše pokrajine zgodila šele tri leta po naši prvi prošnji." Obe prevajalki sta se zaposlili z začasno pogodbo in s polnim urnikom do izteka sončnega leta. Marinčič je ob tem dodal, da ne skriva upanja, da bi se ta zaposlitev nekoč spremenila v stalno delovno mesto. Pomembna novost bo tudi center za simultano prevajanje, ki bo dokončan jeseni in bo za predstavnike manjšine učinkovit pripomoček za uveljavljanje pravice izražanja v matičnem jeziku.
Pokrajina je prejela prispevek
v višini 102 tisoč evrov. Približno polovico tega zneska bo Brandolinova uprava namenila postavitvi ogrodja in napeljav za simultano prevajanje, sedem tisoč evrov bo vloženih v jezikovne tečaje, preostali delež (približno 40 tisoč evrov) pa se bo uporabil za utečeno in učinkovito delovanje urada z obema prevajalkama.
Slednji še ni dokončan, dela pa se na tem, da bi novozaposleni dobili v pritličju nove prostore. Na tak način bi urad pridobil na prostorski in orga-nizativni avtonomiji. Novoustanovljeni urad se bo prednostno ukvarjal s prevodi obrazcev in dokumentov. Skrbel bo tudi za potrebno vidnost obeh manjšinskih jezikov (Marinčič je v tem okviru poudaril dopolnitev spletne strani goriške pokrajine s slovenskim in furlanskim prevodom). Seveda bo pozornost namenjena vsakodnevni uporabi slovenščine in furlanščine v javnosti ter ustreznim nalogam pri čezmejnem sodelovanju z bližnjo Slovenijo ter sosednimi občinami s slovensko in furlansko manjšino.
Po uvodni predstavitvi se je Marinčič posebej zaustavil pri kroničnih zamudah v izplačevanju prispevkov, ki jih predvidevajo zakoni v korist manjšine. Izpostavil je neučinkovitost pri izvajanju zaščitnega zakona. "Rimska vlada
neprestano otežkoča izvajanje zakona 38/2001" je pojasnil goriški pokrajinski odbornik. "Od njegove odobritve so minila že več kot tri leta. Zaradi muhavosti Rima in obstruk-cionizma, ki ga izvaja desnica v paritetnem odboru, pa je zaščitni zakon še na štartnih blokih. Vlada ne dopušča, da bi se zakon 38/2001 začel izvajati. Zaradi tega se v Rimu zaustavljajo tudi vsa finančna sredstva, ki jih manjšini namenja ta zakon", je sklenil svoj poseg Marinčič.
Besedo je nato prevzela Bernardka Radetič, predsednica slovenske pokrajinske konzul-te. Z veseljem je pozdravila novost o zaposlitvi dveh prevajalk. Tudi sama je izpostavila stalna zamujanja pri izvajanju zaščitnih norm. Ob tem se je zaustavila pri problematiki strukturiranja posameznih konzult. Poudarila je, da bi jim bilo primerneje zaupati večjo stopnjo avtonomije, saj so danes samo posvetovalni organ, ki ima premajhno ekonomsko samostojnost. "Konzulte bi bilo ne nazadnje dobro razširiti tudi na odbornike občin, kjer so prisotni Slovenci, ter na predstavnike krovnih organizacij SSO in SKGZ. Posledično bi ta telesa pridobila večjo težo v civilni družbi in med ljudmi", je Ra-detičeva obrazložila svoj pogled.
AČ
Kratke
Ustanovljena gospodarska družba IS-gospodarsko sodelovanje
Slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji se želita s skupnimi močmi bolj uveljaviti na gospodarski ravni. Zato so se zastopniki nekaterih gospodarskih družb z obeh strani meje vključili v načrt o sodelovanju med deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino in Slovenijo ter pri notarju Damjanu Hledetu v Tržiču podpisali akt o ustanovitvi družbe IS-gospodarsko sodelovanje. Družbo Fineuro italijanske manjšine v Istru je zastopal MaurizioTremul, slovensko finančno družbo KB 1909 Boris Peric, deželno družbo Alessandro Morelli, slovensko družbo Adriafin Vinko Stupar, družbo Finance Bal, ki pripada italijanski bančni skupini FriulAdria, pa Lui-gi Costante Ferrari. Družbe sodelujejo z različnimi deleži, sskupnim gospodarskim potencialom pa nameravajo vlagati v projekte ob meji, v naši deželi, v matični domovini, pa tudi v drugih balkanskih deželah.
Čistilna naprava: kmalu posodobitev?
Občinski odbornikza okolje Alessandro Bon jesredi poletja zagotovil, da je deželna uprava Furlanije-Julijske krajinezagotovila milijon evrov za posodobitev goriške čistilne naprave. Ve se namreč, da onesnažene vode, ki so večen problem Gorice, postanajo največji problem prav poleti, saj je zaradi nizkih vodostajev onesnaženje največje, večkrat pa vode tudi zaudarjajo. Bon je zagotovil, da bodo kupili z denarjem posebno napravo za sušenje blata, ki se nabira v čistilni napravi. Istočasno je odbornik tudi povedal, da bo novi nakup uporaben tudi v slučaju, ko bi izgradili čezmejno čistilno napravo, o kateri se na dolgo in široko razpravlja že vrsto let. Čezmejna čistilna naprava je goriška zgodba v malem, saj vse tri obmejne občine izražajo voljo in pripravljenost za njeno zgraditev, Bon pa je povedal, da bodo v primeru izgradnje največje težave z njenim vzdrževanjem, ki je izjemno drago, medtem ko sama izgradnja naj ne bi stala veliko denarja. Koren je večen goriški problem, občinska uprava si prizadeva, da bi oživila bregove tega goriškega potoka.
Na goriški občini predstavitev gledališko glasbenega niza prireditev
Gorizia sogna 2004 (Gorica sanja 2004)
Goriško občinsko odbor-ništvo za kulturo si je lani v sodelovanju z Verdijevim gledališčem in ob finančni podpori Fundacije Cas-sa di Risparmio pod naslovom Gorizia sogna 2003 omislilo niz prireditev na prostem, v lepem občinskem parku. Ker je pobuda naletela na zelo dober in spodbuden odziv gledalcev, bo letos pod istim nazivom sledila druga tovrstna ponudba z nekaterimi novostmi. Kot je minuli petek na tiskovni konferenci povedal občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati, bodo letos gledališke in glasbene predstave bogatejše in se ne bodo zvrstile le v zelenem okviru
občinskega parka, blizu glorie-te, ki kot mikavno vabilo krasi lepake tokratne izvedbe kulturne pobude, ampak tudi v pred nedavnim očiščenem parku Valletta del Corno, v vrtu Lan-tierijeve palače, v Državni po-soški knjižnici in v sugestivnosti grajskega središča, v obnovljeni Gallerii E-20. Na skrbno izbranih lokacijah bodo Goričani in gostje lahko od 26. julija do 17. septembra sproščeno uživali poletni večerni hlad in se ob kakovostnih prireditvah, ki jih je odbral umetniški vodja Walter Mramor, kulturno oplajali in obenem na novo odkrili čarobnost nekaterih poznanih, a včasih premalo ovrednotenih
zanimivih goriških kotičkov. Letošnji izbor je kar pester; začel se je z gledališko glasbeno predstavo Campanon 2004 skupine Gruppo Teatrale per il Dialetto priljubljenega Gianfranca Salet-te (26. julija) v občinskem parku, v katerem si bodo sledili še trije glasbeni večeri, 2. avgusta Melodie d'amore: dallOpera al Musical, 9. avgusta bo kvintet godal Le Dame della Serenissi-ma Repubblica di Venezia v stilnih kostumih izvajal Vivaldije-ve, Mozartove in Haydnove skladbe, 14. avgusta pa bo srečanje z ženskimi glasovi Sotto le stelle-voci di donne per un canto d'estate. V parku Valletta del Corno bo 19. avgusta nastopil orkester Zbylenka s komično glasbenim programom, 25. avgusta bo orkester Joplin Rag-time popeljal poslušalce v ameriški glasbeni svet od 1.1900 do 1920; 27. avgusta bosta skupini Le officine della Cultura in Le voci del Mondo predstavili vrsto Ungarettijevih lirik; 30. avgusta pa bo koncert popevk iz
slavnih '60 let kot poklon popularnemu glasbeniku Gorniju Kramerju. Na tem večeru bo sodeloval tudi slovenski kitarist Marko Feri.
Če bo slabo vreme, bodo predstave v Avditoriju furlanske kulture v ul. Roma.
V	prostorih Državne posoške knjižnice bo 6. avgusta večer posvečen poeziji; poleg italijanskih pesnikov Gabrielle Muset-ti in Ivana Crica bo tudi slovenski poet, naš odgovorni urednik Jurij Paljk. Pesniški stihi bodo odmevali tudi v Lantierijevi palači 24. avgusta pod naslovom Dnevi poezije in vina (to je edina prireditev tudi s slovenskim naslovom). Na grajskem griču v Gallerii E-20 bodo 3., 10. in 17. septembra tri srečanja z avtorji (Božidar Stanišic, Gianmario Villalta, Pericle Camuffo), ki bodo predstavili svoja zadnja dela.
Vse prireditve s pričetkom ob
21.	uri oz. ob 20.45 (srečanja z literaturo) so brezplačne.
m
SplapSi
r f.fn	ji
Š|!gj |fe er "M
probleme goriškega zdravstva, postopke njihovega reševanja, še enkrat postavil nekaj pik na "i" in spodbudil vse pristojne ustanove - od deželne uprave pa do vodstva goriškega zdravstvenega podjetja -, naj pri skupnem omizju le najdejo sprejemljive rešitve, od katerih je odvisen razvoj zdravstva na Goriškem. "Nekaj se je le premaknilo," je ugotovil in obrazložil, da se bo v mestu lahko ohranil porodniški oddelek, nadalje je bila Gorica izvzeta iz načrta t.i. širšega zdravstvenega območja; prišlo je tudi do zamenjav v pristoj-
kajo dokumenti? So ekonomske težave? Rad bi vedel, za kaj gre," je potožil Brancati in poudaril, da sestanek tehnične narave še ni bil sklican. Odbornik Damijan Terpin se je medtem pogovoril z direktorjem šempetr-ske bolnišnice, ki je rekel: "Slovenci ne razumemo vzrokov prekinitve postopka, ki se je že bližal koncu. Gre za to, da razumemo probleme, ki ovirajo dokončanje projekta." Če bo torej goriško zdravstveno podjetje
v	doglednem času razjasnilo svoja stališča, bodo v Sloveniji počakali, saj se zavedajo, da ima
("glede tega je opozicija složna z večino") sprožila vrsto pobud skupno z vsemi župani goriške pokrajine, sindikati in drugimi družbenimi dejavniki. Najprej bomo občane informirali o tem, kaj se dogaja, nato pa bo naš protest prevzel ostrejše razsežnosti, je podčrtal Brancati. Odbornik Migliorini je poudaril popolno soglasje z občinsko upravo in spodbudil tvornejše dogovarjanje. Podobna stališča je poudaril Ceccotti.
"Igra" je odprta. Na potezi je zdaj deželna uprava.
DD
NOVI
GLAS
Družba Transmedia
| Otvoritev prenovljene Hiše filma na Travniku v Gorici
Kulturni pol v mestnem središču, poklon senatorju Darku Bratini
Z leve proti desni:
predsednik
družbe
Transmedia Boris Peric, režiser Ettore Scola, Carmen Donini Bratina, Claudio Cressatiin Roberto Antonaz (loto DPD)
Praznovanje sv. Ane v Pevmi
Veselo vzdušje ob vaškem prazniku
Krajevna skupnost Pevma - Stmaver - Oslavje, Kulturno društvo Sabotin in Kulturno športno društvo Naš Prapor so v sodelovanju z župnijo Sv. Mavra in Silvestra prejšnji konec tedna od petka, 23., do nedelje, 25. julija, priredili slavnostno praznovanje sv. Ane. Po besedah predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti Lovrenca Persoglie je letošnji pester program privabil lepo število ljudi, posebej še mladih: "Ponosni smo na to, da se je našega praznika udeležilo toliko ljudi. Na petkovem rock koncertu na dvorišču pevmske osnovne šole se je zbralo kakih 200 mladih, pri bakladi v soboto zvečer pa več kot 150 ljudi."
Široko zastavljeni program je prvi dan, v petek, predvideval rock koncert znanih zamejskih skupin Last Chance Revisited, The Maff show in Overture. Kakovost glasbenih skupin je na dvorišče pevmske osnovne šole priklicalo v veliko zadovoljstvo organizatorjev številne
poslušalce. Posebej svečan je bil tudi sobotni večer, ko so prireditelji izpeljali baklado po okoliških vaseh. Na šestkilome-
ga organizatorji zbrali s pohodom, je šel v dobrodelne namene kot pomoč od neurja lani prizadetim Ukvam. "Finančna sredstva, ki smo jih zbrali, bomo septembra ali oktobra lastnoročno predali ljudem v Kanalski dolini, ki so morali pretrpeti toliko hudega v zadnjih mesecih", nam je pojasnil gospod Persoglia. Ob zaključku
Foto Bumbaca
trškem pohodu so udeleženci štartali iz Pevme, v mimohodu obiskali Koštabon, Štmaver, Pevmski park in se končno vrnili v Pevmo. Izkupiček, ki so
baklade so vzdušje utrujenih pohodnikov popestrili predstavniki dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana z veseloigro Povsem navaden dež. Sledila je
še družabnost, krona veselemu vzdušju, ki je zavladalo v dveh prazničnih dneh.
Slavje se je sklenilo v nedeljo zjutraj s sveto mašo na čast sv. Ani, ki jo je daroval vaški župnik g. Vojko Makuc.
"Rad bi se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je naš praznik tako dobro uspel", nam je z zadovoljstvom priznal g. Persoglia. "Posebna zahvala gre Mirki Brajnik, ravnateljici naše osnovne šole, ki nam je velikodušno dovolila, da smo številne pobude izpeljali na šolskem dvorišču. Srčno si želim, da bi praznovanje sv. Ane, kot smo si ga letos zamislili, izpeljali tudi v naslednjih letih. Ob tem naj povem še, da za naslednje leto računamo praznik prirediti na novem igrišču med šolo in sedežem krajevne skupnosti, ki bo v tem času nared. Nedvomno bo tudi to velika in pomembna pridobitev za vse vaščane ter za kulturno rast celotne vasi", je svoje razmišljanje sklenil gospod Persoglia.
AČ
Obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo za piknik-izlet v Beneško Slovenijo odpotoval avtobus v nedeljo, 8. avgusta, ob 7. uri iz Sovodenj pred cerkvijo in s postanki pred lekarno v Sovodnjah, v Štandrežu pred cerkvijo, v Gorici pred gostilno Primožič in v Pod-gori.
Poletno središče v Štandrežu bo od 17. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro za otroke od 6. do 10. leta. Prijave sprejemata učiteljica Majda Zavadlav in župnik Karel Bolčina.
Darovi
Za potresence v Posočju: D. in Z. 500,00 evrov.
Zahvala
Po obredu mašniškega posvečenja v Ogleju in po novi maši sina Ivana v goriški stolnici čutimo dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem prijateljem, znancem, pa tudi ustanovam, ki so posredno ali neposredno bili v pomoč pri samem obredu nove maše in tudi pri organizacijskem delu slavja in na zakuski, ki je temu sledila. Prisotnost na obeh slavjih kardinala Tomaša Špidlika jasno pove, kako Cerkev, pa tudi Družba Jezusova gledata na ta dogodka, ki po svojem pomenu in izvoru kažeta na globoko usidranost v lokalni zgodovinski stvarnosti, obenem pa tudi na njuno univerzalno razsežnost. Naš Ivan je bil namenjen kot kaplan v župnijo Dravlje v severnem predelu Ljubljane. Tam bo začasno deloval skupaj z bratom Davidom. Naj nam bo dovoljeno, da se posebej zahvalimo pevovodkinji zbo-
ra, ki je obogatil novomašniški obred, mladi gospe Valentini Pavio-Hlede. Družina Bresciani
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 6. avgusta do 12. avgusta
2004)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5	Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 6. avgusta (v studiu Andrej Baucon): Iz domače skrinje: domače popevke, polke in valčki. Utrinki iz zgodovine narodnozabavne in lahke glasbe. Ponedeljek, 9. avgusta (v studiu Andrej Baucon): 103 TIME - poletje z Andrejem: pop glasba, zanimivosti.
Torek, 10. avgusta (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 11. avgusta (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: V trstju poje rakar. - Izbor melodij.
Četrtek, 12. avgusta (v studiu Ni ko Klanjšček): Glasba iz studia 2.
V	šolskem letu 2004/2005 bo v prostorih Alojzijevišča POŠOLSKI POUK ZA DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE
Vpisi in informacije na sedežu SSO v Gorici -drevored 20. septembra 85, tel. 0481/536455 v dopoldanskih urah
Petek, 6. avgusta, naTrguTransalpina
Minuta razmisleka oziroma Volja po miru
jJthm	L		
_Ilil1"		El D 3	2 “ i.Z 3 1
9 . n 1 3 1	I,	čili	ff | 2 ■ I 11
jJTMl ibi			n i y 11 R 1 \ / i T~
Čustva o miru in sožitju prav gotovo sodijo med najvišje vrednote sodobnega časa. Prav v ta okvir sodijo tudi razne letošnje kulturne manifestacije, ki bodo v teh dneh potekale v Gorici.
V galeriji Kulturnega doma v Gorid je namreč odprta razstava "Sonce miru 2004", ki so jo tudi letos priredili otroti poletnega središča Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice. V petek, 6. avgusta, pa bosta na sporedu dve kulturni manifestaciji. V jutranjih urah bodo goriški otroci narisali čezmejno "Sonce miru2004" naTiguTransal-pina oziroma novem trgu na meji pred novogoriško železniško postajo.
V večernih urah (s pričetkom ob 21. uri) pa bo - vedno na čezmejnem trgu - kulturno srečanje z naslovom
Foto DPD
Minuta razmisleka oz. Volja po miru. Srečanje želi biti le spomin in opomin na 6. in 9. avgust 1945, ko sta pred 59 leti nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasakijem "zacveteli" prvi atomski bombi. Manifestacija želi biti stvaren in izrazit klic k miru v širšem goriškem proštom, obenem pa tudi znak nadaljnjega sodelovanja med Italijo in Slovenijo v novi Evropi.
Kulturno pobudo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom iz Gorice, skupnost Arcobaleno, kulturna zadruga Maja, Zveza slovenskih kulturnih društev in goriška pokrajinska konzulta za mir. Pokrovitelji pobud pa so goriška in novogoriška občinska uprava, goriška pokrajina, Fundadja goriške hranilnice in Slovensko kulturno gospodarska zveza.
KONFEKCIJE
DARIA PODVERŠIČ
OD 20% DO 40% POPUSTA NA POLETNIH OBLAČILIH
GORICA - Ul. Seminario 10, tel. 0481 533592
Darko Bratina
V	Hiši filma, kot se odslej imenuje kompleks na Travniku v Gorici, so doma tri kinodvorane, prostori kinematografske smeri fakultete DAMS videmske univerze in komercialna dejavnost. Sploh pa se je okrog omenjenih dejavnikov spletla gosta mreža plodnih vezi in sodelovanja tudi z drugimi ustanovami na gospodarski, akademski, založniški, raziskovalni in izobraževalni ravni, zaradi česar je prenovljeni objekt pravi kulturni pol, ki lahko odigra v prihodnje vse večjo vlogo ne le na Goriškem, ampak tudi sploh v vsej deželi.
To so poudarili prejšnji torek, 27. julija, ugledni gostje na otvoritvi, s katero je lastnica stavbe, goriška družba Transmedia, praznično proslavila konec prenovitvenih del, ki so se začela leta 1994. Med številnimi predstavniki kulturnih ustanov in filmskega sveta so bili med zastopniki civilnih oblasti prisotni kvestor Alessandro Maran-gon, novogoriški župan Mirko Brulc, odv. Nereo Battello, Di-mitri Volčič, deželni odbornik Antonaz, pokrajinska odbornika Demartin in Marinčič, občinski odbornik Cressati in drugi. Predsednik družbe, Boris Peric, je po začetnem orisu namembnosti Hiše filma povedal, da bo notranje dvorišče, prijeten kraj srečevanj in stikov, po-
univerzitetne učilnice. O Bratini, ki ga je poznal, je povedal, da ga je gnala strast za kulturo, "kar je med politiki prava redkost". V njem je tudi videl veliko ponižnosti, ki je "znamenje človekove veličine". Drug režiser in Bratinov prijatelj, Franco Giraldi, je z laskavimi besedami pohvalil Nagrado Ami-dei, ki "je vsako leto lepša, bolj vedra, navdušujoča in izvirna". In še: "Bratina je trdno verjel v sodelovanje in izmenjave med narodi; vedel pa je, da se mora to dogajati na temelju kulture. Zato mu moramo biti hvaležni," saj ima npr. Nagrada Amidei, je še povedal režiser, evropske razsežnosti. Tudi občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati je pohvalil zamisel in sposobnost Transmedie združevati ekonomsko dejavnost z vzgojo in raziskovanjem. "Naša istovetnost je pluralna, bogatejša in ima zato več možnosti se izražati. To je stvarnost, ki nam jo zavidajo." Senatorjeva žena, ga. Carmen Donini, je v krajšem pozdravu povedala, da bi njen mož bil gotovo zelo zadovoljen, ko bi videl, kaj je danes postal kino Vittoria. Odbornik Antonaz je izrazil željo, da bi ta kulturni prostor presegal meje Gorice in Goriške, saj gre za posebno posrečen vzor sožitja in tvornega sodelovanja različnih stvarnosti.
DD
svečen pokojnemu sen.
Darku Bratini, enemu izmed ustanoviteljev družbe, velikemu ljubitelju filma, politiku in prodornemu kulturniku. Rodil se je na Livadi v Gorici leta 1937, je še povedal Peric, študiral v Trentu, delal v Turinu; leta 1976 se je vrnil v naše kraje in bil odtlej dejaven in angažiran na več področjih. Ustanovil je Kinoatelje, nato Nagrado Amidei. Aktiven je bil tudi v politiki: v letih 1992, 1994 in 1996 je bil izvoljen v senat; prerano, leta 1997, je odšel s tega sveta, ko se je za delo mudil blizu Strasbourga. "Danes bi se gotovo veselil konca del okrog kina Vittoria," je še povedal Peric.
Direktorja Transmedie Beppe Longo in Igor Prinčič sta nato
odkrila izvirno belo-rdeče-rume-no-modro-zeleno obeležje s senatorjevim imenom in napisom v štirih za Gorico pomembnih jezikih: Corte-Cort-LIof-Dvor. Po dolgem aplavzu sta spregovorila zastopnika videmske univerze, ki sta podčrtala, da šteje tečaj kinematografije več kot 200 vpisanih od vsepovsod, tudi z onstran meje. Že sedaj dosegajo "odlične, nepričakovane rezultate," za kar so res hvaležni. Na razpolago imajo namreč tri predavalnice, aparature za restavriranje filmov in druge potrebne prostore. Poseben gost večera je bil uveljavljeni italijanski režiser Ettore Scola, ki je ocenil kot zelo spodbudno dejstvo, da v isti stavbi sobivajo kinodvorane in
NOVI
GLAS
Mostar / Ob otvoritvi novega Starega mostu
Da bi most ne slonel
na nicu
sne in Hercegovine so preuredili v konfederacijo in prisilili k skupnemu bivanju Hrvate in Muslimane.” To je po mnenju duhovnika Puljiča velika krivica. "Mostar je edino mesto v BiH, kjer so katoličani oz. Hr-
Kratke
pape;
32-leten plavolasi poljski igralec Piotr Adamczyk bo glavni protagonist filma o življenju sv. očeta, ki ga pripravlja televizijska mreža Mediaset. Snemali ga bodo med septembrom in novembrom, predvajali pa aprila po zasebni mreži Canale 5; produkcija naj bi stala okrog 12 milijonov evrov.
Papeževega rojaka Adamczykega, člana varšavskega gledališča Wspolczesny, je izbral italijanski režiser Giacomo Battiato. Film pod naslovom Karolova zgodba bo priredba istoimenske knjige vatikanista Gian-franca Svidercoschia. Med ostalimi igralci bodo po poročanju Slovenske tiskovne agencije nastopili Avstrijec Klaus Maria Brandauer, Američan John Malkovitch, Francozinja Emma-nuelle Beart in verjetno tudi Raoul Bova. Film, ki bo pripovedoval o otroštvu in mladosti Karola Wojtyle ter njegovem škofovanju in soočanju s totalitarizmi 20. stoletja, bodo snemali pretežno na Poljskem, in sicerv Krakovu, med jezeri Mazury na severu države, kamor je sv. oče zahajal kot študent s kanujem, po njemu dragih gorah, pa tudi v Rimu. “V filmu bi rad lepo prikazal karizmo tega velikega človeka in razloge njegovih izbir,"je povedal Adamczyk, saj je prepričan o tem, da je to “izreden človek, ki je spremeniltoksodobne zgodovine Poljske in vsega sveta”. Leta 1997 je Adamczyk, ki je tudi fizično podoben mlademu Wojtyli, že nastopal v filmu Brat našega Boga na besedilo svetega očeta v režiji Krzysztofa Zanussija, lani pa seje z njim srečal, ko jev Vatikanu sskupino poljskih igralcev recitiral Wojtylove poezije.
Na začetku septembra 61. beneški filmski festival
Prejšnji teden so sporočili naslove 21 filmov, ki bodo med 1. in 11. septembrom tekmovali na 61. filmskem festivalu v Benetkah. Mostra bo tokrat potekala pod vodstvom italijanskega producenta Marca Mullerja. S 13 deli bo v Benetkah tudi letos poudarek na evropskem filmu.
Muller je na predstavitvi programa povedal, da želijo na festivalu prikazati najboljše filme, ki so jih najboljši avtorji naredili vzadnjem letu.
Na Udu pričakujejo po poročanju STA okrog štiri petine glavnih igralcev v tekmovalnih filmih. Festival bo odprl najnovejši film Ste-vena Spielberga z naslovom Terminal, ki ga bodo prikazali izven konkurence. Tudi Spielberg in njegov glavni igralec Tom Flanks naj bi prišla v Benetke. Predsednik glavne festivalske žirije je britanski režiser John Boorman.
Beletrina: vabilo mladim književnikom na literarno delavnico v Izolo
Knjižna zbirka Beletrina Študentske založbe vabi mlade, še neuveljavljene pesnike in pisatelje na tradicionalni jesenski literarni konec tedna v Izolo. Prijavo, nekaj pesmi oz. strani proze in osebne podatke naj zainteresirani pošljejo do30. avgusta na naslov: Študentska založba, Beethovnova 9/1, 1000 Ljubljana s pripisom “za Izolo” ali na elektronski naslov info@zalozba.org. Kotizacija znaša 3000 SIT. Literarna delavnica bo v Izoli od 8. do 10. oktobra, vodili jo bosta priznani mlajši ustvarjalki Lucija Stupica za poezijo in Mojca Kumerdej za prozo. Poleg delavnic bodo udeleženci lahko prisluhnili predavanjem in se pridružili na literarnih večerih; v tem času bodo gostili tudi literata iz tujine.
vedno ob isti uri v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu pri Devinu. Orkester, katerega člani se srečujejo s skupnim namenom, da bi združili ustvarjalnost posameznega člana v glasbeno celoto, se bo preizkusil v skladbah W. A. Mozarta, J. Haydna in Josefa Suka. Orkester sestavljajo mladi profesionalni glasbeniki, ki delujejo v uglednih filharmoničnih orkestrih kot solisti in v komornih zasedbah v različnih mestih in evropskih centrih klasične glasbe. Aktivni so v Nemčiji, Sloveniji, Avstriji, Švici, Italiji in Španiji. Koncerti orkestra obsegajo skladbe baročnega in klasičnega obdobja, kot npr. suite in instrumentalne koncerte J. S. Bacha, Številna dela A. Vivaldija ter klasične Mozartove in Hayd-nove simfonije. Mladim orke-strašem ležijo pri srcu tudi skladbe iz romantičnega obdobja, v katero spadajo tudi serenade za godalni orkester P. I. Čajkovskega in A. Dvoraka, kakor tudi kompozicije 20. stoletja in dela sodobnih slovenskih skladateljev (Škerjanca in Merkuja).
Bilo je 9. novembra leta 1993, ko so hrvaški topovi usodno zadeli mostarski Stari most, ki je od leta 1566 gledal spodnjo Neretvo ter opazoval neštete ljudi in kulture, ki so korakali po njegovem oboku. Tistega dne izpred enajstih let se je 1.088 blokov apnenca, ki jih je sestavila v izreden umetniški vrhunec marljiva in dosledna roka turškega arhitekta Hajruddi-na, zgrudilo v tekočo vodo bosanske reke.
Takrat je marsikoga zabolelo v srcu.
Marsikdo pa je bil prejšnjega 23. julija srečen, ko so predali bosanskemu mestu njegov simbol, v celoti prenovljen.
Finančno breme za ponovno izgradnjo so prevzele nase mednarodne ustanove:
Unesco,
World Mo-nument Find, Svetovna
banka in posamezne države.
Arhitekturni poseg se je pričel leta 1999 in
posebna komisija izvedencev je nadzorovala delo, da bi se pri gradnji čimbolj dosledno držali originalne iztočnice.
Most je od 16. stoletja dalje postajal simbol srečanja med vzhodno in zahodno kulturo, stičišče med katoličani-musli-mani-pravoslavnimi. Žal pa so
taki simboli včasih nemočni in ne morejo prenesti poteka dogodkov. Danes Stari most spet stoji, da bi združeval oba bregova Neretve, da bi si na njegovi sredini ponovno
segle v roke različne veroizpovedi, ki so v Mostarju delile bolečo usodo devetdesetih let. Kaže, da so se vojne rane zacelile; brazgotine pa še vedno bolijo; to tudi zato, ker mir in sobivanje, vsiljena z visokih mednarodnih krogov, nista docela legla v tkivo različnih kompo-
nent mostarske stvarnosti. Mir si seveda želijo vsi, a posameznik ga morda ni še pripravljen deliti s sosedom. Pred nekaj tedni smo imeli na sedežu tržaške Karitas pogovor z g. Krešom Puljičem, duhovnikom iz župnije sv. Janeza apostola v katoliškem predelu bosanskega mesta. Govor je takrat bil o izmenjavi med tamkajšnjo in tukajšnjo škofijsko ustanovo. Iz članka pa so izpadli Puljičevi pogledi na širšo problematiko katoliške skupnosti v Mostarju. Tako nam je povedal: "Življenje v Mostarju je danes žal še vedno trdo. Krivdo gre pripisati tudi zgrešeni politiki Evropske unije. V času daytonskih pogajanj novembra 1995 so storili veliko krivico: je že res, da je bilo potem vojne konec, vendar po teh pogajanjih so se začele gospodarske in politične krivice, ki so prizadele vse tri narodnosti, ki v Bosni in Hercegovini prebivajo, in sicer Muslimane, Srbe in Hrvate oziroma, z verskega vidika, islamsko skupnost, pravoslavne in katoličane."
In dalje: "Ameriški in evropski politični načrti so Srbom prepustili polovico BiH in tam je Miloševič področje etnično 'počistil'. Drugo polovico Bo-
vati daleč v večini: 60 tisoč nas je. Visoki komisariat za BiH pa je temu navkljub vzpostavil med katoličani in muslimani paritetno obliko političnega zastopstva,” je dejal g. Puljič. "To pomeni, da smo mi katoličani prikrajšani pri izbiri našega župana, čeprav smo v večini. Odločili so, da mora v občinskem svetu sedeti 15 predstavnikov Muslimanov, 15 Hrvatov in 5 predstavnikov Srbov in drugih narodnosti. Sprašujem se, zakaj ni tako v Sarajevu, Zenici, Bihaču, Tuzli, torej v krajih, kjer so Muslimani v večini! Zato menim, da se v Mostarju noče dopustiti katoliški vpliv: tako je nam onemogočeno ohraniti našo narodno in versko identiteto.” Razumljiva je torej Puljičeva ravnodušnost do tako velikega zanimanja, ki ga je v mednarodni javnosti sprožila obnova Starega mostu. Morda se boji, da bi svet tako imel problem Mostarja za rešenega, a težav je še in še: brezposelnost, travme v prebivalstvu, ki so jih sprožila vojna dogajanja in povojno obdobje, visoko število mami-lašev, kriminal...
Upanje pa je, da bi Stari most dobil vendar bregove, na katere bi postavil svoje temelje, da ne bi slonel na niču, kot je zapisal Paolo Rumiz.
Igor Giegori
Društvo Cello&Music / Poletni tečaji na gradu Dobrovo
Glasba je otroštvo sveta
Vroči poletni večeri bodo tudi letos spremljali koncerte združenja Cello&Music, ki bodo prežemali stvarnost tako na eni kot na drugi strani meje, od Tržaške prek Goriške do Čedajskega. Preteklost združenja obsega pestro štiriletno obdobje. Prve korake so prireditelji naredili leta 2000, ko so sobane grada Dobrovo v goriških Brdih prvič odprle svoja vrata zvokom mladih čelistov. Poletna šola je takrat nosila naziv Dnevi violončela. Pod mentorstvom umetniškega vodje Vasje Le-giše se je skopa skupina navdušencev iz Slovenije in Italije učila inštrumenta.
Leta 2002 se je poletna šola Dnevi violončela preimenovala v Violončelo in glasba oziroma Cello&Music, saj so poleg tečajev za violončelo in komorno glasbo dodali še tečaj za violino. Koncerti so vedno predstavljali pomemben obračun izvršenega dela: poteka-
li so v dveh sklopih, in sicer v prvem sta se predstavila učitelja tečaja in drugi profesionalni glasbeniki, v drugem pa so nastopali udeleženci šole. Koncerti so potekali po briških vaseh, v samostanu na Kostanjevici in v Novi Gorici ter v Subidi na italijanski strani Brd. Leto kasneje se je Cello&Music razširil v tri sklope: v Slovenski mednarodni orkester (Si. Chamber Orchestra), v sklop komorne glasbe in seveda v tečaje. V orkestru so sodelovali profesionalni glasbeniki iz celega sveta, ki jih je družila mladostna zagnanost in ljubezen do glasbe: vodil in dirigiral jim je Vasja Legiša, osrednji pobudnik teh glasbenih srečanj. Poletna šola se je lani še naprej širila, saj poleg violončela, violine in komorne glasbe je potekal še tečaj za fagot. Tudi število mladih glasbenikov je naraslo na dvajset udeležencev.
Če je bilo v prvih začetnih le-
tih koncertov le nekaj, je bil lanski program, kot seveda tudi letošnji, dokaj pester. Poleg celovečernih koncertov mladih tečajnikov bodo letos na sporedu glasbeni večeri komorne glasbe in Slovenskega mednarodnega orkestra. Program koncertov komorne glasbe bo potekal od 8. do 19. avgusta v različnih krajih, od cerkva v Biljani (8. in 19. avgusta z začetkom ob 20.30) in v Pedrovem nad Branikom (13. avgusta ob 19. uri), do Čedada (cerkev Salette, 14. avgusta ob 21. uri), Gorice (15. avgusta, ob 10.30 v cerkvi sv. Ignacija in 17. avgusta ob 21. uri v dvorani pokrajinskega muzeja na goriškem gradu) in seveda grada Dobrovega (18. avgusta ob 21. uri). Na programu bodo dueti, trii in kvarteti J.S. Bacha, W. A. Mozarta, A. Boismortiera, C. Stamitza, F. Haydna, F. Devienna, M. Ravela in drugih. Med drugimi bodo tudi igrali Manrico Pa-
Degani in Andrea Rucli. Koncerte komorne glasbe izvajajo u-metniki, ki sodelujejo tudi v orkestru in pri poletni šoli. Komorne skupine se predstavljajo v različnih zasedbah -godala, pihala, godala s pihali, dui s klavirjem, klavirski trio ipd. Slovenski mednarodni orkester, ki
dovani, Vasja Legiša, Toke	je sestavljen iz pretežno slo-
Moldrup, Helena Kotar, Libo-	venskih glasbenikov, pa bo na-
rio Guarneri, Roberto Gium-	stopil 5. avgusta ob 20.30 na
bini in Andrej Kopač ter Lucio	gradu Dobrovo in dan zatem
NOVI
GLAS
Umrla je pisateljica Nada Matičič
Po daljši bolezni je v četrtek, 22. julija, umrla profesorica slovenščine in pisateljica Nada Matičič. Objavljati je začela razmeroma pozno, pri štiridesetih letih je izšel njen prvi roman z naslovom Gozd je onkraj hriba. Sledili so med drugim Daj mi roko, Veronika, Moja hoja z očetom, Pozni čas ljubezni in pred dvema letoma še zadnja, avtobiografsko obarvana knjiga Njeno dolgo potovanje. V tej knjigi se preteklost izmenjuje s sedanjostjo.
Beatriče Žbona - Trkman je arheologinja Goriškega muzeja. Diplomirala je leta 1975 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1977 je zaposlena v Novi Gorici in se z ljubeznijo posveča svojemu poklicu. Lansko leto je uspešno izpeljala projekt stalne arheološke razstave v Ajdovščini, maja letos pa je s svojima sodelavcema, Nado Osmuk in Dragom Svolj-šakom, dobila Valvazorjevo priznanje za to postavitev. Dobili ste Valvazorjevo priznanje za razstavo Fluvio Frigido - Castra - Flovio -Ajdovščina, je to velik dosežek za vas in vaše sodelavce? Kaj pomeni ta nagrada v slovenskem prostoru? Valvazorjeve nagrade podeljuje vsako leto maja Slovensko muzejsko društvo za posebne muzejsko-galerijske dejavnosti. Na leto lahko podeli eno Valvazorjevo nagrado posameznim muzejskim delav-
cem za življenjsko delo, tri Valvazorjeva priznanja posameznikom, muzejem in muzejskim društvom za področje razstavne dejavnosti iz preteklega leta in pet častnih priznanj za donatorje, sponzorje ali organizacijske dosežke v okviru muzejske stroke. V slovenskem kulturnem prostoru lahko to primerjamo z Borštnikovo in Prešernovo nagrado.
Valvazorjevo priznanje si moramo nagrajenci deliti s celotno ekipo, saj se brez timskega dela ne da doseči dobrih rezultatov. Za tak uspeh je potrebno tudi veliko truda zunanjih sodelavcev in izvedencev različnih strok. Da naštejem samo nekatere: sodelovali smo z oblikovalko, restavratorji, strokovnjaki za različna področja antičnih ved, vsak je prispeval svoje. Vendar pa brez posluha občine Ajdovščina bi še danes ne prišlo do realizacije te zbirke.
Kratke
Teharje kulturni spomenik državnega pomena
Slovenska vlada je prejšnji teden dala soglasje za postavitev domovinskega spomenika v Ljubljani in razglasila spominski park Teharje za kulturni spomenik državnega pomena. Tako so po poročanju Slovenske tiskovne agencije sporočili z ministrstva za kulturo. Vlada na podlagi izjave o celovitem načrtu ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev soglaša s pobudo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč o postavitvi domovinskega spomenika v t.i. “parku tumulusov” v bodočem Severnem mestnem parku v Ljubljani. Vladaje 22. novembra 2001 že sprejela izjavo o celovitem načrtu ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev, s katero je izrazila obžalovanje tragičnih dogodkov iz polpretekle zgodovine in se zavezala, da bo na civiliziran način prispevala k ureditvi temnih strani slovenske zgodovine. Z izjavo seje zavezala, da bo dokončno in celovito uredila prikrita grobišča množičnih povojnih pobojev, povrnila dostojanstvo pobitim brez sodnih postopkov in prispevala kspravi in spoštovanju skupnih vrednot. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo pripravilo akt o razglasitvi Teharij za spomenik državnega pomena. Status je komisija za grobišča predlagala 18. marca letos in ga 2. junija poslala vladi. V predlogu je pozvala vlado, naj spominski park Teharje s pripadajočimi objekti ovrednoti za kulturni spomenik državnega pomena in ga izroči v upravljanje ministrstvu za kulturo.
lefonsko številko 05-3359811 (.iz Italije 003865-3359811) ali na Turistični informativni center (TIC) Ajdovščina, na številko 05-3663900 (003865-3663900).
Spregovoriva še par besed o vaši službi, vaše delo je verjetno zelo obsežno, saj ste edina arheologinja v Goriškem muzeju. S čim se še ukvarjate, do kod sega vaše področje?
Goriški muzej je do leta 2001 pokrival s svojim delovanjem celotno območje Posočja in del goriškega Krasa. Ko je bil tega leta ustanovljen Tolminski muzej, v katerem je na oddelku za arheologijo zaposlen Miha Mlinar, je prišlo v njegovo domeno raziskovanje in nadzor nad Zgornjim Posočjem. Toda ne glede na uradno birokratsko delitev in občinske meje, arheološka oddelka obeh muzejev še vedno delujeta kot ena celota. Plod tega sodelovanja je stalna razstava, ki je od lanskega leta na ogled v Tolminskem muzeju. Prikazana je arheološka podoba celotnega Posočja (reke Soče z vsemi njenimi pritoki), od starejše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka.
Kot edina arheologinja v Goriškem Muzeju moram pokrivati vse naloge in obdobja, ki izhajajo z mojega delovnega področja. Sem spadajo izkopavanja, razstavna dejavnost, raziskave in objave. Pri tem si pomagam z zunanjimi sodelavci različnih institucij. Sodelujem z muzeji, univerzami, inštituti iz Slovenije in tujine, predvsem Italije.
V muzeju ste uradno zaposleni že od leta 1977, do danes ste izvedli številna izkopavanja in raziskave. Katerega projekta se najraje spominjate?
Na vse projekte me vežejo lepi spomini in vsaka naloga mi pomeni nov izziv. To je tako kot takrat, ko osvajaš goro, ko prideš na vrh, pozabiš na težave, ki so te spremljale na poti. Veseliš se le doseženega cilja. Hvala za zanimiv pogovor in veliko sreče pri vašem delu!
Katarina Brešan
Videčnik in Rok Oman sta dosegla, da zgodovino mesta pripoveduje že sam prostor obnovljene palače. Njeno pritličje s prostori za druženje pa postaja tudi novo družabno središče - v neposredni bližini nacionalne knjižnice, nacionalne akademije znanosti in umetnosti, mednarodnega poletnega festivala in fakultet. S prenovo Mestnega muzeja se v evropski Ljubljani začenja tudi pomembna kulturna preobrazba, saj v našo zavest intenzivno vstopa novo razumevanje zgodovine. V središču so zdaj živa pričevanja o dogajanjih sodobnosti, živa ustvarjalnost, izbrane žive teme javnih pogovorov, protokolarni dogodki z najuglednejšimi obiskovalci Ljubljane, skratka, življenje žive zgodovine, ki jo ta čas ustvarjamo mi sami in - sproti dokumentirana v modernih tehnikah hrambe - drsi v zgodovino, je v slavnostnem govoru poudarila županja mesta Ljubljane Danica Simčič.
Ljubljana je s prenovljeno Turjaško palačo pridobila sodoben muzej, v središču katerega bo obiskovalec, poudarja direktorica Mestnega muzeja Taja Vovk Čepič. Namenjena mu bodo aktivna doživetja, predvsem pa številne možnosti, da poglablja svoje vedenje o mestu.
Intervju / Beatriče Zbona - Trkman
"Vsaka naloga mi pomeni nov izziv!"
Kako je nastala zamisel za stalno razstavo v Ajdovšči-ni?
Že sredi sedemdesetih let se je v Goriškem muzeju porodila zamisel, da bi postavili stalno zbirko v Ajdovščini. Ta naj bi opozarjala na pomembnost samega kraja in vlogo, ki jo je odigral v zgodovinskih dogodkih evropskega pomena v 4. in 7. stoletju.
Obiskovalce bi tudi napotila k ogledu antičnih ostalin v samem mestu. Ideja se je končno uresničila leta 2003, ob izrednem posluhu občine Ajdovščina, ki je v ta namen obnovila hišo ob starem mlinu. Koliko časa ste delali na tem?
Leta 1994 je bila 1600-ta obletnica bitke pri Trigidu, na dvorcu Zemono je bil takrat simpozij na to temo in občina Ajdovščina je predlagala, da bi v mansardi Pilonove galerije odprli stalno zbirko. Izkazalo pa se je, da je ta lokacija neustrezna, zato je občina iskala primernejši prostor in leta 2000 začela obnavljati sedanjo stavbo. Leta 2002 je bilo v celoti urejeno pritličje, jeseni so v njem postavili zbirko fosilov. Naslednjega leta je bila dokončana še mansarda, kjer smo točno na obletnico bitke, 5. septembra 2003, odprli arheološko zbirko za javnost.
Ko sedaj o tem razmišljam, se zavedam, da je boljše, da ni prišlo do realizacije v Pilonovi
galeriji, ker so v teh desetih letih nova dognanja postavila temeljni okvir poznavanja antične Ajdovščine. Bodoči raziskovalci pa ga bodo dopolnjevali z novimi odkritji.
Kaj ste vi prispevali novega k raziskavam?
Na osnovi antičnih virov, arhivskega gradiva in izkopavanj, ki so jih opravili izkopavalei, predvsem v drugi polovici petdesetih let dvajsetega stoletja, Peter Petre', Drago Svoljšak in Nada Osmuk, sem pripravila muzeološke osnove za postavitev te razstave. Bila sem koordinator med strokovno ekipo in izvajalci. Drago Svoljšak je, v drugi polovici šestdesetih let, z doktorjem Petrom Petrejem izkopaval t.i. atrijsko hišo na vzhodni strani Lavričevega trga, nekdanjega rimskega foruma. Poleg tega še ostanke svetišča na lokaciji, kjer se danes nahaja kino dvorana in del južnega obzidja s stolpom. Nada Osmuk je, od leta 1973, v okviru novogoriške spomeniške službe, kot
arheolog opravljala nadzor, izkopavanja in konservatorske posege na območju nekdanje antične naselbine. Njena posebna zasluga je ta, da se je v celoti izluščil tloris nekdanjega rimskega tabora.
Bo razstava opremljena tudi
s katalogom?
Trenutno je na razpolago vodnik Ajdovščina - Castra, iz zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, kjer se bralec lahko seznani z arheološko podobo in zgodovino Ajdovščine. Jeseni pa bo izšel razstavni katalog, ki bo zasnovan tako, da bo predstavil celotno postavitev. V njem bodo reproducirani vsi razstavni panoji in predmeti. Na ta način bo katalog omogočal obiskovalcu podoživljanje ogleda razstave in obujanje spomina nanjo tudi doma.
Kdaj pa je možen ogled? Razstava je odprta ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure. Možen je tudi voden ogled izven tega urnika po predhodni najavi na Goriški muzej, na te-
Turjaška palača -čuaovita čaša preteklosti
V zadnji tretjini julija se tudi v Ljubljani ne pritožujemo več nad poletjem, daje muhasto. Z vsako stopinjo čez 30 človek čuti, da mu zmanjka več kot za “stopinjo” delovnega elana, pa klima gor ali dol. Tisti, ki so vajeni izpreči šele v drugi polovici poletja, porabljajo zadnje rezerve energije. To še najbolj začutijo, ko gledajo in poslušajo sproščene in zagorele povratnike z dopusta.
Po mestu se ta čas hodi počasneje.
Človek izbira senčne strani ulic in vrvež turistov ga samo še bolj prepričuje v misli, da si vsak božji človek zasluži nekaj počitka. In zakaj bi bil mestni po tej strani izjema?
Počitnice se začno, ko človek opazi sobivajoče, samega sebe in mesto, skozi katerega dan za dnem stopa, pa mu ne pomeni nič drugega kot kuliso na poti do službe, družbe, zastavljenega cilja ... Tako so se začele tudi moje, “ljubljanske” počitnice, ko sem se
prebivalcev ter pomembnih dogodkih v njihovem življenju. Ta “spomin mesta” ni nič manj pomemben, kot je spomin za posameznika. Človek brez izkušenj in spomina bi bil prazen, brez svoje “identitete”. Tudi mesto brez zgodovine bi bilo mesto brez enega svojih bistvenih temeljev...
Muzeji so varuhi preteklosti.
znova in spet začel ozirati po starih mestnih lepoticah - stavbah, ki naši prestolnici dajejo dušo in šarm.
Korenine mojega mesta segajo daleč v preteklost, do koder seže zgodovinski spomin o njihovem obstoju. "Zapisan” je v najdbah, kijih hranijo muzeji, v stavbni in kulturni dediščini ter v številnih dragocenih dokumentih o življenju njihovih
Ker smo ljudje po naravi obrnjeni v prihodnost, je njihova naloga predvsem zbuditi radovednost in ponuditi odgovor na tisto, kar nas zanima. Najpomembnejši kronist slovenske prestolnice je Mestni muzej Ljubljana. Minuli teden je v znamenju praznovanja 500-letnice izvolitve prvega ljubljanskega župana odprl vrata prenovljene palače, v kateri so nekoč
domovali
Turjaški.
Intenzivna
prenova poslopja se je začela pred štirimi leti, ko se je številnim
študentom
zelo ljuba Slovanska
knjižnica preselila drugam. Obnova in
oblikovanje
nove postavitve zbirk nista lahki nalogi. Muzej zdaj prikazuje šele prolog v dramatično slikovito pripoved zgodbe o Ljubljani z arheološkimi izkopaninami globoko pod palačo in izvirno arhitektonsko prikazanimi preobrazbami vseh naslednjih plasti stoletij od prvotne zidave in poznejših prezidav. Nadarjena mlada arhitekta Špela
Jubilejna likovna kolonija Umetniki za karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino bo od 16. do 20. avgusta potekala jubilejna, deseta mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas, ki jo pripravlja Škofijska karitas Koper.
Izkupiček mednarodne likovne delavnice bo namenjen podpori programa pomoči ženskam v Bosni. Kolonijese bodo letos na Sinjem vrhu na Gori nad Vipavsko dolino na lepi domačiji Hieronima Vidmaija (na fotografiji) udeležili likovni umetniki Dragica Čadež, Črtomir Frelih, Janez Knez, Maša Bersan Mašukov, Aleš Porenta, Igor Rehar, Apolonia Simon in Metka Sok Razpet iz Slovenije, Davor Rapaič iz Istre ter gostje iz Bosne in Hercegovine po izboru Akademije za likovno umetnost iz Sarajeva. Kot gostje iz Bosne in Hercegovine so predlagani Mustafa Skopljak, Kečo Mensud in Amela Hadžimej-lič. Za dan ali dva se jim bodo pridružili še strokovni sodelavci, udeleženci prejšnjih kolonij in drugi likovni ust- FotoJMP varjalci. Delavnico bodo
bogatili spremljevalni dogodki, med drugim bo 18. avgusta prof. Črtomir Frelih predaval o sakralni umetnosti danes, v četrtek, 19. avgusta, pa bo dan odprtih vrat, ki se bo zaključil s predstavitvijo nastalih del in kulturnim programom.
V dosedanjih devetih likovnih kolonijah Umetniki za karitas je na Sinjem vrhu ustvarjalo že 277 umetnikov. Iztega druženja je nastalo ali bilo kasneje darovanih 508 likovnih del, 355 del je že prodanih. Ostala so postavljena na stalnih razstavah oziroma plemenitijo prostore, za katere so bila namenjena.
NOVI
GLAS
Kratke
Dimtrij Žbogar deželni predsednik Coldiretti
Prejšnji teden je bil Dimitrij Žbogar, kmet iz Samatorce, ki upravlja družinski kmečki turizem in sedi kotsvetnikv zgoniškem občinskem svetu, izvoljen za deželnega predsednika Zveze neposrednih obdelovalcev - Coldiretti. Ta je največja organizacija, ki združuje kmete iz celotne dežele, saj šteje kar 26 tisoč članov in 17 tisoč kmetijskih podjetij. Žbogarje bil od leta 1998 tržaški predsednik Coldiretti. Izvolitev pa Žbogarja ni presenetila, saj seje o njegovi kandidaturi govorilo, potem ko je por-denonsko pokrajinsko vodstvo prešlo pod upravljanje izrednega komisarja Sergia Marinija. Ko je Žbogarja podprl še predsednik videmske Coldiretti Roberto Riganot, je bila njegova izvolitev zagotovljena.
Nekaj vesti iz Doline
Ponavadi se oglašamo samo za razne vaške prireditve, kot so junijski dnevi, Sv. Urh in druge kulturne dejavnosti. V tem dopisu bi rad nekaj opisal o dejavnosti in življenju v dolinski fari. Pred 13 leti smo dobili novega župnika v osebi patra Rafaela Slejka, ki je dal mnogo pobud za oživitev verskega življenja župnije. Opravljenega delaje veliko, in sicer od obnovitvenih del na župnijskih stavbah in obnova dolinskega in prebeneškega zvonika. Nazadnje potekajo popravilna dela v cerkvi Sv. Trojice v Krogljah. Postavljena je bila tudi nova kapelica pri “križcu” v Dolini. Pri vseh teh obnovitvenih delih so sodelovali domači projektanti in zidarski mojstri. Finančno so prispevale vse domače ustanove: dolinska srenja, mladinski krožek Dolina, ustanova Siot, Zadružna Kraška banka Opčine, projekt Dolina 2000; za obnovitev cerkve v Krogljah pa Fundacija Crt. Omenimo naj še prispevke vseh župljanov, ki so darovali v te namene. Za cerkev v Krogljah še vedno poteka nabirka za nakup notranje opreme in električne napeljave. Premestitev dosedanjega patra Slejka pa žalostno odmeva v naši skupnosti. Izgubilismo marljivega in požrtvovalnega duhovnika, ki je vsa ta leta skrbel za našo dolinsko in nazadnje tudi mačkoljansko župnijo. Patru Slejku naj gre naša zahvala za ves trud, ki ga je vložil za nas.
Hvaležni dolinski farani
Joan Baez otvorila poletno sezono rimskega gledališča
S koncertom, ki ga je Joan Baez imela prejšnji petek v Rimskem gledališu v okviru poletne manifestacije Teatra romano festival, je priznana pevka sestavlila pisani mozaik ameriške folk glasbe zadnjih štiridesetih let. V programu so se vrstile znane in manj znane popevke znanih in manj poznanih avtorjev. Med vsemi so najboj razživi-le tržaško občinstvo, kije do kotička polnilo stopnišče rimskega gledališča, vedno-zelene glasbene poezije Boba Dylana. Baezova pa je segla v zametke ameriške folk glasbe, ko je s kitaro in v spremstvu štiričlanskega ansambla zapela nekaj pesmi Woodija Guthria, kije močno vplival na mladega Dylana: Gurthieje prepeval o izločenih, brezposelnih, o tistih, ki so iz Mehike prišli k severnim sosedom, da bi boljše živeli, a so v novi domovini dobili le težke delovne pogoje.
Ameriška pevka, ki bi o svojem življenju marsikatero zanimivo lahko povedala, je v koncert vključila le nekaj svojih pesmi, drugače so bile skoraj vse ostale sad talenta drugih avtorjev, takih, “ki so za deset, dvajset, trideset... let mlajši od mene”, seje pošalila Baezova, duša vseh mirovnikov. V uro in pol trajajočem koncertu je bilo kar nekaj pomenljivih trenutkov: na primer, ko je že tretjo pesem izrecno posvetila Michaelu Mooru in žela tako močan aplavz s strani poslušalcev, ali pa ko seje v prvi osebi opravičila za to, kar “moja država počenja svetu” in sprožila nato še bolj goreče ploskanje. Nekaj pesmi je ameriška umetnica zapela le v spremstvu svoje kitare, nekaj odlomkov pa je interpretirala v španskem originalu. Tržaško občinstvo pa se ni izkazalo za najbolj goreče, ko je Baezova zapela dve pesmi Giannija Morandija, kar ni zanjo novost. Morda je malce vezano vzdušje rimskega gledališča vplivalo na gostjo, kije po nekaj bi-sih takoj odjadrala s svojim dvonadstropnim avtobusom, seveda vedno zvesta načelu on theroad.
Foto Kroma
SSO in SKGZ
//
Srečanje z Illyjem
llly pričakuje več pritiska z naše strani!
//
Prejšnji teden je prišlo do pomembnega srečanja med deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in slovensko stvarnostjo, tako na krajevni ravni kot tudi v okviru dialoga s slovensko vlado. Minulo sredo se je namreč predsednik deželne vlade Riccardo Illy sestal s predsednikoma krovnih organizacij SSO in SKGZ Sergijem Pahorjem in Rudijem Pavšičem, preden je odšel v Ljubljano na obisk k ministru za zunanje zadeve Ivu Vajglu. Za oceno sredinega srečanja smo povprašali predsednika SSO Sergija Pahorja.
"Predsednik deželnega odbora nas je sprejel dobro leto po svoji izvolitvi." Nekoliko kasno, bi lahko rekli. "Res, sicer po našem daljšem vztrajanju. Končno se je to zgodilo, preden je Illy odšel na obisk k ministru Vajglu v Ljubljano", nam je povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. "Srečanje je bilo gotovo koristno, saj smo načeli vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino. Illy se je za ta vprašanja zanimal, čaprav ni bil z njimi dobro seznanjen". Kako to? "Po pravici povedano, ne ra-
zumemo zakaj: ne bi rekel, da se je predsednik deželne vlade pretvarjal, a skratka nekaterih konkretnih problemov naše manjšine ni poznal. Na primer ni dobro vedel za krizno
ljam, da Illy ni bil docela seznanjen z nekaterimi težavami slovenske manjšine v Italiji: to se nam je zdelo očitno. Težko si razlagam zakaj. Morda niso slovenski deželni svetovalci
Foto Kroma
stanje, v katerem se gledališče nahaja. Zanimal pa se je vsekakor za probleme uresničevanja zaščitnega zakona in se zavzel, da bi prišlo čimprej do njegove aplikacije, čeprav je pripisal nekaj krivde paritetnemu odboru, s čimer pa ne soglašamo popolnoma." To se pravi? "Glede paritetnega odbora je imel svoje pripombe v zvezi z imenovanjem novih komisarjev in glede njegovega delovanja. Vsekakor pa so nekateri njegovi pogledi gotovo utemeljeni. Sicer ponav-
predsedniku Illyju naših problemov posredovali, ali za to ni bilo priložnosti... ne vem", je dodal Pahor. Predsednik Sveta slovenskih organizacij pa srečanje z deželnim predsednikom pozitivno ocenjuje. "Mislim, da je bilo srečanje koristno, ker si je predsednik Illy zapisoval razne pripombe, in torej zbiral informacije." Vtis, ki ga je srečanje z Illyjem zapustilo, kaže, da predsednik deželnega odbora ne gleda hladno na manjšinsko problematiko in da je pripravljen
podpreti reševanje ter uresničevanje zaščitnega zakona. Še več: "Upal bi si trditi, da si Illy pričakuje več pritiska z naše strani", je poudaril Pahor in še povedal, da se je "Illy obvezal, da bo pospešil rešitev nekaterih konkretnih problemov v Rimu, kot na primer vprašanje visoke glasbene šole in težave, ki tarejo Slovensko stalno gledališče." Kakšno nadaljnje stališče je deželni predsednik prevzel glede drugih točk zaščitnega zakona? "Treba je najprej rešiti zastoj pri paritetnem odboru, se pravi sklep paritetnega odbora, ki zadeva potrditev področja, kjer naj bi zaščitni zakon veljal". Kako pa komentirate srečanje, ki ga je Illy imel v Ljubljani z ministrom Vajglom. "Vse kaže namreč, da je soglasje kar se da popolno. Srečanje ni imelo le prijaznega pečata formalnosti, ampak ga je prežemalo dejansko skupno gledanje na reševanje problemov, ki zadevajo to skupno področje, kjer naj bi potekale bistvene strukture evropske narave, mislim na načrt petega koridorja in razvoj integrirane pristaniške dejavnosti. Menim, da je to korak naprej v odnosih med deželo in sosednjo državo."
IG
Odprta vprašanja naše manjšine
Ploden sestanek z odbornico za proračun Del Pierovo
Dežela F-Jk
Prejšnji teden je bila napovedana tiskovna konferenca, na kateri bi deželni predsednik Riccardo Illy javnosti podal stališče, ki ga deželna uprava ima do zagonetnega vprašanja bivšega padriškega taborišča, v katerem so vsa ta leta nemoteno delovala slovenska društva in ki so ga pred nedavnim bazovski karabinjerji zaplenili ter prijavili sodstvu skupino osumljencev. Zadeva se je s sodnega vidika pozitivno razpletla za naše, odprto pa ostaja pravno vprašanje, pri katerem naj bi imela Dežela poglavitno vlogo.
Govorili smo o tiskovni konferenci: ta pa je tik pred zdajci odpadla. Slovenski deželni svetniki Igor Canciani, Tamara Blažina, Bruna Zorzini in
Mirko Spazzapan pa so vsekakor imeli sestanek z novo deželno odbornico za proračun Michelo Del Piero, da bi jo seznanili s padriškim vprašanjem, pa tudi z drugimi problemi, ki zadevajo našo skupnost.
Izvedeli smo, da je bila nova odbornica, ki ima med zamejskimi Slovenci tudi prijatelje in tako dobro pozna naše težave, že seznanjena z vprašanjem, ki zadeva padriško taborišče, tako da je bil dosje, ki so ga bili naši svetniki pripravili, skoraj odveč. Del Pierova je najprej izrazila začudenje nad dolgotrajnostjo postopka glede padriškega zbiralnega centra. Postavila je nato vprašanje, pod kakšnimi pogoji so nekatere neslovenske organizacije dobile koncesijo
za razpolaganje z nekaterimi prostori padriškega objekta, medtem ko so naša društva utrpela kopico sodnih postopkov. Kaže namreč, da padriške afere ni sprožila državna domena, a so celotni postopek začeli bazovski karabinjerji in to v duhu nenaklonjene politike do našega življa. Zgovorno je že samo dejstvo, da sam predstavnik Agencije za državno domeno Antonio Rossin ni povedal, kdo je tožbo vložil.
Slovenski svetniki so zato odbornico Del Pierovo zaprosili, naj zadevi pobliže sledi tudi v sodelovanju in sozvočju s Koordinacijskim združenjem kra-ških vasi in odvetnikom Petrom Močnikom, ki nudi slovenskim društvom pravno pomoč. Območje padriškega taborišča bi morala namreč Dežela prevzeti od državne do-
mene in ga nato izročiti v rabo slovenskim društvom.
Na sestanku so se dotaknili tudi odprtega vprašanja drugih imovin, ki bi lahko bolje koristile uporabnosti. Govor je namreč bil o bivših sedežih Kraške gorske skupnosti v Nabrežini in Erse na Proseku. Prvi je v lasti Pokrajine, drugi pa Dežele. Slovenski svetniki so namignili na možnost, da bi si javni ustanovi sedež zamenjali. To zato, ker pokrajinski načrti za razvoj kmetijstva kažejo, da bi bili prostori na Proseku lahko ustrezno uporabni; ko pa bi se Illyjeva želja po obnovi Kraške gorske skupnosti udejanjila, bi lahko ta ustanova ponovno dobila v Nabrežini prostore za svoje delovanje.
Kar pa se tiče vprašanja paritetnega odbora, in sicer imenovanja njegovih članov, zamenjave le-teh in trajanje mandatne dobe vsakega člana, je deželni predsednik bolj hladen, saj je po njegovem mnenju vprašanje s pravnega vidika zelo zahtevno.
Podelitev nagrad prvega novinarskega natečaja Marco Luchetta
Da bi oči otrok prerasle v odrasle
slišiš žvižg gramih te, pomeni, da je ta J-X.letela preko tvoje glave in se raztreščila dovolj daleč od tebe. Ko pa žvižga ne slišiš, pomeni, da je bomba padla za tvojim hrbtom..." S temi besedami je novinar državne televizije RAI Franco Di Mare uvedel večer, ki je prejšnjo soboto potekal na trgu Unita', ko so podelili nagrade prvega novinarskega mednarodnega natečaja Luchetta.
Nagrado je ustanovila Fundacija Luchetta, Ota, D' Angelo, Hrovatin (slednji je umrl v Mogadišu malo časa po mostarski tragediji), da bi priznala operaterjem, ki delujejo na področju informiranja, njihovo prizadevanje v prid solidarnosti, miru, bratstva s posebnim ozirom na potrebe otrok, ki so v vojnih okoliščinah največje tarče nasilja. Tako je bilo tudi pred desetimi leti, ko so trije operaterji deželnega sedeža RAI v Trstu - Luchetta, Ota, D' Angelo - snemali dokumentarec v Mostarju. "28. januarja so naši trije kolegi
čakali v zakotni kleti, da se bombardiranje mesta preneha", je povedal Di Mare, ki je večer povezoval v sodelovanju z Maro Venier. "Ko je kazalo, da so se okoliščine začasno pomirile, so naši trije začeli z delom". Hoteli so, da jim otroci povedo, kaj vojna sploh pomeni. Na nekem dvorišču so spoznali Zlatka, ki je bil takrat otrok in danes mladenič. Postavili so se okrog njega in tako ustvarili človeški zid. "Takrat pa je padla usodna granata, tista, ki te preseneti za hrbtom..."
Na sobotnem večeru, ki je
Foto Kroma
imel tako lepe (pozdrav Otovega brata, ki igra v orkestru gledališča Verdi) kot manj uspele trenutke (nastop Teddyja Rena in obujanje petdesetletnice vrnitve Trsta Italiji je bilo
ponekod skoraj nesramno ob taki priložnosti), je bil prisoten sam Zlatko s starši in povedal le nekaj bistvenih besed: "Naj bo vojne nekdaj konec". Na večeru na trgu Unita', ki so
ga bogatili glasba orkestra in petje zbora gledališča Verdi, ki je kljub finančnim težavam privolilo na brezplačni nastop ob tako pomembni priložnosti, ter glas sopranistke Fiorenze Cedolins, so nagradili posebnega poročevalca RAI Pina Scac-cia, ki je opisal nečloveške razmere, v katerih živijo sirote v predmestju Nairobi-ja, video operaterja Claudia Rubina, bosansko novinarko Az-ro Nuhefendic in španskega fotografa Pepa Boneta. Posebno priznanje pa so dobili Bruno Mobrici, Marino Macchi, Monica Garcia Prieto in Zijah Gafic.
NOVI
Obvestila
Razstava "Lesene umetnine”, na kateri razstavljajo umetniki iz Slovenije, avstrijske Koroške in naše dežele, bo na ogled do 8. avgusta v Bridarjevi hiši v Devinu. Urnik: od 17. do 21. ure.
V petek, 6. avgusta, z začetkom ob 20.30 bo v cerkvi Janeza Krstnika v Štivanu pri Devinu koncert Sl. Chamber Orchestra, Slovenskega mednarodnega orkestra, ki šteje 27 članov. Na sporedu bodo dela W.A. Mozarta, J. Haydna in J. Suka. Dirigent in solist bo Vasja Legiša. Vabljeni!
Gospe in gospodične, pridite na tridnevni oddih z duhovnimi srečanji v Dom blagrov nad Trstom, in sicer od ponedeljka, 16., do srede, 18. avgusta. Srečanja bo vodil p. Andrej Božič, frančiškan iz Vipavskega Križa. Pojasnila in prijave na tel. štev.
040 299409 (ga. Jež) in 040 43194 (Martelanc).
Darovi
Namesto cvetja na grob pokojne Angele Fonda daruje soseda Milka 20,00 evrov za cerkev na Pesku.
Ob petdesetletnici poroke darujeta Albin in Jelka Bak 50,00 evrov za cerkev na Pesku.
Trgovina jestvin
KUKANJA
Nabrežina 106/B tel.-fax 040 200172
Duhovne vaje za žene in dekleta
Počitnice malo drugače
Dijaški dom Srečko Kosovel
] Krajevni odbor Dobra volja
Kakšna bo jutrišnja Evropa?
Večkrat smo že pisali, da je združena Evropa "stvar" ljudi. Danes bi dodali, da je in bo bodoča Evropska unija predvsem "stvar" mladih, saj za to imamo zgovorne dokaze. Dovolj je, da uprete pogled v sliko, na kateri se množica radoživih
rodne organizacije Association for Community Colleges v sodelovanju s krajevnimi evropskimi partnerji.
Zametki tovrstnih srečanj segajo v leto 1999, ko je skupina mladih preživela mesec dni na neki Visoki ljudski šoli (Folk High
celotnega procesa je torej dialog za medsebojno spoznavanje. Taka srečanja potekajo tudi večkrat na leto, v različnih evropskih državah. Delovanje tržaškega zasedanja je bilo porazdeljeno v tri sklope: mobilnost, predvsem v zvezi z mobilnostjo
člani različnih nevladnih organizacij tako iz dežele F-Jk kot iz Slovenije, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do mreže konkretnega sodelovanja na evropski ravni.
Veliko je krajevnih partnerjev, ki so pobudo podprli, začenši s krovnima organizacijama SSO in SKGZ, Evropsko komisijo (Program Mladina), študentsko organizacijo univerze v Ljubljani in študentsko organizacijo Slovenije, Slonjem in Deželo F-Jk.
Kakšno Evropo pa si mladi želijo? "Tako, v kateri bi i-meli večjo izmenjavo izkušenj ne le na mladinski ravni, temveč na vsesplošnih področjih", nam je povedala triindvajsetletna Tanja iz Nemčije, ki študira politične vede. "V Evropi bi bilo treba uravnovesiti razlike med bogatimi in revnimi državami", je mnenja devetnajstletni Danec Silas, ki je pravkar končal višjo šolo. Konstantin iz Latvije, študent ekonomije, postavlja kot temelj Evrope integracijo: "Najti bi morali skupne teme, ki bi jih nato nadalje razvijali". Evropa pa ima tudi pomanjkljivosti, saj Aitoriz Baskije trdi, da Unija ne skrbi dovolj zanje pa tudi za druge manjšine ne...
Igor Gregori
Evropejcev iz Danske, Nemčije, Avstrije, Španije, Estonije, Latvije, Poljske, Madžarske, Slovenije in Italije zgovorno smehlja objektivu fotografa, ki je trenutek ovekovečil minuli petek, ko je v dvorani Dijaškega doma Srečko Kosovel potekal t.i. Dan odprtih vrat v okviru dvotedenske mladinske pobude z naslovom "Izzivi širitve Evropske unije 2004". Mladinski večdnevni simpozij prireja krajevni odbor Dobra volja - Good Will medna-
School) na Danskem. Prepričljiva začetna izkušnja je nato privedla do nastanka Združenja ko-munitarnih šol (ACC), ki jih zaznamuje res poseben način poučevanja, značilen za šolski sistem severnih držav. Te šole so rezidenčnega tipa, v katerih študentje iz vseh krajev Evrope vseskozi živijo v stiku z vrstniki (starostna diskriminanta je od 18 do 25 let) in svojimi vzgojitelji, oz. bolje, mentorji, s katerimi delijo lastne izkušnje in znanje: temelj
znanja spričo parifikacije visokega šolstva na evropski ravni; integracija, seveda z ozirom na integracijo priseljencev; mreženje, to je spoznanje in vezanje stikov tako s posamezniki, pa tudi z organizacijami, s katerimi in preko katerih vsakdo bolje spozna stvarnost sosedov ali bolj oddaljenih držav.
Prav slednji sklop se je minuli petek odvijal ob dialogu in plodni formuli delavnic med udeleženci mladinske pobude in
Foto Kroma
Narodna in študijska knjižnica / Obisk podsekretarja Gaberščka
"Naša karta v Evropi
je kultura"
Minuli petek se je v prostorih NŠK mudil državni podsekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček, ki se je sestal v daljšem pogovoru z vodstvom NŠK. Najprej je predsednik kulturne ustanove Viljem Čer-no orisal nespodbudno tržaško ozračje, v katerem Slovenci živimo. Podčrtal je željo, da bi matična domovina odločno podprla vstop NŠK v primernejše prostore bivšega Narodnega doma, da bi lahko Knjižnica čedalje širila naše kultur-
no življenje v Trstu in prav s kulturnim dejavnikom pripomogla k premoščanju predsodkov, ki še danes ponekod zaznamujejo tržaško stvarnost do našega vprašanja. Podsekretar Gaberšček se problema jasno zaveda. Obenem dobro ve tudi, da ljubljanski politični krogi našo stvarnost bolj malo poznajo in da imamo zamejci v Ljubljani prema-
lo	zaveznikov. Možno rešitev bi predstavljalo navezanje stikov s tukajšnjimi miselno odprtimi krogi in predvsem s furlanskimi, ki so imeli pomembno vlogo pri ovrednotenju slovenske kulture Benečije. Drugi korak bi predstavljala predsta-
vitev NŠK ravno v razstavišču slovenskega parlamenta, da bi prišlo do neposrednejšega stika s slovenskim političnim svetom. Kar pa se tiče uporabnosti Narodnega doma v Trstu, je Gaberšček predlagal, da bi v prostorih, s katerimi NŠK danes razpolaga, nastavili info center z najrazličnejšimi po-
datki o slovenski kulturi v deželi F-Jk in matici.
Ravnatelj NŠK Milan Pahor je predloge sprejel, a njegova želja je jrredvsem ta, da bi postala NŠK organsko nameščena struktura v slovenskem kulturnem tkivu, da ne bi več izpadla kot "dodatek k slovenskemu kulturnemu življenju."
Morda ste videle na televiziji, ko so poleg navadnih počitnic pri morju ali v gorah kazali posebne vrste počitnic, kot je npr. "surf", podvodno plavanje, smučanje na vodi, plezanje po gamsovih stezicah, letanje z jadralnimi letali ali posebnimi padali itd. K tem posebne vrste počitnicam prištevajo tudi preživljanje prostega časa v samostanih. To postaja zadnje čase vedno bolj moderno. Pred očmi imam lepo mlado gospo, ki jo je časnikarka nagovorila z vprašanjem, kako to, da si je izbrala za počitnice samoto v samostanu. Z nasmehom na ustnicah je gospa odgovorila: "Človek včasih potrebuje, da se umakne v samoto in se posveti svojemu notranjemu življenju."
Me smo srečne, ker si z malo dobre volje lahko privoščimo
tri dni posebnih počitnic v samoti z zelenjem obdanega Doma blagrov (Le Beatitudini) nad Trstom. Tam bomo imele čas, da se nekaj ur na dan posvetimo svojemu notranjemu življenju pod vodstvom p. Andreja Božiča, v kapeli, na sprehodu... Imele pa bomo tudi priložnost, da, takole bolj po tihem, izmenjamo misli s prijateljicami, ki jih morda vidimo le enkrat na leto prav v tem Domu. Vesele smo, ko se srečamo, in težko nam je, ko se ločimo. Pridite tudi Vi v našo družbo! Pa še koga povabite. Naredili boste veliko dobro delo sebi in znanki. Letos bodo duhovna srečanja potekala od ponedeljka, 16., do srede, 18. avgusta. Za pojasnila in prijave se obrnite na tel. štev. 040 299409 (Jež) ali 040 43194 (Martelanc). Nasvidenje!
Stara udeleženka
Izlet Kluba prijateljstva v notranjost Istre
Po glagoljaški poti (4)
Kosilo nas je čakalo na slovenski strani, v Sočergi. Gostilničar nam je postregel z okusno domačo hrano. Za spremljavo sta nam igrala deček v narodni noši na diatonično harmoniko in starejši mož na bumberbas. Bum-berbas je nekak boben, vanj je vbodena palica in mož je palico vlekel gor in dol ter s tem dajal ritem.
Popoldne smo se povzpeli na grič, na katerem stoji cerkev, posvečena sv. Justu in sv. Ev-femiji. Tu je bilo prvo službeno mesto g. Marjana Živca. Pred kratkim so prav po njem poimenovali prenovljeno župnišče. V cerkvi nas je pozdravil sedanji župnik g. Niko Rupnik. Skrbeti mora za šest žup-
nij. Zahvalil se je vsem, ki pomagajo pri oskrbovanju cerkve. To so v glavnem vaščani, ki so se izselili v Trst, a so ostali navezani na svoj rodni kraj. Nekaj jih je bilo med nami. Maševal je g. Jože Špeh. Na harmoniju je spremljal petje Davorin Štarec s Proseka. Cerkev je lepo oskrbovana, prenovljena. S polkrožne velike stene za oltarjem so nas vzpodbujali k molitvi liki svetnikov, med njimi sv. Just. Izpred cerkve je čudovit razgled na druge zelene griče v okolici in na gore v daljavi. Sama vas Sočerga pa je en sam cvetoč vrt. Bujno cvetje krasi cele zidove, okna, vrtove... S to lepo sliko v očeh smo se poslovili od Sočerge in Istre.
Rada bi povedala še kaj o glagolici. Črk ima kar 40. Številk ne pozna. Števila so izražali kar s črkami. Sicer so enako delali tudi stari Rimljani. Latinska črka I je ena, V=5, X=10 itd. Pri glagolici predstavlja število ena črka A, 2 je B..., kar nam je razložil in pokazal naš hrvaški vodič g. Bruno Cotič. Še en dodatek! Ob sobotah ra-
da poslušam radijsko oddajo iz Slovenske Benečije, ker povedo marsikaj zanimivega in pametnega. V soboto, 19. junija, sem tudi poslušala. Na žalost sem postala manj pozorna pri obvestilih. In prav pri obvesti-
lih zaslišim, da govorijo o glagolici! Če sem prav dojela, imajo v Špetru v Benečiji nek dokument, pisan v glagolici. Da ni morda tisti misal, ki ga je nekje v Benečiji pred mnogimi leti odkril pesnik in pisa-
telj Ivan Trinko Zamejski, kot poroča g. Angel Kosmač v dolgem sestavku "Glagolica na Primorskem in v Slovenski Istri"?
/konec Nada Martelanc
5. avgusta 2004
Koroška / Aktualno
NOVI
GLAS
Pogovor s koroško Slovenko Andrejo Wieser, šefico protokola olimpijskih iger
Moj delovni čas je trenutno 14 ur dnevno
Olimpijske igre so bile tako v antičnem kot v modernem svetu trenutek, ko se je svet ustavil in občudoval športne dosežke atletov. V antiki so Grki zmagovalce povzdignili tako rekoč na nivo polbogov, v sedanjem času pa za to skrbijo (še pred olimpijsko zmago) sponzorji. Panta rei - vse se spreminja, bi rekli stari Grki.
Nekaj pa se vseeno ni spremenilo, in sicer skrb, s katero organizatorji vsaka štiri leta pripravijo največji in najodmevnejši športni dogodek.
V samem olimpijskem kolesju, ki pripravlja letošnje igre v Atenah, pa se že tri leta trudi koroška Slovenka Andreja Wieser, in sicer kot šefica protokola letošnjih olmpijskih iger, ki je kljub številnim opravilom našla tudi nekaj časa za pogovor za naš list.
Kdaj in kako ste postali del
velike olimpijske družine? Vse se je začelo leta 1997 na Koroškem, ko sem sodelovala pri organizaciji za kandidaturo olimpijskih iger Brez meja-Ohne Grenzen - Senza confini 2006. Po tej izkušnji sem delala poldrugo leto v Londonu, in sicer za mednarodno športno firmo. Tu so me nagovorili, ali bi sodelovala pri organizaciji olimpijskih iger v Atenah. Šla sem na pogovor... rezultat slednjega je bil, da sem od februarja 2001 v grškem glavnem mestu.
Kako poteka vaš dan v Atenah?
V bistvu je delo pri organizaciji iger različno od tistega, ko se pogajaš za kandidaturo. V pripravljalnem odboru gre za o-
perativno delo. Treba je imeti jasne pojme in jih dosledno koordinirati. Lahko bi rekli, da je vsak dan pravzaprav nov projekt
Delo v olimpijskem protokolu
pomeni sodelovati z različnimi subjekti, in sicer od članov Mednarodnega olimpijskega komiteja do služb, ki skrbijo za logistiko in varnost. Državnike na olimpijske igre vabijo na-
cionalni olimpijski odbori, za njihov prihod pa sodelujejo tudi diplomatska predstavništva. Prav zaradi ugodne lege bo letos veliko obiskov tujih državnikov. Z razliko od Sydneja, kjer je bilo treba načrtovati o-bisk dolgoročno, bodo tuje delegacije lahko prišle v Atene tudi s kratkoročno najavo. Zato sodelujemo tudi z grškim zunanjim ministrstvom, ki je poskrbelo za številne osebne asistente za obiske med igrami. Gre za mlade diplomate, ki bodo na voljo tujim delegacijam.
Kakšno je vzdušje v vašem
teamu? Kako pa na olimpijske igre reagirajo sami Grki? V mojem teamu dela 60 redno nastavljenih sodelavcev. Moj delovni čas je trenutno 14 ur dnevno. V teamu vlada veliko pričakovanje, a tudi napetost. Moja naloga v tem trenutku je tudi ta, da svoje sodelavce psihološko pripravim na vse. Telefoni bodo v naslednjih dneh brneli, zato jim je potrebno razložiti, naj ohranijo vsekakor mirne živce.
Grki so seveda zelo ponosni in evforični, ker se največji športni dogodek leta odvija prav pri njih. Olimpijske igre so ne nazadnje tudi del njihove zgodovine.
Za olimpijske igre so v Atenah zgradili veliko objektov, vendar je to pomenilo, da so gradbišča povzročala tudi nekatere probleme v vsakdanjem življenju oziroma pri prometu. To pa je seveda druga plat medalje.
Kaj pa po olimpijskih igrah?
Po olimpijskih igrah si želim dolgo spanje, srečati prijatelje in potovanje brez telefona in faxa. Nekaj delovnih ponudb pa imam že na mizi...
Peter Rustja
Nov podvig slovenskega ultramaratonskega plavalca
Strel ukrotil Jangce Kiang
skozi soteske prebije na široko poplavno ravnino ter se pri Sangaju izliva v morje. Strel je preplaval tri četrtine kitajskega veletoka: štartal je pri soteski Tiger Leaping Gorge in svoj podvig kot že omenjeno zaključil pri Šangaju.
Strel je v svetu mednarodnega ultramaratonskega plavanja že dalj časa zelo zelo pomembno ime. V zadnjih štirih letih je podrl številne rekorde in se večkrat podpisal v Guinneso-vo knjigo rekordov. Najprej je leta 2000 v 58 dneh preplaval 3004 km dolgo Donavo od izvira do izliva. Postavil je svetovni rekord v daljinskem plavanju in se prvič vpisal v najbolj znano svetovno knjigo rekordov. Leta 2001 je v isti reki dosegel nov rekord na področju neprekinjenega plavanja. V 84 urah in 10 minutah je preplaval 504 km in s tem izboljšal 21 let star rekord Argentinca Ricarda Hoffmana. Strel je s svojimi dosežki nadaljeval leta 2002. V ZDA se je odločil se soočiti z Mississi-pijem. Uspešno je naskočil rekord daljinskega plavanja, ki ga je sam postavil dve leti pred tem. Tokrat je v 68 dneh preplaval celih 3797 km. Njegov pomembni dosežek je v posebni resoluciji ugotovil celo ameriški kongres. Pred Jangce Kiangom je Strel nazadnje plaval v reki Parana v Argentini. Med 15. novembrom in 8. decembrom 2003 je preplaval razdaljo, ki ločuje slapove Iguazu od središča Buenos Airesa in v 23 dneh tako preplaval 1930 kilometrov zahtevne južnoameriške reke.
AČ
Po posegu deželnega svetovalca Spazzapana
Nove možnosti za razvoj doline Rezije
Deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Spazzapan z zadovoljstvom ugotavlja, da je deželni odbor na seji 29. julija odobril prispevek v vsoti skoraj 800 tisoč evrov za izboljšanje cestne povezave med dolino Rezijo in Učejo.
Meseca februarja je Spazzapan vložil svetniško vprašanje prav glede zadevne cestne poveze-ve. "Glede na to, da na vprašanje nisem dobil še odgovora - je komentiral Spazzapan -sem vsekakor bolj zadovoljen nad odobreno iniciativo kot pa nad morebitnim besednim odgovorom." Deželna odločba med drugim upošteva tudi to, kar je Spazzapan predlagal v
predloženem vprašanju, to je, naj se številne infrastrukturne težave v Reziji upoštevajo tudi pri financiranjih v okviru mednarodnega sodelovanja. Cesta iz Rezije na Učejo bo prispevala k boljši povezavi doline pod Kaninom s sosednjo Republiko Slovenijo, h krepitvi odnosov med prebivalci obeh strani meje, ne nazadnje pa bo tudi pomagala pri lajšanju polemike o jezikovni različnosti.
Dolina Rezije, eden najbolj zaostalih predelov naše dežele prav zaradi svoje geološke zaprtosti, bo dobila s tem posegom nove možnosti za razvoj svoje gospodarske in kulturne specifičnosti.
Z 2. strani
Kerry: kako bo prepričal...
Kaj pa Kerry? Kerry je prepričan, da bo treba mednarodne krize reševati prej z diplomacijo kot z orožjem, da bo morala mednarodna skupnost skupaj odobriti vojaške akcije, nacionalno varnost pa bo Kerry zagotovil z usmerjenimi akcijami državnih in mednarodnih varnostnih oziroma obveščevalnih sil, ne pa z vojaškimi posegi proti posameznim državam.
Načelno so ti načrti vredni odobravanja, vendar so v Evropi Kerryjev nastop sprejeli z rezervo. Tu sicer tiho navijajo zanj, ker so prepričani, da bo prekinil arogantno enostransko zunanjo politiko, ki jo je vodil Bush. Vendar so analitiki vseeno skeptični: najprej zato, ker je Ker-ryjev zunanjepolitični program
zelo nedefiniran, saj ne razloži, kako misli navedene načrte izpeljati. Drugič, ker se Kerryjevi pogledi na krizo v Iraku v svojem bistvu ne razlikujejo od Bushevih, saj Kerry ne misli umakniti vojske iz Iraka, prej nasprotno. Nazadnje pa se analitiki zavedajo, da bo Kerry paradoksalno spravil evropske politike v hudo zagato in da se bo ob prvi priložnosti zopet pokazala razdrobljenost in neučinkovitost evropske zunanje politike. Kako se bodo namreč evropski voditelji obnašali, ko bo Kerry v imenu nove multila-teralnosti potrkal na njihova vrata - in ali bodo znali zavzeti kako jasno stališče, ko bo od njih zahteval, da skupaj rešijo nemogočo situacijo, ki so jo zakuhali v Iraku?
Z 2. strani
Hudo načeta...
Martin Strel, slovenski ultramaratonski plavalec, se je v petek, 30. julija, ponovno vpisal v Guinnesovo knjigo rekordov.
Sklenil je namreč svoj zadnji podvig, pri Šangaju je dosegel "točko 0" svojega več kot 4000 km dolgega plavanja po reki Jangce Kiang.
Veliki podvig je slovenski plavalec začel 11. junija in ga v petdesetih etapah sklenil pri izlivu Modre reke v morje. S tem je Strel izboljšal rekord na področju ultramaratonskega plavanja, ki je sicer pripadal njemu samemu. V vodah kitajske reke je Strel preplaval 4600 km in tako za dobrih 600 km izboljšal znamko, ki jo je preplaval v Mississipiju leta 2002. Slovenski plavalec se je na poti moral soočati s številnimi težavami, ki jih v pripra-
vig uspešno izpeljal in se prejšnji petek zasluženo veselil prihoda v Šangaj. Tam mu je njegova ekipa, ki jo je sestavljalo šest Slovencev in trinajst Kitajcev, pripravila sprejem ob pomembnem uspehu. Strel se je po napornem plavalnem podvigu v matično domovino vrnil v sredo,
4.	avgusta. Povedal je, da si bo najprej vzel kratek čas premora in da bo nato začel načrtovati nove podvige.
Reka Jangce Kiang, ki jo je slovenski ultramaratonski plavalec uspešno premagal, je najdaljša azijska reka in hkrati tretja najdaljša reka na svetu. Izvira v Tibetu na 4900 metrih nadmorske višine. Iz gora jugovzhodne Kitajske se nato
vah ni jemal v poštev. V 51 dneh plavanja na kitajskih tleh je Strel moral zaradi izčr-
panosti in vročine celo v bolnišnico. Vseeno pa je svoj pod-
Vta namen je Follini vložil poslanski zbornici vrsto spreminjeval-nih predlogov. S tem pa je sprožil odločno reakcijo Severne lige, ki je zagrozila, da bo zapustila vladno večino, s čimer bi bil tudi konec sedanji legi-slaturi. Ko pa je Berlusconi imenoval krščanskega demokrata But-tiglioneja za evropskega komisarja, je Follini svoje predloge "zamrznil", hkrati pa se je zgodilo, da je hudo bolni Umberto Bos-si odstopil kot minister za ustavne reforme in izbral mesto evropskega poslanca, kar je pomagalo, da se je ozračje trenutno umirilo. Ogenj v strehi pa je nastal v trenutku, ko je bil predmet razprave v poslanski zbornici zakonski predlog, naj se odobri jamstvo za visoko posojilo, s čimer naj se reši pred stečajem letalska družba Alita-lia. Severna liga je bila odločno proti, med razpravo pa je prišlo do hudih zameranj, padale so hude žaljivke na račun mlade
poslanke, nakar je prišlo do fizičnega obračunavanja med nekaterimi poslanci, tako da je predsednik Casini moral sejo prekiniti in odrediti tudi us-
trezne sankcije. Dela so se nadaljevala le z veliko težavo, tako da obstaja nevarnost, da parlament ne bo pravočasno odobril pomembnih listin, kot sta npr. Listina o gospodarskem in finančnem programiranju in finančni poračun za leto 2005. Že iz tega, kar smo navedli, bi kazalo, kot da je Berlusconi že izpustil vajeti iz rok, najmanj, kar lahko rečemo pa je, da je njegova karizma že hudo načeta.
NOVI
GLAS
Pričakujejo ostra soočanja med pravosodno ministrico Zdenko Cerar in časnikarjem Mirom Petkom
Kratke
V Sloveniji upadanje števila brezposelnih / Najteže dobijo zaposlitev starejši brezposelni in invalidi
Po podatkih državnega zavoda za zaposlovanje je v Sloveniji najmanj brezposelnih oseb po letu 1991. V območnih enotah zavoda imajo prijavljenih 89.156 ljudi brez dela, pri čemer so občutne razlike med posameznimi območji. Ugotavljajo, da seje prvič povečala brezposelnost na Goriškem. Med brezposelnimi je največ, kar 53,5 % žensk, 24,2 % iskalcev prve zaposlitve, 22,3 % oseb starih od 40 do 50 let, 21,7 % starejših od 50 let, petina trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev podjetij, 41% takšnih s premajhno izobrazbo ter 46,9 % tistih, ki so brez dela že več kot eno leto.
Nasploh je najteže preskrbeti zaposlitev dolgotrajno brezposelnim osebam, starejšim brezposelnim, brezposelnim invalidom in Romom. Vlada in sindikati so pripravili nekaj programov za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti v Sloveniji, ki upoštevajo zlasti omenjene kategorije ljudi brez dela, pomoč pri zaposlovanju pa nudijo tudi brezdomcem, nekdanjim zapornikom, istospolno usmerjenim, žrtvam nasilja, zasvojencem z mamili (drogami) in alkoholom. Slovenska vlada medtem nadaljuje pogovore o sprostitvi zaposlovanja naših delavcev v sosednjih državah, Avstriji in Italiji. V okviru predlaganih dvostranskih sporazumov naj bi najprej uredili prost pretok delovne sile na obmejnih območjih Slovenije in obeh sosednjih držav.
Katoliške gimnazije primer uspešnosti zasebnega šolstva v Sloveniji /
Matura je bila tudi letos zelo uspešna
V Sloveniji delujejo štiri katoliške gimnazije, in sicer v Šentvidu v Ljubljani, Mariboru, Vipavi in vželimljah na Dolenjskem. Zaradi dobre kakovosti pouka in zato, ker poleg izobraževanja namenjajo veliko skrb tudi vzgoji dijakov, so zelo cenjene, kar se kaže tudi v naraščajočem številu tistih, ki bi se vanje želeli vpisati. Vseh interesentov pa omenjene gimnazije zaradi prostorskih stisk in drugih težav ne morejo sprejeti.
V šolskem letu 2003/2004 je na omenjenih gimnazijah polagalo maturo nad 400 dijakov, ki so tako končali šolanje na srednji stopnji izobraževalnega sistema. V vseh primerih je bila matura zelo uspešna, karje eden od pokazateljev za prikaz visoke strokovne ravni zasebnega šolstva v Sloveniji. V Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani je maturo opravljalo 179 dijakov in dijakinj. Uspeh je bil 99,4 odstoten. Dvaindvajset je bilo t.i. “zlatih" maturantov, ki so pri ocenjevanju dosegli od 30 do 34 točk. V škofijski gimnaziji Anton Martin Slomšek v Mariboru je maturo opravljalo 111 dijakov in dijakinj. Uspeh je bil 99,1 odstoten. Med tremi “zlatimi” maturanti je dijak Ruben Sipoš dosegel vse možne točke, torej 34 točk.
V škofijski gimnaziji Vipava je maturo opravljalo 57 dijakov (34 maturantk in 23 maturantov). Vsi so bili uspešni, tri maturantke so postale “zlate”. V gimnaziji v Želimljah pa je polagalo maturo 55 dijakinj in dijakov. Vsi sojo uspešno opravili. Med njimi jih je 17 doseglo odličen uspeh, trije pa so postali “zlati”.
V škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani so odličnih rezultatov na maturi veseli, “še posebej zato, kerse pripravljajo na praznovanje stoletnice ustanovitve prve popolne slovenske gimnazije, ki jo bodo obhajali v letu 2005.” Ravnatelj Škofijske gimnazije v Vipavi prof. Vladimir Anžel pa je ob oceni mature poudaril, “daje delo z mladimi sicer težko meriti. Veseli pa nas predvsem to, da v štirih letih bivanja v naši ustanovi mladi napredujejo v človeških in duhovnih razsežnostih in se tako razvijajo v odgovorne in pokončne osebnosti.”
Izbiranje dobrih gostinskih obratov v Sloveniji / Na seznamu 310 gostišč in restavracij, ki ustrezajo zahtevnim merilom
Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije že več let spodbujata prizadevanja za kakovosten dvig ravni gostinske ponudbe. Določili sta merila in pogoje za vpis gostiln, restavracij in drugih gostišč v poseben seznam z naslovom “Gremo v do-
bro gostilno". Prednjačiti morajo glede opreme, v ponudbi in tudi v prijaznosti oz. gostoljubju. Na omenjenem seznamu imajo sedaj skupaj 310 gostiln, restavracij in drugih gostinskih obratov, od katerih jih je veliko na Primorskem. Omenjamo, denimo, dvorec Zemono pri Vipavi, ki slovi po kakovosti in raznolikosti ponudbe, urejenih in čistih prostorih in tudi po prijaznosti do gostov. Sicer pa menijo, da bi število dobrih gostiln, gostišč in restavracij v Sloveniji lahko postopno še povečali. Vseh naj bi bilo okoli 500.
Velika ledena jama v Paradani največja privlačnost turizma na Lokvah
Turistični delavec Rajmund Kolenc iz Lokvi je za naš časnik poslal informacijo oz. obvestilo o turistični pomembnosti podzemeljskih jam na območju Paradane pri Lokvah. Tamkajšnji podzemeljski svet so prvi začeli odkrivati in preučevati člani Jamarskega društva iz Logatca, ki so napravili tudi maketo starih in novoodk-ritih jam. Namestili so jo pri gostišču Zmago na Mali Lažni.
Med vsemi odkritimi je največja Velika ledena jama v Paradani.
Po najnovejših ugotovitvah je globoka 650 metrov in dolga 4090 metrov. V zgibanki, ki jo je izdalo Turistično društvo na Lokvah, je zapisano, “daje Velika ledena jama resnično zlata jama Lokvarskega turizma.” Po doslej zbranih podatkih je omenjeno jamo v preteklih nekaj letih obiskalo okoli 40 tisoč gostov oz. turistov iz osemnajstih držav._____________________________________________________
Zdenka Cerar
Koalicija Slovenija kliče vlado na odgovornost
Vlado, politične stranke in tisti manjši del javnosti, ki se zanima za razmere v državi, je ob koncu julija presenetila zahteva skupine poslancev iz SDS in Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, strank, ki tvorita koalicijo Slovenija, da Državni zbor razpravlja o delu in odgovornosti vlade Antona Ropa.
lilcem. Predsednik vlade v televizijskih nastopih deluje sproščeno, prepričljivo in celo z nekako obzirnostjo do drugače mislečih. Smehlja se bolj kot navadno, kar vse dokazuje, da postaja zaznavna politična osebnost v Sloveniji.
Vendar so ljudje pretežno ravnodušni glede volitev. Zagotovo zaradi tega, ker so jih poli-
Zagovarjala naj bi se zaradi tega, "ker ni uresničila obljub državljanom." Gre seveda za zadevo, ki sodi v predvolilno kampanjo oziroma v okvir soočanja med strankami, ki sodelujejo v vladi, in tistimi v opoziciji. Parlament naj bi omenjeno interpelacijo o delu in odgovornosti vlade obravnaval predvidoma sredi meseca septembra, nekako dva tedna pred državnozborskimi volitvami. Potrebna pa bo udeležba zadostnega števila poslancev. Mogoč je namreč tudi bojkot zasedanja, ker se je mandat sedanjega sklica državnega zbora formalno že končal. Janez Janša in dr. Andrej Bajuk poudarjata, da koalicija Slovenija ne bo zahtevala glasovanja o zaupnici vladi, ker bi bilo to sedaj brez pomena. Pač pa obe stranki pričakujeta obširno razpravo o očitkih, naslovljenih na vlado Antona Ropa.
Premier in posamezni ministri medtem obiskujejo območja z največjimi družbenimi in gospodarskimi težavami, kot so Zasavje, Štajerska in Prekmurje, obljubljajo rešitve in denar, pa skrajšujejo roke za izpolnitev posameznih projektov, denimo, na področju prometa. Delujejo in nastopajo skratka tako, kot je povšeči vo-
tika, stranke in tudi mnogi sedanji poslanci pretežno razočarali. Raje kot o volitvah razmišljajo in govore o bližnjem začetku letnih olimpijskih iger v Atenah, popotresni obnovi v Posočju in goljufijah pri njenem izvajanju, pa o vzrokih za nedavni pomor prek 300 čebeljih družin v Slovenski Istri in na Bledu.
Sodeč po javnomnenjski raziskavi, ki jo je izvedel časnik Dnevnik v Ljubljani, še zmerom skoraj polovica volilcev ne ve, za katero politično stranko oz. kandidata bodo na volitvah 3. oktobra glasovali.
Bolj zanimive pa so nekatere podrobnosti. Zanimanje vzbujajo znane osebnosti iz sveta zabavne glasbe, voditelji televizijskih oddaj, pa drugi u-metniki ali znanstveniki, ki bodisi bodo ali pa naj bi kandidirali na listah političnih strank. Strankarski strategi poudarjajo, "da znana
imena na listah niso toliko zato, da bi bila izvoljena, ampak bolj zaradi tega, da prinesejo dodano vrednost k ugledu stranke." Pri tem pa se posamezniki tudi sprenevedajo. Zoran Jankovič, predsednik uprave trgovskega velepodjetja Mercator je, denimo, izjavil, "da je politika resen posel in zanj se ne zanimam.
V Forumu 21, ki je nestrankarski, se vključujem v razpravo o stvareh, ki jih obvladam. Nikakor pa v Forumu 21 ne iščemo političnih točk."
Pričakujejo, da se bosta na predvolilnih nastopih najbolj ostro soočila pravosodna ministrica Zdenka Cerar, ki naj bi bila najbolj odgovorna za pomanjkljivosti in pogosto spolitiziranosti slovenskega pravosodja, kandidirala bo na listi LDS, in časnikar Miro Petek. Njega so pred skoraj štirimi leti poskušali umoriti, a pravosodje je njegov primer dalj časa zelo površno in lagodno obravnavalo. Miro Petek, ki bo kandidiral na listi SDS na Koroškem,
pek takole ocenil: "Sramotno je za državo, da skoraj po štirih letih organom pregona ni uspelo spraviti za zapahe naročnikov napada name. Sramotno je, če bi bila to posledica nesposobnosti, še bolj škan-
je v intervjuju, ki je bil objavljen v novi številki revije Demokracija, celoten posto-
dalozno in zaskrbljivo pa je, če je to res posledica dolge roke tovarišev iz ozadja."
Premier Anton Rop in drugi politiki iz vladne koalicije neradi omenjajo socialno krizo in stiske Slovencev Opazno je, da politiki in ministri, zlasti iz območja parlamentarne in vladne koalicije, v predvolilni kampanji zelo redko govore o socialnem razslojevanju v Sloveniji. Morda se tega sramujejo, ker oni po večini žive v izobilju in zato do revnih nimajo velikega razumevanja. Volilci pa so zagotovo glede socialnih vprašanj najbolj ranljivi in občutljivi. Predsednik vlade Anton Rop je nedavno sicer poudaril, da potrebujemo razmisleke o tem, "kako naj izkoristimo članstvo Slovenije v EU za to, da bomo vsi bolje živeli, ne samo nekateri." V Delavski enotnosti, glasilu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so ugotovili, da je premier samo ponovil mnenje in zahtevo predsednika tega sindikata Dušana Semoliča, ne da bi to povedal. Kaj izvirnega torej ni bilo v omenjenem razmišljanju predsednika slovenske vlade. V zadnjih dneh pa so se cene varstva otrok v mnogih vrtcih povišale, tako da je cena enomesečne oskrbovalnine že višja od minimalne plače zaposlenih v Sloveniji.
Marjan Drobež
rektorju Goriške knjižnice Franceta Bevka. Prejel jo bo za dosežke na pisateljskem in prevajalskem področju leposlovne literature. Bevkovo listino bo dobil Mirko Vuksanovič, svobodni umetnik, in sicer za izjemne dosežke na področju kulturne umetnosti. Diplomo mestne občine Nova Gorica pa bodo prejeli: Ana Marija Rijavec, učiteljica v pokoju; Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje; Vaška skupnost Drago-vica; Prvaška pleh muzika in Srečko Lapajne, upokojeni učitelj zgodovine in geografije.
M.
Izročena jim bodo na slavnostnem zasedanju mestnega sveta septembra
Prejemniki priznanj mestne občine Nova Gorica za letošnje leto
Mestni svet mestne občine Nova Gorica je po izkušnjah in tradiciji iz prejšnjih let tudi sedaj, pred poletnimi počitnicami, izbral nekaj posameznikov in ustanov oz. organizacij, ki naj bi bili zaslužni za napredek te občine na raznih področjih, zato bodo prejeli priznanja mestne občine za letošnje leto. Izročena jim bodo na slavnostnem zasedanju mestnega sveta najbrž 9. septembra, ko ima Mestna občina svoj praznik.
Naziv častnega občana bodo podelili predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju (na sliki), in sicer "za njegovo pod-
poro čezmejnim projektom in tako prikazano naklonjenost goriškemu obmejnemu območju, kar je nedvomno prispevalo k večji mednarodni prepoznavnosti in z njo povezani promociji goriškega prostora v Evropi." Nagrado mestne občine Nova Gorica bodo prejeli: Rok Uršič, univ. dipl. elektrotehnike; Viljem de Brea, prof. telesne vzgoje, ter Umbert Bizjak, prof. telesne vzgoje.	delili Borisu Jukiču, prof. slo-
Nagrado Franceta Bevka so po- venščine in angleščine ter di-
M. 5. avgusta 2004 	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Na Bovškem zaradi posledic potresa že porušili sedem hiš
Vlada vložila novelo zakona o popotresni obnovi
Posvet o ustanovitvi Evroregije in čezmejnem sodelovanju
Po srečanju med zunanjima ministroma Vajglom in Frattinijem
Dobri odnosi, ki jih ni mogoče z ničimer več skaliti
Ob nedavnem, predstavitvenem obisku novega zunanjega ministra Iva Vajgla pri italijanskem kolegu Francu Frattiniju v Rimu je Slovenska tiskovna agencija prenesla v javnost oceno MZZ, "da bi lahko odnose med Slovenijo in Italijo označili kot zelo dobre" in da jih zaznamuje predvsem skrb za položaj slovenske manjšine v Italiji oz. položaj italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. "
To svoje veliko zadovoljstvo z našo zahodno sosedo izraža Ljubljana v trenutku, ko se je npr. Italija z uzakonitvijo dneva spomina odločila, da bo vsako leto na novo in na novo spominjala svoje državljane in tudi Evropo, da smo Slovenci genocidni narod in ozemeljski ekspanzionisti. Pa ko že prek pol stoletja skriva svojim ljudem dokumentarni film, ki so ga posneli zavezniki o italijanskih zločinih med drugo svetovno vojno, pripravlja pa zato film o fojbah, ki naj bi dokazal, da je bilo po vojni pobitih
20.000	do 30.000 Italijanov, vključno z ženami in otroki, samo zato, češ da so bili Italijani. Ob nedavni demonstrativ-
Desnica v Trstu je že začela s svojo predvolilno kampanjo. Svoje uspehe gradijo skrajni desničarji na svoji nacionalistično prenapeti politiki, katere tarča je izključno manjšina. Pri tem izkoristijo vsako priložnost, od zastarelega gigantskega napisa v slavo in čast jugoslovanskemu diktatorju Titu na Kokoši do znane padriške afere. Tokrat so si celo
ni poplavi Trsta s strani alpin-cev pa je bil, s tihim pristankom pristojnih šolskih oblasti, dostavljen šolam v F-Jk tekst, ki je šel še dlje in ni samo zamolčal obdobja fašizma in italijanskih imperialnih vojn, ampak je celo branil tezo, da so Istra, Reka in Dalmacija še vedno pod okupacijo. Ljubljane, očitno, tudi ne moti dejstvo, da že tretje leto po njegovem sprejetju ostaja globalni zaščitni zakon mrtva črka na papirju in da se je ob sostorilstvu lokalnih in državnih oblasti začel odkrit napad nanj. Tako z grožnjo rimskih oblasti, da bodo iz območja dvojezičnosti izločile Milje, Trst, Čedad... Kot tudi z zakonskimi predlogi furlanskega poslanca Severne lige Piera Fontaninija, po katerih naj bi bili iz dvojezičnega območja izločeni tudi Rezija in Benečija, ker naj bi pri tem ne šlo za Slovence in slovenski jezik, ampak za posebni narodnostni skupini in posebni narečji, t.j. "rezijanščino" in "ne-diščino." Grožnje, ki so tako resne, da se ravno v dneh te velike vzhičenosti MZZ nad vzornostjo s love n s ko-i tali jan s ki h odnosov predstavnik Stranke slovenske skupnosti dr. Drago
privoščili slovenskega konzula v Trstu Zorka Pelikana in zahtevali njegov odpoklic, češ da je njegova obrazložitev zadeve žaljiva za italijansko državo. Pozabljajo, da so po vsej Tržaški posejani resnično žaljivi protislovenski napisi, ki so izraz fašistične in nacistične mržnje, a se nihče vanje ne obregne. Zorku Pelikanu gre vsa naša solidarnost. Desnico je tudi razje-
Štoka in južnotirolski evropo-slanec Michl Ebner resno dogovarjata, kako bi problem neuresničenega globalnega zaščitnega zakona evropeizirala oziroma in ternacionalizirala. Kaže, da bo treba šteti med dobrososedske prispevke tudi ce-
lo	vrsto protislovenskih demonstracij vladne stranke Nacionalno zavezništvo v Trstu in Gorici, vključno s provokacijo v Bertokih, pa z novejšimi napadi na slovenska krajevna imena na Tržaškem, itn. brez konca.
Vse kaže, da so naši odnosi z Italijo tako dobri, da nam jih sosedje z ničimer večne uspejo skaliti, in smo tako nanje obsojeni za večne čase. Zavedamo se, da diplomacija ne more govori ti istega jezika kot kritična javnost, pa da mora biti ob meddržavnih srečanjih tudi nekaj vljudnostnega okrasja. Vendar se hkrati zavedamo, da to početje na oni strani meje zastruplja medsebojne odnose in da se o tem ne sme molčati. Kajti tudi diplomacija ima način, da svoji javnosti in tudi sosedom to pove. Če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi našega dostojanstva.
Milan Gregorič
zil pozitivni in hitri zaključek padriške afere, ki jo hočejo zdaj podaljšati s parlamentarnim vprašanjem. Slovenski manjšini očitajo, da se je okoristila na škodo države, in odpirajo vprašanje tako imenovanih protivrednosti za izgubo teritorija. Pozabljajo, da smo na Tržaškem z razlaščanjem ali kakorkoli z večjo ali manjšo prisilo izgubili več kot 25 milijonov kvadratnih metrov zemlje.
Za desnico pomeni kakršnakoli protivrednost okoriščanje. A to so predvolilne geste, saj desnici ne preostaja nič drugega.
Na območju občin Bovec in Kobarid so minulo sredo komisije za ocenjevanje poškodovanih objektov ter ocenjevanje škode na objektih pregledale 139 objektov, od tega v občini Kobarid 74 objektov, so po poročanju Slovenske tiskovne agencije sporočili iz republiškega centra za obveščanje. Bovški župan Danijel Krivec pa je za STA dejal, da podatke o oceni škode pričakujejo kmalu. Do zdaj je bilo po njegovih besedah porušenih sedem objektov.
Na območju občine Bovec je minulo sredo preko dneva v komisijah za ocenjevanje poškodovanih objektov ter ocenjevanje škode na objektih delalo 23 članov, na območju občine Kobarid pa šest članov. Na terenu je bila tudi komisija za pregled cest in mostov ter geolog, ki so med drugim pregledali lokacije stanovanjske hiše v kraju Vodenca, cesto pred Golo-barsko žičnico in podor na cesti pri Golobarski žičnici. Po 15. uri so začeli s ponovnimi ekspertnimi pregledi objektov, ki ogrožajo ljudi in prostor. Tiskovni predstavnik štaba civilne zaščite v Bovcu Milan Štulc pa je za STA povedal, da so tako glede varnosti kot glede ocene globalne škode pregledali že vse objekte. Nova komisija bo ocenjevala posamezne objekte in ugotavljala, koliko naj bi stala obnova posameznega objekta in kaj je treba pri njem storiti. Po sedanjih podatkih naj bi bilo treba podreti 15 hiš, toda ocenjevanje še poteka, je
Nasveti varčevalcem
Prva polovica leta se je za borzne investitorje zakjuči-la z mešanimi občutki. Najpomembnejši svetovni delniški tečaji so namreč v tem obdobju zabeležili nasprotujoče si rezultate. Ameriška borzna indeksa "DOW JONES" in "NASDAQ" sicer ohranjata psihološko mejo
10.000	oziroma 2.000 točk, vendar prvi je rahlo nazadoval (-1,60 %), drugi pa zabeležil neznaten porastek (+ 0,09). V sklopu evropskih borz pozitivno izstopa italijanski "MIBTEL" (+ 5,45 % v 6 mesecih). Znatno bolje so se odrezale delnice na tokijski borzi (NIKKEI225: + 14,98 %). Po lanskih izrednih uspehih so delniški tečaji držav Južne Amerike ter Jugovzhodne Azije zaključili prvi del poslovnega leta z dokaj negativnimi rezultati (glej tabelo, da-datki povzeti po dnevniku "II Sole 24 Ore"). Po vstopu v Evropsko unijo je bilo dogajanje na ljubljanski borzi kar zanimivo in zelo
poudaril Štulc. Bovški župan Krivec pa je poudaril, da bo ocenjevanje objektov trajalo še najmanj 14 dni.
Do zdaj so pregledali le najbolj poškodovane objekte.
Iz tiskovnega urada koprske škofije pa so sporočili, da so se Škofijski karitas Koper, ki koordinira pomoč in zbiranje sredstev, pri zbiranju pomoči pridružile tudi Slovenska karitas ter Škofijski karitas Ljubljana in Maribor. Do torka, 20. julija, so zbrale 8.213.830 tolarjev. Oškodovancem, ki jim je potres leta 1998 v Posočju poškodoval objekte in so bili takrat upravičeni do sredstev državne pomoči ter jim je nedavni potres ponovno poškodoval objekte, bo slovenska država v celoti krila obnovo posledic, je zapisano v noveli zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, ki ga je slovenska vlada v četrtek, 22. julija, posredovala državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Kot je na tiskovni konferenci minuli teden povedal minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, pa bodo vsi ostali oškodovanci, katerih objekti leta 1998 niso bili
polletju
razgibano. Bliskovito so poskoči-
li	prilivi novih sredstev s strani tujcev v investicijske sklade in vrednostne papirje. Tako je slovenski borzni indeks SBI 20 zaključil 6-mesečno poslovanje z dokaj zadovoljivim porastkom (+ 13,10%).
Kako se bodo obnašali borzni tečaji v prihodnjih 6 mesecih? Rezultati opravljene ankete (Morningstar-mednarodno podjetje za ocenjevanje in analize investicijskih skladov) kažejo, da so upravitelji investicijskih skladov (angl.: fund manager) dokaj pozitivno naravnani za preostalo polletje. V mesecu juliju se je namreč odstotek optimistično usmerjenih "fund managerjev" na evropske borze, vključno na italijansko, povzpel iz prejšnjih 52 % na 75 %. Odstotek upraviteljev skladov, ki pričakujejo porastek ameriških delnic, se je povečal iz prejšnjih 44 % na preko 57 %. Največji optimizem vlada
poškodovani, deležni državne pomoči v skladu z že veljavnim zakonom za odpravo posledic
naravnih nesreč. Stroški popotresne obnove naj bi znašali predvidoma dobre tri milijarde tolarjev.
Poleg tega pa predlagana novela zakona predvideva, da bo posojilo vseh tistih, ki so najeli kredit pri Stanovanjskem skladu RS in s katerim so poleg državne pomoči obnovili svoj objekt po potresu leta 1998, od
1.	januarja letos brezobrestno. Posojilo se bo revaloriziralo v skladu z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za evro, je še povedal minister Kopač.
za delniške trge na Japonskem.
78,6	% anketiranih upraviteljev skladov namreč meni, da bodo tečaji delnic v tej državi rasli tudi v prihodnjih 6 mesecih. V sklopu lastne investicijske strategije (angl.: asset allocation) so "fund managerji" v luči te pozitivne nagnjenosti povprečno povečali delniški delež na 50 %, tako da so zmanjšali likvidnost v portfelju od 5 do 10 %.
Razlogi za optimizem izhajajo tudi iz nastopa guvernerja ameriške centralne banke Alana Greenspa-na pretekli teden pred kongresom. Po mnenju slednjega najpomembnejši makroekonomski podatki (inflacija, bruto domači proizvod, zasebna potrošnja) za prihodnjih 6 mesecev namreč potrjujejo trdnost in perspektivnost gospodarskega sistema najbolj razvite države na svetu. Bralci lahko sodelujejo pri naši rubriki z vprašanji in pripombami.
Elektronska pošta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
BORZNI INDEKS	PORASTEK OD 01.01 DO 30.06.04	BORZNI INDEKS	PORASTEK OD 01.01. DO 30.06.04
Mibtel-Milan	+ 5,45%	Nikkei 225 -Tokyo	+ 14,98%
Daw 30 - Frankfurt	+ 0,85%	Bovespa -San Paolo	- 2,77%
Dow Jones -New York	-01,60%	Set 50 -Bangkok	-13,08%
Nasdaq -New York	+0,09%	Sensitive -Bombay	-16,56%
S1. strani
Nova ofenziva desnice...
Perspektive borznih tečajev v prihodnjem
Jorg Haider na obisku v Goriških Brdih
T/oroški deželni glavar Jorg |C Haider se je v torek, 27. JL X.julija, udeležil posveta o prednostih in slabostih ustanovitve Evroregije ter o čezmejnem sodelovanju, ki sta ga na turistični kmetiji Belica v Medani v Goriških Brdih skupaj organizirala Regijska razvojna agencija severne Primorske in Občina Brda. Haider je po posvetu povedal, da se zadnjih nekaj mesecev pogosto udeležuje podobnih srečanj, na katerih predstavlja idejo enotne Evroregije oz. pomen sodelovanja med regijami srednjeevropskega prostora.
Poudaril je, da gre za območje, kjer se stikajo vse tri glavne evropske kulture, romanska, germanska in slovanska, zato je sodelovanje še toliko pomembnejše.
Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki avstrijske dežele Štajerske in italijanskih dežel Veneta in Furlanije-Julijske krajine ter slovenskega ministrstva
za regionalni razvoj, je Haider povedal še, da obstaja med Koroško in obema omenjenima italijanskima deželama že cela
vrsta konkretnih projektov sodelovanja na področju športa, izobraževanja in skupne turistične promocije. Izrazil pa je tudi upanje, da bo v Sloveniji kmalu
prišlo do take razdelitve na pokrajine oz. organiziranosti, ki bo omogočila sodelovanje v Evro-regiji.
Primož Ilešič z ministrstva za regionalni razvoj je v zvezi s tem povedal, da Slovenija še išče povezave oziroma tehta med različnimi pobudami Evroregij. Povedal je še, da bo v začetku septembra v Celju organizirano srečanje z naslovom "Slovenija na križišču Evroregij", na katerem bodo iskali ideje in rešitev za evropsko integracijsko povezovanje, nanj pa bodo povabili tudi predstavnike vseh o-koliških dežel.
Sicer pa so na posvetu v Goriških Brdih največ pozornosti namenili sodelovanju na področju turizma, v zvezi s katerim so poudarili, da ne pozna meja in da se danes trži predvsem v povezavi z lokalnimi proizvodi, vini in tipično kulinariko, pri čemer so se vsi strinjali, da je prav lokacija, na kateri se je odvijal posvet, lep primer tega, kako se temu streže.
Nace Novak
NOVI	ti	•
glas	Mladi	5.	avgusta	2004	15
trum« Tabor izvidnikov in vodnic
Skavtski vrh OZN v Begunjah pri Cerknici
Poletni meseci, čas oddiha in premora, so za šolarje in dijake nedvomno najlepše obdobje v letu, ko po dolgotrajnem šolskem "mučenju" zadihajo svež veter brezskrbnosti in igrivosti. V juniju, juliju in avgustu uvajajo otroke v svet igre in zdrave zabave poletna središča in centri, ki se z mladino ukvarjajo in jo združujejo. S tem pomagajo graditi trdne prijateljske vezi in ponujajo najm-lajšim zabavne izkušnje ter v njihovo zakladnico spominov vgrajujejo izredno dragocene dragulje skupnih doživetij in dogodivščin.
Že celih štirideset let opravlja to vlogo na Goriškem tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija. Po celoletnem delovanju na tedenskih sestankih se skavti vsako poletje odpravljajo na različne tabore (glede na starostne veje). Veja izvidnikov in vodnic (IV), ki jo sestavljajo srednješolski in višje-
šolski dijaki od enajstega do šestnajstega leta starosti, je letos taborila v Begunjah pri Cerknici od ponedeljka, 12., do sobote, 24. julija. Triintrideset otrok, udeležencev, je bilo razdeljenih v osem vodov. Letošnji tabor je bil nekoliko poseben, saj je dejansko predstavljal nadaljevanje Marmeljade, velikega srečanja primorske skavtske regije, pri katerem so sodelova-
li	tudi zamejski in italijanski skavti, ki se je odvijala 10. in 11. julija v Gorici in Novi Gorici. Svoj tabor v Begunjah so go-riški najstniki spremenili v vrh Organizacije združenih narodov, na katerem je vsak vod predstavljal po eno državo. Udeleženci tabora, ki so dejansko zastopali pestrost Goriške, vse od števerjanskih Brd preko Gorice in Sovodenj vse do do-berdobskega Krasa, so se na štirinajstdnevnem taboru spremenili v delegate evropskih ter severno in srednje ameriških držav, ki so svoj narod pred-
stavljali pred na j višjo mednarodno institucijo. Takoj po prihodu v Begunje so morali izvidniki in vodnice v krajšem orientacijskem pohodu najti travnik, kraj taborjenja in novi dom. Seveda je bilo treba omenjeni travnik, sedež pomembnega vrha OZN, najprej primerno opremiti. Izvidniki in vodnice so najprej postavili šotore, kuhinje in zgradbe. V dveh dneh so tako na kraju taborjenja kot gobe po dežju zrasli vsi logistični pripomočki, potrebni za tako pomemben dogodek. Ob zaključku del in proslavitvi uspešno izpeljanega prvega dela tabora so izvidniki in vodnice predstavili države, ki so jih zastopali. Oblikovali so si zastavo, pripravili hrano, tipično za svoj narod, vsem ostalim delegatom so nadalje predstavili kulturne in geografske značilnosti svoje namišljene domovine. Sami so si pred šotorom izdelali tipičen predmet, ki simbolizira državo in si
Opčine / Finžgarjev dom
Draga mladih ponovno septembra
Poletni del 14. Drage mladih na temo "Brez meja" je bil kot znano od 8. do
11.	julija. Srečanje pa se bo nadaljevalo še 4. septembra.
Prva okrogla miza z naslovom "Brez meja... v glavah" je obravnavala pomen fizičnih, političnih in ideoloških mej. Na to temo so govorili geograf prof. Milan Orožen Adamič, pisatelj Boris Pahor in novinar RTV Slovenija Jože Možina. Drugo okroglo mizo na temo "Brez meja... med Slovenci" pa
so razvili univerzitetni prof. Igor Škamperle iz Ljubljane, tržaški pesnik in novinar Marij Čuk ter ravnatelj Slomškovega dijaškega doma iz Celovca Herman Kelich. Častni gost uradne slovesnosti "Drage mladih" v Narodnem domu je bil evropski poslanec Lojze Peterle: govoril je na temo, ki jo bodo mladi poglobili še na jesenskem delu Drage mladih, in sicer "Brez meja... v Evropi".
Po julijskem srečanju organi-
zatorji namreč že vabijo na drugi, jesenski del "Drage mladih". V soboto, 4. septembra,
bo ob lOh v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah okrogla miza, s katero hočejo mla-
di pogledati v prihodnost: kaj čaka Slovence v skupni domovini Evropi, v katero je republika Slovenija vstopila tudi formalno? Kaj lahko skupaj ustvarijo? Gostje, ki bodo oblikovali okroglo mizo, so še posebno primerni, da osvetlijo to vprašanje - predvsem s kulturnega in duhovnega vidika - saj imajo svoj pogled uperjen v širši evropski prostor. Alojz Rebula, zamejski pisatelj vseslovenske in evropske dimenzije, je večkrat dokazal svojo občutljivost tudi za duhovni razvoj slovenskega naroda; umetnik in profesor na Sorboni Evgen Bavčar je pripomogel, da je francoska javnost spoznala slovensko literaturo in kulturo; antropolog prof. Zvone Štrubelj pa trenutno deluje kot
župnik v Stuttgartu, dobro pa pozna tudi zamejski in slovenski prostor. Popoldne se bodo udeleženci razdelili v naslednje delavnice: v debatno (vodil jo bo Zvone Štrubelj), video, častnikarsko, gledališko, jamarsko, plezalno in plesno. Zvečer pa se bo "Draga mladih" zaključila s kulturnim večerom, predstavitvijo dela popoldanskih delavnic in žu-rom.
Dodatne informacije o Dragi mladih lahko najdete na naslovih: MOSP, ul. Donizetti 3, 34133 Trst; tel. št. +39 040 370846; rast_mladika hot-mail.com; www.dragamla-dih.org. Na svidenje, 4. septembra na jesenski Dragi mladih!
Raffaella Petronio
Odličnjak Mitja Oblak se nam predstavlja
V življenju bi rad postal zdravnik
Mitja, ki je komaj zaključil klasični licej F.Prešeren v Trstu, se poleg študija ukvarja tudi s košarko in šahom, v katerem je pravi mojster, saj se bo letos odpravil celo na državno prvenstvo šaha.
Kaj ti pomeni ta stotica?
Po pravici povedano nič posebnega. Profesorji ocenjujejo pač; kakor hočejo. Veseli me, da sem dobil najvišjo oceno, a tudi če bi dobil kaj manj, bi me ne motilo.
Si se že odločil, kaj boš študiral v prihodnosti?
Skoraj gotovo se bom vpisal na medicino v Trst. Prvič, ker mi je všeč, in drugič zato, ker je medicina postala nekaka družinska tradicija, saj sta tako mama kot stric zdravnika.
Je osamosvojitev v tvojih načrtih ali pa boš živel pod okriljem staršev?
Vsaj za prihodnjih deset let bo osamosvojitev praktično nemogoča, saj je študij medicine zelo dolgin zahteven. Po diplomi te namreč čaka še specializacija, ne sprašuj me samo, kaj bom izbral, ker tega še ne vem. Kaj ti bo najbolj ostalo v spominu iz višješolskih let? Prav gotovo zelo lepi izleti. Šli
smo v Grčijo, na Švedsko in na šolsko državno prvenstvo šaha. Kako bi ocenil slovenski zamejski učni kader, v primerjavi z italijanskim?
Vse je seveda odvisno od posameznih šol, mislim pa, da so v slovenskih šolah dobri profesorji.
Boš kam odpotoval letos poleti?
Ja, seveda. Počitnice prav rabim. Odšel bom s prijatelji v hribe.
Zahvaljujem se ti zaradi velike iskrenosti in ti iz vsega srca voščim, da se boš v hribih odpočil in se vrnil poln energij.
Meti
Maja Kapič in njena stotica
"Vedno hočem doseči cilp ki sem si ga zastavila"
O penka Maja, ki je v Trstu z najvišjo oceno zaključila jezikovno smer znanstvenega liceja F. Prešeren, je zelo odločno dekle. Všeč so ji petje (verjetno bo prihodnje leto pela v zboru F. Venturini v Domju pri Trstu) in jeziki. Spoznajmo jo bolje.
Kako doživljaš to stotico? Stotica je bila moj cilj in sem jo tudi dosegla. Seveda, ta mi je v veliko zadoščenje.
Kateri bodo tvoji spomini na višjo šolo?
Z veseljem se bom spomnila lepega odnosa z nekaterimi profesorji, kar pa se razreda tiče, ne vem, večkrat so se ustvarjali nesporazumi...
O univerzi si že kaj razmišljala?
Ja, seveda. Neodločena sem še med medicino in farmacijo.
Kar pa se specializacije tiče? Če izberem medicino, bi me zanimala ali pediatrija ali psihiatrija. Če pa grem na farmacijo, bi se rada specializirala na področju kozmetike.
Se misliš kmalu osamosvojit?
Ne, ne. Ostala bom doma in
bom še dolgo odvisna od svojih staršev.
Kaj ti je v življenju najvažnejše?
Marsikaj. Najvažnejše pa so gotovo ljubezen, družina in prijatelji.
Kam pa na počitnice? Si se že odločila?
Ja, s fantom se bova odpeljala v Dalmacijo.
Voščim ti torej zabavne počitnice in dober bodoči študij.
Meti
Nataša Codrich je razveselila Podlonjer
Njene sanje so delo z otroki
Nataša, ki je z najvišjo o-ceno zaključila pedagoški licej A.M.Slomšek v Trstu, je zelo vesela s svojo izbiro višje šole, saj je njena največja življenjska želja ravno ta, da bi se lahko z otroki ukvarjala tako na pedagoškem kot na didaktičnem področju.
Si se že odločila, na kateri fakulteti boš študirala, ali pa moraš o tem še kaj premisliti?
Že zdavnaj sem se odločila, da se vpišem na "Scienze della forma-zioneprimaria " v Trstu. Zato da lahko obiskuješ to fakulteto, pa je obvezen vstopni izpit, na katerega se vsekakor že pripravljam.
Se misliš kmalu osamosvojiti od družine ali pa boš še dolgo živela pod njenim okriljem?
Živela bom doma, finančno pa upam, da bom samostojna, saj tako ali tako že delam: v kakšnem poletnem centru, kot varuška, zdaj pa upam, da me zaposlijo v nekih privatnih jaslih.
Kako bi ocenila pet let, ki si jih preživela na višji šoli? Ti bo ostal kak poseben spomin?
Ah, kaj naj rečem. Bile smo zelo poseben razred, ker smo bile sa-
mo štiri dekleta in po pravici povedano, se nismo prav vedno lepo razumele. Naši odnosi niso bili med najboljšimi. Z veseljem pa se bom gotovo spomnila dobrega stika s profesorji. Katere so zate najpomembnejše stvari v življenju? Sestavi lestvico.
Na prvo mesto bi dala gotovo ljubezen, na drugo kulturo v vseh smislih, na tretje pa seveda družino.
No, še zadnje vprašanje. Kam nameravaš na počitnice?
Bila sem že na morju, v Rovinju. Zdaj pa upam v kakšen "last minute".
Hvala, Nataša, za prijeten pogovor. Želim ti, da bi postala odlična pedagoginja in da bi razveselila čim večje število otrok.
Meti
ustvarili "državno" majico.
Po uvodnem, spoznavnem delu so delegati držav začeli svoje delo. Čakal jih je orientacijski pohod v bližnjo o-kolico. Med dvodnevno orientacijsko igro so morali izvidniki in vodnice prehoditi pot po sosednih zaselkih.
Prespali so zunaj tabora ter skozi dogodivščine spoznavali sosednje vasi in vaščane. Tabor so seveda bogatili tudi številni programski dnevi, zvezde stalnice vsakega taborjenja. Športni dan je bil ob tej priložnosti spremenjen v Olimpijske igre. Pod okriljem De Coubertinovega duha so se predstavniki vseh prisotnih držav pomerili v različnih športnih skavtskih panogah. Športni dan se je začel z individualnimi igrami po vodih, se nadaljeval s skupinskimi igrami, v katerih so se vodi združili v več skupin, in se sklenil z nogometno tekmo med voditelji in voditeljicami na eni strani ter izvidniki in vodnicami na drugi.
Pomembna preizkušnja za vse izvidnike in vodnice oz. delegate vseh držav je bila velika igra. Delegati so se ob tej priložnosti spremenili v tajne vohune nacionalnih obveščevalnih služb in so morali preprečiti teroristični napad, ki ga je na kraju vrha OZN pripravljala tajna teroristična organizacija. V treh delih igre so si morali izvidniki in vodnice najprej pridobiti potrebne informacije, zato da so v drugem delu, nočni igri, lahko pravočasno dezaktivirali avto-bombo v bližini tabora. Končno so morali namišljeni vohuni še osvoboditi ugrabljene
člane svojih skupin in tako osvoboditi tabor/sedež vrha OZN pred teroristi.
Tabor se je tako prevesil v svoj sklepni del. Po štirinajstih dneh dogodivščin in zanimivih pripetljajev so se v soboto, 24. julija, izvidniki in vodnice skupaj z voditelji zbrali v zaključnem zboru okoli jambora. Ob Pesmi slovesa in sklepnih klicih vodov so najstarejši med izvidniki prežaga-
li	jambor. Zadnji pozdravi in objemi ob vrnitvi v Gorico so po dvotedenskih skupnih dogodivščinah pomenili prisrčno slovo od letošnjega tabora.
Navihani tiger
NOVI
GLAS
mogoče misliti brez krščanstva. Evropska duša je krščanstvo samo.
Vse nas družijo: sožitje in sodelovanje, mir, pravičnost, soodgovornost, solidarnost, verska svoboda; Slovence doma, v zamejstvu in po svetu družita isti jezik in kultura. Z vstopom v evropsko skupnost so padle med nami meje in pregrade, Slovenci smo postali še bolj bratje in sestre med seboj, poklicani, da iz skupnih verskih in narodnih korenin raste zeleno, košato in cvetoče drevo, polno žlahtnih sadov! " je dejal med pridigo msgr. Metod Pirih.
"Vendar bi bili krivični, če ne bi priznali, da je Evropa tudi Marijina. Gotovo ni na nobeni drugi celini toliko krajev posvečenih Mariji kakor prav v Evropi. To svetišče na Sv. Višarjah je na meji treh dežel in vabi k sebi različne narode,"je še dejal msgr. Metod Pirih, ki je nagovoril navzoče, prišli so od vsepovsod: iz obeh Amerik, iz Avstralije in severnih držav Evrope, seveda iz Slovenije, iz Koroške in iz naše dežele; priporočil je, naj bodo dobri kristjani in dobri slovenski in evropski državljani, pošteni in solidarni med seboj in z drugimi.
Jurij Paljk
Romanje treh Slovenij na Svete Višarje: Slovenci iz domovine, zdomstva in zamejskega prostora
"Evrope si ni mogoče misliti brez krščanstva. Evropska duša je krščanstvo samo!"
Minulo nedeljo, 1. avgusta, je bilo na Svetih Višarjah slovesno, saj je bilo na znani romarski poti Romanje treh Slovenij, ki ga vsako leto prirejata Rafaelova družba in Zveza slovenskih evropskih izseljenskih duhovnikov.
Srečanja se nas je na Svetih Višarjah udeležilo več sto slovenskih vernikov iz Italije, Slovenije in zdomstva, slovesno romanje pa se je zaključilo s sveto mašo, ki jo je z več duhovniki daroval koprski škof msgr. Metod Pirih, nakar so slovesno odkrili in blagoslovili spominsko ploščo domačinu iz Zabnic in znanemu narodnemu delavcu dr. Lambertu Erlichu. Priložno-
stne misli o narodnem buditelju in znanilcu t.i. sveto-višarskega slovenskega gibanja dr. Lambertu Erlichu je ob blagoslovitvi plošče podal Franc Verbinc iz Koroške, tudi sam Erlichov učenec; spregovoril pa je tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Dopoldansko predavanje je imel ob cerkvi docent z ljubljanske univerze dr. Jernej Zupančič, ki je spregovoril na temo Slovenska identiteta v evropski multikulturni družbi. "Združena Evropa se nam tukaj ponuja v
različnih podobah: bodisi kot priložnost bodisi kot iluzija. Kot priložnost jo dojemamo zaradi lažjih prehodov meje, lažjega in hitrejšega vzpostavljanja stikov na gospodarskem in kulturnem področju in podobno. Kot iluzija se kaže kot domnevna "rešiteljica" ne le mnogih problemov življenjskega standarda, temveč tudi varnosti, pravičnosti, solidarnosti in drugih kategorij. Pogost izrek, da so (ali bodo) meje padle, je prav tako v bistvu iluzija: saj vendar ohranjajo svoj formalni administrativni značaj in to je lahko v življenjski usodi posameznika zelo veliko. Predvsem kar zadeva vprašanje ohranjanja in razvoja slovenske identitete, jezika in kulture, je treba podčrtati, da se sedaj odpirajo številna nova vprašanja priložnosti in pasti.
Zato je prav, da tehtno premislimo o vlogi in mestu slovenske narodne in kulturne pripadnosti v evropski družini," je samo ena misel iz poglobljenega predavanja dr. Zupančiča, ki mu je sledila debata. "Naše letošnje srečanje treh Slovenij na Sv. Višarjah se odvija v posebnih zgodovinskih okoliščinah. S 1. majem je tudi Slovenija stopila v Evropsko skupnost držav, katerih temeljne vrednote so krščanskega izvora, tudi če evropska ustavna pogodba tega posebej noče o-meniti. Evrope si ni
Italijanski alpinistični podvig pred petdesetimi leti
Osvojitev K2: Resnica po Bonattiju (2)
napravila, ju izdajata. Marshall izredno pikolovsko in s pravo detektivsko ihto razčleni celotno dogajanje, ker bi rad razumel, zakaj sta si Compagnoni in
Bonatti proti vsem
Bonattijev molk opogumi lažnivce, da že zapisanim netočnostim dodajo še večje laži. Bonattiju zdaj prekipi in leta 1961 v knjigi o svojih gorniških uspehih napiše poglavje o izkušnji na K2 in o tistem prisilnem bivaku. S tem si nakoplje sovraštvo vseh, ki hočejo videti v odpravi na K2 čisto in junaško dejanje za vso Italijo. Bonatti s svojo resnico skali domovinski ponos in oblati tovariše. Ob 10. obletnici uspeha ga časnik Nuova Gazzet-ta del Popolo obtoži, da je očitno načrtoval, kako bi svoja tovariša prehitel v tekmi za vrh in da je to predlagal tudi nosaču Mahdiju. Ko ju je noč presenetila, naj bi vsaj eno uro vdihaval kisik, ki ga je nosil v jeklenkah in nazadnje naj bi Mahdija na pol zmrznjenega zapustil in sam sestopil. Bonatti toži časnik in časnikarja in na turinskem sodišču tožbo dobi. Toda vse skupaj nič ne pomaga. Compagnoni zdaj objavi svojo knjigo o dogodivščinah na K2 in v njej obrekovanja na račun Bonattija še poveča. Dragoceni kisik v jeklenkah naj bi njemu in Lacedel-liju zmanjkal že ob 16. uri, ko sta bila še 200 m pod vrhom, to pa zato, ker ga je Bonatti ponoči rabil zase. Zadnjih 200 m naj bi potem junaka premagala v pičlih dveh urah in brez kisika. Bo-
natti izpodbija nesmiselnost takih izjav. Jasno pove, da sta osvajalca vrha začela vzpon šele po 8. uri, saj je mesto, kjer jima je pustil jeklenke, sam opazoval. Plin je trajal približno 10 ur, zato sta ga lahko vdihavala vsaj do 18. ure, ko sta prišla na vrh. To sta dokazala tudi sama s tem, da sta jeklenke prinesla do vrha. Ko bi bile prazne, bi jih gotovo že prej odvrgla, saj so zelo težke. Bonatti tudi ni mogel uporabiti kisika med bivakom, saj sta nujno opremo za dihanje -mešalce, cevi in maske - imela pri sebi Compagnoni in Lace-delli. Kljub kisiku sta se vzpenjala s povprečno hitrostjo 50 m na uro, kaj še, da bi v dveh urah premagala 200 m brez kisika. Compagnoni torej v svoji knjigi debelo laže. S tem hoče povečati svoje junaštvo in obenem moralno uničiti mladega tovariša, ki mu je prinesel jeklenke in mu s tem omogočil osvojitev gorskega velikana.
Bonattiju pomaga avstralski kirurg
Bonatti se sam bori dolga leta za svojo resnico. Razgaliti hoče laži in izpodbiti vse obtožbe in sumničenja, ki so padla nanj. Pri tem mu ne priskoči na pomoč nobeden od tovarišev. Italijansko planinsko društvo CAI se o tem ne izreče in nesramno molči. Skoraj nehote ga reši iz stiske upokojeni avstralski ki-
rurg Robert Marshall, ki se posveča posebnemu konjičku: zagrizeno preučuje zapletene alpinistične podvige.
Bliža se 40. obletnica osvojitve K2, ko omenjeni kirurg nekega dne lista staro alpinistično revijo The Mountain World iz leta 1955. V njej je opis italijanske odprave in dve fotografiji, posneti na vrhu. Na prvi je dobro viden Compagnoni, ki ima na obrazu še masko, povezano s cevjo za kisik, neizpodbiten dokaz, da sta na vrhu še imela plin in sta torej lagala, da jima je zmanjkal dve uri prej. Na drugi fotografiji je Lacedelli: na obrazu ima še jasen obris maske, obkrožen s slano in ledom, kar pomeni,
ATM. '
4
Ji ^
n* <•
da jo je pravkar snel. Marshall ne more verjeti svojim očem: tu je dokaz, da je res, kar trdi Bonatti. Hudomušna usoda je lažnivcema pripravila past: prav njuni fotografiji, ki sta ju sama
Lacedellli izmislila lažnivo zgodbo. Njegovi sklepi govore o slavohlepju, ljubosumju, zavisti. Bonattija sta obsodila na smrt in, da bi svoje lahkomiselno početje opravičila, sta si iz-
mislila pravljico, ki prikazuje njega kot krivca. Robert Marshall izsledke objavi in bere jih ves svet: Bonattijeva resnica je potrjena.
Slavna zgodba s koncem po italijansko
V	Italiji uradno še vedno velja poročilo iz leta 1954, ki ga je objavil Ardito Desio. Bonattiju hočejo dopovedati, da bi moral iz ljubezni do domovine svojo tragično zgodbo zamolčati. Toda v njem ljubezen do resnice prevlada nad ljubeznijo do domovine, predvsem tako dvomljivo ljubeznijo, ki je zasnovana v sprenevedanju in slepariji. Zadnje razočaranje doživi Bonatti pred tremi leti. Po televiziji vidi, kako predsednik republike Ciampi odlikuje 104 leta starega Desia, ki je skoraj 50 let zagovarjal svoje lažno poročilo. Bonatti je prepričan, da bi predsednik republike ne smel izročiti takemu človeku nikakršnega odlikovanja. Zato sede in napiše predsedniku pismo, a dobi od njegovega tajnika le pomilovalen odgovor. Njegovo razočaranje nad tovariši, nad planinskim društvom in nad državnimi oblastmi doseže višek. Pogumni fant, ki je tisto noč med 30. in 31. julijem 1954 prinesel jeklenke kisika do višine 8100 m in bi moral tam umreti, je tako zagrenjen, kot da bi res umrl. Tu je zdaj 50. obletnica podviga in zopet je priložnost, da se resnica uradno prizna in ena najgrših italijanskih zgodb popravi.
/konec Danilo Čotar