II. številka.	V Trstu, v soboto 7. februvarja 1891.	Tečaj X
r n I u n C T"	iMim MHHI^^.	■■i HM iM	MM^B^B Oglasi in offcanlla »« ražune po 8 nov
I	>	- »	v r«iich * p Jim : Z. naslove *
vHrtko srsdo in	^^B	ae pTm-uje
lofcoto «b 1. tiri popoln*««	^K	j^H	obsegio nava.lnih
_Jt ^ ■	^H	M	^H	Poslaaa, javns z&hvals, onartales
»tane	»«	po
■■ ■■ ■ ■■II ^^ ■
Pintmiine Številke	pro-	^B	jomajo.	ne ne
tobaka v Trite po	'	^^B	^^^B
▼ Oorloi	^^^^^^^	r ^B].	^^B	inam-nte pro-
^B	^H	i""1* upravniitvo T
apravniitvo D* ostra.	^^^^I^HV Bi^BI^^^ V^V HBV mVHP ' f^tttk^r ,	Odprto rnkUinAoij« »o pronte poAtninn
'' ' '	R ' ' * i ; ' M "	.! 1
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
,	»V .di.o.t j. n»-i .
Za državnozborske volitve.
. n. •
V prvem članku povedali smo nazore svoje o kakovosti pravega slovenskega po* •lanoa. Ker pa je okolica naša povsem slovenska, treba je, da nje zastopnik odgovarja vsem zahtevata, koje smo v tem članku označili. Potreba ta je tem Veča^ ako pomislimo, da Okolica nafta voli j er d n e g a samega poslanca; ako ne bi torej ta poslanec združeval v svoji osebi vseh potrebnih lastnosti, ako ne bi bil na svojem mestu, »meli bj reči, da tržaški Slovenci iiis6 'zaštopani v državnem zboru,
Ako se zavedamo te istine, nam je jtano, da na volifeih tržaške Okolice sloni slina odgovornost. Iz odgovornosti se p4 dosledno porajajo dolžnosti. Kakor zahtevamo od pravega poslanca, da v svojem javnem delovanji! vestno vrši svoje dolžnosti in da bo ne plaši ni truda, ni potev, ni zamere, ako koristi volilcev tako iahtevajo, tako smemo po vsej pravici za* htevati od volilcev, da ti-le povodom volitve točno vrše svojo dolžnost.
Kaka pa je dolžnost volilcev povodom volitve? Volilcev dolžnost je sa to skrbeti, da pride pravi1 mož na častili poslanski stol. Potemtakem je le od volilcev samih odvisna okolnost, kakć da so zastopani v državnem zboru; o njih jo smeti po vsej pravici reći t kakor si poi stefjete, tako bodeto ležali.
Volilna pravica je jedna najvažnižih državljanskih pravic; zato pa bčdi ta pravica vsakemu volilcu sveta. Čestokrat smo že povdarjali resnico, da kjer ni po-itenja, kjer hi mordle, tudi ni blagoslova božjega, ni sreče. Ta resnica velja gled& na zasobno in družinsko življenje; istotako bodita morala in poštenje kažipot trgoven, obrtniku, podvzetniku itd. Ali ta resnica velje tudi za politiško življenje.
Politiška morala je podlaga zdravemu razvitku strank in narbdov; kjer ni te, jo propad neizogiben. Oni jo torej glede na 1u-_______ i.i ________ l _.jl_. - i. . mi in.
PODLISTEK.
Jlljl V ■ uri ■ ... i . . ,11'	ll(i oiiik
On...
PovoHt grofa E. A. 8 a 1 i a s a.
VI.
(Dalje.)
Ko so priftli črez, ni 2el Lorenc naravnost črez veliki dvor, ampak stopil je takoj h konja. Nestrpno bilo mu je, dokler ni izvedel pojasnenja temnih Zaherjevih besed. " ■	i	!
—	Ti stari muhomor! Kaj se ustiS. kak grof se je prikazal tu P Iz Petrograda?
Zaher stopil je od stene k baronu, stal pred njim mirno in dejal deloma važno in hladno :
—	NaS grof . . i Jaz ne razumem vaSih besed, gospod baron. Požurite se. Grof sam vas želi videti, da mu objasneto vbo komedijo, katero ste igrali . . .
—	Kaj P kaj P . . . Kaj govorifl P
—	Tako. Sam grof imenuje s to besedo pogreb, katerega sto priredili . . . Požurite se.
Lorenc je molčal, ker ni razumel Za-herjevih besed.
Naposled se je vjezil, zagrabil starca za vrat in zakričal :
javni blagov najhttj&i zločinec in najveći neprijatelj ljudstva, koji je poiitiAko kvari in. demoraliauje. Ali ne le oni, kateri ljudstvo v tem pogledu kvari, je zločinec, ampak tudi oni, k o ji se d d kvariti. Znaki politiške sprijenosti so različni, toda dnnos nam je govoriti samo o jednem, ki jo glede na bližajoče se volitve najvažniii. Znak ta je: p o d k u p I j i v o s t p r i volitvah. Kdor proda glas svoj, prepričanje svoje, zdravi svoj razum in sveto svoje državljansko pravo za kakorAen-koli materijalni dobiček, ta je moralni propalica, ta ni mož, koji bi smel jasnim čelom stopiti v družbo poitenjakrtv. In kaj naj rečemo o. človeku, koji proda vso te svoje zaklade za polič vina P f Takemu človeku je jedino-primerno plačilo —obče z a n'i<-č e v n n j e. Kakor je gotovo, da je stvar onega, ki glasove kupuje, krivična in njega nameni umazani in obči koristi nasprotni, tako gotovo je, da se oni, ki svoj glai proda, pregreti proti koristim svojih soro-jakov in je torej skrajno nevaren javnemu blagru. — Pošteni stvari služijo le po* stena sredstva, krivična stvar pa pograbi po krivičnih pripomočkih. Kar pa je krivično, je ikodljivo, je nevarno. Kupovanja gla.iov ae peilužuje le oni, kojemu jo do umazanih sebičnih namenov, ne pa do koristi volilcev. Dolžnost volilcev je torej na to delati, da so znak političke sprijenosti zatre, da se takoj v kalu prepreči pogubno nje delovanje. A ne le oziri tla javni blagor zahtevajo, da se po robu p»* stavimo politifiki korupciji, ampak tudi poj stava prepoveduje kupovanje glasov in jo kaznuje. Kdor se v tem pogledu pregreši, zapade kazni — zaporu. Točka 4. člena VI. postave z dne 17. dec- 1862. štl S. drž. zak. za leto 1863 se glasi: „Kdor V izvrševanju politižkih pravic kupuje ali prodaja v o 1 i n e glasove, ali kdor /vijačnim potem pači glasovanje ali njega vspeh, zadolži se pregre&ka in gaje kazniti se zaporom od jednega do šestih mesecev."
—	Govori razumno, če ne se zaklinjali) pri Bogu, da te ubijem na mestu...
—	Poskusite . . . Česa sem kriv 1 . i zakričal je živo Zaher. y Pustite! Kaj mislite !
f?5 — Govori, kak grof se jo ugnjezdil tu P . .
—	Požurite se v grad. Sami se pogodite z njim o vsem .". . Česa sem jaz kriv . . . Pohitite.
Lorenc dvignil se je hitro črez dvor. Njegova glava bila jo polna zmešnjav. Mislil je, da se mu pokaže kak ponarejen dogodek. Ootovo nesta dremala Petrograd* ska strniča, dokler se 'je on veselil v mestU. 1 '
Zaher šel je baronu za petami in molčal, no ko se je baron zopet obrnil k staremu Htrežcu, da bi ga nekaj pračal, začudil se je tako škodoželjBtvu, napisanemu na Zaherjevem obrazu, da je zabil svoje prašanje.
—	Takoj jih vržem ven s teboj vred. Jaz sem naslednik po zakonu! je vzkliknil.
—	Naslednik P Čogav P zamrmral je Zaher za njegovim hrbtom. — Prej bod«* konec vašemu živenju . . .
—	Kaj mrmraš, tepec! obrnil se je Lortnc ustavljajo se.
Nav.-li Mino ta §., da se ljudstvo naše prepriča o velikem pregrešku proti zakonom poštenja in državnim zakonom, ako povodom volitve proda svoj glas.
Pri vsakem koraku, pri vsakem Jčinu misliti nam je na n a s I e d k e. In pregrešku kupovanja in prodajanja glasov nta
strašna nasledka: postavna kazen
ii , . > i in izvoljenega poslanca pogubno delovanje. Volilci, ki prodajojo glasove svoje, vest svojo, možtvo svoje, in ki tem potem provzročijo, da je voljen poslancem mož, ki ni prijatelj ljudstva in njegei koristi — naj bi pomislili, da morajo Vse to, kar so povodom volitve pojedli in popili, pozneje tis uč in tisučkrat povrniti, ker nimajo nikoga, koji bi njih koristi zastopal.
V njih lastnem interesu, v interesu naroda in v čast našo prosimo torej vo-liloe, da so pri bližajoči se državnozbor*ki volitvi značajni in pošteni: vodijo naj jih lastna vest, prepričanje in pravo r a-zu m 1 j e n j e I a s t n i h koristi, Ako res razumejo svoje korisći, postavijo se izvestno — drugače ni mogoče — na našo stran.
Kakor smo že javili, skličejo se skoro po vsej okolici volilni shodi. Teh shodov naj se volilci udeležč v obilem številu, da povedo svoje menonje. Vsakdo povedi svo* bodno, kar mu je na srcu, da vedo oni možje, katerim je naloga voditi volitve, pri čem da so. Volilni odbor hočo vestno uvaževati vse izjave in potem ukreniti tak6, kakor bode zahtevata večina. In ko se bode doznalo, po čem teži večinn, dolžnost je vseh druzih, da so vklonejo menenju veČine, dii zatro v sebi vse sepaf ratiške tedencije in morebitne osobne sim* patije ali antipatije, ako hočemo, da bode srečni vspeh na naši strani. Brez discipline ni volilnih zmag — zato pa pojdimo složno in jednodušno na volišče !
—t—.
! in. .	1' hi: omiii'i• >! i ii!
—	Pohitite . . . dejal je Zaher za« smehovalno nadaljevajo in stegni| roko na stran.
Oba spustila sta se hitro po dvornih stopnjicah in ko sta prešla nekoliko štapen, »topila sta v sobo, a potem v izbo na oglu.
Na naslonjači pri oknu, kjer je vedno sedel pokojni Grof Zareckij, sedel je zdaj s knjigo v rokah ... on 1 . .
Lorenp je vzkliknil, ae pretresel in kakor se skrije malo dete za pesterno, prijel' se je za Zaherja in potegnil ga za seboj, kakor bi se branil pred prikaznijo,
„On" je vzdignil oči in pogledal surovo in hladno na prišedšega.
—	Končajte . . . neumnosti vganjati 1 norce briti ! progovori! je strogo. — Ne strašite se, kakor bi videli mrtveca, ki je vstal od mrtvih. Pristopite sem in objasnite mi vso hudodelno komedijo, katero ste igrali, ko mene ni bilo v gradu.
Boron je kar otrpnel in stal kakor čok. Strah ga je prešel, neizmerno začudenje pretreslo mu je ude 'jn zavezalo jezik.
Lorenc gledal je na „njega", ni spustil očij in zdelo se mu je, da se mu uieša v pameti.
Slovenci, ne volite poslancev
brez programa.
Dopis ■ Kranjskega.
Razpust državnega zbora, nove državnozborske volitve spravile so najprvo na noge kranjske poslance, kar moramo hvalevredno cabilježiti in kar priča o precejšnji politični zrelosti naših voditeljev. Nove državnozborske Volitve so nam tudi kljubu veliki zimi dobro došle, da vsaj nekaj življenja prines6 v naše sicer dokaj zaspane politične razmere. Poiiv kranjskih slovenskih poslancev do svojih volilcev Se lepo vjerna a splošnim slovenskim programom in je nov pripomoček v dosego naših naroduih pravic'. Prav je, da se poživljajo volilci, naj izražajo svoje meneuje o starih in novih kandidatih, ki se ponujajo za bodoči državni zbor. Ali fto boljše bi bilo, da se posivljajo tudi kandidat j e, da razvijajo svoj program, in to ne samo med štirimi stenami pri posameznih volilcih, ampak očitno pred svetom. V okvirju splošnega slovenskega narodnega programa naj slovenski kandi-datje proglasijo še svoj Ž p e o i j e 1 n i program. Slovenci nikakor ne smemo svojih poslancev na Dunaj brez gotovih navodil pošiljati. V poslednjih dobah res rte moremo ničesar očitati slovenski ' delegaciji na Dunaji; držala se je Hohenwar-tovega kluba in ž njim vred državnozborske večine, kar ni bilo za bivše odnošaje baš napačno, če tudi le prav malo plodonosno. —
Toda odnošaji se spreminjajo. Malo verjetno je, in tudi se več ne priporočuje, da bi se državnega zbora voz v bodočem zasedanju tako vrtil, kakor se je v obeh preteklih dobah. Slovenoi smo se v državnem zboru oklepali onega dela konservativnih Nemcev, ki so bili združeni v Ifohenwartovom klubu. To taktiko bi kazalo sicer še pridržati, ako bi načelnik klubu sam ali s pomočjo konservativnih
—	Pristopite sem, izgovoril je oni hladno, a priljudneje. — Sedite in objasnite mi.
VII.
Lorenc stopil je mehanično naprej, ne odvračajo pogleda od človeka, ki je prišel iz onega sveta in sedel pred njim, spustil so njomu nasproti na stol, ne vode povse, kaj dela. Zaher ostal je blizi njiju.
—	Nu, izvolite mi povedati, koga ali kaj ste pogrebli z vso pristojno častjo. Ste pogrebli v samostanu kakega mrtvega slugo, kak hlod ali samo prazno trugo P .. Odgovorite . . .
Lorenc hotel je progovoriti, no besede mu neso šle z jezika. Naposled progovori! je kakor sam s seboj:
—	Ne razumem . . . ničesa . . . Ni-česa . . .
—	Tudi jaz ne razumem. Tudi ne znam, kako se je mogla zgoditi taka zvitost. Zaher povedal mi je vse, ko sem se vrnil iz svojega potovanja. No priznam, da se mi zdi vse popolnoma neverojetno, kar sem slišal od njega ... To jo brezmejna drzost ! . . Brez zmisla ! Brez cilja! Cilja ni . . .
Ohotskij je pogledal na Zahorja in zapazil na služabnikovem obrazu tak zlo-
Nemcev mogel slovenskim težnjam do veljave pripomoći.
Najbližje »o nam n. pr. štajerski konservativni Nemci, toda ti presneto malo marajo za svoje slovenske sodeželane, čeravno ae jim mariborski Slovenci brez potrebe silijo. Najbolši dokaz nepravičnosti, marveč sebičnosti štajerskih konservativuih Nemcev je to, da oni tudi niso hoteli, da bi štajerski Slovenci imeli svojega zastop-nika v deželnem odboru v Gradci.
Slovenski volilci naj od svojih poslancev terjajo, da so v resnici jedrnati in kot skala trdni Slovenci.
Večina sedanjih državnozborskih slo-renskih poslancev Je taka, to je res. Ali nekateri so začeli v zadnjem času omahovati. Kdor na tanj kb opazuje nekaj takih mož na Štajerskem, (jlofiškem iu morebiti celo na Kranjskem, ne bode več pri njih zapazil tiste jeklenosti in trdnosti, kakoršiie bi bile želeti. Napadi na nekatere osebe refl niso vselej objektivno opravičeni, veliko je osebnosti, a nekaj je vendar stvarno utemeljenih pritožeb. Sicer pa vse, kaže, da bi nekateri poslanci le iz navade že radi na Dunaj hodili, nikakor s tem sklepom, odločno besedo spregovoriti in odločno postopati o pravem času. Da bi slovenska delegacija imela na Du naji svoj klub, o tem ni niti, misliti ne, slasti toliko časa ne, dokler se število slovenskih poslancev po pravičnejšem volilnem redu ne pomnoži. Ali premišljtf Vanja je vredne to, ali ne bi kazalo, da se ustanovi nov klub, kateremu bi se pridružili slovenski poslanci. Jugoslovanski <klub bi obsegal že precejšnje število poslancev — ali se boljše, da se morebiti pod imenom slovanskega kluba združijo vsi oni slovanski poslanci, kateri zastopajo enako politično uborno slovansko ljudstvo kakor smo mi Slovenci.
Iščimo Sloveuci pomoči pri onih, kateri z nami vred enako čutijo. Oni bodo imeli z nami sočutje, s nami potrpljenje in usmiljenje, oni bodo nas podpirali, in mi njih. Taki nesrečni slovanski naredi bivajo v Šleziji, v Bukovini in deloma na Moravskem. S slovanskimi poslanoi teh pokrajin naj bi se jugoslovanski poslanci združili v klub, ki bi utegnil precej krepkih možakov reprezentovati. Takov klub naj bi pa gojil prijateljske zveze z vsemi drugimi Slovani in kolikaj pravičnimi klubi, n. pr. s Češkim in s Poljskim klubom ter s klubom nemških ali romanskih konservativcev.
Slovenski kandidatje naj bi torej poleg splošnega slovenskega programa, ki itak druzega ne obsega, nego kar veleva §. 19 temeljnih državnih postav, razvili še svojo nakano, v kakosno razmerje hočejo stopiti z raznimi strankami v bodočem /boru,
željen in preziren posmeh, da se mu je premenil strah takoj v jezo. Zmotnjava mu je izginila in odkrižal se je strmenja, dasi ga je bilo takoj groza.
„Tu je nekaj,- mislil si je. ,No ni vražje navdihnjenje, ampak nekaj bolj zagonetnega, bolj zvitega in zmetenega. Tu je premetenost človeških, a ne vražjih rok."
Pogledavši natančneje in mirneje pred B^boj sedečega grofa Zareckega, pregledal je vso njegovo postavo in yes njegov obraz.
Oni je vidno oslabel, njegove oči bile so veće in temnejše , . . Roke manjše in bolj bele ... V plečah postal je bolj ozek. A njegov glas P Glas nikakor ni tisti ... Ni glas grofa, njegovega Htrica . . .
Več nego smel in drzen bil bi Lo renc, da se je čisto osvobodil očarenja prvih trenutkov.
„A naposled . . . saj sem ga videl v rakvi . . . Njegovo razpadajoče truplo! A oni, ki se je prikazal po noči in dušil me P Me je li hotel zadušiti na smrt in zakaj je opustit ? To jo prevara, slepa ri ja !" vzkliknil je v sebi Loreno. „Ne po dam se ! llazjasnem si vse to zapeljevanje. (£)alje prih.)
'Slovenski volilci naj toraj terjajo od svojih poslancev razločnega programa, drugače sejim utegne pripetiti, da bode kateri voljenih mož še slovenski zastavi deloma hrbet obrnil.
Društveno življenje v Slovencih.
li.
Dočim sem zadnjič razmotrival stanje društvenega življenja v obče, ter govoril o njega pešanji v zadnjem času in krivdi, ki zadeva dotične kroge, hočem v denaš-njem — konečnem članku o tem predmetu, dotakniti se tudi nekoliko splošne koristi njegove, zlasti pa one, katere je deležen prosti narod po društvih.
Prva korist slehernega društva v vsakem kraji je ona za narodno stvar! Kjer je narodna zavest dovelj razvita, rodi tudi sa<J, t. j. svoje narodno društvo s prikladnimi mu pravili. Izvršujoči faktor pa mu je odbor. Tega dolžnost je, v zmislu pravil in krajevnim razmeram primerno delovati za društvene interese in izvrševati svoj nalog vestno in neutrudljivo. Ni pa vse jedno, ali to u£aja udom ali ne, marveč treba vsestransko preudariti, da odbor pri svojem delovanju ustreza narodni stvari sami, kakor tudi društvenikom. Treba je torej z eno besedo : složnosti i nepristranosti. Odprta morajo biti vrata do društva vsakemu, kdor ustreza zahtevam človeške družbe v obče, bodisi pa potem že več ali manj inteligenten, in naj si je tudi — prostak, da ga le ne diskreditirajo izvan-redni — madeži itd.
t	.v	.1
Tako tedaj izvira korist tacega društva v prvej vrsti narodni stvari, za katero je treba osobito v nas Slovencih vsestransko in zlasti v zadnjem času, vedno bolj in bolj delovati in za nje bistvo ae boriti!
In kje se more za-njo na deželi bolj uspešno delovati nego baš; z dobrim programom društva !
Le poglejte kakšno životarenje vlada po nekaterih krajih, kjer o društvu ni Bledu ne duha. Kamor pogledaš, nič kot mršave podobe, čmerni a dolgočasni obrazi,, zevanje in — strankarstvo! Osebna mržnja, osebni interesi, in drugi taki „pre-cartani ideali* in duhovi pode drug dru-— s pota in — krčem I Vse ugiblje in tarna o prostem Času: Kam P in kje je kaj — zabave (veselic) itd. Tako je maščevanje stvari, ki — mori ljudi na duhu.
In zdaj krenimo na drugo stran ! Iz društev izvira korist tudi našemu prostemu narodu. Bodisi da v branji vsakovrstnih časnikov, bodisi v vadbi ubranega petja, bodisi v predavanju o narodno-go-spodarskih predmetih. Pouk in zabava (razvedrilo) sta s a d, ki ga rode (ali bi ga vsaj roditi morala) društva v Slovencih; in kakor je dokazan faktum, da je tak sad povsod opaziti in čutiti, kjer kako društvo obstoji in deluje, tako istinita je tudi trditev, da je le tak kraj brez društva, kjer ni pravih mož-narod-njakov in slovenske zavesti, hočem reči : sloge in narodne značajnosti ! Znani so mi taki kraji, zbog tega konstatujem te uiaroge v nas, konstatujem pa tudi, da: z umazanim egoizmom, bezbrižnostjo do stvari, in — strastnim licemerstvom se mož-narodnjak ne ponašaj, inače zapadeš kot žrtva OBveti narodovi! Če ne daneB, pa jutri.
In če se podamo zdaj še na ono stran, od katere nas v našem delovanji na društvenem polji tujec opazuje, nam je pač pomisliti, da ta tujec ne obrača svojih oči kar brez zanimanja do našega gibanja, nego strogo nas bo sodil, ko pride domov, rekoč: Taki so — Slovenci ! — Če nas slabo sodi, prav ima, krivi smo sami !
Politični pregled.
Notranja dežel«.
Urad na „Wiener Zsitung" se sicer odlikuje po svoji dolgočasnosti, ali zadnje čase postala je velezanimiva — ponaša se z iznenadenji. Nedavno presenotila nas je z vestjo, da je državni zbor razpuščen, sedaj nas je pa še bolj presenetila z vestjo, da je finančni minister Dunajewski podal svojo ostavko, katera se je tudi takoj vsprejela. Kot uzrok odstopu Dunsjewskega navel je uradni list slabo zdravje, le škoda, da nikdo temu ne veruje. Pravi vzrok odstopu j« izvestno ta, da je ali hoče grof Tsaffe storiti velik korak na ono stran, do katere ga je vedno srce vleklo. Vse postopanje grofa Taaffeja v vsej dobi njega ministrovanja priča nam o tem. Grof Taaffe se je sicer res dosih-dob opiral na desnico, toda le opiral, a krv nje krvi se ni čutil nikdar. Oziral se je pač poželjivo do desnice, ko je potreboval njo pomoči, a zamašil je obe ušesi, ko je ta desnica česa zSse zahtevala. 5Ž Duriujevskim poslovila so je iz minister-stva najmarkantnija oseba, sledila pa mu bodeta skoro gotovo Pražak in Falkenhayn, -n Jako značilno je tudi, da kriza ni trajala niti jeden sam d*n» ampak je bil hkratu dosedanji sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu, dr. S tein baoh, imenovan novim finančnim ministrom, -v-Grof Taaffe odkril je torej svoje nemško-liberalno srce. Mu bode pa to donašalo dobrega sadu P Menimo, da ne. S tem svojim činom zabil je prvi žebeljv svojo lastno rake v; zastavil je svojo ministersko ekzistenoijo na jedno samo karto. Igro pa bode izgubil, o tem ni dvojbe. Nas pa ta promena ni čisto nič oplaŠila: grof Tasfle pojde, kakor je prišel in za njim zginili bodo tudi drugi, ki se uprav sedaj solnčijo na njega milosti — avstrijski Slovani pa ostanemo na prizorišču. Dosegli bodeuio, česar smemo zahtevati — ako le hoćemo, ako smo pogumni in vstrajni. Zato pa jasnim čelom in gorkom srcem v volilni boj, da postavimo prave može na pravo mesto.
N j e g. Veličanstvo podelilo je namestniku češkemu grof Thunu in vrhovnemu deželnemu maršalu, knezu Lobkovicu v znamenje njunega de-želnozborskega delovanja v prid spravnih predlog veliki križ Leopoldovega reda.
Volilno gibanje je po vsej državi kaj živahno. Na vseh staneh čitamo o volilnih oklicih, volilnih shodih, programih, kandidaturah, tako da nam ni mogoče o vsem podrobno poročati. Tudi potrebno ni, dokler nimamo pred seboj česa pozitivnega. Še le potem, ko se bodo stranke definitivno odločile glede kandidatur, mogli bodemo ugibati o izidu volitev in o kakovosti bodočega državnega zbora.
Vnanje države. 1
Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Es te odpotoval je dne 4. t. m. o polu-treh popoludne v Petrograd. V njega spremstvu so polkovnik grof Wurmbrand-Stuppach, F. M. L. grof UexkttU, poročnik princ Hohenlohe in prino Schwarzenberg. — Poluoficijozni „Fremdenblatt" piše o tej priliki : „Duši je potovanje to veselo znamenje, vender bi se motili, ako bi go vorili o kaki politiški misiji. Miroljubje cara je tu istotako znano, kakor je njemu znano miroljubje avstrijskih smotrov. Di-plomatiška vprašanja zadnjih let pokazala so čestokrat razliko, celo nasprotnost v menenju, toda nastojali bo vedno na obeh straneh, da iz tega ne nastane nasprot Btvo mej državama. Interes Avstrije zahteva le samostalni razvoj narodov na balkanskem poluotoku. Niti tu, niti v Petro-gradu merodajni krogi ne 7cr*jejo zlobnim vestim, koje naui podtikajo kako druge namene. Avstro-neuiska zveza in AvHtrije nesebična orijentalska politika so istotako faktorji, s katerimi moramo računati, kakor je tak faktor miroljubije cara, koji smatra
za svojo nalogo, zagotoviti Rusiji in Evropi dobrote miru. Pohod nemškega cesarja, potovanje Frana Ferdinanda in nedavni pohod carevića na Dunaji imajo, če ne politiško pa simptomatiško vrednost.
—	Nadvojvoda Fran Ferdinand prinese seboj v svojem spominu sliko vladarja, katerega neprikrito mišljenje, odkrita nrav u svojstva srca vse visoko ceni." — Nadvojvoda nesel je saboj posebno ročno pismo našega cesarja do ruskega cara.
Mej Srbijo in Bolgarijo za-pričela se zopet obravnave radi trgovinske pogodbe.
Ministerska kriza v Italiji še ni rešena. Kralj se posvećuje z raznimi odličitjaki, kako bi se dalo kaj prištedfti. Geslo političnim strankam v Italiji je namreč sedaj: varčnost. Crispi sam si je pri zadnjih volitvah priboril večino z obljubami, da ne bodo nalagal novih davkov. Ljudstvu je sito neznosnih bremen sa vojne, namene. |	,,
V Špan j s k, o zbornico voljenih je 259 uiinisterijalnih, 154 opozicijonalcev
—	mej temi 25 republikanev — in &9 liberalcev,	, ,, -. • M; , ■ = o n b
i jo v* 7 ti it"—»•uilib-c, ' r • 1,0101
V i'! on i, -li ,i' Mijiti'.i! lin n1 ),• il > r
li ic l, ;uf,XX Ij-\S I. ■ ■ o '
Od »V. Ivana, dne 4. februvarja t. 1. [Izv. dop.] (Prvi občni zbor novoustanovljenega „Bralnega društva). Na ustmeni poziv osnovalnega odbora nabralo se je dne 2. svečana toliko odličnjh možakov, da »o bili ,že prvi dan društveni prostori pretesni, zelo, pretesni.	„	m
Ne bili bi vestni, sko bi zamolčali, da sta prišla razun sv. Ivanranov — mislim spadajoče pod cerkvenp oblast t— tudi gg. G r e g u r i č in T u r k iz, Škorklje; to sta moža, katera nista še nikdar manjkala, kjer je bilo treba delavnih, svetu-jočih ali podpornih tnoči. $5ato bodi i)am dovoljeno, jima tukaj izreči zasluženo priznanje. In ko bi se t- kar bode jako redko — kateri naših možakov hotel odtegniti društvu iz kateregu-koli jalovega izgovora, postavimo jim ta dva možaka ▼ izgled. Zborovanje vršilo se je povsem vzgledno,
Začasni predsednik, naš prvak g. Iv. Mar, V a t o v e c pozdravi došle člane v kratkih a lepih besedah, predstavi vladnega zastopnika g. svetovalca viteza Vidio-a, ter da besedo poročevalcu gosp. kaplanu Loga r-ju. Iz tega poročila posnamemo, da prvotna pravila so bila ovržena radi nedolžne besede „narod". Ko se je pa ta spak zbrisal, je slavna vlada koj vstregla naši želji. Ne vemo, ali bi ji za ta čin vedeli hvalo ali grajo ali pa nič kar je najbolje. Po prebranji pravil prt&li- amo na tretjo točjco dnevnega reda. A ker ni imel nihče nobenega nasveta ali želje ter smo bili z vsem popolnoma zadovoljni, poprime za besedo g. voditelj Kamuščič in se v svojem imenu ter v iuienu navzočih zahvaljuje osnovalnemu odboru, da nam je omislil društvo, kjer bodemo si bistrili uop, blaiili sreč ter krepili voljo.
Zadnja točka, izvolitev novega odbora, izvršila ae je tako-le : Prvomestnik : Jv. Mar. Vatovec ; odborniki: Gropajc Andrej, Logar Rajko, Mlač Anton, Negode Josip, Trobec Anton, Yatovec Jonip ; namestnika: Gropajc Josip in Šušmelj Frančišek; pregledovalca računov : Godina Frančišek in Mikelič Ivan. (Vsi enoglasno izvoljeni). Po končani volitvi se predsednik zahvali na časti in zaupanju ter zakliče trikratni „živio" presvitlemu cesarju. Kakor iz enega grla ^agrmeli so po društvenih prostorih »živio'-klici. S tem j« končal prvi občni zbor. — V sredo večer konstituiral se je odbor tako-le : Negode Josip, podpredsednik ; Logar Iiujko, tajnik ; Trobec Anton, blagajnik. Tako imamo na vsakem mostu moža, ki jo kos svoji nalogi, da društvo nadepolno zre v lepo bodočnost in v to Bog pomozi!
Dan 2. februvarja pa ni bil imeniten samo glede vntanovitve „Bralnega društva",
bil je tudi pravi veseli dan kakoršnih si želimo obilo, barem več, nego Brno jih imeli do sedaj.
Ta dan na« je počastila se svojim pohodom vrla Rojanska „Zarja*. Sestali so se v prostorih g. Mijota, kjer so se svojimi proizvodi kratkočasili mnogobrojno občinstvo. Nedostalo bi nam prostora, ako bi hoteli vse popisati. Le toliko povemo, da je „Zarjo* pozdravil t imenu sv. Ivanskih pevcev in drugih rodoljubov g. voditelj Kamuščič. Koncem govora zapeli so vsi himno „Hej Slovani", na kar je zavladalo tako navdušenje, kakoršnega — smelo trdimo — ne vidiš dvakrat v enem letu.
Na sprejemu zahvalil se je v imenu „Zarje" njen predsednik g. J. PiŠčanc. Sledili bo še govori, gospodov BollMii, pl. M a s n e c a, ter času premerni gWor gosp. Tro boa. Zabilježiti nam je pa še jeden važon dogodek. Že po občnem zboru „Bralnega društva" sestali bo se naši možaki v posvetovanje, ter proglasili za bodoče volitve g. Ivana Nabergoja kandidatom na državni z b o r. ' Želel pa bi, da bi bil g. Nabergoj sam navzoč, ko je g. Trobec pozneje pri Mijotu mej vesoljno navdušenostjo omenil, da zopet kandidira dosedanji fifcš poslanec, kajti čul bi bil, lakote fz stotih grl zagrmelo mogočni, a zasluženi : „Živio Nabergoj I"
V	tako lepi družbi prešel je čas bliskoma ter po deveti > uri poslovili smo tre od dične „Zarje4, katera ae bode radostno spominjala lepega popoludne in večera, prebitega pri svojih brstih pri sv. Ivanp. Pripomniti mpramo ie. datudi sv. Ivanske
"^podružnice sv, Cirila in Metoda nismo pozabili. V nadi, da nam preskrbite vjž tako lepih trenotkov kličemo Vam sv. Ivancein : „Vedno le naprej !*
s i.i * n....... ' xii •.! ,nj 'i i tiur <■"» p
;	.;■,,:, 77 i" • j:	i .
li ui<i	. ! . • <y .11 -i»J . It II" .MT
H \	! .••; ,i(i ,i||. . , .	■ ' i 'I	,
Različne vesti.
ii * . *
Najnovejša vest. Nadvojvoda Frana Ferdinanda d' E s t e vsprejeli so v
Petrogrpalu s posebno sijajnostjo. Na ko-lod voru pričakoval ga je car z mnogobrojnim spremstvom. Nadvojvoda obiskal je pozneje vse č!ane carske obitelji. Na večer bil je veliki ples*
Umrl je g. M. Chinchella, podpredsednik zonfilskega društva v Trstu. Bil je v Trstu sploh znana oseba radi svojega milosrdja do živine.
Gospod Fran Kallster daroval je „Slovanskemu pevskemu društvu" 50 Qld. in s tem postal ustanovnik tega društva. Odbor društva priobčuje * izrazom iskrene hvaležnosti plemeniti ta čin vrlega rodoljuba. Kdor pospešuje slovansko petje, pospeSuje narodni naš razvoj. Iz tega pa sledi, da je moramo vsi pospeševati.
Umeščanje lupana. V sredo opoludne umestili so novega našega župana, g. dr. "Ferdinanda P i t t e r i - j a. Seje se je udeležilo 47 svetnikov. Ko je podpredsednik dr. M. Luzzatto otvoril sejo ter konstatoval sklepčnost, odišu 1 je v spremstvu II. podpredsednika dr. Dom-pirja iz dvorane, da privede novega župana. Kmalu na to došla sta župan Pitteri in namestnik vitez Rinaldini. Namestnik prisede k predsedniški mizi ter prijavi, da je Njeg. Veličanstvo potrdilo izvolitev dr. F. Pitterija županom tržaškim. Namestui-ški svetovalec, baron Conrad prečita obliko prisego ; po prečitanju pa izreče župan besede; Kakor mi Bog pomagaj. — Na •to nagovori g. namestuuik novega župana.
V	govoru svojem povdarja namestnik, daje župana dolžnost u važevati politično mišljenje prebivalstva, izrazujode se v »danosti do cesarja in države. Namestnik se spominja nastopajoče /a mesto kritične dobe in dolžnosti, koje nalaga doba ta mestnemu za-stopu ter zagotovlja, da hoče na vso nioe podpirati gospodu župana. Župan Pitteri se zahvaljuje Njeg. Veličanstvu na potrditvi njega izvolitve; zagotovlja, da hoče spo-
štovati tako državne zakone, kakor mestni Štatut ter se konečno zahvaljuje g. namestniku na dobrotnih in vspodbu jajočih besedah. — Na to pozdravi podpredsednik dr. M. Luzzatto v imenu zbornice novega župana. Zahvaljujoč se na tem pozdravu razvil je potem župan Pitteri svoj program. Novi župan si je vavesti težke naloge, kojo je prevzel. Nadeja se pa pomoči od mestnega sveta. Moč naša je v tem, da cenimo drug druzega, kakor tudi v mejsebojnem spoštovanju različnih narodnosti. Mestnega sveta čaka mnogo dela na polju uprave; osobito se jim bode posvetovati, kako bi se dala zaceliti rana, kojo naui prizadene odprava proste Inke, Pogovarjati se bodo treba o skladiščih, o oživljenju industrija in železuicnih zavezah. Svetnike opominja, da se vestni v izvrševanju svojih dolžnosti, kakor so bili do-sedaj. — Župan obrnil se je potem do mestnih uradnikov in časnikarjev. Te^i poslednjim je rekel, da žurnalistika mora Vspodbujati mestne zastopnike ter jiVt uiti proti krivičnim napadom. Ljubo bi mu bilo, da časnikarji osebno k njemu prihite, predno priobčijo pritožbe in zatožbe, ki so morda krivične. — Slednjič obrnil se je do občinstva. wPrijazni pregovor, ki označuje mesto naše kot ljubeznjivo, in vsa njega preteklost nam jamčita, da bodemd z vsemi močmi delovali za razvoj pouka in vzgoje v jeziku naših očetov, koji jezik je tudi moj materini jezik". — Tudi okoličanov, se je spomnil naslednjimi besedami: „Kar se tiče prebivalcev okolice, ki je sestavljajoči de^ naše občino in do katerih živimo v izvrstnih odnošajih, je naša dolžnost, da spoštujemo njih narodnost, kakof je njih dolžnost, da spoštujejo našo narodnost".
Za Svetolvansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabrali so dno 2. februvarja povodom izleta Rojanske „Zarje" v krčmi gosp. Mijota 3 for. 20 kr, — Neka stara Ženica „Mutjakovka* plačevaje Mohorjeve knjige je dala še 20 kr. „v bo-gajme" za družbo Cir. in Met — V krčmi „Na trati" nabralo se je dne 3. februvarja mej povabljenci na purana 5 for. — Pri „Sinojki" 1 for. 60 kr. Skupaj 10 for.
Nafielnlitvo tržaške ženske podruž* niče družbe „sv. Cirila in Metoda" vabi častite druŽabnice na redni občili zbor, ki bede v nedeljo dno 15. februvarja t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih „Slovansko čitalnice" (via Campauille št. 4).
Plesni VenCek. „Trž. podp. in bralno društro" priredi nocoj svoj plesni venček v dvorani „Teraioore". Vstopnina 50 kr, Začetek ob V«9. uri zvečer.
Pevsko društvo „Adrlja" v Barkovljah
priredi v torek dne 10. t. m. domačo veselico v prostorih gostilne „Al Ri-sorgimento" z sledečim programom : 1. J, Otto : „Šaljivi pevski stopaj", možki zbor,
2.	A. Leban : „Brodar* (cvetverospev),
3.	H. Volarič: „Vesela družba", mešan zbor. 4.	„Mlatiči* prizor prihodnjih vekov. 5. F. I. Tence: „Naš maček* zbor. 6. Hr. Skulovio ; „Pijani godec*, šaljivi prizor. 7. V. Lapajno : „Sodnijski prizor". Šaljiva tombola. 9, Ples. — Začetek veselice ob 5. uri pop. Ustop-nina k veselici 20 nč. /.a osebo ; k plesu 80 nvč. za možke. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor,
Društvo „Haldriha na Prošeku piiredi jutri svojo veselico. Veselico tega društva so na glasu in uverjeni smo, da se tudi pri tej veselici snide obilo rodoljubov iz mesta in okolice.
r'
Vabilo k veselici, katero prired podružnica „Pivka" družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 8. svečana 1891. v prostorih g. Korošecovegu hotela v Št. Petru s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednikov, 2. Kocijančič : „Danes tukaj, jutri tam", metki zbor. B. Lohr: „Rosen-gefliister", duet na citrab. 4. Leban : „Ki-slica sladka", mešati zbor. 6. Oestrin: „Proslov", govori gena. Velepič. 0. Sla-vjanskega narodne pesmi, mešan zbor. 7. Šaljiv prizor, izvršuje g. Česnik. 8. KlaiČ :
„Svračenje", čveterospev. 9. Prosta zabava. — Po vsporedu in med točkami svira češki kvintet. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 60 kr., obitelj gl. 1.20. K obilui udeležbi uljudno »abi	Odbor.
Škof tržaško-koperski izdal je za pred-stoječo postno dobo pastirski list, v katerem se pojašnujejo slaba znamenja denašnjih dni: verska malomarnost v vseh stanovih Človeške družbe; razuzdano življenje in s tem združena potrata; nepokorščina podložnih do predstojnikov. Znamenja ta so znamenja viharnih časov. Po-moček proti preteči nevarnosti, je pa — molitev. Pastirski list obšjrno povdarja moč in potrebo molitve. Pastirskemu listu pridodana sta poseben „Dopust za štiri-desetdanski post leta 1891." in „opazke".
Iz malega semenišča. No: sedaj za pust, ko vse prirfeja veselice, lt)' se vse veseli življenja, priredili smo tudi mi se-mcniŠčniki dne 31. januvarja domačo zabavo. Zabava vršila se je v proslavo našemu vodji — novoimenovanomu kanoniku msg. Iv. Legat-u. Počastili so nas s svojim pohodom milost, g. škof, preč. gosp. stolni proftt- i^i več drugih gosp^ duhov niaov. Zabava izvržtla se je nad vse pričakovanje. Petje bilo je izborno ukljub tepu da je sodelovalo, le obalo pevskih rnočij. Deklamacije slovenske, kakor hrvatske vzprejele so se z burnim odobravanjem. Posebno krasno sti se deklamovali Paglar. balada „Stari hajduk", pa Prerado viča „Brača". Igra „Konviktovei" (domače delo)
oslikala nam je kaj šaljivo različne zna-• » »i
čaje semeniščnikov.; dva Hrvata predstavljala sta točno šaljiv prizor. „Dažljiva noć". Igraloi izvršili so izborno svoje naloge in vzbudili obilo smeha. Dobro bi bilo, da bi
I	f	' ■ - T
se vsako leto kaj jednacega vršilo v tej hiši kakor je sploh pavuda v »emeniščih, in da bi nas vsakokrat obilo gostov počastilo — saj tudi mi ae smemo veseliti polteno. — — — Toda varno stopaj----
— sovražnik preži! — — —
Zgaga.
Veliki ples „Puljska Čitalnice', ki «e
je preteklo soboto vršil v Poljskem gledišču, prekosil je gotovo vse svoje prednik?. Sijajni njegov vspeh pokazal je odseku, da je storil prav, ko je, nemeneč se za prerokovanje nekaterih črnogledov, sklenil, da se ples napravi v gledališču. Vsi prostori istega bili so natočeno polni najodličnejšega občinstva. Vse tukajšne oblasti so poslale svoje zastopnike — omenimo naj le gg. eks. vioe-admirala Pittner-ja in okrajnega glavarja Conti-ju — koje je pozdravil g. Jakić, kot predsednik veselienega odseka. Gosp. okrajni glavar zahvalil se je v hrvatskem govoru. Celo naš župan g, dr, R i z z i n«* je obiskal ter moral priznati, da je ples krasen. Glavni kras njegov pa 'so bile devojke okoličanske, koje so v svoji narodni noši prišle na pleB. Knaizmej njih (gč. Kirčeva) otvorila je ples z udom čitalničnim (gosp. Fakinom). Vse se je čudilo lepi noši in lepim obrazom naših okoličaiik, a še bolj je vse občudovalo njitj mirno in pronto obnašanje. Niti najmanj niso bile v zadregi ter se sploh kretalo tako, kakor bi bil" takove družbe ii^ takovih veselic od nekdaj vajene. Ples j« trajal do jutra, živahen in vesel do zadnje svoje" točke. H tein plesom pokazala je „Puljska čitalnica", da napreduje, pokazala je Puljskim Italijanom in Nemcem — in Slovanom samim —, kako močen da je tu slovanski živelj, kako mu je treba samo nekoliko več organizacije, da postane odločilen faktor Puljskega mesta. In zato je vspeh plesa tudi vspeh politične važnosti, ter se ga smejo veseliti ne samo Puljski nego i drugi Slovani.
Uredništvo „Slovanskega Sveta* nas prosi, naznaniti, da 3. št evilka izide z večo prilogo in joko važno vsebino.
Pabirki iz blažene dežele. Letošnji primanjkljaj v državnih financah »naša 74.416.521 lir, kar pa še naraste v toku leta. Razni ministri in aenntorji ubijajo si
glave in tuhtajo, kako bi ta grozni pri« manjkljaj vsaj zmanjšali, a ni jim možno nič dobrega izumiti, kajti dežela je že vsa issesana in preobložena r visocimi davki. Nekateri nasvetujejo vladi , da poviša uhodno carino ter ščiti naroduo obrt; ne vemo, kaj porečejo k temu druge države, ki imajo z Italijo trgovinske zveze. — De-lal^ko prašanje je postalo po Italiji pereče in kjer si ubogi delalec ne more vdobiti dela in kruha lačni deci. Po več krajih je nadvladala lakota; v Jesi in Feltre združili so se iiaovitejii mestjani in dijaki, da prirejajo veselice, igre itd. v dobrodelne namene. Preko dvosto družin v malem raettuou Jesi redi se ssino od milodarov, sproti nabranih. Vsled teh žalostnih razmer se ljudstvo trumoma ir.se tuje. Leta 1890. odpoljalo se je samo preko Genove 70.471 izseljencev. Poleg tega je v Rimu in' drugod cena kruhu znatno poskočila. Skoraj povsod po Italiji se prodaje kilogram belega kruha po 45—50 ctm. sli 22 kr. našega denarja. Navzlic teiuu pa tržaški Lahoni hlepo v to deželo, čeprav dobivamo v Trstu dober kruh po 12 kr. kilogram. — Navzlic tej mizeriji in pravcati smoli imajo nekateri laški časnikarji še humorja. Milanski „Secolo" sfe namreč jako repeuči nad našo vlado, ker je dala zapreti in potem izgnala iz aVbtrijskih dežel neko Italino Paganini, ki je minolo leto v javnem lokalu razžalila ime našega presv. vladarja, radi česar jo je sodišče v Gorici obsodilo na štiri mesece ječe. Omenjeni časnik pravi, da „uboga* Italina nima niti obleke niti kaj za pod zob. V Avstriji je pa dobro živela, za kar se je pa ska-zala prav nehvaležno. Menijo-li laški pre-napetneži, da bodo avstrijska oblastva enake nepridipravke v kočiji spremila čez mejo P	,
Krokodilove solze. Tržaški in primorski Lahuni hočejo na vsak način v Trža-čanih najti naslednike nekdanjih Rimljanov ali vsaj Italijanov. Ker so jim starorimski spomeniki še premalo zanenljiva priča, da bi kedaj tod bivali pristni Rimljani, — kajti isti spomeniki pričajo pač o Rimcih ali samo kot gospodovalcih v tukajšnjih deželah ; — jeli so raziskavati, ali bi se ne našlo v teh krajih starih spomenikov o ljudBkej govorici ali v pesnih. Hoteli so nekako zbirati „narodno blago" mej sedanjimi Tržačani, koje naj bi spominjalo na t mater Italijo. Prebreli in prevrtali so vho staro mesto ter posluškali, da bi vlo-vili kako pesmico, ki bi spominjala na Italijo ali, ki bi bila vsaj pristno narodna. Ali zahman ves trud — nič neso vlovili raznn umazanih cunj mej mestnimi fanta-lini in staromestnimi frajlicami, koje so pa bile tako ostudno, da so se njim samim gnjusile. Zategadelj so sklenili sami napraviti dostojne umetelnonanidne pesni ter je razširiti mej uarodom. Razpisali so v to nekatera darila in istinito se je prijavilo več „narodnih" pevcev h svojimi poskusi. Par teh pesni so obdarovali, uglasbili ter je proizvajali v zadnjih koncertih blagotvoriteljnega društvu. Ali zahman ! Ljudstvo se teh pesni le ni hotelo prijeti, pač si je pa napravilo po istem napevu samo druge pesni, ki so odlikujejo po svoji podlosti in nesramnosti. In te pesni, ki žalijo uho vsacega poštenega človeka, pevajo sudaj celo smrkovci po meHtnih ulicah. Da, slišali smo jih povati celo po nekaterih krokarjih v okolici. Proti tem izrodkom popačene ljudske domišljije spravlja se list „II Mattino* ter toži nad popaČenostjo pevskega in moralnega okusa v Trstu. Kdo je pač kriv, bratec „Mattino", to moralne pokvare, ako ne uprav ti in brateo tvoj „II Piccolo", ki s svojo podlo pisavo spodkopujeta tla pravoj morali ter izrejata ljudstvo v odpadnike, renegate in nesramneže ! Snd ne pade daleč od debla; tudi tržaAko ljudstvo bode sčasoma spoznalo ono slepiloe in lažnike, ki z nesramno pisavo odvajajo ljudstvo od resniče ter mešajo in pretvarjajo javno menenje. Pride čas, kader se bode isto ljudstvo nad temi lažniki osvetilo!
Vreme februvarja. M. de U Drome prorokuje: 2—9 nestanovitno ; 9—15 lepo vreme v južni Evropi , nestanovitno od 15. do 23., nekoliko mrzlej&e ; 23. februvarja do 3. marca lepo ; dne 24. in 28. voter.
Razpisane 80 štiri štipendije po 300
Bratje „Sokoli!«4
Vabljeni ste, da se polno-številno udeležite nase maska' rade, ki bode 10. februvarja t 1. v redutni dvorani gledališča ,.Politeama Rossetti".-Ako ž«li kedo koga povabiti, prijavi naj njega ime odbora, kateri mu potem pre-for. za učence živinozdravništva na ces. j skrbi vabilo. Pismeno prijave pošiljajo naj kr. živinozdravniškem zavodu na Dunaju, i96 starosti v Dolenčevo tiskarno. Kedor
Prošnje se predlagajo do 15. marca nauč-IPride. masiran, udeleži naj se plesa v r	društveni opravi ali v črni obleki.
Na zdravje !	Odbor.
Dva hijeni, v mestni bolnišnici umrla je neka ženska, katero so ineli v sredo popoludne odpeljati na pokopališče. Istega popoludne predno so mrtveca vložili v voz, prišli ste k bolnišničnemu čuvaju dve ženski, hi.toč šiloma k mrliču, da ga na-bijejo in mu oči izkljujejo ter si tako ohlade osobno jezo nad mrtvo. Čuvaj jih pa ni pustil notri in ker sti še vedno razsajali, odpeljala ja je straža v ječo. Kaj tako divjega se more res samo v Trstu pripetiti.
4—3
Fond o Ralli.
E. TRABER-JA
anatoinisko-pathologiški
Tržno poročilo.
Cene »e razumo, kakor ae prodaje na debelo blag za gotov denar).
muzej i.panopticiiin
je odprt od 9. tire zjutraj do 10. zvečer.
Ob petkih samo za dame.
Pojašnjuje se ob 2. 4. in 6. uri p. p. in in ob 8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Vojaki (od narednika doli) in otroci za | panopticum 10 kr. — Katalogi se dobe v nemškem italijanskem in slovenskem jeziku.
C»n» od for. <io far
Kava Mocca.......	100 K.	12«.—	128.—
Rio biser jako tina .	*	109.-	11).-!-
Java „ „ „ .	s	rja.-	125.-
Santos tina.....	•	104-	106.—
„ srednja . . .	»	98.-	100. -
Guatemala.....	k	_._	_
Portoricco.....	„	126.-	12*!-
San Jago de Cuba .	H	1X6.-	137.-
Ceflon plant. fina . .	S-	128.-	1H2.—
Java Malang. zelena .	It	117.-	118-
Campinas .....	•		—.-»
Rio oprana ....	«	115—	— .—
, tina......	1»	10S.-	106.-
" srednja ....	n	97.-	99.—
OauU-ligne' v zabojih . .	„	28.-	—
Kaciiov ovit ...	n	390.-	400.—
lager Bengal......	„	23-	24-
	„	51.-»	52 -
	n	43,—	45.-
Batavia......	„	45.-	47.-
Piment Jamaika.....	„	32.-	_
Pltrolej ruski v sodih . .	10U K.	7,-	—n
„ v zabojih .	*	8—	_
Ulje bombažno amerik. . .	n	80.-	32.—
Lecce jedilno j. f. gar. dalinat. s certifikat. .	•	41.—	42 -
	•	43.-	44-
namizno M.S.A. j.f. gar.	D	«6.-	36.-
Aix Vierge ....	m	55.-	55.—
„ fino . , . . .	%	87 —	65. —
loftiol pulješki .....	„	8 25	
dalmat. a cert. . .	q 4Jit	_ _	
Smokve pulješke v sodih .	n	_. _	___
„ v vencih <	„	18.-	__
Limoni Mesina......	zaboj	4.50	5.—
Pomeranče Puljeske . . . .	n	4 50	5 -
Kandlji Bari I.a.....	100 K.	120—	122.-
dalm l.a, s cert.	_	_ _	— —
Plgnolli......... Blz italij. najtineji . . .		___	
	i'"'	20.50	_t_
„ srednji . . .	„	M. -	19.50
Kangoon extra| . . .	w	16.50	___
n I.a (carinom	„	14.75	15^-
il.a/ . . .		14. _	__ .
Sultanine dobre vrsti . .	1	54.-	58! —
Suho grozdje (opaša) . . .	„	_	
Oibebe .........		25.-	27.-
Slaniki Vai mouth ....	sod	12.50	is.-
Polsntvk? h redne velikosti	100 K.	82.—	
velike .....		29.—	30.—
Sladkor < entritu^. v vrečah	„		
curtifisk. . . .		81.—	31.25,
TalolCoks.......		14.—	_ _
Mandoloni.....		10.50	_t_
Hvetiorudeči ....		9 50	___
teuiuorudeči ....			_ _
bohinjski......		10.25	
kanarček ......		10.50	_
beli, veliki ....		10^0	
meloni, dolgi ....	„	9.-	_._1
„ okrogli . . .	„ "		—.—
mešani, štajerski . .		8,—	— »T-1
Kaslo .		8H.—	85.-
Itno konjsko.......		2,—	2.50
„ volovako ......		2 20	2.80
Slama .......	n	2.50	3.30
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo še police
bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo svojej družini (polica je namreč late vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolženo hišne posestnike in poaeatnike zemljišč, kor oh priliki nenadejane smrii zaostali po izpla^anju zavarovane glavnico zadobe pnsesestvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročence, ker je inoči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič pnrabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v mejaebojno osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, naj varčnejša in najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami.	17-25
Kako in s katerim načinom jo najložje dobiti to polico, pove ustineno ali pismeno, povsem diskretno in brezplačno.
Assecuranz
Ober Inspektor „Klein"
Wien, II. Ob. Donaustrasse 59 ; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseli liipoteknrnih iii zadevah osebnega kreditu.
Dunajaka borsa
(J. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld »1.90
„	v ttrebru —
Zlata renta— — — — — _
5% avstrijska renta — — — Delnice narolne banke — — Kreditne delnice — — — —
London 10 lir sterlin--—
Francoski napoleondori — — C. kr. cekini — — — — — Nemške marke — — — — —
91.85 108.95 102.45 »87.— 306 75 114.10
9.01'/,
5.41 5« 07
Zahvala.
Vsem udeležencem zadnje veselice društvu .Velesila", osobito pa gospodi igralcem in igralkam ter onim, ki ho ob tej priliki kaj darovali, izreka najprisrč-nišo zahvalo
odbor .Velesile".
Vozni listi iii tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
.RED STEARN L1NIE" iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & PMladelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 4—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV WeyringergasBe 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Nič več kašlja!
PRSNI C^AJ napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
oždravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, »pričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
T"/»j j® »ostavljen iz samih rastlin in cisti kri; ima dober okus in velja en zavoi za 8 dni 60 nvč.	J
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madronu iz soka neko posebne rastline, katerih uspeh je velik posebno pri z prtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko umivajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 nvč.
PI as te r in tudi tinktura proti kurjim očesom in debeloj koži - oena 3 plaštrov t>. kurja očesa 20 nvč. - Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici ▼ lekarni C ris to f ol 1 etti, Ponton i in G) iub ic.	j_|2
V tej lekarni govori se tudi slovenski
Varujte konje!
Nakupil sem za polovico navadne cene vso zalogo neke velike »lovite tovarne za konjske plahte. Oddajt-m torej, dokler bode dopuščala zaloga, velike debele široke, neobrabljive konjs'-e plahte po skrajno nizkih cmaht Konjske plahte edeh in pol metra dolge in široko komad gld. 1.50 Konjsko plahte eden in tričetrti metra dolge
in široke komad gld. 1.80 Konjsko plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjske plahte rumenodlakaste, double	„ m
Gosposke plahte posebno lino „ . Tigraste plahte posebno fine	„ ,,
Bouret svilene plaht«	„ „
Proti gotovem plačilu ali poštnem zetjju razpošilja tovarniška zaloga
S. Altmann,
Wien, I., DominikanerbaMtei Nr. 23. 1&—9	i Exporteur.
■
Slovanski Svet
uhaja 10. in 25. dne vsakega meseca na lo veliki b straneh, prinaša v vsaki številki nekaj snuvij iz drugih slovanskih je-zikov v cirilici, razpravlja sedaj zgodovino rimskega obreda: p(>Ht, celibat, koledar jn bo razpravljal takoj "potem zgodovino c i r i I o m e t o d i j s k e' cerkve med Jugoslovani, sosebno med Slovenci.
Stoji četrt leta 1 gld., za učitelje in dijake pa 90 kr. — Naročnina se pošilja izdajatelju v Trat.
4-4	Fran Podgornik.
. Razglas.
ji Pri c. kr. okr. sodišču v Kanalu l^e se 18. februvarja 1891- od ure predpoldne do poldne na prostovoljni dražbi v zajem prodala Še-tgalova gostilnica h. št. 12. v Kanalu z vso pripravo in dvemi vrti. Oklic ztt jemščine določen Je na 500 Na-tanjčnejse pogoje lahko vsak pri sodišču ali pri g. Ant. Križnič-u, varim ml. dedičev, pregleda	2-8 r.
3.50 8.— 12.— 8.50
pov-
Znaten postransk; zaslužek,
koji ne vedno vekša in ve« let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih prešle življenje pa mora biti neotnadeževano in ki so ; v vedni dotiki b občinstvom. Dosluženi ian-dnrmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuje ' »o pod BG. S. 1801." Graz, postlagernd. 20-1
$ Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
>: PRENDINI v Trstu
i'.	Telefon št. 834.	15-30
:>• Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kfttranove izdelke prepričala me je, da sem začel sain izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Nopvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfttra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajojo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajojo se tudi v vseh večji!) lekarnah v druzih deželah.
PRILIKA!
V sled američanskih čolnih odnošajev možno mi je bilo, kupiti cclo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjala;
možno mi je torej vsaki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno
a. v. gld. 1.35.
Ta krasna ogrinjala dobe se v vseh barvah, svitla in temna, s krasno borduro in finimi franžami, eden in pol metra dolga in eden in pol metra široka. Da spravim blago hitro v denar, prisiljen sem razprodati to rute za ceno po nič.
Razpošilja na vse strani po poštnem povzetji	9—15
S. Altmann.
Wien, I., Dominikanerbastei 23,
Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu. n katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnio stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.
Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimontirane uteži.
Izdelujem naprave za uravnanje toploto po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in drugo različne potrebo industrije. .c,	16—-14 Ključavničarska delavnica
Josipa Z o 1 i gl
Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
„Posebnosti"
pariške svetovne razstave in dunajske poljedelske razstave.
»čudež novega veka
je elektromehonični užigaleciz srebronikelna, krasno emailliran, ki se užgo po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpove. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo : komad ffld a. v. 1.50.
„Neizogibno potrebno za vsacega"
je američansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih klešč, 1 kladiva. 1 noža, 1 potezalca vijakov, 1 potezalca zamaskov, 1 stiskalca zamaškov in rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more se kaj prikladno v žepu nositi in stane samo: komad 1 gld.
„Vse novosti preseza"
novo iznajdeni aparat na par za kuhanje, s knterim se more v najkrajšem čami h parom
firipraviti pečenko, rilu?, juho krompir, zc-onjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostora a. v. gld. 3.50 Z a 3 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v. gld. 5.
„Ni jb še bilo-
Tiuhonia-„oslok za brušenje nožev in	s
katero se moro v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi ndž ali koso. je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarne itd. s kratka pa vaacega in stane samo: komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebnišl za vsako gospodinjo*
je univerzalni kuhinjski aparat, s katerim je jndči v 2 minutah prirediti maslo, ame-tano. sneg, chateau itd. — in v jodni minuti prirediti go*to ali redko: krompir, repo, radič, h en, čebulo, kutaare vsakovrstno sadje itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
„Jako zabaven in poduoljiv"
je novoianajdepi žepni mikroskop, 4000krat povokšano vidi se vsako Btvar, torej nepogrešljiv za mlade in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejana mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitunju izborno služi: komad a. v. 1 gld. —
„Vsaki iznajdbi kos je'
novost mašino za kuhanje se špiritom, katera pripravi v treh minutah počenko, krompir, prikuho, čaj, kuvo, s kratka : vse; opremljena je jako elegantno, ima shrambo za špirit itd. in je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznajdba stane saino: komad a. v. gld. 5. — „Koliko je ura"
pove regulirana tira-budnica v krunnom oklepu iz nikelna, s kazalcem sekund in z hudilni-kom na zvonce, ki čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno in stane samo : komad a. v. gld. 8.50. Vso te koristne stvari dobč se samo proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju pri
D. KLEKNERJ-U
WIEN	9-15
I., Schonlatrrngasse Nr. 13,
Lastnik pol. družbo „Edinost".
Indajatolj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkama Dolenc v Trstu