Leto II. Številka 4 28. februar 1983 1STAS občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OCENE POSLOVANJA V LETU 1982, IZHODIŠČA ZA SESTAVO IN OSNUTKI PROGRAMOV ZA LETO 1983 SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO Tokratno številko „Našega glasa" namenjamo v celoti pregledu opravljenih nalog samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Krško v minulem letu ter pripravi programov teh skupnosti za letošnje leto. Objavljamo naslednje gradivo: l.UVOD 2. OCENE POSLOVANJA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1982 3. IZHODIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO ZA OBLIKOVANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 4. OSNUTKI PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 I. UVOD 5/5 družbenih dejavnosti z izvajanjem svojih programov skrbijo za zdravje, vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje ter telesno kulturo in rekreacijo. Ustava daje tem dejavnostim vlogo sestavnega dela družbene produkcije in socialne varnosti ljudi. Tudi v tekoči stabilizacijski politiki teh ciljev ne smemo spreminjati, potrebno jih je čim bolj utrjevati. Vse preveč se ukvarjamo s pavšalnimi razpravami o restriktivnih ukrepih in manipuliramo z indeksi, premalo pa se ukvarjamo z vsebino programov teh dejavnosti in njihovih investicij, predvsem s stališča racionalnosti, prestrukturiran/a, vnašanja novih kvalitet v vsebino tvajanja programov, polne izrabe delovnega časa, kadrov, opreme iptl. V času težavne ekonomske situacije obstaja velika nevarnost, da bi prevladale kratkoročne operativne rešitve. V takem položaju socialne vrednote zgubljajo tla in družbenopolitično vrednost. Ob sprejemanju najrazličnejših ukrepov moramo biti pozorni na dejstvo, da mora biti večina odločitev v politiki in praksi družbenih dejavnosti dolgoročna, upoštevati pa moramo tudi, da se izvajanje programov družbenih dejavnosti težko prilagaja oziroma se kratkoročno v celoti skoraj ne more prilagoditi sedanjim materialnim možnostim za pokrivanje programov. Čez noč ne moremo spremeniti dela v bolnišnici, na univerzi, v šoli. Omenjena dejstva terjajo pretehtane odločitve, saj izva- janje programov družbenih dejavnosti dejansko izhaja iz potreb delovnih ljudi in občanov. Zato se tudi postavlja načelno vprašanje, zakaj se delo družbenih dejavnosti obravnava kot „poraba", čeprav je jasno, da učitelji, zdravniki, raziskovalci, kulturni, socialni in drugi delavci ustvarjalno vplivajo na oblikovanje dohodka. Delavce družbenih dejavnosti moramo uvrstiti med soustvarjalce, ne pa med „porabnike" družbenega proizvoda. Z razmeroma hitrim razvojem družbenih dejavnosti občine Krško v obdobju 1976-1980 je bil ustvarjen visok nivo storitev. Kot posledica investicijske dejavnosti pa so nastale tudi obveznosti, kijih vsako leto težje premagujemo. SIS družbenih dejavnosti so zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v osnutke programov vgradile stabilizacijske ukrepe in pobude za Malčki iz vrtca v Dolenji vasi na obisku v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici, kjer so jim tovarišice knjižničarke pripravile pravljično uro. STRAN 2 ,JMAŠ GLAS" Št. 4 - februar 1983 uskladitev programa z materialnimi možnostmi, ki izliajajo iz Analize izvajanja družbenega plana Skupščine občine Krško na področju družbenih dejavnosti v letih 1981-1982 in iz Resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja občine Krško v 1983. letu. Izhajajoč iz omenjenih dokumentov bo imelo v letu 1983 prednost uresničevanje zagotovljenih programov in izvajanje tistih nalog, ki podpirajo uresničevanje načel neposredne svobodne menjave dela. Ne nazadnje kaže omeniti tudi pomembno vlogo organizacij in društev, v katerih ljudje z najrazličnejšimi aktivnostmi zadovoljujejo svoje potre- be in vplivajo na razvoj družbenoekonomskih odnosov. Organizacije in društva so pomemben sestavni del družbenih dejavnosti, saj lahko veliko prispevajo k boljši kvaliteti dela, res pa je, da jih doslej le-te v svojih programih niso dovolj upoštevale. V zdajšnji situaciji pa moramo še posebej izpostaviti vlogo, ki jo lahko ima uveljavljanje prostovoljnega dela na osnovi ljubiteljstva in socialistične humanosti. Izhodišča in osnutke programov SIS družbenih dejavnosti v občini Krško za leto 1983 objavljamo v NAŠEM GLASU, da bodo dostopna širokemu krogu delovnih ljudi in občanov, delegatom pa bo posredovan tudi celovit pregled o delu vseh SIS družbenih dejavnosti v občini Krško. Delovnim ljudem in občanom posredujemo torej gradivo, ki obravnava enega najbolj občutljivih področij družbenega življenja v občini Krško, ki sodi po Ustavi pretežno v panoge posebnega družbenega pomena ter želimo, da v razpravah in razmišljanjih področje družbenih dejavnosti obravnavamo z vso objektivno kritičnostjo in ob spoznanju, da je to področje naše družbene reprodukcije nepogrešljiv sestavni del našega sistema socialističnega samoupravljanja. NIKO ŽIBRET oziroma vključevanju otrok v vzgojo in varstvo, predvsem pri družinah z nižjimi dohodki. V letu 1983 pa bo potrebno to obliko pomoči še dosledneje razvijati in seje posluževati. LETO ŠTEVILO INDEKS OTROK V VVO 1981 917 100 1982 1008 109 Na osnovi rezultatov popisa prebivalstva živi v občini Krško 2490 predšolskih otrok v starosti od 8. meseca do 6.5 let. V vzgojnovarstvenc organizacije je vključenih 1008 otrok, kar predstavlja 41 "/<¦ vseh otrok, kar je za 5% več kot v letu 1981. V program vzgoje so vključeni tudi predšolski otroci Romov, ta program sofinancira tudi SOV Slovenije. Na osnovi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci je skupnost tudi v letu 1982 pokrivala le I. bruto osebni dohodek vzgojiteljice in varuhinje ter 0,08 pedagoške vodje v oddelkih do 3 let, v oddelkih od 3 7 I. bruto OD vzgojiteljice in 0,5 OD varuhinje ter 0,08 pedagoškega vodje, v oddelkih priprave na OS OD vzgojiteljice ter delno stroške vzgojnih sredstev in materialnih izdatkov. Tako pri veljav- II. OCENE POSLOVANJA SIS DEJAVNOSTI V LETU 1982 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 A) PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK -NEPOSREDNO OTROŠKO VARSTVO Program vzgoje in varstva predšolskih otrok zajema vzgojno-varstvene programe na osnovi določil zakona o družbenem varstvu otrok in zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter samoupravno dogovorjenih programov med uporabniki in izvajalci v Skupnosti otroškega varstva, usklajenih s programi drugih samoupravnih, družbenih in družbenopolitičnih subjektov. V občini smo tudi v letu 1982 sledili skupno zastavljenemu cilju, da moramo v okviru danih možnosti zagotavljati otrokom enake razvojne možnosti ne glede na socialni položaj družine. Zato smo kljub težavam v poslovanju skupnosti izvajali programe za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvenc organizacije, seveda v okviru danih možnosti. Priprava otrok na osnovno šolo je bila organizirana v vseh vzgojnovarstvenih organizacijah oziroma osnovnih šolah v občini; v pripravo otrok na osnovno šolo so bili vključeni vsi otroci v starosti leto pred vstopom v osnovno šolo. To je bilo moč realizirati zaradi novih vzgojnovarstvenih oddelkov v Podbočju in Velikem Podlogu. Vendar ostajajo tudi v bodoče potrebe po celoletni pripravi v Velikem Podlogu in v Koprivnici, v letu 1982 tega ni bilo moč organizirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in prostorskih težav v Koprivnici. Vzgojnovarstvene organizacije so uspešno vključevale otroke, tako da ob sprejemu otrok v VVO v mesecu septembru nismo beležili odklonjenih otrok. V zadnjih treh mesecih leta 1982 pa so se pojavile nove prošnje za sprejem otrok, predvsem do 3 leta starosti. Glede na to, da so vzgojnovarstvene kapacitete popolnjcnc, predvsem v večjih centrih, se bo potrebno v letu 1983 dogovoriti za nadaljnje razvijanje in izvajanje vzgojnovarstvenih programov kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, kajti dobro organizirano oziroma zagotovljeno varstvo otrok je eden temeljnih pogojev dobrega in odgovornega dela staršev na delovnem mestu. V letu 1982 smo se posluževali tudi tako imenovanih funkcionalnih oblik pomoči družini pri preživljanju otrok II. OCENE POSLOVANJA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1982 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Št. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 3 Včasih so otroci iz naše občine letovali v Poreču v .jiaselju palčkov" v hišicah, kakršna je na tem spominskem posnetku s praznovanja dneva mladosti v dolenjevaški vzgojnovarstveni enoti. nih kadrovskih normativih kot pri dotacijah na oddelek v občini Krško izpolnjujejo le minimalne normative, kar predstavlja probleme v poslovanju vzgojnovarstvenih organizacij. Ze med letom so v VVO opozarjali na finančne težave zaradi naraščanja materialnih izdatkov (podražitve kurjave, elektrike ipd.), težave je povzročala tudi rast cen prehrambenih artiklov. VVO so že v periodičnih računih prikazovale izgube. Ob koncu leta lahko pričakujemo primanjkljaj tudi zaradi podaljšanega poslovnega časa, kar se odraža predvsem v povečanih stroških oskrbnega dne v VVO. Skladno s težavami v poslovanju skupnosti so se težave odražale tudi v VVO in ni bilo mogoče izpeljati programov urejanja otroških igrišč v naseljih. Poseben problem pa predstavlja izvajanje vzgoje in varstva razvojno motenih otrok, v letu 1982 ni bila realizirana zastavljena naloga ustanovitve oddelka, ovira je predvsem v prostorskih težavah. Vzgojnovarstvenc organizacije opozarjajo predvsem na težave pri oblikovanju skladov, ker je dotacija SOV sorazmerno nizka. Glede na rast življenjskih stroškov pa je dokaj nizka tudi udeležba staršev v strukturi cene v VVO (od 20% 70%), vendar opozarjajo, da bi starše težko obremenili z večjimi prispevki. SREDSTVA ZA POKRIVANJE PROGRAMA VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK V letu 1982 je bilo planiranih 24.861.000 din sredstev iz BOD, realiziranih pa le 24.312.211 din, kar predstavlja 548.789 din primanjkljaja. B) PROGRAM DRUŽBENO DENARNIH POMOČI Program družbeno denarnih pomoči za pomoč pri preživljanju otrok v družinah, ki z lastnim delom ne zagotovijo dovolj sredstev, se v republiki Sloveniji izvaja enotno. Program obsega: a) denarne pomoči otrokom delavcev, delovnih ljudi in občanov, b) denarne pomoči otrokom kmetov in drugih občanov. c) povečane denarne pomoči težje telesno ali duševno prizadetim otrokom, otrokom, ki imajo edinega hranilca. Tudi pri izvajanju programa družbeno denarnih pomoči smo se lani srečevali s finančnimi težavami. Predvsem zato, ker število upravičencev ni upadlo, kot je bilo planirano, vzrok temu je nizka rast osebnih dohodkov v letu 1981; predvsem ni upadlo število upravičencev v 1. skupini, kjer je dohodek na člana družine znašal 2.900 din, otroški dodatek na otroka pa 1.200 din. Težave je povzročal tudi priliv sredstev po prispevni stopnji. Del obveznosti — poračuna otroških dodatkov - bo skupnost do organizacij poravnala na osnovi refundacij (predvsem za december 1982) v januarju 1983, kar pa lahko povzroči motnje v poslovanju v letu 1983, predvsem, če ne bo saniran izpad sredstev po prispevni stopnji v višini 1.456.498 din. Skupno je bilo planiranih za program denarnih pomoči Občinska izobraževalna skupnost Krško je zaključila poslovno leto 1982 z izpadom|sredstev 5.076 tisoč din. Celo leto 1982 je imela likvidnostne težave zaradi visokih anuitet, s katerimi je obremenjena. Prav zaradi teh težav je v pogodbe z izvajalci vnesen člen, s katerim ima Občinska izobraževalna skupnost pravico zadržati 3% od dvanajstine. To pravico je OIS koristila vse do decembra 1982. V sam program OIS pa so že vgrajena stroga stabilizacijska pravila. V ceni oddelka imamo na republiški koeficient priznano 19.390,85, kar zadostuje za bruto osebne dohodke, je pa odločno premalo za formiranje skladov. Tudi za pokrivanje stroškov 40.652.000 din, realizirani priliv po prispevni stopnji pa je le 39.195.501 din. Po stanju 31. 12. 1982 je otroški dodatek prejemalo: a) otroci delavcev: 165 upravičencev — 3536 otrok b) otroci kmečkih in drugih družin: 165 upravičencev - 375 otrok c) otroci edinih hranilcev: 136 upravičencev — 211 otrok - težje telesno in duševno prizadeti otroci: 80 upravičencev — 93 otrok smo se držali resolucijskih določil in priznali na maso osebnih dohodkov 20 % za pokrivanje stroškov. Že v prvih treh mesecih smo ugotovili, da so cene presegle dovoljene okvire, vendar meril nismo popravljali, ker ni bilo potrebnih sredstev. Varčevalni ukrep smo vgradili tudi pri prevozili s šolskimi kombiji in priznali za prevoženi km le 12.50 din. Vsi ti ukrepi so nam privarčevali 3.000.000.- din ki smo jih vgradili v amortizacijski načrt za odplačevanje kreditov. Da bi bil poslovni rezultat Občinske izobraževalne skupnosti kljub izpadu ob koncu leta pozitiven, je skupščina OIS sprejela sklep, da za 3.000.000.- din premosti obveznost OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 STRAN 4 „NAŠ GLAS" St.4 -februar 1983 do LB v naslednja leta, 2.076.000 din pa je zbrala pri ostalih dogovorjenih oblikah. Da pa tako gospodarjenje za naprej ne bo mogoče, nam pove že dejstvo, da smo šolski prostor močno povečali, uvedli enoizmenski pouk in vpeljali vse oblike interesnih dejavnosti, delež družbenega proizvoda za OIS pa vztrajno pada. Ob III. trimesečju 1982 ugotavljamo, da so vse šole brez sredstev za pokrivanje skladov. Tudi ob zaključku poslovnega leta rezultati ne bodo boljši, ker OtS ni zagotavljala sredstev za sklade. Pri spremljanju poslovanja šol ugotavljamo, da so šole praktično v letu 1982 pokrivale samo nabavo gradiva, tokovine in stroške kuhinje, ostali stroški, kot je vzdrževanje, pa so v letu 1982 odpadli. Iz dohodka pokrivajo obveznosti do PIS-ov, ostanek pa pokriva osebne dohodke. Ta prevelika štednja povzroča istočasno že družbeno škodo. Na spisku imamo že 3 stavbe, ki bi jih bilo nujno prekriti. Še veliko težje izvajalci v celoti izvajajo program dela na področju, kjer zakon določa pravice, kijih imajo starši — to so brezplačni učbeniki, prevozi otrok, oddaljenih več kot 4 km, topla malica in v COŠ kosilo. Vse to je povezano s finančnimi sredstvi, kijih OIS ni vključila v merila. Se bolj boleče je dejstvo, da je republika dala priporočilo, naj sredstva za osebne dohodke valoriziramo za 29 %, sredstva za materialne stroške pa za 25 %. Izobraževalna skupnost tega priporočila ni mogla osvojiti, ker pač ni imela sredstev. KULTURNA SKUPNOST POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 Kljub samoupravno dogovorjeni politiki, da bodo kulturne potrebe enakovredno ocenjene v družbenih dejavnostih, ugotavljamo, da smo pri graditvi kulturnih objektov imeli ugoden rezultat pri zbiranju virov financiranja, docela pa smo odpovedali pri izvajanju programov v teh domovih. Nujna posledica po zgraditvi domov je tudi namembnost doma. Za izvajanje te namembnosti pa Kulturna skupnost ni dobila tudi dodatnih sredstev. Posledica tega je črtanje že dogovorjenih enkratnih sanacijskih posegov, prelaganje nujno potrebnih izobraževalnih oblik kadrov za ljubiteljsko kult uro itd. Najbolj boleče pa je dejstvo, da zaradi nerealiziranega programa Kulturna skupnost ni uspela zagotoviti potrebnih sredstev izvajalcem zajamčenega programa. Ugotavljamo, da bodo Galerija Božidar Jakac Kostanjevica, Valvasorjeva knjižnica in čitalnica ter Dom ¦Edvarda Kardelja zaključili poslovno leto 1982 z izgubo. Amaterska kultura pa bo še do nadaljnjega samo životarila. TELESNOKULTURNA SKUPNOST POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 Po sklepu skupščine je v letu 1982 dala prioriteto razvoju množičnosti, financiranju društev ter spodbujanju dela v VVZ in osnovnih šolah. Ocenjujemo, daje delo zaživelo v vseh krajevnih skupnostih, kjer delujejo športna društva. Akcije množičnosti, kot je naučimo se plavati ali smučati, niso bile izvajane, kot smo pričakovali: druga predvsem zaradi tega, ker ni bilo snega, pri akciji plavanja pa ni bilo dovolj zainteresiranosti pri šolah. Najbolj so zaživele igre /. žogo. Predvsem so potekale lige v malem nogometu. Da je množičnost res zaživela, nam kaže dejstvo, da so v zimskem času pokriti športni objekti zasedeni s strani športnih društev, sindikatov in ostalih članov. Kljub izpadu sredstev in zelo zaostrenim gospodarskim odnosom je Zveza telesnokulturnih organizacij Krško izvajala svoje zastavljene naloge. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 Skupnost socialnega skrbstva je v letu 1982 izvajala naloge po sprejetem Programu dejavnosti, po katerem so bile naloge opredeljene v zagotovlje- nem, skupnem in dogovorjenem programu. Že v začetku leta je bilo nujno izdvojiti nekatere naloge in jih prenesti v leto 1983, ker so potrebe po finančnih sredstvih bistveno presegale resolucijske okvire. Te naloge so: - preureditev dodatnih prostorov in vzdrževanje stavbe, kjer je Delavnica v Leskovem - sofinanciranje razširitve in posodobitve Doma počitka Impoljca; - zagotavljanje sredstev za SLO. Osnovna dogovorjena usmeritev je bila, daje prvenstvena naloga Skupnosti izvajanje .zagotovljenega programa ter s tem zagotavljanje socialne varnosti občanov, spremljanje gibanja življenjskih stroškov ter ustrezno z njimi usklajevanje vseh oblik družbenih denarnih pomoči. Ob dejstvu, da že v začetku leta dogovorjena in usklajena višina sredstev iz BOD ni zadostovala za izvajanja osnovnih nalog, da je bila prispevna stopnja šele v avgustu 1982 povišana od 1,08 % na 1,39 % iz BOD ter zaradi povišanja življenjskih stroškov iznad resolucijskih okvirov, je Skupnost v letu 1982 poslovala na robu finančnih zmogljivosti. Skupščina in samoupravni organi Skupnosti so sprejeli vrsto ukrepov za premostitev nastalih težav. Ti so bili predvsem naslednji: nujnost izvajanja prednostnih nalog: ponovna ocenitev izvajanja posameznih nalog in njihovega finančnega ovrednotenja; pregled skupno z ustreznimi komisijami v krajevnih skupnostih posameznih upravičencev in njihove upravičenosti do raznih oblik družbenih denarnih pomoči; določitev kriterijev za prispevke občanov, pregled zavezancev za prispevke in dosledna i/terjava dolgov zavezancev; sodelovanje s Kmetijsko zemljiško skupnostjo pri prodaji nepremičnin zavezancev; prizadevanja za preprečevanje socialnih težav poudarek na preventivnem delu; racionalizacija poslovanja izvajalcev dejavnosti socialnega skrbstva. Sprejeti ukrepi so večinoma dolgoročni, ki ne kažejo takojšnjih rezultatov. Deloma pa je njihovo dosledno izvajanje ublažilo izpad dotoka sredstev iz bruto osebnih dohodkov. Skupnost je pridobila dodatka sredstev iz bruto osebnih dohodkov. Skupnost je pridobila dodatna sredstva predvsem s prodajo nepremičnin zavezancev. V skupnem Programu dejavnosti je znašal delež sredstev za zagotavljanje St. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 5 socialne varnosti občanov 79,48 %, delež sredstev za delovanje samoupravnih organov in skupščine Skupnosti ter Centra za socialno delo 18,50%, delež sredstev za skupni program v SR Sloveniji 1,03% in delež sredstev za dogovorjeni program 0,99 %. V programu socialne varnosti je Skupnost občanom zagotavljala razne oblike družbenih denarnih pomoči (stalne, začasne, enkratne), pomoči socialno ogroženim družinam, plačevanje oskrbnin za občane v splošnih in posebnih socialnih zavodih, za otroki" v zavodih za usposabljanje in v vzgojno varstvenih zavodih, rejnine za otroke v oskrbi v tujih družinah, nagrade, prehrano in prevozne stroške varovancev v Delavnici za delo pod posebnimi pogoji, sredstva za reševanje problematike Romov in druge vrste pomoči posameznikom in družinam. Zaradi povišanja življenjskih stroškov nad predvidenim odstotkom v začetku leta je Skupnost za predlog Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije izvedla izredno medletno povišanje družbenih denarnih pomoči. Družbene denarne pomoči edini vir so bile v septembru povišane od 4.100,00 na 4.300,00, skladno z njimi tudi družbene denarne pomoči — dopolnilni vir, v povprečju na polovico edinega vira. Za izvedbo izrednega povjšanja družbenih denarnih pomoči )e Skupnost pridobila dodatna sredstva iz naslova solidarnosti. V primerjavi s porabo v letu 1981 so se sredstva za zagotavljanje socialne varnosti v letu 1982 povišala za 28.04%. Učenci Glasbene šole Krško večkrat popestrijo kulturne prireditve s svojimi nastopi. Posnetek je z otvoritve slovesnosti lanske razstave tapiserij Brežičanke Cvetke Miloš - Rada-novič v krški Galeriji. Skladno z Zakonom o socialnem skrbstvu so se izvajalci socialno-skrbstvene dejavnosti s 1. 4. 1982 organizirali kot organizacija združenega dela — v Center za socialno delo. Z ustanovitvijo Centra je bila ukinjena Strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva. Center za socialno delo je prevzel poleg izvajalskih nalog tudi vse naloge v zvezi s samoupravnim delovanjem Skupnosti. Neustrezno organizirano opravljanje nalog za Skupnost Socialnega skrbstva narekuje nujno takojšnjo vključitev v skupne strokovne službe SIS ter v sklopu te službe zagotovitev strokovnih in administrativnih opravil. Sredstva za delovanje Skupnosti in Centra za socialno delo so se v primerjavi z letom 1981 povečala za 34,28 %. Porast iznad resolucijskih okvirov je pogojevala nova zaposlitev socialne delavke za reševanje romske problematike in zaposlitev pripravnice za socialno delo. V dogovornjenem programu je Skupnost zagotavljala prispevke za delovanje socialno humanitarnih organizacij in društev. Ta program je bil v primerjavi z letom 1981 realiziran v višini 88,42%. V programu skupnih nalog je Skupnost zagotavljala sredstva za delovanje Skupnosti Socialnega skrbstva Slovenije in financiranje nalog, ki so skupnega pomena v SR Sloveniji. Ta program se je v primerjavi z letom 1981 povišal za 9,50%. Pregled prihodkov in odhodkov Skupnosti socialnega skrbstva Krško v letu 1982; PRIHODKI od prispevkov iz BOD 28.559.398,55 - iz naslova solidarnosti 3.349.163,00 Občinska zdravstvena skupnost Krško je poslovanje v letu 1982 zaključila z izgubo v višini 9.839.308.90 dinarjev. Že ob sestavi delovnih in finančnih programov za leto 1982 je bilo očitno, da je vrednost teh programov za okrog 25 do 30 milijonov dinarjev večja od razpoložljivih sredstev. Načrtovani in dogovorjeni so bili prihodki v višini 296.180.000 dinarjev, karje 21,1 % več kot v predhodnem letu. Ob polletju je bilo za programe zdravstvenega varstva dogovorjeno - prispevki občanov 3.558.640,60 - prihodki Delavnice 723.060,50 - prihodki iz skupnega programa za Rome 390.000,00 skupaj - 37.140.262,65 ODHODKI - sredstva za zagotavljanje soc. varnosti 29.056.743,85 - sredstva za delovanje SIS in CSD 6.762,140,30 - skupni program 377.000,00 - prispevki društvom in soc. hum. organizacijam 360.890,00 skupaj 36.556.774,15 Prihodki iz prispevkov BOD so bili realizirani v višini 28.559.398,55 din, dogovorjeni program pa je znašal 30.295.000,00 din. Dotok sredstev iz BOD v letu 1982 je bil za 1.735.601,00 din manjši, kot pa je bil dogovorjen v začetku leta, ostali prihodki pa so bili realizirani v višini 8.020,864,10 din, kar je za 2.706.864,00 din več, kot je bilo načrtovano. Zaradi izpada sredstev v letu 1982 niso bile uresničene nekatere načrtovane naloge iz zagotovljenega in dogovorjenega programa. Te so: — začasne in enkratne družbene denarne pomoči za funkcionalne izdatke (pomoč za nabavo kurjave, pomoč pri doplačilu prehrane v VVO in v šolah in drugo), - sredstva za SLO, v celoti je bila nerealizirana naloga za ureditev stanovanjskih in komunalnih razmer Romov, - financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, — naloga sofinanciranja in posodobitve Doma počitka Impoljca pa je bila že v začetku leta prenesena v leto 1983. dodatnih 4.200.000 dinarjev. Načrtovani prihodki so tako znašali 300.378.000 dinarjev ali 22,8% več od realiziranih v letu 1981. Vendar pa so nove obveznosti, ki so se pojavile v letu 1982 (združevanje republiških solidarnostnih sredstev v znesku 13.781.000 dinarjev, odplačilo anuitet za zdravstveno postajo v Kostanjevici v znesku 5 milijonov dinarjev), znižale razpoložljiva sredstva za stroške zdravstvenega varstva na 15.14 odstotni porast v primerjavi s predhodnim letom. Tako republiška OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 STRAN 6 „NAŠ GLAS" Št. 4 - februar 1983 Poslednja večja prostorska pridobitev na področju zdravstvenega varstva v občini Krško je bila izgradnja Zdravstvenega doma ter Lekarniške postaje v Kostanjevici na Krki. Posnetek z lanskoletne otvoritve, ko so podelili tudi priznanja zaslužnim za to nridobitev kot občinska resolucija sta zdravstvenim organizacijam dovoljevali 20-od-stotno povečanje materialnih stroškov, 20-odstotno povečanje sredstev za osebne dohodke in obračun ostalih obveznosti v dogovorjeni višini. OZS Krško je kljub temu, da ni imela zadostnih sredstev za financiranje programov zdravstvenih organizacij v taki višini, vztrajala, da ostane obseg zdravstvenih storitev v letu 1982 enak realiziranemu obsegu v letu 1981. Razkorak med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi oziroma med vrednostjo programa zdravstvenega varstva, ovrednotenega na osnovi resolucijskih izhodišč, in med razpoložljivimi sredstvi OZS Krško je bil vzrok, da so bili samoupravni sporazumi o menjavi dela med zdravstvenimi organizacijami in OZS Krško za leto 1982 sklenjeni šele v mesecu decembru 1982. Vse do polletja je bila realizacija prispevkov enaka načrtovanemu obsegu, ob polletju pa je na osnovi metodologije Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje OZS Krško izkazovala 3.459.771 dinarjev več doteče-nih (presežnih) sredstev. Ta sredstva je morala OZS združiti za pospeševanje izvoza in za drugo polletje ustrezno znižati prispevno stopnjo. Le-ta ni več zagotavljala priliva sredstev v dogovorjeni višini. Mesečna realizacija prispevkov je bila nižja od načrtovane za okrog 2 milijona dinarjev. Ob koncu novembra je bila 12.113.029 dinarjev manj dotečenih sredstev od načrtovanih za to obdobje. Da bi zagotovili realizacijo prispevkov v višini, ki je bila dogovorjena za leto 1982, sta predsedstvo in Koordinacijski odbor OZS Krško predlagala povečanje prispevne stopnje za 2,25 % in sicer za mesec december 1982. Povečana prispevna stopnja je dejansko zagotovila realizacijo prispevkov v dogovorjeni višini. Ob koncu leta so manj dotečena sredstva znašala le še 594.973,00 dinarjev. Predsedstvo in Koordinacijski odbor OZS Krško sta skozi vse leto opozarjala delegate obeh zborov skupščine zdravstvene skupnosti ter Komite za družbene dejavnosti in Izvršni svet SO Krško, da razpoložljiva sredstva ne bodo zadoščala za realizacijo sprejetega programa zdravstvenega varstva. V mesecu juliju je bil pripravljen predlog ukrepov, s katerimi bi nekoliko zožili v občini dogovorjen obseg pravic in tako zmanjšali razliko med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi. Delegati skupščine OZS Krško so o predlaganih ukrepih razpravljali na treh sejali skupščine, vendar niso bili pripravljeni zoževati obsega svojih pravic do zdravstvenega varstva. Šele v mesecu decembru 1982 so delegati sprejeli močno zožen predlog ukrepov za uskladitev obsega pravic z materialnimi možnostmi. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep, da OZS Krško v letu 1982 ne poravna svoje obveznosti za financiranje programov SLO v znesku 5,5 milijonov dinarjev, temveč ta sredstva prerazporedi za financiranje programov zdravstvenega varstva. Za financiranje redne dejavnosti se uporabijo tudi sredstva, izločena za pokrivanje obveznosti združevanja sredstev medobčinske solidarnosti za leto 1981 v znesku 2.052.000 dinarjev. Nezadostna sredstva pri OZS Krško, ki niso dopuščala financiranja programov zdravstvenih organizacij v skladu z resolucijskimi določili, so bila vzrok za nastanek izgube v nekaterih zdravstvenih organizacijah. Kljub temu, da OZS Krško „doma-čim" zdravstvenim organizacijam vse do konca leta 1982 ni mogla zagotoviti sredstev v višini, ki so jo dopuščala resolucijska določila, so zdravstvene organizacije republiškega pomena (Klinični center, zdravilišča, . ..) pred koncem leta revalorizirale svoje programe in ustrezno povečale cene zdravstvenih storitev z veljavnostjo od 1.1. 1982 dalje. Kljub nezadostnim sredstvom so se na področju zdravstvenega varstva izvajale dogovorjene naloge: 1. zmanjšala se je bolnišnična dejavnost (ob enakem številu pacientov seje skrajšala ležalna doba); 2. nekoliko se je povečal obseg specialistične dejavnosti (kar je nujna posledica zmanjšane bolnišnične dejavnosti); 3. razvijala se je osnovna zdravstvena dejavnost; kljub nezadostnim sredstvom, ki jih je Zdravstveni dom dobi! za svoj program od OZS Krško, je s sredstvi iz neposredne menjave dela razvijal svojo dejavnost in v letu 1982 organiziral delo nekaterih novih ambulant: urgentna medicina (od 1. 4. 1982), - ambulanta za bolečine (od 21. 10. 1982), revmatološka ambulanta (od 21. 10. 1982), nevropsihiatrični dispanzer primarno zdravljene alkoholikov (od 1. 10. 1982), šolska zobna ambulanta v Lcskovcu(od 1.6. 1982), šolska zobna ambulanta v Brestanici (od 16. 11. 1982), - drugi team zdravnika v Splošni ambulanti v Kostanjevici Krško, je s sredstvi iz. neposredne menjave dela razvijal svojo dejavnost in - celoten team v zobni ambulanti v Kostanjevici (od 1.4. 1982), druga patronažna sestra v Kostanjevici (od 1.7. 1982), - diabetološka posvetovalnica (od 1.5. 1982), - laboratorij tip II (od februarja 1982); St. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 7 4. v razpravi je samoupravni sporazum o delitvi dela na področju zdravstva dolenjske in posavske regije; 5. v razpravi je osnutek aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 - 1985; 6. v pripravi je osnutek aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za obdobje 1981 1985; 7. v razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (opredeljuje storitve, ki si jih morajo po zakonu zagotoviti delavci v svojih organizacijah združenega dela, prinaša novosti glede standardizacije storitev in doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev ter zaostruje kriterije za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev); 8. sprejet je bil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu (za nekatere skupine prebivalcev spreminja obveznosti plačevanja participacije). OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMSKIH NALOG V LETU 1982 Upoštevajoč načrt zaposlovanja občine Krško za leto 1982 je bila v okviru izvajanja programskih nalog Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško za leto 1982 dana posebna pozornost naslednjim vprašanjem: kvalitetnemu zaposlovanju s ciljem izboljšanja strukture zaposlenih, obvladovanju rasti nezaposlenih, zlasti mladih, usposabljanju in prekvalifikaciji nezaposlenih zaradi njihove zaposlitve, usposabljanju in zaposlovanju invalidov in usmerjanju in štipendiranju mladine v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela. Z ozirom na zaostrene pogoje gospodarjenja je bilo tudi izvajanje navedenih nalog zahtevnejše. Tako na primer beležimo rast nezaposlenih na račun iskalcev prve zaposlitve. Tudi odpuščanje delavcev iz VVestinghousa se je v letu 1982 nadaljevalo. Nezaposlenim, ki jih zaradi znanih razlogov ni bilo mogoče zaposliti, je bilo potrebno zagotoviti zakonsko pravico do denarnega nadomestila. V ta namen je bilo potrebno pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zaprositi za ustrezno solidarnostno pomoč, ki je bila tudi pridobljena. Poudariti je treba v preteklem letu sprejete zakonske spremembe, tudi na pobudo Občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju, ki odpravljajo namišljeno nezaposlenost oziroma z njo pogojeno lažno socialo. Ocena porabe sredstev v preteklem letu daje naslednjo sliko; Šolski pevski zbori so pogosti udeleženci v kulturnih programih ob različnih proslavah in prireditvah. Posnetek je s 1. pionirske delegatske konference v sejni dvorani A SO Krško. PRIHODKI PLAN REALIZACIJA 7< 1. Prenesena sredstva iz leta 81 1,156.575,20 1,156.575,20 100 2. Prispevek iz doh. 5,652.000,00 5.430,431,50 96 3. Rep. solidarnost 4,380.833,75 5,379.065,75 122 -izleta 1981 480.833,75 480.833,75 100 -v letu 1982 3,900.000,00 4,898.232,00 125 4. Drugi prihodki 82.594,70 127.406,70 15 SKUPAJ 11,272.003,65 12,093.479,15 107 ODHODKI PLAN REALIZACIJA % 1. Socialna varnost 6,776.529,45 6,813.992,55 100 2. Priprava delavcev 586.100,00 260.000,00 44 3. Uspos. inval. oseb 311.903,20 311.902,30 100 4. INDOK Center 2.773,00 2.773,00 100 5. Društvo kadrov, del. 6.000,00 6.000,00 100 6. Delo delegatov v KS 49.922,00 49.922,00 100 7. Dogovor, skupni prog. 550.861,00 550.861,00 100 8. Sred. za del. skupnost 2,788.715,00 2,788.715,00 100 9. Materialni stroški 120.000,00 96.907,75 80 10. Rezervni sklad 79.200,00 79.200,00 100 SKUPAJ _ 11,272.003,65 10^60.273,60 97 saldo 1,133.205,55 Iz finančnih podatkov je razvidno, kljub 96% realizaciji sredstev, zbranih po prispevni stopnji, pozitivni saldo. Slednjega je pripisati ugodni solidarnostni pomoči in nepovratnim obvezam za preteklo leto. Dodati je, daje solidarnost odobrena namensko za pokrivanje denarnih nadomestil nezaposlenih, v zvezi z njihovo zadnjo zaposlitvijo v VVestinghousu. Po dodatni poravnavi obvez za leto 1982 se ostanek sredstev prenaša v leto 1983 namensko za pokrivanje socialne pomoči omenjenim delavcem. „NAŠ GLAS" - skupne delegatske informacije - Izdaja INDOK center Krško - Naklada: 1200 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CK2 12,Krško, telefon 71-768 - Tisk: ,J?a-pirkonfekcija" Krško. 10 STRAN 8 „NAŠ GLAS" Št. 4 - februar 1983 OBČINSKA POROČILO O REALIZACIJI I 1982 Plan leta in finančni plan za leto 1982 je skupščina ORS sprejela na seji dne 10. 2. 1982, ko so bila v celoti poznana izhodišča za valorizacijo sredstev. Delo v letu 1982 se je nadaljevalo na osnovi izkušenj, pridobljenih v letu 1981. Leto 1982 je bilo drugo leto poslovanja ORS pod novimi pogoji, ki jih je prinesel novi zakon o RD in RS iz leta 1979. V srednjeročnem obdobju 1981-85 si je ORS pridobila sicer skromne, vendar zelo dragocene materialne možnosti za izvajanje lastnega raziskovalnega programa, ki je splošnega pomena za razvoj v občini. Ta pridobitev bi bila ob manjši devalvaciji dinarja še bolj učinkovita in bi bila lahko dala več rezultatov na področju tehnologije. Osnovne aktivnosti ORS so bile: animiranje uporabnikov raziskav za povečanje aktivnosti na raziskoval nem delu, povezovanje uporabnikov z raznimi institucijami, neposredno angažiranje funkcionarjev in delegatov ORS kakor tudi strokovnjakov Kostanjeviška osemletka je zadnja dobila nove prostore. Njeno telovadnico krasi mozaik Ive Seljaka — Čopiča na temo kmečkih puntov. Pred nedavnim je bila v novih prostorih OŠ na novo odprta tudi galerijska zbirka darovanih likovnih umetnin. IKOVALNA SKUPNOST PROGRAMSKIH NALOG V LETU iz drugih institucij v občini pri pripravi in izvajanju programa raziskovalnih nalog, reorganizacija ORS v smislu zadolžitev delovnih teles za posamezne naloge s tem je povezana prilagoditev osnovnih splošnih aktov, pridobivanje sredstev za realizacijo raziskovalnih programov, sklepanje pogodb, spodbujanje inovacijske dejavnosti - ustanovitev Društva inovatorjev, spodbujanje raziskovalne dejavnosti preko delegatskega sistema zborov občine, uveljavljanje in predstavitev ORS s vsebinsko problematiko potreb po raziskavah, dopolnitev sreenjeročnega programa 1981-85, izobraževanje in družbenopolitično usposabljanje delegatov, priprava osnov za formiranje skupnih služb. Občinska raziskovalna skupnost je v letu 1982 pokazala široko aktivnost. Kljub temu, da nima urejene strokovne službe, je uspešno izvajala zahtevne naloge, se povezovala z DO, ustanovami, skupnostmi in še posebej s SO Krško, kjer je imela izredno podporo. Pri tem naj povemo še je v letu 1982 porabila za: — občinski razisko valni program - inovacijsko dejavnost skupni program RSS - lastno delovanje — ostale obveznosti - SKUPAJ to, da 2.070.740.50 din 10.238,25 din 335. 996.00 din 428.934,10 din 162.773,15 din 3.008.682,00 din TELEFONSKA ŠTEVILKA INDOK CENTRA JE (068)71-768 Št. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 9 III. IZHODIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO ZA OBLIKOVANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBE -NIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1983 Pri opredeljevanju materialnih okvirov razvoja občine Krško izhajamo iz sprememb globalnih stopenj rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja, ki smo ji določili v „Analizi spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Krško za obdobje 1981 -1985", predvsem pa iz možnosti in pogojev, kijih ima združeno delo naše občine v 1983. letu. Na osnovi teh izhodišč predvidevamo poprečno realno rast družbenega proizvoda, ki je spodnja meja planske obveznosti, katero bomo morali doseči. Odločilen vpliv na uresničevanje materialnih okvirov bo imelo izvajanje nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino. S pravilnim odnosom do dela in sredstev in z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije bo možno v letu 1983 doseči naslednje materialne okvire razvoja: IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 1. Globalno se bo obseg skupne porabe za programe SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 povečal v primerjavi z letom 1982 nominalno najmanj za 11,2 %, t. j. 50 % počasneje od nominalne rasti dohodka (22,4%). Po posameznih področjih in programih se bo obseg sredstev gibal različno glede na strukturo nalog oziroma delež materialnih stroškov in osebnih dohodkov, deleža dajatev socialne varnosti in ostalih nalog, ki bodo vključene v planski akt posamezne SIS. K tako planiranim programom se prištejejo še prenesena sredstva iz leta 1982 za naloge, ki so bile dogovorjene v letu 1982, pa v tem obdobju niso bile realizirane in jih bodo posamezne SIS v skladu z dogovorom izvedle v letu 1983. Prav tako bo potrebno v finančne plane SIS vključiti sredstva za tiste naloge, ki so bile v 1. 1982 dogovorjene in izvedene, pa niso bile finančno pokrite zradi premajhnega dotoka sredstev SIS družbenih dejavnosti občine Krško. 2. Osebni dohodki in zaposlovanje v družbenih dejavnostih: Delež sredstev za osebne dohodke v programih SIS za leto 1983, brez predvidenih minimalnih novih zaposlitev, se bo v globalu povečal za 11,2 % glede na dogovorjene osebne dohodke SIS za leto 1982. Predloga obeh resolucij (SRS in občinske) sicer predvidevata večjo rast sredstev za OD (do 14,5% ob predvidenem 35 % zaostajanju OD za načrtovano rastjo dohodka), vendar v odvisnosti od realiziranih delovnih uspehov in ne več v skladu z načrtovanimi v planskih aktih. Sredstva za OD delavcev v OZD družbenih dejavnosti pa bodo odvisna od realiziranili programov in povečane produktivnosti dela. Zato bo višja rast sredstev za osebne dohodke, poleg obveze povečanja učinkov dela. pogojena še z večjo ekonomičnostjo poslovanja ob realno nižjih stroškov v rasti 1983/1982 gospodarstvo občine brez Nli ZNF. SR Slovenija realna nominalna realna nomi- realna nominalna (okoli) nama Družbeni proizvod 2 22,4 17,3 40,8 1,5 21,8 [•'izičniobseg industrijske proizvodnje 1,7 1,5 Rast kmetijske proizvodnje 5,9 4 Rast zaposlenih 1,4 1.4 1 Izvoz skupaj 19,2 konvert. področje 11,7 18 klirinško področje 125,7 Uvoz skupaj 9,3 63,3 realna raven konvert. področje 2.5 63,1 iz leta 1982 klirinško področje 64,9 64,9 Pokritje uvoza z izvozom najmanj 100% i Rast sredstev za BRUTO osebne dohodke v globalu za 35 % počasneje od rast. doli. 35 64,2 35 Zaostajanje rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združ. v SIS družbenih dejavn., za polovico počasneje od rasti doliodka 50 72,5 50 Rast sredstev za zadovoljev. splošnih potreb do 10,7 10,7 Rast sredstev za Skupnost pokoj, in invalids. zavar. 29,2 29,2 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO JE NA SVOJI 21. SEJI DNE 21. FEBRUARJA 1983 V SKLADU S SVOJIMI POOBLASTILI SPREJEL .JZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983" rasti 1983/1982 gospodarstvo občine brez NF ZNF. SR Slovenija realna nominalna realna nomi- realna nominalna (okoli) nama Družbeni proizvod 2 22,4 17,3 40,8 1,5 21,8 [•'izičniobseg industrijske proizvodnje 1,7 1,5 Rast kmetijske proizvodnje 5,9 4 Rast zaposlenih 1,4 1.4 1 Izvoz skupaj 19,2 konvert. področje 11,7 18 klirinško področje 125,7 Uvoz skupaj 9,3 63,3 realna raven konvert. področje 2.5 63,1 iz leta 1982 klirinško področje 64,9 64,9 Pokritje uvoza z izvozom najmanj 100% i Rast sredstev za BRUTO osebne dohodke v globalu za 35 % počasneje od rast. doli. 35 64,2 35 Zaostajanje rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združ. v SIS družbenih dejavn., za polovico počasneje od rasti doliodka 50 72,5 50 Rast sredstev za zadovoljev. splošnih potreb do 10,7 10,7 Rast sredstev za Skupnost pokoj, in invalids. zavar. 29,2 29,2 STRAN 10 „NAŠ GLAS" Št. 4-februar 1983 primerjavi z letom 1982, boljšo organizacijo dela in realizacijo sporazumov o delitvi dela ter predvsem ob dodatnih možnostih, ki jih dajejo širitve programov v neposrednji menjavi dela z uporabniki storitev. Rast sredstev za OD v družbenih dejavnostih in znotraj posamezne dejavnosti (vendar največ do realizirane rasti sredstev za OD v gospodarstvu) bo vključena v sporazume o svobodni menjavi dela. V skladu s planskimi usmeritvami bodo potrebne dodatne odločitve glede zaposlovanja mladih strokovnih delavcev in pripravnikov z odpravljanjem pogodbenega dela in zaposlovanja upokojencev ter ustreznim zniževanjem deleža dopolnilnega dela, kar ne bi smeli smatrati kot dodatno zaposlovanje. To velja tudi ob povečanju obsega dela na podlagi neposredne menjave dela. 3. Nadomestila, pomoči in drugi izdatki socialne varnosti, ki imajo značaj osebnih prejemkov: Za programe 1983 je osnova dogovorjeni valorizirani obseg iz leta 1982, povečan v skladu z določbami zakonov in sporazumov glede teh dajatev. Te izdatke bomo lahko med letom prilagajali ekonomskim možnostim po predhodnih dogovorih glede izvajanja oziroma sprememb sedanjih predpisov in sporazumov, ki določajo njihovo višino in sistem uskladitve. 4. Materialni stroški in drugi izdatki, ki imajo značaj materialnih stroškov: V programih za leto 1983 se delež materialnih stroškov poveča za 18% na dogovorjeni normativ ali enoto storitve oziroma posamezni program. Izračunani parametri nominalne rasti v resolucijskih dokumentih sicer temeljijo na predvideni 20 % rasti cen, vendar je bilo ob usklajevanju programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1983 potrebno vključiti tudi obvezo varčevanja izvajalskih delovnih organizacij, ki bodo z ukrepi za racionalizacijo in povečanje ekonomičnosti poslovanja znižali poslovne stroške na enoto storitve oz. posamezno dejavnost za 2% glede na leto 1982, proučiti pa velja tudi možnost časovnega razmejevanja določenih stroškov. Amortizacija: Podlaga za kalkulacijo amortizacije v programih 1983 so dogovorjena sredstva za leto 1982 z vključeno obvezno revalorizacijo osnovnih sredstev in ob upoštevanju minimalnih amortizacijskih stopenj iz leta 1982. Tako dogovorjena sredstva amortizacije iz preteklega leta se valorizirajo za Svobodna menjava dela med združenim delom krške občine in samoupravnimi interesnimi skupnostmi je omogočila številne nove pridobitve in kvalitetno uresničevanje programov na področju družbenih dejavnosti. Pri tem je imela največja posavska OZD Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško še posebej pomemben delež. 20% in vključijo v programe izvajalcev dejavnosti in SIS za leto 1983. To velja le za tisti del amortizacije, kije neposredno vezan na odpalčevanje anuitet. Zvezni in republiški zakoni pa omogočajo do leta 1985 za družbene dejavnosti izjemno do 50 % znižani obračun amortizacije. 6. Anuitete: Upoštevajo se obveznosti iz amortizacijskega načrta vračanja kreditov po posameznih letih. Združenje sredstev amortizacije naj se izpostavi kot eden izmed virov odplačevanja anuitet. 7. Ostali programi: Republiški skupni programi, programi solidarnosti in vzajemnosti se ovrednotijo na podlagi trenutnih usmeritev republiških SIS. SIS družbenih dejavnosti in njihove strokovne službe morajo dobro preveriti realnost obveznosti do republiških solidarnosti in preko delegatskih skupščin doseči, da bodo solidarnostni programi resničen odraz možnosti občine Krško. NAVEDENA IZHODIŠČA ZA DO-GOVARJANJE PROGRAMOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1983 TERJAJO VRSTO UKREPOV, KI ZAHTEVAJO PREDVSEM: - selektivni pristop in uskladitev programov znotraj posamezne SIS in med področji družbenih dejavnosti, predvsem s krčenjem programov, ki ne sodijo v zagotovljeni obseg pravic in dajatev socialne varnosti, — poravnavanje zapadlih obveznosti, — povečanje neposredne menjave dela na tistih področjih družbenih dejavnosti kjer so za to dane možnosti, — revizijo kadrovskih in drugih normativov in prilagajanje znižanim materialnim možnostim, — izboljšanje organizacije dela izvajalskih OZD v smislu večje racionalizacije poslovanja z ustreznejšim razporejanjem delovnega časa za boljšo izkoriščenost kadrov in tehnologije, — povečanje produktivnosti dela izvajalcev družbenih dejavnosti in večjo ekonomičnost poslovanja skozi realno znižanje stroškov po enoti storitev glede na leto 1982. IZVRŠNI SVET POSEBEJ IZPOSTAVLJA ZAHTEVO, DA MORAJO SIS IN IZVAJALSKE OZD OBLIKOVATI PREDLOGE PROGRAMOV IN UKREPOV ZA NJIHOVO USKLADITEV TAKO: — da bo iz razčlenjenih posameznih programskih nalog razvidna vrsta programa (zakonsko zagotovljeni, dopolnilni, skupni, solidarnostni program . . .), obseg, kvaliteta, potrebna finančna sredstva in pričakovani učinki. Razvidno mora biti, ali se naloga izvaja prioritetno, ali jo širimo, zmanjšujemo ali celo opuščamo in kakšne bodo posledice. Pri selekciji nalog bomo krčili oz. opustili najprej tiste naloge, ki bodo najmanj prizadele družbeno produktivnost dela ter delovne ljudi in občane; — da ne bodo širile obstoječih in uvajale nove programske naloge, razen Št. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 11 v primeru, ko so te posledice opustitve obstoječih programov oz. njihovega kvalitetnejšega in bolj ekonomičnega izvajanja; — da bodo stimulirale produktivnost dela v izvajalskih OZD tako, da bodo določile večji obseg storitev, ki ga je potrebno opraviti z obstoječimi kadrovskimi in materialnimi potenciali; — da bodo konkretizirale varčevalne ukrepe iz „ Analize izvajanja družbenega plana občine Krško na področju družbenih dejavnosti v letih 1981 — 1982 v zaostrenih pogojih gospodarjenja"; — da ne bodo širile obseg in standarda obstoječih programov, ra- zen v primerih, ko bo to dogovorjeno med udeleženci neposredne svobodne menjave dela. V letu 1982 so bili prilivi sredstev manjši od planiranih, kar je povzročilo motnje v poslovanju SIS družbenih dejavnosti. IS SO Krško zato predlaga, da SIS ustvarijo najmanj 2 % rezerve v planskih sredstvih s ciljem preprečevanja motenj zaradi morebitnih manjših prilivov v letu 1983. V primeru ugodnih prilivov do plana se ta sredstva sprostijo ob koncu leta 1983. V letu 1984, po zmanjšanju anuitet, se bodo sredstva usmerila v razreševanje problemov v SIS družbenih dejavnosti. Ocenjujemo, da sta v najtežjem položaju zdravstvo in otroško varstvo, znotraj skupnega izvajanja programov pa OD izvajalcev, zaradi česar bo potrebno izdelati poglobljeno analizo osebnih dohodkov izvajalcev družbenih dejavnosti. Izvršni svet SO Krško pooblasti Koordinacijski odbor ter Komite za družbene dejavnosti za vodenje potrebnih aktivnosti, da bodo programi SIS družbenih dejavnosti na relaciji osnutek - predlog čimprej usklajeni ter bo tako omogočena sklenitev ustreznih samoupravnih sporazumov za področje družbenih dejavnosti. elementi REALIZACIJA IZVIRNIH PRIHODKOV SIS V OBDOBJU 1. l.do31. 12. 1982 OTROŠKO 1ZOBRAŽEV. KULTURA TI-L. KULTURA SOC. SKRBSTVO ZDRAVSTVO ZAPOSLOV. VARSTVO ______ I. Planirani priho-dkivletu 1982 II. Planirani prih. za poročev. obdobje 1. planir. prih. iz DOH. 2. planir. prih. iz 01) 3. SKUPAJ PLANIRANI PRIHODKI (1 + 2) III. REALIZIRANI PRIH. 4. rcaliz. pres. iz 1. 81 5. realiz. primanj. iz 1. 81 6. realiz. prih. od prispev. iz DOM. 7. rcaliz. prih. od pris. iz OD 8. SKUPAJ REALIZIRANI PRIHODKI 9. PRESEŽEK (8 - 3) 10. PRIMANJKLJAJ (3 8) 2.005.284 65.513.000 160.458.000 10.393.000 65.513.000 160.458.000 10.393.000 65.513.000 160.458.000 10.393.000 63.507.716 63.507.716 155.299.039 9.002.704 155.299.039 9.002.704 5.158.961 1.390.296 7.996.000 30.295.000 295.386.000 5.652.000 7.996.000 30.295.000 208.664.000 86.722.000 5.241.500 410.500 7.996.000 30.295.000 295.386.000 5.652.000 - 215.909.511 5.023.631 7.681.443 28.559.399 78.881.516 406.800 7.681.443 28.559.399 294.791.027 5.430.431 314.557 1.735.601 594.973 221.569 V obdobju I XII 1982 je bilo v globalu 11.421.241 din manj dotočenih sredstev. Lani so v Podbočju dobili novo šolsko poslopje. Otvoritev je bila ob občinskem prazniku, ko je bilo tudi srečanje borcev Gorjanskega bataljona, po katerem nosi šola ime. Posnetek je iz obdobja malo pred dokončanjem del. OSNUTEK OBLIKOVANJA RAVNI SREDSTEV ZA IZVAJANJE PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO V LETU 1983 V obdobju I-XII 1982 so imele SIS družbenih dejavnosti v globalu 11.421.241 din manj dotečenih sredstev od planiranih za omenjeno obdobje. Naloge za leto 1982 so bile izvedene v višjem obsegu, kot je dopuščal obseg dotečenih sredstev v letu 1982. To kaže na nujnost, da se za pokrivanje teh obveznosti zagotovijo sredstva v programih združevanja za leto 1983. Komite za družbene dejavnosti je na svoji seji dne 14. 2. 1982 zavzel stališče, da so lahko osnova za programe SIS v letu 1983 dogovorjeni revalorizirani programi za leto 1982, zmanjšani za manj dotečena sredstva STRAN 12 „NAŠ GLAS" Št. 4 - februar 1983 (tabela, kolona 3). V skladu z resolucijskimi izhodišči so sredstva za programe SIS družbenih dejavnosti za leto 1983 iz tako oblikovane osnove globalno povečana za 11,2 %. Selektiven pristop za zagotovitev sredstev za izvajanje programov posameznih SIS je razviden iz tabele. K tako planiranim programom za leto 1983 so prišteta še sredstva za prenesene naloge iz leta 1982, sredstva za tiste naloge, ki so bile v letu 1982 dogovorjene in izvedene, pa niso bile K TABELI: V koloni 6 so prikazana sredstva za naloge, prenesene iz leta 1982 v leto 1983 oz. za.naloge, ki so bile v letu 1982 izvedene, pa niso bile finančno pokrite, in sicer: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA: 670.000 din; 520.000 din za oddelek jasni (stališče komiteja za družbene dejavnosti in predsedstva SOV je, da se ustanovi jaslični oddelek v okviru VVZ Krško zaradi povečanih potreb kot posledica spremenjenega delovnega časa) in 150.000 din za vzdrževanje šole v Zdolah v skladu s programom revitalizacije opuščenih družbenih objektov: finančno pokrite, kakor tudi sredstva za določene dodatne naloge, ki so zakonsko pogojene (podrobna razčlenitev omenjenih namenskih sredstev je podana na koncu poglavja!). Programi SIS za izvajanje dejavnosti v letu 1983, razen nalog, ki so zakonsko pogojene, ne vsebujejo novih dodatnih nalog, ovrednoteni pa predstavljajo global sredstev v znesku 648.438.000 din, iz katerega je izvedena prispevna stopnja, ki znaša 22,23. Ta prispevna stopnja je v OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: 150.000 din - za vzdrževanje šole na Zdolah v skladu s programom revitalizacije opuščenih družbenih objektov; KULTURNA SKUPNOST: 2.210.000 din; 1.790.000 din za izvedene akcije v letu 1982, ki niso bile finančno pokrite; 150.000 din za Posavski muzej Brežice (v skladu z Zakonom o naravni in kulturni dediščini - Ur. list SRS 1/81 in sklepom skupščine občine z dne 25. 10. 1982 o pooblastitvi Posavskega muzeja Brežice za čuvanje premične kulturne dediščine); 120.000 din za spominski park Trebče v skladu z obveznostmi po Zakonu o spomin- globalu enaka stopnji, na osnovi katere se trenutno združujejo sredstva za izvajanje programov SIS družbenih dejavnosti na ravni občine, po posameznih SIS pa se stopnja razlikuje od sedanje, kar je odvisno od ovrednotenih programov. Ta global sredstev je potreben za popolno izvajanje programov SIS. V kolikor ne bi bil zagotovljen, bo potrebno zagotoviti druge vire oz. se bo potrebno dogovoriti za krčenje programov. skem parku Trebče Ur. 1. SRS 1/81); 150.000 din za vzdrževanje šole na Zdolah v skladu s programom revitalizacije opuščenih družbenih objektov: SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA: 1.700.000 din; 1.400.000 din v skladu z družbenim dogovorom o reševanju romske problematike in 300.000 din v skladu s programom Delavnice pod naslovom pogoji v Lcskovcu; OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST: 2.500.000 din za ZD v Kostanjevici (dogovor v okviru komiteja za družbene dejavnosti, SZDL ter KS Kostanjevica in Podbočje zaradi izenačevanja pogojev osnovnega zdravstvenega varstva v občini Krško). OSNUTKI PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 v 000 din S is Dogovorj. Manj doteč. Osnova Programi Sred. za Skupaj Indeks revaloriz. sred. v letu program. sis za 1. Indeks prenes. plan 7:3 programi 1982 za leto 1983 naosn. 4:3 nal. v 1. sred. sis pris. sis za leto 1982 1983 resoluc. izhodišč (selektivno) 83 oz. za že izv. nal. v 1.82 za leto 1983 stop. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1,03 l.SOV 64.235 2.005 62.230 69.200 111,2 670 69.870 112,3 1,36 2.0IS 161.994 5.159 156.835 174.400 111,2 150 174.550 111,3 6,45 3. KS 25.385 1.390 23.995 26.394 110,0 2.210 28.604 119,2 1,06 4.TKS 9.745 314 9.431 10.185 108,0 ~ 10.185 108,0 0,38 5.SSS 30.276 1.736 28.540 32.209 112,9 4.103 36.312 127,2 1,34 6.0ZS 286.789 595 286.194 318.248 111,2 2.500 32.0.748 112,1 10,34 7. ZAPOSLOV 6.644 222 6.422 7.259 113,0 910 8.169 127,2 0,28 SKUPAJ 585.068 11.421 573.647 637.895 111,2 10,543 648.438 113 22.33 St. 4 -februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 13 IV. OSNUTKI PROGRAMOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1983 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE PRIHODKI: v din A. Program vzgoje in varstva po prispevni stopnji iz BOD 1.03 % 27.866.960 B. Program družbeno denarnih pomoči po prispevni stopnji iz BOD 1.36 % 42.003.040 Skupaj 69.870.000 A. Program vzgoje in varstva I. Zajamčeni program 1. Vzgoja in varstvo v VVO 1.855.228 363.280 1.045.255 1.817.628 377.600 2. Vzgojni program 3. Sredstva amortizacije 4. Služba 5. Skupščinski stroški 6. Oddelek za razvojnomotene otroke 513.007 7. SDK stroški 185.966 8. Logoped 70.057 9. Anuitete 512.356 Skupaj: 26.740.397 II. Dogovorjeni program lO.Zdole ' adaptacija 150.000 11. Stroški delegatskega sistema 1 1 1.000 12.0bč.ZPM 600.000 13.DPBohor 16.500 14. Služšno prizadeti 36.000 15.SSV 90.000 16. Obvezna rezerva 122.960 Skupaj 10 do 16: 1.126.583 I + II Skupaj: 27.866.960 B. Program družbenodenarnih pomoči 40.708.291x11,2% 45.267.620 Primanjkljaj po prispevni stopnji 3.264.580 OBRAZLOŽITEV: Globalni program Skupnosti otroškega varstva Krško znaša v osnutku plana za leto 1983 69.870.000 din. Notranja delitev programa je razmejena na: A. Program vzgoje in varstva predšolskih otrok B. Program družbeno denarnih pomoči za preživljanje otrok A. Program vzgoje in varstva predšolskih otrok: Na osnovi danih izhodišč oblikovanja programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Krško v letu 1983 ter na osnovi predlagane prispevne stopnje iz BOD po domicilnein principu predstavlja osnutek programa Skupnosti otroškega varstva Krško v letu 1983 27.866.960 din. Prispevna stopnja iz BOD znaša 1.03 %. Sorazmerno nizka planska izhodišča, rast osebnih dohodkov za 11,2 % in rast materialnih izdatkov ter vzgojnih sredstev za 18 % omogočata v letu 1983 načrtovanje in izvajanje že obstoječih programov znotraj zajamčenega programa Skupnosti. V tem letu bo nujno reševati tudi problematiko razvojno motenih otrok v občini kakor tudi potrebe po vzgoji in varstvu otrok do 3 let starosti (jasli v Krškem). Merila za oblikovanje programa vzgoje in varstva predšolskih otrok so izdelana na osnovi veljavnih minimalnih kriterijev za poslovni čas vzgojno-varstvenih organizacij od 9 do 10 ur dnevno. Glede na spremenjen -podaljšan delovni čas ta merila že sedaj ne ustrezajo, dodatne težave v poslovanju VVO pa bodo povzročene tudi zaradi rasti materialnih izdatkov nad planiranimi. Če bi v osnutkih planov za leto 1983 upoštevali planska izhodišča, kot jih opredeljuje resolucije — rast osebnih dohodkov za 14,56 % in rast materialnih izdatkov 20 %, bi v letu 1983 potrebovali za izvedbo programov 29.431.496 din, kar predstavlja 1.544.536 din primanjkljaja med planiranimi sredstvi po prispevni stopnji iz BOD in planskimi potrebami. Ker v tem času, ko sprejemamo osnutke programov za leto 1983. še niso znane vse podražitve - vzgojno-varstvene organizacije niso mogle postaviti realnih planov za to leto - je možno računati na še večji razkorak med osnutki programov in dejanskimi potrebami. V dogovorjenem programu skupnosti so opredeljene le naloge, ki so vezane na delovanje delegatskega sistema skupščine, povezovanje skupščine in skupnosti na področju socialnega varstva ter programi druž- Za malčke in cicibane je v naši občini prostorsko in kadrovsko kar lepo poskrbljeno. Spominski posnetek je z otvoritve II. B faze krškega vrtca, ki je pomenila za središče občine pomembno pridobitev otroškega varstva in vzgoje. STRAN 14 „NAŠ GLAS" Št. 4 - februar 1983 ZAJAMČENI PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI V LETI 1983 (VARIANTA I) v din WO_______________3 leta________3 - t________6_ur_________3 ure________Romi________pop. 1. BRESTANICA 1.493.352 2. KOPRIVNICA 175.728 3. KOSTANJEVICA 628.920 497.784 351.456 4. KRŠKO 4.296.804 5.973.408 702.912 5.LESKOVEC 628.920 1.991.136 351.456 175.728 664.308 248.892 6. PODBOCJE - 497.784 351.456 7. RAKA 497.784 351.456 8. SENOVO 628.920 995.568 351.456 skupaj 6.183.564 11.946.816 2.460.192 351.456 664.308 248.892 OSNOVE MERIL ZA VZGOJNOVARSTVENO DEJAVNOST V LETU 1983 din 1. Oddelki do 3 let 1 vzgojiteljica 19.115 x 11,2% 21.256 1 varuhinja 16.244 18.063 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sredstva in MI 10.725 x 18% 12.655 skupaj 46.476 52.410 2. oddelki od 3 do 7 let 1 vzgojiteljica 19.115 21.256 0,5 varuhinje 8.122 9.032 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sredstva in MI 9.117 10.758 skupaj 36.746 41.482 3. oddelki do 6 ur 1 vzgojiteljica 19.115 21.256 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sredstva 6.437 7.596 skupaj 25.944 29.288 4. Romski oddelki 1 vzgojiteljica 21.982 24.444 1 varuhinja 18.681 20.773 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sred. in MI 8.226 9.706 skupaj 49.281 55.359 Letna cena oddelka 1. oddelki do 3 let 628.920 din 2. oddelki od 3 do 7 let 497.784 din 3. oddelki do 6 ur 351.456 din 4. Romski oddelek 664.308 din 5. 80 urni program 18.164 din OSNOVE MERIL ZA VZGOJNOVARSTVENO DEJAVNOST V LETU 1983 din 1982 1983 1. Oddelki do 3 let 1 vzgojiteljica 19.115 x 11,2% 21.256 1 varuhinja 16.244 18.063 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sredstva in MI 10.725 x 18% 12.655 skupaj 46.476 52.410 2. oddelki od 3 do 7 let 1 vzgojiteljica 19.115 21.256 0,5 varuhinje 8.122 9.032 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sredstva in MI 9.117 10.758 skupaj 36.746 41.482 3. oddelki do 6 ur 1 vzgojiteljica 19.115 21.256 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sredstva 6.437 7.596 skupaj 25.944 29.288 4. Romski oddelki 1 vzgojiteljica 21.982 24.444 1 varuhinja 18.681 20.773 0,08 ped. vodje 392 436 vzgojna sred. in MI 8.226 9.706 skupaj 49.281 55.359 Letna cena oddelka 1. oddelki do 3 let 628.920 din 2. oddelki od 3 do 7 let 497.784 din 3. oddelki do 6 ur 351.456 din 4. Romski oddelek 664.308 din 5. 80 urni program 18.164 din 'ARSTVENE DEJAVNOSTI V LETI 1983 (VARIANTA I) v din 3 — t 6 ur_________3 ure________Romi________pop. skupaj benih organizacij in društev, ki imajo v svojih programih delo z otroki in za otroke. V dogovorjeni program je zajeta tudi udeležba skupnosti pri obnovi šole na Zdolah. B. Za izvedbo programa družbeno denarnih pomoči otrokom bi pri enakem številu upravičencev in otrok kot v letu 1982 potrebovali v letu 1983 45.267.960 din. Na osnovi predlagane prispevne stopnje in mase sredstev pa je v osnutku opredeljenih le 42.000.040 din sredstev, kar predstavlja že 3.264.580 din planskega primanjkljaja. Poseben problem predstavljajo za skupnost že sredstva izplačanih otroških dodatkov za mesec december 1982 v januarju 1983, gre za cca 3.100.000 din. V okviru skupnosti otroškega varstva Slovenije je bilo dogovorjeno, da se v letu 1983 preide na nov sistem zagotavljanja družbeno denarne pomoči za otroke, otroški dodatki naj bi se izplačevali v obliki tako imenovanih funkcionalnih oblik pomoči, kar pa za skupnost predstavlja še dodatno breme ter dodatno finančno obveznost. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE I. ZAGOTOVLJENI PROGRAM: 1983 1. Program storitev s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi programi in programi interesnih dejavnosti -103 oddelki OŠ 102.185.524 -34 oddelkov COŠ (razlika na ceno oddelka) 17.671.488 2. Program prevozov otrok v šolo in iz šole v skladu z zakonom (avtobusni prevozi) 4.752.396 3. Program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju v domovih za usposabljanje izven občine 366.222 4. Financiranje programa SLO II. REPUBLIŠKI PROGRAM 1 ;494.000 III. DOGOVORJENI PROGRAM Prioriteta: 1. Anuitete 35.683.932 2. Kadrovske štipendije 441.320 3. Program storitev uresničevanja podaljšanega 1.493.352 175.728 1.478.160 10.973.124 4.060.440 849.240 849.240 1.975.944 21.855.228 bivanja in razlika COS 7.687.652 4. Sofinanciranje delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS 1.180.000 5. Sofinanciranje Delavske univerze 6. Sofinanciranje šolanja odraslih 1.004.549 7. Sofinanciranje zimske šole v naravi 180.000 8. Sofinanciranje letovanja šolskih otrok 180.000 9. Sofinanciranje delovanja Obč. ZPM 180.000 OSTALE DOGOVORJENE OBLIKE 1. Skupščinski stroški 268.515 2. Strokovna literatura 1.310 3. Svetovalno delo 9.281 Št. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 15 4. SDK stroški 801.745 5. Hospitacije 16.856 6. Delegatski sistem v KS 16.856 7. Sofinanciraje INDOK centra 70.000 8. Sofinanciranje Radia Brežice 9. Sofinanciranje dejavnosti društev in zvez 66.500 - OO RKS Krško - Čebelarska zveza - Društvo slušno prizadetih - MO slepih in slabovidnih - Društvo paraplegikov - Društvo civilnih invalidov 10. Sofinanciranje postopne sanacije šole Zdole 150.000 11. Investicijsko vzdrževanje šol 150.000 - Zagotovljeni program 124.975.630 - Dogovorjeni program (prioriteta) 46.537.453 - Ostali dogovorjeni program 1.542.917 - Skupni program 1.494.000 skupaj 174.550.000 Izračun finančnega plana je po navodilih Komiteja za družbene dejavnosti pripravila strokovna služba. Odbor za osnovno izobraževanje je obravnaval osnutek finančnega plana OIS za leto 1983 17. 2. 1983 in sprejel sklep, da z osnutkom finančnega plana za zajamčeni program ne soglaša, ker le ta ne izhaja iz enotnih resolucijskih izhodišč programov vseh SIS družbenih dejavnosti. Mnenje IS: Izhodišča, ki jih IS objavlja v „Našem glasu", so izvedenka iz resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja občine Krško v 1983. letu. KULTURNA SKUPNOST OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE Program iz BOD mase 12.086.800 Namenska sredstva za akcije2.210.000 Sredstva združene amortizacije 1.644.095 skupaj 15.940.895 I. ZAJAMČENI PROGRAM KS KRŠKO OZD in zavodi s področja kulture: (Valvasorjeva knjižnica, DD E. Kardelj, Galerija B. Jakac, Muzej ljudske revolucije. Zgodovinski arhiv Celje, LRZSV, Posavski muzej) 6.994.000 Zveza kulturnih organizacij 784.000 Skupne strokovne službe 1.060.000 Interesne dejavnosti na šolah v naši občini so razvite in pestre. Mladi čebelarji na OŠ ..Narodnega heroja Milke Kerinove" so bili lani veseli pridobitve - šolskega čebelnjaka, kjer jim bodo čebelarji veterani posredovali bogate izkušnje. Amortizacija 1.644.095 skupaj 10.482.095 II. DOGOVORNJENI PROGRAM KS KRŠKO (financiranje iz namenskih sredstev) a) Izvedene akcije iz leta 1982 (Forma viva, zbirka Franceta Kralja, Sajevce, cerkev Kostanjevica, grad Brestanica) 1.514.430 b) Namenska sredstva za akcije 1983 (Kapucinski samostan, šola Zdole, Spominski park Trebče) 550.000 Anuitete 1.644.095 skupaj 3.708.525 Program iz BOD mase, namenska sredstva in sredstva združene amortizacije 15.940.895 Zajamčeni program in namenska sredstva iz dogovorjenega programa 14.190.620 Razlika - dogovorjeni program 1.750.275 Akcije na kulturno-zgodovinskih spomenikih grad in cerkev Kostanjevica, grad Brestanica, Ajdovska jama) 924.000 Kulturni domovi (Dom XIV. divizije, Kulturni dom Kostanjevica) 340.000 Likovna razstavišča (Galerija Krško, Lamutov likovni salon) 100.000 Gledališka in pevska združenja (Posavska pevska zveza, Gledališko združenje Posavja) 78.600 Sofinanciranje društev in zvez (slušno prizadeti, civilni vojni invalidi, organizacija slepih in slabovidnih, društvo paraplegikov, ZOTK) 57.675 Delegatski sistem in skupščinski stroški 100.000 INDOK center 20.000 Radio Brežice 20.000 Štipendije 60.000 SDK provizija 50.000 skupaj: 1.750.275 Program KS za leto 1983 26.394.000 Od tega: - skupni program KSS 14.307.200 - Občinski program 12.086.800 - namenska sredstva za akcije 2.210.000 skupaj: 28.604.000 Z namensko odobrenimi sredstvi za akcije bo KS Krško v letu 1983 pokrila izvedene akcije v letu 1982, vendar le pod pogojem, da bo vrednost programa ostala nespremenjena in da ne bo takšnih izpadov sredstev, kot je bilo to v letu 1982. Iz dogovorjenega programa bo Kulturna skupnost Krško v letu 1982 v celoti črtala obnovo kulturnih domov po krajevnih skupnostih, minimalna sredstva pa bo namenila za nekatere nadaljevalne akcije na kulturnozgodovinskih spomenikih. V poprimeru, da se bo predvidena vrednost programa zmanjšala ali da bodo prilivi sredstev neredni in bistveno manjši od planiranih, se akcije seveda ne bodo izvedle. V tem primeru je vprašljivo tudi financiranje kulturnih domov in glede na dejstvo, da je Kulturna skupnost Krško v te domove v preteklosti vložila znatna finančna sredstva, bi bilo bolj ali manj neupravičeno, da teh domov ne bi vsaj minimalno financirali. Ob morebitnem zmanjšanju programa oziroma zmanjšanih prilivih se bo Kulturna STRAN 16 „NAŠ GLAS" Št.4-februar 1983 skupnost Krško primorana odreči tudi financiranju zvez, združenj in društev ali poseči celo v zajamčeni program, kar bo že tako neugodno stanje kulturnih ustanov še poslabšalo. TELESNOKULTURNA SKUPNOST OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE I. ZAJAMČENI PROGRAM8.632.298 1. Redna dejavnost 5.816.420 2. Anuitete 1.332.973 - Dom XIV. divizije 544.911 - Stadion M. Gubec 788.062 3. Amortizacija 382.905 — stadion M. Gubec 382.905 - v lasti 00 TK — 4. SSS SIS Krško 1.100.000 II. DOGOVORJENI PROGRAM 304.902 1. Finansiranje ZOI 84 59.000 2. Ureditev šole na Zdolah (PS) 100.000 3. Finansiranje delega- tskega sistema 4. Štipendije 60.000 5. SDK provizija 70.000 6. Bloudkova priznanja 7. Obveznosti po samoupra - vnih sporazumih - INDOK center — Radio Brežice — Tehnična kultura - Društvo slušno prizadetih - Društvo slepih - Društvo civilnih vojnih invalidov - Društvo paraplegikov 8. Objekti po manjših K S 9. Rezerva 2% 115.902 III. TKS SR Slovenije 1.247.800 skupaj 10.185.000 OBRAZLOŽITEV: Osnutek finančnega plana TKS Krško za leto 1983 se je zmanjšal na podlagi dogovorov na Komiteju za družbene dejavnosti za 221.335 din. S sredstvi TKS - na podlagi izhodišč - v višini 10.185 bomo lahko krili v celoti le zajamčeni program v znesku 8.632.298 din, kaj bo pa z dogovorjenim programom, pa je v tem trenutku precej nejasno. Z dogovorjenim programom bomo poravnali le obveznosti ZOI 84, štipendije in stroške poslovanja SDK in zagotovili sredstva rezerve v višini 115.902 din. Amaterska kultura ima v občini Krško na glasbenem področju kar lepo tradicijo z nekaj kvalitetnimi predstavniki. Med njimi je tudi Pihalna godba Tovarne celuloze in papirja ,J3juro Salaj" Krško. Iz programa finansiranja bomo morali izločiti delegatski sistem, podelitev vsakoletnih Bloudkovih priznanj, vse obveznosti po sporazumih do društev, zvez, Indok centra, Radia Brežice itd., kakor tudi izgradnjo športnih objektov po manjših krajevnih skupnostih, kar je bila do sedaj že nekaj let ustaljena praksa. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE I. TEMELJNI CILJI IN USMERITVE SSS Krško bo izpolnjevala naloge, katere ji določajo Zakon o socialnem skrbstvu, drugi zakoni, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter splošne družbene usmeritve. Njeni ukrepi v letu 1983 bodo usmerjeni predvsem v uresničevanje naslednjih ciljev: - poglabljanje in razvijanje samoupravnih odnosov ter uveljavljanje in krepitev delegatskih razmerij ter zagotavljanje neposrednega vpliva delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih pri sprejemanju vseh odločitev v politiki socialnega skrbstva; - krepitev odgovornosti in aktivnosti izvajalcev in uporabnikov ter drugih družbenih dejavnikov za uresničevanje socialnoskrbstvene dejavnosti; - ohranitev dosežene ravni socialne varnosti prejemnikov družbenih denarnih pomoči, skladno z dogovorjenimi izhodišči za zagotavljanje socialne varnosti; — izvajanje ukrepov, sprejetih ob Analizi izvajanja družbenega plana SO Krško na področju družbenih dejavnosti v letih 1981 1982, in dogovorjenih prednostnih nalog, ki so: 1. Zagotavljanje socialne varnosti ogroženim kategorijam občanov, nu-denje minimalnih sredstev za življenje, spremljanje rasti življenjskih stroškov in skladno z njimi usklajevanje vseh oblik družbenih materialnih pomoči. 2. Zagotavljanje izvajanja programa izvajalcev na področju domske oskrbe za odrasle osebe ter oskrbe v zavodih za usposabljanje in vzgojno varstvenih zavodih za otroke in mladostnike. 3. Razvoj Centra za socialno delo kot osrednje institucije za izvajanje socialnoskrbstvene dejavnosti v občini Krško in zagotovitev ustreznih prostorov za njegovo delovanje. V okviru CSD si je potrebno v sodelovanju z vsemi družbenimi dejavniki prizadevati za razvoj svetovalne službe in preprečevanje negativnih pojavov in zasvojenosti. 4. V okviru CSD si bo SSS prizadevala za nadaljnji razvoj Delavnice za delo pod posebnimi pogoji, pridobivanje kooperantskih del, nadaljnje vključevanje zmerno in težje prizadetih mladostnikov, zaposlitev še Št. 4 -februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 17 enega strokovnega delavca in pridobitev dodatnih prostorov za potrebe Delavnice. Ukrepi, sprejeti ob Analizi, so sestavni del delovnega in finančnega načrta Skupnosti socialnega skrbstva za leto 1983. II. DELOVNI NAČRT Za uresničevanje teh ukrepov bodo skupščina, njeni organi in strokovne službe v letu 1983 opravili naslednje pomembnejše naloge: 1. Obravnava poročila o delu Skupnosti in obravnava poročila CSD o izvajanju socialnoskrbstvene dejavnosti v letu 1982. Usmeritev v aktivno socialno politiko. 2. Sprotno spremljanje in izpolnjevanje finančnega načrta za leto 1983 z vsebinsko obravnavo posameznih postavk zagotovljenega, skupnega in dogovorjenega programa: sklepni račun SSS, polletni obračun za leto 1983, delovni in finančni načrt za leto 1984. 3. Naloge s področja svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva v občini. Sprejemanje samoupravnega sporazuma in aneksa k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela med Centrom za socialno delo in Domom upokojencev Krško. 4. Uveljavljanje splošne družbene skrbi za starejše občane; sprejem samoupravnega sporazuma za oblikovanje enotnih kriterijev za doplačilo k stroškom domske oskrbe za osebe, ki imajo do oskrbovancev preživninsko obveznost ali obveznost iz pogodbenega razmerja na podlagi določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmer-jih. 5. Izpolnjevanje nalog, ki jih Skupnosti nalagajo zakoni in predpisi s področja družinske, kazenske in invalidske zakonodaje ter drugi zakoni in predpisi: - spremljanje izvajanja predzakonskega, zakonskega in družinskega svetovanja, razvoj zakonske svetovalnice; - spremljanje izvajanja nalog skrbništva, rejništva otrok in posvojitev ter urejanje očetovstva in preživnin otrokom; - spremljanje izvajanja nalog s področja kazenske'zakonodaje, zlasti reševanja mladoletnega prestopništva, reševanja in odpravljanja raznih oblik zasvojenosti: - spremljanje in usmerjanje izvajanja nalog s področja razvrščanja, habilitacije in rehabilitacije invalidnih otrok; 6. Druge naloge, ki jih bo potrebno izvesti zaradi razmer na področju socialnoskrbstvene dejavnosti, socialnega dela in socialne politike. III. FINANČNI NAČRT S tem finančnim načrtom bo Skupnost zagotavljala: 1. Sredstva za zagotavljanje svobodne menjave dela, 2. Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, 3. Sredstva za delovanje SSS in CSD, 4. Sredstva za skupni program v SRS 5. Sredstva za reševanje problematike Romov po družbenem dogovoru. 1. Sredstva za zagotavljanje svobodne menjave dela Ta naloga obsega prispevke socialno humanitarnim organizacijam in društvom: 00 RK, OZ DPM, Medobčinskemu društvu slušno prizadetih. Društvu za pomoč duševno prizadetim. Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih, Medobčinskemu društvu civilnih in vojaških invalidov, Medobčinskemu društvu paraplegikov, Društvu multiple skleroze, prispevek za delovanje Indok centra, prispevek za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, prispevek za delovanje Skupnosti socialnega varstva Krško in drugo. 2. Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, kjer se uresničujejo naslednje naloge: - stalne družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja v višini 4.650,00 din mesečno, - stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja v povprečni višini 2.325,00 din; sredstva za pomoči se zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti, višina je enotno dogovorjena v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije; - dodatek za pomoč in postrežbo za tiste upravičence družbeno denarnih pomoči, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb potrebujejo pomoč tuje osebe, - začasne, občasne in enkratne družbene denarne pomoči posameznikom in družini. - rejnine za otroke, ki so v oskrbi v rejniških družinah, - oskrbnine za zavodsko varstvo odraslih oseb v splošnih in posebnih socialnih zavodih, - oskrbnine za zavodsko varstvo otrok in mladoletnikov v organizacijah za usposabljanje ter v vzgojno varstvenih zavodih. — sredstva za izvajanje skrbništva in razvrščanje otrok in mladostnikov, — sredstva za izvajanje predzakonskega in zakonskega svetovanja, — sredstva za delovanje Delavnice za delo pod posebnimi pogoji, — sredstva za izboljšanje socialno ekonomskih razmer Romov in izvajanje nalog po sprejetem programu. Navedene pravice bo Skupnost zagotavljala v obsegu in na način, ki je določen v Statutu in drugih samoupravnih aktih Skupnosti ter v skladu s pogoji, kriteriji in merili Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti. 3. Sredstva za delovanje SSS in CSD Pri izračunu potrebnih sredstev za delovanje CSD so upoštevana potrebna sredstva za BOD delavcem (del teh sredstev prejemamo iz naslova solidarnosti), za zakonske obveznosti, za materialne stroške, amortizacijo in drugo v zvezi z delovanjem SSS in CSD. Upoštevali smo zaposlitev novega strokovnega delavca v Delavnici za delo pod posebnimi pogoji. 4. Sredstva za skupni program v SRS Sredstva za izvajanje tega programa so dogovorjena v SSS Slovenije in se združujejo za izvajanje nalog skupnega pomena v SR Sloveniji, predvsem za financiranje Strokovne službe SSS Slovenije, za izgradnjo III. Zavoda za varstvo zmerno in teže duševno prizadetih otrok in mladostnikov na Igu ter druge skupno dogovorjene naloge. 5. Sredstva za reševanje problematike Romov po družbenem dogovoru Sredstva za izvajanje te naloge se združujejo pri SSS za izvajanje skupno dogovorjenega programa, predvsem za izboljšanje bivalnih in drugih življenjskih pogojev Romov. OSNUTEK FINANČNEGA PROGRAMA PRIHODKI: - Iz BOD - Solidarnost - Drugi prihodki skupaj 36.312.000 3.972.000 3.400.000 43.684.000 ODHODKI: din - Sredstva iz naslova svobodne menjave dela 401.310 - Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti 33.523.690 - Sredstva za Rome po družbenem dogovoru 1.400.000 - Sredstva za delovanje SSS in CSD 7.950.000 - Skupni program v SRS 409.000 skupaj 43.684.000 STRAN 18 „NAŠ GLAS" Št. 4 - februar 1983 S sredstvi v višini 43.684.000,00 din bo SSS zagotovila uresničevanje nalog, dogovorjenih v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SSS Krško za obdobje 1981 - 1985. V skupnih sredstvih bo morala Skupnost združiti iz BOD 36.312.000,00 din, to je za 4.103.000,00 din več kot znaša osnutek programa iz BOD na osnovi resolucijskih izhodišč (32.209.000,00 din). Dodatna sredstva v višini 4.103.000,00 din bo Skupnost združila za izvajanje naslednjih nalog v letu 1983: 2.403.000,00 din - za zagotavljanje programa socialne varnosti, ki se v primerjavi z letom 1982 zvišuje za 15,37%. 300.000,00 din - za novo zaposlitev specialnega pedagoga v Delavnici za delo pod posebnimi pogoji v Leskovcu. 1.400.000,00 din - za reševanje romske problematike v skladu z Družbenim dogovorom. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE PROGRAM DELA: Občinska zdravstvena skupnost Krško bo v letu 1983 izvajala z zakonom o zdravstvenem varstvu zagotovljeni obseg zdravstvenega varstva, ki obsega: — zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov in predšolskih otrok; — zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 19. leta starosti ter učencev in študentov, ki niso v delovnem razmerju; — zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in v zvezi z uresničevanjem pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok; — zdravstveno varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb ter njihovih družinskih članov in invalidnih otrok; > — zdravstveno varstvo upokojencev in njihovih družinskih članov; — zdravstveno varstvo varovancev v socialnih zavodih; — zdravstveno varstvo prejemnikov družbenih denarnih pomoči; — zdravstveno varstvo ostarelih kmetov, ki prejemajo starostno pokoj- nino ali preživnino in njihovih zakoncev; — nego na domu, patronažno obravnavo in ambulantno zdravljenje drugih starostnikov nad 65 let; — zdravstveno varstvo brezposelnih oseb, prijavljenih pri skupnosti za zaposlovanje delavcev in njihovih družinskih članov; — zdravstveno varstvo borcev NOV, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne; — zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo določenih b"olezni; — organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana OZS Krško za obdobje 1981 - 1985 so se uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev dogovorili za dodaten obseg pravic in storitev, ki presega z zakonom zagotovljeni obseg. Dodatni, v občini dogovorjeni obseg zdravstvenega varstva obsega: — pravice do zdravstvenih storitev, zdravil in ortopedskih pripomočkov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem bolezni in poškodb in z medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih oseb, ki niso zajete z zakonom zagotovljeni obseg zdravstvenega varstva; — denarna nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni in poškodbe, transplantacije živega tkiva ali organov v korist druge osebe, dajanje krvi, nege obolelega družinskega člana ter izolacije ali spremstva, ki ju odredi zdravnik; — povračilo potnih stroškov v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva; — pogrebnino in posmrtnino. Zaradi vsebine dodatnega, v občinski zdravstveni skupnosti dogovorjenega obsega programa, le-tega ob pomanjkanju sredstev ni možno opustiti, vendar pa razpoložljiva sredstva ne zagotavljajo njegove realizacije v dogovorjenem obsegu. Razlika med razpoložljivimi sredstvi in višino sredstev, ki bi bila potrebna za ohranitev obsega in nivoja zdravstvenega varstva iz leta 1982, znaša okrog 30.000.000 dinarjev. Poleg ..zagotovljenega" in ..dodatnega - dogovorjenega" programa zdravstvenega varstva bo OZS Krško v letu 1983 izvajala tudi druge naloge, dogovorjene s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori (Samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji /a obdobje 1981 - 1985, Samoupravni sporazum o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, Samoupravni sporazum o temeljih plana Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 - 1985, Družbeni dogovor o modernizaciji Splošne bolnišnice Brežice in drugi). Vse večja razlika med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi občinske zdravstvene skupnosti zahteva ponovno preverjanje vseh dogovorjenih nalog in obveznosti ter sedanjega obsega pravic uporabnikov. Delegati OZS Krško so že v decembru 1982 sprejeli nekatere ukrepe za uskladitev porabe na področju zdravstvenega varstva, vendar ti ukrepi ne pomenijo zmanjšanja obsega pravic uporabnikov, temveč le zaostrovanje kriterijev za uveljavljanje teh pravic. Nenehno večanje razlike med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi za zdravstveno varstvo pa kaže na to, da se bodo morali uporabniki odločiti tudi za uskladitev obsega svojih pravic z dohodkovnimi možnostmi združenega dela. NAČRT POTREBNIH OZIROMA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV OZS KRŠKO ZA LETO 1983: 1. ZAGOTOVLJENI OBSEG STORITEV - osnovna zdravstvena dejavnost 44.100.000 - bolnišnična in zdraviliška dejavnost 95.270.000 - zdravila, ortopedski pripomočki 28.000.000 2. V OBČINI DOGOVORJENI OBSEG PRAVIC - osnovna zdravstvena dejavnost ' 24.600.000 - bolnišnična in zdraviliška dejav. 45.110.000 - zdravila, ortopedski pripomočki 8.500.000 - denarna nadomestila 39.600.000 3. ANUITETE 3.616.000 4. Skupni program ZS Slovenije 2.845.000 5. Republiška solidarnost 8.409.000 6. Štipendiranje zdr. kadrov, sredstva za nepredvidene rizike v SRS 710.000 7. program SLo 6.000.000 8. regijska solidarnost 3.300.000 9. druge obveznostipo sporazumu MZS 4.430.000 10. druge naloge OZS 10.573.000 11. 2-odstotna rezerva 6.685.000 skupaj (1 - 11) 331.748.000 Št. 4 - februar 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 19 12. NOVE NALOGE - zdravstvena ekipa v Kostanjevici 2.500.000 - zdr. varstvo oskrbovancev v soc. ustan. -skupaj (1-12) 334.248.000 NAČRTOVANI PRIHODKI OZS KRŠKO V LETU 1983 prispevki iz dohodka in osebnega dohodka 320.748.000 prispevki iz kmetijske dejavnosti 7.000.000 drugi prihodki 6.500.000 SKUPAJ PRIHODKI 334.248.000 OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE Program dela Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško za leto 1983 je oblikovan na osnovi splošnih in specifično občinskih razmer v izvajanju politike zaposlovanja, sicer opredeljene v resoluciji in načrtu zaposlovanja občine Krško za navedeno leto. V prizadevanjih za produktivno zaposlovanje, med ostalim tudi na račun ugodnejše strukture novo zaposlenih, ter hkratno obvladovanje rasti nezaposlenosti, imajo prednost pri izvajanju naslednje programske naloge: odpravljanje vseh oblik izrednega dela s ciljem hitrejšega zaposlovanja mladih, usposabljanje in prekvalifikacija nezaposlenih zaradi njihove zaposlitve, strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov, usmerjanje in štipendiranje mladine v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela in zagotavljanje socialne varnosti začasno nezaposlenim osebam v obliki denarnega nadomestila oziroma pomoči. Z ozirom na zaostrene pogoje gospodarjenja bo nedvomno težje izvajati tudi zastavljene kadrovske cilje. Vsled tega ocenjujemo, da se bo v letu 1983 kljub navedenim prizadevanjem povzpelo število iskalcev zaposlitve od 293 nezaposlenih, kot jih beležimo v letu 1982, na 345 v letu 1983. V preteklem letu smo od skupnega števila nezaposlenih beležili 113 iskalcev prave zaposlitve, v tekočem letu pa ocenjujemo, da se bo to število povzpelo na 150 mladih nezaposlenih oseb. Posledica tega bo porast števila upravičencev do socialne varnosti v primeru nezaposlenosti, in sicer ocenjujemo, da jih bo 175, medtem ko jih je bilo v preteklem letu 132. Pri pregledu osrednjih nalog velja izpostaviti, da predstavljajo zakonsko opredeljene naloge (socialna varnost, priprava delavcev, invalidi) 67 % delež vrednosti celotnega programa. Vrednost ostalih nalog se zmanjšuje zaradi obvez do zakonskih nalog oziroma je njihova rast glede na preteklo leto v dovoljenih okvirih. Ovrednotenja osnutka programa dela za leto 1983: PRIHODKI 1. Presežek prihodkov iz leta 1981 1.427.445 2. Prispevek iz dohodka 8.169.000 3. Republiška solidarnost 3.616.160 4. Drugi prihodki SKUPAJ PRIHODKI 13,212.605 ODHODKI 1. Socialna varnost 7.454.049 2. Priprava delavcev 756.432 3. Usposabljanje inval. oseb 391.337 4. Medobč. org. slep. in slabov. 7.925 5. Med. org. civil. invalidov 6.732 6. Društvo slušno prizad. 65.000 7. Društvo paraplegikov 5.410 8. Obč. skup. soc. varstva 111.376 9. INDOK Center 3.050 10. Društvo kadrov, delavcev 6.600 11. Delo delegatov v KS 54.914 12. Dogovorjeni skupni program 622.720 13. Sredstva za delovno skupnost 3,123.360 14. Materialni stroški 131.000 15. Obveznost solidarnosti 384.000 16. Rezervni sklad 88.700 SKUPAJ ODHODKI 13,212.605 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST DOLGOROČNE USMERITVE DEJAVNOSTI ORS 1. Učvrstitev družbene vloge Občinske raziskovalne skupnosti; raziskovalno in razvojno delo naj postane skupna naloga in skrb vseh dejavnikov v občini, poleg ORS še OZD, IS SO občine, družbenopolitičnih organizacij in drugih. 2. Razširitev občinskega raziskovalnega programa s sedanje pretežno tehnične oz. materialne domene na ostale družbeno pomembne domene, kot so urejanje in gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, komunalna dejavnost, demografska gibanja, kadri, zaposlovanje, možnosti nastopov gospodarstva v specifičnih smereh, prestrukturiranje gospodarstva se z drugih vidikov in ne samo z vidika jačanja materialne osnove in ekonomskega položaja (nematerialna komponenta). 3. Konkretizacija dolgoročnega programa za področje infrastrukture. 4. Poudarjanje pomena ekonomskega učinka inventivne dejavnosti, vlaganje maksimalnih naporov, da postane inventivna dejavnost naša vsakdanja spremljevalka, in konkretizacija programa pospeševanja množične inven- Telesna kultura ima v naši občini dokajšnje prostorske zmogljivosti, saj je bila druga za drugo zgrajena v(sta modemih telovadnic, med zadnjimi telovadnica OŠ Gorjanskega bataljona Podbočje. Ob otvoritvi za lanski občinski praznik so svečani trenutek na svojski način počastili tudi krški zmajarji, katerih poleti zahtevajo dokajšnjo mero poguma in spretnosti. STRAN 20 „NAŠ GLAS" Št. 4-februar 1983 Plan 1983 Viri financiranja Prihodki 1983 Ostanek 1982 151.000 150.000 151.000 100.000 50.000 200.000 400.000 200.000 275.000 125.000 258.000 500.000 138.000 500.000 120.000 OSNUTEK PROGRAMA DELA ZA LETO 1983 IN NJEGOVO OVREDNOTENJE A. Občinski raziskovalni program 1. Proizvodnja in predelava hrane - gojitev novih sort breskev, marelic in ajde - proteinska hrana 2. Predelava odpadkov (prior.) jalovina Rudnika Senovo 3. Pitne vode (soudeležba) 4. Daljinsko ogrevanje - lokalne kotlovnice - tehnološke študije (soud.) - zasnove plinifikacije (soudeležba) 5. Prestrukturiranje gospodarstva - mešana gospodinjstva - kadrovska študija koriščenje strok, potenciala kadrov) 6. Neorganske surovine - gramoz - peski 7. Male HE - soudeležba 8. Raziskave s področja industrijske proizvodnje in kmetijstva (neopredeljeno v programu PorS) 9. Recenzije B. Sredstva za pospeševanje inovacijske dejavnosti C. Sredstva za skupni program D. Lastno delovanje E. Ostale obveznosti 300.000 100.000 350.000 300.000 100.000 350.000 100.000 300.000 100.000 200.000 100.000 400.000 80.000 400.000 80.000 2.894.000 3.289.000 395.000 290.000 354.000 730.000 300.000 200.000 354.000 730.000 300.000 90.000 4.963.000 4.478.000 485.000 t tivne dejavnosti ter okrepitev gibanja „znanost mladini". 5. Vlaganje naporov za izboljšavo kadrovske strukture v domeni industrije, vplivanje na politiko nagrajevanja, zlasti kadrov z izrednimi sposobnostmi, oblikovanje družbene zavesti o nujni prisotnosti raziskovalne dejavnosti v vseh gospodarskih in družbenih aktivnosti, nenehno prizadevanje za razvoj znanosti in aplikacijo le-te v družbenem in ekonomskem razvoju občine. Razvijanje programov za zahtevne perspektivne tehnologije. 6. Učvrstitev povezave vseh dejavnosti v občini z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami kot tudi z RSS in PoRS-i. 7. Vključitev bančnega potenciala (kadrov in sredstev) v proces pospeševanja razvoja. 8. Vključitev vsega razpoložljivega potenciala (kadrov in sredstev) občine v proces dolgoročnega planiranja ter določitev prioritete vlaganj. 9. Izdelava sistema za pospeševanje prenosa inovacijskih predlogov v realizacijo (skupna akcija z RSS, GZS in drugimi institucijami). 10. Poudarjanje nujnosti o prisotnosti ra/.vojnih teamov v OZD; raziskovalna in razvojna dejavnost je lahko uspešna le, če imamo na mestih, kjer naj bi se znanje praktično uporabilo, ustrezno usposobljen in raziskovalno usmerjen (motiviran) kader. II. Neprcnelmo prizadevanje, da rezultati raziskav najdejo mesto v srednjeročnih planih uporabnikov v obliki realizacije (proteinska hrana, toplifi-kacija, prestrukturiranje gospodarstva itd.). Naša družba posveča veliko pozornosti najmlajšim. Ob prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva prav gotovo ne bi bilo prav, če bi prav najmlajši najbolj občutili posledice.